ü^räftana, iorek, 22. aprila 1947 Leto VIIL, štev. 94 — Posamezna številka 2 cfin N DIUI Al UCBUAMi, nuuzvi duu nn. ■ teletom »a do tu« ROKOPISI MB TUCAIO m»» KAK DAM BLAŽEM PONEDELJKA A Jf J ATM! ODBILI LJUBLJANA TELEFON IS-32. SATI POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST 6« MAS M OGLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA U DIN G N F B N MIROVNA KONFERENCA V MOSKVI Svet znnaoll ministrov Je razpravljal o jugoslovanskih zahtevah proti Avstriji Sprejet je bil sklep, naj namestniki zunanjih ministrov prouče jugoslovanske predloge za izpremembo meje in za reparacije Moskva, 20. aprila (Tass.) Na popoldanski seji Sveta zunanjih ministrov IS. aprila, ki ji je"'predsedoval francoski zunanji minister Georges Bidauit, so začeli razpravljati o 35. členu načrta pogodba, ki govori o nemškem premoženju v Avstriji. Po sklepih treh držav na potsdamski konferenci, ki jih je kasneje sprejela tudi Francija, naj bo nemško premoženje v Avstriji vir za plačevanje nemških reparacij. V sklepih potsdamske konference je bilo glede nemških reparacij izrečno poudarjeno, da mora biti nemško premoženje v Vzhodni Avstriji vir za reparacije v korist ZSSR. Razni krogi v Avstriji in izven njenih mej skušajo na vse mogoče načine razveljaviti to nesporno pravico Sovjetske zveze. Avstrijska vlada je namreč dosegla, da je parlament sprejel zakon o nacidna-hsaciji. Na podlagi tega zakona so bila največja nemška podjetja v Vzhodni Avstriji proglašena za nacionalizirana. Ta zakonski nacrt ni prišel v veljavo, ker so se temu uprli sovjetski predstavniki v zavezniški komisiji v Avstrija Namestniki ministrov se niso mogli sporazumeti o členu, ki govori o nemškem premoženju. Ameriška delegacija je 18. apnla zjutraj predložila nove predloge o nemškem premoženju v Avstriji- O teh novih predlogih so zunanni ministri obširno razpravljali, a se mso sporazumeli. 0 avstrijske-jugoslovanski Na popoldanski seji Sveta ministrov za zunanje zadeve 19. aprila so nadaljevali razpravo o načrtu pogodbe im sicer o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije. Ministri so proučili 5. čl. načrta pogodbe z Avstrijo, ki govori o mejah Avstrije. Marsliall je izjavil, Pred približno enim letom so bile na tom mestu pregledana beograjske mladinske brigade, ki so bile pripravljene za odhod na progo Brčko— Banoviči. Tedaj je na tem polju ponosno korakalo 10 brigad z 2500 mladinci in mladinkami ter manifestiralo pripravljenost ljudske mladine Beograda. da zastari vse svoje sile v borbi za dosego velike naloge, ki jo je postavil pred LMJ naš veliki učitelj tovariš Tito. Danes pa ponosno stoji na Banjici 53 mladinskih brigad svobodoljubnega Beograda s 13.500 mla-dinri in mladinkami Beograda. Veliko nalogo je prevzela nase ljudska mladina Jugoslavije — zgraditev proge Samar—Sarajevo: mladina Beograda se je obvezala, da bo poslala na mladinsko progo S500 mladincev, toda že do danes je bilo prijavljeno mnogo večje šfevilo. Centralni svet LMJ je sprejel odziv naše mladine, ocenil sile in sposobnosti mladine Jugoslavije ter daje nove obljube naši zvezni vladi in tovarišu Titu: ljudska mladina Jugoslavije bo s svojo silo zgradila naj-Teč.io tovarno, ki se gradi letos v neposredni bliž’ni Beograda, tovarno orodnih strojev. k; predstavlja Tolik temeljni kamen naše industrializacije. Sile naše ljudske mladine pa so se izkazale še bolj in poraja se nova obveza: mladina Beograda bo razen udeležbe na progi Samac—Sarajevo s 34 brigadami in 8500 mladinci ter udeležbe pri gradnji tovarne orodnih strojev pri Beogradu z 10 brigadami in 2500 mladinci zgradila tudi pionirsko progo v Beogradu, doto Teliko darilo naše ljudske države, našega tovariša Tita in naše ljudske mladine, naimlajšemu naraščaju pjor.irjer.< V imenu vlade LR Srbije je mladince pozdravi m’nister za gradnje Milan Popovič. Svoj govor je zaključil z besedami: »Globoko sem prepričan, da bo naša mladina tudi na področju izpolnitve prve petletke elektrifikacije in industrializacije naše države dosegla popolno zmago*ter vas. tovariši in tovarišice, v imenu vlade LR Srtri° pozdravljam z vzklikom >S Titom k novim zmagam!« Govor Rata Dugonjića Ob koncu je med navdušenim pozdravljanjem mladine spregovoril Rato Dugonji« Med drugim je dejal: Moskva. 21. apr. Odgovorni sekretar Slovanskega komiteja ZSSR polkovnik Močalov je sprejel jugoslovanske novinarje. ki se mudijo v Moskvi v zvezi z zasedanjem Sveta ministrov za zunanjo Mdeve. Ob tej priložnosti jim je odgovoril na več postavljenih vprašanj. Na vprašanje, kakšno nalogo ima novo ustanovljeni Slovanski komite v Moskvi, je polkovnik Močalov odgovoril : Slovanski komite v Moskvi j? bil ustanovljen na pobudo javnih delavcev slovanskih republik Sovjetske zveze: Ruske SFSSR. Ukrajinske SSR in Beloruske SSR. Komite je l>il izvoljen na skupščini slovanskih iavnih delaT-eev iz vse Sovjetske zveze, ki je bila v Moskvi 27. marca t. I. V komiteju so predstavniki slovanskih narodov ZSSR: Ruske SFSSR. Ukrajinske SSR in Beloruske SSR. Osnovna naloga Slovanskega komiteja ZSSR ie nadaljnje rarviianje in krepitev prijateljskih, bratskih, kulturnih in političnih zvez med slovanskimi državami. Na vprašanje, kakšne so perspektive zo delovanje novoustanovljenega Vseslovanskega komiteja v Beogradu, zlasti glede vseslovanskega gibanja, je polkovnik Mcčalov odgovoril: Javnost slovanskih držav kaže veliko zanimanje za novo slovansko gi- Trst, 20. apr. Danes dopoldne so v Trstu slovesno pokopali 24 slovenskih partizanov in italijanskih eoribaldin-c-ev. katerih ostanke so pred dnevi prepeljali iz Slovenije. Na tisoče ljudi je v žalnem sprevodu spremljalo žrtve narodno-osvobodi!ne borbe. Na tisoče ljudi je bilo v špalirju ob vseh mestnih ulicah, kjer je šel sprevod. S stotimi venci, ki so jih darovale družine padlih borcev, znanci, antifašistične organizacije, ljudske ustanove ter razne politične stranke, med njimi tudi federacija italijanske KP iz Benetk, eo bili zastopani vsi sloji in vse prebivalstvo Trsta. Slovenski partizani in italijanski garibaldinei so skozi vso pot nosili krste oa rokah, za krstami pa so >To )e pregled delovnih brigad, hkrati bi «e lahko imenoval tudi pregled norih ljudi, pregled ljubezni mladine do svoje domovine, pregled novih odnosov, ki so bili ustvarjeni v naši deželi, pregled še širokega gibanja prostovoljnega dela, kakršnega do sedaj še ni bilo — ne samo v Jugoslaviji. ampak tudi v nobeni drugi državi, razen v Sovjetski zvezi. Ta pregled prikazuje ljudsko mladino Jugoslavije, ki je idejno in organizacijsko pripravljena za nove zgodovinske bitke, ki jih bo bila po naši deželi, da bi spremenila njeno ekonomsko, politično in družbeno strukturo. To dokazuje, da v tej bitki za novo življenje, za nove odnose med ljudmi, v bitki proti vsemu staremu, zaostalemu. slabemu in gnilemu, mladina ne bo samo opazovalec, ampak hoče biti borec, kakor do sedaj. Mladina Jugoslavije se je tako pripravila in organizirala, da bo v petletnem planu lahko igrala prav tako važno vlogo, kakor jo je igrala tudi doslej. Naloge, ki se postavljajo ljudski mladini, zlasti mladinskim delovnim brigadam, so vpliko težje, tehnično in organizacijsko bolj komplicirane, kakor so bile dosedanje naloge. Toda prav zaradi tega, ker smo se učili tako na malih, kakor na velikih stvareh, ker smo se učili delati z majhnimi sredstvi in v težkih raz-me»ab, so bile ustvarjene naše brigade s tolikšno organizacijsko sposobnostjo, s tako notranjo disciplino. 5 U'e je poslužuje uradni predstavnik avstrijske vlade, za Slovence in za vse tiste, ki iskreno ž.ele, da bi postala Avstrija resnično demokratična država in da bi se t tem delu Evrope doseglo prijateljsko sožitje in s tem učvrstil mir in mednarodna varnost. Sklicujoč se na poslanico avstrijske vlade, s katero je skušala že n priliki londonskega zasedanja namestnikov zunanjih ministrov preslepiti mednarodno javnost in prikazovati Avstrijo kot »nedolžno 'žrtev nacističnega napada«. je skušal dr. Gruber po starem fašističnem receptu sploh zanikati obstoj koroških SlnvenceT, češ da sestavljajo prebivalstvo Koroške »različni elementi«, za katere bi bilo treba »šele ugotoviti, h kateremu narodu in kulturi se prištevajo«. Na ta način bi rad dr. Gruber zatajil, da se bore koroški Slovenci že desetletja proti nasilnemu zatiranju in da so se prav oni z orožjem v roki oprli nacističnemu nasilju, ki so ga izvajali Avstrijci ter se na strani zaveznikov junaško borili za svojo ŠTobodo. medtem ko so Avstrijci z navdušenjem podpirali Hitlerjeve roparske pohode po Evropi. Dr. Gruber ie tudi »dokazoval«, da na Koroškem ni strnjenih slovenskih naselij in da je »število koroških Slovencev sorazmerno majhno«. Tudi ta trditev je preračunana na nepoučenost mednarodne javnosti in ima namen, zavesti riade velesil v zmoto. Naravnost cinično izzivanje pa je Gruberjeva izjava, da so bili v dveh letih po osvoboditvi »zaman vj^ poskusi. da bi se kršila red in zakonitost ter ustvarila nesoglasja«. Mar ni že vsemu svetu dobro znano, kako avstrijske in okupacijske oblasti na Koroškem »vzdržujejo red in zakonitost«, ko z najbrutalnejšim nasiljem preprečujejo svobodno izražanje volje ljudstva in trpajo v ječe najbolj zavedne borce za demokratične svoboščine in pravice. Po eni strani dr. Gruber oporeka upravičenost narodnostnih podatkov in Dunaj. 19. aprila. Ko ee dane« pred Svetom ministrov v Moskvi odločuje o usodi Slov. Koroške, «d avstrijska in britanska oblastva zaman prizadevajo zadušiti željo prebivalstva Slov. Koroške za svobodnim življenjem v domovini Jugoslaviji in se zatekajo k odkritemu nasilju, ki ga Slovenci že zelo dobro poznajo iz dobe hitlerjevske okupacije. Včeraj je bila v Slovenskem Pliberku konferenca članov OF, ki je bila prijavljena avstrijskim policijskim organom in je bilo izdano tudi dovoljenje. Ko pa se ie konferenca začela, je avstrijska policija e skupino s šmajserji oboroženih angleških vojakov obkolila poslopje. Nato je nasilno vdrlo v dvorano več avstrijskih policistov in 4 angleški vojaki. Z naperjenimi puškami so začeli grdo ravnati z navzočimi. Pri tem je avstrijska policija aretirala govornika Blaža Singerja, sekretarja kmečke zveze za Slovensko Koroško, angleški vojaki so pa na izredno surov način ukazali navzočim, naj se takoj razidejo. Pri izhodu so jih preiskovali in jim surovo grozili. Govornika Blaža Singfr- Celovec, 'ti. aprila. »Volkszeitung«, glasilo avstrijske ljudske stranke, prinaša pod naslovom »Za mir in varnost v deželi« objavo direktorja avstrijske varnostne direkcije ta Ko. roško polkovnika Stossierja: Varnostni direktor za Koroško daje na znanje, da je poveljnik britanske civilne oblasti za Koroško polkovnik Simson povabil na razgovor 11. t. m. predstavnike političnih strank, deželnega svetnika VVedeniga, predsednika Gruberja in deželnega poslancaTscho. feniga, ter predsednika Pokrajinskega odbora OF dr. Petka. Poleg imenovanih so sestanku prisostvovali tudi varnostni oficir britanske civilne uprave Robert Backler, major za javno varnost Jacobson in varnostni direktor za Koroško Hubert Stossier. Polkovnik Simson je ugotovil, da je namen tega sestanka, da opozori vse, ki se jih to tiče, na zahtevo za. sedbenili oblasti, da mora vladati v deželi red in mir. Opozoril je posebno, da morajo vse stranke izpolnjevati odredbe vojaške vlade. Najvišji oficir civilne uprave je ugotovil, da se bo proti onim, ki bodo te odredbe prekršili, postopalo strogo ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. Napovedal je, da se bodo pogojne obsodbe izrekle samo v čisto posebnih primerih. Glede svečanosti, ki so bile ob priliki prekopa partizanov, je opozoril, da talce svečanosti ne smejo biti povod zii politične ,govore in tudi ne za kršitev odredb deželne vlade. Grajal je pogreb v Kot mail vesi dne 30. marca t. L, pri katerem so bile izobešene jugoslovanske zastave in z priznava, da avstrijske statistike ni?« točne, po druei strani pa hoče prav na podlagi teh statistik dokazovati nemški značaj slovenskega ozemlja na Koroškem in tako samega sebe tolče po zobeh. Ni pa si upal na izrecno vprašanje sovjetskega zunanjega ministra Molotova zanikati utemeljenosti številk. ki jih je navedla jugoslovanska delegacija in je moral priznati, da je bila avstrijska riada prav zaradi obstoja koroških Slovencev prisiljena dopustiti dvojezične šole. Skliceval se je celo na to. da je avstrijska vlada s posebno uredbo priznala nujnost sloTen- Izjava avstrijskega ministra za zunanje zadeve dr. Gruberja, s katero je osporoval pred Svetom ministrov v Moskvi upravičenost jugoslovanske zahteve po priključitvi Slovenske Koroške, je izzvala ogorčeno nezadovoljstvo in proteste slovenskega ljudstva na Koroškem. Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško je poslal šefu jugoslovanske delegacije v Moskvi Edvardu Kardelju brzojavko naslednje vsebine: Protestiramo proti izjavi dr. Gruberja. Se celo nacisti so priznavali slovenski značaj Slovenske Koroške, predvsem pa z izseljevanjem 2300 slo- Predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Jožko Tišler je poslal šefu jugoslovanske delegacije v Moskvi E. Kardelju tole brzojavko: Kot predsednik Slovenske prosvetne zveze protestiram proti izjavi dr. Gruberja. Zaradi avstrijskega izigravanja mojih minimalnih zahtev o šolstvu je že lani prišlo do ostrega protesta Slovenske prosvetne zveze, ki je bil poslan 4. avgusta leta 1946. avstrijskemu prosvetnemu ministru. Ponav- ljam. da je šola danes center germanizacije slovenske mladine. Slovenske otroke še vedno poučujejo nacisti in volksdeutscherji. Slovenskim učiteljem pa je onemogočeno poučevanje, ker vlada še Di izdala slovenskih učbe-nikoT. To dejstTo potrjuje tudi odgovor pokrajinskega šolskega sveta za Koroško in avstrijskega prosvetnega ministrstva. Moj izstop iz koroške pokrajinske Tiade je bil najostreiši pre- ja so odpeljali na angleško policijo (FSS) v Borovljah, kjer so ga pridržali do 10. nr? dopoldne. Neka: podobnega ee je zgodilo v občini Globasnici, kjer ie 17. t m. OF priredila sestanek svojih članov. Tudi ta sestanek je bil pravočasno prijavljen in dovoljen. Že pred začetkom sestanka je prišlo do incidentov. Avstrijsko orožništvo in britanski vojaki so zahtevali, da morajo b:ti navzoči na sestanku. Zapustili so dvorano šele potem, ko so to odločno zahtevali navzoči člani OF in ko so jih opozorili, da morajo imeti pismeno dovoljenje za navzočnost na sestanku. LTdeleženci sestanka so izrazili svoje ogorčenje zaradi takega nasilnega ravnanja avstrijskih in angleških oblastev. Po sestanku je pridirjala na motorjih avstrijska policija in po n.3logu angleške policije brez razlega aretirala skupino udeležencev, ki se je vračala v bližnjo vas Podjuno. Organizacijski sekretar pokrajinskega odbora Č)F Franc Primožič je bil z ostalimi aretiranci odpeljan na orožniško postajo v Globasnico, kjer eo jih zasliševali do 3 zjutraj. njimi ovite tudi krste. Polkovnik Sim. son je dejal, da se dobro zaveda svečane resnosti tega trenutka in prispevka partizanov za zavezniško stvar. Zato ob tej priliki niso bili podvzeti nikaki kazenski ukrepi. V bodočih primerih pa se bo smatralo za prekoračenje zakonov, če se bodo izobešale jugoslovanske zastave. P« v tako je opozoril najvišji oficir civilne uprave, da je bilo v interesu javnega miru odločeno, da ee bo postopalo proti vsaki od obeh strank, če bodo o vprašanju avstrijske meje dopuščale hujskaške govore. Prekršitelji teh odredb pridejo pred vojaško sodišče. Deželni svetnik Wedenig, predsednik Gruber in deželni poslanec Tschofenig so izrazili svoje popolno razumevanje in obljubili, da bodo njihovi pristaši točno izvajali odredbe civilne uprave. Izrazili so polkovniku Simsonu kot prijatelju Koroške zahvalo vseh Korošcev. Ob koncu je vodja civilne uprave pohvalil vlogo in požrtvovalno delo koroških varnostnih organov in se zahvalil varnostnemu direktorju za Koroško polkovniku Stossieru za dosedanje odlično delo. Isto izjavo je prinesel tudi list »Die neue Zeit« pod naslovom »Nikakih hujskaških govorov o vprašanju mej«. Oba lista sta objavila istočasno poročilo o nedeljskih zborovanjih obeh avstrijskih večinskih strank kot manifestacijo za »nedeljivo« Koroško in v obeh poročilih se — kakor običajno — napada Osvobodilna fronta in pri-ključitvene težnje koroških Slovencev. skih šol na Koroškem, m molčal pa fe, Ja «o te odredb? ostale samo na papirju. ker bi dejansko potrebno število slovenskih šol neizpodbitno dokazalo slovenski znašal SloT?n*ke Koroške. DejstTa sama. celo tista, na katera se sklicuje avstrijska riada, pobijajo zagovor avstrijskega stališča in jasno dokazujejo, na kateri strani ie pravica. Tega tudi tso laži in zavijanja dr. Gruberja ne morejo spraviti s sveta in Svet zunanjih ministrov nc bo imel težke naloge, če hoče biti pravičen sodnik. Dunaj. 19. aprila. Dunajski listi poročajo, da je iz preiskovalnega zapora na Dunaju baje pobegnil eden izmed vidnejših avstrijskih vojnih zločincev Franz Richter, bivši nacistični podpredsednik dunajske občne in aktivni član SA-oddelkov od leta 1922. Richter je bil več let vodja neke teroristične skupine na Dunaju. Zaradi'posebnih zaslug za nacizem je bil imenovan za dunajskega gauiei-terja, nato pa tudi za prvega podpredsednika dunajske občine. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji je bil imenovan za člana vel ikon eniškega državnega zbora. Beg vojnega zločinca Franza Richterja osvetljuje naklonjenost avstrijskih oblasti do nacističnih zločincev. Medlem, ko držijo stovensk» antifašiste le zaradi nošenja jugoslovanske zastave v zaporih, so imeli zloč nec Richter in še nekateri »zaporniki«, visoki nacistični funkcionarji popolno svobodo gibanja, za to se mo-raio zahvaliti naklonjenosti avstrijskih oblasti, ki se poslužujejo izgovora, da jih pošiljajo na delo izve,n zapora. Zaprti nacisti so pa naiÄü za delo druge ljudi ter jim plačali, sami pa so opravljali tako zvani »Wess-gerä1«, obiskovali zasebnike in re!o kavarne, kinematografe in gledališča Nič čudnega ni. da se zločinec Richter z nekega takega sprehoda ni več vrnil v zapor. Vodja ilegalne nacistične organizacije pred sodiščem Dunaj, ’'. aprila. Včeraj se je za-čela pred dunajskim s dišrcm rasprava zoper Antona Fischerja, voditelja skupine ilegalce nacistične or. ganizacije »Wehrvrolf«. Fischer je bd med vojno učitelj v neki politični šoli »Hitlerjugenda«. Takoj po zlomu nacizma je pričel organizirati ilegalne nacistične tolpe. Nekaj članov njegove skupine »Wehrwolfa* je bilo že prej obsojenih. Vendar pa je sodišče pokazalo veliko naklonjenost do tega nacističnega terorista. Freložtlo je razpravo za 15 dni in izpustilo Fischerja na prosto:-t do nadaljevanja razprave; pri tem se je zadovoljilo z cbljubo tega meist», da ne bo stopil v stik z glavnimi obremenilnimi pričami. Bolgarski listi o jugoslovanskih zahtevah proti Avstriji Sofija, 11. aprila. Bolgarski listi posvečajo veliko pozornost govoru šefa jugoslovanske delegacije Edvarda Kardelja pred Svetom zunanjih ministrov v Moskvi o mirovni pogodbi z Avstrijo. »Otečestveni front» ln »Rabotniče-sko delo« poudarjata v svojih poročilih, da je Jugoslavija postavila upravičene zahteve za priključitev Slovenske Koroške in plačilo 150 milijonov dolarjev reparacij. Tudi »Zemedelsko zmmen, glasilo bolgarske agrarne narodne zveze (OBOVA), prinaša na uvodnem mestu poročilo moskovskega radia o jugoslovanskih zahtevah, ki sta jih poudarila pred Svetom zunanjih ministrov šef jugoslovanske delegacij« Edvard Kardelj in minister Simič. Naloge Slovanskega komiteja ZSSR Slovesen pokop padlih partizanov in garifcaldmcev v Trstu Avstrijska policija in britansko vojaštvo še nadalje terorizirata koroške Slovence Kako so »zaprti« nacistični zločinci šeS britansko civilne uprave na Koroškem polkovnik Simson — zaščitnik velikonemških šovinistov Koroško slovensko ljudstvo protestira Brzojavka Pokrajinskega odbora OF tov. Kardelju Prosvetna zveza tov. Kardelju !n sovjetskemu zunanjemu ministru Molotovu venskih kmečkih družin, s preganjanjem in odpošiljanjem t pregnanstvo in taborišča 2000 Slovencev. Slovensko pre.bivalstvo Koroške je dalo v oboroženem boj n Jv eč kot 3000 partizanov in je s (em dokazalo, da je tiri del slovenskega naroda in da hoče biti združen i njim v FLR Jugoslaviji. Obsodbe, prepoved nošenja slovenskih zastav, razpnščanje zvez slovenskih izseljencev, združenja koroških partizanov. združenja političnih obsojen-ceT in internirancev ter prepoved izjav za priključitev k Jugoslaviji, vse to so dokazi, da sn naše zahteve upravičene. test proti nadaljnjim krivicam, prizadejanih koroškim Slovencem. Dr. Tišler je poslal tudi zunanjemu ministru SZ Molotovu brzojavko, ki se glasi: Ob izjari predstavnika Avstrije dr. Gruberja v Moskvi izjavljam, da Avstrija še tudi danes nadaljuje politiko germanizacije. Danes so šole na Slov. Koroškem še vedno renter za germanizacijo slovenske mladine. Učitelji so po večini nacisti. Volksdeutscher» ali pa razseljenei iz Jugoslavije. Slovenska prosvetna ZTeza je kot najvišji kulturni organ za Slovensko Koroško vložila 4. avgusta 1946 protest zaradi neznosnih razmer po šolah. Koroška šolska oblastva in avstrijsko prosvetno ministrstvo so * svojimi odgovori na naše proteste še bolj potrdili, da so t protestu navedena dejstva resnična. Proslava obletnice odkritje spominske plošče na Čebinovem Ob deseti obletnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije je bila na Čebin-ovem, kjer je bil ustanovni kongres KPS, slovesnost in odkritje spominske plošče. Že na predvečer slovesnosti na Čebinovem so bile v trboveljskih revirjih proslave desete obletnice KPS, ki so se spremenile v mogočne manifestacije Komunistični partiji Jugoslavije in Slovenije, tov. Titu. Kardelju, Marinku. V Hrastniku in Trbovljah, ki sla bila okrašena z zastavami, gesli in slavoloki, je. govorila o ustanovnem kongresu KPS tov. Lidija Šentjurčeva. Na Čebinovem so rudarji revirskih centrov okrasili dom, kjer je bil ustanovni kongres KPS, in tudi ves ostali prostor okrog doma je bil okrašen z zastavami, slavoloki in zelenjem. Rudarji iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika so v nedeljo že navsezgodaj odšli v večjih in manjših skupinah in z godbami proti Čebinovem. Pridružili so se jim tudi obiskovalci iz vseh krajev Slovenije. To so bile delegacije sindikalnih in ostalih množičnih organizacij, ki so se v imenu vsega njihovega članstva udeležile proslave in tudi ob tej priliki dale priznanje Komunistični partiji Slovenije in prvoboriteljem za osvoboditev in pravice delovnega ljudstva. Pred domom tovariša Barliča in na vseh poteh, ki vodijo iz Trbovelj in Zagorja proti Čebinovem, je bilo tako že od ranega jutra vse živo in.ee in še so prihajale nove skupine iz najrazličnejših smeri. Rudarski godbi iz revirjev Zagorja in Trbovelj sta igrali narodne in partizanske pesmi. Med neprestanimi manifestacijami se je 'ob 11. uri pričela slovesnost, ki jo je otvoril sekretar okrajnega komiteja HI'S tov. Ribič Tone. Pozdravil je člane Centralnega komiteja KPS, posebno pa še delegate, ki so prisostvovali ustanovnemu kongresu Komunistične partije Slovenije. Med navdušenimi manifestacijami so nato zasedli častni prostor na okrašeni tribuni člani CK KPS. Ko so pevski zbori iz revirjev odpeli nekaj pesmi, je ob viharnem navdušenju več tisočglave množice spregovoril tov. Miha Marinko, ki je v začetku svojega govora poudaril, da so iz skromnih prireditev ob deseti obletnici ustanovnega kongresa KPS nastale širom Slovenije spontane manifestacije za Komunistično partijo Slovenije. Dejal je: To vse je potrdilo, da slovensko ljudstvo, ne samo člani Partije, globoko čutijo in cenijo ogromno vlogo, ki jo je Komunistična partija Jugoslavije in Slovenije imela za osvoboditev slovenskega ljudstva skupaj z napori in zmagami vseh jugoslovanskih narodov. To je dokaz, da slovensko delovno ljudstvo globoko spoštuje in ima polno vero, da bo šla Komunistična partija po tej poti tudi v bodoče, da bo izvršila svoje naloge, ki si jih .je zadala in kd so ji jih zgodovinski dogodki pripisali. Brez Komunistične partije Slovenije, brez Komunistične partije Jugoslavije ne bi bilo enotnosti slovenskega ljudstva, enotnosti jugoslovanskih narodov in prav gotovo ne bi uživali svobode, ampak bi delili isto usodo z našimi brati na Primorskem. V nadaljevanju svojega govora je tov. Miha Marinko naglasil, da bo Komunistična partija izvršila svoje naloge v interesu delovnega ljudstva tudi v bodoče. Smer, ki jo je nakazala Komunistična partija v osvobodilni borbi, ista smer bo tudi v bodoče združevala vse ustvarjalne sile vseh iskrenih domoljubov. Ob koncu, ko je naglasil težave dolgoletne ilegalne borbe in ilegalnega dela Komunistične partije, je izrazil prepričanje, da bo gospodar doma, kjer je bila vzidana spominska plošča, zvesto čuval ta spomenik, ki mu ga je Komunistična partija zaupala. — Po svojem govoru, ki ga je množica neprestano prekinjala z vzkliki in manifestacijami Komunistični partiji in tovarišu Titu, je tov. Miha Marinko odkril spominsko ploščo, ki je vzidana na pročelju hiše. Na plošči je napis: V tej hiši je bil 18. aprila 1937 ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije. Nato so si udeleženci slovesnosti na Čebinovem ogledali dom in prostor, kjer je bil ustanovni kongres KPS, na kar so Se obiskali dom :Pri partizanski mamici«. 6197 udeležencev pomladanskega krosa v Ljubljani Otvoritvena množična fizkultuma prireditev letošnjega leta —• pomladanski cross je tudi v Ljubljani zadovoljivo uspela. Medtem ko je imel tek čez drn in strn lani še skoraj izključno mani-festativen značaj, je dobil ietos tudi športni pomen. Mnogo tekmovalcev se je pod strokovnim vodstvom pripravljalo za tek, v čemer je velik korak naprej. Tisti, ki niso upoštevali navodil Fizkulturne zveze Jugoslavije, da je pogoj za udeležbo na letošnjem pomladanskem crossu zadostna priprava, so v borbi s svojimi tovariši, ki so trenirali, po večini slabo odrezali. To jim bo vseka ko v pouk, da bodo prihodnjič tudi sami prišli zadostno pripravljeni na tekmovanje. Tudi v organizacijskem oziru je bil letošnji tek čez drn in strn vsepovsod bolje izveden kakor prejšnje leto. Izkušnja .je pokazala, da so prevelike skupine tekmovalcev za natančno registracijo uspehov posameznikov neprimerne. zato je bil tek izveden ločeno po rajonih in starostnih razredih. Vsak tekmovalec je ob prihodu na cilj oddal listek s svojim imenom in imenom društva, za katerega je tekmoval, tako da je za vsakogar doseženi uspeh točno ugotovljen. V organizaciji Enotnosti, Krima in Triglava ter s sodelovanjem lahkoatletskega odbora pri FAS, so bila v nedeljo tekmovanja v Tivoliju. Mostah, na Rakovniku in v Rožni dolini, za Bežigradom in na obeh stadionih v Šiški, v št Vidu in Poiju pa sta tek izvedli domači društvi. Najštevilnejša je bila udeležba v Mostah, kjer so tekmovali tudi pripadniki Jugoslovanske armade: nastopilo ie 2715 tekmovalcev in tekmovalk. V Tivoliju se je udeležilo teka 1331 tekmovalcev in tekmovalk. Na Rakovniku in v Rožni dolini 643, za Bežigradom 389, v Zg. šiški 196 in na štadionu ob kamniški progi 80. Če k temu številu prištejemo še tekmovalce iz Št. Vida, kjer se je teka udeležilo 535 moških in žensk, dalje 94 tekmovalcev iz Polja ter 214 udeležencev teka za funkcionarje prejšnji petek, tedaj vidimo, da se je pomladanskega crossa udeležilo v Ljubljani 6197 tekmovalcev. Največ med njimi je bilo šolske mladine. Tudi nekatere sindikalne podružnice so bile dobro zastopane, medtem ko je drugod udeležba sindikalnih članov skoro popolnoma izostala. Kakor v drugih krajih, je letošnji tek čez drn in strn tudi v Ljubljani odkril nekaj novih talentov, bi jim bo treba posvetiti vso pozornost in jih navdušiti za sistematično udejstvovanje v fizkulturnem gibanju. Nedeljsko jutro je bilo precej živah- no. Skupine fizkultumikov so z zastavami prihajale na nastopna mesta. Med mladino so se uvrstili tudi starejši ljudje, zavedajoč se. da ho tekmovanje v svežem zraku tudi njim koristilo. Na zbornih mestih in ob tekmovalnih progah se je zbralo Uidi nekaj sto gledalcev, čeprav bi jili morala prireditev pomladanskega crossa privabiti vsaj še enkrat tolikšno število, kolikor je bilo tekmovalcev. Vreme ni Lilo najlepše, vendar za tek primerno. Kratki podatki o poteku tekmovanja so naslednji: V MOSTAH JE BIM) NAJVEČ' TEKMOVALCEV Ob letališču je bila speljana proga za udeležence pomladanskega crossa iz Most. Civilistom so se pridružili tudi pripadniki Jugoslovanske armade, tako da je vsega skupaj nastopilo 2715 tekmovalcev in tekmovalk. Organizacija prireditve je bila odlična, saj je bil tek kljub veliki udeležbi končan v slabih dveh urah. Največjo zaslugo za to imajo fizkuiturni funkcionarji naše armade, ki so izvedli skoraj vse priprave za tek in bili tudi časomerilci in sodniki. Najboljše uspehe pri tekmovanju so v posameznih skupinah dosegli naslednji: pri mladinkah na COO m Jerančič Micka, in na 800 m Hočevar Malči. Pri članicah Šeranek Tončka, pri mladincih na 1009 m Pianine Albert in na 1500 m Škerjanc Marijan. Pri članih na 2000 m Stanejčič Marijan in na 2500 m Olivieri Nerone. V skupini borcev na 1000 m z uniformo iu puško je zmagal Siklidski Stipe, v teku na 2000 m pa Muhanovič Duško. 1331 TEKMOVALCEV V TIVOLIJU Velika udeležba je bila tudi na cros-su v Tivoliju. Prevladovala je srednješolska mladina, vendar je bilo med tekmovalci tudi mnogo sindikalnih članov. Tudi tu je bita prireditev prav dobro pripravljena in se je tek končal v dobri poldrugi uri. Tekmovanje je bilo izredno zanimivo, saj so v nekaterih skupinah zmagali ljudje, ki so doslej v fizkulturnem gibanju niso udejstvovali in zato na njihove uspehe skoro niliče ni bil pripravljen. Novinci so se uveljavili tudi v skupini izvežba-nih tekačev na 2500 ni. Tako se je na četrto mesto plasiral Jože Lampret in pustil za seboj mnoge priznone lahko-atlete. Najboljše uspehe so imeli Mate čičinir, Tomaž Koman, Obršek, Danica Erker in Helena Mlinar. V ROŽNI DOLINI IN NA RAKOVNIKU FD Krim je za svoje območje priredil pomladanski cross na dveh mestih. Za področje Dolenjske ceste in okolice je bilo tekmovanje na Rakovniku, za Vič in Rožno dolino pa na strelišču Pod Rožnikom. Teka se je udeležilo 643 tekmovalcev in tekmovalk. Proge na Rakovniku so bile razmeroma težke, še težje pa na strelišču, ker so imele prehiter vzpon in nagel padec. Lepe uspehe je imela zlasti mladina z Galjevice in Mestnega loga. Na Rakovniku so se uvrstili med zmagovalce: pri pionirjih Novine Marijan, pri mladincih Šušteršič Boris in Kovač Jože, pri članih Klančnik Ivan in Marolt Janez, pri mladinkah Merhar Gabrijela in Podboj Vera ter pri članicah Merhar Štefanija. Na Viču so dosegli najboljše uspehe: med mladinkami Peternel Mimi in Košir Alenka, med članicami Cankar Pavla in Czur-da Marica, med mladinci Skonič Mirko in Dobrovoljc Dušan, med člani pa Dular Tone in Pivk Simon, V SPODNJI IN ZGORNJI ŠIŠKI TER ZA BEŽIGRADOM Za severni del Ljubljane je pomladanski cross organiziral FI) Triglav. Na štadionu ob Dunajski cesti so tekmovali Bežigrajci, na igrišču ob kamniški progi tekmovalci iz Spodnje šiške in pri Fizkulturnem domu v Zgornji Šiški tekmovalci in tekmovalke iz bližnjih naselij. Največ udeležencev teka je bilo za Bežigradom, kjer je tekmovalo 389 tekmovalcev in tekmovalk. Nastopili so tudi borci. V toku z orožjem je zmagal Nejaševič, brez orožja pa Kamnar. V ostalih skupinah so zmagali med mladinci Škerjanc Borut in Mihevc Milan, med člani Erbežnik Lojze, med mladinkami Jeršič Alenka in med članicami Čebular Ljuba. Na štadionu v Šiški se je teka udeležilo 80 tekmovalcev in tekmovalk. Med mladinci sta zmagala Borštnar Božidar in Draksler Slavko, med člani Aljančič Ernest, med nogometnimi sodniki Goli Jakob, med mladinkami Jeriha Marija in med članicami Sojar Valentina. V Zgornji Šiški je nastopilo na pomladanskem crossu 196 tekmovalcev in tekmovalk. Zmagovalci v posameznih skupinah so bili: pri mladincih Škerjanc Adi in Mlakar Janez, pri članih Ilern jak Marijan, pri mladinkah Rogelj Sonja, pri pionirjih pa Križaj Janez in Mrvar Štefanija. V Št. Vidu se je teka udeležilo 535 tekmovalcev in tekmovalk. V soboto je bilo tekmovanje šolskega aktiva, naslednji dan pa tek za člane FD Št. Vlila in fizkulturnike Jugoslovanske armade. Zmagali so med pionirji Janez Gorišek, med mladinci brala Rozmana, med člani Jovan Izo, med pionirkami Tratnik Jana. med članicami pa Štempihar Frančiška. V POLJU 94 TEKMOVALCEV Članstvo FD Rdeče zvezde v Polju je s svojo udeležbo na crossu dokazalo pravilno razumevanje za fizkul-turno udejstvovanje. Oh 8. zjutraj so se tekmovalci zbrali pred Mladinskim domom, kjer se je kmalu nato pričelo tekmovanje. Prireditev je bila dobro organizirana in tudi doseženi uspehi zadovoljivi. Najboljši v posameznih skupinah so bili: pri mladinkah Omahen Ela, pri članicah Selan Joža, pri mladincih Maček Franc in Jakič Slavko, pri članih pa Groznik Ludovik. Tekmovali so tudi pionirji in pionirke, izmed katerih sta bila najboljša Anžič Franc in Lenarčičev«. flh-njpjn» mladink na nedeljskem tek» čez drn in strn v Tivoliju Zorali in posejali bomo vsak košček zemlje Tako zatrjujejo kmetje v okraju Šmarje pri Jelšah, kjer so dosiej izpolnili 60 ’/o setvenega načrta Šmarje pri Jelšah, 21. apr. Tudi v šmarskem okraju se v teh dneh mrzlično stopnjuje bitka za letošnji spomladanski setveni načrt. Po vseh krajevnih ljudskih odborih hočejo za vsako ceno dohiteti, kar je bilo zamujenega. Spomladanska dela kipijo na vseh koncih in krajih. Navzlic napakam, ki jih srečujemo po krajevnih odborih in vaseh, je treba reči, da je podeželsko ljudstvo vsaj v bistvu povsem pravilno razumelo smisel naše prve načrtne spomladanske setve. Skoraj brez izjeme se vsi že po občutku zavedajo, da je treba obdelali in posejati prav vsako krpo zemlje. Že sama ta zavest močno dviga obdelovalni polet po vseh vaseh. Z obdelovanjem in setvijo po načrtu pa so ponekod velike težave. Po vseh krajevnih ljudskih odborih mnogo delajo, toda jx> nekaterih brez prave zveze s setvenim načrtom, šele ob oranju in setvi, ko je bilo treba zaradi časovne zamude precej pohiteti, se je pokazalo, da so bile organizacijske priprave za setveno kampanjo' v marsičem pomanjkljive. Med okrajem in nekaterimi krajevnimi ljudskimi odbori kakor n. pr. Kozej, Pilštanj in zlasti Sv. Rok ob Sotli, je bilo premalo žive povezanosti. Kampanja za setveni načrt povsod tod ni bila množična, ni mobilizirala vasi za načrtno setev, ampak se je v mnogih primerih omejila zgolj na okrožnice in navodila. Vaščanom niliče ni posredoval In obrazložil načrta. Na okrajni konferenci o setvenem načrtu je bila od 32 krajevnih ljudskih odborov navzoča komaj slaba polovica. Zategadelj so bili v nekaterih vaseh in krajih ljudje slabo poučeni ali sploh niso pili fioučeni o setvenem načrtu. V Pilštanju je odšel tajnik na progo Šamac—Sarajevo, pisarna je bila delj časa enostavno zaprla, ljudje so čakati nepoučeni, toda niliče te pomanjkljivosti ni pravočasno javil, da bi se s primernim posegom napaka popravila. V Kozjem pravijo, da bi izpolnjevanje setvenega načrta doseglo popolnoma drugačne uspehe, če okraj ne bi bil odpoklical tov. Antonije Beline. Pri Sv. Koku ob Sotli pa je odbor tako rekoč »prespal setveno kampanjo«, ni poučil ljudi o setvenem načrtu, ni napravil krajevne setvene odmere ter je enostavno dopustil, da »so se stvari razvijale same od seb e c. V takih krajih so pač ljudje orali in sejali brez načrla, nekako »po starih navadah iu izkušnjah«, kajti vreme in čas ne moreta čakati. Na drugi strani pa je v šmarskem okraju vrsta krajev, v katerih je bila setvena kampanja temeljito organizirana. V pripravah so poleg krajevnih odborov sodelovale vse množične organizacije. Mobilizacijo za setveni načrt so posebno izvedli tam, kjer so votivno kampanjo za volitve v odbore OF povezali s kampanjo za izvedbo setvenega načrta. Tu so ljudje na sestankih neposredno sodelovali pri krajevnem oblikovanju, prilagajanju in pri odmeri setvenega načrla. Tu so vaščani po krajevnih potrebah vzpodbudno reševali vsa vprašanja, ki so v zvezi s setvenim načrtom, kot vprašanje semenja, vprežne živine, medsebojne pomoči pri obdelovalnih delili, poročanja o izvedbi načrta itd. l’o dosedanjih uspehih je treba med najboljšimi kraji imenovati Sv. Peter na Medvedjem selu. Sv. Florijan in Podčetrtek. Pri Sv. Petru in v Podčetrtku so že skoraj 100% izpolniti načrt oranja in setve vseli kultur Po leli krajih so pravočasno izvedli razdelitev setvenega načrta ter točno in pravočasno poročanje o poteku obdelovalne akcije. V šmarskem okraju so doslej od 5827 ha, določenih za načrtno spomladansko setev, obdelali že nad 3000 ha. Vse že obdelano površine pa ni mogoče točno določili, ker imajo nekateri krajevni odbori zelo slabo organizirano poročevalsko službo ter so v zaostanku s poročili. Od 15. t. m. dela na terenu okrajna setvena ko-imsja, ki z naglimi ukrepi pomaga pri izvedbi setvenega načrta. Posebno (Kizornost .posveča zlasti onim krajevnim odborom, ki so zanemarili tako nujno potrebno setveno kampanjo. V teli vaseh se zdaj neverjetno dviga delovni |>olet in tempo olidelovatija, kajti ljudje so z malimi izjemami zelo dovzetni in z razumevanjem sprejemajo načrtno setev kot sestavni del našega splošnega kmetijskega plana. -Naj ne bodo nikjer v skrbeh, obdelali bomo vse, vsak košček, vsako krpo zeinLje,« poudarjajo povsod varani. In to tudi drži. Saj so jionekod preorali celo stare in nedonosne vinograde, ki jih letošnjo zimo zaradi dolgotrajne in globoke zmrzali ni bilo mogoče obnoviti. »Samo da ne bo ležala zemlja zastonj,« je pripomnil kmet pod Rodnanii, ko nam jo pripovedoval o letošnji setvi. Pri obdelovanju si vaščani pomagajo med seboj. Vprežne živine bi še bilo dovolj, a je zaradi pomanjkljive in manjvredne krme precej sla-ivotna, težko vleče in dela pod običajno krajevno normo. Pri medsebojni pomoči pa je treba obsoditi razne kuiaške špekulante, ki sicer svojemu šibkemu sosedu resda priskočijo z živino iu drugim na jioihoč, toda za visoko ceno »odsluženja toliko in toliko delovnih dni«. Na ta način skušajo priti kulaki do cenene delovne sile. Vsi, ki so na ta način navezani na pomoč, bodo morali svojo delovno süo deliti ter je ne bodo mogli v celoti posvetiti obdelovanju svoje zemlje. Izredno marljivi so pri izpolnjevanju setvenega načrta zlasti številni agrarni interesenti, ki s ponosom povedo: »Pokazati hočemo, da je zdaj zemlja v pravih rokah!« Traktorskega kontrahi ranega oranja je v šmarskem okraju prav malo, dasi so v nekaterili krajih za to v-si pogoji. V vsem okraju sta bila doslej samo dva primeri v Podčetrtku. V tej smeri bo treba dvigniti propagando ter v dolinskih ravnih predelih na široko dvigniti razumevanje za mehanizacijo obdelovanja zemlje. Pri obdelovalni akciji se je v nekaterih krajih zelo izkazala organizirana mladina. V sodelovanju s samimi kmeti je prevzela zJasti poročevalsko službo c poteku izpolnjevanja setvenega načrta. Na Ponikvi pa se je obvezala, da bo obdelala vso zemljo onili borcev, ki služijo v JA. V zvezi z izpolnjevanjem setvenega načrta v šmarskem okraju je treba poudariti, da je ljudstvo pri postavljanju samega načrta z zadovoljstvom sprejelo uredbo o odkupu žita. Vaščani so povsod odobravali, da je izšla uredba že sedaj Jn da je že ob setvi popolna jasnost glede oddaje in odkupa. Na nekaterih sestankih so vaščani poudarjali, da bo vprav ta jasnost v največji meri pripomogla, da v bodoče ne bo več primerov utaje posevkov in pridelka ter špekulacij na račun šibkejših obdelovalcev. žj Tudi v hribovitem predelu Sv. Petra na Medvedjem selu bodo obdelali vsako ped zemlje Od Begunj do Otav Iz Begunj pri Cerknici do Olav nad n jimi je eno samo slabo uro hoda. Toda če pregledamo delo obeh vasi in njune uspehe, spoznamo, da so Otave, oziroma Begunje še silno daleč narazen. Obe vasi sta poznani marsikateremu našemu borcu, saj so tod ves čas osvobodilne borbe pokale partizanske puške. Ljudje, ki so tod povečini dobri mali kmetje in kočarji, so bili silno pod vplivom slabih domačih duhovnikov, kot je bil na primer zloglasni Turk v Begunjah in pa nekaterih veleposestnikov in lesnih industrijcev, ki so ljudstvo na vse načine izkoriščali, tako, da so se odtod, včasih ljudje močno izseljevati in hodili na delo v tujino. • če danes, ko se je zavrlo delo teh slabih elementov, pregledamo uspehe na gospodarskem in političnem polju v teh dveh notranjskih vaseh vidimo, Ja se je življenje tod že v marsičem obrnilo na bolje. V vasi Otave je bila poleg nekaterih hiš požgana tudi moderna in lepa šola. Človek hi mislil, da bodo Otavci najprej popravili svoje domove. Toda preden so to storiti, so se lotili obnovitve šole, ki so jo s prostovoljnim delom in s pomočjo ljudskih oblasti kmalu popravili, tako, da se bo v njej začel že letos pouk. Razen šole so lani popravljali svoja pota in ceste, vse s prostovoljnim delom. Poleg tega so pričeli s pripravami za gradnjo ceste Selšček—Otave—Rakitna, ki bo prinesla ogromne gospodarske koristi, saj bo tekla ob 800 ha obsežnem najboljšem gozdu, ki je bil dezdaj minimalno izkoriščen. Cesta sama bo važna tudi v tujsko-prometnem oziru, saj ga ni lepšega izleta kakor je iz Ljubljane čez Iško na Rakitno in v Otave tor od tam preko Sv. Vida zopet čez Iško nazaj. Za to cesto so se Otavci in Rakitničani prizadevali že od 1010 naprej, se borili zanjo v Avstriji in v bivši Jugoslaviji, ne da bi kaj dosegli. Danes, v svobodi je stvar premaknjena z mrtve točke. Ustanovili so pripravljalni odbor za zgraditev ceste in je upanje, da bodo Otavci cesto tudi v kratkem času dobili. Da danes Otavc-i ne godrnjajo in so zadovoljni, je predvsem zasluga krajevnega ljudskega odbora in organizacije 0F. Masovnih sestankov se redno udeležuje vsa vas. Vsi prebivalci so člani OF in brez godrnjanja izvršujejo obvezne oddaje kmečkih presežkov ter stremijo za gospodarskim dvigom svoje, vasi. Otavci so bili prvi, ki so se vsi vpisali v Naslopi,| in sredi vasi te še danes pozdravlja požgano zidovje šole, ki niti čez zimo ni bilo pokrito. Tako se ie samo na tej stavbi čez zimo naredilo preko 30.000 dinarjev škode, kljub temu, da je bito za stavbo že lani odrejeno 80 m3 lesa, s katerim bi se prav lahko zgradilo ostfešje. Stavba še danes naprej razpada. 1’reteklo zimo je vsa vas hodila v.eno samo hišo s škafi pu vodo, ker je vodovod slab in pokvarjen, kljub temu bi se. dal s prostovoljnim deiom vsaj toliko izboljšati, da bi vse hiše vsaj ]x>leti dobivale vodo. Regunjci tudi še danes niso ničesar storiti za popravilo vodovoda, razen obligatnega godrnjanja in bodo prebivalci tudi še prihodnjo zimo nosili vodo v škafih. V vasi so silno pogrešali kovaško delavnico. Morali so hoditi kovat v sosednjo vas, kar je povzročilo dosti prepira in godrnjanja, češ. da je kovanje drago in da morajo čakali, ker je bi! tamkajšnji kovač preobremenjen z dolom. Toda, ko je okrajni ljudski odbor dal pobudo krajevnemu odboru za ustanovitev kovaške delavnice ter nudil za to potrebni kredit, ko so bile strokovne moči v samem kraju na razpolago, je krajevni ljudski odbor na svoji seji odločno izjavil, da te delavnice ne more prevzeti. Kovačijo je nato ustanovil okrajni ljudski odbor in imajo danes v delavnici trije mojstri dela čez glavo. Delo samo se je pocenilo za 30%. Odbor pa še vedno noče prevzeli delavnice in je predsednik na zasedanju okrajnega plenuma celo izjavil, do državna gospodarska podjetja v vaseh niso potrebna. Bolj se je čuditi, da je odbor takoj sklenit ustanovitev krajevne gostilne in je zaprosil za 100.000 din kredita. Z odprtjem gostilne se jim je tako mudilo, da se je ugleden član in aktivist OF celo priložil na okrajni ljud-ski odbor, češ da se od neke strani dela zapreke za ustanovitev gostilne. No. zapreke so bile odstranjene, kredit odobren, gostilne pa še zmerom ni. loda nikakor ne zato, ker bi odbor spoznal, da so druga podjetja večje važnosti, ampak zato, ker je zdaj manj vina in bi trenutno gostilna »premalo nesla«. vČe promotrimo storjene napake, bomo takoj spoznali, zakaj Begunje ne napredujejo. Y prvi vrsti je neizpodbitno dejstvo iz nestevilnil| primerov, da tam, kjer je predsednik veleposest- nik, ali celo bivši iindustrtjec, delo ne more napredovati- ker ni v interesu bivših izkoriščevalcev ljudstva ljudski blagor, saj si takšni ljud je povsem razumljivo želijo stare čase nazaj. Kriv je dalje celotni odbor, ki je pod vplivom predsednika in si ne upa odločno ugovarjati ter uvajati svoje predloge. Prav tako je krivda na strani odbora GF, kajti če so člani odbora kandidati Osvobodilne fronte, morajo zato tembolj budno nadzirati delo KLO, mu dajati pobude za nadaljnje dedo in navajati prebivalstvo k skupnosti, k boljšemu odnosu do dela. Jasna slika dela OF pa se nam pokaže, če gremo na masovne sestanke, katerih se udeležuje od približno 300 ljudi samo 60 do 80 ljudi ali celo manj. Na teli sestankih vidimo še danes samo tiste ljudi, ki so bili v Osvobodilni fronti že med okupacijo, medtem ko stojijo ostali ob strani. Ni samo napaka, da se odbor OF ni znal pravilno razširiti in pritegniti prebivalstvo, ki je bilo do Osvobodilne fronte med vojno pasivno. Odbor bi bil moral bolj povezati in bolj aktivno delati zlasti na gospodarskem polju, kajti prebivalstvo je v bistvu zdravo in gleda v prvi vrsti na to, kako se gospodari in če se z gospodarstvom v resnici skuša prinesti v vas napredek. Tako pa se je v obnovitveni, živinorejski, nabavno-prodajni zadrugi in drugih podjetjih delalo čisto po svojih linijah, dostikrat docela odmaknjenih od (Isvobodilue fronte, ter se ni na sestankih OF nikdar obravnavalo delo teli ustanov, niso se dajale pobude za izboljšave itd. V nedeljo so bile volitve v odbor OF in je prišlo vanj nekaj novih 'judi. Upanje je. da bo seda j odbor 0F spregledal svoje napake, zavrgel sektaštvo in se posvetil politični prevzgoji množic s tem, da ne bo samo teoretično delal, ampak, da bo s pravilnim uvajanjem gospodarske politike pritegnil v svoje vrste prav vse prebivalce, ter si vzel za vzgled de-io mladinske organizacije, ki je edina v časi res aktivna. če bi novi odbor OF dokazal s svojim delom, da to ime zasluzi, se bodo tudi Begunjci precej približali Olavam ter bodo Begunje v jeseni 1947 drugačne kakor so bile jeseni leta 1943. T. Petkovšek. Obnova hotelov v Opatiji Tud; Hotelsko podjetje za Istro je izvršilo obsežne priprave za letošnjo sezijo. V Opatiji je sedaj obnovljenih 12 hotelov s 1045 posteljami; od tega je 5 hotelov posebne kategorije, že lani je Opatijo obiskalo 24.755 'turistov, od tega 2730 inozemeev, letos pa bo obisk še mnogo večji. Tudi v sosedni Lovrani bo 1. maja obnovljen velik hotel poleg treh manjših hotelov. Prav tako so obnovljeni hoteli v Porečju ju Malem Lošinju, Varnostni svet ]e razpravljal o ameriški pomoti Grčiji Nova odkritja o jngoslovanskih vojnih zločincih v Italiji Sprejet je Pii ameriški predlog, da ostane v Grčiji do nove odločitve pomožna skupina komisije, ki proučuje položaj ob grški severni meji New York, 19. aprila (Tass). Na včerajšnji dopoldanski seji Varnostnega sveta so razpravljali o odnosih ZDA nasproti Grčiji. Kakor je mano, je Sovjetska zveza predlagala, naj bi ustanovili komisijo, ki bi nadzirala pomoč Grčiji, da bi se preprečilo politično vmešavanje v notranje zadeve Grčije. ZDA so predlagale, naj bi pustila komisija Varnostnega sveta za proučevanje položaja na severnih mejah Grčije pomožno skupino v Grčiji, dokler Svet ne bi sprejel tozadevne odločitve. Prvi je govoril francoski predstavnik Parodi, ki je podprl ameriški predlog. Nato je govoril predstavnik Brazilije Arngna, ki je podprl ameriško politiko vmešavanja v notranje zadeve Grčije in Turčije. Sirijski delegat El Huri je izjavil, da je še prezgodaj razpravljati o splošnem ameriškem programu in da je treba počakati, da bo sprejel kongres ZDA tozadevno odločitev. Britanski predstavnik Cadogan je skušal opravičiti ameriško ravnanje ▼ zvezi z Grčijo in Turčijo. Predstavnik bolgarske vlade Atanasov je nastopil proti ameriškemu predlogu o ustanovitvi podkomisije v Grčiji, češ da bi taka odločitev vrtlivala na poročilo komisije za proučevanje položaja na severni meji Grčije in l>i pomenila, da sprejema Varnostni svet grške izjave kot upravičene ali vsaj verjetne. Predstavnik Kolumbije Lopez je podprl predlog ZDA. Zadnji je govoril poljski predstavnik Kapusi, ki je izjavil, da ameriška resolucija ni zadovoljiva, ker ne zajema pravega stanja stvari. Poljski predstavnik je predlagal k sovjetski resoluciji dodatek, po katerem bi bilo v soglasju z resolucijo Generalne skupščine z dne 11. decembra HM d prepovedano izkoriščanje pomoči za politične namene ali pa za zapostavljanje na podlagi rasne pripadnosti, vere in političnega prepričanja. Na popoldanski seji Varnostnega sveta 18. aprila je belgijski predstavnik Van Langenhove podprl ameriški predlog in izjavil, da Varnostnemu svetu ne bi bilo potrebno dajati mišljenja o finančni pomoči Grčiji. Avstralski delegat Hodgcson je trdil, da ne bi smeli dvomiti 'nad ameriško pomočjo Grčiji, ker je dajala Grčiji pomoč tudDVelika Britanija brez vsakršnega nadzorstva. Predlagal je. naj bi čimprej sprejeli resolucijo, ki so jo predlagale ZDA, ker se lahko zgodi, da bo komisija Varnostnega sveta, ki je sedaj y Ženeva, 20. apr. Kakor je mano, je predlagal grški predstavnik Kirn že v času, ko se je mudila anketna komisija za Grčijo v Beogradu, naj bi zaslišala generallajtnanta JA Peko Dapčeviča, ni pa hotel dati anketni komisiji nikakega pojasnila o tem predlogu. Ko je zahtevala komisija od grškega delegata, da bi predlog obrazložil, je obljubil, da bo to storil pozneje in pismeno. Ko bi moral to storiti, je odpotoval, s čemer je jasno dokazal, da je šlo za nedavno izzivanje. Po prihodu anketne komisije v Ženevo je pričel grški delegat zo-' pet izzivati in je predložil 7. aprila komisiji pismo, v katerem zatrjuje, da je bil generaliajtnant Peko Dap-čevie »vrhovni šef partizanov« v Grčiji. V zvezi s tem obrekovanjem je poslal jugoslovanski predstavnik v anketni komisiji Josip Djerdja predsedniku komisije pismo, v katerem navaja dosedanje poizkuse Kima, da bi oklevetal generallajtnanta Dapčeviča, in piše med drugim: Predvsem ie vsemu avetu znano, da besni v Grčiji državljanska vojna ne samo vzdolž severne meje. ampak skoro po vsej državi in da ima grška demokratična armada svoj glavni štab. ki ga vodi general Markos, globoko v notranjosti Grčije- Zahteva, da bi poklicali generala Dapčeviča pred anketno komisijo, ima samo ta namen, da l>i zakrila to znano in dokazano dejstvo, hkrati pa okrnila ngled jugoslovanskega generala in FLRJ sploh. Najvažnejše pa je. da grški delegat vse to zelo dobro ve in da je vse samo izmišljotina in manever. Da bi vam to dokazal, vas bom spomnil samo z nekaj besedami na dejstvo, ki ste ga mogoče že pozabili. Pripovedka o generalu Dapčc-riču kot vrhovnemu šefu demokratične armade ni bila izmišljena med Ženevi, v bližnji bodočnosti razpuščena. Prav tako je predlagal, naj bi proučevanje sovjetskega predloga odložili, »dokler ne bo ugodnejše prilike«. Jugoslovanski predstavnik Krašovec je izjavil, da primerjava britanskega predstavnika Cadogana med ameriško pomočjo Grčiji in sovjet-sko-jugoslovanskim sporazumom ni posrečena, ker je v Jugoslaviji normalno notranje stanje, medtem ko preživlja Grčija državljansko vojno. Poleg tega gre pri Grčiji za dajanje pomoči, medtem ko ureja jugo-slovansko-sovjetski sporazum vprašanja trgovine. Nato je pripomnil, da je Sovjetska zveza pokazala dobro voljo in razumevanje za žrtve, ki jih je imela Jugoslavija v vojni, in je izrazil željo, da bi zavzele tudi druge dežele podobno stališče in vrnile Jugoslaviji rečno in pomorsko brodovje ter jugoslovansko zlato rezervo. Jugoslavija ni kriva, je rekel Krašovac, če te države ne ravnajo tako. Na koncu je izjavil, da zmanjšanje vojaških izdatkov Ju-goslavije. ki so znašali pred vojno 50 •/• celotnega proračuna, danes pa samo 16'/», jasno dokaznje jugoslovansko stališče do grškega vprašanja. Po govorih grškega predstavnika Dendramlsa. francoskega predstavnika Parodija, predstavnika Sirije F1 Hurija in kitajskega delegata Kvo Taj f’ija so delegati glasovali o ameriškem predlogu. Varnostni svet je sprejel z 9 glasovi predlog Združenih držav, da ostane v Grčiji do nove odločitve Varnostnega sveta pomožna skupina komisije, ki nroučuie položaj na severnih meiah Grčije. Predstavniki ZSSR in Poljske so se glasovanja vzdržali. Nato je Varnostni svet pričel proučevati sovjetski predlog. Po govoru Gromika je Varnostni svet glasoval o sovjetskem predlogu. naj bo ustanovili komisijo OZN. ki bi vodila kontrolo nad dajanjem pomoči Grčiji. Za ta predlog sta glasovali samo Sovjetska zveza in Poljska. Predstavnik Velike Britanije. Avstralije, Belgije in Brazilije so glasovali proti, medtem ko so se predstavniki ZDA, Francije, Kitajske, Sirije ln Kolumbije vzdržali glasovanja. Prav tako je bila zavrnjena sprememba resolucije Generalne skupščine z dne 11. decembra 1916, ki jo je predlagala Poljska in ki prepoveduje razlikovanje pri razdeljevanju pomoči. Za spremembo sta glasovali Sovjetska zveza, in Poljska, medtem ko so se ostali člani Varnostnega «veta vzdržali glasovanja. delovanjem anketne komisij«. Porodila se je že prej, njen tvorec pa je g. Caldaris. Ta je v svojem znanem govoru 12. decembra 1946 rekel pred Varnostnim svetom, »da so izjavili vsi banditi, ki so jih ujeli med incidenti na meji, da prihajajo iz Buljkeša in da so se tam vojaško izurili pod komando generala .TA Peka Dapčeviča. Povedati ie treba, da je ta general 6edaj v bližini meje in da vodi operacije Elasovcev in drugih banditov«. Caldaris si je napravil kot najodgovornejši član grške vlade in kot njen predsednik s to izjavo slabo uslugo. Kakor je znano, je v trenutku priprav za odhod anketne komisije pred Varnostni svet slovesno izjavil, da so »banditi, ujeti med incidenti na meji, Izjavili, da prihajajo Iz Buljkeša«. Pri tem pa vesta anketna komisija in tudi javno mnenje, ki je pozorno zasledovalo delo anketne komisije, zelo dobro, da ni omenila niti ena priča imena gen. Dapčeviča, zlasti pa ne v zvezi z Buljkešom oziroma vodstvom demokratične armade v Grčiji. To ni samo dejstvo, ki je dobro znano vsemu svetu, ampak ga je proučila ln dokazala tudi anketna konusi'«. To pa ni edina potvorba v govoru g. Caldarisa. Ko bo prilika, bomo omenili tudi druge. Za sedaj naj poudarim tole: 1. Grški delegat razumljivo ni mogel dati nikakega pojasnila v zvezi s svojo zahtevo, da bi zaslišali generala Dapčeviča, ker ga tudi imel ni. Vsled tega se je hotel neopazno umakniti. 2. Navedbe g. Caldarisa pred Varnostnim svetom v najbolj službeni obliki pomenijo še eno izmišljotino in samovoljno obtožbo, so pa hkrati še en dokaz za mojo tezo. (la je grško dokazno gradivo slabo kakovosti. zaledje vladnih čet, minirala ceste in uporabljala v bojih tudi topništvo. Dopisnik poudarja, da se je gverilcem posrečilo zavzeti več važnih vasi v ravnini Tesalije. Edini uspeh vladnih čet je bombardiranje vasi in uničevanje stanovanjskih poslopij. Mnogi kmetje so zbežali iz vasi pred vladnimi četami in se pridružili demokratični armadi. Uradna poročila vlade navajajo podatke o ujetnikih in pogosto omenjajo, da so ujeli ljudi, ki so bili brez orožja. Iz tega se jasno vidi, da tu ne gre za nikake gverilce, ampak za navadne kmete. Tako končnic dopisnik »Daily Workerja«. Ameriška letala nad grškim partizanskim ozemljem Atene, 20. apr. List »Elefteria« je poročal, da je ameriški odpravnik poslov v Grčiji Killey pristal na zahtevo grške vlade, naj ena eskadra ameriških letal z nosilko letal »Light«, ki je v grških vodah, preleti ozemlje, na katerem so partizani, »v znamenje demonstracije«. Caldarisova zahvala za ameriško in angleško pomoč Atene. 21. apr. Minister za zunanje zadeve v monarhofašistični vladi Cai-claris je imel »noči v Atenah govor, v katerem ie orisal »lepote demokracije«, ki so jo monarhofašisti uvedli v Grčiji. Ponovil je že dobro znane klevete proti demokratičnim sosedom Grčije, ki so bile med delom anketne komisije VS popolnoma razkrinkane. Caldaris je poudaril »trdno voljo« monarhofašistov, da »zadušijo vstajo«, pri čemer se je zahvalil za »veliko pomoč«, ki .jo dobivajo sedaj monarho-fašisti od Združenih držav in ki »jamči uspešen izid boi«« proti grškemu ljudstvu. Caldaris je na koncu dejal, da je »pomoč ZDA« praR tako velika kakor pomoč, ki jo je dajala Grčiji tradicionalna prijateljica in zaveznica Velika Britanija. Aretacija voditelja grške radikalne stranke Atene, 21. apr. (Tass) Včeraj zjutraj je nionarhofašistična policija aretirala voditelja radikalne stranke KAr-kosa, člana centralnega komiteja grške narodnoosvobodilne tronte EAM-a. Moskva, 20. apr. (Tass) Akademik Evgenij Varga je objavil v »Pravdi« obširno analizo gospodarskega položaja Velike Britanije. Evgenij Varga opozarja na posebnost strukture britanskega gospodarstva, ki se kaže v odstotno zelo majhni udeležbi poljedelstva in iz odvisnosti od uvoza življenjskih potrebščin in surovin, ki jih Velika Britanija ni plačevala samo s svojim izvozom, ampak tudi z dohodki od kapitalov, vloženih v inozemstvu, s previški kolonialnih dohodkov in dohodki iz financiranja svetovne trgovine, ter poudarja, da je druga svetovna vojna v znatni meri podrla te temelje, ki so se začeli že prej rušiti. Zato preživlja stari gospodarski sistem Velike Britanije neozdravljivo krizo. Konkurenčna sposobnost britanske industrije je padla v primerjavi z ameriško, kar otežkoča izvoz industrijskih proizvodov. V letu 1946 je bil primanjkljaj britanske plačilne bilance 450 milijonov funtov sterlingov, polovico vrednosti vseh izvoznih proizvodov. Za kritje plačilne bilance bi morala Velika Britanija izvoziti v letu 1947, za 300 milijonov funtov sterlingov več kakor v letu 1946. Ker so za to nujno potrebne surovine iz inozemstva, za kar je treba imeti v inozemstvu plačilna sredstva, bi se morala vrednost britanskega izvoza povečati za 75°/o v primerjavi z ledom 1938., ta naloga pa je nerešljiva. Upanje Velike Britanije v odstranitev teh težav s pomočjo ameriškega posojila se ni izpolnilo. Velika Britanija je v vseh področjih pomorske plovbe ter v inozemski bančni delav-nosli enako kakor pri izvozu blaga in kapitala izpostavljena močni ameriški konkurenci. Zaradi krize britanskega sistema trpi predvsem delovno prebivalstvo Velike Britanije, ki mu je kljub vsem dosedanjim žrtvam uspelo samo neznatno nadomestiti medvojno izgubo narodnega bogastva države. V okoliščinah, ki so nastale po drugi svetovni vojni, ni več možnosti, da bi se ustvarile prvotne osnove britanskega gospodarstva. Velika Britanija ie prisiljena ustvariti novo gospodarsko strukturo, v kateri bi poljedelstvo imelo tak povprečen delež kakor v Nemčiji ali ZDA. Britanskim sredstvom ne ustreza več stanje, v katerem se milijoni ha zemlje ne obdelujejo, ampak služijo za lov, zasebne parke itd. Velika Britanija nima več sredstev za obstoj številnih aristokratskih posestev s tradicionalnim razkošjem britanskih vladajočih razredov, ki so izgubili svojo ekonomsko osnovo, ker je Britanija Rim, 18. aprila. Te dni so bili prepeljani v britanski zapor »Caserma Regina Edena* v Rimu jugoslovanski vojni zločinci Viktor Tomič, ki je bil pripeljan 4* zapora v Anconi, ustaški general Možkov — Iz zapora v Benetkah, Kuvedžič — lz zapora v Riminiju, Franc« Vego In še nekaj drugih. V tem zaporu je tudi skupina Jugoslovanskih vojnih zločincev, ki so bili pred kratkim aretirani v Genovi. Med njimi Je bil tudi ustaški komandant »črnomorske flotilije« Andrija Vrk-ljan, vendar je bil pred nekaj dnevi poslan v severno Italijo. Že nekaj dni je v britanskem vojaškem zaporu v Rimu tudi zloglasni vojni zločinec Radmilo Grdjič. Jugoslovanski predstavniki so že večkrat zahtevali izročitev tega zločinca, toda zavezniška vojaška oblastva sploh niso na to odgovorila. Zvedelo se je, da bo britansko vojaško sodišče sodilo Grdjiču zaradi tihotapstva, potvarjanja dokumentov in podobnih prestopkov. V zvezi z nijtm sta bita aretirana tudi četniška tihotapca Slavko Radeta in Mile Stojakovič skupno z nekaterimi četniki-šoferji, ki so v službi Angležev. V isti zadevi bi moral biti postavljen pred sodišče tudi četniški »vojvoda* Jevdjevič, vendar pa ta še vedno živi udobno v popolni svobodi. Kakor je znano, so vse te osebe na seznamu najtežjih vojnih zločincev, ki jih je jugoslovanska vlada zahtevala od britanskih okupacijskih obltu štev. V zvezi z aretacijo 11 jugoslovanskih voljnih zločincev zaradi tihotapljenja m črne borze, je objavil list »Unitä« obširen članek, v katerem opisuje črnoborzijansko delo teh zločincev na škodo italijanskega naroda. List poroča, da je na čelu te zločinske tolpe zloglasni četnik Miodrag Damjanovič, medtem ko so njegovi najožji sodelavci pop Djujič, »vojvoda« Jevdjevič in Jaša Ljotič, ki so oktobra 1945 dobili od britanskih okupacijskih oblasti dovoljenje za trgovanje s čajem, kavo ln sladkorjem v zamenjavo za, riž, olje in ostale življenjske potrebščine italijanske proizvodnje. »Zaradi tega dovoljenja, — piše »Unitä«, — so organizirali v zloglasnem taborišču Eboli središče črne borze in hitro vzpostavili široko »najizkušenejši« med njimi je bivši mrežo agentov po vsej Italiji. Toda trgovec z usnjem Slavko Radeta, finančni šef te četniške tolpe, ki deia izgubila sto] prejšnji položaj industrijske delamice greta, STetovnega bankirja in svetovnega trgovca in ker je njen položaj celo kot kolonialne države izpostavljen vedno večjim nevarnostim. Trgovinski minister Cripps o gospodarskih stiskah Velike Britanije London, 20. aprila. Britanski minister za trgovino Stafford Cripps, ki je prevzel vodstvo kampanje za povečanje proizvodnje, je izjavil predstavnikom tiska, da bo Velika Britanija, če bo šlo vse po sreči, potrebovala za izhod iz sedanje slepe ulice dve leti borbe za odpravo krize, ki je nastala zaradi zmanjšanja proizvodnje. Poudaril je, da znaša izvoz Velike Britanije vsega skupaj le 2/3 uvoza. Nadalje je rekel: »Problem proizvodnje premoga je takšen, da še ni odločeno, ali bo mogla naša industrija obratovati, ker je naša celotna gospodarska bodočnost negotova. V dveh velikih industrijah, bombaža in volne, katerih proizvodi nam primanjkujejo, tkalnice in tovarne platna večkrat ne obratujejo zaradi pomanjkanja premoga in sicer po več dni v tednu.« Cripps je nato govoril o stotisočih ljudi po vsej deželi, ki imajo zaradi pomanjkanja premoga skrajšan delovnik ter je poudaril, da so zabeležili v prvih dveh tednih meseca aprila zopetno zmanjšanje proizvodnje premoga. Podatki o industrijski proizvodnji v februarju in marcu jasno kažejo motnje, ki jih je povzročila kriza goriva. Podčrtal je, da je bila proizvodnja jekla v mesecu marcu nižja kakor v februarju. Britanski izvoz, ki je znašal v januarju 91.2 milijona funtov, je v felruarju padel na 76 milijonov, v marcu pa na 82.6 milijonov funtov šlerlingov. To zmanjšanje izvoza ni edina izguba, ki jo je pretrpelo britansko gospodarstvo. Minister Cripps je nato govoril o položaju v kmetijstvu in je rekel, da bo po državni cenitvi zasejana površina z jaro pšenico in ržjo manjša za okrog 80.000 ha. Še resnejše in trajnejše so posledice izgub, ki jih je pretrpela živinoreja. Računajo, da je izgubilo prebivalstvo hribovskih krajev povprečno 1/3 ovac. Cripps je na koncu rekel, da bi bilo želeti, da se okrepijo trgovinski sliki s Sovjelsko zvezo. Ofenziva grške monarhofašistične vojske se bliža klavrnemu koncu Trgovinska pogajanja med češkoslovaško in Bolgarijo Razkrinkana obrekovanja grških monarhofašistov Pismo Jugoslovanskega predstavnika Josipa DJerdJe predsedniku anketne komisije Kriza britanskega gospodarskega ustroja Sovjetski akademik Evgenij Varga o nazadovanju konkurenčne sposobnosti britanske Industrije London, 20. apr. Po poročilih United Pressa so včeraj sile demokratične armade prodrle skozi črte monarhofašistične vojske v Tesaliji in izvršile več napadov na raznih točkah komaj 115 milj od glavnega monarhofašističnega štaba, ki vodi operacije zoper partizane. Oddelek demokratične armade je napade! monarhofašistične enote pri vasi Sihurionu in je sovražniku pri-zadeinl v sedemurni bitki izgube. Oddelek demokratične armade je razstrelil dva mostova med Lamijo in Volosom. Po podatkih agencije Reuter so sile grške demokratične armade razstrelile snoči tri mostove v zaledju monarhofašisličnih enot. Dopisnik lista »Daily Worker« poroča iz Aten o bojih v Grčiji, da se približuje monarhistična spomladanska ofenziva neslavnemu koncu, čeprav’ni trajala niti dva ledna. Desničarski listi že pišejo o napačnih računih zlasti pri oceni izgub gverilcev v bojih za goro Pindus» Ves čas ofenzive vladnih čet je imela demokratična armada pobudo *ia svoji strani. Napadala je Sofija. 21. aprila. V Sofijo je prispeta češkoslovaška trgovinska delegacija z ministrom za zunanjo trgovino dr. Hubertom Kipkom na čelu. Danes so se začeli razgovori o podrobni določitvi načel sporazuma, sklenjenega v Pragi glede sklepanja nove češkoslovaško - bolgarske trgovinske pogodbe. Pc» praškem vporazumu bo s trgovinsko pogodbo določena izmenjava blaga za razdobje štirih let Ta pogodba se bo pozneje podaljšala še za 4 leta. V prvih štirih letih bo Bolgarija uvozila iz Češkoslovaške opre- mo in strojne naprave v vrednosti 19.934.600.(XX) levov. Ta pogodba se bo izvajala v etapah. V prvem delu bo Bolgarija uvozila iz Češkoslovaške naprave za električne centrale, transformatorske postaje in druge potrebščine za elektrifikacijo, v drugem delu pa strojne naprave. V letu 1947. bodo uvozili 200 kamionov, v naslednjih letih pa po 300 na leto» V zameno bo Bolgarija izvažala v Češkoslovaško kmetijske pridelke, maščobe in vsako leto po 2000 ton tobaka za kapitalne investicije in po 100Q ton za druge dobave. skupno z bivšim Jugoslovanskim podporočnikom ln sedanjim četniškim polkovnikom Milanom Cvljetitaninom, komandantom četniške »dinarske divizije« v Eboliju. Radeta je nabavil avtomobil znamke »Packard« s tablico »CD« — 415 ter na ta način potuje povsem neovirano po Italiji. Angleška okupacijska oblastva, — nadaljuje list, — so odgovorna za to, ker So nudila podporo Radeti, ki se je lahko smatral za »nedotakljivega« zaradi svojega prijateljstva z osebami iz krogov zavezniške vojaške uprave v Italiji. Ti tihotapci iz Ebolija so imeli na razpolago poleg »Packarda« še tri »Dodgee«, kakor tudi dva nemška kamiona s prikolicami, ki so ju kupili od komisije za zbiranje presežkov zavezniškega vojaškega mate. 1'iala. S temi avtomobili in kamionoma so prevešali riž iz severne Italije in vsak dan zamenjavali številke na avtomobilih. Pošiljanje blaga je vodil znani vohun Mussolinijeve tajne policije »Ovre« Mile Stojakovič s pomočjo četniškega podporočnika Mirka Laloviöa. Pop Djujič, ki je neke vrste »pokrovitelj te tolpe« je kupil več gostiln in kavarn v Neaplju in Rimu.« Tudi »Avanti« Je objavil daljši članek o umazanem delovanju teh zločincev. V njem pravi, da je aktivnost teh »razseljenih zločincev verjetno presegla vsako mejo, če je bila vojaška policija kljub dovoljenju zavezni- ških oblastev prisiljena poseči vmes. »Momento« piše, da so aretirani Jugoslovanski fašisti Slavko Radeta, Alojzij Rupnik, Stevan Kovačevič, Bogdan Prodanovič, Uroš Petrovič, Rade Kurbaja, Nenad Kovačevič, Koja Jan, Pero Stavekovič, Stevan Radosavljevič in Evgenij Duka dobili preko »vojvode« Jevdjevič a, popa Djujiča, Ljotiča ln Damjanoviča dovoljenje od zavezniških okupacijskih oblaatev za nakup in prevoz žita ter riža. »Corriere della Nazione« piše: »Zavezniki so na tihem ščitili trgovino takih razseljenih oseb«, ki so imeli redna dovoljenja in prodajali na črni borzi cigarete, izdelane v taborišču Eboli. Za denar, ki so ga zaslužili, so kupovali žito, olje in druge potrebščine. Italijanska policija, ki je poizkušala preprečiti to trgovino, je že pred kratkim aretirala člane te tolpe, vendar jih je morala na posredovanje zaveznikov 'takoj izpustiti na svobodo. Düsseldorf, 19. aprila. Vlada severnega Porenja in Vestfalije je pri britanskih okupacijskih oblastvih protestirala zaradi namena britanskih oblastev, da bi se jugoslovanske »razseljene osebe«, ki so sedaj v Italiji, preselile v to pokrajino. Protest opo- * zarja, da bi prihod teh ratzseijencev še poslabšal stanovanjsko krizo, ter poudarja običajne izpade teh »razseljenih« zločincev. Pričelo se Je preseljevanje Jugoslovanskih vojnih zločincev Iz Italije v Nemčijo Rim, 20. apr. Poročajo, da nameravajo Angleži preseliti četnike iz Italije v britansko okupacijsko cono Nemčije. Zvedelo se je, diai je vojni zločinec četniški general Damjanovič že 4. aprila obiskal uradne predstavnike zavezniškega poveljstva v Casern, ki so mu zagotovili, da ne bo noben razseljenec izročen jugoslovanskim oblastem, pač pa bodo četniška taborišča preselili v britansko cono Nemčije, ker bodo tam bolj na varnem. že v začetku aprila je bil v taborišču jugoslovanskih razšeljencev v Ebolilju, kjer je bil ubit jugoslovanski konzul Vleko Glunčič, izdan ukaz, naj se pripravijo za odhod oziroma preselitev v varnejšo cono. Medtem se je skupina jugoslovanskih vojnih zločincev, ki se boji izročitve jugoslovanskim oblastem, začela pripravljati za pravočasen umik v Ameriko. — Jugoslovansiki izdajalec dr. Miha Krek pomaga s pomočjo vatikanske komisije za pomoč pri preseljevanju jugoslovanskih zločincev v Južno Ameriko. V stalnih stikih je s patrom Silvom, ki se kot delegat argentinske komisije za preselitev emigrantov že dalje časa mudi v Vatikanu. Ljotičevci pa se pripravljajo za odhod v republiko San Domingo. Po znanem sovražniku Jugoslovan- skih narodov Konstantinu Fotiču sta bila izdajalca Jaša Ljotič in Adam Pribičevič obveščena iz Washingtona, da se bedo ljotičevci lahko umaknili v San Domingo, da bi se izognili izročitvi jugoslovanskim oblastvom. Rim, 20. apr. Kakor poročajo, so pričele britanske okupacijske oblasti preseljevati četniška taborišča, iz Italije v britansko okupacijsko ocno Nemčije. V prvem transportu, ki je odšel iz Italije, je tako zvana Djuji-čeva »garda«, v kateri je mnogo znanih klavcev ter Bosancev iz četniške »dinarske divizije«. Bivši četniki, ki ne želijo ostati še nadalje v službi Angležev, izjavljajo, da ne vprašujejo britanske oblasti nikogar v taborišču, če se želi vrniti v domovino. Nasprotno, ti razseljene! sploh ne vedo, kam jih selijo in kaj jih čaka. Izjave pobeglih, ki čakajo sedaj na repatriacijo, pomenijo še en doksz več, da so trditve uradnih britanskih predstavnikov glede repatriacije onih, ki se želiijo vrniti domov, netočne. Poleg tega pa dokazuje dejstvo, da preseljujejo Angleži četniške skupine, med katerimi je mn' go znanih vojnih zločincev in pomagačev okupatorja, kako neresnične so izjave o delu tako zvane misije Georgea Randeila, ki naj bi razporedil »razseljence«. Preseljenih bo 12.000 Jugoslovanskih razssljencsv London, 20. apr. Uradni krogi v Londonu nočejo komentirati poročila ln priporočil, ki jih je podal britanski posebni odposlanec George Randeli po vrnitvi iz Italije britanski vladi o tako zvanih razseljencih v Italiji. Sam Randeli pa je Izjavil na tiskovni konferenci v Rimu, da priporoča, naj se 12.000 Jugoslav. rezseljencev pošlje iz Italije v Nemčijo. Sedaj je bilo z unadne strani potrjeno, da Se je že začelo preseljevanje teh oseb v Nemčijo. Kakor je znano, je med njimi veliko število registriranih vojnih zločincev. Prvi transporti so odšli v začetku tega tedna, kar je bilo tudi v Londonu uradno potrjeno. Razseljen-ci iz taborišč pa se že neovirano gib-ljejo po vsej Italiji. Na) vprašanje, pod čigavim nadzorstvom so ti razšel tenet, niso mogli dati uradni kregi v Londonu določenega odgovora, ampak so se izgovarjali, da je to zelo težko ugotoviti, ker so ti razseljene! na prostosti. Vojni zločinci na dopustu Dunaj, 21. aprila (Tast). Listi so objavili uradno peročilo ameriške komande v Avstriji k; ga je priobčila tudi agencija »Intema'ional News Service« in po katerem se izdajajo političnim jetnikom, namreč interniranim Hitlerjevim zločincem v taborišču Glasebach v bližini Salzburga (ameriška okupacijska cona), dovoljenja za »krajše dopuste«. Ratifikacija Češkoslovaško-poljske prijateljske pogodbe Varšava. 19. aprila. Sejm je sprejel zakonski načrt o plačanem zdravljenju delavcev in nameščencev in predlog o uvedbi 4S urnega delovnega tedna. Nato je Sejm sprejel zakonski načrt o obnovi Varšave. Na včerajšnji seji so ratificirali češkoslovaško-poljsko pogodho o prijateljevu in medsebojni pomoči. Izmenjava češkoslovaškega in madžarskega prebivalstva Bratislava, 20. aprila. V enem tednu, odkar se ie pričela izmenjava prebivalstva z Madžarsko, se je vrnilo na Slovaško iz Madžarske okrog 1000 slovaških družin s 14 transporti. P#v-čakujejo, da se bo vseh skupaj vrniio 28.000 družin, izmed katerih se jilt ho vrnilo do konca junija 7000. Doslej je zapustilo Slovaško v nasprotni smeri 18 transportov z madžarskimi smeri ljenci. Češkoslovaško-madžarska pogajanja v Bratislavi dobro napredujejo. rešiti se morajo samo še premoženjska in finančna vprašanja. Menijo. da bodo pogajanja končana v četrtek. Omejitev delavskih pravic v Ameriki Washington, 18. aprila. Ameriški predstavniški dom je sprejel zakon, ki določa drastične omejitve pravic sindikatov. Po tem zakonu se uvede sodni postopek proti sindikatom, če kršijo »javni interes«. S tem ukrepom je postavljeno izven zakona tkzv. načelo »zaprte delavnice« (obveznost podjetja, da bo sprejemalo na delo samo delavce, ki so včlanjeni v sindikatu). Ta zakon tudi prepoveduje kolektivna pogajanja sploh v posameznih panogah industrije ter stavke iz solidarnosti. Pritožba Egipta pred Varnostnim svetom Kairo, 21. apr. Včeraj je predsednik egiptske vlade Nokraši paša sporočil, da je egiptska vlada sklenila predložiti angloegpitski spor Varnostnemu svetu Združenih narodov. Nov uspeh KP Italije Rim, 20. apr. V Delavski zbornici t Rimu so bile volitve delavskih voditeljev in delegatov za bližnji kongres italijanske Generalne konfederacije dela. Na podlagi teh volitev so. dobili predstavniki KP Italije 80.000 glasov, predstavniki socialistične stranke 24 tisoč, predstavniki demokratske stranke pa 22.00(3 glasov. V novem izvršilnem komiteju z.bornice je 12 komunistov, 3 socialisti, 2 republikanca in 1 Saragatov socialist. šahovski turnir za amaterska prvenstvo Slovenije Kranj, 21. aprila. Včeran in danes se je nadaljevalo tekmovanje za amatersko šahovsko prvenstvo. VH. kolo: prof. Muzlovič in Mad-jarič sta se po hudi pozicijski torbi sporazumela za- remi. Mišu na- ie proti Kukovcu v središnjici prišel v slabši položaj, Kukovec pa je spregledal figuro in je po prekinitvi Mišura zmagal. Levačič je naglo izkorisz.il otvoritveno napako Ljupše in forsirano privedel do zmage, šnajder je preti Sušniku šel prehitro z damo v igro, kar je Sušniku zadostovalo za zmago. Longer in Mlinar sta po izenačeni borbi remizirala.. Habe je proti Ketišu nepravilno tretiral otvoritev, iz katere je prišel z oslabljenim kraljevim krilom, kar je Ketiš izkor-stU in ga matirah Partija Pogačnik - inž. Petrič je biia po obojestransko dobri igri dana remi. VIII. kolo: Madjarič je proti Petriču nekorektno žrtvoval dva kmeta in izgubil. Mlinar je hitro premagal Habeta. Longer je proti Sušniku slabo igral otvoritev in stoji ob prekinitvi slabše. Partija Levačič-Kuko-vec je o raznih zapletljajih končala remi. Ketiš je proti Pogačniku slabo otvoril in ima ob prekinitvi izgubljeno pozicijo, šnajder je hitro izkoristil otvoritveno napako Ljupše in lepo zmagal. Partija Muzlovič-Mišura je po težki pozicijski borbi prekinjena v nejasni poziciji, verjetno pa stoji prof. Muzlovič bolje. Stanje po VIII. kolu: Mišura 6J4 (1), Longer 6 (1), Mlinar 6. Muzlovič 5 (1), Levačič 4*4 Sušnik in Pogačnik 4 (1), Šnajder 4. Ketiš 3*4 (1). Kukovec in Madjarič 3^, inž Petrič :. Habe %, Ljupša 0. Traktoristi se na Štajerskem uporno borilo za no¥o zmago Jtoriber, 18. aprila. Traktorske brigade mariborskega Ustroja so se letos razlezle od Prevalj do Ormoža. To je približno ista razdalja kakor od Maribora do Ljubljane. Kamor koli pa so se napotile, v bližnje Radvanje, Slivnico, Št. Janž, Pesniški dvor ali v oddaljenejšo Dornavo, Ormož, Maren berg in Slovenj Gradec, povsod je brigadirje, traktoriste in njihove učence vodila ista misel: Zmagati! Zmagati v tej veliki letošnji bitki za večji in boljši kos kruha kmetu in delavcu. Izpolniti velike prevzete obveznosti 1 Marsikdo med njimi »e je zavedal, da to ne bo šala. Naročil za oranje se je nabralo toliko, da bo v nepolnih dveh mesecih treba prekoračiti načrtno določeno nalogo za 25'Ve. S komaj tremi ducati traktorjev bo treba preorati več tisoč hektarjev. Vendar, ko bi šlo samo za to, da opraviš delo. da si podrediš zemljo. V tem primeru bi zmogli še celo več. Prebroditi pa je treba še vrsto težav, ovir in drugih okoliščin, ki jih niti najboljši načrt ne more predvideti. Vreme, stroji, orodje in ljudje, vse le prerado ponagaja, ko se najbolj mudi. CSrkovška brigada pomaga šentjanški Začelo se je 20. marca v Cirkovcah, kjer dela letos prvič mlada brigada pod vodstvom brigadirja Petka. Na Pohorju in Kozjaku je bilo še mnogo snega, s polj in travnikov se še ni odtekla voda. Brigadir Petek pa je ugotovil, da so se prodnata tla v Cir-kovcih in njihovi okolici že dovolj osušila in da bo šlo. Bilo je škoda vsakega dneva, ki bi ga zamudili. Kmetje sadijo tod zgodnji krompir mnogo prej. kakor je običaj drugje. Letos je še posebno važno, da bo zgodnji setvi sledil tudi zgodnji pridelek. Trije Fordi so zaorali in obrnili prve brazde. Kmeti“ so bili zadovoljni in začelo se je đe’o od prvega svita do mraka. Danes pri tem kmetu, jutri pri sosednjem, kakor so bila razporejena naročila. Novi naročniki so sc še vedno oglašali in vsak je želel, da bi mu traktor preoral njegovo njivo ž.e naslednji dan. A tov. Petka ni orna iala nobena prošnja. Zaradi reda in pravičnosti ima prednost tisti, k’> je že pozimi pokazal razumevanje za važnost sklepanja pogodb in je že takrat naroči! oranje. >Kasneje priđete na vrsto«, jim je odgovarjal, »ko bomo izpolnili, kar smo se že obvezali«. Morda jih bo ta prvi nauk izmodril in bodo v bodoče bolj dostopni za načrtno delo. Tov. Petka smo srečali v Zlatoličja. To pa že ni več »njegovo« področje. Tu orje brigada iz St. Janža, ki ima zelo veliko naročil. Ker je brigada tov. Petka v Cirkovcih že preorala najnujnejše, je prišla za nekaj dni na pomoč v St. Janž. Tov. Petek je zrel možakar, ki mn že na obrazu bereš, da je delaven in odločen. »Nekoč sem bil žandar, a danes sem brigadir traktorske brigade. Zdi se mi. da sem šele sedaj našel svoj pravi poklic. Niti najmanj si ne želim, da bi ga zapustil,* pripoveduje o sebi. Njegova brigada skoraj redno presega normo. »Danes sem že 3 ha obrnil, čeprav sem komaj prišel iz Cirkovcev.« Bolna točka življenja brigadirjev in traktoristov sla hrana in stanovanje. Ni vsak tako srečen, kakor so tov. Petek in njegovi, da bi jim hrano dajali kmetje. Zlasti pa je težava za stanovanja. V tem pog'edu se ni pohvalil nobeden od Ormoža do Slove-niega Gradca. Traktorista v Slovenjem Gradcu morata plačati celo 700 din za skromno sobico v hotelu, ker je drugje nista mogla dobiti. Predsednik mestnega odbora je sicer obljubil, da jima jo bo poskrbel, ostalo pa je le prt obljubi. »Jaz spim kar v pisarni na mizi, pa si tega ne ženem posebno k srcu, ker razumem, da je težko za stanovanja«, je dejal Peček. »Bolj me skrbi, kdaj se bom lahko vrnil v Cirkovce. Bojim se. da me ljudje ne bodo namlatili, ČP me predoigo ne bo.< se je posmejal. Kmetje so že nestrpni. Ker se bojijo maja suše. bi že radi sejali koruzo. N' Pesniškem dvoru orjejo tudi ponoči. V pisarni Ustroja v Mariboru sem srečal lov. Celcerja, ki orje v Pesniškem dvoru, v neposredni bližini Maribora, Neumoren, je pri svojem delu in mariborska uprava ga bo zelo pogrešala. ko bo te dni odšel služit kadrovski rok. Čeprav se tov. Celcer dejansko že poslavlja, pa do zadnjega ne odneha. Danes je prišel prosit, da bi mu dodelili še en Ford, ki je za njegovo zemljo najprimernejši. »Orjemo podnevi in ponoči. Imamo toliko naročil, da bi jih sicer ne zmogli To vam je bilo presenečenje, ko smo prižgali zvečer luči na Fordu in orali kar naprej. Vse je teklo skupaj. Naša zemlja je zelo težka, rumena ilovica in lapor. Svet pa je razen tega še hribovit. Ljudje so zelo zadovoljni. Prihajajo celo taki, ki so me pozimi obmetavali s snegom, ko sem hodil od hiše do hiše in jih spraševal, če bodo naročili oranje. Vsak bi bil rad deležen naše pomoči.« »Tov. Celcer tega pa nikar. Novih naročil ne smeš več prevzemati,« ga posvari tov. upravnik, ki pozna njegovo popustljivost in ustrežljivost. »Imamo strogo naročilo v tem pogledu. Nikar se ne pregreši in nas ne spravljaj v zadrego.« V Zavrču rigolajo droTesnieo. Na Zavrču v Haiozah je državno posestvo pretežno vinogradniškega značaja. Upravna in gospodarska poslopja, nekdanja graščina, stoji na nizkem griču. Pod njim pelje tik ob Dravi cesta Ptuj—Varaždin. Takoj za ovinkom, ki nam odpre razgled na posestvo, opazimo sredi pobočja velik dim. Kakor da bi kdo žgal smeti in odpadke. Ogenj? »Ne, to je naš traktor goseničar. Ima Dieselov motor in zato ne more nikjer skriti svoje navzočnosti.« S ponosom td ga pokažejo, saj je danes edini v Sloveniji. Ko ga je prevzela mariborska uprava, je bil pokvarjen. Iznajdljivi mehaniki glavne delavnice Ustroja v Mariboru pa so kmalu postavili pravo diagnozo njegove bolezni in našli zanjo primerno zdravilo. Danes dela, da ga je veselje čela gradbena dela na avtomobilski cesti Beograd—Zagreb. Gradbeni načrt obsega za letošnje leto dograditev 70 km ceste. Trasa te velike avtomobilske ceste je definitivno ugotovljena. Na 38 km dolgem odseku pri Beogradu in na 32 km dolgem odseku pri ZagTebu že delajo tisoči delavcev, inženirjev in strokovnjakov, da bi uresničili to veličastno delo, za kaitero je dal pobudo maršal Tito. Zaključni del te ceste pri Zagrebu, novi Zadarski bulvar, ki bo dolg 4.5 km, pa gradijo v prostovoljnem delu člani Ljudske fronte mesta Zagreba, Cesta se bo gradila po najsodobnejših tehničnih načelih. Trasa ceste je postavljena tako, da bo vsa cesta, od Beograda do Zagreba le za 5 % daljša od zračne črte med obema mestoma. V primeri z dosedanjo cesto, ki vodi skozi številna naselja, bo prihranjenih 80 km. Tako bo nova avtomobilska cesta dolga le 390 km. Cesta ne bo vodila skozi naselja, temveč mimo naiseliij, od keder bodo zgrajene priključne ceste. Speljana bo med Ru. mo in Mitrovieo, mimo županje nakar se bo dotikala Slavonskega Broda na severni strani, odtod bo šla mimo Nove Gradiške, Okučanov, Novske j n Ivaničgrada do Zagreba, kjer se bo združila z Zadarskim bulvarjem. Cesta bo telinično zgrajena tako, da bodo motorna vozila lahko razvijala vso brzino do 150 na uro. Pri taki maksimalni brzini bo trajala vožnja iz Beograda do Zagreba le dve in pol uri. Na d: sed an ji cesti, ki je speljana skozi številna naselja in ima ostre ovinke ter številne vzpone, je mogoče voziti ie z brzino 30 km. Ker je stara cesta vrhu tega za 80 km daljša, traja danes vožnja od Beograda do Zagreba do 12 ur. Avtomobilska cesta Beograd — Zagreb bo imela za vsako smer eno cestišče. Vendar bomo zaenkrat gradili samo eno cestišče, ki bo zadostovalo za dnevni promet 7000 do 9000 motornih vozil. Ko se bo razvil avtomobilski premet, bo zgrajeno že sedaj predvideno drugo cestišče. Potem pa bo cesta dovolj široka za dnevni pro- pogledati. Kakor majhen tank dirja po pobočju hriba in preobrača zemljo, ki jo zajame s svojim velikim, svetlim plugom 45 cm globoko. Brazda. ki jo obrača, je za dve, tri druge. »Ali dela tudi ta po normah?« »Tudi. Na tem zemljišču pa je norma zaradi vseh težjih pogojev sedemkrat nižja, kakor je norma za navadno oranje v ravnini. »Koliko pa bo stalo oranje te parcele?« »Velika je približno 21/«ha. Torej približno 2000 din.« Upravnik posestva nam pove, da ga je podobno oranje z delavci stalo 4 do 5 din m2. To pomeni, da bi rigolanje te paroele, kolikor bi bilo ob pomanjkanju delovne sile sploh mogoče. stalo pri ročnem delu približno 100.000 din. Razmerje je torej 1:50 v korist goseničarja. K temuepač ni treba komentarja. Ko ga opazujemo, kako lepo obrača brazde, razumemo, zakaj se povsod lako potegujejo zanj. Njegova prva pot ga bo vodila na Osojnik kjer bo tamkajšnji sadjarski zadrugi rigolal •15 ha zemljišča za plantažni sadjarski nasad. »Izpolnil! bomo svojo dolžnost« 2e teden dni je na Štajerskem najlepša pomlad. Kmetje komaj da zapuščajo svoje vinograde, sadovnjake in polja. Pomlad je zanje čas največjega dela, posebno če je tako kratka, kakršna bo letošnja. Zato še tem bolj hvaležno sprejemajo vsako pomoč, ko napenjajo vse siie, da bo vsa zemlja pravočasno obdelana in posejana. Obdelana pa bo! Tudi traktorji bodo k temu prispevali svoje. Vsako jutro prihajajo na upravo Ustroja v Mariboru poročila, koliko je bilo opravljenega prejšnji dan. Kopičijo se številke in odstotek izpolnjene obveznosti se vedno bolj dviga. »Približno 40% naše naloge je že izpolnjene,« ugotavlja tov. upravnik Recer. »Izpolnili bomo svojo dolžnosti Zmagali bomo.« met 30.000 do 40.000 vozil. Cesta bo povprečno 1 meter nad terenom. — Skupna širina pianuma enostavne ceste, ki jo sedaj gradimo znaša 12 m; od tega odpade 9 m na betonsiko cestišče. Na vsaki strani ceste bo travnati bankin po 1.5 m. Betonsko cestišče bo v širini 7.5 m grajeno iz običajnega cementnega betona, na strani pa bo iz temnega cementnega betona trak v širini 0.75 metra, Ta temni trak bo služil avtomobilom zaa boljšo orientacijo. Na prehodih preko železniške piroge in na križiščih s prometnimi cestami bo šla avtomobilska cesta preko nadvozov tako, da ne bo križanj. Betonsko cestišče bo položeno na debelo plast gramoza, torej na elastično podlago. Cesto gradijo z najmodernejšimi stroji za gradnjo težkih betonskih cesti Le na mestih, kjer bodo zgrajene priključne ceste, bo cestišče iz granitnih kock. Celotno gradnjo vodi zvezno ministrstvo za gradnje. Oba dela ceste, ki bosta letos zgrajena v dolžini 70 km, sta razdeljena na štiri odseke. Na prvem odseku pri Beogradu, ki je dolg 14 km in sega od Zemuna do Dobanovcev, gradi cesto podjetje za gradnjo cest LR Srbije »Autoput«. Nadaljnji 24 km dolg odsek od Dobanovcev do Pečinca pa gradi zvezno podjetje »Jugoput«. Tudi na odseku pri Zagrebu izvršujeta dela dve podjetji. Na prvem sektorju od Zagreba proti Ivaničgradu v dolžini 20 km izvršuje dela podjetje za gradnjo cest LR Hrvatske »Noviput«, ostalih 12 km ceste do Ivaničgrada pa gradi podjetje LR Slovenije »Direkcija za ceste«. Na zagrebškem sektorju je prevzelo gradnjo mostov podjetje za mostove »Viadukt«. Z gradnjo odseka Zagreb—Ivaničgrad se bo skrajšala cestna zveza v primeri z dosedanjo cesto za 10 km. Gradnja velike avtomobilske ceste zahteva mnogo obsežnejša dela kakor na primer gradnja železniške proge. Pri gradnji avtomobilske ceste Beograd — Zagreb bo treba pripeljati ogromne količine gradiva. Samo na sektor pri Beogradu bo treba pripeljati 52.000 desettonskih vagonov raznega gradbenega materiala (gramoza, ★ cementa, betonskega železa in dragega materiala). Vso to ogromno količino gradiva bo mogoče spraviti na cesto le po železniški progi. Zato bodo zgradili za dovoz materiale na tem sektorju začasno železniško progo v dolžini 34 km. Ogromna bodo tudi zemeljska dela, saj bo treba obrniti na tem sektorju 1.100.000 m3 zemlje. Na sektorju pri Zagrebu bodo morali za gradnjo cestnega nasipa pripeljati okrog 700.000 m3 gramoza, ki ga bodo dovažali od Save. V ta namen gradijo začasno železniško progo, ki bo s priključki dolga okrog 45km. Avtomobilska cesta Beerad—Zagreb bo poleg mladinske proge Šamap—Sarajevo največji gradbeni objekt v gospodarskem planu za leto 1947. Gradnja te ceste je velika naloga vseh narodov naše države. Zato bo ta cesta simbol neporušnega bratstva in enotnosti naših narodov. Člani Ljudske fronte mesta Zagreba so prav zaradi tega stavili predlog, naj dobi ta cesta ime »Cesta bratstva in edinstva«. Slovesni pričetek del na črnogorski mladinski progi V nedeljo je bila v Nikšiču velika slovesnost ob pričetku del na progi Nikšič—Titograd. Dela na tej progi je prevzela črnogorska mladina, zato je bila ta proga s sklepom osrednjega sveta LMJ proglašena za mladinsko progo, kar je izzvalo veliko veselje zlasti med črnogorsko mladino. Slovesnemu pričetku del so prisostvovali predsednik Prezidiia Ljudske skupščine Črne gore Miloš Rašovič. predsednik vlade LR Črne gore Blažo Jovanovič z ministri vlade ljudske republike Čnne gore, nadalje predstavniki JA, Ljudske mladine in sindikalnih organizacij. Predsednik vlade Blažo Jovanovič je v svojem govoru med drugim poudaril, da je bila do zadnje vojne Črna gora zanemarjena in zapuščena. Brez železnic ni računati, da bi se Črna gora mogla gospodarsko dvigniti. Gradnjo proge Titograd—Nikšič je začetek velike bitke. Črnogorski narod je pripravljen obnavljati in graditi svojo domovino enako kakor je bil pripravljen boriti se proti sovražniku. Naivečje breme pri gradnji proge bo padlo na črnogorsko mladino, zato bo ta proga v resnici mladinska proga. Na tej progi se bo mladina usposobila za še večje napore in še večje naloge, obenem pa se bo kulturno in prosvetno dvignila. Ta proga pa bo tudi prispevek k 6plošn,i izgraditvi naše nove neodvisne domovine. Titove Jugoslavia. S svečanosti so bile poslane brzojavke maršalu Titu, zveznemu prometnemu ministru Vujasinoviču. osrednjemu 6vetu LMJ in graditeljem mladinske proge Samac—Sarajevo. Gradnja normalnotirne železnice od Tuzle do mladinske proge Mladinska proga Brčko — Banoviči križa že obstoječo ozkotirno progo Do-boj—Tuzla—Simin han. Ob tej progi so velika premogovna ležišča v bazenu Kreke, ki bodo velikega pomena za industrializacijo naše države. Zato je treba ta bo zen čim prej povezati po normainotirni progi z železnico Brčko —Banoviči. Že lani so se pričela zemeljska dela za to priključno progo poleg že obstoječe ozkotirne proge. Letos pa bodo zgraditi vso progo od Simin Hana preko Tuzle in Kreke do postaje Poljane ne progi Brčko—Banoviči v skupni dolžini 14 km. V Kreki bodo zgradili veliko železniško postajo z 18 liri. To bo ena nnjvečjib to-vorno-ranžirnih postaj v Bosni, ki bo lahko prevzela promet že obstoječih in bodočih industrijskih podjetij tuzlanskoga bazena. Prav loko bodo zgradili nove postaje v Tuzli in Simin Ilanu. Naša prva tovarna medicinskih inštrumentov Pred vojno v naši državi nismo imeli nobene tovarno za medicinske instrumente, ki smo jih morati uvažati iz inozemstva. Takoj po osvoboditvi je bila ustanovljena v Beogradu tovarna »Sutjeska«, ki ie spiva izdelovala instrumente zgolj za potrebe bojišča, pozneje pa se ie pričelo graditi novo tovarniško poslopje, ki bo letos dograjeno. V ta nam en je odobren kredit 15 milijonov dinarjev. = Tudi v Bosni bodo pričeli smo-lariti. Letos bodo v borovih gozdovih rajona Zavidoviei pričeli- pridobivati smolo, in sicer s 50.000 dreves. Pozneje bodo smolarjenie razširili tudi na druga področja. Računajo, da bodo letos pridobiti 40.000 kg smole, ki jo bodo predelali v kolofoni.io in terpentin v tovarni pri Visegradu. Letes bsmto zgradili 70 km avtomobilske ceste Be®grad~Zagreb Letos so se v velikem obsegu za- Gradnja hidrotehničnega laboratorija v Ljubljani Izredno važno je za izpolnitev našega petletnega gospodarskega plana tudi izrabljanje vodnih sil, tega našega velikega prirodnega bogastva. Toda voda je sila. ki jo more ukrotili človek šele potem, ko je do podrobnosti preštudiral njen tok, nosilnost in njeno moč. Zato je bila gradnja vodogradbenega laboratorija pri nas nujno potrebna. Saj hidrotehnični laboratorij ljubljanske univerze zaradi pomanjkanja prostora in naprav ne ustreza niti potrebam študija. Ob Gradaščici delavci naglo gradijo upravno poslopje in vse ostale naprave za vodogradbeni laboratorij. ki bo že letos služil svojemu namenu. Ravno te dni so pričeli gradnjo zadnjega nadstropja velikega upravnega poslopja. Prostorne bodoče risalnice. delovne sobe za profesorje in asistente ter povezanost upravne stavbe z obema velikima laboratorijema, visoko in nizkotlačnim, ter načrt za grad-r:o laboratorijev, vse to priča o veliki sposobnosti in delovni vnemi naših strokovnjakov, univerzi- tetnih profesorjev in Gradisovih inženirjev. Pri kopanju temeljev za visokotlačni laboratorij so ugotovili, da je gradilišče na bivši strugi Grada-ščice, ki je v preteklosti neregulirana večkrat spreminjala svoj tok. Teren jih je oviral pri delu. Ker niso našli za tako veliko obtežbo, kakor bo laboratorij z ogromnimi rezervoarji, dovolj trdnih tal, so se morali odreči pilotažnemu načinu gradnje temeljev in se odločiti za betoniranje. Na 100 nr- veliki površini bodo naredili 80 cm debelo betonsko ploščo, kj bo trden temelj in bo obenem zadrževala (udi priti. ’ talne vode od snodnj. Sedaj so v teku priprave za betoniranje plošče. Največja težava je bila pri začetnih delih gradnje laboratorija pritisk talne vode. Zato so izvedli pripravljalna dela pozimi, ko je bi la talna voda najnižja. Zabiti so v globino pet metrov nad deset centimetrov debelo zagato'' steno, nakar so nadaljevali kopanje temeljev do vodonepropustne plasti. Z drenažo. ki so jo napravili pod temeljno ploščo in z zagalno steno so zava- rovali gradilišče pred poplavami. Drenažne cevi odvajajo vodo v jamo, od koder jo črpajo v strugo C.-daščice. Zagatna stena bo sicer čez nekaj let strohnela, toda vodotesno zgrajenemu laboratoriju pritisk talne vode ne bo mogel škodovati. Najtežje delo bo gradnja vodotesnega temeljnega rezervoarja, skladišča 350 kubikov čiste vode. ki jo bodo črpali odtod v vse etaže visokotlačnega laboratorija* in na vse poizkusne ploščadi nizkotlačnega laboratorija. V nizkotlačnem laboratoriju bodo strokovne preiskave načrtov hi-drocentral, regulacij in drugih vodnih naprav. Poizkus bo pokazal, če so pozicije, ki jih je projektant postavil, pravilne, in če bo z zvrsti-tvijo objektov po predloženem načrtu dosežen zaželjeni uspeh. Načrt bodo proučili potom modela, ki bo ostal na ploščadi ves čas gradnje. do pričetka uporabe hidrocentrale, ko bo laboratorij dal tmli že navodila za obratovanje. »Voda naredi svoje in se ne ravna po knjigah. Premagati se da samo potom poizkusa,« pravi inž. Krnjner, ki vodi delo na gradilišču. Oba laboratorija bosta evropskega obsega in naj večja y Jugoslaviji. V upravnem poslopju bodo poleg risalnic in drugih naprav tudi razni instituti, tako institut za gospodarstvo, hidrotehniški, zdravstveni, prometni institut in drugi. Ker je lani primanjkovalo delovnih moči, so prijeli za fizično delo tudi univerzitet, profesorji, docenti, asistenti, študenti tehnike in inženirji Gradisa, ki jc prevzel gradnjo. Naredili so 250 m2 opaža. I.efos pa bodo maja. junija in julija študenti tehnike delali na gradilišču vsako drugo nedeljo. Zgradili bodo kanalizacijo. Nova poslopja vodogradbenega laboratorija bodo sredi maja že pod streho. Strokovno vodstvo se skupaj z delavci bori za to. da bi čim prej izročili za naše gospodarstvo tako važno zgradbo primerno opremljeno njenemu namenu. Delavci, ki so iz vseh krajev Slovenije. stalno presegajo mesečni delovni načrt. Najboljša je zidarska skupina, ki dela največ v akordu. Sindikalna podružnica na gradilišču organizira strokovne leča je, študijske krožke in nadzoruje trimesečno tekmovanje. Za progo Šamac—Sarajevo so se graditelji vodogradbenega laboratorij’ 100°/o udeležili osemurnega prostovoljnega dela. črna gora bo gojila v velikem obsegu subtropične rastline Csrna gora je bila v prejšnji Jugoslaviji vedno pasivna dežela, danes pa je na najboljši poti, da postane eno važnejših področij za gojitev industrijskih rastlin, zlasti subtropskih. Po posebnih razmerah ne pride v poštev samo Črnogorsko primorje, temveč tudi široka okolica Skader-skega jezera, Zetska ravnina in Bje-lopa vtiska ravnina, kjer so dani pogoji za gojitev tobaka, bombaža, konoplje, lana, sončnic, ricinusa, riža. sladkorne pese in pivovarskega ječmena. Tobak so že od nekdaj gojiti v črni gori. Za letošnje leto je predvideno za saditev tobaka 1500 ha. Prvikrat bodo letos gojiti bombaž na področju okrog 500 ha. Lanski poizkusi v okolici Bara, Ulcinja, Titograda in Dani-lovgrada so pokazali dobre uspehe. V danitovgrajskem, beranskem in bje-lopoljskem okraju bodo letos obnovili gojitev konoplje. Pozornost posvečajo tudi gojitvi, sončnic, v dolini Lima pa gojitvi lanu. V črnogorskem primorju bodo letos uredili poizkusne nasade ricinusa. V prihodnjih letih pa se bo razvilo tudi pridelovanje riža. V začetku marca so pričeli graditi 8 in pol kilometra dolg prekop za namakanje Leškopolja pri Titogradu. Z gradnjo vzporednih kanalov bo urejeno namakanje površine okrog 4000 ha. Ta obsežna melioracijska dela bodo že prihodnje leto omogočila pridelovanje niža na področju okrog 900 ha. Pomen odredbe MLO o obvezni Pred dnevi je bila v časopisju objavljena odredba mestnega ljudskega odbora o obvezni prijavi gradbenega materiala, da bi odsek za gradnje pri MLO dobil pregled nad vsem gradbenim materialom. S lem bi mu bila na podlagi dobljenih podatkov dana možnost ves gradbeni material tako uporabiti, da bi bilo čim bolj zadoščeno ljudskim koristim. V zvezi z izvajanjem našega plana je nujno potrebno urediti tudi smotrno razdeljevanje gradbenega materiala. Pri obnovi in graditvi nove države moramo čim bolj izkoristiti sredstva, ki so na razpolago in ne smemo čakati šele na ona, ki jih bodo naše tovarne proizvedle. Kdor je prebiral dnevno časopisje. je moral uvideti in priznati, da se ljudska oblast trudi na vseh poljih, da se čimprej zadovoljijo vse potrebe. Prav zato je bila izdana tudi odredba o obvezni prijavi gradbenega materiala. Pri vsakem načrtovanju je treba dati prednost delom, ki so s planom samim uvrščena med dela prve prioritete. Jasno je, da mora tudi posameznik. ki gradi oziroma . namerava graditi, gledati pri dodelitvi materiala s širšega vidika, ki ga narekujejo splošne potrebe. Prav tako je razumljivo, da ima prednost pri dodelitvi materiala oni, ki že pričeto zgradbo dovršuje, pred onim, ki Združitev Reke In Sušaka Reka in Sušak bosta v kratkem združer.i v eno mesto, ki bo prevzelo važno vlogo v našem pomorskem prometu. Nedavno so pričeli odstranjevati mejni zid ob Rječini, ki je pred vojno delil Reko in ostalo Istro od Jugoslavije. Te dni so biti odstranjeni zadnji ostanki tega zidu od valoloma »Peter Drapšiu« do Rječine. Gradbeno podjetje Reka—Sušak ie odstranilo tudi zadnje ostanke obmejnega zidu in carinarnice, ki sta prej tvorila mejo. Obnova reAke luke. ki je pred dvema letoma tako hudo trpela zaradi bombardiranja, letos naglo napreduje. Te dni bodo zakl jučena dela pri obnovi Tržaške obale, ki je dolga 190 metrov. Treba ie le še tlakovati prostor ob obali. Ob Tržaški obali hos'a lahko pristajala istočasno dva parnika po 10.000 bruto registrskih ton. Taki parniki segajo 7 m pod vodo. Od železniške proge ob obali pa bo v kratkem zgrajena zveza s kolodvorom na Sušaku preko pomožnega mostu na Rječini. Z gradnjo zvezne proge in mostu so že začeli. Tudi na zagrebški obali, ki je ena najdaljših na Reki, bodo obnovitvena dela kmalu zaključena. Turistična preskrba v letošnji seziji Zvezni minister za trgovino in preskrbo je izdal pravilnik o preskrbi turističnih. . klimatičnih in zdraviliških krajev z živili v turistični seziji 1947. Dnevni turistični obrok znaša 400 g kruha ali 300 g moke, 70 g bele moke, 40 g maščobe, 100 g mesa, 35 g sladkorja in 25 g soli. Zvezni trgovinski minister bo na predlog re.pubtiških trgovinskih ministrov določil turistične, kli-matične in- zdraviliške kraje, kjer bodo obiskovalci imeli pravico na turistično preskrbo. Obiskovalci turističnih, klimatičnih in zdraviliških krajev bodo izkoriščali turistično preskrbo praviloma v javnih gostinskih podjetjih, ki bodo imela zato preskrbo dovolienje krajevnega oziroma mestnega ljudskega odbora. Izjema velja za delavce, uslužbence in nameščence, vojaške osebe, invalide in upokojence ter člane njihovih rodbin ter za bolnike in člane ljudske mladine, če se ne hranijo v javnih gostinskih podjetjih; v tem primeru dobe turistično preskrbo v blagu. Turistična preskrba se lahko izkoristi največ za 30 dni. Krajevni oziroma mestni ljudski odbori turističnega, klimatičnega in zdraviliškega kraja izda turistične potrošniške karte proti odvzemu ustrezajočega števila odrezkov stalne potrošniške karte. Turistične potrošniške karte bodo dala tiskati republiška trgovinska ministrstva. Letos p» bodo uredili manjše površin« za poizkusno gojitev riža. Črnogorski k meti e kažejo veliko razumevanje za pridelovanje industrijskih rastlin. Kmetje tekmujejo, kako bodo čim bolje uresničili setveni načrt. Ljudski odbori in množične organizacije" pa stavljajo gojitev industrijskih rastlin na prvo mesto v splošnem načrtu za dvig gospodarstva Ljudske republike Črne gore. Obvezna setev bombaža in drugih subtropičnih rastlin V območju ljudskih republik Makedonije, Črne gore, Bosne in Heroego-vine ter Hrvatske bodo letos no setvenem načrtu posejali do1 očem e površine z bombažem in drugimi subtropskimi rastlinami (sezamom, arašidom in ricinusom). Kmetijski ministri teh republik so določiti okoliše, v katerih se imajo zasejati te kulture. Na predlog zveznega kmetijskega ministra je te dni zvezna vlada izdala odredbo, po kateri so okrajni in mestni izvršilni odbori, kjer Se imajo zasejati le subtropske rastline, odgovorni za pravilno izvedbo setvenega načrta, za pravilno obdelovanje kultur in za to, da bodo pridelovalci oddali pooblaščenim odkupnim podjetjem določene količine pridelka. Za znanstveno raziskovalno deio s sub-tropskiTi\i rastlinami pa bodo republiški kmetijski ministri usposobili obstoječe kmetijske raz'skovalne zavode in druge ustanove. prijavi gradbenega materiala sploh še nima nobenega materiala, zlasti če je dotična zgradba tudi iz drugih vidikov potrebna in koristna (n. pr. stanovanjske zgradbe). Številni zasebniki imajo nakupi-čen gradbeni material, pa nimajo niti gradbenega dovoljenja, ali pa sploh nimajo namena v bližnji bodočnosti graditi. Za skupnost bi nastala ogrorrtha škoda, če bi ta gradbeni material iežal neizrabljen in bi se celo kvaril, zlasti če na drugi strani zaradi pomanjkanja gradbenega materiala ne bi bila dovršena dela, ki so za skupnost nujno potrebna in spadajo med dela prve prioritete. Zato je nujno potrebno, da vsi zasebniki, ki imajo gradbeni material (t. j. opeko, cement, betonsko železo, stavbni les itd.) ta material v določenem roku prijavijo in si pribavijo pristanek gospodarskega oddelka za potrošnjo materiala, če nameravajo graditi v letu 1947.; v nasprotnem primeru pa bo gospodarski oddelek — odsek za gradnje s tem materialom po potrebi razpolagal in ga odkupil po dnevnih cenah. Ker so pa še nekateri zasebniki, ki presojajo vse zadeve zgolj z egoističnega vidika, so bile določene v tej odredbi tudi kazenske sankcije, ki se bodo v najstrožji umri izvajale zoper vse one, ki odredbe ne. bi upoštevali. Obvezno zavarovanje potnikov zoper nezgode na žsiezrlcl Zvezna vlada je na predlog finančnega, ip prometnega min:stra izdala uredbo, po kateri so vij potniki na državnih železnicah, obvezno zavarovanj zoiser nezgodo med vožnjo z vlek*.m, namenjenim za prevoz potnikov, ali z drugim vlakom, na katerem je vožnja dovoljena, in zoper nezgodo, ki se pripeti, ko je potnik na železniški postaj» ali v kakem železniškem prostoru, v katerega mu je dovoljan vstop. Zavarovanje izvršuje Državni zavarovalni zavod FLRJ. V primeru nezgode izplača zavod: 1. 50.000 din, če je zaradi nezgrde potnik umrl; 2. 100.000 din. če je zaradi nezgode potnjk stalno in popolnoma nesposoben za drio; 3. dejansko premoženjsko škodo (zdravljenje, izguba zaslužka), če je bil potnik poškodovan, ne da- bi postal za delo stolno nesposoben. Če je potnik samo delno nesposoben za delo, mu izplača zavod toliko odstotkov od 100.000 din, za kolikor se je stalno zmanjšsža njegova delovna sposobnost, če gre za otroka do 10 let, se izplačajo samo dejan-ki pogrebni stroški. Vendar zavod ne izplača zavarovalnine, če je pesnik umrl ali je portal za d to nesposoT»en po svoji krivd.j ali zaradi vojne ozjroma elementarnih nezgod. Premija 2n u nogometno prvenstvo države nastopilo nam o 10 udeležen cev. Tekmovanje je pole# oetrih tx>rb ta tc*5Tee prinesle tudi majh no presenečenje. Zrnata Pobede nad Spartakom je omogočila Skopljancem, da eo »e povzpeli na šesto mesto r tabeli. Najbolj razihnira je bila tekma v Beo- jrradn med Partizajio-m in splitskim Hajnukrxm. »Mojstri z morja« tudi tokrat niso napeli v borbi z moAt.voni Cenfralnesra dorna Jugoslovanske armade in eo odpadli kot tekmec za naslov noffometneera prvaka države. Tekma se je končala x zmasro Partizana 2:0 (0:0). Veoskozi napeto Igro jo opremljalo 25 000 srledalrev. V T itosrradu je gostovala Crvena lokomotiva iz Zacrreba. Moštvi Budućnosti in croetfVT sta bili močno izenačeni in neodločeni rezultat najbolje ustreza poteku ijrre. Tekma so je končala 1:1 (0:0). V Sarajevu rta se srečala domači Železničar in Metalac .iz P*eo£rada.. Kljub temn. da eo mor.ili Preosrrajčana igrati na t.njih tleh. so fp::-nr> odločili t svojo korist z rezriltatoui •'•<> <1:0). Skopska Pobeda .:*> z ’mnjo nad oo-botHkim SpartaKom posk ia za presenečenje. Domača eaiaj stori ca je pre- magala moktvo foBtoT s reznltatom 2:0 (1:0). \ NiSu sta sc borila za obstoj ▼ xvea- ni ligi moštvo >14. oktobra« in enajsto rica Ponziane iz Trsta. Tekma se je končala neodločeno 2:2 (2:1). Ker je slovenski prvak Nafta zaradi finančnih tež.koč odstopil od nadaljnjega tekmovanja v zvezni ligi. se beležijo vse n eod igrane tekme v korist njenih naisprotnikov 3:0. Prvenstvena lestvica je zdaj naslednja: Partizan 20 17 1 2 54:16 35 Crv. zvezda 20 16 1 3 60:17 33 Dinamo 20 14 3 3 55:20 32 Hajdnk 20 13 3 4 45:12 29 Metalac 20 11 3 6 35:24 25 Pobeda 20 8 5 7 37:31 21 Spartak 20 R 5 7 33:29 21 Kvarner 20 4 7 9 17:28 15 Bndaičnost 20 5 4 11 33:42 14 C. lokomot. 20 5 4 It 21:39 14 Ponziana 20 6 2 12 24:37 14 železničar 20 4 3 13 22:47 11 14. oktobar 20 3 5 12 19:56 11 Nafta 20 3 0 17 13:70 6 Nogometno prvenstvo Sloveulfe V nedeljo sta bili na sporedu slovenske lige dve tekmi. V Ljubljani sta se srečala Enotnost in Krim. v Trbovljah t»a Rudar in Kladivar iz Celja. Za ljubljansko tekmo ni bilo toliko zanimanja. ker se je vedelo, da je enajsterica Krima prešibek nasprotnik r.a moštvo Enot.nosrf.i. ki je na najboljšem potu, da si osvoji naslov prvaka. Srečanje v Trbovljah je bilo za prijatelje nogometa bolj vabljivo, ker je bil izid tekme z ozirom na izenačenost moštev negotov. ( oprav je imela enajstoriea Rudarja prednost domačega igrišča, so Celjani tekmo odločili v svojo korist. Z nedeljskimi tekmami se je vrstni red v prvenstveni tabeli spremenil samo v sredini, kjer *ta Kladivar in Radar zamenjala mesti. Na čelu j-e še vedno Enotnost, na zadnjem mestu pa j« ostal Krim. Upoštevajoč n eod igrano tekmo med TV’glavom in Arifvznč.iarjem i« Maribora z rezultatom 3:0 p. f-, je prren-stveza lestvica zdaj naslednja: Fn of ti ost Trig! ar Kladi rar Rudar Železničar Krim 17 17 17 17 17 17 13 12 11 9 56:17 27 50:18 25 44:28 24 38:18 22 8 43:36 9 43:48 16 15 Kratki poročili o prvenstvenih tekmah r nedeljo podajamo r naslednjem: ENOTNOST : KRIM S:t Na igrišču Enoruosti ob Dunajski cesti sta pomerili moštvi Enotnosti in Krima. Kakor je bilo pričakovati, je zmagala Enotnost, vendar visoki poraz I Krim* ne ustreza potoku dogodkovna igrišču. Enotnost je zmago zaslužila, ker je bila tehnično in taktično boljše moštvo. Izredno dobro j© bil razpoložen njen napad. Čeprav so posamezni igralci za trenutke po nepotrebnem zadrževali žogo, so kljub temu ustvarjali pred vrati svojega nasprotnika nevarne situacije in se izkazali tudi kot dobri realizatorji. Is vtsake pozicije so streljali na gol in s tem kljub dobri Markičevi formi doeegli kopico *olov za svoje barve. Enajstoriea Krima se j® sasao v prvem polčasu ueoešno upirala svojemu nasprotniku. Sel« po odmoru Je obramba nekoliko popuistil* in v tem delu igre je padlo 6 golov. Orna točka Krimovega moštva je še vedno napad, ki je pokazal svojo aktivnoet samo na desnti stra-n.i, medtem ko »e ostala trojica ni mogla uveljaviti. Vratar Markič j« požrtvovalno reševal večkrat brezupne situacije, trni a kljub temu je moral osemkrat kapitulirati. Tekmo, ki ji je prieo-stvovalo »koli 1000 gledalcev, je aodil Maooratti. KLADIVAR : RUDAR 2* (2.*«) Celjani, ki eo v nedeljo gostovali v Trbovljah, so znova dokazali, da spadajo med najboljša slovenska nogometna moštva. Po dveh prepričevalnih zmagah v Ljubljani so tudi tekmo z Rudarjem odločili v svojo korist. Moštvo si je s požrtvovalno igro že v prvem polčofm zagotovilo zmago ln te prednosti domačini t» odmoru niso mogli nadoknaditi. Tekmo je sodil Erlich iz Ljubljane. Dinamo ; Vasas 3;1 (2:1) V nedeljo je bilo v Zagrebu povratno srečanje ?n©d moštvoma Danama in Va-sasa Budimpešte. .\Lritern ko je Dinamo gro v Budimpešti izgubil z rezultatom 1:0. se je zdaj za poraz revanži-ra.1. Tekma je bila ves čas ostra in zanimiva. ffost.je so prebiva jaii tehnično boljši nogomet, enajstoriea Dinama pa je pokazala efekt ne jšo igro. Uspešni W*f=j«rfem .ie dokazal svojo prednost pred kombinacijskimi potezami Madžarov. ki jih je obramba Dinama v kazenskem prestam uspešno razbijala. Čeprav je imela ©nnji-toriea V as as a več od Igre. je zmaga Dinama zaslužena. Tekmo je sodil Mlinarič. Gledalcev je bilo okoli 10.000. Naša reprezentanca za evropsko prvenstvo v košarki Centralni svet KISAJ A je določil reprezentanco FLRJ za evropsko prvenstvo v košarki. Tekme bodo od 27. aprila do 4. maja v Pragi- Odpotovali 1k>-do Božo (i rk i n.ie, Nebojna Popovič, Srdjan Kalember, Aleksander Geč, Zlatko Kovačevič, Aleksander Milojko-rič, Zorko Cvetkovič. Tulijo Rokličer, Oto Olivieri. Božidar Munčan, Vladislav Demšar. Miodrag Stefanovič in Mirko Marjanovič. Voditelj potovanja je načelnik nčnosport.Tiega oddelka komiteja za fizkulturo pri vladi FLRJ Zlatko Pintar. Telovadna akademija Rdeče zvezde v Polju V sobote zvečer so imeli v Polju I. telovadno akademijo, ki je zelo lepo uspela. Gledalci so v nabito polni dvorani z velikim navdušenjem dajali na- stopajočim priznanje *a lepo Vzvedene točke. Simbolične vaje je spremljal pevski zbor OF Polje, probte vaje pa so bile spremljane « klavirjem. Sindikalna godba papirnice Vevče je vso prireditev poživila s koračnicami. Veliko zaslugo za lepo prireditev imajo orodni telovadci FD Enotnosti. Nastopili so z vajami aa bradlji in drogu. Neodločen dvoboj mariborskih in tržaških rokoborcev V dvorani Poleta v Mariboru Je bil v sobote dvoboj med ntvj bolj&ml mariber-skuni tn tržaškimi rokotx>rct, k. se Je končal 8:3. Georgii] Giordanu! (56 kg) Je v n. kolu premagal Franca Jezernika (61 kg). Ruam UmberCo (61 in pol kg) se Je ’boril z Jurijem Babičem, ki je bil tefraočno ricljši. vendar Ja borbo s fizično močnejšim Ruanom izgubil. Nac-rnias MavrlciJ (60.7 kg) je moral v II. kolu kloniti pred Mirkom Tašnerjem (65.5 kg). Vi dalij Albin (72 kg) Je v tehnično dobri in razgibani borbi tuširal Uleša Jožeta (71.2kg). Paropat Giovanni (73 kg) Je po točkah Izgubil s Senikom Jožetom (73kg). Sartori Dino (76.7 kg) je v III. kolu klonil pred Verboštcm (79 kg). V borbi med Fuulan.jem Gvidom (80.3 kg) ln Fišerjem Karlom (82 kg Je po točkah zmagal Fišer. V težki kategoriji Je Verona Oskar (92 kg) premagal PirherJa (98 kg). Vadba mladincev ln mladink za nastop na zveznem dnevu fizkultu mikov v Beogradu bo dane« ob 20 na Taboru. FD Triglav, nogometni odsek. Igralci naj se polnoštevilno udeležujejo treningov, in sicer I. moštvo v torek in četrtek, juniorji pa v sredo in petek od 14—16. FD Krim, nogometna sekcija- Drevi ob 20 odborov a seja. Vsi odborniki ob vezno! Tajnik. DROBNE ZANIMIVOST! Kolesarske dirke v Beogradu. Na aval-ski cesti v Beogradu so bile v nedeljo prvo letošnje kolesarske dirke. Na progi 66 km je nastopilo 19 vozačev. Prvi je prispel Zojič Aleksander (FD »Metalac«), drugi Kozlića Rade in tretji Je-šič Dragima (oba FD Milicionar) — vsi trije v času 1:.‘56,00. Juniorji, ki jih je bilo 16. so tekmovali na progi 3U km. Prvi je bil Matakovič Djordje (Milicionar), drugi .Jagodic (Crvena zvezda) in tretji Drngašević (Milicionar). V kategoriji turnih koles je tekmovalo 8 vozačev na 14 km. Prvi je bil Sveta Miloševič (Crvena zvezda). Kolesarske dirke na progi Reka—Novi. Najboljši kolesarji iz Trsta, Novega, Pulja in Reke so se v nedeljo udeležili kolesarskih dirk na 94 k in dolgi progi Reka—Novi. Nastopilo je skupno 33 dirkačev. Na cilj jo prispelo 18 dirkačev. Najboljše uspehe so dosegli: 1. Dragor s časom 3:6.9; 2. Zete 3:7,27; 3. Stepi.lan-go (vsi T rut) 3:7,27. Med dirkači iz Novega je bil najboljši Lavri, ki ' je bil 11. na cilju. Razglas o osnovanju zemljiške knjige za Šmihel pri Žužemberku Začenja se Osnovanje zemljiške knjige za katastralno občino Šnuhel pil Žužemberku, iki je bila v vojni uničena. V ta namen so razgrnjeni ln bodo vsakomur na vpogled posestni listi, načrt katastrskega operataj ln drugi pripomočki v Klečetu pri Žužemberku od dne 16. maja 1947 dalje. Tam bodo od dne 31. maja 1947 dalje predvidoma do 20. junija 1947 poizvedbe, h katerim naj pridejo vsi lastniki, da se izsledijo njihove lastninske pravice. Prijavijo pa naj svoje pravice na zemljiščih te katastralne občine tudi zastavni upniki ln drugi upravičenci, da se bodo te pravice vpisale v zemljiško knjigo. Prijave teh pravic sprejemamo v Klečetu pri Žužemberku v hiši St. 42 ali pri okrajnem sodišču v Novem mestu. Podrobnosti so razvidne v razglasu r Uradnem listu LRS, — Vodja poizvedb: Tomc Jože. Opozorilo upokojencem Izseljencem - povratnikom Državljani FLRJ, ki so se ali ki se bodo vrnili jz tujine in so sl tam že pridotodü pravico do rente ali pokojnine za nesrečo, onemoglost, starost ali smrt od nosilca socialnega zavarovanja v tuijinl, a te rente ne prejemajo, morajo svoji prošnji za akontacijo na rento poleg drugih listin, razen onih iz čl. 3 (da ni bil obsojen s sodbo sodišča na» izgubo narodne časti, da ima aktivno in pasivno voliv-no pravico, da v okupaciji ni bil pod orožjem, in v službi okupatorja ter njihovih pomagačev, da ni bil organizator, funkcionar in aktivni član v kvizlinških organizacijah, da po 6. 4. 1941 ni odšel prostovoljno na delo v tujino in si na temelju zaposlitve pij delu za sovražnika pridobil pravico do rente ali za člane svoje rodbine) »Navodila za nujno pomoč r en trnkom, ki ne prejemajo svojih rent iz .tujine«;, predložiti še potrdilo o svojem zadržanju v tujini med vojno m steer oni: 1. iki so se že vrnili v domovino, potrdilo od Državne Izseljeniške službe FLRJ, 2. oni, ki se bodo v nuli iz Francije, potrdilo poedinih sekcij »Udruženja J ugoslovena v Franclji«, 3. oni, ki se bodo vrnili iz Belgije, Holandije, Luksenburške pa potrdilo od združenja »Hlobodna Jugoslavija«. Za. vse te izšeljence-povratmke, ki so se vrnili v domovino po 1. oktobru 1. 19-16. in izpolnjujejo vse pogoje »Navodil za Izplačilo nujne pomoči remtnikom, ki svojih rent ne prejemajo iz tujine«, je podaljšan rok za prijavo od 3 na 5 mesecev. Tovariš, tovarišica, ali sl že redni podpornik Socialnega fonda QF? DNEVNE VESTI KOLEDAR Torek, 33, aprila: Leonida. Sreda, 23. xperila: Vorteil. SPOMINSKI DNEVI 22 aprila 1870. — Rojen Vladimir HJ1Ö — Lenin, velik.] borec za pravice delavskega ljudstva, 22. aprila 1945. — Osvobojen Sušak. 22. aprila 1724. — Rojen filocsof Kant DEŽURNE LEKARNE Danes: Lekarna Le us tek, Resljeva cesta 1; lekarna Komotar, Vič, Tržaška cesta. VAŽNI TELEFONI Oddelek s« notranje ra deve — Uprava Narodne milice: dežurna služba............... , 31-00, 21-00 Gasilska milica ln Refieval. postaja 44-44 Ministrstvo za notranje zadeve 53-41—43 Bolnišnica Kolodvor, glavni , . . . < Putnik..............* , Turisthotel ....... Gledališče, Narodno, uprava drama opera ........ 24 72, 53-81 27-68 20-32 24-36 45-26 34-02 34-01, 25-24 RAZSTAVE* IN MUZEJI V proslavo 10. obletnice ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije je v Jakopičevem paviljonu v Ljub Ijani odprta razstava tiska in drugega gradiva o delovanju KPS. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Drama Terek, 22.. ob 29: Ostrovski: Se tak lisjak se nazadnje ujame. Red Torek. Sreda, 23., ob 29: Afinogenov: V tajgi. Red M. (V pr--daj i 53 lužnih m parter-mih tar 68 balkonskih in galerijskih dežev). četrtek, 24., ob 20: Shaw: Hudičev učenec. Red B. (V prodaji 26 ložnlh ra par tern Ih ter 67 balkonskih ln galerijskih sedežev). Direkcija Drame se vljudno oprošča obiskovalcem nedeljske predstave »V tajgi«, ki je morala biti zaradi tehnične ovire po 1# dejanju odpovedana in sporoča, da bodo imeli isto predstavo nadoKnttiVno v nedeljo, 27. aprila. Kupljene vstopnice, .datirane z 20. aprilom bo blagajna zamenjala za 27. april. Opera Torek, 22., ob 19.30: Glinka: Ivan Susanin. Red F. Gostovanje Julija Betetta. Sreda, 23., öb 19.30: Smetana: Prodana nevesta. Gostovanje Marije Budjikinve in Edvarda Hackna, solistov Narodnega dlvadla v Pragi. Izven, četrtek, 24., ob 19.30: Čajkovski: Pikova dama. Red četrtek. Gostovanje Jožeta Gostiva. (V prodaji 25 lažnih in parterjih ter 154 balkanskih iu galerijskih sedežev). M. I. Glinka: »Ivan Susanm«, danes v Operi za red F. Sopranistka Marija Budjikova in basist Edvard Hacken, člana Narodnega divadla v Pragi, gostujeta v sredo, 23. t. m. v naši Operi kot Marinka in Kecal v Smetanovi »Prodani nevesti«. Poleg obeh čeških gostov bo uprip-oriter? priljubljene »Prodane neveste« v sredo zanimiva tuđi še zaradi novega baleta, ki ga Je koreogra-firal in naštudiral Pino Mlakar, in se bo pri tej predstav; prvič izvajal. Predstava je Izven abonmaja. Dohodek predstave je namenil Sindikat SNG v korist mladincem pri gradnji proge Samac—Sarajevo. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Torek, 22., ob 20: G ab be: Mesto mojstrov. Red A. (217 eedežev v prodaji sa ostalo občinstvo). Breda, 23. Zaprto. četrtek, 24., ob’ 19: Rfn-Befooertwfci • >2ivlj«uje kEče«. Red LMS-1. SPOREDI DRZ. KINEMATOGRAFOV LJUBLJANA UNION: sovjetski film »Veli« kt preobrat', tednik. Predstave ob 16.13, 18.15 in 20.15. MATICA: češki flim »Defcfce a Basktoov, tednik. Predstav« Ob 16.13, 18.13 ln 20.15, SLOGA: francoska film »Marseljea»«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 m 20.15. KODELJEVO: francoski fUm »Vrnitev ob zori«, tednik Predstava ob 20 MARIBOR ESPLANADE: francos« firm vOtrocl paradiža«, I. del, tednik. — GRAJSKI: francoski film »Gospod Hektor«, tednik. CELJE METROPOL: francoski fUm »Otroci paradiža«, H. del, tednik. — DOM: sovjetski f.lm > Z ves ti Djulhars«, tednik. IZLETNIKI, TURISTI! V letih 1945. In 1946. je znašala Skoda od požarov v slovenskih gozdovih 6 milijonov din — Izguba, ki sta jo povzročila lahkomiselnost ln nemarnoet. Ne zažigajte ognja v gozdu In njegovi bližini! Varujte ljudsko imetje! POZOR PRED GOZDNIMI POŽARI! Nastopa nevaren lestni čas, ko se pojavljajo gozdni požari. Samo lani in prpd lanski m so slovenski gozdovi n trpeli skoraj 6 milijonov dinarjev škode od požarov. Pazite na otroke in pastirje, tla ne bodo zažigali ognja v gozdu ali v njegovi bližini. Gozdni delavci, izletniki, turisti! Varujte ljudsko imetje! Zakon predvideva stroge kazni za krivce! TOVARIŠICE IZ SCHOENEFELDA! 24 aprila ob 8. ari pri Slamiča praznovanje obletnice. 880-n * Trgovsko prehranjevalno podjetje MLO sp:roča., da bodo danes popoldne prodajali na Pogačarjevem trgu v ribarnici sveže momaka ribe. Preselitev! Sporočam, da sem preselil svojo graversko obratovalnico z Mestnega trga 5 na Vodnikov trg 3 in se vsem cen j. strankam še nadalje priporočam! Dolenc Joško, graver, Ljubljana, Vodnikov trg 3. V počastitev spomina dr. Roberta Krambergerja, partizana-borca za Slovensko Koroško, je daroval Klub koroških Slovencev za koroške dijake v internatu v Radovljici 300 din, tov. Vinko Zorman pa 100 din. Koliko je stara zemlja? To vprašanje bo obravnaval asistent Dušan Kuščer na poljudno znanstvenem predavanju prirodoslovnega društva nocoj ob 20. uri v mineraloški prodavalniei na univerzi. Vabljeni so vsi. Vstopnico se dobe pri vratarju na univerzi. 869 n Samarijani! V četrtek, 24. t. m. bo predaval tov. dr. Miss Franta »O nalezljivih boleznih« ob 19.30 na Poljanski gimnaziji, vhod iz Strostimayerjeve, I. nadstr., desno, soba 32. Udeležba obvezna. Zabeležite sD Državna založba Slovenije v Ljubljani, Mestni trg 26, ima novo telef. številko: 39-28 in 3Č-29. 87i-n Pregled prispevkov posameznih uprav SFOF po okra}ih! Pregled prispevkov posameznih oprav SFOF po okrajih: Oktal Vfebr. vplačani Vfebr. vplačani Od tega zadržale posam. USFOP znesle zneska Krajevne Okrajne GIavba M - zbirke >A« zbirke >C< 30% 30% 40* 1. Ljubljana m. 305.805,— 12.913.50 92.403,— 103.993.50 122.322.— 2. Maribor mesto 109.825.— 5.408.— 36.875.50 34.427.50 43.930.— 3. Trbovlje 100.860.— — 30.258.— 30.258— 40.344,— 4. Kranj 95.346.— — 28.603.80 38.603.80 38.138.40 5. Jesenice 73.757,— — 22.127.10 22.127.10 29.502.80 6. Maribor okoi. 46.165.— — 13.849.50 13.849.50 18.466— 7. Celje mesto 41.710.— 7.000 12.513.— 19.513.— 16.684— 8. Celje okolica 30.867,— — 9.260.10 9.260.10 12.346.80 9. Ljubljana okol. 30.800,— — 9.240.— 9.240— 12.320— 10. Prevalje 30.525,— 2.900— 12.057.50 9.157.50 12.210— 11. Kamnik 28.193.— 4.762.— 8.459.40 13.221.40 11.279.20 12. Rakek 23.495.— — 7.048.50 7.048.50 9.398,— 13. Mozirje 21.619.— — 6.4S5.70 6.485.70 8.647.60 14. Škofja Loka 20.310,— — 6.093,— 6.093— 8.124— 15. Grosuplje 20.272.50 — 6.081.75 6.081.75 8.109.— 16. Murska Sobota . 15.005.— 2.261,— 4.501.50 6.762.50 6.002— 17. Radgona 12.485.— 1.126.— 4.871.50 3.745.50 4.994— 18. Novo mesta 12.403.— 1.861.50 5.582.40 3.720.90 4.961.20 19. Trebnje 12.075.— — 3.622.50 3.622.50 4.830— 20. Ptuj 12.011.50 — 3.603.45 3.603.45 4.804.60 21. Slov. Bistrica 11.620.— — 3.486,— 3.486— 4.648— 22. Šmarje 11.037,— 830.— 4.141.10 3.311.10 4.414.80 23. Slov. Konjice 9.860.— — 2.958,— 2.958— 3.944— 24. Krško 8.493.— — 2.547.90 2.547.90 3.397.20 25. Kočevje 7.070,— — 2.121,— 2.121— 2.828— 26. Ljutomer 5.795,— — 1.738.50 1.738.50 2.318— 27. Črnomelj 3.027,— — 908.10 908.10 1.210.80 28. Lendava 1.165.— — 349.50 349.50 466— Skupaj . . . 1,101.601.— 39.062,— 341.781.30 358.235.30 440.640.40 Koncerti Violinist Igor Ozim je velik glasbeni talent. Violino goji že 9 let pri prof-Leonu Pfeiferju na naši Akademiji za glasbo in že njegovi dosedanji nastopi kažejo, da bomo imeli v njeni absolutnega umetnika na violini. Njegov samostojni, javni koncert bo v petek, 25. aprila ob 20 v Filharmoniji. Na klavirju ga spremlja pianistka Hilda Doma-zetovič-Horak. Vstopnice v Matični knjigarni. 879-n Koncert sindikalnega pevskega zbora KSS pod vodstvom zlmrovodje Franceta Marolta nocoj ob 20. ari v dvorani Sindikalnega doma v Kranju ima naslednji spored: zbor zapoje tri partizanske: Le vkup uboga gmajna, Bilečanka, Hej tovariši! Slede narodne, v Maroltovi priredbi: Furmanska, Kosa, Poj d am v rute, Nrnau čez izaro. Koleda ln Sov-daska. Vmes še Kern jakov venček: Pojdarao v Škufče. Drugi del obsega Ribniško.. Te dabru paznam v priredbi Marolta, Devovo Flosarsko In Tomčeve Svatsko ter Zelenega Jurija. Koncert zaključijo partizanske: Komandant Stane. Hej brigade in Tovariš Tito. Na koncert opozarjamo Kranjčane ln vse oko ličane. Vstopnic» v Siov. knjižnem zavodu r Kranju. 877-n SLGŽBERE OBJAVE PRIJAVA SEPARACIJSKIH ZAHTEV V smislu 61 12 iu 75 pogodbe e miru z Italijo je Italija obvezana, da nam vrne veo imovino, ki je bila med italijansko okupacijo (do 3. septembra 1943) odnešena v Italijo iz predelov, ki jih je okupirala italijanska vojska in ki ©o spadali v okvir bivše Jugoslavije- Po predpisih aneksa XIV. iste pogodbe pa je Italija obvezana, da vrne tudi vwo imovino, ki je bila po italijanski kapitulaciji nezakonito odnešena v Italijo iz našega priključenega ozemlja (Istra, Julijska Krajina, Zadar in otoki). Pozivamo vse osebe, tovarne, podjetja in ustanove, da predlože podatke o od-nešeni imovini v treh izvodih Separacijskemu zavodu pri vladi FLRJ v Beo- gradu. Nušičeva C. Preplai listin morajo biti overjeni. Podrobnejša navodila bodo interesenti lahko dobili pri okrajnih ali krajevnih ljudskih odborih. Iz pisarne Generalnega sekretariat* pri predsedstvu vlade LRS. Tu lil Poziv. Pozivamo vse brigadirje IV. Ljubljanske mladinske delovne brigade, da se udeleže zbora, ki bo 22. t- rn. ob 18. uri v dvorani Rokodelskega doma. Komenskega 14. U O LMS Center Tu M RADIO LJUBLJANA, MARIBOR IN SL0YENSK0 PRIMORJE 569 m/445 m Spored za torek: 6-20 Koračnica. Iz naših časopisov. Dnevni spored. 6.45 Zabavna glasba. 7-00 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ. članek »Prvi učenec«, Ruski list, 2. zvezek. 7-20 Ruški zbori. 7-30 Napoved časa. poročila, objave in radijski koledar. 7-45 Lahka glasba. 12.30 Napoved časa in poročila. 1*2.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 13-00. Igra Mali orkester liadia Ljubljane pod vodstvom Rudolfa Stariča. 13.30 Proučujmo nase zakone — Ivan Legat: Temeljni zakon o skrbništvu. 13.45 Operne fantazije. 14.30 Napoved časa in porodila. 14 45 Vurliške orgle. 18-00 Radijski dnevnik. 18.15 Lahka orkestralna glasba. 18.45 šahovska ura. 19 00 Nekaj poljskih narodnih in umetnih pesmi. 19.15 Napoved časa in poročila. 19.30 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 19.45 Jezikovni pogovori — Prof. Mirko Rupel: O glasovnih spremembah in še kaj. 20 00 Koncert violinistke Nade Jevdjenijevič-Brandlove, pri klavirju spremlja Ksenija Ogrinova (Prenos iz Maribora). 20.30 Nastop Centralnega pevskega in harmonikamkega zbora Ljudske mladine Slovenije pod vodstvom Janeza Kuharja. 21.00 iz pisateljskega dela Loj za Kraigherja. Odlomke bereta: Jože Tiran in Vladoša Simčičeva. 21.76 Plesi slovanskih skladateljev. 22.00 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda. 2215 Veder noćni koncert. Izid žrebanja Državne razredne loterije Po 1000 din so zadele: 1SS3, 2279' 3135, 6978, 754-1, 10354, 16182, 24185, 30416, 34313, 648, 39060, 42189, 135, 45037, 46196, 542, 797, 53870, 54712, 55904, 57881, 65672, 66722, 661, 671S9, 71411, 7S0, 72913, 409, 200. Po 2000 din so zadele: 8490,10172, 14724, 15091, 1G101, 73-1, 21838, 24384, 27924, 34957, 47070, 48306, 56S70, 59393, 69382, 72294. Po 4000 din so zadele: 7484,14397, 15788, 16079, 23547, 2G986, 27316, 37613, 43425. Po 5000 din so zadele: 12301, 37390, 44353, 50991, 52696, 53760, 59002, 61013, 74981. Po 6000 din so zadele: 6098, 9941, Po SIMM) din so zadele- 25227, 56293. Po 10.000 din in vež so zadele (vsota v oklepaju): 4S05 (20.000), 5635 (12.000), 29205 (12.000), 46069 (20.000), 47285 (10.000), 57416 (10.000). 59113 150.000), 63749 (10.000), 64079 (10.000), 66710 (25.000). Po 600 din so zadele: 352, 355, 499, 1837, 822, 817, 2862, 827. 506. 279, 291. 581, 830. 541, 572, 888, 978, 931, 3577. 561, 656, 751, 663, 158, 183, 775, 716, 186, 714, 662, 4800, 992. 254, 975, 243, 734, 756, 789. 990, 5335, 617, 811, 783, 391, 868, 6892 016, 632. 768, 807, 785, 734, 79S, 876, 018. 683. 7f.fi 518. 702. 7061 072. 0S3 207, 487. 018, 252, 255, 8609 657, 579 318, 566. 516, 317, 137, 1 j /, 559, 307, 523, 304, 339, 9273 132 285, 680. 497 656, 627, 453, 191, 674, 172, 298, 253, 634, 160. 473, 10139, 785, 114 35, 4 74, 12098, 560, 13272, 424, 216, 14650, 140. 942, 670. 118, 65S, 1S1, 361, 365, 138, 15615, 614, 646, 623, 618, 612, 631. 16517, 17117, 799, 164, 721, 540, 029, 583. 329, 012, 073, 341, 18275, 19817, 897. 554, 833, 815, 542, 20901, 959, 389, 985, 924, 930. 22801, 803, 829, 758, 813, 23286, 995, 296, 328, 541, 939, 919, 236. 953, 388, 393, 24445, 429. 448, 551, 25017, 855, 351, 496, 472, 445, 462, 441, 361, 303, 036, 853, 347, 458, 20213, 576, 694, 545, 255, 224, 687, 27172, 013, 28890, 3S0, 871. 385, 375, 828, 335, 29200. 974, 182, 30036, 018, 32771, 752. 9! S. 916, 434 , 33900, 892. 267, 34309, 362, 670* 313, 35267, 359, 310, 209. 357, 379. 345, 287, 36379, 336. 350. 38235, 292. 951, 209. 987. 285, 997. 39571, 687, 679. 557, 195, 674, 131. 582, 531. 533. 602. 527, 574, 132. 40735. 729. 711. 41231.' 226, 993, 42834, 43327, 310, 317, 102. 183, 329, 44101. 45827, 986, 847, 936. 874, 039. -990, 46662. 47898, 282. 48500. 531, 491S7, 852, 870, 386 230. 359. 836, 50582, 005. 773, 789, 587, 51557. 52526, 542, 983, 974, 53152. 176. 183, 151, 134, 193, 884, 155, 137. 119, 55463. 470. 629, 56805. 868, 806. 57717, 700, 58712. 719, 207. 248, 275, 7S6, 221, 216. 59559. 502. 60130, 440, 709. 61975. 62100, 073, 533, 901, 091. 63871, 442. 421. 448. 466, 64197. 384, 320. 65989. 692, CÖ2. 994, 954, 9.8-1, 676, 641, 903, 674. 66073. 545, 998, 925, 955. 598. 597, 67737, 722, 793, 788, 766, 68795. 800. 936, 963, 307, 340, 761. 780. 910. 69507, 035. 539. 858. 831, 891. 70783. 771. 710.80. 018. 72460. 438, 73508, 583, 537, 358, 594, 550, 574. Zadnji dan žrebanja je 25. aprila 1.1. Takrat bosta izžrebani premiji po 300.000 din in 600.000 din. Še eisa o Planici Letošnji teilen smuških poletov v Plamri ie bil zopet velik korak naprej. Nekaj podatkov in številk nas bo takoj prepričalo o tem. Tako na primer sla v soboto 22. III. en švicarski in en naš skakalec že pri svojem prvem skoku dosegla 100m znamko, kar se doslej še nikoli ni zgodilo, ker so tekmovalci vedno vsaj pri prvem, po navadi pa še pri drugem in ludi nadaljnjih skokih skakalnico vsak dan na novo »otipavali« glede snežne kakovosti in se šele potem upali v daljavo. Letošnji napredek v tem oziru je izraz ogromnega zaupanja v skakalnico in njenega graditelja. Leta 1941. sta dva inozemska skakalca v soboto — torej dan pred zaključno prireditvijo — dosegla daljavo 106 m, vendar sta do te znamke dospela polagoma, po metrih: 101. 102. 103. 101. dočim je letos naš Finžgar že v torek, torej v začetku tedna dosegel 109 m — in to ne postopoma, ampak je napredoval pri tem skoku od prejšnjega (96 m) kar za 13 m! Brez dvoma bi tekmovalci dosegli naslednje dni še večje daljave, če bi nam bila vreme in sneg količkaj bolj naklonjena. Leta 1941. je Gehring potegnil od 108 m na 118 m (sedanji svetovni rekord) in ni nikjer zapisano, da tudi Finžgar pri količkaj boljšem snegu letos ne bi storil isto — od 109 na najmanj 119 m, verjetno pa še več. Za drugo leto sem skoro prepričan, da je glede svetovnih rekordov inozemcem že precej odklenkalo, te rekorde bo odslej po vsej verjetnosti postavljal naš Finžgar, ker ima skakalnico že »v nogah«. Vsekakor pa ga bodo tuji konkurenti — z morebitnimi Norvežani vred — krepko spodbadali k napredku, kakor ga ie že letos Tschannen. Vse to bo Finžgar storil brez vsake nevarnosti "za svoj organizem, ker bo skakalnica leta 1948. zopet malo višja, pri velikih daljavah in na prebodu v ravnino pa barvasto označena, tako da bo med poletom točno orientiran, nad kakšno daljavo leti, kar bo velikega pomena za miren in brezhiben pristanek. Mežik je zopet enkrat dokazal, da je naš mojster stila. Lepo sistematično, postopoma je napredoval tik do 100 m znamke. O njegovem 95 metrskem poletu so dejali Švicarji: »1’opoln, dovršen skok.« Njihov vodja Steffen je rekel, da bi mu dal v oceni 18 točk (od dosegljivih 20), kar pomeni praktično skoro maksimum. Mežik mi je povedal. da na tej skakalnici še nikoli ni padel in da se takega padca boji. Zalo me je, kakor mi je na eni strani bilo žal, da ni izvozil 99 m poleta, na drugi strani veselilo, da je pri tem skoku lahno padel, kajti na ta način je izgubil omenjeni predsodek, tako da bo drugo leto popolnoma svobodno in lahkotno kot ptiček preletel 100 metrsko znamko. Seveda bo leta 1948. jadral rekordom nasproti tudi Polda, ki je letos pokazal velik napredek s tem, da je že prvo leto svojih poletov raz veliko skakalnico dosegel 100m daljavo, česar doslej ni zmogel Se noben naš smučar. Vse kaže, da se bosla ludi naša »old-boya« Klančnik in 1’ribošek prihodnjič povzpela do troštevilčne znamke. Tudi Kor-dež Stane je pokazal res lepo in solidno znanje in bo s svojo visoko postavo lahko postal še zelo markanten skakalec. Piazingerju se pozna, da je temperamenten boksar — skakalnice se ni lotil samo Sj smučmi, ampak tudi dejansko, z rokami! Vendar je pri vsem tem pokazal presenetljivo sigurnost in ima vse pogoje za to, da bo ne samo dosegel, ampak ludi presegel zaželeno 90 m daljavo. Tudi Rožič se je kol nov »letalec« dobro predstavil in po vztrajni borbi le prekobalil 80 metrov, kar je za prvo preizkušnjo lep uspeh. Inž. Bloudku je s čudovito taktiko uspelo, da je solzečo se skakalnico — izpod konstrukcije je lilo kot v Tndiji — kljub porazno toplemu. južnemu vremenu ;n elmhotnn gnilemu snegu s pomočjo vrlega rateškega »odreda tlačileev« (komandant: tov. Keršlajn) tako elegantno sfriziral, da se je tudi v teh nemogočih razmerah opetovano zamajala 100 m znamka. Vsekakor je dobro, da smo enkrat preizkusili tudi nuksimalno nenaklonjenost vremen® kajti slabše, kot je bilo to pot, pač ne more biti; taka toplota je marca v Planici vsekakor izjema. Skakalnica se je zopet enkrat izkazala kot sila dobrodušno bitje. Nekaj manj rutiniranih skakalcev je namreč zelo obzirno izločila iz borbe na ta način, da so si nekoliko prolegnili stranske vezi v kolenu, češ, malo več trenirajte, predno se me lotite — in na ta način ver-jelno preprečila težje poškodbe. Celo svojemu staremu znancu Novša-ku je bila letos nenaklonjena. Pomislite, kaj vse se je že teh 13 let zviralo po oblem hrbtišču naše skakalnice, ona pa še vedno kot orjak Guliver potrpežljivo prenaša, da ji nreko celega telesa od glave do upie polzijo podjetni pritlikavci in uganjajo svoje bolšje vragolije. Le enkrat v loku svojega življenja, ko so se ji smučke le preveč zarezale v beio kožo, je nestrpno trznila — in že sta iz ene človeške krače nastali začasno dve —- pa ji je bilo takoj žal in je kratko nato že dopustila neumornim pionirjem postaviti nove rekorde — v veliko zadoščenje ljudskemu mravljišču ob njenih nogah. Takoj po prireditvi pa so ti mravljinci pričeli gomazeti po teh njenih utrujenih nogah, od samega veselja kali — uboga skakalnica! Vendar tudi ona uživa dneve neskaljenega miru, ko prisluškuje še-lestu obdajajočih jo smrekovih gozdov ler se nemo pogovarja z gorskimi velikani. Le sem pa tja jo poli i i zmoti kobacanje radovednega palčka, ki se ji vsiljivo vzpne prav na glavo, radoveden, kakšen je neki razgled z nje. Do drugega leta pa bo zopet zra-stla — stara je šele 13 let — in bo še lepša. Mi pa se temeljito pripravimo za ta njen novi rojstni dan! Dr. K&jzelj Vladimir SLUŽBO IftOKJO ELTJ2BO TRG. POMOČNICE Ižče dobra in poStena moč. Stanislava Vrečar. Sv. Lovrenc 20 pil Preboldu, Savinjska dolina. 8792-1 PANT, star 15 let. se želi izučiti na mizarja. Novak Mihael. Novake. Studenice pri Poljčanah. 8795-1 TOVARIŠICA z dovršeno nižjo gimnazijo in malo maturo, išče ustrezno pisarniško službo. Tvrdy Breda. Masarykova 5 TL levo. 8303-1 KROJAŠKI POMOČNIK, sposoben za velika in mala deia išče službo v Ljubljani ali v okolici, po možnosti s stanovanjem. Zupan Anton, Pred škofijo št. 11. 8832-1 STROJEPISKA IŠČE SLUŽBO v Celju. — vek Anica. Vojnik 20. 8S16-1 SLUŽBO BOBE ČEBELARSKA ZADRUGA ZA SLOVENIJO v Ljubljani. Tyrseva cesta 21. išče epasibne čebelarje, k! so se ukvarjali s trgovino z živimi čebelami. Prijavite se takoj! 8588-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, pridno in pošteno, išče za takoj Marija Ludvig, štore 52. 8793-2 HIŠNIKA, porečenega, po možnosti mizarja, ki zamenja stanovanje, iščem. Naslov pri podružnici SP v Maribo-m 8794-2 2 DOBRA STROJNA KLJUČAVNIČARJA za takojšen nastop potrebuje tovarna klobukov v škofi! Loki. 8798-2 OBUĆARSKA ZADRUGA NA SUŠAKU potrebuje za takoj sposobnega krojača za gornje dele čevljev Pismene ponudbe zadrugi. Sušak, Križaničeva 6. Plača po dogovoru. 8801-2 DEKLE ZA KMEČKA IN HIŠNA DELA, lahko starejša, sprejme takoj Šlibar Filip. Zg. Dobrava 11, pošta Podnart, železniška postaja Otoče-Brezje 8785-2 PERFEKTNO STENOGRAEKO in strojepisko sproime Direkcija trg. in gost. podjetij. MLO. Kongresni trg 15. 8851-2 UNIVERZA V LJUBLJANI razpisuje mesto docenta, izrejdnega profesorja ali rednega profes'rja za predmet rTenrija države« na juridrčnt fakulteti. Predpis-no opremljene prošnje Je treba vložiti do 5. maja v vložišču rektorata univerze v Ljubljani. 8846-2 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je umrl naš dragi oče, stari oče, brat in tast Vmk Jakob posestnik Jesenice, Gosposvetska 63 Pogreb dragega pokojnika bo 23. aprila 1947 ob 16. uri na domače pokopališče na Jesenicah. Jesenice, 2L aprOa 1947. žalujoče rodbine: VOVK -ALOJZIJ, VOVK JAKOB, | WEBNIG, BRAJC, LIPOVEC, REV in CI FER hbhmeim——■ REFERENTA ZA IZVOZ SADJA IN ZB* IJINJA VE iščemo. Potrebna Je komercialna riejobrazba, zaželjeno znanj*, tujin jezikov. Informacije: »Sadje«, Maribor, tel. 23-43. 8791-2 GOSPODINJSKO PO MOĆNICO. veščo samostojnega gospodinjstva, staro do 40 let sprejme Peršič, Frančiškanska ulica št. 6/1. 8341-2 MATERIALNE KNJIGOVODJE potrebujemo za takoj. Ponudbo upravi Mestnega gradbenega podjetja, Maribor, Jurčičeva 6. 8738-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe. z večletnimi spričevali službe in z dobrimi priporočili sprejme takoj tričlanska družinaj za dobro plačo. Pogoj je poštenot in snažnost. Ponudbe: A. Žlender. Mestni trg 22. 8816-2 GOSPODINJSKA POMOČNICA, srednjih let. vajena vseh hišnih del in tudi nekoliko kuhe, iščp službo. Anica Bandi, Gosposvetska 2/TIT., desno 8773-2 KONJSKEGA HLAPCA, mlajšega, k pol-težkim konjem sprejme s 1. majem Mestna vrtnarija. 8811-2 KUHARICA, stara 45 let. Išče službo. — Rudolf Alojzija, Kr.ževnlška 2. 3353-1 DEKLE, pridno in pošteno, sprejme samost'jo, a oseba enkrat tedensko dopoldne ali popoldne. Helena Dolenc, Ilirska št. 21/1. 8610-2 DEKLICO do 25 let za varstvo sinčka, sprejme Bidovec Franc, Srednja vas 18. Golnik. 8618-2 KLJUČAVNIČARSKEGA POMOČNIKA in koledarskega ali mizarskega, ki ima veselje pri izdelovanju artokaroserij sprejme takoj v stalno službo Lojze Jurkovič. avtokaroserijska delavnica, Celje — Ostrožno. _________________ 8615-2 POŠTENO DEKLE, vajeno kmetskega dela. lahko starejše, k majhnemu gospodarstvu sprejme F. Rajh. Noršinci. p. Ljutomer. 8642-2 ZASLTJ ŽEK RUŠČINO POUČUJEM po zmerni ceni. Pridem na dom. Ponudbe pod značko »Ruščina« oglas, oddelku. 8796-4 ŠIVALNI STROJ vam očiščim, popravim. Pošljite naslov oglas, oddelku pod Koceni vas obiščem«. 8827-4 PERTCA gre prat na dom. Naslov v oglas, oddelku 8828-4 PRODAM ŠEST VELIKIH OMAR, dvodelnih, s policami, steklom, prodam. Primerno za knjižnico ali pisarno. Vprašati od 2. do 3. ure. Naslov v ogl. ccLd. 8577-5 BABY FORD, odlično ohranjen, z dobrimi gumami, prodam. Ogled v mehanični delavnici I. Rebolj, Ljubljana. Vegova ulica 8. 8634-5 MAČEHE, svetlo- in temnomodre, za vrt in grcfo. več tisoč komadov po 2.50 din preda Janežič. Svetokrižka cesta št. 2. Ljubljana — Sv. Križ. 8665-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro chranjen, naprodaj v Vegovi ulici 4, pritličje. 8806-5 KLAVIRSKO HARMONIKO, 24 basov, dobro ohranjeno, preprogo-tekač in ne v kolovrat prodam. Naslov v oglasnem- oddelku 8807-5 ŠIVALNI STROJ PFAFF. Salon-kabinet, nov, proda Japelj, Dalmatinova ulica 5. podpritličje. 8303-5 PRODAM MALO MLATILNICO, gepelj in čistilnik žita, vse dobro obranjeno. — Naslov v oglas, oddelku. 8809-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, najboljše kvalitete, preda Benedetič, Vič. Merč-nlkova ulica 9. 8810-5 PLINSKI KUHALNIK na 2V2 rtl'sšči prodam ali zamenjam za električni kuhalnik. Naslov v oglas, oddelku. 8804-5 ELEKTRIČEN ŠTEDILNIK, popolnoma nov, še nerabljen, ugodno proda Černe Gust;. Tyrseva cesta 47a/I. 8805-5 LEP GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, nov avtomodel, naprodaj na Jernejevi cesti št. 1. 8845-5 TRIDELNO OMARO z ogledalom, belo pleskar.o, prodam. Naslov pri podružnici SP v Kranju. 8783-5 iiimwmn«apwnnnnn!TOw PRVOVRSTEN SADJEVEC TUDI VAGONSKE POŠILJKE, VAM TAKOJ DOBAVI V VAŠIH SODIH SADJE« — MARIBOR, TELEFON ŠT. 3®-©9 m IŠČEM® eSektra-stffojae inženirje, tešsnlJke, šefe raiusievsdstva, knjigovodje ia strokovnjake za nakupe za električna samostojna podjetja s sadežem v Sarajevu, Banjaluki, Tuzli, Kreki in Mostarju. — Nastop takoj. — Ponudbe poslati Ministrstvu industrije in rudarstva. Narodne Republike Bosne in Hercegovine — Direkcija Elektroprivrede — Sarajevo. I »NAŠA KNJIGA« - okrajno podjetje v Postojni I SPOROČA: I vse novo tzišle knjige, šolske potrebščine ! I in časopise dobite pri nas. ŽELEZNO POSTELJO z mrežo, železni umivalnik in omaro prodam Ogled med 14. in 16. uro. Naslov v ogl. odd. 8856-5 RADIJSKO USMERJEVALKO In različne žarnice prodam. — Ponudbe oglas, oddelku pod »Usmerjevalka« 8772-5 DOBRO OHRANJENO SPALNICO (postelje z žimnucami) takoj ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku. 8774-5 PIANINO, črn, lep, prodam. Naslov v ogl. oddelku pod »Pianino«. 8847-5 DVE PLATNENI RJUHI prodam. Ogled med 8. in 9. uro. Naslov v oglas, oddelku. 8843-5 OTROŠKI VOZIČEK, globok, nov, naprodaj v Rudniku št. 105/1 (pred tovarno Lavrič). 8343-5 SAXOFON ALT Es. amerikamski, perfekten. posrebren, pezlačen, prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe oglasnemu oddelku pod »Lep glas« 8852-5 OTROŠKI VOZIČEK, športni, krasen model, pokroman, prodam za 4000 din. Ogled med 2. in 3. uro. Naslov v oglas, oddelku. 8853-5 TRANSFORMATOR nd 380 na 220 ali 125 Voltov, teža cca. 60 kg, popol noma nov, prodam naj višjemu ponudniku. — Ponudbe oglasnemu oddelku pod značko »Prilika«. 3854-5 ŠKARJE za pločevino w do 4 mm in PUCH, zadnji sedež, ugrdno prodam. Naslov v ogl. oddelku. 8833-5 GTOMANO poceni prodam. Prisojna 8. Tabor. 8839-5 HARMONIKO. 90 basov. 3 registre in deško kolo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 8840-5 PAR KONJSKE VPREGE (nerabljenrh komatov), prvovrstne kvalitete, najboljše izdelave, za težke tn paradne vož-. nje. 21—22 eolskih, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 8842-5 PISALNE STROJE z visokim ohišjem z navadnim ali srednje dolgim valjem tn računske stroje s štirimi operacijami-kupi Rudnik lignita, Velenje. 8797-6 GLOBOK VOZIČEK z modročkom proda Vraz. Vošnjakova 4 desno. 8834-5 RAČUNSKI STROJ, dobro ohranjen proda ABC. Ljubljana, Puharjeva 3, telefon 55-49. 8821-5 PISARNIŠKO OMARO — pult z rolojem, 1 navadno visoko omaro, železno blagajno »Worth e im«, veliko brušeno ogledalo in razne preproge proda ABC, Ljubljana, Puharjeva 3, telefon štev. 55-49. 8822-5 MOTORNO KOLO. 97 cm*, dobro ohranjeni0, ugodno naprodaj. Poizvedbe pri Ple-šec. tapetnüc. št. Vid. Ljubljana. 8324-5 KOTEL BRZOPARILNJK (Alfa). 100 litrski proda, Pogačar Jožefa, Ob Ljubljanici št. 69. S769-5 VALVASOR: »Die EhrP des Herzogthum Krain«. H. Izdaja, Ullstein: Weltge- schichte, kompletno pol usnje ln Weltall und Menschheit, kompletno pol usnje, prodam. Ponudb« oglas. odd. pod »Valvasor« 8770-5 ZAGREBŠKO ŽELEZ NINSKO TRGOVINO v najbolj prometnem središču, splošno znano, prodamo z vsem kr vinskim blagom in kuhin.isk-.nu potrebščinami za zelo solidno ceno: Poslovalnica Pavle- kovič. Zanreb. Hira 144______ 8777-5 2000 KOSOV ZIDNE OPEKE proda Borman Adr If. Kranj. Koroška 5. 8619-5 PRENOSLJIV ČEBELNJAK za 36 A. 2. panjev, vel. JX4m!. popolnoma dobro ohran jen, primeren tudi za hišico in več praznih panjev, proda Kerda, Nasipna 31. Pobrežje, Maribor. 8614-5 MANTKTRO z dvojnimi škarjicami in belo šipo za otroški voziček, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 8706-5 DVA KOLARSKA POMOČNIKA SPREJME TEET/EP MATIJA, LJUBLJANA, JERNEJEVA CESTA ŠTEV. S. RADIOAPARATE Blanpunkt. Telefimken in drnsre mamke, male. srednje in velike z 2 zvočnikoma prodaja: Ra-jincentrala. Zasreh. Ilica 146, telefon 41-26. Samo «nebni ogledi VABILO na it* redno skup POSOfTTLlVTCE NARODNI DOM V MARIBORU Z. Z O. ^ ki bo v ponedeljek 28. aprila ob 18. v dvoraii restavracije »Novi svete (Poyodnik) v Mariboru, Jurčičeva 7. DNEVNI RED: 1. Otvoritev in konstituiranje skupščine. 2. Volitev zapisnikarja in 2 overovate-Ijev. 3. čitanje in odobritev zapisnikov: a) izredne skupščine dno 22. IX. 1946, ro) izredne skupščine dne 22. I. 1947. 4. Poredila: a) upravnega odbora, b) nadzornega odbora. 5. Odobritev sklepnega računa za leto 1946. o obrestovanju deležev v smislu § 11. pravil in o uporabi poslovnega prebitka in podelitev razrednice članom upravnega in nadzornega od.be ra. 6. Volitev: a) 2 članov uprav, odbora, b) 2 članov nadzor, odbora. 7. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 8. Določitev: a) vsote, do katere 6e sme zadruga zadolžiti, h) vsote hranilnih vlog, ki Jih sme zadruga sprejeti, c) naj višjega zneska kreda-ta. ki ga sme zadruga podeliti posameznemu zadružniku. 9. Slučajnosti, Ako skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo čez pol. ure druga na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki bo v smislu § 42. pravil spiepala veljavno ne glede na število navzočih zadružnikov. Računski zaključek za leto 1946. je na vpogled zadružnikom in bivšim zadružnikom, katerih Jamstvo še ni prenehalo, v poslovalnioi zadruge med uradnimi urami. MILOS GNUS, I. r„ predsednik. ŠIVALNI STROJ SINGER, dobro ohranjen, prodom, za 10.600 ali zamenjam Za žensko kolo. št. Vid 87, lokal. 8771-5 OTROŠKI VOZIČEK, športni, proda tape talk, Stari trg 6. 8812-5 KOZO s kozlički proda C&uha, Podutik št 8. 8814-5 VEČ ŽELEZNIH OBEŠALNIKOV za obleke prodam Nasiov v ogl. cdd. 8763-5 JEDILNI PRIBOR, rje prost, v kas eri za 6 oseb. pr--dam. Slomškova 7[TL. 8764-5 ŠPORTNI VOZIČEK, šivan, drop, predvojni, prodam Gerbičeva 14. 8766-5 OMEGA ŽEPNO URO. prvovrstno, prodam. Ogled od 14.—16. Našlov v oglas, oddelku. 8767-5 PAR ŠKORNJEV, št. 41. rjav krom. prodam. Naslov v podr SP Kranj. 8621-5 ŠIVALNI STROJ, kabinetni, nov, zelo lep, proda Francka Rožen, Gorje pri Bledu. Fortuna 105. 8637-5 KLAVIRSKO ‘HARMONIKO »La Sonola«, nekoliko rabljeno, prodam za 12.500 din. Ogled pri Francu Pirnatu. Ljubljana, Sv Jakoba trg 8. Ogled od 11. do 15. ure. 8599-5 STENSKO OGLEDALO — brušeno steklo, prodam. Naslov v ogl. <*dd. 8600-5 PISALNO MIZO. skoraj novo. nepleekri.no. prodam. Naslov v ogl oddelku. 8740-5 ŽELEZNO POSTELJO, lep frak in jedilnico. prodam. Predjamska 39/1 8725-5 KONJSKO LEPO VPREGO za 1 konja, dvokolico. močno in dvolcstev za pleskarja, prodam. Ogled od 8. do 12. ure. Mirje 4, dvorišče . 8580-5 SPOMLADANSKI ŽENSKI LEP PLAŠČ, črno žametno Jopo, moško črno obleko za manjšo postavo, črne semiš čevlje, št. 37 in veliko ogledalo, proda, B'-'jrojc-vič, Gledališka 12, levo. 8585-5 V KOMISIJSKO PRODAJO sprejema raa- na samo dobro ohranjena oblačila, obhajilne, birmanske obleke, harmonika, pisalne, šivalne 6troje, radijske aparate, pribore, perilo Im drugo: Ivan Saks. Mestni trg 19. 8768-6 KOLO, dobro ohranjeno, kupi Pungeršek Jakob, Stražišče 77 pri Kranju, 8617-6 DEKLIŠKO OBHAJILNO OBLEKO zamenjam za rožasto blago za bluzo. Naslov v oglas, oddelku. 8802-7 KOZLIČKE zamenja za blago Habjan, Vič. Dolgi most. 8762-7 FOTOGRAFSKI APARAT, znamke »Voig-länder Bessa«, skoraj nov, zamenjam za lovsko puško, kaliber 16. popolnoma v redu. Ponudbe podr. SP v Zagorju ob Savi. 8639-7 PISALNI STROJ Olympia, skoraj nev, prenosljiv, solidne izdelave, zamenja za radijski n.parat, 3 valovne dolžine Dušan Medved, Zreče. 8643-7 KUPIM MOŠKE IN ŽENSK K OBLEK B. obutev, moško perilo, rjuhe, kapne, blazine In drugo kupuje Drame Alojzija, Gallusovo nabrežje 29. 7803-6 KNJIGE KUPIM: Pater Kajetan, Pape-žinja Fausta in revije iKunst und Künstler«. Pcgoj: lepo ohranjene! — Ponudbe s ceno oglasnemu oddelku pod »Različne knjige«. 8659-5 BLAGO ALI PLAHTO, primemo za zasenčenje izložb, tudi rabljeno, ca. 20 me kupim. Ponudbe oglasnemu oddelku pod »Tudi manjše kose«. 8672-6 TRAČNO ŽAGO s ca. 600 mm koristne višine, kupi takoj Tovarna klobukov v Škofji Loki. 8799-6 SVILO, belo, roza ali svetlomodro, za birmo, kupim ali dam protivrednost. — Naslov pri podruž. SP v Kranju. 8784-6 SPECIALNO STRUŽNICO, ustrezno za mehanično delavnico, po možnosti znamke »Univerzal« ali »Fišer«, kupimo. Ponudbe Mestni avtomehanični delavnici, obrat Tržaška cesta štev. 44 — Maribor. _______________________ 8790-6 DOBER MIKROSKOP, dobro ohranjen. kupim. Naslov v oglas, oddelku. 8779-6 MOTOR, dobro ohranjen, boljše znamke. 200—250 ccm. kupim. Našle.v v oglasnem oddelku. 8826-6 ELEKTROMOTOR 220/380. % fcs. kupim. Rudnik 49. Ljubljana. 3831-6 MOŠKI PLAŠČ iz balonske svile, kupdan. Ponudbe ogl. odz vrtom«. 3819-8 ENODRUŽINSKO HIŠO z lepim sadovnjakom in zelcnjadnčm vrtom. prodam. Gerbičeva 2fi (Kc lezi ja). Posredovalci izključeni 8820-8 STANOVANJSKE HIŠE v Ljubljani, razne parcele za zidavo od 25 do 250 dim. za m!, štiiristanovanjsko in dvostanovanjsko vilo na Bledu ugodno proda Al. Planinšek, Ljubljana, Dvorakova ulica. 3/1. 8781-3 HIŠO, s^demstnnovajnjvSko, a dvema lokaloma, v bližini magistrata, prodam. — Cena nrzka. Naslov v oglas. odd. 8595-8 DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico, v Beogradu, zamenjam za enako v Ljubljani, center aid Tabor. Vprašati Pauliča. Škofja 12,11. 3* '5-10 VELIKO ENOSOBNO STANOVANJE z vrtem, zamenjam za dvosobno. — Ponudbe oglas, cddelku pod značko -Bežigrad 3.« 8780-10 SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice išče konzularni uradnik s soprogo od 1. maja alt takoj. Poseben vhod. Po-nudbp oglas. cdd.. pod: »Čeh«. 8823-10 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, vezano s kopalnico v bližini Glavnega kolodvora oddam tovarišu. Naslov v ogl. oddelku. 8673-10 V NAJEM LOKAL, primeren za krojača sli etort, oddam. Pokopališka 33. drugo 8755-3 RAZNO SOBE — STANOVANJA TRISOBNO STANOVANJE v Beogradu, zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe oglaš. oddelku pod značko »Stanovanje«. 8809-10 SOBICO poleg kuhinje oddam osebi z lastnim perilom. — Ponudbe oglas oddelku pod »Čisto«. 8855-10 PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO Išče vdovec brez otrok. Ponudbe oglas, oddelku pod »Brez otrok«. 8845-10 OPREMLJENO SOBO išče kjerkoli, skromen. ves dan odsoten tovariš. Naslov v oglas, oddelku. 8844-10 ZAKONSKI PAR išče večjo prazno sobo ali sobo z uporabo kuhinje v Ljubljana ali okolici.. Ponudbe oglas, oddelku pod »Mirna«:. 8350-10 ENOSOBNO STANOVANJE s sobo in štedilnikom ali brez zamenja Adam Leopold. Bohoričeva 3. 8829-10 NALIVNO PERO Z ETUIJEM sem izgubila od Mil do Kranja. Ker sem dijakinja, prosim najditelja, naj ga vrne proti nagradi v podružnici ŠP v Kranju. 8786-14 KDOR .TE NAŠEL AKTOVKO z dokumenti v vlaku od Kamnika do Jarš dne 14. aprila, raj jo vrne Ivani Juvančič, Kamnik. 8787-14 NA GLAVNEM TRGU V MARIBORU se je našel Črn svetel pes z rujavim gobcem Im nogami. Kdor ga Je izgubil, naj se orlasi pri Katarini Veber. Glavni trg št. 4T. Marlbcr. S7S9-14 IZGUBILA SEM žensko zapestno uro na poti v Tvoli 29. t. m. Poštenega najditelja naprošam, da Jo vrne Gobec Frančiški, Nori trg 3. 8825-14 OSEBO, ki Je 20. t. m. zvečer v restavraciji »Urim« zamenjala dežni plašč, prosim, da ga tam odda in dob- svojega. 8333-14 V SOBOTO na progi št. Vid—Pošta izgubljeni ključi. Pošteni najditelj naj Jih proti nagradi vrne: Nori trg 2.TT. 8335-14 IZGUBILA SEM KLJUČE v usnjenem etuiju v sredo na klepeh za univerzitetno knjižnico. Najditelja prosim, da Jih odda v ogl. oddel. proti nagradi. 8813-14 POUK ZA NEŠIVTL.TE: Kuclar Lina» modri salon. Knafljeva 4HT. 8815-14 ŠPORTNO ZAPESTNO URO. znamke »Kasta«, izgubljeno dne 21. okoli 8. ure Zjutraj od Ruske, po Celovški. Blelwei-sori do Knafljeve št. 2. naj poštena najditelj odda protd nagradi na naslov v ogl. oddelku. 8778-14 ODLIKOVANJE za hrabrost sem izgubil na cesti Sv. Križ—-Ljubljana. Najditelja prosim, da ga vm« Hribarju, Miklošičeva 9. 8582-14 DENARNICO z osebno izkaznico in člansko izkaznico ter z raznim* listinami In-fotcgra.fijama sem izgubil 15. aprila zvečer. Glede ca drag spomin, litografijo svojega brata, prosim najditelja, naj ga ne moti denarna vsota in naj vrne proti visoki nagradi podružnici SP v Zagorju ob Savi. 8633-14 UPOKOJENCA VZAMEM v vso oskrbo z lastno posteljnino, ki bi mi bil dober svetovalec pri malem poeestvu. Ponudbe ogl odd. nod „Lem kraU. 87C5-14 ČRNO ŽENSKO TORBICO z denarjem sem našel dne 16. aprila, t. 1. na Partizanski cesti. Šaler Anton. Melj sira 39. Maribor. 86L3-14 + Dotrpela je naša ljuba mama Marlfa Roger roj. KušSn Pogreb bo v sredo, dne 23. aprila ob 15. liri iz kapele sv- Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v mini počival Ljubljana, 21. aprila 1947. Dr. TONE, sin; MA35HTA, snaha, in ostalo sorodstv« Svoje mlado življenje Je daroval »18. januarja 1915 za boljšo bodočnost in svobodo slovenskega, naroda naš nad vse ljubljeni sin in brat 'KREVS RttdoIS • B m® podpor, šef. sanitet, ekonom. IV. oper. cone NOV in POJ Njegove zemeljske ostanke bomo prepeljali iz Sv. Miklavža pri Novi Štifti, Zgornja Savinjska dolina dne 23. t. m. ob 11. dopoldne. Pogreb bo ob 18. uri istega dne v Prečni pri Novem mestu. Prečna pri Novem mestu, dne 21. januarja 1917. Žalujoči starši, sestra Kristina in bratje Jože, Anton in Marijan POIZVEDBE KOMDB JE ZNAN NASLOV SINČEK JUSTINE, naj ga javi Bosu Martinu. Vodovodna cesta 55 8778-15 ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnji poti mojega nepozabnega Sina Dušana Bania darovali cvetje in se me spomnili s tolažilno besedo, nadalje protojereju Bogdanu Matkoviču za, pogrebni obred, kakor tudi vsem, ki so pomagali pri prekopu in prevozu njegovih zerr, ski h ostankov v redno mesto, izrekam svojo najglobljo zahvalo! V Ljubljani, 21. aprila 1947. ŽALUJOČA MAMA Umrl je naš ljubši mož, oče, brat, stric in svak Jmtp Vrtačnik mestni oficial v pokoju Pogreb blagega pokojnika bo v torek, dne 22. t. m., ob 14.30 z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Maša zadušnica bo v cerkvi sv. Petra v ponedeljek, dne 28. t. m. ob 6.30 uri. Ljubljana, Belt Montana, Hutchison, Cleveland, dne 20. aprila 1947. Užaloščeni: žena Josipina; hčerka Slavka; brata Franc in Albin; svak Toni Korae. Ignac Koprivec: čigava je pravica? (Iz cikla »Sestanki«) Sestanek se je bil že skoraj zaključil. Stenska ura za vrati je na-dušljivo hropela in kazalec na nji se je mukoma pomikal proti enajstim. Nekaj ljudi je bilo že zadremalo. Gostilničarka je zaspala pri gašperčku, nekje v kotu pa je nekdo rahlo smrčal. Kmetice so se trudnih oči ozirale druga v drugo, in kadar je kdo predsedujočih vprašal, če so zborovalci razumeli, kaj bo treba storiti in za kaj gre, so prestrašeno razprle oči in se zastrmele v vprašujočega z belimi, presenečenimi pogledi. Le tu pa tam so se zborovalci oglasili z vprašanji, — kak viničar, na priliko, in kak majhen želar. Ob takih vprašanjih pa so se premožni kmetje navadno nemirno; presedali, zakaj zdelo se jim je, da vsako vprašanje, vsaka beseda le-teh meri nanje. »Povej, tovariš, kako bo rešeno vprašanje našega življenja? Pri nas ni gosposkih goric kot v Halozah ali v Jeruzalemu,« je vprašal vini- čar, toda njegov gospodar se^ je dvignil s plamtečim srdom v očeh. »Ne pikaj, Anza! — Dvajset let si živel od moje dobrote, zdaj si pa kot kak sršen, Ti dišijo moje gorice, a?« »Ah ne, Jok, samo sprašujem. Živeti vendar moram,« se je branil viničar. Kmet je zamahnil s težkd dlanjo ter sedel, kakor da bi se ne izplačalo o tem prerekati. »Sto let ste bili zadovoljni, zdaj pa sučete gobce.« Očitujoče je pogledal viničarje, ki so sedeli skupaj. »Crknili bi, če ne bi jedli tega, kar je zraslo na naših gruntih,« je godrnjal in sklanjal glavo. Nekaj kmetov ga je gledalo s_ sočutjem in mu topo prikimavalo, želarji pa so sc iskriva j nasmihali, kot da bi jih zadrega kmetov zabavala. »Dve viničariji imate, stric, dvoje velikih goric, grunta fcliiko, da sami ne veste, otrok ph inč. Dajte Anzu hram in tistih nekaj dreves nad goricami- Jaz bi mn daä, če bi bjl z vaipi. V grob si ne boste ne- sli,« je dejal z otožno mirnostjo Ujsek, lapasti krojač, kot so niu pravili ljudje. Kmet je dolgo molčal. Vsa izba je strmela vanj. Zborovalci so videli, kako se mu mišice na obrazu krčevito pregibljejo in kako mu noge trzajo po tleli. Nekaj ljudi se je nasmehnilo želji lapastega krojača, viničar pa je zrl kmetu ua usta s svojimi kamnito mirnimi očmi, obdanimi z globokimi sivimi brazdami. »Ni sestanek sklican za to, da bi predajal svoje grunte viničarjem,« je z zaničljivo mirnostjo pribil kmet ter globoko zadihal »Mi reveži ne moremo dajati toliko mleka državi, kot so nam predpisali odbori. To je treba tako urediti, da bomo dajali vsi po pravici.« Želarka, ki je to dejala, je zrla s svetlimi očmi proti mizi, toda ni še končala, ko jo je usekala Sodeč-ka, kmetica s štirimi konji in petnajstimi glavami govedi: »Le požrite nas! — Ge ne bo nas, tudi vi ne boste preveč siti. Vedejo se, kot da bi ne žrli ves čas našega.« »Prehudo vzamete, Sodečeva!« jo je miril tajnik odbora. »Država mora dobiti svoje. Da naj tisti, kdor lahko da.« »Kaj pa država nam da, a?« se je obregnila kmetica in lica so ji zardela. »Ni pravice v tej državi!« je strupeno siknilo izza vrat in ljudje so se nemirno ozrli v tisto stran. Vzravnan za mizo je stal Jakob Ketiš, bivši mesar in živinski mešetar. Liter vina, ki mu ga je bila gostilničarka natočila že drugič, ie stal pred njim. Prijel ga je, si nalil polno četrtinko, jo nagnil do dna, nato pa se je ošabno napihnil ter pogledal divje po ljudeh. Lovil je sapo, kakor da bi hotel reči še kaj hujšega toda stresel je s pleči, zaničljivo zamahnil z rolco ter vrgel cigaro daleč po sobi. Sunil ie s trebuhom v mizo, si porinil s stisnjeno pestjo klobuk s širokim zelenim trakom na tilnik in srdito ponovil: »Primojduš, da ni pravice v tej Jugoslaviji! — Za poštenega človeka je ni.« Zaripli obraz mu je posinel in obilni nos, prepleten na koncu z modrimi žilami se mu je preteče naježil sredi tolstega, grobo razpotegnjenega obličja. Zrl je kot kaka sulica proti mizi, kjer je sedel odposlanec iz okrajnega ljudskega odbora. »Za take je pravica, za take, ki niso bili nikoli nič!« je sikal Ketiš. Pokazal je z nosom na nekaj viničarjev ter dodal kažoč na kmete. kakor da bi jih bodril z očmi: »Za nas. ki smo nekaj pomenili in pošteno delali pa je samo še...« Umolknil je ter spet zamahnil z roko. Kmetje so sklonili glave, kot da bi jih bilo nekoliko^ sram takega zagovornika, nekaj žensk pa se je poredno zahihitalo. »Da se le upa oglasiti!« se je nekdo začudil. »Za take je še preveč pravice,« mu je oponesel viničar. »Se nisi dovolj goljufal?« so ga spraševali želarji. »Siromake si odiral, hudič, kot mrtva teleta, pa se ti toži, ker je minilo.« »Z lastnimi rokami bi te potegnil na vislice!« Ketiša jezni glasovi niso motili. Eilo je videti, da je vajen prereka nja, krikov in kletve. Odrinil je mizo ter šel nasršeno in razkoračeno po sobi. Palca svojih rok je bil vtaknil v vrhnje žepe telovnika. Pri vsakem koraku mu je ua za-valjanem, mehurju podobnem trebuhu zarožljala zlata verižica. Veliki tolar Marije Terezije, ki mu je visel ob žepu, se je od časa do časa žvenketaje obrnil. Ostra svetloba karbidne luči se mu je razposajeno igrala na obdrgnjenib hlačah na sedalu. Neki želar je to opazil in smehljaje bleknil svojim sosedom: »Še na r... se mu pozna, da mu delo ne diši. Za plugom hi si hlač tam ne obdrgniL« »Gofljo mu zadelaj!« »Primaži mu ene na rilec, Tuni!« >Prezgodaj so te izpustili iz kehe.« Od vseh strani so sikali nanj jezni glasovi. »Pustite, naj pove, kaj ima na srcu!« je miril ljudi odposlanec iz okrajnega odbora. »Ta srca niti nima.« »Kaj boste grizli, vsak ima svoje težave. Toliko slabega pa tudi ni napravil, da bi ne smel govoriti.« je branil mešetarja njegov sosed, veliki kmet. »Tebi že ne, zato pa je goljufal nas. želarje.« »Dobro, da ni tu Gregorjeve Mice, ta bi ti že dala pravico!« (Dalje prihodnjič.) Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica Št. 6/H. Telefon uredništva In uprave št. 65-22 do 55-26. ^ Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. ^ Glavni urednik Lev Modle.