fc ffti
V Gorici, v četrtek dne 13. junija 1912.
Tee&j xui
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
vso loto   .   .   15 K
"/a        ,9        •    •    10 „
Za Nemčijo K~*<rf)0;*^ 2a* Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin.
„SOCA'' >ma naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščaaskem; in dvakrat v letu:;, Vozni red železnic, paruikov in poštnin zvez".
Na naročita brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici  vi. nadstr. na desno.
Upvavnišivo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v F. nadstr. na levo* v tiskarni.
Naročnino in oglasi je plačati ioco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan  Kavčič v Gorici.
— Telefon št. 88.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) .^iska in zal.
Vodopravni zakon.
Poljudna obrazfložba.
»Samouprava«:
Najprej moramo omeniti, da vodo-pravmi z a ikon velja, razum za morje, z a vsa   v o d-o v j a.
Vse v odo.r ab:iie in druge pravice,'ki se tičejo voda, kakor tudi s tem združene obveznosti, sprejete po starem zakonu, v e 1 j a j o <t u d i po n o-v v m '!. a k o in s k e ni n a. č rtu.
V od n i m z a (d r u g am, ki so mi-stt'iC'j>od sedaj veljavnim zakonom, nalaga lovi načrt, da morajo svoja pravila primerno prcuieniti, da taiko spravijo svoje Ic-kivnuje v soglasje z določili novega y.a-ior.a. Ker pa je potrebno, da je notranji istroj vseh zadrug kar največ mogoče enoten, zamore vlada sporazumno z de-/.ehriiin odborom izdati podrobnejša določilu o pravilih i.n poslovanju vodnih zadrug.
Ampak, tudi /dur/bam, ki so — pie-dno jL bil ./dan sedaj veljavni /akom -nastale v sviho izkoli^čanja vodi ,u ob-
itMiibe ptcd njim., je dana ptihka, da se /odvi/cjo tistim določilom zakona, ki MmCii> /a njhovo urejeino orgam/aujo ali /a njihov obstanvk in ri olajšaio lztn-jevanje /.idnižtiih prispevkov.
S 11 o k o v n o - it e h n j š k a v p i a -sanja, ki nastajajo ipn piei/kuševanju aodostavbmh načrtov so tako ia/1 ene liaravc, da je Cesto potrebno poklicati, la-/uti tehničnih organov polutičmh oblasti, tudi s p c c i j a 1 n e izvedence. Ker pa so pojavljajo na tehničnem polju vedno nove iznajdbe, k. bi zahtevale, da i>e uv c-'*.} nova dobili i, ne d' ':ča zakonski na-frt p diobncjših predpisov glede poseb-nh i/vedcncev, marveč picpušča to vi idi, da od^.či iika/onna
\u/"nost javnih interesov zahteva tu— <!¦. da se \ acia pnnKasti, da i/da nka/cnia Mtuilnejša določ In o varovanju m zaupanju j a v ti i h iiiten.sov v \odo-pravnem postopanju.
Ze ieita iyi)b. je bila liidrograliČneniiu i osivuiijemu .uraim poverjena naloga, da j buuiv. ai vom iit a t a s t e t v od n i ii s i i. i a uvuuoa se je nioinua v novem vodo-•pr-avjiciii zaKOiiiu postavno urediti že vsieu iuiga, da se organom hidrogratične-ga 0'siuuiijega urada jzposluje v interes« vuuuega 'katastra praviva vstopa v vse vodne naprave.
Določila ribniškega« reda, izdana iota lb95. bo ze -zastarela. Vsied tega se morajo ta doioeilu opraviti v soglasje z novim vodopravuim zakonom. Ker pa se morajo pri tem rešiti mnoga tehnična .podrobna vprašanja. prepušča naort, aa res. lo nalogo vlada ukazoma.
Vendar pa stavi zakonski načrt natančnejše meje, do kod sune segati ta ukaz i doioea, da se naravna zbirauišča vode ne .sniejo ,'sniia/fcrati za ribnike; enako tudi ne zbirališča vode, ki se ustanove v zvezi z vudomočuo napravo.
O pravnem svojstvu voda.
Državni vodim zakon iz leta iS(>9. je jnoglasil ^se teke od mesta, kjei se te Aieenjajo la/biti /a plovbo z ladjami ali čolni, kakor tudi stianske pntoke teh lek, /a javne v ode.
Kot javna imovina se torej ntoiajo smjitiiati v >e daljine tekouh voda (vštevši nj nove stiaiiiske pntoke), ki so na njih leta 1^69. plule ladje ab čolni, tudi če se je med tem tak promet ustavil.
Ziaven teh voda, ki so se bie/ izjeme il5i 'gl isila /a javno imovino, jo Se druga vi sta javnih voda: k tem se nam teč mo-iaio pnstevati vse ostale tekoče vode, ki i.e pi padajo n komui v sinisnu zakona ali posebnih /ascLiupiuvnili naslovov.
Na sedaj veljavnih piaviean vztiaja gLdc določil piavnega svojstva voda tjeli novi zakonski načit.
Pn tem ie meisdajuo iaz.notiivanje, cia je k\ahi'cuanje med javne vode biez < Jškt J'i\ anja d )sedanj h upi avičencev ;icd/pustno; po Jiugi stiani pa, da bi laz-r j j<-"ic kioga zasebnih voda škod )vak) "itciesMn gospodarskega pi ometa in s tem tudi interesom javnost'.
piravlja poštenost; ve ste bile do sedaj poštene, zato Vam ni treba in imčastno bi bilo za Vas, da se bi tlačile pod varstveno ¦kuto. Bodite poštene in svobodne kolt do sedaj. Lahko Ibi navedel občino, v kateri je nič manj, več pa mogoče, kot pet Ma-...  ,bla-
Torej pozor -- dekleta, sramujte se teh družb. Družbo bomo pa natančno zasledovali.....
Z značajem javne vode 'bi ne biio združljivo, ako bi ta postala 'predmet zasebnega pravnega razmerja. Da bi se v -tem pogiiedn izključil vsak dvom, določa načrt izrecno, da se na javnih <odiaii ne morejo pridobiti niti lastninske, niti druge
zasebne pravice.   Tako določa zakonski . rijinih hčeric — devic brez olja načrt izrecno, da se s podelitvijo pravice,  ženili med ženami, glede odvajanja voda v.svrho uporabljanja vode, nikakor ne odtegne vodi javni značaj.
Glede pravnega svojstva podtailne vode. nodostaje izrecnega zaikonskoga do-ločila za vladajoča pravna naziiiauja, vsied česar se ravna s podtalno vodo v iipravno-praviii praks: kot s i>rosto re-čjo, ki si jo more brez druzega prilastiti lastnik zemljišča.
Ako bi se uvrstila pod.talua voda med jnvne vode, bi to v praksi znaino šKodilo zemljiški nosesti.   Zato uvršča   zakonski načrt podtalno vodo -nvad zasebne vode. (Pride še.)
DOPISI.
Iz tolminskega okraja.
Sv. Ltsciia ob Soči, dne \2. junija 1912.
Danes /jutia   je umrl   «na   Modrejeah
auihr.oJj v   p koju g. Jakob   Vclikonja,
obče / u in »Sti c«.   Pogreb bo ob 8. uri
v   ] wLk /pitraj na domače   pokopališče.
Iz ajdovskega okraja.
Iz Šmarji. — /Se v začetku, ko se je k nam pi kkud knški Bunavcntura, je začel ika/ati svoje novostrujarske rožičke Lei se ob v>aki pnhki zaletaval v napred-mjaKe.
Ker pa vidi, da mu ne gre pri moških pi av ihč po volji, da njegova beseda nič ne /ale/c, je /aeel med dekleti in sicer /lepa m /gida, da le kaj doseže. Enkrat za vselej mu povemo, da naj našo mladino pusti popolnoma v miru in naj 'je ne sili v Muijinr diu/bo, ki ikaže tuintam le izve-^tne nasledke. Vam, draga dekleta, kličemo, ne hodute tja, kei v tdh družbah se za-
Iz kanalskega okraja
Iz Srednjega nad Kanalom. — Tukaj ' pri nas je vedno svež &r«nk, včasih preoster mraz; zdaj je pa toplo in težko ho-' d it i na sproliod, v drugih .asih se gre lažje. Zato so menda prepovedali g.,iiuncu I hoditi po soincn, tla ne dobi solnčaricc in da ne bi ušel iz farovža, so nui dali var-s btvo. Bajtmct se blišči pri farovžu in sve-; tijo mu ,z bajonetom, ko 'gre ina5cvat. Kaj t ga ima vojaštvo za špijona? Menda tja aic! ! Ub."gi Kadeuaro!
j Iz Kanala. — Radi nepričakovanicga [ poraza klerikalcev pri občinskih volitvah j so vsi pobiti; zato obrekujejo in trosijo v ( javnost različne laži. »'Novi čas« in »Gorica« pišeta o .kupljeni .zunagi, češ,, da, so napi ednjaki v volilne »vrhe porabili ogro-] nine svote. Seveda, take Jazi so navajetiii • le Jjudje, .kojim je blagor občine deveta briga, samo, da so njih bisage polne. Und-stvo je odprlo oči ter spoznalo »Koritar-je« in mi se dalo od njih podkupiti, 'temveč šlo je z vso vnemo v boj za prave može. Klerikalci so ibiii tako .gotovi izma-ge, da so si v proslavo '.iste nabavili umetnih ognjev in topičev, da bi zmago, čini sijajnejše proslavili. 'Da so imeli klerikalci s temi slavnostnimi predpripravami velike troške, obžalujemo ter ob enem svetujemo, da uporabijo iste snovi v proslavo septemberskega svetovnega, evha-rističnega kongresa na Dunaju. Glede stroškov bi znala najboljše povedati, znana ponbana klerikalna agitatorja, .katera sta se vračala trudna in vpehana pozno v cioč od agitacijske gonje domov,   navdoi-
Maksim Gorki.
FOMA GORDJEJEV.
Roman.
(Dalje.)
Foma je obrniti glavo tja, kjer je govoril Jezov; ta je M snel klobuk in si je mahal ž njim nad glavo. A v istem '"M so mu rekli:
izvolite bližje k nam, gospod Gordjejev!«
Pred njim je stal majhen, debel fant v jopiču in viso-Kih škttrnjih in mu zrl z dobrodušnim nasmehom v obraz. >Oi».ii je ugajalo njegovo okroglo, široko lice z debelim "osom in tudi on se je nasmehnil, ko mu je odgovoril:
"Lahko grem tudi bližje ... Kaj pa, ali s konjakom še I!e začnemo? Za vsak slučaj sem vzel s seboj ... deset steklenic ...«
^»-Olio! Vidi se, da ste resen kupec ... Takoj naznanim '¦triižbi vašo diplomatsko noto! ...
»Ji sam se je zasmejal svojim besedam z veselim in Masnim smehom. Tudi Fonru se je zasmejal, ker je čutil, (la je dahniSo vanj od ognja vM od fanta veselje in '»Plota.
liho je ugašala večerna sarja. Kakor bi se tam na 0'.f .u sPuščala na zemljo ogromna škrlatasta zavesa in k> rivah, brezdanjn globino neba in veseli sijaj zvezd, »so migljale na njem. V daljavi, v temni masi mesta, je ¦ W'a nevidna roka liiči, a tukaj je stal les v molčečem j, '^"'^Ivijcaje se do neba, kakor črna stena ... Luna ¦w »s bila vzjšla in topel somrak je ležal nad poljem ..
Vsa družba se je vsedla v velikem krogu okrog onja
Foma je sedel poleg Jezova, obinjon s hrbtom pioti ognju in videl je pred seboj vrsto žarko razsvetljenih, veselih in priprostih obrazov. Vsi so bili že dobre volje od pijače, vendar še ne pijani; smejali so se, šalili, poskušali peti in pili, ter kumar, hleba in klobase. Vse to je imelo za Fomo nekak posebno prijeten okus: postajal je držnejši, čim se ga je polaščnlo obče veselo razpoloženje in čutil v sebi željo, da bi povedal ljudem nekaj lepega, da bi se z nečem njim vsem prilaskal. Jezov, ki je sedel poleg njega, se je pomikal na tleh semtertje, suval ga z ramo in nerazločno mrmral nekaj skozi nos ter stresal z glavo ...
»Bratci!, je 'kriknil tolsti fant. »Dajte, "zapojmo študentovsko ... No, ena, dve!«
„IIitii, K-ot va-li.. "
Nekdo je zagodel v basu:
„V)ne-vi b<sže...*
»Tovariši!« je rekel Jezov in vstal, s kupico v roki. Omahoval je in se opiral z drugo roko na Fomino glavo. Začeta pesem se je pretrgala in vsi so obrnili glave k nj'imu ...
»Delavci! Dovolite, da vam izpregovorim nekoliko besed ,.. besed, k\ prihajajo od srca ... Sreč:.n sem pri vas! Dobro mi je v sredi vas ... To prihaja od tega, ker ste ... ljudje'dela, ljudje, o katerih pravici do sreče ni dvoma, dasiravno se vam ne priznava ... V vaši zdravi, dušo b1ažeci sredini, pošteni ljudje, diha samoten, od življenja; zastrupljen človek tako prosto in svobodno ...«
Glas Jezova je drhtel in zastajal in njegova glava se je stresala. Foma je Čutil, da mu je kanilo nekaj toplega na roko in pogledal je v nagubani obraz Jcžovr dočiin je ta, trepetaje na celem telesu, nadaljevat:
»Nisem sam ... mnogo nas je takih, preganjanih od osode, -razbitih in bolnih ljudi... Mi smo nesrečnejši nego ker smo slabejši na telesu in na dulm, a mi smo tudi močnejši nego vi, ker smo oboroženi z aaianjem ... katerega nimamo kje porabiti ... Z veseljem smo vsi pripravljeni, priti k vam in dati se vam, pomagati vam. ži- . veti ... drugega nami ni mogoče storiti! Brez vas s.mo ... .kakor brez tal, a vi brez nas ... ste, kakor brez luči! Tovariši! Od osode same smo ustvarjeni zato, da izpopolnjujemo drug drugega!
»Česa jih prosi?« si je mislil Foma, 'ki je začuden poslušal Jezova. In ko se je ozrl v obraze stavcev, je videl, da gledajo tudi oni govornika z vprašujočimi in psupnje-nimi očmi in da se dolgočasno.
»Bodočnost ... je vaša, prijatelji moji!« je govoril .ležov, uetrdno in žalostno majaje z glavo, kakor bi mu bilo žal ,za bodočnost in bi jo proti svoji volji odstopal terti ljudem ... Bodočnost je last ljudi poštenega dela ..'. Vzvišeno delo je pred vami! Vi morate ustvariti novo kulturo ... vse, kar je svobodno, živo in žarko! Jaz, .ki som vaš z dušo in telesom, sin vojaka, vas poživljam: Pijmo na vašo bodočnost! Ur-ra-a!«
Jezov je izprl svojo kupico in se težiko spustil na zentfjo. Stavci so se pridružili njegovemu pretrganemu vzkliku in grmeč, silen krik je presunil zrak, da se je streslo listje na drevesih.
»Zdaj pa pesem«, je izneva,predlagal debeli •fiinit.
»Dajmo!« In ;iva ali tri glasovi so - vzdržali*'niegov * predlog. Začel se 'c glasen prepir o tem* kaj naj se zapoje. Ježo v jih je prshiša' in, suknje ?lavo semtertje, jih je vse opazoval.
Um-mto&e. mm. Pri vofrtvah ie Jud- ¦»& narodnost, a ue vera! stvo pofeato; da-^zna m v6 .ceniti piiave *-"- »- K:1 «~~* lW**" ^ može terpotroefcfo za vselej klerikalce kamor prftičejo. Vse obljube in grožnje ina-sprotoBkov niso zamogle naših zaVedtaii volitev premotiti in oderaštvo tuka&šnših klerskafcev je ljudstvu predobro znatno. Na nesransno ifež v »'Novem •času« y katerem- se "pred^aciva 7$0 kron- volHiiifo tro-škov,: katerebi biia poftTosiiain«apredna lista in novoizvoljeni starešini, toodo isti (gotovo pripravljeni plačati za- vsakih 5 kron 100 -kram v dobrodelne švrhe v slučaju, če dokažejo, da-" so potrosili ti kake svote. SledipieVčasit in hvaJa naprednim votlil-cem' ki m izvoiii v občinski svet ntožč, o kojih smo prepričani, dla bodo delafli v bliagoir in napredek občine. — Napredhi volilec.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Vipavi priredi v nedeljo sdne 16. junija t. 1. na »iPoltoah« v drevoredu vojaškega vežbališča veliko 'Jhidsko veselico s sodeJovanjcm vojaške godbe 47. peš-paHca iz Gorice. Vsi p. n. .prijatelji in prijateljice drbre in neprisiljene zabave, pohitite ta *m v ra<j Kranjske dežele, kjer 'bo sknbljeno za vsestansko zabavo in -razvedrilo. V raznih paviljonih pa boste imeli priliko si privoščiti dobra želodčna krep-čila, pri katerih se gotovo ne bo pozabilo na kozarec rajne vipavske kapljice, ki človeka (poživi in im ubere strune za lepo slovensko pesem!. — Zato v nedeljo vsi v Vipavo.
Anton Aškerc.
iKončana Se njegova poajemeljska pot. Potihnil je zanj srcn in sveta vihar, mimo leži v rakvi Pisateljskega društva v beli Ljubljani.
Ko je izdihnil, smo s posebno močjo zaiontili, da je legel v krsto velik značajeci mož. — Človek nenavadne nadarjenosti, širokega obzorja, pesnik po Božji milosti, v prsih s srcem, dovzetnim za vse lepoto dobro, značaj, meukkmljrv, ki se ni ganil na robu, ki je v2nrju kljuboval in ostal, tak nenavaden mož je hodil ,po slovenski zemlji, govoril in tjctI. Te dni se je umaknil, zaprto je njegovo oko, onemela so usta, odphtl je d* iz tellesa, besede njegove, njegovi nauki, njegovi jekleni strni so ostali m so draga last slovenskega naroda
Anton Aškerc, je bil rojen 1. 1856. pri Šmarjetr v bližini Rimskih toplic. Njegovi stariši so bili kmečki ljudje, ki so gojili željo, da bi jim sin postal duhovnik. 'Prišel je v Celje na gimnazijo, <in ker <je tudi sani •mislil, da bo imel kot duhovnik največ prilike za delo med ljudstvom* je šel v semenišče v Maribor, kjer je bdi takrat Stie-pisehnegg škof. Aškerčeva nadarjenost se je -škofu zelo prikupila hi ker takrat tudi še nt ibik) sedanjega fanatizma v bogoslovju, so mlademu teologu leta naukov prijetno »potekala. 2e takrat se je zanimal za literaturo m se poskušal z verzi.
Aškerc je bil v raznih župnijah na Spodnjem Štajerskem za kaplana. V tistem; času .pa se je začel razvijati klerika-lizem jri mladi duhovnik je kmalu, prišel v razna nasprotja z zastopniki nazadnjaške struge.
Odtod obilo ,tožba na Aškerca in po-gostomaie moral v Mar&or v škofijo, kjer pa ni bilo več Stepišniifca. Klerikalizem se je razvijal in poštena Aškerčeva duša se
mu je protrvila......Na nekem sloves
skem političnem shodu na Štajerskem se ¦je govorilo proti Cehom, da so »preveč liberalni in da krščansko-katoIiSki Slovenci ne morejo hoditi skupno s Cehi.« Na tistem shodu je bilo več župnikov in »kaplanov, Aškerc pa je sedel pri stranski mi-
-,"zioi; naerikralt je vstal ji »protestiral, da se vlači vera na politični shod.« Dejal je: »Poslanci naj sfcrbe za narodnost, za vero pa že iposknbe cerkev in njeni organi! Vere našemu narodu nihče me .prepovedmjie; vsakdo more k mašam! <m na božja <poteL
" če in kadar (kdo hoče. V nevarnost! pa Je
Zaradi teh besed je bil zopet tožen škofu Napotniku ier se je moral zagovarjati.
Neki »Tovariš« Aškerčev je priobčil v »S. N.« donesek k njegovi .biografiji. Tam čitamo med drugim:
V  neko župnijo na Spod. Štajerskem so začeto naenkrat romati ljudje^ iker se ae bilo zvedelo, da se ne K i zcmki prikazuje Marija na nekem d rev ca. ii>utična ženska je kakor zamaknjena klečala in ;kiieala, da vidi Marijo, ljudje pa so se -zbirali okoli nje ter ure in ure molili. iMož tiste ženske je .pripeljal na samotežu sodček piva ter ga speLa! med pobožno družbo. Marija se je »prikazovala« ženski dalje, a števito razpečanih sodčkov je naglo raslo. Mož zaanaknjenke je delal izvrstno kupčijo, Aškerc pa je o tej sleparski komedrji zvedel ter je neke nedelje energično posvaril svoje župljane, naj vendar ne verujejo takih sleparstev. Pri tej priliki je dejal, da »Marija ni irikaka veveric;?.« Z& 'i svoj izrek jo bil klican pred škofa! —
Tak je bil Aškerc, take reči so se godile okoli njega. — Tožarili so ga, na književnem   polju pa ga je   napadal iin
mesarii Mahnič___Velika razlika med1
Kristusovimi nauki in ofioiei>no cerkvijo se je vedno bolj kazala pred njegovimi očmi, poglabljal se je Aškerc v vprašanja verskega in filozofičnega značaja, .kazalo se mu je življenje čisto drugačno nego si •je je on predstavljal kot navdušen mladenič, okoli katerega so donele ognjevite besede s taborov, ki je takrat videl v duhovnikih narodne prvoboritelje.....
Aškerc se ni udal posvečenim nožem in ni klonil tilnika pred krivimi škofovskimi palicami. Slednjič ga je preganjal še sloviti ljubljanski škof. Bilo je dovolj. Pustil je bil službo; preganjali so ga še dalje — dopolnjeno je bilo z novim' Je-gličevim naoadom; vrgel je kolar od sebe in pustfl si zrasli brado. Ostal pa je značaj, tak značaj, pred katerim mora pri-pogniti svoja g-lavo tudi njegov največji nasprotnik.......
Smrt.
Zadet od kapi na možgane je ležal v deželni bolnišnici. Zdravniki so povedali, da v kratkem -umre. Prišlo ga je obiskat par prijateljev. Govori ni, le na vprašanje, če jih pozna, je rekel: da. Strežnice so mu dale v roko križ. Stisk?1 .*? križ v roki. Umevno. Saj je proslavljal Križane-ga----Duhovnik gaje vprašal radi spovedi in obhajila: Oigovor: Saj je še Čas.... Duhovnik je čakal. Pesnik je trpel m umrl.
»Slovenec« je povdarjal, da Aškerc ni odklonil poslednjih tolažil sv. vere in križ ie stiska! v roki. — Izvedeli smo- iz teh bese-J. da bo Aškerc cerkveno pokopan.
Na mrtvaškem odru,
V  »Narodnem domu« so ga položili ¦na .mrtvaški oder, .z venci obdan. iNešte-vilne množice ljudstva so prihajale pozdravit slednjič velikega slovenskega pesnika in misleca, ki je ležal pred njimi nespremenjenega lica, v rokah razpelo, obdan od cvetja. Po šest sveč je goreto tria vsaki strani; v dvorani polno vencev, med njimi 15 lipovih, vsak izmed teh je imel v sredi ipo eno pesnikovo delo. Tu so bile zapisane njegove globoke misli, njegovi poleti, njegove junaške besede, kli-čoče po »stari pravdi«. iKIicar po »stari pravdi« je ležal na odru, ljudstvo je čutilo,
kdo mu je umrl___   Sokoli so   stražili
krsto.
Pogreb.
Prišli so Sokoii, razna društva, prišlo je vse, kar ima dobrega in slovenskega Ljubljana, z dežele je prišlo obilo občinstva, prišel je frančiškan, da pospremi nekdanjega duhovnika na zadnji poti. Sprevod velikanski. Zveza pevskih društev je zapela v vestibulu — pričel je pogreb: na čeloi sprevoda- Sokoli na konjih, dijaki srednjih šol, gojenke liceja in Mladike, Slovenska Filharmonija je svirala, za njo Sokol z zastavami, druga društva z zastavami. Vencev polno, med njimi 4 z rdečimi trakovi. Soc. demokracija jih je .potočila na krsto pesnika, ki je tako toplo čutil za delavca-trpina. — Sprevod se je
v?l po 'BJei\ve?sovi cesti, skozi Gradišče na- 'Kongresni trg, po NVtviiovi, Prešernovi ulici na Dunajsko cesto k sv. Krištofu. Spalir so napravili Sokoli in dijaki, v sredi se je pripeljala krsta. Obredi. Oinljivo petje. — Nagrobne govore so govorili prof. dr. ilešič imenom Matice Slovenske, jntčuom Hrvatske Matice vseu-čiliški profesor dr. Bazal, in Etbin- (Kristan imenoiu jugosl. soc. dem. delavstva.
Tistih, ki spadajo pod S. L. S., ni bilo 'k pogrebu, in prav je tako. Gotovo <so Aškercu ustregli. — Za pogrebom so šli trije duhovniki: Vrhovnik, Berce in .neki tretji, menda iz Štajerske.....
Mirno počiva na -ijubljanskeim polju... Naj nam da Usoda še dosti takih mislecev in takih značajev, kaikoršen je bil Aškerc! Krvavo jih potrebuje slovenski narod! Samo boije naj bi jim   bilo postlano.....
Domače vesti.
Napredni Slovenci! — Gesio vesoljne^ klerikalizma ije 'ietos Dunaj, geslo naprednega Slovanstva naj ;bo Praga. Kdor more, .fedor hoče videti slovansko moč, kdor hoče gledati oživotvorjeno najlepšo idejo, kdor hoče videti najlepše mesto v Avstriji, naj gre v Prago. Tudi iz gospodarskih ozirov je svetovati, naj bi šlo čim več Slovencev v Prago. Tam je otvorjena • sedaj, narodna - gospodarska razstava, tam je trgovina in obrt na višku razvoja, tam je bogastvo dn organi-zacija^ ki je priborila to bogatstvo, in to bi si morali ogledati predvsem Slovenci. Saj igovorimo vedno, da smo učenci Cehov! Torej pojdimo k njim v šolo! Ne 'bati se stroškov, ker niso tako veliki. Premožnejši naj žrtvujejo ono svoto, saj ne bo zavržena in če sami ne morejo, naj pošljejo svoje sinove. Tudi naše ženstvo naj se če možno udeleži zlleta.
Na Črno 'prst (1®44 m) ipolete ;Go.ri-Čani v nedeljo dftie 16. t. m. Odhod, s polnočnim vlakom državne žel. ob 12'40 do postaje Podbrdo, od tod v hladu na vrh. Ob neugodnem vremenu se izlet odloži na poznejši čas. Podr. S. P. D. v Gorici.
Na c. kr. ženskem učMe&Su v Gorici bo vpisovanje za sprejem v prvi tečaj četrtek, dne 4. julija in sicer za Slovenke od 8.—12. predpoidne, za italiijanike pa od 3.-7. popoldne.
Pismeni sprejemni izpiti bodo dne 5. jul. od 8.—12. m od 3.-6.; ustmeni izpiti začnejo v soboto, 'dne 6. jul ob 9. uri in se bodo .nadaljevali pondeljek, dne 8. jul. ob 8„ predpoidne.
Ako ibo po sprejemnih izpitih meseca julija sprejeto 40 gojensk v .Jtail. in ravno toliko v slovenski oddelek, potem septembra ne bo drugih sprejemnih izpitov za prvi tečaj.
Pri sprejemu se zahteva krstna in rojstni list, zadnje šolsko spričevalo in potrdilo uradnega zdravnika o fizični sposobnosti za šolsko siužbo.
V smislu postavnih določil opozarja ravnateljstvo one stariše, ki ne stanujejo v Gorici, naj bodo pri izbiranju stanovanj za svoje hčere-jako previdni; ipriporoča' se njim, da poiščejo stanovanja, ;k;er bodo gotovi, da pridejo njihovi otroci v dobre in poštene družine.
Pri enakih predpogojih za sprejem bode ravnateljstvo dajalo prednost onim gojenkam^ ki se- bodo mogle izkazati s primernim: stanovanjem.
Šolsko leto 1911/12 konča dne 6. juil. s slovesno službo božjo. -- Ravnateljstvo c. kr. ženskega učiteljišča v Gorici.
Izid volitev v okrajno bolniško blagajno v Gorici za gorske sodne okraje, ki so se vršile preteklo nedeljo, dne 9. ju-
nija t. 1. je sledeči: Sodna okraja Tolmin..' Cerkno sta volila 6 delegatov članov in 2 zastopnika delodajalcev. Delegatom članov so izvoljeni: Poberaj Anton, mizar K^vačič J ust, mizar, iPotočnik Franc, p&fc! poni., Rabsel Josip, sluga, Komel Jakob, ¦mizar, Bensa Karo1!, mizar. Zastopnikom' delodajalcev sta izvoljena: Dr. Gruntar Rudolf odv. v Tolminu in Mikuž Anton, gest. Sv. Lucija. — Sodni okraj Kanal je volil ene&a delegata članov in enega zastopnika detodajalcev. Delegatom članov je izvoljen: iKošir Anton, dninar. Zastopnikom, delodajalcev: iKrižnič Alojzij, gost. Kanal. — Sodni okraj Kobarid'je voli dva delegata članov in enega zastopnika .delodajalcev; Delegatom članov sta izvoljena: Skalin Anton, chč. sluga, in Mam-freda Andrej', trg. pom. Zastopnikom delodajalcev je izvoljen: Juretič Anton, gost. in trg. v Kobaridu. — Sodni okraj Bovec ie volil enega delegata članov in err.cr.Fi znstopnika delodajalosv. Dclega-jcin Člivnov je izvoljen: Ma;Wič Miliad, trg. pom. Zastopnikom^ delodajalcev je h, , voljen: Mfhelič Ivan, miz. moj. Bovec.
Na c. kr. moškem učiteljišču v Go-r'i: ho vpisovanje za sprejem v prvi tečaj j v četrtek, dne 4. julija t.!'.., od 8,—12. ure dop. Vse drugo na črni des,ki v zavodu.
Pripominja se,   da se meseca   sep. temlbra ne bodo več sprejemali gojenci zj J prvi tečaj, akv; ;šo že .po'sprejemnih izpitih j meseca julija uoseženo   najvišje   možno | števito gojencev-prvoletnikov (štirideset
Kamenje v vjiak, kjer so sedeli Sokoli ' iz Kranja, sta metala dva kmečka fanta .blizu Vižmanj.i pri Ljubljani. En kamen je priletel v vlak v glavo dr. Dolarja iz Kranja. Zgodilo se je to 1.2. t. m. popoldne, ko so se peljali k lAIškercevemu pogrebu. Kdo je metal kamenje? Odgovor; dva divja čuka iz ljubljanske okolice.
Slov. Čitalnica v Gorici opusti svoj za nedeljo, 16. t m., naznanjeni izlet ;na Sv. Gendro in ga. priredi prihodnjo nedeljo t. j. 23. VI., na Trste'}. Tega dne bo veliko slavje .na čast Gregorčiču na Gradišču in to priliko porabijo Citalničarji, da , ziete na najvišji vrh Krasa. Vabljeni in dobrodošli so pa tudi nečlani; tura ni strma in udeleži se je lahko vsakdo, ki ima k količkaj dobre noge. Odhod z .državnega kolodvora ob 5'40 zj. do Prvalčine, odto^ črez Trs tel j na Gradišče k Greigprčičevi slavnosti kjer ibo tudi kosilo. Druge člane, ki bi se ne udeležili tega izileta, vM odbor, da pridejo v kolikor mogoče največjem Številu na slavje in skažejo s tem čast  največjemu goriškemu pesniku.
Trije Sokol! so bili napadeni v nedeljo j zvečer   v Podgori, ko so se vračali   iz i Mirna. Naj- se zglasijo pri odseku Sokola'i v Podgori! — Napadalcev je bilo 6, strgali so Sokolom srajce; neki fant je rekel, naj •dajo mir, so pa. še njaga nalbili. V Podgori govorijo, da oi bili to storili socialisti? Ali je mogoče to?!
Vprašanje »Novemu Času«: Ker zadnji »Novi čas« kriči, da je v JR;hem-bergu pri Sokolski s.avnositi plesa! bolan učitelj, poživlja se ga, da mavede ime do-tičnega učitelja! V\4cM hočemo, kaj stori | spoštovani poštenjak!
Grozna nesreča. Dva naša delavca* rojaka ponesrečila. — V Pedračah v kamen olomu na Tirolskem je počila mina. ki | je vrgla od sebe v globir.o dva delave enega 15 m globoko, drugega 40 ni globoko. Strašno sta bila razbita. Nesrečna delavca sta Fran Savli, 25 let star, i'i Ignacij Erjavec, 21 let star, oba iz Lo-kovca.
Beneški Slovenec — vohun?! — Pretekli petek so zaprli vojaki v -Devetakov' gostilni v Kobaridu znanega beneškega Slovenca g. Karola J u s i č a, trgovca • lesom iz Ažle nad Št. Petrom v Benečii1 Vojaški avtomobil je prišel takoj v Gorico po preiskovalnega' sodnika dr. Gradnika. ki je potem par dni zaslršava! Jusiča. N-i to ga je dal odvesti v preiskovalni zapor v Gorico,   kjer se zasipavanje na dalji'!c-
Mladi beneški Slovenec je v na krajih marsikje dobro znan. Svoječastio je bil tudi uradnik pri Mizarski Zadrugi i" je 'vodilu žago v Soteski. Jusič je inteli-genten mladenič, veselega fin jprikupljivc^1 značaja. Kdorkoli ga pozna, mora strmeti.
tfaSe zdraole
fintd z anamko »Blzt-SSuld",
lSJL!!SS&PS!iiS&&^SM iF&&%V2š? oBffitod, m«!ce, kite ne okrepfiljo spanec ozdravi, Vage splošno zdravje 88 uopet utrdi, ako rabite 'Fellen0' Dvanajsterica za poskaSnjo 5 kron /ranko, Izdeloratelj samo lekarnar B. V. Fefler v Stubiai, EIz«-tr« it m (Hrvatsko).
Za vsakega gostilničarja, hotelirja in kavarnarja je (koristno, da ijna ,za goste na razpolago ikaik zanimiv časopis. »Slovenski Ilstrovani Tednik« ipriobčuje slifoe in opise znamenitih »krajev in oseb »ter aktu-elrii-h dogodkov. »Slov. Ilustrovani Tednik« bi torej naj ne ..manjka!! v nobeni 'gostilni, nobenem ihoteiiu in nobeni kavarni. V interesu gostilničarja je, da iima za goste ta zanimivi .slov. časopis, iker vsakdo
L ko }e mogoče, -da sedi zidaj, v .preisko-
altt&n ziiiPP™ kakof ~ :>lfl^ vohun«!!
V Kobaridu- i ji okolici   je   zbudil ta
¦-liifiaj precej mevoLje.   Na&i ljudje imaio
^akdaiije. s-tjke z 'bližnjo Benečijo; zdai
/naši boje   .prestopiti mejo, fo&r   Lalii
ačujejo radi z enako mero. Zato se ne ii-oino preveč čudili, ako danes ali jutri tfpro -Lahi kakega Kobaridca zaradi — »valni nstva«.
"^^^^^^^^^^^^^^^
, Gorici — odpravljene; odpravila pii je   ,N     *it9  . '¦ , gorica«. — Rekli smo v .»Soči«,   da .ne , INaroclu' *' M-pomagajo pritožbe z izvoznega trga v !li- y stjli; trebalo bi, da gresta posredovat na j magistrat poslanca1 SyU. S. dr. Gregorčič?*}' lil'se imenuje v svojem  Ustni '»ljubljenec j naroda«, in. ipa- Fon, poslanec Goriške oko- [ lice. Z županom Bpmbigeim. m Venierjem, delata grdo iti iletpo vreme na magistra-t &ia oba slovenska gospoda debela prijatelja in tu gre za velik interes okoličan;-, jskega našega kmeta, za katerega se drugače trudijo vrli ljudski poslanci dan in ;flOč, kakor odmeva iz 'klerikalnih Listov. V deželnem zborn imajo-.zvezo in ta zveiza baje dela vsestransko v blagor ljudstva, kise more šteti srečno, da >ima tako Vestne in skrlhne poslance. iKako le, da bi ta •v/em kar nakrat 'odpovedala vso svojo l/iibezen našemu »kmetn na izvoznem tr-ifli v Gorici?! — No, .klerikalci »o nekaj napravili.   »Gorica« se je oglasila na naš nasvet, pa ne tako, (kakor smo nasvet©vali, ampak s   »(Poslanim pr eblaigopodnemn gospodu Juriju Bombigu,   županu v Go-
V tem. »Poslanem1« je navedenih ne-' km pritožeb z Izvoznega trga, .potem pro-m, -da najf župan preišče početje tržnih komisarjev in naj ukrene, da se neznosne razmere odstranijo; To je vse! — Če je spicti Bomibi-g 'to čital, se je smejal in rekel: da so -že pridni i,n (previdni slovenski zavezniki iz deželne biše, 'ker se sami ne iitikajo v razmere na izvoizr,':im trgu, marveč godrnjajo 'le neki »Opazovalci Rese-novega početja« na su-hcmi. 'papirju »Oori-
Tako   je   .prav. —   Goriški  okoličani  bodo trpeli še dalje na   izvoznem trgu, ,ker se njihova poslanca niti ne z'me-_ n*ta, da bi storila edino primerne korake
f> korist trpečega našega kmeta! Lovsko in strelsko društvo za Goriš-| ko naznanja, da se glasom obvestila tuk. | c. iri- k. vojaškega poveljiništva streljanje v Panovcu tudi v nedeljo dne 16. t. m. ne more vršiti,   ker se isto sedaj popravlja. Odloži se na nedoločen čas. •
Ustanovitve tečaja o pelagri v prostorih deželne umobolnic© v Gorici. — V prostorih ¦' .. 'ne umobolnice v Gorici se priredi (i ' . ¦**¦ junija) tečaj o bistvenih znakih k ;/na anju pelaigre, ki bo gotovo jako Kon. ¦ vnosen, ker se .ga bodo .ahko udeleževali skoro vsi zdravniki političnih okrajev gradiškega in tržiškega. Predaval bo tudi neki vseučiliški profesor iz lmomosta. iNaj novejša proučevanja o vzrek-ih pelagre so pokazala rezultate, ki dajo boju .proti pelagri čisto drugo lioe. uspehi raziskovanj in -proučevanj raznih priznanih pelagrologov so dokazali, da pcfogre ne »povzroča samo zavživanje pokvarjene in nezrele turške, temveč dejstvo, da vsebuje tuiršiea jako malo beljakovine in fosfata.
O plesu pišejo in govorijo klerikalci iako različno. Sedaj n. pr. piše »Gorica«, &¦ Ples sam na sebi. n-i nič slabega in sam ob sebi ni greh. Torej se lahko pleše, ne da bi se pripetilo kaj slabega in brez greha. — »Novi Čas« rohni koi velik sodnih nad ».Sočo«   radi vsake   malenkosti,
Pustil pa je v miru .»Gorico«, dasi piše o
kesu ravno nasprotno od njega. Pričako-
v^i smo ploho »Novega Časa« na- »Gori-
C<N pa ni bilo nobene kapljice. In vendar
K »Novi Čas« -včasih 'mnenja, da je ples
n<*aj slabega in <greh. Sam hudič k vmes
n|ed plesalcema — tako .meni »iNovi Čas«
"~ »Gorica« ipa, da ni nič hudega, če   je
Vi|Wjs blKii!č,   iRriUka je seveda   dana in
la'fko je nevarna zabava .ples. — Kkrikal-
|J| '-!sti vedno lažejo, da fa »rberalci« so-
J«° Ples. klerikalci pa so proti njemu. No,
ce so tako proti plesu,   na na« La začno
Podati. Tlokleir bodo pa le po svojih listih
saiobandili radi plesa, velja o njfli trditev,
,   niso 'Proti plesu;   samo tako radi flep-
^ga robautijo,   drugače pa pustijo ples,
«°bro vedoč, da bi Jim skoro vsa mladina,
*ai" ie imajo, ušla. ako .bi jej zares prepoznali ples. —
Samomor.   —* Zastrupil se ije v Ro-mansu 22 Oerni- Pavel Nascimibeni, trgov- '¦ ski   pomočnik v Zagraju.  Oania je ibi'1 iz : f olmeča v Italiji. Pred krabkini je bil pri i obhajilu.                                                 |
Izgnana je iz Gorice neka Marija Pin \ iz Tržiča pa se vedno vrača v naše mesto. Sedaj je dobila za to ostro kazen 3 tednov tesžke ječe. .Neka Frančiška Erze-itič iz IJrd je tudi .izgnana pa se tudi vrača v Gorico. Kaznovana je sedaj z ječo 8 dni.|                                ;
Zgubila se je v nedeljo ob 3. pop. us-njata damska torbica .pred; kavarno iDo-"gana. F'ošten najditelj naj jo prinese v jpravniStvo »Soče«.
Iz Prvačine. — Odbor I. oddelka bratske godbe je sklenjS v svoji seji dne 22. maja, da daruje od vsakega nastopa 5% čistega dobička družbi sv. C. in M. Torej pozor, mladeniči in raznovrstna društva, Sokolska, čitalniška, delavska, gasilna, izobraževalna, sploh vsi, ki se z5himajo za geslo: Mal položi dar domu na altar! Oddelek godbe šteje 14 mož; more sodelovali pri veselicah, -pri sprejemu, pri pevskih zborih, svira narodne pesmi, more prirejati koncerte, zna več posameznih slovenskih in hrvaških pesmi, duet, za mladino najkrasnejše slovenske komade. Kdor želi najeti ta oddelek, naj se obrne pjkmeno ali ustmeno na odbor Bratske godbe I. oddelok v Prvačini ali na dobro znanega Ivana One<goriČa, predsednika tega oddelka. Ta godba ima svoj zastop pri g. A. Zornu.vmnku pok. Ivana Zorna, ki je bil drugi načelnik tega oddelka. Tam dobi potrebna pojasnila. — Priporoča se odbor Bratske godbe v Prvačini, I. oddelek.
Za sokoiskimj .narasčajean j© izvajalo rat-zne igre 2000 dečkov in1600 deklic, vzgojenih od »Društva za igojitev iger Češke mladine«. Tudi njihov nastop je bi-l.sppe-jet z navdušenjem.
Medtem, ko je sokolski naraščaj, in češka deca v skupnem številu skoro 8000 nastopila na sokolsk-em telovadišču, je blizu nje nastopilo pražko nemško sred-njejšolsko dijaštvo skoro 1000 po številu, ob navzočnosti češkega .namestnika. Dvojna 'mera: češko dijaštvo ni smelo .nastopiti, ker baje radi telovadbe trpi učenje, nemškemu pa je bilo to dovoljeno.
Za Maratonski prizor določeno Šte-viio J 000 sodelovalcev je bilo pomnoženo za 200 mož in 50 žen.
Od slovanskih sokolskih zvez se je priglasilo dosedaji nad 600 slovenskih, 1200 isrbsiih, 1000 'hrvaških, nad 700 ©oljskih 500 ruskih in 300 buJgarskiih Sokolov. Ker je stavila ogrska vlada Srbom razne zapreke, so si nabavili lastno ladijo, ki jih bo peljala iz-Belegagrada do Dunaja in nazaj. Zletniki iz Amerike so se odpeljali dne 5. t. m."
Dne 28. 6. bo prirejena t. zv. Beneška noč na Vltavi. — Na krasno razsvetljenih ladijah in čolnih se bodo vozili .gostje, pevski in tamburaši zbori bodo udarjali vesele komade, v zrak bodo švigali umetni ognji. Ob bregovih in na otokih koncerti, poslopja ob vodi .razsvetljena od žarnic, predvsem Narodno gledališče — pred 6 leti je beneška noč krasno uspela in nihče je ne pozabi tako kmalu.
Kdor se namerava udeležiti zleta v Prago in je član kakega sokolskega dru-Ftva, naj piše nemudoma v Frago po 1e-frtimacijo na nas^v: »Slovenski sokol ski krožek« Praga II. Lucerua. Članskih |e-gitmiaeii je bilo doslej razprodanih 40.000 treba je tiskati nove.
Sl^ akad.   drtištvo »Slovenija« na Dunaju priredi v sobotjo, 15. t. m. ob 8. ,, zvečer,.v suterenu hotela ZwJPost svoj dragi .redni 'Občni zbor. Po obenem .zboru se vrši istotam. četrtoletniški večer,; Go-'.'. ,sje; dobrodošli!                                       ,•:
Avtomobilske nesreče. — Blizu kraja Montpellier na Francoskem je zadel avto^, . inobiit v tramvaj;   6 težko ranjenih.   P-ri  ; ..Nizzi je zadd avtomobil v naki voz;, 4 osebe .težko ranjene. Pri 'Melanu j© trčilo skup več avtomobilov; ena oseba- mrtva,... več ranjenih.. Pri Bungesu se je preobrnil . aviorniobi-1; dve osebi težko ranjeni.
Vojaški aviatik Ltierane, iaufattiterjiiski oficir, je .padel na (poletu Saint-Cy^^Giu~ yanioour't ter dobil smritne poškodbe.
V angleških primorskih mestih stavka sedaj 140.000 pristaniških delavcev.
59 delavcev je zgorelo na skednju grofa Orlova .Damidova v Tambovi v l^u-siji. Vsi so spali in zgoreli; rešiti se niso mogli.
Polet iz 'Jerolhia na Dunaj, okoli 600 km daljave, je pričel v nedeljo, končal včeraj. Uddežnikov: 20 INctnccv, 17 Avstrijcev. Dospe! je samo (Notnec Hirt. Prvo darilo znaša 47.000 iK. Dalje na 4. strani.
Ivcza narodnih društev.
Bralno društvo v Selu priredi kakor že objavljeno, o priliki svoje tridesetletnice veliko veselico z dvema igrama in petjem dne 23. t. in. Vspored se objavi v pri-h. številki.
Velika Sokolska slavnost na Opčinah prj 'irstu. — Bodoče nedelje se bo vršila
V ii pri Trstu velika slavnost tri-de. diioe tržaškega Sokola, spojena z ii. zletom »Tržaške Sokolske Zupe«. Za to pomembno slavnost vlada .po tržaškem ozem.ju, po Krasu in Goriškem največje zanimanje, iz česar siedi, da pribiti ta dan na Opčine od blizu in daleč vse, kar so-ko.lsko in narodni misli in čuti. Sprevod se bo vršil od Obeliska, od koder je tako Krasen razgled na Trst in sinje Jadransko morje, — skozi prijazne Oipčine na krasen in prostran kot nalašč za tako slavnost pripravljen prostor, obdan z visokimi in košatimi drevesi. Na slavnostnem prostoru bo za došle goste priskrbljeno v vsakem ozi-ru. Na tribunah .bo prostora za 2000 oseb. Po telovadbi bo prosta zabava m javna ljudska veselica, na kdterej bo prepevalo več pevskih zborov, igrala bo vojaška godba in ona N. D. O. Zvečer bo slavnostni prostor razsvetljen in spuščali se bodo umetaini ognji. 'Na Opčinah je že vse staro in mlado na delu .za proslavo nedeljske slavnosti, ki gotovo še prekosi oni prea tremi leti vršeči se zlet primorskih Sokolov, ki je še danes vsem vdele-žencem v najlepšem spominu. V nedeljo torej, kedor more, na Opčine!
VI. Vsesokolski zlet v Pragi. — Zadnjo nedeljo je bilo vreme sokolskemu naraščaju prijazno. Dvakrat pregnan s te-lovadišča, premočen do kože, se ie vrnil v tretje in zmagal. 80.000 občinstva je zasedlo tribune, pri zvoku fanfar je ipriko-rakavo l.a telovadišče dečkov 2097, ki so sijajno izvajali oroste vaje; morje riidečib srajc se je umaknilo v modro oblečenim gojenkam 1980 po številu, z rudečimi čap-kami na glavicah, kakor makovo cvetje, razstlano in urejeno od nevidne roke. Ur-rrcibesni klici občinstva »o pozdravljali vrlo sokolsko deco, ki je odkorakala v sla-čilnice, da se zopet vrne. Razne vaje, skupine, orodna telovadba, vse je nudilo gledalcem krasen pogled sokolske   vzgoje.
Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti.
C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu odda potom javnega 'razpisa dobavo cementa in drugib stavbnih mate-rijalij, kolikor jih .potrebuje za leto 191.3. Podrobm podatki so razvidni v »Osscr-vatore Tricstino od 14. junija 1912.
Politični pregled.
Poslanska zbornica je sprejela v seji 11. t. m. 11. skupino službene pragmatikc, to je &$ 27. uo 81. Proti odsekovim sklepom so glasovali edinole slov. klerikalci. Njihovi manjšinski predlogi so bili vsi odklonjeni, pa še sami niso glasovali, ker so bežali iz zbornice. Dr. Korošec je zopet povdarjal, da vlada zakona ne izvrši, daje torej vse komedija. Dr. Rvbar je ostro zavrni' te čudne nazore, ker tako stališče! vede v absolutizem. Zbornica je včeraj sprejela tretjo skupino službene pragma-,ke. Klerikalni kc:ned'janti so bili zopet! smesn: kot prejšnji dan. Uradniki lahko vidijo, kaki prijatelji so jim klerikalci.
V železniškem odseku je razvil žel. minister investicijski načrt za državne: železnice. IVkd novimi gradbami oziroma popravami je tudi razširjenje ljubljanskega kolodvora, ustanovitev drž. železniški delavirc v .Ljubljani, razširjenje tirov v prosti "uki v Trstu, granita ranžirskega kolodvora na Opčinah in v Gorici, poglabljanje 4. tira v Plateh in Kanalu.
Po atentatu na Hrvaškem išče Čuvaj krivce, katerih hoče naloviti prav obilo. Dijaki ?.:> še v zaporu. Tistim, ki so pred izpitom, je dovoljeno, da se učijo. -~ Zaprli so ve!epos-;stevika.nl.Pisačiča, češ, da. je zapleten v ateutatsko afero. Čuvaj se je zahvalil v »Nar. Noviuah« — »božji Previdnosti«, da ga le obvarovala smrti. — Fotograf Rechnitzer je bil izdal razglednico s sliko Jukiča. Razglednice so prodane, Rochnitzer je v zaporu.
Špijoisaža v Galiciji. — Iz Lvova po- | ročaio, da so prišli^na sled obšimr organizaciji ruških -voiašMh špijomov, 'katere vodi štabni oficir Bjjelovitiev v Kijevu. (Policija je aretirala barona iKoniga in njegovo ženo* sestro znanega publicista Hasr-dena, baronšco iiofman, na to so aretirali še 9 oseb v Lvovu, Črrtovicah in 'dmtgih krajih. V Voaisov.Jou so aretiraili nekega ruskega stotnika. Rričakuiejo tse še nove . aretacije.                                               t
Tragična šala. — Iz Berolina poro- ' čajo, da se je kopala v kraju Obersohone- [ vvežde delavka Ana Holer, stara okoii 25 j let. Slučajno je prišlo mimo 7 mladeitičev, f ki so jo poznali. Slekli so se ,m šli v vodo j mlaidenki nagajat Prijeli so Jo tudi za gla- j vo ter tlačili pod vodo. iKllieata je na po- ' moč. še enkrat so jo potišn-iii pod vodo, potem šli hitro ven, ker se jej je bližal v pomoč pionirski častnik Flotow v čolnu. Spravil je mladenko na breg ali revpca ije bila mrtva. Onih 7 miadeničev so zaprli.
Zveza sleveiskih ljudskih knjižnic.
Po vseh slovenskih pokrajinah je veliko število »Čitalnic«, »bralnih« in podobnih društev, ki bi lahko- vsa imela svoje ljudske knjižnice. iNekatera teh 'društev imajo tudi ares lepo urejene knjižnice; velika večina takih čitalnic pa je izgubila svoj pravi namen, ter se je prelevila v zgolj zabavna shajališča. Želeti bi1 bilo, da bi se slovenske čitalnice zopet spomnile, da so bile ustanovljene v prvi vrsti za či-tanje knjig in časopisov ter za poljudna predavanja. Ko bi pogUedalj v sobo kakega takega »slavnega« bralnega društva, bi videli nemara, da se revije in knjige ne dajo vezati, nego leži vse to literarno blago zamazano, raztrgano, zaprašeno in razmetano pod streho mišim v hrano. Naše beletrističire revije in knjige »Matice Slovenske« in »Družbe sv. Mohorja« laihko pogosto najdeš tudi na — straniščih.
Tako piše A. Aškerc v članku »Ljudske knjižnice« v »Ljubljanskem Zvonu« leta 1901.
»Naši zapiskk leta 1906., št. 11, pri-občujejo pod šifro »Razno« sledeče:
»Akademija«, ljudsko izobraževalno društvo v LjubJiani, je priredila v drugem poslovnem 'letu (1905/06) 22 predavanj. V zvezi s »Prosveto« in s »Sokolom« je pripravljena otvoTFti in za jprvi čas tudi opravljati ja-vno ljudsko knjižnico v OLjublfaim, ako dobi od ljubljanskega mesta potrebno denarno podporo za otvoritev in nada^jee vzdrževanje. Da postane »Akademija« ¦aeiufirala^ vsega .poljudno izobraževalnega dela na Slovenskem v ' smislu moderne znanosti in modernega svetovnega nabiranja, so se izprenjenlla pravila v toliko, da morejo biti tudi društva in korporaciie redni ali izredni člani.
V  načrtu. za prihodnje delo »Akademije« so delavske šote, počitniški vsetiči-liški kurzi in ireiormiranje čitalnic in imal-nih društev.
»Naši Zapiski« leta 1907., stran- lf5., pod šifro »Razno« prinašajo naslednje:
V  Ljubljani se je otvorila ' »Snton Gregor-' ^ javna ljudska ifcnjižnica in čitalnic^
Za prihodnjost (podaja pore ;Io »Akademije« sledeči načrt:
Poleg predavateljstva in izobraževat-ni« kuržov .nastopaj knjižničarstvo. Sefd&» nja oblika čitalnic in bralnih društev ne zadošča in ne odgovarja zalhtevam. V njih veje več ali manj aristokratični duh, ki zapira- pot izobrazbe širšim slojem. Reformiranje izabraževaiSnih društev, knjižnic in čitalnic v shesIu javnosti je ena izmed glavnih nalog izobraževalnega "dela.
'Pri vsem je treba koncenjtracije. Cen-trafeiratije izobraževalnih društev je utemeljeno z duševnega in gmotnega stališča. Ljudska izobrazba v smislu predavanj knjižnic, čitalnic in :pou5n:?h tečajev itd. je imogoča sistematično V ko so dane duševne sile in gmotni ^.jpomočki. Oboje ie .potrebno in se dosega le iz združenim; močmi. To je' kategorični imperativ za. vsako organizirano delo.
Aškerc -ima v svojem članku čisto* prav. Glede knjig in časopisov vlada sko-ro ipo- vseh društvih grozna zanemarjenost.
Ustanovljena Simon Gregorčičeva, favna »ljudska knjižnica .in čitalnica v L$ut bljani s podporo slavne ljubljanske mesim. občiv.e prospeva ikar najboljše. Knjig Šteje nad 4000.   Izdaja letno  katalog za svoje
obiskovalce. Od ustanovitve leta 1907., pa do 31. decembra 1911. se je izposodilo okrog 80.000 toi#g.
Glede centrale, ki naj" bi postala »Akadtrnirja« v izobraževalnem delu, rečem toliko, da je vse ostalo le na ipapirju, kakor tuaa vsi lepi načrti o nameravani reformi oitaliiiic in bralnih društev.
Knjižničarstvo se pri r.:is prav nič ne goji. Enkrat je izdala > -sosveta« vzoren katalog za Jfiiijižiiice m to je vse. O reformi ran ju ne morem konštatirati iprav nobenega uspeha, m to iz prav lumljivega vzroka, ker se reforme ni nikjer poskušalo vpeljati.
Koncentracija. Dobrobit koncentracije je enoten sistem izposojevanja 'knjig. Si.non Gregorčičeva ¦knjižnica v Ljubljani ima sistem izposojevanja, ki se je povsod: najboljše in najpraiktičnejše obnesel.
Skupen in natančen pregicd o delovanju in stanju knjižnice. Do sedaj sploh ne'vemo, (koliko knjižnic je po deželi in kako vršijo svojo nalogo.
Financijelna korist bi bila v tem, da bi se potonil združitve 'nakupovale knjige mnogo cenejše in ravnotako hi bili stroški za vezavo mnogo cenejši. Sploh irežija lumogo praktičnejša, .preglednejša in cenejša.
Ker :pa nimajo razna izobraževailna društva prepotrebnlh sredstev za vse one zahteve, ki so navedene ipod točko c, .kaže vse to, da se maj razvijejo v iprvi vrsti dobro organiL^ane ljudske knjižnioc. In to se da doseči le potom' centrale. Po mojem mnenju bi bila v to najDr-iikiadneiša Simon Gregorčičeva ljudska knijlžnica v Ljubljani. Seveda bi bilo pri tem želeti, da se mranlše knjižnice v Ljubljani po raznih političnih društvih priklopiile Gregorčičevi knjižnici, da na ta način se vsaj ena knjiž-jiica razvije po potrebi sedanjega časa. Male društvene knjižnice itak siimajo dovolj sredstev, da bi se izpolnjevale tako, kakor zahteva čitanja željno ljudstvo. Ker pa je naloga poilitienili društev v Ljubljani ¦Širiti kulturo, bi si usojal predlagati, da votsirajo cenjema napredna drštva bodoči centrali slovenskih knjižnic vsakoletno podporo.
V imenu 'dobre stvari same poživlja podpisani vse knjižnice in čitalnice in vsa ¦ona društva, ki imajo knjižnice in čitalnice, .akadem-Mo, posebno .pa naša akademična :ferijalna 'društva »iProsvetrv ;>Vesno«, .»Balkan« na pripravljalni odbor Zveze slovenskih knjižnic v Ljubljani, Wo1tfova 'iilica 10/1. na 29. junija ob 10. uri dopoldne.
Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Mehanična delavnica. Poliranje z električno gonilno silo ter emajliranje dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče stan, dvokoio obnoviti, naj ga takoj pošlje emnj-lirat stane K & , v različnih barvah K 8•— Prt
Batjel-u
Gorica Stolna ulica 24,
Prodaja tudi na obroke
Ceniki poštnine prosti.
Velika izbera že rabljenih dvokoles in vsakovrstnih strojev.
„CROATlA^
zavarovalna zadruga v Zagrebu
- edini domači zavarovalni zavod.  -
Ustanovljena leta 1884. flgUfvnlA v Zagrebu  v  lastni   hiši,   vo^al USIlllulu Marovske in Preradovicovo ulico.
Podružnica v TRSTU,
Via del Lavatoio štev. 1. II. nadstropje. Telefon št. 2594.
Glavna   zastopstva:  Ljubljana,   Novisad,
Osjek, Reka in Sarajevo.
Zadruga sprejema pod  ugodnimi pogoji
zavarovanja siedeče vrste:
I.  Na življenje:
1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja
in smrti; "2. zavarovanje dote; 3. zavarovanje življcnskc rente.
II.   Proti škodi po požaru;
1.  Zavarovanje zgradb (lun, gospodarskih poslopij, tovarn).
2.  Zavarovanje premičnin (pohištva, proda* jainiškega hlaga, gospodarskih strojev, blaga  itd.
3.  Zavarovanje ; jljskili pridelkov (žita sena itd-
III.   Zavarovanje steklenih šip.
Zadružno imetje vs'h oddelkov znaša K  3,7«3.074-13
Od tega temeljna glavnica    ....;,     Sl)0 000-00
Dohodek letne premije s pristojbinami „  l,:ili-i.010-89
Izplačane odškodnine.......'„  4,!)70.238--t8
!      Sposobni posredovalci in ukviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji.
Natančneje informacije daje
Podružnica „Croatiae" Trst,  Via del Lavatoio št. 1, II. nadstr.
Zastopnik za Gorico in okoiico:
FRSliC PERKO
Gorica, Stolna ulica.
Ugodna prilika!
V glavnem trgu na iVi-morskrm so odda takoj v najem dobro idoča ter daleč na  okrog znana strojainia.
Ceiin najemnini po dogovoru. Kje, se izve v nprav-ništvu tega lista.
Anton Potatzky v Gorici
[naslednlH Jos. Terpln.
»» urr<H KtiMcl.t» -
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
'»Miecnnje kupevalič» nlrnberškega In dr«bnegt blatna ter tkanli, preje In nlM|.
POTREBŠČINE
n mmtim, IMu In pepofsiik©.]
Najbol|«Se Sivanke za (Šivalne Btroje. POTREBŠfimp,
m kroje*** in fentfatfa.
MEm ofeuvsla zi m Mm čase hma u zsiniavi, traw to hh\\i
Najbolje oBb»bljena »sloga za Jtramarji kroSajarje, prodajalce po sej mih in trgih tprnn dožoli      ;     l~-    r
Prihrani se v vsakem oziru. Zdrava prehrana, neodvisno od  letnega časa. V rabi voc milijonov. —  Pazi  naj   se na ime   ,Weck . Tiskana navodila pošilja na zahtevo zastonj. L VFcclc, zadr.   z oni.   zav.  —  (Jlavni  razpo3iljati-!j:
Carl liiller, 91. Schonberg št. 56.
3J3V"     Zaloge  skoraj v vseh  mestih.     "tSgj
Št. i>99.
Razpis dražbe.
Županstvo Medana razpisuje zrnanjševalno dražbo za zgradbo napajaii.ši;.i v vasi Medana.
Delo je proračunjeno na 13.743  K   19 vin. Načrt   in stroškovnik sla na vpogled v občinskem uradu v Metlam ob torkih, petkih in nedeljah predp. i             Ponudbe je podati   do  13. julija   1912 s položitvijo   10°j0   varščine  pri
i županstvu v Medani.
|            Županstvo si pridržuje pravico   sprejeti   ono   ponudbo,   ki   se mu bode
zdela najugodnejša, če ludi bi ne bila najnižja.
Županstvo Medana, dne 11. junija 1912. župuu: Zncchiafi,
Kupujte samo   dvokole&a  „fflfeiia", ki
boljši francoski sistem in najtrpežnejše v (lisi za navadno rabo ali za dirke Šivalni stroji OrigiNal UiCfOrSa   so
ličnejši   za   vsako   hišo.   Isti   služijo   za vrstno  šivanje  in ltikal1Je  (vezenje).   Stroj
teče brezšumno in je Jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče   predmete se dobi   po tovarniški ceni pri tvrdki
so nnj-rsle bo-
Kerševani & Čuk
GORICA, na bolnem trgu št. 9. GORICA.