Slovenski dom
Prek - cena - prezzo L 0.50
Leto VIII.
Schrlftlelter, uradnik, redettore: Mirko J«vornlk. — Herausgebei, Izda-latelj, editor«: ing Sodjo — FOi l|ud»ka (lekarna, za lluds«o tiskamo, oor la Stamp«rla popoiaro: JoJa Kramarič — Uubijana. Kopitarjeva 6.
- Tei, 4001 —4005, — Abonnemeni. naioCnln* abbooamsnto: L 11.
Ljubljana, ponedeljek, 18. oktobra 1943 ■ Št. 23£
Unverminderte Harfe der Kampfe im Osien
Sowjetangrlffe zuriickgeschlagen — Gegenstosse brachten Gefangene und Beute — Heftige Kampfe In Siiditalien
Aus dem FQhrerhauptquartler, 17. Okt. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Dlc am 15. Oktober gemeldete Raumung dcs Brlickenkopfs Saporoschje vollzog slch planmSsslg Im Zuge der grossen Absctz-bcwegung im Oatcn. Filhrung und Truppcn liaben sich bel der DurchfUhrung dleser Bewegung liervorragend bew8hrt, und alle Waffen, KriegsgerSt. Vorsorgung«- u. wirt> sehattgtlter tiber vom Feind au» der Luft und »u Lande bedrohten Dnjepr-Brflcken zurttekgebracht. Pioniere liaben an der Zer-storung der kriegsvviehtlgen Anlagen, dor DurchfUhrung de« Flus>Ubergange* und an der rcchtzeitigen nachhaltlgen Sprengung dcs Staudammes und aller Brucken besou-deren Anteil.
Bciderseits Melitopol wurden gcstern starke sowjetische Angriffe zurtlckgeschla-gen und im GegenangrUf Kampferuppen dcs Feindes vcrnlchtet. Oabei brachten un-sere Truppen «48 Gefangene eln und erbeu-teten 50 GeschUtze.
Suaastlich Krcmentschug setzten dte SowJets auch gcstern mit zasummengefas-sten Brttften Ihre Druehbruchsversuche fort. Sle wurden in schweren Kflmpfen im we-sentlichen abgeschlagen, BrtHrhe Einbrflchc »ind abgeriegclt. Uber 130 Panier wurden dort vernichtct.
Auch an anderen Stellen des mittlercn Dnjepr blieben fcindlichc Angriffe erfolgios.
Nordwestllch Tschernigovv und westlicli Smoiensk halten dle ichvveren KSmpfe un-vermlndert an. In harten Abwehrkampf wurde Jeder Grfolg des Feindes verhindert.
An der iibrlgen Ostfront fanden nur iirtilche KSmpfe geringen Ausmasses statt.
In Siiditalien griff der Feind im wcst-liehen Frontabschnitt unserer von Volturno zurilckgenommenen Gefcchtsvorposten an. Im Raum von Capua und Campobasso kam es dabei zu heftigen Kampfen. Feindiiche Angriffe in wechselnder Starke wurden ab-gewiesen, vorObergehend eingebrochene brl-tlsch - nordamerikanische Krlfte in nUcht-iichem Gegenstos. geworfen. Von den Ubrl-gen Frontabschnitten wlrd zunehmende Artll-ierie- und StosstrupptStigkeit gemeldet.
Im flstllehen Mitteimeer griffen Kampi-und Sturzkampfflugzeuge mit gutem Erfolg einen feindlichen Inselstatzpunkt an.
VPentge feindiiche StBrflugzeuge flber-flogcn In der vergangenen Nacht da« west-liche Reichsgebiet und verursachten durch einige Bombcnwttrfe geringe Geb&ude-BchSdcn,
Dcutsche Kampfflugzeuge bombardierten in der vergangenen Nacht Einzelilele in Grossbrltannlcn,
DUREZZA IHBIMIHUITA DEI COMBATTIMENTI ALL 0RIENTE
Dal CJuirtlcr generale del FOhrer, IT ot-
tobre. DNB. II Comando Supremo germa-nico comunica:
Lo sgombero della testa di ponte di Sa-poroscie, dl cul ii comunicato del 15 otto-bre, vlenne effettuato secondo gii ordini Impartltl nel corso del grande movimento dl rlmossa alVoricnte. I comandi e le trup-pe si sono eminentemente distinti durante 1'esecuzlone dl detto movimento rlportando ai di la dci ponti del Dnjeper, minacciatl dal nemico dali’aria c dal suolo, tutte le arml, il materiale bcilico, i generl di rifor-nimento ed 1 benl eeonomici. Gli zappatori hanno particolarmente parteclpato alla dl-struzlonc dl importanti Impianti bellicl, al-1'esecuzlone del passaggio del fiume nonchč all'opportuno e durevole far saltare dell’ar* gine e dl tutti 1 ponti.
Da ambo le partl dl Melitopol ieri sono stihi respinti fortl attacchi sovietici ed an-nieutati in contrattacco gruppl dl combattl-meiito nemici. I>c nostre truppe vi cattura-vano «48 prlglonierl e s’lmpossessavano di BO cannonl.
A sudest dl Kremenelug i sovietici anche Ieri con forzo concentrate contlnuavano i loro tentativl di sfondamento. Essi in so< stanza vennero respinti ln gravl combattl-inentl mentre iocali brecce sono state as-seragHate. Oitre 12* carri armati vi sono stati distrutti.
Anche in altre loealtti del medlo Dnle-
per attacchi nemici sono rimaiti senza «uc-casso.
A nordovest di clernigov ed ad ove.t dl Smolonsk ]« dura lotta perdura indiminulta. In aspri combattimcntl difensivi fu impe-dito ogni successo del nemico. I sovietici vi hanno subito gravl perdlte.
Al rtmanente fronte orlentale ebbero luogo soitanto eombattimenti iocali dl esl-gua entitft.
In Itaiia meridionale II nemico ha attac-eato nel sottore occidentale I nostri posti avanzati ripresl dal volturno. Durante gli attacchi nella zona dl Capua e campobasso sl svolgevano aspri eombattimenti. Attacchi nemici in forze variabil! sono stati respinti, reparti anglo-amerieani tomporaneamente penctrati battutl indietro In contracolpl not-turni. Dal rlmanenti settori del fronte sl segna la attivlti crescente dl artlgllerla e di rcpartl d'assalto.
Nel Mcditerraneo orlentale velivoll dl eombattlmento ed aerosilur.nti attaccarono con buon successo una base insulare del nemico.
Pochl aerel dl dlsturbo nemici sorvola-vano la notte scorsa il territorio occidentale del Reich e eansavano, sganclando aleune bombe, dannl non rilevantl ai fabrlcati.
Velivoll dl eombattlmento tedeschl bom-bardavano la nott« scorsa singoll oblottivi lo Gran Bretagna.
Vedno večji pohlep zaveznikov po oporiščih v nevtralnih državah
Stockholm, J7. okt. Najnovejše angleške izjave o nalogah portugalske nevtralnosti govore na dolgo in široko o vlogi Azorov kot nekaki drugi Malti. Samo po sebi ee razume, da Angleži in Araerikanol iudl po vojni nimajo namena Izpuatlti iz rok te »letalonosilko aredi Atlantskega morja«. Edino •porno vprašanje mod njimi je v tem, kdo bo tisti, ki bo končno obdržal to Uragoce-bo posest.
Porodilo, ki sr« je iz Ameriko prinesel švedski list »Svenska Dagbladet«, Jasno potrjuje, da v was|)ingtonskih vojaikih krogih posebno pozorno razpravljajo o tem, kdo bo lastnik Azorskih otokov, ki nimajo velikega pomena le za sodanjo vojno, tem-vež so važni tudi za temeljito »varnost Združenih držav«. Tam prevladuje mnenje, rin tvorijo Azori « Kapverdskimi in Kanarskimi otoki pomatnlme {lene v obrambni verigi Združenih drž«T- V nekaterih ameriških krogih pogrevajo upanje, da bodo Združene država po končani vojni dobile pravico ustanoviti na v»eb teh otokih »voja oporUiia. »J«ew Tork Times* meni, da bodo ameriška oporiSSa na teh otokih vzel* veljavo vsem oporiščem na afrižki celini. Tako bi »I prihranili prec.JSen del kopenskih ln pomerskih $11.
Amerilkl tisk je pograbil za krilatico
londonskega tiska o »lepem zgledu za vse male države«. Posebno pogosto v Združenih državah govore o Turčiji in Irski, nazadnje celo^ o Sovjetakl zvezi, katera nevtralno atališče do .laponska pomeni za zaveznike neljubo okoliščino. Turčija in Kusija imata v rokah oporišča, ki bi se jih »plačalo dobiti v roke. >New York Times« pravi v nekem člankui
»Portugalska stoji na čelu nevtralnih držav. Portugalski zgled bi moral tudi Švedsko prisiliti k tresnemu razmisleku.« Pikro in prezirljivo govora o nevtralcih, ki še vedno ne uvidijo, da udarila zadnja ura. Vsekakor bi nevtralci morali uvideti tole: »Vojno je troba končati z» vsako cono.« Da bi po sodbi bogatašev tu ceno morale plačati nevtralne in male državo, potrjuje pisanje vsega angleškega tiska. Hkrati se oglašajo vedno večje nadaljnje zahteve do Portugalske, in »icer zdaj na goapo-darskem področju.
La mimogrede poveličujejo listi pomen Azorov za sedanjo vojno. Sem pa tja *e •lisi primerjav«, da to Azori vredni <0 vojnih ladij.
Zrav.n prlznavaje, da je najnnvejši razvoj podmorništva prisilil zaveznike, da «o »e začeli ozirati po izrednih pripomočkih.
Nezmanjšana silovitost bojev na vzhodu
Sovjetski napadi odbiti — Protinapadi prinesli ujetnike in plen —. Siloviti boji v južni Italiji
Zavezniki sami nezadovoljni
z atlantsko listino
liltbona, 16. oktobra. DNB. Londonski tednik »\Vorld Kevlew« zahteva odpravo atlantske karte, ki jo hoče nadomestiti z izjavo o Vzajemni neodvisnosti narodov.
Osnove atlantske karte so po mišljenju »World Revlew« popolnoma napačne, če* da edino zahtevajo obnovo Wilsonovih snnjar-skih misli, ki bo vladalo med obema svo-tovnima vojnama. Prava blaznost je, če sl domiSljujcjo, da take ideje po tej vojni lahko bolje uresničimo. Zato je atlantska karta popolnoma nesodobna listina. Hoče namreč svet razdeliti v Se več narodov in vsak narod bi bil rad neodvisen od drugega. Daje torej vsaki deželi pravico, da je, kolikor le želi, nedemokratska in totalitarna. Nov demokratski svetovni red bi moral biti zgrajen na skali in ne na pesku, če hočemo, da bo trajen. Ta skala pa mora biti intervencijska politika vseh narodov. ki pa mora nustopltl tam in tedaj, če bodo zakoni splošnega svetovnega reda
prekršeni. Potrebno je. najti nevo opredelitev pojmov »narod« in »suverenost«, V.era narodnostim lahko dovolltao sicer suvereno pravico pri določanju njih kulturnih, narodnih ln krajevnih nalog, a drugega prav nič.
»World Hevlew« prihaja dokaj pozno s predlogom za odpravo atlantske karte. Roosevelt In Curcbill. očeta te laSnlve listine, sta že zdavnaj raztrgala plod evojega dela, ko je le ta že izpolnil svojo nalogo kot vaba zn politike z otroškim duhom. Osem načel atlantske karte je kaj hitro zavrgel ameriSkl imperializem in na njih mesto je stopilo priznanje krute politike za prevlado, Tudi nova razlaga pojmov »narod« in »su. vernost« je že zdavnaj znana. Najjasneje to dokazujejo številne prelomltve anglo-amerlških obljub, n. pr. glede Portugalske. Na svetu poč ni več nikogar, ki bi bil Se tako otročji, da bi se spustil speljati v atlantsko goljufijo.
Ftlhrerjcv glavni stan, 17. oktobra. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil objavlja: Dne 15. oktobra javljeno izpraznitev mostišča Zaporožje smo izvedli v teku velikih umikalnih pokretov na vzhodu po načrtu. Poveljstvo in čete so se odlično izkazali pri Izvedbi tega pokreta in spravili vse orožje, ves vojni material ln vse oskrbovalne In gospodarske premičnine nazaj preko Dnjc-provega mostu, ki ga Je sovražnik ogražal Iz zraka in s kopnega. Pri porušitvi vseh vojaško važnih naprav, Izvedbi preboda preko reke in pravočasni razstrelitvi nasipa ob Jezu in vseh mostov, so se posebno odlikovali pionirji.
Na obeh straneh Melitopolja so bili včeraj zavrnjeni motni sovjetski napadi in so bile v protinapadu uničene sovražne bojne skupine. Pri tem to zajele naše čete 648 ujetnikov in zaplenile I« topov,
Jugovzhodno od Kremenčuka so poizkušale tudi včeraj sovjetske čete « strnjenimi močmi prodreti. V težkih borbab so bili vsi ti poizkusi v glavnem zavrnjeni, krajevni vdori pa zajezeni. Tu Je bilo uničenih 120 oklepnikov.
Tudi na drugih postojankah ob srednjem DnJepru so bili sovražni napadi brezuspešni.
Severozahodno od Cernlgova In zahodno od Smolenska se nadaljujejo težki boji z nezmanjšano silovitostjo. V težkem obrambnem boju Je bil sovražniku onemogočen sleherni uspeh. Sovjetske čete so utrpele težke izgube.
Na ostalem vzhodnem bojišču so bili le krajevni boji manjšega obsega.
V Južni Italiji je napadel sovražnik na zahodnem odseku bojišča naše prednje stra-
že, ki so se umaknile od Volturna. Na področju Capue ln Campobassa je prišlo prt tem do silovitih bojev. Sovražni napadi v menjajoči se moči so bili zavrnjeni, anglo-amerlške sile, ki st, mimogrede vdrle, pa so bile zavrnjene v nočnem protisunku. Z ostalih odsekov bojišča javljajo le naraščajočo delavnostjo topništva in nadaljnjih čet.
v vzhodnem Sredozemlju so napadla bojna letala in strmoglave! z dobrim uspehom neko sovražno otoško oporišče.
Manjše število sovražnih motilnih letal Je preletelo preteklo noč zahodno nemško ozemlje in Je nekaj odvrženih bomb povzročilo manjšo (kodo na poslopjih.
Nemška bojna letala so bombardirala preteklo noč posamezne cilje v Angliji.
Požrtvovalni boji nemških preskrbovalnih oddelkov
18, okt, DNB. (P. K.) Med umikom je bilo treba v najkrajšem roku izprazniti neko izpostavljeno skladišče streliva. Lahka motorna vozila nekega polka skupine »Speer« so pridrdrala. Moštvo hitro nalaga zaboje. Iz roke v roko gre, nepopisno hitro gre delo izpod rok. Slehernik se zaveda, da igra vsaka minuta dragoceno vlogo in da tempa ne določajo morebitne želje po skorajšnjem prigrizku, temveč se ravna vse
Novi glasovi o Badogliju in njegovi izdaji
Cremona. 18. okt. DNB. »Za čast Italije ob strani Nemčije.« to je, kakor piše »Be-glme Fascista«, odgovor Italijanov Bado-glljevl izdajalski kliki, Z »vojno napovedjo« so bili odpadniki prisiljeni, da se docela pokore volji Italijanskih sovražnikov. Viktorju Emanuelu in Badoarlin ni dovolj državljanska vojna, hočeta vrh tega ponižati Italijo na stopnjo malega naroda, ki bi za vedno izgubil vso svobodo ln vsako možnost za odpor. »Gorje nam, ako ne bi imeli ob strani Nemčije, ki nam zaradi avoje časti, zvestobe in odkritosrčnosti omogoča, da zopet primemo za orožje in * tem rešimo bodoča pokoljenja pred največjo nevarnostjo.«
Madrid, 18. ekt. DNB. Iz Tangerja porečejo, da je Badoglijeva vojna napoved naletela v francoski Severni Afriki na slab odmev. V Tansorju izhajajoči list »D^pčche Maroealne« zahteva, naj postavijo Badoglija najprej v »karanteno« in mu šele potem dovolijo pristop fc zaveznikom. Savejska hiša je »voj plaSč do zdaj vedno obračala po vetru, kar potrjuje njeno vedenje v francosko-ruski vojni leta 1870, pri vstopu v vojno leta 1015, pri pričetku vojne 1940 in
pri vdaji 1043. Ce hoče Italija po tej vojni od zaveznikov kaj dobiti, mora to že sedaj vnaprej plačati.
Madrid, 18. okt, DNB. Londoaskl dopisnik lista »Arrlba« poroča, da tamkajšnji francoski disidenti nikakor niso navdušeni nad priznanjem Italije za »sobojevnika«. Svoje angleške varuhe spominjajo na zgodovinsko dejstvo, da Je bilo zavezništvo z Italijo do zdaj še za vsako vojujočo se stranko zgolj nepotrebna Izguba sil. Nadalje pravijo, da Angleži niso držali obljube, da bodo pred pričetkom kakršnih koli dogovorov z Italijo vprašali svojo zaveznike za svet. London in VVashington pa se za franoosko sodbo o Badogliju nista zanimala in tudi nista upoštevala želja francoskih vojakov, ki se boro z njimi. Londonski tisk sploh no pušča franooskih disidentov do besede, ali pa stori to lo v novažnlh primerih.
Bern, 1*. ekt. DNB. Heuter javlja, da je abesinski cesar Haile Selassije v posebni brzojavki »News Chronlelu« odklonil, da bi Badoglljevo kliko priznal za »sobojevnika«.
Konec laži o »svobodni« Dalmaciji
17. okt. DNB. Živela Sovjetska zveza! Živel Tito! Smrt peti koloni! Tako približno so glase bobneča komunistična gesla, ki že od daleč kriče a hiSnih sten ln zidov vkorakajo, čim nemškim vojakom v največjem dalmatinskemu pristanišču Splitu, in ki so napisana z ogromnimi črkami v krvavordeči barvi. Seveda pa nikjer tudi n« manjka peterokrake sovjetske zve»de.
»Smrt fašizmu — svobodo narodu« je naslednje geslo, ki ga najdemo na vseh letakih in vseh drugih tiskovinah, ter je bilo pripisano tudi sodbi, ▼ kateri je neko revolucionarno sodišče obsodilo na smrt 22 policijski uradnikov, ki »o se a svojim izpolnjevanjem dolžnosti nakopali jezo rdečih podljudi. Pozneje pa so sploh opustili to navidezno »zakonito« krinko in so kratkomalo ustrolili vsako neljubo osebo in vsakega sumljivoa. Split se mora zahvaliti la hitremu posegu nemško vojske, da ni preživel večjih grosot.
O	»rdečih dnevih«, ki jih je preživel Split od 11. do 26. septembra Mili, nam daje najlepši vpogled Ust »Slobodna Dalmaoija«, ki so ga banditi izdali v nekaj številkah in ga tiskali v t'skarni prejšnjega »Popolo di Spa-lalo-. V podnaslovu se list para označuje kot ilist edine narodno osvobodilne dalmatinska fronte«, Z zanosnim naslovom naznanja ta svobodni list, da je v Dalmaciji splošna vstaja dosegla svoj »vifek« pri čemer so pač mislili sramotno vdajo Badoglljevih čet in njih razorožitev, ki so jo banditi izvedli brez pravega odpora. Z istim praznim zanosom javlja list tudi o bojih pri Klinu, kjer se je SS-bataljon zakopal v stari gmd in od tu prizadeval banditom, ki so ga od vseh strani naskakovali, najtežje izgube. Baje so bili nemški borci že prvi dan »sdesetkovani«. Niso pa judovski pisuni tega »narodno-osvo-hodllnega glasila več doživeli, da bi videli, kako je 10 dni pozneje prikorakal ta bataljon v Split na čelu nemške vojske, ker so jo po stari navadi pač že prej popihali. Tudi izvedbo svojega večkratnega poziva, da »še bolj uničijo nemškega fašističnega psa«, so raje prepustili drugim.
Pribiti pa je treba, da smo brali v tem lističu poleg celega slovarja zmerjajočih in zasramujočih besed na nemški in še bolj na hrvatski naslov ponovno tudi ugotovitev, da je Split za »vso borbo zaveznikov zaradi možnosti izkrcanja morebiti celo svetovno zgodovinskega pomena«.
Prihodnja številka, ki ja izšla 18. septembra, peroča izčrpno o velikem narodnem zborovanju na pristaniškem trgu pred znamenito Dioklecijanovo palačo. Glavni govornik na tem zborovanju je bil zloglasni salonski komunist, beograjski advokat Ivo I. Ribar, Slovenec po rodu, ki Jo v svojem običajnem žargonu poročal, da je prišla v hližino Splita prva proletarska dlvizlju, ki jo sestavljajo Srbi ln Črnogorci, ln da bo le-ta v vseh okoliščinah branila to izredno važno mesto. Za njim je govoril »dalmatinski poveljnik* neki Krstulovič, ki je bil kot komuni.t že v Jugoslaviji kaznovan In ki je Imel tudi pri vseh poznejših zborovanjih glavno besedo.
.Glavna točka tega večera pa jo bil vse-
kakor nastop dozdevnega angleškega zveznega častnika, ki »o ga predstavili kot majorja Diokena in ki je v angleščini med drugim dejal:
»Pe nam boste s svojim odporom preskrbeli časa, potem upam, da vam bomo kmalu lahko pomagali.« Cas pa Je delal tudi proti Angležem. Namesto »demokratskih zaveznikov« so namreč prišle nemSke čete in naredile koneo vsemu temu strahu.
Toleg novice, da je bila v Dalmaoiji organizirana divizija »Garibaldi«, »v katero so stopili italijanski vojaki in častniki, ki so se nameravali boriti skupno z narodnoosvobodilno vojsko proti nemškemu okupatorju«, beremo tudi še zanimiv uvodnik pod naslovom »Uničimo peto kolono!«. V tem uvodniku proti svoji volji priznavajo, da ■e v širokih krogih splitskega meščanstva širi živahen odpor tudi temu »demokratsko« zakrinkanenvn terorističnemu sistemu. To narodno zavedno Hrvate zmerja ta list z že znanimi psovkami kot intrigante, politične ničvredneže in narodne zločlnoe. Očita jiin, da izvajajo v zaledju sabotažo, da dajejo nemškim letalom znake, da slabo vplivajo na moralo, da se vtihotapljajo v banditsko vrste z nameuom, da bi omajali narodovo zaupanje ln da razširjajo lažnive presenetljive govorice o skorajšnjem prihodu nemških čet. Revolucionarne oblasti še vedno ne morejo najti teh zločincev. V Splitu pa so tudi »ubežniki iz komunističnih vrst, ki so izdali svoje tovariše le zgolj zato, da so rešili »vojo figarsko glavo«.
Kako pa soglnSa s tem divjim psovanjem trditev, ki jo beremo v prihodnji številki tega lističa z dne 21. septembra. In po kateri so v Splitu le Se žene ln otroci, ker so pač vsi morali pohiteti prostovoljno k tolpam, si pa lahko vsak sam predstavlja. In to Se prav posebno, čs bere v nadaljnjih poročilih, da se je baje pridružilo na tisoče žen, deklet In dečkov »narodno osvobodilni borbi«. Nasprotno pa je resnična vest, da so se v več krajih Badoglljeve «ete dejansko pridružile komunističnim tolpam.
(Vojni poročevacel Walt*r Gruber.)
Izdajalski general Giraud se je v avtomobilski nesreči hudo poškodoval. Nekateri menijo, da so nesrečo zakrivili degaulllstični zarotniki.
Rušilca, ki je njih Izgubo priznalo ameriško mornariško ministrstvo, sta »Brl-stol« In »Buck«.	|
Mesto Lttbeck obhaja letos svojo 800-let-nico. Za to obletnico bo poštni minister izdal posebno poštno	znamko.	|
Italijanski vojni pohabljene! In mornarji se
na sestanku v Rimu izpovedali svojo republikansko vero in Izpričali zvestobo Mussoliniju.	|
Milanska zveza fašistično republikanske stranke je sprejemala prijave v stranko samo do IS. oktobra. Zdaj so liste zaključene,	v	j
točno po umikih oklepnih strelcev, ki so še spredaj.
Pritisk naskoka sovražnikovih oklepnikov je močan. Slišimo grmeči ogenj obeh nasprotnikov iz največjo bližine na prostranem prostoru skladišča, čigar zaboje po kosih nalagajo. Sedaj je delo končano in okoli leži le še nekaj desk. Kjer so ležali zaboji, je sedaj stepna trava zravnana. Lo pravokotni odtisi spominjajo še ua zabojo. Po naložitvi so vsak avtomobil posamič odpeljali in sedaj stojijo vsi že nekaj kilometrov bolj na zahodu zakrinkani in v letalskem razmaku. Vsi avtomobili so združeni v kolone ln vozniki čakajo povelja za odhod.
Zdaj se vračajo oklepni lovoil Le-ti izkoriščajo vsako najmanjšo valovitoat ozemlja za kritje in zadajajo aovražulku hudo izgubo. Zadnje zaščitnice naših grenadirjev so že prišle mimo. Prikažejo so na poljih sončnic, katerih Se ni bilo moči pospraviti, ker je pač tu bojlSče. Sedaj so kolono polnoštevilne in oddrdrajo. In medtem ko oklepni lovci v tovariškem žrtvovanju pritegnejo nase trop sovjetskih tankov T 34, prlfino odhajati avtomobili, katerih naloga je, da spravijo dragoceno muniuijo na varno mesto. NSKK-polk vuruje to številno kolono, njegovo strojnice in topovi držijo za njim pritiskajočo sovražnikovo pehoto v šahu. Visoka sprednja prema topniškega voza je kaj lahko v$dna sovražniku, idealna tarča, toda brani te iz obeh cevi in ne pušča sovražniku več časa, da bi lahko mirno moril. Prvi topničar sedi na visokem vrtilnem stolu. Nima niti najmanjšega kritja, toda s popolnim mirom prisili nasprotnika na tla in se prebije. &lcdtem voznik spretno krmari oklepnik čez pokrajino. Počasi in mirno išče poti, ki Pelje nazaj, in misli vedno lo na koleno in ua tovariše, ki jih mora varovati. Zdaj spusti plin in oklepnik oddrdra z največjo brzino. Vos umikalul premik je z njegovo pomočjo uspel. Možje vedo, da so motorna vozila z munloijo že zapustila nevarno področj*. Zdaj so atrnejo, da izpolnijo svojo drugo nalogo in da se branijo proti napadom str-moglavcflv. In prilika za to se jim kmalu nudi.
Ta majhen dogodek nam kaže, da so morajo tudi oddelki za oskrbovanje boriti s sovražnikom. Ob rednem poteku vojne bi bilo to sicer nekaj nenavadnega, toda pri umiku na novo bojno črto ni to nobena redkost.
Vesti 18. oktobra
Maršal Rundstedt je obiskal utrdbeni pas ob sredozemski francoski obali tor s« prepričal o njegovi trdnosti.
»Times« dvomi, da bi bil Badogllo zmožen vpoklicati zadostno število Italijanov pod orožje, ki bi se udeležili bojev. Torej celo po angleški sodbi italijanska napoved vojne Nemčiji nima prav nobenega smisla.
»Badogllo Je prepozno presedlal k zaveznikom, da bi mogel imeti še kake koristi,« piše turški list »Ulus«.
Neki aber nemškega protiletalskega topnl-
Itva na vzhodnem bojišču je pred dnovl sestrelil 2000. letalo.
»Zavezniške vlade niso Badoglijsvega sodelovanja sprejele kot sodelovanje zaveznika, marveč kot sodelovanje sobojevnika.« pravi Reuter. Zavezniško ravnanje z Badoglijeviml izdajalci je torej več ko poniževalno.
Potem ko je Japonska proglasila neodvisnost Filipinov, je takoj priznala novo filipinsko vlado. Hkrati pa sta japonski poslanik Murata ter zastopnik filipinske republikke Claro M. Recto podpisala zavezniško pogodbo med Japonsko in Filipini.
Avstralski ministrski predsednik Cnrtln jo Izdal ukrep, po katerem bo treba odstraniti vse uezanesljive ljudi iz premogovnikov, ker je proizvodna premoga letos padla za 2 In pol milijona ton.
Mussolini Je sprejel tajnika zunanjega ministrstva grofa Nazzollnlja, ki mu ja poročal o obnovi Italijanske diplomatske službe. Nekaj diplomatskih mest je ostalo praznih zaradi prestopa nekaterih diplomatov v Badoglljev tabor.
Na otvoritvenem zborovanju Osrednjega urada za vzhodne študije je minister Rosenberg poudaril, rta Je naloga »vzhodnih študij« izoblikovanje nove svetovne slike vsega Vzhoda, ki ga Je usoda zvezala r, nemškim narodom.
VorSkl protestantovski nadškof se Je nedavno vrnil iz Moskve ter poročal o položaju cerkve v Sovjetski zvezi. Sicer je priznal, da protiKršfanska društva v Rusiji še vedno obstajajo, a so »svoje delo zelo omejtla«. Dodal jo ie bedasto ln otročjo trditev, da boljševizem a krščanstvom ni absolutno nezdružljiv.
Zadnjo oktobrska nedeljo bodo v Svlcl volitve za narodni svet. Izvolili bodo 184 poslancev.
strta %
»dLOVENSKI DOM«, 'dne 18. oktobra 1945, v
tifev. 25fe
Premiera 16. oktobra
B. Smetana: Prodana nevesta
Charles Dickens je do kraja pretipal in preskusil imenitno veljavo ustaljenih dobrin, ko je dejal: »Ljubim vse, kar jo Btaro: staro knjigo, starega prijatelja in staro vino!« Co bistro merilo njegovega »snovnega« okusa prenesemo v svet duhovno lepote, bomo po-času zaslutili, da je z umetninami isto: 8ira bolj so jim časovno in sociološko odmikamo, tem strastneje so jih v »praznih trenutkih« oklepamo, tem huje se v naši notranjosti
Ljubljana
Koledar
Ponedeljek, 18. vinotoka: Luka, evangelisti Trifonija, sveta žena; Asklepijad, škof in mučenec.
Torek, II. vinotoka: Peter Alkantarekl, spoznavaleo in ustanovitelj reda; Etbin, opat: Lucij, mučeneo.
Obvestila
— Važno opozorilo za hišne lastnlkel Vsi oni lastniki hiš, ki imajo iz katerega koli vzroka prazna stanovanja al| lokale, ) so opozarjajo, da prijavijo v smislu čl. 40. zakona o neposrednih davkih prazno stanje najkasneje tekom 14 dni po izpraznitvi. Kdor ne vloži prijave v pravočasnem roku, bo Izvršen odpis zgradarine zaradi praznega stanja šele od dne, ko bo davčna uprava prejela prijavo. Prijavo, spisano na taks-nom papirju po 6 lir je oddati pri tej opravi.
KUPITE TAKOJ
eno najlepših svetovno znani
letošnjega leta alter Scottov
zgodovinski roman
»IVANHOE«
ki ga je založilo in izdalo uredništvo »Slovenca«. Dobite ga v vseh ljubljanskih knjigarnah in v veži Ljudske tiskarne. — Naroča se V UREDNIŠTVU »SLOVENCA«.
Slovenski Rdeči krii poroča: V skladišču paketov v Kotnikovi ulici št. 16 sc naj javijo od 18. t. m. dalje vse osebe, ki so oddale pakete za odpošiljatelje iz naslednjih občin odnosno krajev, ter imajo v rokah prejerana potrdila zanje: Vel. Lašče, Vidcm-Dobrepolje, Ortnek, Turjak, Struge, Hinje, Rob, Rašica, Ribnica, Sodražica, Loški potok, Prigorica, Dolenja vas, Kočevje, Bai ja-loka in Breg pri Kočevju
Točke za pol nove čevlje, čevljarji se opozarjajo, da morajo za pol nove čevlje pobirati ravno toliko točk kakor za nove čevlje. Odpadajoče točko morajo predložiti 1’^k^ajinRkemu gospodarskemu svetu ob priliki, ko predlože knjižice za nabavo usnja, da se jim vpiše novo nakazilo. Onim, ki ne VftiJbAa P°I nove čevlje odpremili odpadajo, čili točk se ne bo nakazalo novega usnja.
Nakazilo flrncža za obrtnike. Pokrajinski gospodarski svet naznanja, da se bo izvršilo nakazilo firneža pleskarjem, črkoslikarjem in stavbnim mizarjem. Črkoslikarji in pleskarji prejmejo bone za nakup firneža brez posebno prošnje na podlagi seznama, ki ga je predložilo Združenju in-dustrijcev in obrtnikov, odsek za obrtništvo. Bone je treba dvigniti v petek in soboto, dno 22. in 23. oktobra, v uradu Pokrajinskega. gospodarskega sveta, soba številka 12. — Mizarji dobe firnež samo na individualne pismeno prošnje, v katerih morajo novosti, koliko pomočnikov imajo in kakšna stavbna dola imajo izvršiti v prihodnjih mesecih. Prošnje jo vložiti do 25. oktobra t. 1.
Železniške legitimacije za leto 1944 za državne upokojence. Vse državne upokojence, člane Združonja javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine, ki še niso sami zaprosili pri tukajšnji finančni direkciji za nove železniško legitimacije za prihodnjo petletno dobo, opozarjamo, da bo Združenje sporazumno s finančno direkcijo preskrbelo legitimacije za svoje člane na podlagi skupnega seznama. — Vse potrebne podatke je že objavila v dnevnikih finančna direkcija sama. Člani Združenja naj se torej zglasijo v dopoldanskih urah v pisarni Združenja, \VoIfova ulica št. 10-11, kjer dobijo vse potrebne informacijo zlasti tudi za svoje rodbinske člane. — Združenje javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine.
Zahvala. O. Hedžet Matija, Ljubljana, je daroval Slovenskemu Rdečemu križu namesto venca na grob g. Medvedove lir 200. Iskrena hvala!
Državno gledališče
Drama:
Torek, 19. oktobra: Zaprto.
Sreda, 21. oktobra: ob 16: »Kovarstvo in ljubezen«. Red Sreda.
Četrtek, 21. oktobra: ob 16.30: »Potopljeni svet«. Red Prvi.
Petek, 22. oktobra: ob 16.30: »Potopljeni svet«. Red A.
Sobota, 23. oktobra: ob 16.30: »Cvetje v Jeseni«. Izvon. Cone od 22 lir navzdol.
Opera:
Torek, 19. oktobra: ob 16: »Thals«. Red Prvi. Sreda, 21. oktobra: Zaprto. (Generalka.) Četrtek, 21. oktobra: ob 16: »Netopir«. Opereta. Prvič v sezoni. Izven. Cone od 82 lir navzdol.
Petek, 22. oktobra: Zaprto.
Sobota, 23. oktobra: ob 16: »Orfej in Evridika«. Bed Prvi.
šolska sporočila
Na IV. dekliški šoli v Ljubljani, Prale,
bo v sredo, dne 21). oktobra, sv. maša v cerkvi sv. Jakoba ob 8. Učenci se zbero pred cerkvijo. Reden pouk so prične v četrtek, dne 21. oktobra.
zgane val navdušenja, zavisti in otožnosti, češ: pa ao le bili tiči, ti start mojstri.
Kakor star prijatelj, kakor steklenica žlahtne starine, tako je večno mlada — čeprav prodana — nevesta, romuntična ljubezenska dogodbica v večni domači vasi, z vsemi pridatki pisanih šeg in omejenih norčij, zmeraj ohranila svojo veliko veljavo.
V	bistvu je vsa ta vaška kronika hudo borna, a je zaradi pristnosti vsega okolja mična in topla v njeni nerodnosti, v preprosti naivnosti, tako da človoka zgrabi in že zavoljo tega spravi v smeh in ugodje. Naposled nas ta »otročja« vas le prepriča ravno im svoji naravni in plemeniti etiki, kje »je preljubo veselje doma«.
Smetanova nevesta jo vredna paralela Beaumarchajs-LinhartovemH »Matičku«, a je po glasbeni obdelavi dobila domačo in imenitno balo češkega muzikanta. Ta ji je stkal tako pisano nošo. da se je tudi razvajeno oko ne nasiti. Visoka romantika v glasbi nam je dala vrsto opernih umetnin, ki so po neprimerno širši koncepciji obdelane snovi in po bolj abstraktni, folklornega oklepa svobodni glasbeni zgradbi gotovo zajele več sveta. To pa seveda ni noben dokaz za no tranjo slabost prvo ali za večjo odliko drugih. V primeri povedano se to razmerje zrcali v razliki med pisano majoliko in brušeno vazo. V sedanjem času pa ima taka »inajolika« za nas tem večjo veljavo, kor smo se le preveč oddaljili od naše folklore in se na žalost zgubljali v hlepenju po tujih nazorih in novotah.
»Prodana nevesta« je na našem odru še dovolj dobro uspela, čeprav je res, da je nevarnost neuspeha v tem delu mnogo manjša ko v marslkakem drugem.
Pri oceni nastopajočih bi se le dotaknili štirih vidnejših vlog:
Celotni zahtevi vloge je najbolj ustrezal F. Lupia. (Kecal). V njem imamo že danes zanesljivega in zmožnega basista, ki bo operi poslej v trdno oporo. Odlikujeta ga čista in-toancija in skrbna vokalizacija. Glas dovolj obširen in izenačen. D. čuden (Janko) se razvija, škoda, da se njegove visoke lege, ki so mu navzlic pazljivosti krhke in nekontrolirane, ne morejo zenačitl z izredno mehkimi srednjevisokiml. Tu ga čaka skrben študij, s forsiranjem ne bo šlo. Posebno pohvalo zasluži njegova natančna izgovarjava. Glede tega bi morala paziti K. Vidalijeva (Mafenka, ki rada vztraja v zamolkli vokalizaciji, a jo vlogo drugače zadovoljivo odigrala. Presenetil pa je S. Banovec, ki je v bebastem Vašku izbrusil prav tipičen in močno prikupen lik.
Dirigiral je D. tebre. V Smetanovem stavku je le precej ritmičnih »muh«, ki jih je pa zlahka pregnal. Velja pa opozoriti, da bi se moral orkester spričo šibkejšega glasovnega materiala na odru znatno bolj omejiti. Tako pa so solisti na nekaterih mestih čisto utonili. Režiral je C. Debevec. Zbor je Izuril R. Simoniti, plesalce pa P. Go-lovin.
(Ob pričetku sezone bi obiskovalce gledališča nujno prosili, naj se že vendar navadijo, da ne bodo dejanja na odru trgali z vsiljivim ploskanjem. To je grda razvada, ki človeka spominja na ogabno najeto »kla-kerstvo«, umetniški predstavi pa samo škoduje!)
Ljubljanska drama:
Friderik Schiller: Kovarstvo in ljubezen
V	Ljubljani, dne 18. oktobra.
»Kovarstvo in ljubezen« je bila že pred dvema sezonama na našem odru, toda delno v drugačni zasedbi, zato naj to pot spregovorim samo o igralcih.
Zastopnika gnilo plemiške družbe, predsednika Walterja, je podajal Levar. V zamisli je bil trden in dosleden, ves predan sanjam o lažni žlahtnosti, ki jo velja vzdržati po vsej sili, tudi za ceno hudodelstva. Levar je kot nalašč za tako vloge. Zna biti oblasten, zna pa tudi ovinkariti in se hliniti. Nikjer mu kretnja ne sežo v prazno, nobena beseda ne obvisi v zraku. Vse je dograjeno, skladno, prepričljivo. V tej dognanosti pa jo nekaj junaškega, nadčloveškega, nekaj, kar v današnjem človeku redko srečamo. Prav zato je njegova stvaritev v taki romantični drami šo toliko učinkovitejša in nnjnojša. Enako veličasten je v zmagi, kakor ob porazu. Junak, heroj!
Predsednikovega sina Ferdinanda, most med plemiči in meščani, je igral Jan. Vloga je zaradi svoje načelne zamisli in zgolj zn-naje gradnje, naslonjena na progranvntlčnih izpovedih, razmeroma zelo težka. Kajti ljubimec ni samo ljubimce, je tud-, medij, po katerem dramatik izkriči svoja prevratno nazore. Jan ni obvisel na avtorjevih besedah, ampak je prodrl globlje in postavil celega človeka na oder. Tako srečno si ga jo zamislil, da je bil naraven celo v najognjovi-tojši deklamaciji. Spretno je s svojo močno igro združil oba bregova tor v st« arneo okolju nudil tudi drugim trdnejšo oporo.
Dvorni maršal Ivalb je b,l Peček Rnmeu-tišni posebnež, lutka brez določnih potez v značaju, pa tudi ncznačaj.tcž. Peček ga je domiselno približal karikaturi. Skoraj tu ogrel. Skoda, da je njegova šala kdaj pa kdaj premalo živa, kar neprstno hladna in povrhna. Tudi premalo enotnosti In trdnosti je čutiti v njom. Gledalec mora poskakovati za njim, če ga hoče spremljati.
M. Danilova jo igrala lady Mifordovc. Olovok bi si težko zamislil boljšo l;na«o\o ljubimko. Milfordova je enaka z vsemi sriaj-nostmi ljubezni in sovraštva. Izrazito ekstremna narava. Iz dobrote v hudobijo, iz hudobije v dobroto ji jo samo trenutek, samo korak. Danilova jo bila na svetu laka. Vzvišena in zapeljiva, ženska in vladarica, vse je bila. Njena Milfordova je bila slvaji- i tev, kakršne ne pozabiš zlepa, čeprav te ne 1 pretrese s svojo načelno katastrofo. Kljub romantični tragiki, zgrajeni na tv-jgavi čustvenosti, je Danilova zajela v resnično tragiko.
Nakrst je bil kot predsednikov zasebni tajnik Wurm spričo Levarjeve mogočne igre nekako droben. Zgubljal se je ob njem ter je prišel do veljave šele v prizoru z Luizo iri pa v sklepnem akordu. Mogočo bi kazalo vložiti več sile v oblikovanje misli. Pretkanost in kovarstvo morata biti vidnejša, grdi značaj, resnični motor vse drame, očitnejši. Sele z močnim in prepričevalnim Wumom dobi ros vsa igra tudi v današnjem času stvarnej-šo osnovo, če ne, ji je videti vse preveč v ogrodje.
Sijajen je bil Gregorin kot mestni godbenik Miller. Ta oseba se je že samemu dramatiku najizraziteje izoblikovala. Tu mu je zra-sol res značaj. 21v in resničen, čeprav zaradi igrske tendence malce prenapet in nenaraven Gregorin ga ni prav nič stišal. Zagrabil ga je na vso moč krepko. Tako krepko, da je bil kos samemu predsedniku Wal-terju, kar ni bilo tako lahko, ne zaradi pisatelja ne zaradi igraioa. Pa tudi v tihih trenutkih je bil ves živ in povedan,- dognan in propričevalon.
P. Juvanova je kljub fragmentarnosti vloge bila dobra žena. Prav ob taki drobni vlogi so pokaže resnična moč igraioa. ko mora tako rekoč brez besedi lo postaviti človoka na oder. Juvanova ga je.
Njena hči Luiza jo zaživela v stvaritvi Brecelj-Lovarjeva. Dosti njenih kreacij že
ro,\vv/K • IIU.R \\KH *
112.
Po dolgem iskanju v zaprašenih krstnih knjigah jo htinjski župnik vendarle našel nek zapisek ter dejal:
»Tule piše, da je pred sto leti v resnici živela gradiška drvarka, ki pa je od žalosti umrla, ko so ji je na gradišču izgubil edini sinčok! — A to bržkone no bo tvoja matil«
Zdaj je stari pastir oživel ter jel zatrjevati:
»Moja mati je bila, moja matil — Veste, gospod župnik, oni izgubljeni sinčok som jazi«
Župnik se je od samega začudenja dvignil s stola, neverjetno zrl v starca ter z glavo odkimaval.
pomnimo od Post rž ka naprej, tudi dosti večjih vlog, vendar jo malo katero podala tako plemenito zadržano. Tiha tragika, žarna ljubezen, pa hkrati vsiljena odpoved in vdano žrtvovanje, vse to ji je vso igro dihalo ne samo iz besed, temveč iz vsega bistva. Vži-vola so jo do drobne potankosti in jo poustvarila in ujela v svoje poslušno telo. Tako nam je nadarjena Igralka zrasla v pravo tragedkinjo.
Zofijo, sobarico Milfordove, je podala M. Pugljeva, ki jo že nekaj časa srečujemo na odru. Nepomembna vloga ji sicer ni dala priložnosti, da bi so pokazala, vendar je iz drobnih, pa skrbno in naravno zasnovanih in podanih nastopov čutiti Igralski talent.
Raztresen je v kratkem, a močnem prizoru zaigral knezovega komornega sluga. Kakor je bila njegova vloga samo enkratna, brez razvoja in nrasti, samo statična, jo vendar znal vdihniti svojim besedam tisti žar in tisto toplino, ki posreduje sozvočje v gledalcu".
Tako je »Kovarstvo in ljubezen« kljub svoji prevratni tendončosti, ki razganja mirno zasnovo in izvedbo 'drame, prav spričo nadpovprečnih igralcev zadohila podobo, ki
v vseh ozirih ustreza celo današnjemu gledalcu, gledalcu suhe stvarnosti in nestrast-nosti. S takimi igralci smo pač slehernemu delu kos. — Janko Moder,
Ge do /. novembra t. L bomo + sprejemali naročnike na zbirko *
DENAR
Dr. VL. MURKO
LADJE
H. v»o LOON
sta dve knjigi zbirke »Svet«, ki sta vzbudili splošno pozornost. — Obe knjigi dovolj dokazujeta resnost in pomembnost te poljudno znanstvene zbirke knjig, ki je edina te vrste med Slovenci 1
Knjige so bogato ilustrirane! — Natočite se pravočasno na zbirko „SVET‘
w
G. Pevaneri
Na poti od splošne bolnlšniee do tri-nostja je brezposelna učiteljica izgubila dečo denarnico z vsoto okoli 300 lir. Pošten lajditelj naj jo vrne in odda v uredništvu lašega lista.
Izguba tega voditelja Je bila za stranko hud udarec. Toda če Je kdo mislil, da bodo teroristi odnehali, se je motil. NI bilo dolgo, pa se Je nasilništvo obnovilo s šc večjim zagonom.
Teroristična organizacija je namreč takoj dobila novega poglavarja, ki je bil sicer docela nasprotnega značaja kakor Ger-šunl, ki pa bi zaradi svojih posebnih, drugačnih sposobnosti utegnil postati kjij nevaren nasprotnik.
Nekaj dni, preden so Geršunlja prijeli, je ta predsedniku stranke Mihaelu Gotzu dejal, naj tedaj, če bi njega, Geršuuija, zaprli ali ubili, zaupali vodstvo terorističnega dela Azcvu.
Člani osrednjega odbora socialno revolucionarne stranke so se ravnali po Ger-šunljevem navodilu in tako se Je na čelu nasilnikov kar na lepem znašel Inženir E v no A z e v.
človek, ki Je na ta način prevzel vodstvo največjih skrajnežev v ruskem prevratniškem gibanju, ni Imel na sebi prav nič takega, kakor Imajo običajno teroristi. BU je svojevrsten človek, ki se je znal uveljaviti zgolj s silo svoje osebnosti.
Še zdaj je ohranjena slika, na kateri sedi Azev prav v prvi vrsti, okoli njega pa sami revolucionarji — njegovi tovariši ln sodelavci. Ta začuda točno odgovarjajo predstavi, ki jo Je Evropa tiste čase Imela o ruskem teroristu ali nihilistu, kakor so tem ljudem po navadi dejull. To so sami mršavi ljudje s pikolovskimi obrazi, ki vas spominjajo malo na profesorje, malo na apostole. Imajo dolge obraze In ponajveč še daljše brade, tako Imenovani »razum-
niki«, ki so se v krogu razumništva rodili ali pa se s težavo sami povzpeli vanj.
Azev se Izmed vseli teh odraža kakor človek lz drugega sveta. Je zajeten, težak, neokreten, zamolkle polti. Ustroj njegovega telesa kažo na pocestno poreklo In mu daje videz kramarja, kt je zabogatcl.
Neki roman, čigar dejanjo je zajeto Iz življenja ruskih revolucionarnih krogov In ki Je v njem mnogo resničnega, Azeva popisuje takole:
»Bil je debel, ogromen. Obraz je Imel napihnjen In žolt. OČI so se v njem svetlic kakor dve počrneli olivi. Teme Je Imel pri-šlljeno, čelo nizko, pogled zlagan, ustnice debele In zavlhnjcne, nos potlačen. Skratka, naravnost strašansko grd človek.«
Azev se je oblačil elegantno ln se vedel izbrano. V prvem trenutku Je vzbujal vtis nič kaj bistroumnega človeka. Njegovo spokojno ln inalobrlžno vedenje jo človeka kaj lahko zavedlo v zmoto. Toda lesket njegovih oči, nekateri njegovi gibi ln Izraz, ki ga je njegovo lice dobivalo v določenih trenutkih, vse to Je razodevalo, da Je v njem skrita sila.
Njegova grdost se je človeku gabila, vzbujala je v njem neugodje, nemir ter po navadi odpor. Toda to je bil le prvi vtis. Dovolj je bilo, da je premaknil roke, ki so v nasprotju z ostalim njegovim telesom bile precej lepe, ali pa da vas je pogledal, pu Je bil ta prvi občutek zoprnosti premagan.
Azev Je to dobro vedel. Bil je velik poznavalec ljudi. Zadostovalo mu je, da je koga samo videl, ga poslušal trenutek dolgo, ga povprašal po docela nepomembnih
rečeh, pa ga je že lahko čisto zanesljivo presodil.
Poznal je ljudi, njihove vrline, njihove napake ln zlasti njihove slabosti. Globoko ln obsežno Jo poznal žlvljenjo. To ln pa njegov hladni, zagonetni In oblastni značaj sta ga delala za človeka, ki jo rojen za zapovedovanje.
»Azev,« piše ruski general Gerasimov v svojem delu »Carizem ln terorizem,« je bil eden najboljših opazovalcev, kar sem jih kdaj srečal. Njegovo poznavanje skritih reči ln njihovih zvez ml je pripravljalo vedno nova presenečenja. Dovolj je bilo, da sem mu omenil kako Ime, pa jo o tistem človeku govoril ure ln ure ln dokazal, da pozna njegovo preteklost, njegovo sedanjost, njegovo zasebno življenje, njegove načrte, njegove prijatelje ln sovražnike, njegovo umsko In moralno vrline.«
Za Evna Azeva je bistvo slehernega političnega boja bilo teroristično delovanje, kateremu je troha v politiki posvetiti sprva vse sile. Delal je načrte za veličastne udar-co, ki naj bi napolnili s strahom ruske oblastnike ln Tos svet, kamor naj bi segel njihov odmev. Njegovo sovraštvo Je bilo nepotolažljlvo. Človeško življenje zanj ni Imelo nobeno vrednosti, pa naj je šlo za življenje knezov ln oblastnikov, narodnih voditeljev ali javnih delavcev, ali za življenje lastnih tovarišev, ki so bili določeni za zanesljivo smrt, za vislice ali za dosmrtno ječo. Bil jo okruten In neusmiljen do nasprotnikov. (Torej T tem nedvomno vzornik kakemu slovenskemu Kidriču, Bacblerju ali Kardelju. Op. prcv.l
Poziv vsem uradom, hotelom, prenočiščem in vsemu prebivalstvu!
Pokrajinska uprava v Ljubljani poziva vse urade, ustanove ln poedlnce, pri katerih s0 poedlnl Italijanski oficirji, uradniki ali drugi uslužbenci pri svojem odhodu lz Ljubljane oddali v hrambo svojo prtljago ln drugo Imovino, da to takoj prijavijo nemškemu policijskemu oblastvu (Elnsatzkom-mando der Sipo ln des SD) v Ljubljani, Pua-nljeva ulica, tam, kjer je bilo prej poveljstvo karabinjerjev.
Kdor M liotei kakšno oddajo v hrambo zatajiti, bo kaznovan.
Opozarja se, da se bo stvar ugotavljala tudi po drugi poti. Zato se prebivalstvo poziva, da ne skuša omenjenih predmetov utajiti ali skriti.
OBVESTILO PREVODA
Poziv trgovcerti, zadrugam in pekom
V uradu na Novem trgu St. 4-II se bodo delila nadaljnja nakazila za moko, olje in marmelado po sledečem redu: Dne 18. oktobra 1943 trgovci od A—Km, dne 19. oktobra 1943 trgovot od Ko—O, dne 20. oktobra tr« govci od P—2, dne 21. oktobra 1943 peki.
Ponovno opozarjamo In poudarjamo, da trgovec stranki ne sme oddati blaga na odrezke. ki b| bili že odrezani od nakaznice. Stranka mora ob vsakem nakupu predložiti živilsko nakaznico, tako da odrezke odreže šele prodajalec.
Vsi trgovci in zadruge, ki prodajajo ra-cijonirana živila, morajo do 31. oktobra 1943 predložiti Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v Ljubljani, Novi trg št. 4-II, soba št. 14, abecedni seznam svojih odjemalcev po družinah in sicer tako, da navedejo ime družinskega poglavarja in število oseb (vštevši glavarja), ki spadajo v gospodinjstvo. Ob priliki prodaje živil v prihodnjem tednu imajo trgovci priliko, da zberejo od svojih strank te podatke.
Prodaja moke in maščob potrošnikom
Potrošniki bodo prejeli pri svojih trgovcih moko na odrezke oktobrske živilske nakaznice št. 23 do 31 za vsak dan po 124 gr; od toga polovico pšenične, eno čotrtino ržene in eno četrtino ječmenove moke.
Dalje prejme vsak potrošnik skupno 1 dol olja na odrezke za maščobe št. 17—24. — Oni potrošniki, ki niso upravičeni do nabave trdih maščob, ob tej delitvi še ne dobijo olja.
Od dno 22. t. ra. dalje prejme vsak potrošnik pri svojem trgovcu na odrezek št. 912 po 15 dkg marmelado.
Razdeljevanje krompirja
Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da si bodo potrošniki v času od 19. do 22. oktobra lahko nabavili proti odvzemu odrezka št. 904 navadnih živilskih na- ‘ kaznic, izdanih od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani, kot prvi obrok
1	kg krompirja,
in sicor pri naslednjih tvrdkah: Konzunjno društvo, Vič; Kmetijska družba, Novi trg št. 3; Nabavijnlna zadruga dr*, uslužbencev, Vodnikov trg; A Šarabon, Zaloška ccta 1»; Nabavljalna zadruga drž. železničarjev, 6e-sta Soške divizije; Gospodarska zadruga, Tyrševa 29; I. delavsko konzumno društvo. Kongresni trg 2; Gregorc in Co., Bleivvei-sova 15; Jelačin Ivan, Emonska 1; Nickls-baclier, Pražakova.
Pravico do nabavo navodonega obroka imajo samo oni potrošniki, ki nimajo nič krompirja- Zaradi tega opozarja Prevod vso pridelovalce, kakor tudi ono. ki so si krompir nabavili z dovolilnico ali brez nje, nadalje one, ki so prejeli spomladi semenski krompir, da jim gornji obrok ne pri. pada, ker ima Prevod podatke o vseh zalogah. Neupravičenci bodo morali pri dodelitvi živilskih nakaznio zn mesec razna-šalcu vrniti odrezek št. 904.
Kdor bi kršil gornja navodila, bo nnj-strožo kaznovan po obstoječih predpisih.
S *5pod. Štajerskega
Pretekli teden je bila otvoritvena prelistava v mariborskem deželnem gledališču. Letos imajo v mariborskem gledališču na razpolago mnogo novih kostumov, boljše igralno pozorišče, nove kulise. Vso je izdelano po najboljši tehnični zamisli. Tudi igralci so se vrgli v delo z novimi močmi. Kot prva predstava je bil predvajan Calde-ronov »Calamejski vitez«, čigar dejanjo so vrši v Španiji.
Na bojišču so padli: Ladisluv Bizjak. Anton Ladinek in Franci Cvetko.
V ptujski bolnišnici je umrla Beti Sla-vičovn.
7 Gorenjskega
Usmrtitev morilca. Poročali smo že, da
je bil pred pošebnim sodiščem v Celovcu zaradi dvojnega umora obsojen na smrt 23 letni Jožef Strugger iz Vese pri Mad-brovnicah. Listi poročajo, da je bila zdaj sodba izvršena.
Poziv dobrim srcem! Ko stopa Slovenski Rdeči križ zopet v življenje z vsemi svojimi človekoljubnimi nalogami, so obrača do našo široke slovenske javnosti, ki jo imela vodno razumevanje za nalogo in potrebo Rdečega križa, s prošnjo, da nam priskoči na pomoč pri našom delu v korist rojakom, prizadetim po vojnih dogodkih. Razon denarja so dobrodošla oblačila (moška, ženska, otroška, potrebščine za dojenčke), obuvalo, perilo in živež, posebno nepokvarljiv. Vsa darila sprojema Slovenski Rdeči križ, ki zaenkrat nima nabiralcev, direktno v društveni pisarni na Gosposvetski cesti št. 2, II. nadstropje, odnosno pošlje svoje uslužbence ponje, če to darovalci želijo. Za VBak dar prejme darovalec potrdilo: lahko so bo tudi prepričal, kako so bila darila razdeljena. Na željo bomo Imena darovalcev objavili v časopisju. Potrebe naraščajo iz dneva v dan, bliža se zima; številni rojaki pa jo bodo mogli prebiti lo s podporo onih, ki so tako srečni, da niso še tako kruto občutili grozot vojne. Prepričani smo, da ni treba dobrohotni jav-nosti Se posebej dokazovati nujnosti naše prošnje, ker vsakdo sam ve, kako veliko so potrebe. — Vsa darila ro sedaj v prvi vrsti namonjena povratnikom, t. j. onim, ki se vračajo iz raznih taborišč v domo-| vino. — Slovenski Rdeči križ v Ljubljani.