KURIR
NOVO MESTO 11. nov. 1983 Leto XII * St. 19
A
časopis kolektiva industrije motornih vozil
S seje DS DO IMV: POROČILO O SANACIJI
Da postaja naša samoupravna aktivnost vse bolj intenzivna, je nemara dokaz tudi sklic 15. izredne seje delavskega sveta delovne organizacije, ki je bila 2. novembra 1983. O tem priča tudi dnevni red — prvotno so bile predvidene le tri točke dnevnega reda, malo pred začetkom seje je bil dnevni red razširjen na osem točk. Med delegati je bilo moč slišati negodovanje, češ: spet gradivo tik pred sejo; nekateri so bili prav nestrpni in nikakor niso mogli dojeti objektivnosti situacije. Delegatom je bilo na seji pojasnjeno, zakaj gradivo pred sejo, prav tako pa smo lahko slišali, da nekatera gradiva, vezana na priprave izvedbe referenduma, skorajda zaman čakajo po mizah skupnih služb, da bi odgovorni prišli ponje. Nekako logično se na to navezuje tudi vprašanje, kakšni sta samoupravna aktivnost in zavest nekaterih tovarišev, ki jim je njihovo delovno okolje zaupalo funkcije in naloge.
Pa bodi o tem dovolj. Poglejmo, o čem so torej razpravljali delegati 15. redne seje delavskega sveta DO.
Ko je bila beseda o REBALANSU PLANA, ki jeebil sporna točka na prejšnji redni seji delavskega sveta delovne organizacije, so delegati po uvodni obrazlagi Mata So-pčiča, direktorja slušbe za plan in analize, brez pripomb sprejeli dopolnjeni predlog rebalansa gospodarskega načrta za leto 1983.
PODALJŠAN MANDAT
KOLEGIJSKEMU
POSLOVODNEMU
ORGANU
IMV
26. aprila tega leta so delegati DS DO IMV sprejeli sklep o imenovanju KPO za obdobje šestih mesecev — zaključno s 1. novembrom 1983, ko naj bi bila predvidoma zaključena prva faza konstituiranja SOZD IMV in doseženi pogoji za
izvedbo z zakonom predpisanih postopkov za imenovanje poslovodnih organov.
Vendar pa zaradi zahtevnosti nalog, tako v zvezi z verifikacijo sanacijskih programov kot zaradi nujnosti nenehnega usklajevanja koncepta samoupravne organiziranosti, nismo uspeli doseči načrtovane faze samoupravne organiziranosti do 1. 11. 83, ki pogojuje konstituiranje samoupravnih organov in poslovodnih struktur. Predvidoma se bomo na referendumu 5. decembra 1983 izjasnili o sprejetju vseh SaS, na osnovi katerih je možno konstituirati samoupravne in poslovodne strukture, vključno KPO SOZD IMV.
Ugotovimo lahko, da se je celotna aktivnost v zvezi s tem zakasnila za štiri mesece.
Na pobudo družbenopolitičnih organizacij IMV naj bi dosedanji KPO, ki je nadvse uspešno opravljal svoje delo, zaradi česar uživa podporo celotnega kolektiva ter ožje in širše družbenopolitične skupnosti, in na osnovi pozitivnega mnenja družbenega pravobranilca samoupravljanja so delegati soglasno sprejeli sklep o podaljšanju mandatov KPO za obdobje štirih mesecev — do 1. marca 1984.
Prav gotovo pa je največje zanimanje med delegati vzbudilo poročilo o poteku in sprejemu sanacijskih programov IMV, ki ga je podal podpredsednik KPO Marjan Simič.
V času od predložitve sanacijskih programov pa do konca oktobra so obravnavali programe predvideni sanatorji ter vse institucije, ki morajo po zakonskih določilih sanacijske programe obravnavati in o njih izreči svoje mnenje. Programe naj bi v tem mesecu obravnavala in sprejela le še izvršni odbor in skupščina sklada skupnih rezerv gospodarstva Slovenije, s tem bodo vsi programi dokončno potrjeni. Razprave na vseh ravneh so bile temeljite, na osnovi pripomb in sugestij je bilo opravljenih nekaj popravkov.
Takšna je bila tudi razprava o pridobitvi potrebnih virov za izvedbo sanacije IMV. KPO je izdelal finančno konstrukcijo, ki pa je bila spričo zaostrenih razmer tako v ožji kot v širši družbeni skupnosti ter znanih opredelitev prioritet v naši republiki zmanjšana; gre predvsem za zmanjšanje načrtovanega deleža bank, ki naj bi po tej konstrukciji znašal 125 starih milijard. Ob koncu je bil sklenjen dogovor z bankami, da bodo le-te pri vseh investicijah, ki so sestavni del sanacijskega programa, sodelovale z 20-odstot-no udeležbo, ostala sredstva
2.
3.
4.
5.
6.
KPO DO IMV:
1. Janez Rošker — predsednik
Matija Škof — namestnik predsednika Marjan Simič — podpredsednik Franci Borsan — podpredsednik Janez Šter — član
Avgust Fajfar — član (namesto Jožefa Demšarja, ki je odšel na novo dolžnost) in v. d. glavnega direktorja DO ADRIA v ustanavljanju
7.	Ciril Pevec — član in v. d. glavnega direktorja DO TA v ustanavljanju
8.	Božo Kočevar — član in v. d. glavnega direktorja v EDO Razvojni inštitut v ustanavljanju
9.	Adam Griinfeld — član 10. Jože Škoberne — član
Obenem so delegati delavskega sveta imenovali svetovalce KPO. To so:
1.	Demšar Jožef
2.	Gregorič Janez
3.	Naglič Milan in
4.	Pavlič Vili
pa bomo morali v IM V preskrbeti z različnimi oblikami združevanja dela in sredstev: z lastnimi sredstvi, krediti izvajalcev del in dobavitelji opreme ipd. To nedvomno pomeni težko nalogo za IMV, kar bo otežilo izvajanje programov.
Sprememba, vezana na sanacijski program, je pogojena z aktivnostjo republiške komisije za oceno investicij, ki nas je v zvezi z programom IMV 2 napotila na drugo lokacijo. Ta program je bil predviden na Mirni, za katero bo zdaj potrebno najti nov nadomestni program.
Tako naj bi zagotovili potrebne proizvodne prostore za program IMV 2 v Novem mestu, in sicer v kletnih prostorih nove tovarne prikolic.
V zvezi s sanacijskim programom proizvodnjeeprikolic je bila zaenkrat sprejeta le prva faza, ki pomeni dokončanje tovarne prikolic v Novem mestu. Program sicer ni bil ovržen, poudarjeno pa je bilo in s tem v zvezi sprejet tudi sklep, da začne IMV izvajati drugo fazo tega programa (sanacija zunanjih TOZD prik-oliške dejavnosti), ko bodo vidni rezultati prve faze.
Ob tem, daje razprava o sanacijskih programih praktično zaključena, pa smo hkrati soočeni z dejstvom, da moramo skrajno racionalno uresničevati programe.
Vse to je na svojih sejah obravnaval KPO in sprejel opredelitve v zvezi z mikrolokacijo programa IMV 2. Ta program je torej dokončno prenešen v kletne prostore nove tovarne prikolic na površini 10000 m2, v drugi etaži pa bo tekla proizvodnja prikolic. Investicijski program tovarne prikolic je izredno zahteven, saj gre za 81 starih milijard. Sprejeta pa jeetudi opredelitev programa temeljne organizacije na Mirni, kjer naj bi bila kovinska proizvodnja — ohranjanje obstoječe proizvodnje (deli za podvozja prikolic) s tem, da se proizvodnja zaokroži s tistim, kar sodi k AL-KO programu.
Obdržali naj bi tudi proizvodnjo univerzalne dvigalke in notranje opreme (tapetništvo
(Nadaljevanje na 2. str.)
(Nadaljevanje s 1. str.)
in konfekcija), to je program, ki ga Mirna že vrsto let izvaja.
Kot tretji program za Mirno je opredeljena proizvodnja težke plastike, za kar bo ob obstoječi opremi potrebno nabaviti še nekaj novih strojev.
Dokončno pa je opredeljen tudi proizvodni program za Suhor, kjer naj bi opravljali kompleksno mehansko obdelavo za R 4, R 9 in R-x, na Suhorju bi še ostal ročni oddelek gospodarskih vozil; odprto pa je vprašanje prenosa izdelave šasije za gospo-darko vozilo, saj te šasije za nas še izdeluje Lički Osjek. Skupna potrebna vlaganja za delno povečanje proizvodnih površin, nabavo opreme, izgradnjo lakirnice bi bila 9 starih milijard.
Nerazrešeno ostaja vprašanje proizvodnega programa v Belem Manastiru. Ker Beli Manastir poslovanje zaključuje onom določenih rokih, onom določenih rokih, program V nadaljevanju seje je .Jože Škoberne, član KPO, zadolžen za podjetja v tujini, delegatom predstavil pomen in pogoje za vstop naše DO v mešano podjetje ADRIA — CARAVAN 1TAL1 ANA. Delegati pa o tem niso sklepali, ker kolegij AC ni izoblikoval in podal svojega mnenja. Zato so to točko dnevnega reda prenesli na naslednjo sejo DS DO.
Sprejet pa je bil sklep, da se 40 odst. nerazporejenih dobičkov podjetij, ki so v tujini, do vključno leta 1982 v skladu s predpisi prenese v Jugoslavijo, 60 odstotkov nerazporejenih dobičkov teh podjetij, do vključno 1982 pa uporabi za povečanje vloženega kapitala.
Prav tako je bil sprejet sklep o povišanju kapitala podjetja 1MV AKDRIA CARAVAN SRL Pariz v višini 6.800.000 FF, s tem da se odpišejo terjatve IM V iz naslova zapadlih m neplačanih obresti v enaki višini in se spremenijo v kapi-
tal PVT.
V javno razpravo so dali samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanjeečistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter za skupno porabo oziroma za izvajalce vzgojno-izobraževalnih programov. Predlagali so naslednja merila:
Med vzgojno-izobraževalne oblike štejemo: mentorsko delo, usposabljanje z delom, proizvodno delo oz. delovno prakso in izvajanje praktičnega pouka po zakonu o us-
merjenem izobraževanju, predavanje za potrebe DO, pripravo pisnih gradiv in sodelovanje v izpitnih komisijah. Po posameznih področjih pripadajo izvajalcem naslednji dodatki:
Prvi dve alinei se uporabljata tudi za strokovne izpite pripravnikov, drugi dve pa za strokovne izpite po posebnih predpisih. Ocena se nanaša na izpit enega kandidata.
Dodatne točke so sestavni
a)	Mentorsko delo s pripravniki:
—	pripravniki II. stopnje	30 točk,
—	pripravniki III—IV. stopnje	35 točk,
—	pripravniki V. stopnje	40 točk,
—	pripravniki VI.—VII. stopnje	45 točk.
Ocena se nanaša na 1 mesec mentorstva — za enega pripravnika; za vsakega nadaljnjega se osnova poveča za 5 točk.
b)	Usposabljanje z delom:
—	za	uvajanje	1 delavca	15	točk,
—	za	uvajanje	2—3 delavcev	20	točk,
—	za	uvajanje	4 in več delavcev	25	točk.
Ocena se nanaša na 1 mesec uvajanja — usposabljanja.
c)	Izvajanje proizvodnega dela oz. delovne prakse in pratičnega pouka (inštruktorji proizvodnega dela):
—	poučevanje 1 učenca
—	poučevanje 2 — 3 učencev
—	poučevanje 4 in več učencev Ocena se nanaša na 1-mesečno delo z učenci.
d)	Predavanje za potrebe DO:
—	med delovnim časom
—	izven delovnega časa
Naloga je ocenjena na 45 minut predavanja s pripravo.
e)	Priprava strokovnega gradiva: pripravljalcem — avtorjem gradiv za izvajanje
izobraževalnih programov v DO pripada dodatek pkano stran A 4 formata s 30 vrsticami
f)	Sodelovanje v izpitnih komisijah:
—	če je izpit med delovnim časom
—	če je izpit izven delovnega časa
—	za predsednika komisije str. izpita
—	za člana komisije strokovnega izpita
30 točk, 35 točk, 40 točk.
5 točk, 10 točk.
vzgoj noža eno ti-8 točk.
2 točke, 4 točke, 10 točk, 5 točk.
del osebnega dohodka delavca za pretekli mesec in se realizirajo po obračunu, ki ga na osnovi dejansko opravljenega dela pripravi izobraževalni center, podpiše pa tudi pooblaščena oseba v TOZD, DSSS, v kateri je bilo delo opravljeno.
Ob koncu seje so delegati po izčrpni uvodni obrazlagi Majde Pirc, v. d. direktorja ekonomskega sektorja DO TA, o poslovanju DO in TOZD, o pozitivnem sklepanju DS TOZD in DSSS ter poročila o poslovanju za obdobje januar — september 1983 sprejeli s tem v zvezi ugotovitveni sklep.
V devetmesečnem obdobju smo ustvarili 13,5 milijard celotnega prihodka, kar je 64% načrtovanega. Po vrednosti je ustvarjeni celotni prihodek tretjega trimesečja enak prvemu trimesečju letošnjega leta. Na višino ustvarjenega celotnega prihodka bistveno vpliva mirovanje izvoza v juliju in avgustu, tako pri avtomobilskem kot prikoli-škem programu. Delež izvoza predstavlja v celotnem prihodku 58%. Izvozili smo za 69 mio$, od tega 75% v prvem polletju in 25% v tretjem trimesečju.
Že prvi sadovi sanacijskih ukrepov
Pri pregledu poslovanja v preteklem devetmesečnem obdobju ne moremo iti mimo splošnih pogojev za gospodarjenje, ki so se odražali tudi na možnostih gospodarjenja oz. poslovanja naše delovne organizacije. Le-ti so letos še bolj zaostreni, saj jih spremlja cela vrsta ukrepov, ki strožje ureja področje deviznega poslovanja s tujino, tečaj dinarja, področje investiranja, osebnih dohodkov, izvajanje politike cen ter druga, za gospodarjenje pomembna področja. In ne nazadnje — že četrto leto poslujemo z izgubo.
Kljub težavam pa se prizadevanja na področju kratkoročnih ukrepov sanacije pozitivno odražajo na poslovanju delovne organizacije.
Ob neprestani problematiki oskrbe z repromaterialom, ob kroničnih problemih likvidnosti IMV-ja pa pokazatelji kažejo da smo proizvodnji in obsegu proizvodnje storili korak naprej. Proizvodnja osebnih in gospodarskih vozil je letos v devetih mesecih za 40% višja kot v istem obdobju preteklega leta, prikolic in
delov prikolic pa za 4%. Glede na cilje, zastavljene z rebalansom gospodarskega načrta za leto 1983, je doseganje fizičnih količin pod načrtovanimi, vendar računamo, da jih bomo do konca leta uresničili z dodatnimi nalogami in ukrepi:
—	z uvedbo podaljšanega delovnega časa,
—	z uvedbo stimulativnega nagrajevanja v odvisnosti od realiziranih fizičnih rezultatov glede na načrtovane,
—	z angažiranjem na področju prodaje na domačem in tujem trgu ter
—	s še intenzivnejšo oskrbo z repromateriali domačega in tujega izvora.
Celot, prihodek	6.029	9.72I
Porab, sredstva	5.664	8.536
Dohodek	365	1. 185
Obvez, iz doh.	1.200	1.832
Čisti dohodek	—	—
Razp. čist. doh.	696	951
Izguba	I.531	1.598
Prodali smo:
—	30.505 osebnih in gospodarskih vozil, od tega 14.544 na domačem trgu,
—	16.739 prikolic in CKD kolekcij, od tega četrtino na domačem trgu,
—	rezervnih delov in servisne opreme za 876 mio din.
Z izjemo rezervnih delov in prikolic je tako količinska kot vrednostna realizacija pod planskim proporcem. To dokazuje, da so proizvodno-prodajni cilji v zadnjem trimesečju zastavljeni zelo visoko in terjajo od vseh delavcev velike napore. To bo potrebno zlasti na področju proizvodnje celotnega programa osebnih vozil (doseganje fizičnega obsega proizvodnje), plasmaja na tržišči;
pri tekočem vzdrževanju dinarske likvidnosti z avansi kot
21.183	13.510	224	139	64
17.710	10.940	193	128	62
3.473	2.570	706	218	74
2.745	2.042	171	112	74
728	528	—	—	73
1.458	1.097	158	115	75
730	566	37	35	78
v mio din
Elementi
1982
1983
Indeks rasti I-IX-83 na
I—IX 1—XII Plan	I—IX I-IX/82 1982 Plan 83
tudi pri realizaciji načrtovanega celotnega prihodka na domačem trgu.
Neplačana realizacija ne vpliva na višino celotnega prihodka, saj se njena višina konstantno znižuje. Tu mislim predvsem neplačano realizacijo iz naslova obročnega odplačevanja.
Velik problem predstavljajo neplačane izvozne stimulacije, obračunane za 3. tromesečje, za katere niso bile izdane menice. Da bi izključili vpliv stimulacije na višino prihodka, smo terjatev zavarovali pri zavarovalnici. Zakasnitev pri izdaji menic pa ima velik negativni vpliv na likvidnost, saj gre v tem primeru za 394 mio N din menic, na katere smo realno računali.
Razporeditev skupnega prihodka po tozdih je izdelana na osnovi kriterijev, uporabljenih v periodičnem obračunu januar — marec in januar — junij 1983. Kot kriterij za razporeditev skupnega prihodka smo upoštevali dejansko porabljena sredstva tozdov, razporejeni dohodek in osebne dohodke, ter to osnovo zmanjšali za prihodke, ki so jih tozdi direktno ustvarili.
Glede na to, da so kriteriji, zastavljeni v rebalansu gospodarskega načrta, ki urejajo tako področje delitve skupne-gaaprihodka po tozdih kot tudi lociranja nekaterih prihodkov in odhodkov v ponovnem sprejemanju na današnji seji, bo zaključni račun za leto 1983 izdelan po teh merilih.
Iz ustvarjenega celotnega prihodka pokrivamo 10,9 milijard porabljenih sredstev, 2 milijardi razporejenega dohodka oz. obveznosti iz dohodka ter 1,1 milijardo razporejenih osebnih dohodkov.
Največji delež v strukturi porabljenih sredstev predstavljajo direktni stroški materiala, t.j. 65 odst. ali 8,7 milijarde. Direktni stroški materiala rastejo hitreje zaradi rasti cen repromateriala ter prilagajanja tečaja dinarja na realni nivo.
Pozitivni učinki pri izvozu se kažejo na bistveno boljšem ustvarjenem pokritju, ki znaša 36%. Realno pokritje je nekoliko nižje zaradi negativnih razlik v ceni.
Bistveno slabše pokritje dosegamo s prodajo na domačem trgu, kjer je stopnja pokritja 16%. Nizko doseženo pokritje smo popravljali s finančnimi učinki, doseženimi s
posebnimi aranžmaji v deviznem poslovanju.
Kljub intenzivnim ukrepom v proizvodnji, ki so usmerjeni v iskanje prihrankov pri materialih, ki predstavlja v strukturi celotnega prihodka visok delež, ter ukrepom za boljše izkoriščanje delovnega časa, nam taka prizadevanja ruši občasno pomanjkanje repromateriala. Zaradi nekomplet-nosti vozil raste občasno nedovršena proizvodnja. Za dokončanje proizvodov je potem potrebno več materiala in časa, prihaja pa tudi do poškodb pri internem transportu. Gledano globalno se stvari vendarle premikajo na bolje, saj vrednostno bistveno znižujemo obseg oz. vezavo sredstev v nedovršeni proizvodnji ter gotovih izdelkih.
Indirektni stroški so znašali 1,3 milijarde din ali 61% načrtovanih. Poleg indirektnih stroškov tekočega obdobja smo pokrili preostanek razmejenih indirektnih stroškov iz leta 1982.
Pri doseganju indirektnih stroškov glede na načrtovane po posameznih vrstah stroškov ne beležimo bistvenih odstopanj. Bistveno pod planskim deležem so transportni stroški prodaje, vendar pričakujemo, da bodo ti stroški narasli glede na dinamiko izvoza v četrtem trimesečju.
Amortizacija je obračunana po predpisanih minimalnih stopnjah. Konec leta bodo morali tozdi pokriti še tretjinsko razmerje amortizacije iz preteklega leta v znesku 119 mio din.
Obveznosti iz dohodka so znašale 2 milijardi din ali 74% načrtovanih. Kljub temu, da zvišujemo dohodek na delavca, pa 58% ustvarjenega dohodka razporedimo za obresti. V primerjavi z bruto maso sredstev za osebneedohodke je del dohodkaaza obresti za 35% višji. Tako odrežemo na vsakih 100 din celotnega prihodka 11 din za obresti in 8 din za osebne dohodke. Pomanjkanje lastnih sredstev, ki jih nadomeščamo s tujimi viri, predstavlja za delovno organizacijo izredno veliko breme, zlasti ob politiki visokih obrestnih mer. Po stanju 30. 9. 1983 smo imeli najetih 12,3 milijarde din kreditov, od tega 3,2 milijarde za osnovna sredstva, 3,1 milijarde za kritje izgube ter 6,0 milijarde za obratna sredstva.
Povprečna obrestna mera je znašala 22%.
Druge obveznosti iz dohodka, kot so prispevki na bruto osebne dohodke, bančni stroški, zavarovalnica provizije, stroški plačilnega prometa, prispevki in članarine so v mejah normale in so vezane na zakonsko predpisane ali samoupravno dogovorjene osnove.
Osebne dohodke smo razporedili v višini 1 milijarde din. Povprečni neto osebni dohodek na delavca v obdobju januar — september je znašal 13.899 din. Pri izplačilu osebnih dohodkov smo v celoti upoštevali omejitev IS SOB, ki nam je dovoljeval izplačilo povprečnega neto OD v občini Novo mesto za podskupino dejavnosti.
Ustvarjeni čisti dohodek v preteklem obdobju ni bil dovolj visok, da bi pokrili obveznosti iz dohodka. Tako smo preteklo poslovno obdobje zaključili z izgubo v višini 569 mio din.
Doseženi kumulativni rezultat poslovanja preteklega devetmesečnega obdobja je slabši kot ob prvem trimesečju ali ob polletju. Vzroke smo delno že navedli, vendar naj jih povzamemo:
—	nižja fizična realizacija na domačem trgu, zlasti pa v izvozu — zaradi dinamike izvoza pri R 4 in sezonskega značaja izvoza pri prikolicah,
—	rast nabavnih cen repromateriala preko načrtovane rasti,
—	visoke obresti od kreditov zaradi še ostrejše politike obrestnih mer.
Ob takih gibanjih je jasno, da moramo v četrtem trimesečju obvezno doseči načrtovani fizični obseg proizvodnje in prodaje, da bi dosegli sprejete naloge, predvsem pa:
—	povečanje fizičnega obsega proizvodnje,
—	povečanje celotnega prihodka in dohodka,
—	povečanje izvoza in
—	zmanjšanje izgube kot je predvidena po sanacijskem programu oziroma zadržanje na ravni kot je načrtovana po rebalansu gospodarskega načrta.
^KURIR
Dopisujte v naše skupno glasilo — to je boljše od jeze, ćeš da o vaši TOZD nič ne berete!
JUMU
V soboto, 5.11.1983, je bilo v Novem mestu v naši delovni organizaciji srečanje sekcij za motorje in vozila društev strojnih inženirjev in tehnikov iz Slovenije.
Ob poročilu aktivnosti društev, ki delujejo v Sloveniji, je prisotnim predstavil našo delovno organizacijo Božo Kočevar, član KPO, sledilo je strokovno predavanje Roberta Yebuaha o vodikovi krhkosti jekla in ogled proizvodnih prostorov IMV.
REFERENDUM-REFERENDUM- REFERENDUM-REFERENDUM- REFERENDUM
----------—---------------------\
VSE O VOLIŠČIH
Dobri trije tedni nas še ločijo od referenduma in največje breme v postopkih sprejemanja vseh enaindvajsetih aktov, na katerih bo temeljila naša sestavljena organizacija, je za nami. 14. novembra bodo delavski sveti opravili še eno od pomembnejših formalnosti — delegati bodo namreč uradno razpisali točen datum referenduma, določili predloge (čistopise) samoupravnih splošnih aktov, imenovali organe referenduma in opravili še vse drugo, kar je še potrebno urediti, da bi referendum normalno potekal.
čeprav smo že v 18. in 19. številki zelo podrobno pisali o vsem, kar moramo vedeti o bistvu in smotru prizadevanj, še največ pajebilootem rečenega v javni obravnavi splošnih aktov, objavljamo, tako kot smo obljubili, celoten seznam volišč v IMV. Teh bo kar 26 in glede na razvejanost bodoče organiziranosti, še bolj pa zaradi raztresenosti organizacijskih enot, ne bo odveč še enkrat pogledati, kje bo kdo 5. decembra glasoval. Prepričani smo, da ne more biti pomot, saj bodo tudi volilni imeniki sestavljeni po isti metodologiji. Morda k temu samo še eno opozorilo: osnovni dokument o vključenosti kogarkoli izmed nas v določeno organizacijsko enoto je odločba o razporeditvi na konkreten delokrog. Nerazporejeni delavci — teh je le še nekaj — bodo glasovali na volišču tiste organizacijske enote, v kateri so bili nazadnje z odločbo razporejeni. To poudarjamo predvsem zaradi premestitev v novih delovnih skupnostih in drugih organizacijskih enotah. Sicer pa bo še najkoristneje, da se v primeru kakršnihkoli težav posvetujete s predsednikom komisije za izvedbo referenduma v našem tozdu oziroma delovni skupnosti. Ob koncu bi radi ponovno opozorili na vse informacije, katere bomo v zvezi z referendumom objavljali v Informatorju. Če jim bomo sledili, se bomo ognili vsem nejasnostim vzaključni fazi sprejemanja aktov.
OPOZORILO!
Delavci tozda Tovarna opreme Mirna so na zboru, dne 8. nov. 1983, oblikovali pobude, da se bodo spričo vsebine glavne dejavnosti temeljne organizacije organizacijsko vključili v delovno organizacijo Tovarne avtomobilov. Ta sprememba vpliva na doslej objavljeno in obravnavano organizacijsko shemo SOZD IMV.
Prosimo, da omenjeno spremembo upoštevate v nadaljnji razpravi o organiziranosti IMV.
Uredništvo
DELOVNA SKUPNOST SOZD IMV
V	1
—	Vodstvo SOZD, Kadrovsko splošni sektor, Pravni sektor, Plansko analitski sektor, Predstavništvo IMV Beograd
Lokacija volišča: Kotarjeva cesta (baraka)
V	2
—	Računovodski sektor, Organizacijsko informacijski sektor, Programsko investicijski sektor, Posebna finančna služba
Lokacija volišča: Org. informacijski sektor
DO TOVARNA AVTOMOBILOV
V	3
—	Delovna skupnost DO Tovarna avtomobilov Lokacija volišča: Nabava DO TA
V	4	— TOZD Proizvodnja avtomobilov
Proizvodnja I.
Lokacija volišča: Proizvodnja I
V	5
—	TOZD Proizvodnja avtomobilov Proizvodnja II.
Lokacija volišča— : Proizvodnja II.
V	6
—	TOZD Proizvodnja avtomobilov Proizvodnja III.
Lokacija volišča: Proizvodnja III.
V	7
—	TOZD Proizvodnja avtomobilov Proizvodnja IV.
Lokacija volišča: Proizvodnja IV.
V	8
—	TOZD Proizvodnja avtomobilov Proizvodnja V.
Lokacija volišča: Proizvodnja V.
V	9
—	TOZD Proizvodnja avtomobilov
Vse administrativne službe in vodstvo TOZD PA Lokacija volišča: materialni oddelek
V	10
—	TOZD Proizvodnja avtomobilov Obrat Suhor
Lokacija volišča, jedilnica
V	11
—	TOZD Proizvodnja avtomobilov Kovinski obrat Brežice Lokacija volišča: jedilnica
V	12
—	TOZD Commerce
Lokacija volišča: Servis—jedilnica
V	13
—	TOZD TSO Beli Manastir Lokacija volišča: jedilnica
FERENDUM- REFERENDUM-REFERENDUM- REFERENDUM - REFERENDUM-
DO TOVARNA MOBILNIH ENOT ADRIA
V	14
—	Delovna skupnost DO ADRIA
Lokacija volišča: Nabava DO ADRIA in oddelek odpreme Deinze
V	15
—	TOZD Proizvodnja prikolic Novo mesto Lokacija volišča: pisarne montaže
V	16
—	TOZD Proizvodnja avt. prikolic Brežice Lokacija volišča: jedilnica
—	TOZD Proizvodnja lesne opreme Črnomelj Oddelek Galanterije
Lokacija volišča: jedilnica
V	18
—	TOZD Proizvodnja lesne opreme Črnomelj Oddelek Mizarstvo
Lokacija volišča: jedilnica
V	19
—	TOZD Tovarna opreme Mirna Lokacija volišča: vodstvo TOZD
V	20
—	TOZD Proizvodnja plosk, pohištva Šentjernej Lokacija volišča: jedilnica
V	21
—	TOZD POKG Šmarjeta Lokacija volišča: jedilnica
V	22
—	TOZD Proizvodnja pohištva Semič Lokacija volišča: jedilnica
DELOVNA ORGANIZACIJA STORITVE
V	23
—	Delovna skupnost DO Storitve
Lokacija volišča: pisarne vodstva (priti. vzh. aneksa)
V	24
—	TOZD Tehnoservis
Lokacija volišča: pisarne vodstva (priti. vzh. aneksa)
V	25
—	TOZD Transport Lokacija volišča: Žel. postaja
DO RAZVOJNI INŠTITUT V 26
— Vse organizacijske enote Lokacija volišča: sejna soba DO Rl
BELEŽKE:
Prodajna konferenca Adria
gu pojavila dva modela: stari in novi.
imenovani srednji razred, kjer je bila najmočneje zastopana predvsem ADRIA.
Obenem pa smo letošnjo jesen dvignili maloprodajne cene za 8 do 14 odstotkov, s čimer smo se po cenah v celoti izenačili s konkurenco, tu in tam pa so naše cene celo višje. Ne glede na to je bila sprejeta odločitev, da se načrtovane količine v bistvu ne zmanjšujejo. Na prodajni konferenci, ki bo predvidoma konec marca prihodnjega leta, bodo ponovno ocenjene vse zaloge in predlagani dokončni ukrepi za pospešitev prodaje. Upoštevati bo namreč potrebno, da se bosta prihodnjo sezono na tr-
Ob avtobusnem postajališču IMV so bile zadnji dan prodajne konference postavljene nove prikolice, modeli, s katerimi se bomo v novi sezoni predstavili na tržišču. Novost je očitna, v prodaji ADRIA Caravan so nam povedali, da se novi modeli tako po zunanjosti kot notranjosti bistveno razlikujejo od starih. Seveda so si predstavniki naše zunanje trgovinske mreže z velikim zanimanjem ogledali prikolice in o njih povedali svoje mnenje. Pripombe so se nanašale predvsem na barvne kombinacije, zahteve so po uskladitvi talnih oblog, pohištvenih elementov, zaves in stropa.
Enotno je bilo mnenje, da mora prikolica že na prvi pogled delovati prijazno in toplo. Največja zamera staremu modelu je bila ravno v tem, da so prikolice delovale hladno, predvsem zaradi barvnih neskladij.
Tržišča, na katera prodajamo prikolice, so različna, zato jemed njimi nujno najti kompromis, prav tako pa prisluhniti specifičnostim posameznih tržišč, kjer je potrebna drugačna oprema že zaradi samih klimatskih pogojev.
Pri notranji opremi je nujno doseči čim večje poenotenje materialov, barvnih kombinacij itd.
Sejmi prikolic v Evropi
Pred samo prodajno konferenco Adrie Caravan so delavci razvojnega inštituta, ki so si v jesenskih mesecih ogledali sejme v Torinu, Parizu in Essnu, pripravili strnjeno analizo zapažanj s sejma.
V prejšnji številki Kurirja smo objavili prispevek Tatjane Hre-mšak o salonu v Parizu tako da iz poročila objavljamo le še ugotovitve s sejmov v Torinu in Essnu.
Letošnji saloni prikolic v Torinu, Parizu in Essnu niso prinesli veliko novosti, vendar je bil vsak nekaj posebnega za tržišče.
Salon v Torinu
Na salonu v Torinu so razstavljali vsi domači in vsi večji evropski proizvajalci prikolic. Težišče razstavljenih prikolic je bilo na lahki in konfortni izvedbi, saj se take prikolice v Italiji tudi največ prodajajo. Prevladovale so izvedbe z ALKO sistemom podvozja in sendvič konstrukcijo karoserije, kar kaže tendenco po zmanjševanju lastne teže. Karoserije so še vedno oblikovane tako, da so kar najbolj aerodinamične, vendar pa je pri izdelavi upoštevana kar najboljša izraba notranjosti. Večina nemških in francoskih prizvajalcev je v programih luksuznejših in
večjih prikolicah uvedla s caroserijo integrirana ohišja leklenke.
Novosti na področju kam-ping prikolic so prinesli: CA-RAVELIER z novo družino prikolic, ki je za nas zanimiva predvsem zato, ker ima obliko eksterierja izpeljano iz naše prikolice Mistral;
DEHTLEFFS — nova prikolica AERO z dokaj aerodinamično obliko in z integriranim okrovom jeklenke;
CHATEAU — plastični dodatek čelni steni, v katerega je vgrajen okrov jeklenke, prostor pa je še za rezervno kolo. Na zadnji steni je dodan podoben dodatek;
Prodajna konferenca, ki je bila v letošnjem letu tretja, je imela predvsem namen določiti prodajne plane za prodajo prikolic v naslednjem obdobju. Prodajni mreži je ponudila možnost sodelovanja pri določanju novih modelov in novega designa. Podana so bile analize stanja na zunanjem trgu, analiza cen konkurence in analiza stanja zalog. Na konferenci naj bi bili predlagani tudi ustrezni ukrepi tako za zmanjšanje zalog kot za učinkovitejšo prodajo.
Prodajna konferenca, ki je bila 25. in 26. oktobra 1983 v Novem mestu in na kateri so sodelovali predstavniki naše zunanje trgovinske mreže Adria Caravan in Razvojnega inštituta, je imela predvsem nalogo izdelati analizo sejmov, ki so bili v Torinu, Essnu, Parizu in Jonkopingu letos sep— tembra in oktobra. Narejena naj bi bila analiza cen glede na konkurenco, podan pregled in rebalans prodajnih planov za leto 1984, trgovci so si ogledali nove modele prikolic za sezono 1984/85 in sodelovali pri izbiri in določitvi notranjega designa.
Prodajna konferenca ADRIA.
Analiza sejmov je pokazala, da so sedanji modeli praktično pri koncu svoje življenjske dobe, saj je na primer zunanja oblika stara 9 let, prikolice so glede na konkurenco pretežke za 100-200 kg, ob tem pa je analiza cen opozorila na to, da so naše prikolice glede na ostale tudi drage. To trditev pogojuje dejstvo, da je zaradi upadanja kupne moči tudi konkurenca pričela razvijati lažje in cenejše prikolice ter tako neposredno posegla v tako
/
Og' d novih modelov prikolic na prodajni konferenci.
ERIBA — nova oblika z integriranim okrovom jeklenke;
STAR — integriran okrov jeklenke, zaradi česar je delno spremenjena oblika;
LANDER — nova prikolica izdelana iz umetnih snovi, aerodinamične oblike, z zaobljenimi robovi na spoju stene s streho, čelno in zadnjo steno;
Poleg turing prikolic so v Torinu kot dopolnilni program razstavljali skoraj vsi proizvajalci prikolic še avtodome, poleg njih pa še vrsto specializiranih.
Avtodomi so bili izdelani v vseh treh variantah: opremljeni furgon, avtodom z mansardo in integrirano karoserijo, pri čemer sta prevladovali predvsem prvi vale izvedbe z dolžino bivalnega prostora med 4 in 5 m ter spalnimi površinami za 4 do 6 oseb, pri čemer je bil poudarek na izvedbah, ki zagotavljajo sedežne površine v stiku z vozno kabino.
Tovarne prikolice za osebne avtomobile so bile zastopane v nekoliko manjšem številu kot prejšnja leta. Od nosilnosti 250 kg dalje, v različnih izvedbah in za različne namene. Vse prikolice so z zavorami (veljavni predpis za Italijo). Nadgradnje so bile v glavnem metalne. Vzmetenje in obešanje koles je pri manjših prikolicah z vijačno torzijsko vzmetjo ali gumi trakom, pri večjih pa z gumi torzijsko vzmetjo.
Posebno mesto na salonu so imeli šotori in šotorske prikolice, kar pomeni, da se bosta ta dva programa v Italiji razvijala še naprej, še posebej zaradi cenovnih in voznih prednosti.
Mobilne enote so bile zastopane samo z nekaj eksponati, na katerih p, ni bilo nobenih posebnih novosti.
Salon v Essnu
Na salonu v Essnu so razstavljali vsi domači proizvajalci in tisti tuji, ki v Nemčiji tudi prodajajo prikolice. Tako ni bilo vseh proizvajalcev iz Francije.
Splošni vtisi se lahko strnejo v naslednje ugotovitve:
Prevladujejo konfortne in uksuzne izvedbe prikolic, laike prikolice tipa Italija in Francija se v Nemčiji sploh ne prodajajo. Zunanje oblike prikolic se vračajo k klasični formi. Proizvajalci, ki so že izdelovali prikolice z močnim sprednjim nagibom, so to opustili (TABERT, DETH-EFFS).
Karoserije so v sendvič izvedbi ali lepljene pločevinske obloge. V sendviču so pri večini proizvajalcev samo stranske stene. Ohišja za jeklenke so pri glavni konkurenci integrirana v karoserije ali pripojena karoseriji. V celoti v karoserijo integrirano ohišje imajo DE-HTLEFFS in ERIBA, plastična ohišja za jeklenke, pritrjena na karoserijo, pa BUR-STNER, HOBY itd. Večina proizvajalcev ima lepše rešene plastične detajle na luksuzne-jših izvedbah prikolic kakor mi pri Mistralu.
Pohištvene fronte pri prikolicah višjih serij so pri večini proizvajalcev zelo bogate in naravni furnirji, kvalitetno elani in lakirani). Nemški proizvajalci imajo za notranjo osvetlitev skoraj v celoti instalacijo 220 V brez usmernikov.
Opremljenost prikolic se z izjemo opreme toaletnega prostora ni bistveno spremenila. Toaletni prostori so pri vseh proizvajalcih bogato opremljeni s kadmi, s tuši, omaricami, premičnimi plastičnimi la-vaboji, bogatimi stenskimi oblogami (imitacija keramike) ter velikimi ogledali.
ADRIA v letošnji sezoni nima prikolic z želenimi tlorisnimi razporeditvami.
V skladu z ugotovitvami so sprejeti zaključki, v okviru katerih bodo izdelani tudi naši modeli za naslednjo sezono.
Nagib čelne stene se vrača v razumne meje. Če je naklon večji, je obvezno združen z integriranim okrovom.
Tendenca po zmanjšanju teže z uvedbo sendvič tehnologije in šasij sistema ALKO.
Opremljenost toaletnih prostorov je na visoki ravni v primerjavi z ADRIA (tudi če gledamo MISTRAL).
Lepše so oblikovane in šivane blazine.
Večina proizvajalcev ima zunanje plastične detajle lepše oblikovane kot ADRIA na Mistralu.
Večina proizvajalcev je razširila program na avtodome, mobilne stanovanjske enote in tovorne prikolice.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi svojega dragega očeta se zahvaljujem za vso izkazano pomoč, izrečena sožalja in poklonjeno cvetje sodelavcem in OOS konstrukcije tozda TA, kolegijskemu poslovodnemu organu tozda TA in delavcem tozda Tehnoservis.
JADVIGA KRPAN
Priznanja tudi našim inovatorjem in službe družbenega standarda
šesta podelitev nagrad za dosežke na področju inventivne in raziskovalne dejavnosti
Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto s sodelovanjem z občinsko konferenco SZDL, Medobčinsko gospodarsko zbornico, občinskim sindikalnim svetom, občinskim komitejem ZKS, občinsko konferenco ZSMS in izvršnim svetom skupščine občine Novo mesto je letos že šestič podelila diplome in nagrade najuspešnejšim inovatorjem, raziskc valcem in mentorjem, ki s svojim delovanjem prispevajo k nadaljnjemu razvoju iznajdi-teljskega in raziskovalnega dela v občini Novo mesto.
Na letošnji razpis je v roku, do 10. oktobra 1983, prispelo 23 prijav. Odbor za inovacijsko in raziskovalno dejavnost je po zbiranju dodatnih informacij na seji dne 12. oktobra sprejel 22 kandidatur.
Ob svečani podelitvi priznanj je bilo poudarjeno, da so prispevki posameznih inovatorjev in avtorjev tehničnih izboljšav pomembni, da se v naših delovnih organizacijah bolje vrednoti lastno znanje. Omejitve pri uvozu pospešujejo inovacijsko dejavnost. Vse večje inovacij in tehničnih izboljšav v proizvodnji. V TOZD se zastavlja naslednje vprašanje, ki ga bomo morali rešiti:
Kdo je inovator? Ali tudi tisti, ki dela po svoji službeni dolžnosti kot razvojno-razi-skovalni delavec? Tudi za te delavce moramo najti oblike stimulacij, ne smemo jih pozabiti pri podeljevanju priznanj, kadar je njihov prispevek večji od pričakovanega. V občinski raziskovalni skupnosti so te delavce obravnavali enakovredno kot inovatorje, ki jim razvojno raziskovalno delo ni sestavni del njihovega osnovnega dela.
Z letošnjo podelitvijo nagrad je bilo tako izrečeno družbeno priznanje avtorjem tehničnih izboljšav, izumiteljem, delavcem za razvojno raziskovalno delo in za popularizacijo raziskovalnega dela med mladino.
Iz naše delovne organizacije sta priznanje prejela Ivan Kermc iz TOZD Tovarna prikolic Novo mesto in Stanislav Lukšič.
Stanislav Lukšič
Njegova prva zaposlitev po končanem študiju na strojni fakulteti je bila v IMV, kjer dela od leta 1967. Njegovo delo je že več kot petnajst let vezano na razvoj in konstrukcijo novih prikolic. Kot je bi'o rečeno na podelitvi nagrad inovatorjem, bi bilo kar težko našteti vse projekte, ki jih je izdelal sam ali s sodelavci. Se posebno pozornost je vzbudil prototip dveh avtomatov.
V pogovoru je Stanislav Lukšič dejal, da je pač avtodom logično nadaljevanje razvoja prikolic. Zato ni prav nič nenavadno, da smo „prikolico s svojim lastnim pogonom" vključili v razvojne programe delovne organizacije. V letu in več sta bila oba prototipa testirana, z njima je bilo prevoženih več kot 10.000 km in vtem času je bilo moč ugotoviti, da jima ne gre očitati večjih pomanjkljivosti ne v izvedbi ne v konstrukciji in ne v opremi.
Morda naj pripomnimo le to, da za redno proizvodnjo avtodomov prav tako načrtujejo konstrukcije karoserije v sendvič tehnologiji. Seveda smo želeli zvedeti, kdaj, kje in kako načrtujejo redno proizvodnjo avtodomov: „Glede same proizvodnje menim, da bi jo morali načrtovati v tovarni v Dei-nzu in sicer 1000 enot letno, avtodome pa naj bi izdelovali za italijansko, nemško in seveda naše tržišče. Mislim, da bi morali z realizacijo tega projekta pohiteti, da bomo tudi na tem področju ujeli korak s konkurenco in izpopolnili našo ponudbo.”
In morda še to: tovariš Lukšič intenzivno dela na konstrukciji tretjega prototipa avtodoma, ki bo nekoliko manjši od prvih dveh, vendar bo, kar
(Nadaljevanje na 8, str.)
IMV NOVO MESTO TOZD Tehnoservis
Na podlagi novih potreb po kadrovski zasedbi prostih del oz. nalog v TOZD TEHNOSERVIS oddelek investicijskega vzdrževanja razpisuje dela in naloge:
—	vodje oddelka investicijskega vzdrževanja sredstev notranjega transporta.
Poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
—	srednješolska izobrazba strojne tehnične smeri,
—	predizobrazba avtomehanika ali
—	izkušnje na enakem ali podobnem delovnem področju,
—	najmanj 2 leti delovnih izkušenj.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih del pošljite v 15 dneh po objavi v kadrovsko službo, Zagrebška 18 — 20.
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po izbiri.
Kadrovska služba
Na sejmu smučarske opreme je bilo ob velikem številu opazovalcev tudi precej kupcev.
(Nadaljevanje s 7. str.)
zadeva bivalne prostore, prav tako udoben. Izdelan bo na podlagi vozila Trafic, ekono-mičnejša pa bo tudi poraba goriva.
Ivan Kermc
Delavec TOZD Tovarna prikolic je bil prav tako med letošnjimi dobitniki občinskih priznanj inovatorjem. S svojo inovacijo je dokazal, kako pogosto lahko preproste rešitve prinesejo velike prihranke. Njegova inovacija — strojček za oblikovanje stiropora — omogoča tovarni prikolic večjo neodvisnost pri nabavi surovin in ne nazadnje velike prihranke materiala.
\
Visokošolski študij strojništva v Novem mestu
Visokošolski 'študij strojništva v Novem mestu
Zaradi velikih potreb po kadru z visokošolsko izobrazbo strojne smeri pripravlja fakulteta za strojništvo v sodelovanju s SSTU Novo mesto izvajanje visokošolskega študija ob delu v Novem mestu.
Pogoji za vpis so:
Da bi lahko začeli s pripravami, morajo organizatorji vedeti za število kandidatov.
Vse zainteresirane kandidate iz DO IMV, ki izpolnjujejo vpisne pogoje, prosimo, da svoj namen za vpis v III. letnik visokošolskega študija, ki se bo začel v šolskem letu 1984/85,sporočijo v izobraževalni center IMV na telefon 24—495 ali interno 85 do 17. 11. 1983.
\_________________________*
Aktivnosti
športnega
društva
Tekmovanje v streljanju
Na tretjem tradicionalnem tekmovanju v streljanju z vojaško puško, ki je bila ob koncu oktobra 1983 v Novem mestu, so tudi naši predstavniki dosegli dobre rezultate.
Tekmovanje je bilo organizirano v treh kategorijah. Tako so v II. kategoriji, kjer so se med seboj pomerile ekipe iz združenega dela in krajevnih skupnosti, naši predstavniki (Ancelj, Repovž in Miščevič) priborili ekipi s 309 krogi prvo mesto. V III. kategoriji je sodelovalo osemnajst ekip iz OO ZSMS iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in šol. Tudi tu so Mohar, Povše in Bele s 286 krogi osvojili prvo mesto.
Sejem bil je živ ...
Da zimski športi postajajo vedno bolj priljubljeni tudi med zaposlenimi v naši delovni organizaciji, nedvomno potrjujeta veliko zanimanje in obisk na obeh dnevih smučarskega sejma, ki ga tokrat ni omejevala prostorska stiska, kmalu pa bi bila tudi jedilnica II v TOZD Tovarna avtomobilov premajhna. Ponudba je bila dokaj solidna in prav gotovo je potrebno pohvaliti prizadevno sodelovanje Modnega salona iz Velenja, No-voteksa, Beti, Alpine in Slovenija športa. Največ je bilo prodanih vetrovk in seveda smučarske opreme. Po podatkih,
ki so nam jih posredovali v službi družbenega standarda, je bilo kar 400 kupcev, skupni promet pa ocenjujejo na okrog 300 starih milijonov.
Sejem se je pokazal kot umesten, nakup pa tako lokacijsko kot glede na samo možnost obročnega odplačevanja privablja.
Žal ni zaživela prodaja stare smučarske opreme. Le nekaj smučarskih čevljev in starih smuči je bilo moč kupiti. A prav gotovo bi se tega, česar ne potrebujete več za smučarijo, našlo kar precej. Morda se boste drugo leto opogumili in za nekaj minut postali trgovci. Učinek ne bo izostal.
IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsakih 14 dni v 5000 izvodih — Ureja uredniški odbor:Zvonka Rangus Zvone Gavrič, Simo Gogič, Milka Bevc, Ernest Sečen, Jasna Šinkovec, Tomaž Vovk in Jože Zadel — Glavni in odgovorni urednik Simo Gogič - Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška c. 18/20 - Grafična priprava:	DITC Novo mesto,
TOZD Grafika tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.
DO IMV Novo mesto RAZVOJNI INŠTITUT
Z organiziranostjo posameznih služb v razvojnem inštitutu nastajajo potrebe po novih delavcih, ki bi kreativno, delovno in samoiniciativno vlagali svoje znanje, z delom pridobljene delovne izkušnje, lastna spoznanja pri graditvi delovnih procesov in samoupravnih odnosov.
V službi izdelave prototipov potrebujemo večje število kvalificiranih delavcev:
—	mizarje,
—	strugarje,
—	ključavničarje, kovače ali strojne ključavničarje,
—	avtokleparje,
—	avtomehanike
—	avtoelektrikarje.
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	ustrezne kvalifikacije za posamezne delovne pogoje,
—	najmanj 2 leti delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave v kadrovsko službo DO IMV v 15 dneh po objavi. Vse kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po izbiri. Potrebne informacije dobijo kandidati v kadrovski službi IMV.