191. številka. Ljubljana, v torek 21. avgusta 1900. XXXIII. leto. Uhaja vsak dan zv.ć.r, izimftl čedalje m praznike, ter velja po poitt prejeman aa avetro-ogreke deteta mm vee leto 20 K, aa pol leta 13 K, aa Četrt leta 8 K BO h, aa Jedan meaeo 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom aa vse leto 22 K, za pol leta 11 K, aa Četrt leta 5 K BO h, aa jeden meaeo 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCuna ae aa vse leto 2 K. - Za tuje dežele toliko vefi, kolikor anala poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoailjatve naročnine aa na ozira. — Za oznanila plačuje aa od itiriatopne petitrvrste po 12 h, če aa oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Je se dvakrat, in po 8 h, Ce ae trikrat ali večkrat tiska. — Dopiai naj ae izvole fa-ankovati. — Bokopiai ae ne vračajo. — Uredništvo in uprsvnlitvo je na Kongresnem trgu It. 12, Upravnlitvu naj ae buvp govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniltvo pa a Kongresnega trga It. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — .Narodna Tiskarna" telefon st. 85. „Stališče" - „Edinosti". (Dopis iz Trsta,) .Edinost" od 4. t. m. je priobčila Članek „Naše stališče' v odgovor na moj dopis v .Slovenskem Narodu* 24. julija Mudilo se ji ni; toliko manj meni s temle kratkim odgovorom. članek .Edinosti" se je skrbno ognil jedru in tolče lupino! Vajeni smo že taki pisavi .Edinosti* tako, da bo čudež, ako zaveje iz nje drugačnejša sapa. .Edinost" pojasnjuje svoje stališče do — klerikalizma! Postavlja se na visoko idealno stališče, na katerem je lahko 1 i b e-ralna kakor klerikalna .cumgrano šališ", kakor lepo pove sama. S tega svojega visokega stališča določa .Edinost" svoje stališče do klerikalizma v tem, da govori o razmerju do — vere in duhovščine. In na to začne tolči pesem o božji instituciji, o udanosti do vere itd., same take reči, za katere se ne gre v našem boju . . . Potem pa govori zopet akademično o državljanskih pravicah duhovnika . . . Kar .Edinost" ondi tako gostobesedno zatrjuje, je tudi umevno samo po sebi! Čemu toliko frazeologije na docela napačnem mestu ? Vse drugačnega odgovora smo pričakovali od „Edinosti", t. j. primerno izjavo, kaj meni o tistem divjem, vse razdirajočem klerikalizmu, ki uganja svoje burke na škodo naroda po Kranjskem in GoriSkem ter se po dr. Pavlici in „ Novem Listu" vsiljuje v — Trst. Reklo bi se lahko, vodo nositi v morje, ako bi začeli razkladati pogubne nakane tistega oblastnega klerikalizma, kakoršen vlada po lepi slovenski domovini. Tudi od gospode pri »Edinosti" ne moremo verjeti, da slepe miši lovi po Trstu z zavezanimi očmi. Zato se pa čudimo, da smo dobili v tržaškem listu tak odgovor! Klerikalci so bili ž njim zadovoljni, — mi vsi drugi pa gotovo ne! Ako pa hoče „Edinost" tekmovati z „Novim Listom" za naklonjenost kranjsko-goriške klerikalne vojake, pa dobro, dober tek! »Edinost* govorio—presenečenju, ker je dopis govoril o nekaki emancipacij; Trsta od Istre ... Ne bom zopet ponavljal besed svojega dopisa! Rečem le toliko: Ke. sem ondi zapisal, odgovarja koristim Trsta, no brez škode Istre, ki ae lahko bolj nasloni na svoje hrvatske sosede! Naj ae vzbudi med Hrvati nekoliko več zanimanja za hrvatsko Istro! Ta dežela se pač ne more tožiti, da smo Slovenci malo storili za njo! Dali smo ji pač odlično število bu-diteljev, ki so postavljali v nevarnost i svoje življenje . ..! Ako sem mislil na kako emancipacijo, sem meril pač jedino le na to: da Istra ne vpliva na politiko slovenskih krogov v Trstu, obratno pa Trst lahko deluje, kolikor more, za pro-bujo naroda itd. v Istri. .Edinost* sama prizna, da Istra Trst potrebuje. Prav! Da bi pa bil vrhu tega Trst še v taki odvisnosti od Istre, da se odločujoči slovenski krogi v Trstu niti ne upajo postaviti proti klerikalni invaziji, organizovani po dr. Pavlici in „Novem Listu", tega pa ne more trpeti noben rodoljub! To je blodnja v na-ziranju o narodni dolžnosti! Ako Istra dobiva pomoč iz Trsta, naj to po vrednosti ceni, a naj se ne steguje po celi roki, ko *cl\ se ji ponudili prsti. Nočem reči, da v Istri hlepe" po kaki kurateli nad Trstom. Takih glasov še nisem slišal. Zato me je res iznenadil odgovor v .Edinosti", vzlasti zategadelj, ker vem, da so gospodje pri .Edinosti" žečesto naglašali to misel... Jaz nisem povedal .Edinosti" nič novega; narobe pa je njen odgovor iznenadil mnoge rodoljube, katerim tudi ni neznano, koliko že se je ista misel v Trstu ventilovala . . . In s tem končam! .Edinost" je odgovorila, ali zadovoljila ni narod no-napredne stranke. To jemljemo na znanje! Radovedni smo le, ali bo mogla še dclgo igrati tako .pol tič, pol miš" ulogo. K iikor vidim, bi se razmere pri .Edinosti" spremenile v skrajni sili, ko bi šla že voda v grlo .. . Koliko časa pojde pa Se po starem tiru, je zavisno pač le od širokih vrat tržaških Slovencev, posebno delavstva, da ae ne bodo dali loviti v klerikalne zanjke. Dotlej bo tudi .Edinost" plavala v sedanji — sladki vodi. _ Tržačzn. V IJublJtenl, 21. avgusta. Državni zbor. Včeraj so se začele zopet konference Koerberja z raznimi vplivnimi poslanci. Prvi je bil poklican dr. Pacak- Koerber bode stavil poslancem baje vprašanja, na katera bo zahteval odločne odgovore. Češki listi trdijo, da bo državni zbor razpuščen, ako bodo ti odgovori neugodni. V ,N. Fr. Pr." priporoča baron Chlumeckv vladi z vso odločnostjo, naj razpiše nove državnozbor-ske volitve. Baron Chlumeckv pravi celo, da naj se razpušča tako dolgo, da izgine iz parlamenta obstrukcija. Vojna na Kitajskem. V Pekinu divja po ulicah boj. Mednarodne čete bombardirajo notranje, takozvano prepovedano mesto, kjer so cesarske palače, katere pa Kitajci vstrajno branijo. Del mesta je v plamenih. Ali je cesarica-vdova še v Pekinu, se ne more reči, kajti poročila crovorć razHČn;* Admiral Bruce je brzojavil iz čifuja, da brani cesarici odhod princ Yung; tudi nemški konzul v Čifuju meni, da je cesarica še v notranjem mestu. V nedeljo pa je došla brzojavka Lihung-čanga, da se je odpeljala cesarica z dvorom proti zahodu, in Šanghajski .Dalziel" poroča celo, da zasleduje bežečo cesarico japonsko konjeništvo. .Standard" je dobil iz Šanghaja brzojavko, da je položaj v Pekinu jako težaven, in da bi bila vsa obravnavanja z Lihungčangom in z drugimi uradniki brez smisla, dokler daje cesarica iz varne daljave svoje ukaze. Cesarica je — tako poroča .Standard" — vzela seboj svoj imetek v 60 zabojih, njeno spremstvo pa je bežalo peš v Jusien. Cesarica je dala 12 Kitajcev obglaviti, ker so bili na sumu, da aimpatizirajo a tujci. Ako je torej cesarica res ušla iz Pekina, vzrastejo iz tega za mednarodne čete velike težave, kajti cesarica je povzročiteljica sedanje vojne in ona bo vojno nadaljevala do zadnjega. Dvomiti ni, da bo Pekin v kratkem ves zaseden, in da ae tudi notranje mesto ne bo moglo ustavljati evropskim topom, toda s tem vojna še ne bo končana. Kitajski voji se niso razšli, nego se samo umaknili ter bodo nedvomno nadaljevali svoj odpor. Med ve-levlastmi pa je zopet nastalo veliko nezaupanje. Anglija se je polastila cele doline Yangce ter se izgovarja z Rusi, ki bodo zasedli severni del Kitajske. Iz Pariza in Tokia se oglašajo že svarilni glasovi. Ako se bo polastila ena velevlast dela Kitajske, gotovo tudi druge ne bodo hotele zaostati in tako bo odtrgala vsak svoj kos. Iz tega pa morejo narasti velike in nevarne mednarodne komplikacije. Buri in Angleži. Med najgenialnejšimi voditelji Barov je sedaj prvi general De\vet. Ako bi bil imel Cronje, katerega sta Roberts in Kitchener Ujela z veliko bursko vojsko, vsaj polovico tiste taktične prebrisanosti kakor Dewet, bi bile vojne razmere Burov danes prav ugodne. Sam Dewet pa ne more rešiti burske stvari in naj si je šek tak strateg in še tak junak. Včerajšnji listi so prinesli senzacionalno vest, da je Dewet, mesto da bi dal ujeti samega sebe, ujel 4000 Angležev z več topovi, ter da je pozval Baden-Powella, bivšega bran telja Mafekinga, naj se poda. Poročalo se je tudi, da je Baden-Powell vprašal že za pogoje. .Reuterjev bir" pa je takoj na to sporočil, da je Dewet obleganje Baden Powella pri Ko-mandonecku opustil ter odmarširal dalje proti severju. Bržčas je bilo tistih 4000 Angležev, katere naj bi Dewet ujel, pod po-veljništvom Baden-Powella ter jih potemtakem Dewet ni ujel, nego se vspričo pič-losti svoje vojske — jedva 2000 mož — sam umaknil. Vzlic temu, da se torej vesela vest o velikanskem uspehu fjevveta LISTEK. Spisi Zofke Kveder. Spisala Marija Ana. (Konec.) Zjutraj jo je pretepel! Dobri dubovi, zakrite si oči, da ne vidite in slišite Se tega! No, prišli smo do vrhunca. Dober tek, kdor si ga privošči! Mislim, da je pisateljica nalašč raz. vrstila tako svoje povesti, da čitatelj pada z enega ekstrema v drugega. Tako ima hitro pripravljeno (calmante; vteho, ko tako neusmiljeno trešči ob steno. Ko se tako opotekamo od vdarca na strani 36., evo, leka stran 38! Moja Micika kašlja. Vidite, čisto nedolžna idila! Kako se odpočije duh, čitsje te naivne vrstice! Prav tako delata moja deklica in moj deček. Li čaka mojo deklico tudi taka prevara? Bog ve! čujte! Bala se je vsak dan vsako noč. Zdelo se jej je, da nosi hudobnega demona, ki živi ob njeni krvi, ki ji požre mladost in moč in življenje. Med njenim hropenjem je vriskal hudobni (!), zmagovalni jok novorojenca... OprašČam pisateljici te bogokletne besede, saj ni še nikoli rodila! Bog jej odpusti, saj ne ve, kaj govori! — »Menschgewordene Gemein-keit*i& fina študija. Krasen izbruh po- nosne duše, kateri jako pri stoja vsaki ženi, posebno še osamljenim dekletom. Bila je stara osemnajst let, a on bogat, debelušast starikav. Tu pušča avtorica, da vsakdo sam ugane vzrok nesreče, med tem ko drugod tako strašno natančno popisuje najkritičnejše situvacije. Oninona. V življenji se dogaja često tako, a tudi ravno nasprotno. Nikakor se ne sme trditi, da so vsi moški zli in vse ženske angelji, a obratno tudi ne! Ljudje so možje in žene z vešjimi ali manjšimi napakami, vsi enaki. Prišla je iz šole. Njen prosti čas. Ni li to divno? V dveh potezah koliko krute resnice, koliko žalostnega življenja, a pristnega! Enako ljubka je tudi: V mali prodaj al niči papirja. Koliko samozataje-vanja in tihe resignacije! Die Liebe ist sitt-licb auch ohne gesetzliche Ebe, aber diese ist unsittlich ohne Liebe. Lepo naslika tu razočarano ženo po zakonu. Mislila sem gotovo, da se loči, a vendar vstraja, trpi in moli. Tako je tudi prav! Toda zopet: On je bil eden tisočerih. „Vse" je povedal! Koliko denarja je zabil v . . . itd. Li vas, gospica, ni oblila rudečica srama, ko je pravil to? Niste li bežali pred tem brezsramnim mladeničem, ki se v navzočnosti mladega dekleta spozabi tako? .Reinheit ist der frisoh ge fallene Schnee, der geschmolzen oder be fleckt werden kann. Keuschheit der im Feuer weissgegluhte gehartete Stahl", pravi Ellen Key., str. 57. Res krasen izrek. Saj je kesanje pravo spoznavanje samega sebe, je ono globoko obžalovanje izgulbjenega zaklada, je hrepenenje po njem, je porajanje novega čistega življenja. Spoštujem in razumem lepoto očiščenih duš, a vendar, kaj morem zato, ljubša mi je še nedotaknjena bela lilija! — Največja indiskretnost bi bila, če bi hotela spregovoriti besedico o duši pisateljice, ki je posvečena „vsa" Vladu. Mnogo je zdravega zrna in priznanja je vredno dušno razmotrivanje pisateljice, ki gleda globoko v življenje in čestokrat zadene pravo struno. Čestokrat pa prihaja iz onih strun taka disonanca, da si mora Človek mašiti ušesa in bežati. Želimo pisateljici, da zadene vedno pravi akord, ki bo jej v čast in narodu v ponos. Spiše naj nam knjigo, ki bo lahko ležala v priprosti sobici šestnajstletnega dekleta ali pa v ponosnem salonu izkušenih gospa. V Trstu, 1. avgusta 1900. Mikrokosmos". Cefiki spisal Avg. Bvg. MuSik. Pri plugu. Postal je ob svojem plugu mlad, zdrav, krepak mož in si otiral potno čelo; kajti oral je vse dopoludne in ae utrudil. Bil je sam, docela sam na tem polju, on Slovan —; zmagalec, potomec novih pokolenij miru in dela. Okoli njega je vela pomladanska sapa, in nad njim je pel škrjanec liki duša oračeva. Pravkar je bil zoral polovico globoke brazde. Njegov plug je zadel ob nekaj kakor ob kamen ali kos kovine. In ko je tu postal, je pogledal po preteku nekolikih trenutkov, kaj bi bilo. Bilo je staro orožje in kosti, katere so ležale v tej zemlji nekoliko stoletij. Bilo je bojišče na tem mestu, tako je slišal od starcev in čital v knjigah. Neki slaven vojskovodja je porazil tu drugega slavnega vojskovodjo — neki slaven vojskovodja je bil poražen tu od slavnega vojskovodje . . . Nekdaj se je baje zatreslo pol sveta na tem polju. To, kar je ležalo v brazdi, so bili ostanki bojevnikov, ogromen val človeških kostij, pokopanih na tem polju. Dvignil je eno kost proti solncu in jo gledal. Svetila se je v trohnjenem odsevu ... Stisnil jo je, in ona se mu je razdrobila v roki. Vrgel jo je nazaj k ostalim kostem. V tem je zapel zvon — poludne. Orač se je v zdramil. a Hi, vranec, domov je čas!" In odpeljal se je mirno proti vasici. Njemu se je zdelo to — ta bojna slava, ta napuh, tako oddaljeno, tako banalno, tako smešno! ni uresničila, pa je venđar-le operiranje Deweta mojstrsko in največjega občudovanja vredno. Od Betlehema v Oranju do Ventersdorpa v Transvaalu je okoli 300 km, katere je prekoračil Dewet s svojo četo v 20 dneh, nevštevSi 10 dni, katere je prebil počivajoč med Kroonstadom in Vaalom. Lovili in preganjali so ga Kitchener, Me thuen, Smith Dorien, Paget, Broadwood i. dr., a ufiel jim je vendarle. Da, generali so morali hiteti celo drug drugemu na pomoč, sicer bi jih bili „bežeči" Buri ujeli ali uničili. Brigada Pageta je kmalu opu stila preganjanje. Broadvvood je bil tepen 19. julija pri Palmietfonteinu, 21. julija je Dewet severno Kroonstada ujel 100 Vali-zerjev, 22. julija je moral Methuen prihiteti Baden-Powellu pri Rustenbergu na pomoč, dočim je moral Carrington bežati od Eland-rivera do Zeerusta. 7. t. m. je hotel Methuen blizu Venterstrooma zgrabiti Deweta, a ta se mu je izmuznil. 9. t. m. je poskušal svojo srečo Kitchener, a dosegel ni ničesar. Tudi Smith-Dorrien ni dosegel 11. t. m. pri Klerksdorpu nobenega uspeha. Med tem je Delarev oblegel Rustenberg, kjer je bil Baden Po\vell ter ga je moral rešiti Jan Hamilton. 12. t. m je Kitchener streljal s topovi na Deweta, toda ta mu je pokazal hrbet ter bil 15. preko Ventersdorpa v Tansvaalu. Tako je De\vet ušel doslej vsem angleškim zanj kam. Vendar pa Roberts še ni obupal, da ga končno vendar dobi v pest. Angleška armada v angleški kritiki. Lord Wolseley, vrhovni poveljnik angleške armade, je prisostvoval v četrtek pri Aldershotu manevrom, katere je izvajalo deset brigad infanterije, štiri baterije artilerije in štirje polki kavalerije. Koncem vaj je dejal Wolseley, da je odlašal priti k manevrom tako dolgo, ker je hotel dati častnikom dovelj časa za izvežbanje čet. Vendar pa so manevri dokazali, da je armada za vojno službo docela nesposobna. Zategadelj ne sme biti nič več velikih vaj, nego naj se začne z učenjem principov, z vajami v kompanijah in bataljonih. Moštvo ne pozna niti temeljnih pojmov, in častniki so neizkušeni ter neiz-vežbani. Moštvo strelja boljše kakor mi-nolo leto, a za popolno izobrazbo mu nedostaje še mnogo. Tako je sodil minoli četrtek o angleški armadi najvišji poveljnik! Potem se ni Čuditi, da žanjejo Angleži v Južni Afriki, dasi je Burov vsaj petkrat manj, same blamaže. Moštvo v vojni je večinoma neizobraženo in neutrjeno, častniki razvajeni gigerli, generali pa le teoretično izomikani. Angleško vojaštvo pa ne bo nikdar boljše, ako se ne vpelje splošna vojaška dolžnost. Sedaj je veČina vojakov vzeta iz najslabše sodrge, raznih pritepen-cev in pustolovcev. Dopisi. Iz Postojne, IG. avgusta. V logu na Grobškem vršila se je v nedeljo, 12. t. m. popoludne ljudska veselica v korist gasilnemu društvu. Udeležba bila je za naše razmere velikanska. Že opoldne prihajali so od vseh strani gostje v prijazni log in si ogledovali določene prostore in krasno vilo, stoječo sredi gozda. Pogled na to je očaral vsakega. Po gozdu so bile lope postavljene in napolnjene z raznovrstnimi rečmi. V prvi lopi pri vili, vabile so dražestne dame v narodnih nošah na kozarec penečega šampanjca. V mlekarnah dobila se je ledena kava, sveže mleko, surovo maslo. V bazarju prodajale so se raznovrstne drobnarije. V turški kavarni postreglo se je s pristno turško kavo. Tudi sladščic je bilo dobiti v zato postavljeni lopi. Na plesišču sukali so se pari v narodnih nošah in rajali, da je bilo veselje gledati. Tu se je čula godba, tam petje, pri vsaki gostilni bil je godec s harmoniko in napenjal „mešiček". Tudi za mladino bilo je obilo zabave, oni so tekali za stavo, drugi skakali so v vrečah, tretji bili so lonce in plezali na mlaj. Na streljišču je bilo prav živahno. Streljci in lovci so se zbrali tako mnogobrojno, da se niso mogli zvrstiti, šlo jim je za prvenstvo. Zajec je bil vedno na tleh, posebno ko ga je na muho vzel g. Ernst Frohlich z Vrhnike, kateri je dobil prvi dobitek, temu sta sledila g. Moser s Cola in g. Teodor Frohlich z Vrhnike. Ob 5. uri pričela se je tombola. Vse je hitelo na določen prostor. Blizu 2000 ljudi pazilo je in poslušalo, kdaj pride prava številka za ta ali oni dobitek. V mraku prižgal je pirotehnik g. Ferdo Makuc iz Gorice krasni umetalni ogenj. Ko je solnce zašlo, postala je burja prav občutljiva, in je večina odhajala proti domu. Počastila sta veselico gospoda dvorna svetnika Ludwig in Suklje. Veselice udeležilo ae je mnogo ognjegasnih društev korporativno ali pa po deputaciji. Prišli so iz Ljubljane, Verda. Vrhnike, Razdrtega, Trsata, Opatije, Trnovega, Št. Petra, Zagorja, Hru-ševja, Planine, Vel. Otoka in Postojne. Mnogo odlične gospode iz Postojne, Ljubljane, Vipave, Senožeč, Bistrice, Cerknice, Logatca, vsi rakovški samci prihiteli so na veselico. V Postojni sedaj nahajajoči tujci so skoraj polnoštevilno prišli. Da se je vse tako dobro vršilo, zahvaliti se je odboru, kateri je neutrudno deloval, v prvi vrsti pa odborovemu načelniku gospođu županu Josipu Deklevi, kateri je misel sprožil, radevolje prepustil prostor na svojem posestvu in vsestransko podjetje podpiral. Posebna zahvala pa gre damam, katere so se mnogo trudile in prevzele prodajo in postrežbo v raznih lopah To so gospe: Dekleva, dr. Hudnikova, dr. Treotova; gospice: Cousin, Dekleva, Ditrich, Kraigher, Leipzieger, Turna in Vilhar. Tudi gospodom Anton, Fran in Lu-dovik Ditrich, T. Dekleva in Pikel gre najtoplejša zahvala za njih pomoč. Gmotni uspeh je tudi nepričakovano visok. Iz Velikih Lašč, 19. avgusta. Jako slavnostno je praznovala 12. brigada rojstni dan Njega Veličanstva. Na večer je šel mirozov po z lučicami in lampijoni razsvetljenih Laščah. Zgodaj zjutraj naznanilo je 24 topov, da je 701etnica cesarja. Slovenska zastava plapolala je zmagonosno po vseh krajinah, od koder je bilo slišati gosto pokanje topičev. Ob devetih zjutraj postavila se je vsa brigada na holmec, da prisostvuje sv. maši, med katero je igrala godba 17. polka. H koncu svečanosti je defiliralo vse vojaštvo pred brigadirjem, generalom Frankom. Zbralo se je na stotine občinstva z okolice. Danes, dne 20 t. m. odmarširalo je vojaštvo v Cirknico, koder se prično velike vaje, h katerim pride tudi infanter. inšpektor fzm. Fr. v. Wald-statten in komi poveljnik Succovati. Vreme je ugodno. Iz selške doline, 20. avgusta. Prav prijetno in dostojno se je izvršila prelepa slovesnost in veselica v proslavo 701etnice cesarja Frančiška Jožefa I. Dne 18. zvečer razsvetljena je bila vsa selška vas in gromeli so topiči. V nedeljo 19. t. m. je bila slovesna maša, katere so se vdeležili gasilno društvo, bralno in pevsko društvo ter občinski odborniki z načelnikom g. Šlibarjem in mnogo občinstva. Ob 6. uri je bila napovedana veselica v korist bralnega in gasilnega društva. Obnesla se je prav imenitno. Pevski zbor »Ratitovec" je pel obilico prav lepih umetnih zbc ov ter tudi dal precej narodnih domačih Prav lepo poj o ti pošteni slovenski fantje. Veselice so se udeležili mnogi gostje iz Škofje Loke, Praprotnega, Dolenje vasi, Železnikov, Sv. Lenarta, ter velika množica domačinov. Ostali so dolgo v noč v najlepšem soglasju v prosti in prijetni zabavi. Navzoče goste pozdravil je v imenu vseh korporacij g. Tavčar, ki se je v toplih besedah spominjal presvetlega cesarja, na kar so zapeli pevci cesarsko pesem. Vzradostilo nas je, ko smo pogledali zbrano družbo, ki se ni bala udeležiti te slovesnosti. Pošteni in izobraženi fantje, in izkušeni možje bili so vesele volje in pokazali, da vlada jedinstvo v našem zboru. Vršila se je tombola in licitacija v prid gasilnega in bralnega društva, katere gmotni dobiček se je prav dobro obnesel. Pri |tem spomniti se moram gospodov predsednikov vseh imenovanih društev, ki tako delujejo nesebično in neustrašeno za naše narodno delo. Bog živi vas, gg. Šli bar, Hajnrihar, Tavčar, Grošelj in Šmid! Zajedno se zahvaljujemo vsem udeležnikom, ki so s svojo navzočnostjo pomagali nam slaviti tako lepo slavlje našega presvetlega vladarja. K. N. Dnevne vesti V Ljubljani, 21. avgusta. — Prememba klerikalnega programa. V nedeljo je bil v Kamniku klerikalen shod, na katerem je skušal dr. Šusteršič — ko likor je mogel — parirati udarce, ki mu jih je v Novem mestu zadal poslanec Šuklje. Ker nimamo naloge, braniti posl. Snkljeja — če se mu bo zdelo potrebno, se bo ta *e sam branil — ae ne bomo spuščali v meri torno pretresa vanje tega dela Šusteršičevega govora in konstatujemo samo, da je Šusteršič največ samo z osebnostimi sku šal izpodbiti Šuklje j evo stvarno kritiko govornika diletantske politike. Kar je dr Šusteršič v svojem govoru še druzega povedal, zlasti kar je povedal o boju z narodno napredno stranko in klerikalizmom, je precej vse na tistem nivču, kakor so politiška modrovanja gospoda Thaddausa Hartriegla v dunajskem »Figaro". Nekaj zanimivega pa je dr. Šusteršič vendar povedal. Proglasil je v imenu klerikalne stranke, da zahteva ta uvedenje splošne volilne pravice, in sicer predno privoli v kakršnokoli premembo sedanje centralistične ustave. To je izjava, katere sicer ni precenjevati, saj dr. Šusteršič ni vsak dan resen politik, katera pa se tudi ne sme prezirati, ker je prememba ustave prav sedaj bolj aktuvalno vprašanje, nego je kdaj bilo doslej. Šusteršičeva izjava je Vsebako presenetljiva, saj so bili prav naši klerikalci tisti, ki so z največjim navdušenjem pomagali strmoglaviti grofa Taaffea, ko je ta hotel volilno pravico razširiti, in saj so v našem deželnem zboru delali ti klerikalci uvedenju direktne volilne pravice v kmetskih občinah največje ovire dokler, se mogli. Odkod torej ta prememba v mišljenju, kaj je vzrok, da postavljajo klerikalci zdaj v svoj program točko, ki je doslej na noben način niso poznati hoteli ? Šusteršičeva izjava je toliko zagonetnejša, ker so klerikalni poslanci podpisali program desnic?, ki govori o razširjenju avtonomije dežel, ki ima torej parcialno premembo ustave pred očmi, ne govori pa nič o splošni volilni pravici, za katero sedaj tudi ni dobiti večine v državnem zboru, in ker je v nasprotju s programom krščansko narodne zveze. Opozoriti je tudi treba, da zahteva Šusteršič samo splošno in direktno volilno pravico, ne pa tudi tajne, dasi je vendar tajnost volitev jedino jamstvo, da more vsak volilec po svojem prepričanju glasovati. Ali ima dr. 'Šusteršič vzroke se bati tajnih volitev? Na vsa vprašanja, ki se nam vsiljujejo v očigled Šusteršičeve izjave, nam poda gotovo katoliški shod vsaj nekoliko pojasnila, in tedaj bomo tudi mogli spoznati, kaj je provzro-čilo to premembo v mišljenju klerikalne stranke in če je sploh ta zahteva resna ali samo pesek v oči. — Duhovne vaje za učitelje. Z dežele nam piše učitelj: In zopet nas je razveselil naš preskrbni oče škof Bonaventura Anton z vabilom k duhovnim vajam. In pomislite, tiskana vabila nam je poslal v zalepljenih zavitkih frankovanih z 10 vin. znamko. Jeli ga je mogoče sram, da nam je poslal vabila v zalepljenih vabilih, a'i se pa mogoče boji, da bi nas naši vaščani ne smatrali za prevelike grešnike, ko bi nam poslal vabila v odprtih zavitkih, to je zagonetka, katero naj nam reSi jeden onih, ki se bode udeležil letošnje „žehte". Čudno, zakaj se tako skrivno postopa, ako imate Čisti namen, postopajte očitno, a ne tako zahrbtno. Pa oglejmo si to vabilo nekoliko natančneje. Pričetek je tak-le: »Zopet je minulo šolsko leto. Spolnovali ste prelepe svoje dolžnosti, prizadevali ste se našo mladino poučiti in vzgojiti. To Vas je stalo mnogo truda in skrbi, prineslo Vam mnogo veselja in žalosti. Sedaj potrebujete počitka, katerega Vam vsi prav iz srca privoščimo". Lastnim očem nismo hoteli verjeti. Kak razloček v teku jednega leta! Lansko leto pastirski list zoper nas, kakor svoje dni zoper krute muzelmane, a letos so one in tiste dolžnosti „prelepe", ki so nas stale »mnogo truda in skrbi". Tovariši, zapišite si to za ušesa. »Sedaj potrebujete počitka", kapa kosmata, in tega nam »vsi privoščijo", neverjetno, a celovški »Mir" je pa nekdaj objavil nek podlistek, kjer je bilo natančno preračunano, kako postopamo, in da imamo na leto še več kakor tristopetinšestdeset dni prosto. Kdo ima sedaj prav, kdo laže, urednik »Miru" ali pa škof? Druga uganka. — Dalje: »Odpočijte se telesno, pa tudi v duši se zberite. Med letom ste se trudili za druge, na nje ste obračali vso svojo pozornost Skrbeti za sebe, za svojo neumrjočo dušo, za to pre-potrebno opravilo Vam je malo časa pre-ostajalo. Pač pa so Vas razne okolnosti in prilike v Soli in zunaj šole od te skrbi od vračale, da so morebiti nekoliko zaostale in ne zavzemajo, vsaj ne popolno odločno prvega mesta". Tu imate tora. tovariši! Preskrbni škof toraj ne more trditi naravnost, da mi nismo spolnovali svojih dolžnosti napram svojim dušam, njemu se le dozdeva, tedaj kdor misli, da ni živel prav, ta naj le gre v „žehto", a upamo, d h ga ni pravega učitelja, ki bi zamogel trditi kaj takega o sebi, kdor to trdi, ta ni pravi učitelj, temveč le krušni učitelj, in te privoSčimo našim samotarjem. Početkoma smo si mislili, da ta vabila veljajo le onim »trideseterim, ker so tako ginljivo lepo se stavljena, a pozneje smo se prepričali, da so jih skoro vsi dobili. Škoda »grošev" mar bi jih bil preskrbni škof Banaventura daroval Jeranovi dijaški kuhinji, koliko kosile bi kanonik Kalan lahko plačal lačnim dijakom. Končno bodi še omenjeno, da se je sestavljalcu tega vabila vrinila, najbrže V8led prevelike navdušenosti neka mala slovniška napaka, kajti „za hrano bode vpla čati po ena krona na dan". Sklepno pa želimo, da objavi »Slovenski Narod" imena onih, ki morebiti niso dovolj skrbeli za svojo dušo. — Čudno postopanje. Gospod Janez Dodič, posestnik in klepar iz Vodmata, se je poročil včeraj z Marijo Krizmane iz Bevk. Poroka se je izvršila šele po odstranitvi velikih ovir. Dodič in njegova nevesta sta bila pravilno trikrat oklicana, a ko sta prišla v cerkev k Sv. Petru, ju duhovnik ni hotel poročiti, češ, nevesta je 5e — premlada. Zaman sta nevestin varuh in nevestina mati opozarjala duhovnika, da je nevesta — visoko in postavno dekle — 22 let stara, in da ni prav nobenega zadržka njiju zvezi. Duhovnik jih ni hotel poročiti ter jih je odslovil z besedami »ofcet le imejte". Pojedina se je res vršila v nedeljo, v ponedeljek pa sta se zaro čenča peljala na Vrhniko, kamor spadajo Bevke, in sla bila tam poročena Ker nam je šentpeterski župnik znan kot toleranten pameten mož, si tega čudnega postopanja ne moremo raztolmačiti; da je provzročilo veliko razburjenja in jeze, je pač umljivo. — „Uzorni naš gospod Korl". Pod tem zaglavjem se nam piše iz Postojin Zadnjič smo čitali v »Narodu" dep;^, v katerem se je govorilo o Karolu Lenassiju, božjem namestniku v Nadanjem Selu Dopisnik je sliko našega uzornega gospoda Korla prav dobro pogodil. Evo dokaza Ljudje v Nadanjem selu so vsi usmiljenja vredni reveži. Dokler ni bilo Korelna tja, so jih neprenehoma rubili. Korl je ustanovil posojilnico, dobil menda iz Ljubljane denar in ga razposodil, prepričan, da ljudi potem za večne čase pridobi za klerikalno stranko. Za trenotek je bilo s tem ljudem seveda pomagano, toda krah, ki ne izostane, bo zdaj hujši Poznamo razmere, in lahko rečemo, da ni Žida, ki bi za vse Korlove tirjatve dal 50%. Izgubljenih je mnogo tisoč, in čim se bo denar začel iz-tirjavati, morali bodo kmetje kar po vrsti jemati palice v roke in iti po svetu. Korl ima sploh čudne pojme o gospodarstvu. To je pokazal pri kmetijski podružnici, ka tero je nekaj časa vodil, kakor se mu je zljubilo. Pred nekaj meseci je izročil predsedniku na umazanem lističu spisan račun o podružničnem gospodarstvu. V ta račun je postavil tudi 4 o gld. za vožnje na občni zbor. Ni čuda, da je Korl toliko članov pripeljal na občni zbor, saj jih je peljal na podružnične stroške. S tistim denarjem, ki ga je glavni odbor dal podružnici, je Korl delal zoper glavni odbor! Pa pravijo, da ne zna! Pa še kako zna! Če ne on, pa njegova gospodinja. Prav za prav bi moral Korl še podružnici nekaj plačati, a po njegovem računu je še podružnica nekaj njemu dolžna, in da si to tirjatev zavaruje, je samovlastno zarubil podružnične škropilnice. Morda se mu pa računi vendar zmešajo. Dotični akt leži, kakor čujemo, že več mesecev pri kmetijski družbi. Zakaj se ne reši ? — Iz Doba se nam piše: Pri nas se že dolgo časa ne govori o ničemer drugem, kakor o občinskih volitvah. Občinske vo litve, pri katerih je bila agitacija od duhovske strani velikanska, so bile že trikrat o vržene. Zadnje so se vršile dne 16. t. m. Vsled silovitega piitiska klerikalcev na vo-lilce, je zmagala seveda klerikalna stranka. Kaplan je to dosegel s tem, da je g. uči telja v najvažnejšem trenotku odvedel z volišča, češ, da mora iti orglat. Gospod učitelj se je moral udati, ker je njegova organistovska služba odvisna od volje g. župnika. Agitiranje je bilo vzrok, da se je Cisto pozabilo na cesarjevo 701etnico. Gosp. kaplan in g. župan nista utegnila na to misliti, ko sta imela z volitvijo toliko opravila. V tem, ko so vse občine praznovale ta dan, bodisi z razsvetljavo ali s streljanjem, se v Dobu razen postnega urada ni nihče zmenil za to slavnost. _ Z Bleda se nam piSe. Povodom slavnosti cesarjeve 701etnice je izdalo žu panstvo slovenska-nemška vabila, »Kur-haus" pa nemško-slovenska. V »Louisen badu", čegar lastnica je rojena Čehinja, so Nemci slovenski tekst prvega vabila prelepili z nemškim tekstom druzega vabila. Nekateri češki gostje — slovenski niso nastopili proti temu! — strgali so nemški lepak, ki je pokrival slovenski tekst, a kmalu potem je bil slovenski tekst zopet prelepljen. To impertinenco je vprizoril neki talmi kavalir iz Ljubljane. Ko so se Čehi pritožili pri lastnici „Louisenbađa", je ta rekla, da se s svojimi gosti ne more prepirati, in ostalo je vse pri starem. Upamo, da bo občinski zastop sam poskrbel, da se v »Louisenbadu* — kjer, mimogrede rečeno, ni nobenega slovenskega napisa — ne bodo na ta način sra motili njegovi uradni razglasi. — Gasilska sUvnost v Cerkljah, ki se je vršila v nedeljo popoldne pri najugodnejšem vremenu, bila je slavnost kakršne v Cerkljah Se nismo videli. Okolu 2. ure popoldne pričelo je prihajati ljudstvo in gasilna društva v vas in med pokanjem topičev sprejemal in pozdravljal je načelnik cerkljanskega gasilnega društva goste. Točno ob 4. uri pričel se je koncert kranjske gasilske godbe in ljudstvo je trumoma vrelo na prijetni Hribarjev vrt. Okolu pol 5. ure nastopila so gasilska društva k sprevodu po vasi in k blagoslovljenju gasilskega doma. Gosp. župnik Golobic je sam blagoslovil, z asistenco dveh kaplanov, gasilski dom in kaplan g. Matjan razložil je v krepkem govoru plemeniti namen gasilskih du štev. Ko se je za g. Matjanom zahvalil načelnik cerkljanskega gasilnega društva blagoslavljujočemu župniku za naklonjenost in gostom za mnogobrojen obisk, zapeli so ad hoc zbrani pevci pesem, ki je segala občinstvu globoko v srce. Po blagoslovljenju se je vršila defilacija pred honoracijami, in odkorakalo se je zopet na Hribarjev vrt, kjer se je med petjem in sviranjem godbe razvila prav prijetna zabava. Pri veselici videli smo poleg cerkljanskih krasotic lepo število gospode iz Kranja, Kamnika in Ljubljane. Srečolov in vstopnina nesla sta cerkljanskemu gasilnemu društvu gotovo toliko, da je pokrilo vse stroške, in da gotovo še nekaj ostane v blagajnici. Ljubljansko gasilno društvo je zastopala večja deputacija pod vodstvom načelnika gosp. Striceljna. Če še omenimo, da je krepki govor g. Fajdige iz Kamnika, ki je imel pri slavnosti vrhovno poveljništvo, napravil na občinstvo imeniten utis, smo storili svojo poročevalsko dolžnost. — Iz Škocijana na Dolenjskem se Dam piše: Pri nas je nesreča čez nesrečo; pred kratkim je toča pobila in uničila up našega kmeta. V torek, 7. t. m. popoludne pa je v Goriški vasi, naše župnije, nastal ogenj in vpepelil štirim gospodarjem vsa poslopja izvzemši jedne hiše in jednega kozolca. Ljudje so imeli vse polno natlačeno krme, slame, žita, pa zgorelo jim je vse, tudi obleka. Zažgali so igrajoči se otroci! Da se ogenj ni po vsej vasi razširil, k temu pomagali so ljudje iz sosednjih vasi in pa Rudolf Kunstelj iz Škocijana s svojo ročno brizgalno. Kaplan Bojane in načelnik odbora za brizgalno pa sta jo morala pred razburjenimi ljudmi popihati, sicer bi se jima ne godilo dobro! Tri dni pozneje, v petek večer, Pa je nastal zopet ogenj v Škocijanu. H. Astolfiju pogorel je hlev in klet ter troje goveje živine. Pri tem požaru nastal je pre-P1*. ker je neki mož rekel, če bi imel brizgalno, bi se ogenj takoj udušil. Proti brizgami seveda bil je Diguš, farški krčmar in Pa neki zabiti — prav s klinom — zabiti farški podrepnik. Pa zakaj so bili ti ljudje tako hudi, ko se je brizgalna omenila. Ko sem pred par leti pisal v »Rodoljubu« ter vprašal našega župnika, kje da ima zbrani denar za brizgalno, je hitro Bojane sestavil izjavo, da župnik ni nikdar nobenega denarja prejel za brizgalno, kamor je nabral podpise neveščih ljudij, zamolčal pa je, da je imel denar šentpeterski župnik Borotner. In kje je sedaj tisti denar? Pred nekaj leti se je volil odbor, kiin.-u. ZE3a.xxt tt 22Ira.ixjI. Podjetje brez konkurence *Jb&*5 aoUdne za prodajo novih, povsod idočih izdelkov. Visoka provizija, eventualno stalna plača. Ponudbe V8prejema «JW. Ma"llia*e»cla, Pmga mt. 1134/11. (1687—1) Zemljišče na prodaj. Mena parcela (1646-3) na Opekarski cesti se takoj proda. Naslov pove npravnistvo .Slov. Nar.". L. LflserjeT olž za tate. Priznano najbolji« sredstvo proti kurjim oče-= tom, žuljem Itd. Itd. ===== Olavna zaloga: Schwenk-ova lekarna Dunaj-Meldling. Lnser-jevza0t^8te Zahtevajte po 60 kr. Dobiva se v vseh leksrnah. VLjubljani: M. Mardotschlager, J. Mayr, C. Piccoll. V Kranju: K. Savnlk. (485—22) Št 26435. (1641—2) Ustanova. Podpisani mestni magistrat naznanja, da je za dobo treh let, to je za leta 1901, 1902 in 1903 podeliti Katarine VVarmussove ustanovo za vzgojo deklic v letnem znesku 252 K dvema deklicama! ki ste ustanovnici v soroda ali pa, ko bi takih ne bilo, dvema hčerama ljubljanskih meščanov. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, vložiti je pri magistratnem vložnem zapisniku do dne 15. septembra letos. Mestni magistrat v Ljubljani dne 10. avgusta 1900. Lepa nova vila na Hledu, 2 minuti od jezera in pošte z novo opravo in velikim vrtom se takoj proda za 7000 gl. Več se izve v upravništvu ,,Slov. Narodu". (1667—2) iz nižjih razredov kake srednje šole se sprejme na hrano in stanovanje pod skrbnim nadzorstvom. — Kje, pove npravnistvo »Slov. Naroda*. (1680—1> Mlekarna katera lahko odda na teden več surovega masla v kosih po V8, */«• 1» in 1 foj, naj pošlje ponudbo z najzadnjo ceno pod: „Stalan odjemalec" na npravnistvo .Slov. Naroda". (1686—1) Dve kotili s kočijo in opremo se prodasti po ceni. Več pove županstvo v Ložu. (i686-1 Brivnica brez konkurence z meščansko eksistenco v nekem trgu na Štajerskem, kjer najde Slovenec ali Hrvat še posebno lep zaslužek kot tolmač pri sodišču, se proda takoj asa 150 goldinarjev. Povpraša naj se pri upravništvu „Slo-venskega Naroda". (1665—2) Najboljši bosenski kalcijev karbid vsaki kg daje zajamčeno 290 do 320 litrov plina. Glavnu zaloga : Edgardo Priester v Trstu, Acquedotto št. 8. —----- (1683—1; Zastopnik za Kranjsko in Spodnje Štajersko: Fran Železnik Ljubljana, Dunajska cesta št. 7. potovalne uradnike ^ altviz I a «- ■* J c*- Ji za vse zavarovalne stroke v*prejine proti vioioki proviziji, ssasoma tudi m Mtnlinr plaro tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice. Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter upravništvu „Slov. Naroda". (1531-6» Mesto distriktnega zdravnika na Vranskem je razpisano z letno nagrado 1400 kron. Razven sposobnosti po § u 15. postave z dne 23. junija 1892 dež. zak. št. 35 se zahteva temeljito znanje slovenščine. Nagrada velja kot pavšalna odškodnina za vse po § u 58. ubožne postave okrajno blagajnico zadevajoče stroške, kateri dosihmal niti 100 kron na leto niso znašali. Ponudbe je vložiti pri dlstrlk.tneni odboru na Vranskem do tO. septembra 1900. (1607—3) Ottenschlager, načelnik. (1657—2) A 206 1900 29 Na predlog dedinje: »Župnijske cerkve v Kranji« prične se dne 3. septembra 1900 ob 8. url dopoludne v župujišcu v Kranji prostovoljna dražba v zapuščino častitljevega gospoda Antona Jtležnarca^ bivšega dekana v Kranji spadajočih premičnin: sobne, kuhinjske, kletske oprave, gospodarskega orodja, vina, lesa, krme, vozov, obleke, perila, precijoz, servisa itd. in se bodo klicale te reči po inventarni vrednosti in se bodo, če ne višje, oddalo tudi pod to vrednostjo, toda le proti takojšnem plačilu v roke sodnega komisarja in takojšni odstranitvi tistim, ki bodo največ ponudili. Prodaja trajala bode slučajno tudi prihodnje dni, dokler se vse ne proda, vselej od 8. do 12. ure dopoldan in od 2. do 6. ure popoldne v župnišču v Kranji. C. kr. okrajno sodišče v Kranji oddelek II. dne 10. avgusta 1900. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk s Narodne Tiskarne