20. številka. Ljubljana, v soboto 25. jamivarja 1896 XXIX. leto Izb« j a vsak dan ireter, iaimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstro-o gerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H gld., za Četrt leta 4 gld , za jeden meneč 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računa se po 10 kr. V' na mesec, po 30 kr. za četrt let«. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina z.iafia. Za oznanila plačuje ae od Btiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat aH večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravnifitvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo poftiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbc administrativne stvari. Iz verifikacijske debata v kranjskem dež. zboru. i. fGovor posl Janka Kersnika.) (Po stenografičnem zap sniku.) Visoka zbornica I Umestno se mi vidi, da naj-irej javljam v svojem in v imenu ožjih svojih somišljenikov, da nikakor nimamo v mislili, glasovati ■roti prehodu v nadrobno razpravo in tudi ne proti laki posamezni izvolitvi. Akoravno imamo tu in tam kak formalni pomislek, vendar bodemo glaso-tali za prehod v nadrobno razpravo. Pred vsem aam je le na tem, znake zadnje deželno zborske folitve nekoliko na steno pribiti ad perpetuam rei memoriam in v korist poznejšim volilcem, da bodo •ni na podlagi skušenj, ki se dajo posneti iz zadnjih volitev, lahko bolje poučeni stopili na volišča, kakor sedanji. Zadnje deželnozborske volitve so bile gotovo najznamenitejše, kar jih je .še imel dosedaj slo ven-tki narod na Kranjskem. Slične so bile one, ki so m vrnile pred 22 ali 23 leti, vendar se ne dajo primerjati z ravno minulimi, ker volilna agitacija tedaj se ni tako globoko segla v vse sloje prebi-Hdstva in ker je tedaj tudi neka višja moč, ki je Kdaj uporabljala vsa skrajna sredstva, odpovedala troje sodelovanje. Javna, aktuelna zgodovina minulih deželno-iborskih volitev sega nazaj v tiste dni, ko se je rršil tukaj v Ljubljani I. slovenski katoliški shod; ikrivna zgodovina te volitve pa — in vse agitacije, Kkulisna zgodovina pa ne piše, kakor vsak otrok Kranejkem ve, izza onega časa, ko je zasedel olico ljubljanske škofije sedanji vladika. (Ugovor levi; — poslanec Kalan: — „To ni res!"; po-nec Hribar: „Fakta govore!'; posl. dr. Tavčar: fekof govori, kaj fakta!") V tistem času je bilo, se je od Goriškega začel oglašati tisti novi pre-rok, kateri je pred vsem veleval: ,Prvo je Rimski tolik, potem ne pride dolgo nič in zopet nič in tem šele nekaj, kar se imenuje .Slovenec". (Po-uec Kalan: „To zopet ni res !"). To nas uči zgo-vina zadnjih let. Pod tako agitacijo »o se morale napenjati strune in prišlo je do tega, da so razpo-čile. Komu je bilo to na korist, ne vem, bojim se pa, da nobenemu, pač pa da je bilo v škodo deželi in narodu v gospodarskem in kulturnem oziru. Spo minjam Vas le 1880tih let, to je časov delovanja narodne stranke, ko jB'bila še jedina ; koliko lepih in koristnih zakonov se je takrat »stanovito, zakonov posebno v gospodarskem oziru imenitnih, brez katerih bi dežela naša danes sigurno stala pred financijelnim porazom. Takrat je imela naša stranka tudi vedno trdno zaslombo v tovariših od te (leve) strani visoke zbornice, — in jim je bila v zaslombo. Danes je stvar drugačna, danes zija širok prepad mej strankama te (leve in središča) strani. Bojim se, da se ta prepad ne bo dal premostiti, da se nasprotstvo ne bo več dalo zravnati. In kdo je tako razširil ta prepad? Vsaj so se mali znaki vedno čutili, že pred 20 do 25 leti. Trak se je strgal, pa napravila se je vrzel in dasiravno se je ta vrzel vedno čutila, je trak vendar ostal; sedaj se je pa raztrgal in mej obema strankama zija široka vrzel. Kdo je to provzročil ? Jaz pravim, glavni vzrok tiči v brezmejni strastni in brezobzirni agitaciji, ki se je kazala od Vaše strani pri zadnjih deželnozborskih volitvah. Gospoda moja, jaz sem rekel, da je bila Vaša agitacija brezmejna in brezobzirna, in še jedenkrat to rečem. Sveto Vam ni bilo nič, kajti Najsvetejše, gospoda, ste po nekem receptu, ki ne velja za nas in ne more veljati, vlekli v blato cestne agitacije. (Živahni ugovori na levi; pritrjevanje v središči.) V posameznosti se ne bom spuščal, morebiti bo ta ali oni izmej gospodov tovarišev še pozneje imel priliko, ziniti kaj o tem, jaz ne bom navajal nobenih podrobnostij, le v tem oziru bi izrazil skromno mnenje, da se mi jako čudno vidi, da v očigled temu, da vera, kakor trdite, mej ljudstvom peša, v agitacijske namene izpostavljate Najsvetejše in žugate ljudstvu s časnimi in večnimi kaznimi; s časnimi s tem, da duhovniki ljudem odrekajo sv. zakramente, da žugajo onim, ki ne gredo ž njimi, da jim bodo manjkali v smrtni uri; večna kazen se ne da kontrolirati ne od nas, ne od Vas, ampak usiljevali ste jo mnenju vsakega in agitirali ž njo. Taka sredstva, izpostavljanje Najsvetejšega, žuganje s časnimi in večnimi kaznimi, odrekanje zakramentov in cerkveno pomoči v zadnji uri, mislim, da ravno to niso sredstva, katera hi v časih, ko trdite, da vera peša, pomagala ojačiti vero, nasprotno, iz-podkopujejo jo. Glejte, po tej agitaciji je vse trpelo, društveno, družbinsko in socijalno življenje, prijateljstvo in mejsebojna ljubezen, ne da se tajiti, da je trpel kulturni razvitek, narodni razvitak in bojim so, da tudi v gospodarskem oziru vsa ta agitacija nobenih koristi niti za deželo niti za državo imela ne bode. Glejte, Vi čutite Mami svojo slabost. Ze v prvi seji se je to pokazalo; morebiti sami ne veste, ali mi amo to s tankimi ušesi hitro čutili. Ko je v onih ljubeznivih in sladkih besedah gospod deželni glavar pozdravil članove Vašega kluba in to (desno) stran naše zbornice, zvenelo je to, kakor ona skrivna, tiha, sladka snubitev, kakoršna se čuje iz Jenkove pesmice :JBLjubica pojil, z menoj, lepa je noč nocoj, bova vasvala.tt (Veselost v sreliH>*:i.) Mi nismo sicer občutljivi, ampak ta fo državnih osnovnih poštivali naravno priznan, ne da bi se morali še za njo potezati ali ki jo s klečeplazenjem zaslužiti? Ali se Vara to Se budno zdi, da Ste si tako šolo osnovali brez težav? S tem sami priznavate, da vesto« da imamo Sloveie i na Koroškem tako Btališoe, da s moramo Vse le S najveći m i težavami priboriti. In kdo n im dela te težave? Tisti, kateremu s^e Vi'za nič in zopet nič podelili častno občunstvo. Dalje pravi g. dopisnik „d i se bode c^sta 8 Spodnjega J"Z»t.i ni Zgornji že letos pričela preiel' vai in so Jezerčaul tudi zagotovljeni, di sa bode cesta čez Jezerski vrb v kratkem popol* nema piv nareiiiht." To zied.fi nas jfl posebno zali nalo, m prav hvaležni mn, da slavno uredništvo rsiov. Naroda" te^i klasičnega dopisa ni vrglo v ko«, marveč nam s tem sporočilom dalo povod odgovoru, kakor smo si želeli. MCesta s Spodnjega Jezera na /> (Ornji «e b-ide šele letos pridela predelovati in cesta čez Jezerski vrh se luni šele v kratkem prenaredda." Tore] i"' jedno ne drugo se Se pričelo ni izvrševati; zadostovalo je Jeaerjanom že samo to, d.t se hod•• z d* l mi (Bog zini kd i| ?) šaie pnčelo, in to je ž.- dovolj, da se mora jed nema največjih nasprotnikov koroških Slovencev podeliti največja čast, s katera morejo občinski zastopniki sploh raspolagati, 111«i i so dobili Jaaerjani migljaj z Dunaja, „da ht- (m.Im delalo na \h-> kriplje, da se potegne železnica čez Kapljo skozi Jezerski vrh do Kranja, kar š • lahko zgodi, dokler ni ielesnios v llo/no dolino m nakraj Karavank do Tržiča." O sancta simplicitasI Kaj pa bode k temu reklo glavno .stolno mesto celovško? In kaj Borovlje in Tržč? Samo v poslednjih dveh krajih j" industrija bolje zastopana, n go je pri Vas doli na celi črti od Sineš eesi č.-z Jsierski vrh notri do Krama Vsemu tema Vašemu taUu sigurnemu načrtu p< treba le toliko pripomniti, da te železnice sedanji Jeaerjaai dočakali ne lu.do In tudi naš „ prec tslužiiiu g. d*»ž. predsednik Schmidt-Zabierovv je ne bode deležen; gotovo pa bi ta mož ne imel kakih posebnih zaslug za to, ako bi se res sploh kdaj zidala. To bodo odločili drugi gospodje. No, in sedaj vprašamo, ali imajo Jezerjani v resnici potrebo, „takeaiu gospodu, ki se tako izdatno (?!) za njih oddaljeno gorsko dolino poteguje (?), hvaležni biti?" Nikakor! Prej d-janja, potem pa hvala! Kdor pozna našega deželnega predsednika, ta bode vedel, koliko mu moremo mi Slovenci zaupati in verjeti. On nima srca za nas — in tudi za Jezerjane ne. S tem, da ga je na migljaj gosp. okrajnega glavarja velikovškega imenovala tamošnja občina svojim častnim občanom, ni si kot taka pri njem dobila nikakega večjega zaupanja ali spoštovanja. On hode tudi Se nadalje ostal j vrl in neizprosen ter gluh za vse naše težnje. On nas Slovencev ne tuore; mi smo mu zoprni — in z nami zoprni so mu tudi slovenski Je'.erjani, če tudi so si ga postavili za malika z namenom, da hi se mu prikupili in naposled pili na kožo in škodo drugih koroških Slovencev. Saj dobro vemo, kako zna g. Schmidt ZabierOVV vsa taka odlikovanja porabiti na /unij v svojo korist. To nam tudi potrjuje fiktum, da se naš deželni poslanec in župan Jezerski g. Fr. Muri ves ča* som nekako osfen-tativno izogiba vsake slovenska dražbe. Nikdar ne uvidi potrebe; drt bi se potrudil v Celovcu mej Slovence, in se takov krogu svojih somišljenikov kdaj o čem informiral Molčimo o tem, da se je g. Muri kdaj udeležil v svojem volilnem okraju kakega shoda našega katol.-političnegi in gospodarskega društva. Navadno je na vsa prijazna povabila v zadnjem t r enot k ti telegrafičmo odgovarjal, da je na shod sadržan priti. To psi vso zaradi tega, ker se mu pohvala „našega prezasltižuega" gospoda deželnega predsednuta prilega, ter «e boji, s čim zameriti se n»u. Jedenkrat v leta bi mu pač moralo mogoče b'.ti, stopiti ra^j svoje voltlce, da bi ga vsaj po obličji spoznali, ker ga po bnsedah na zborih in tudi v deželnem zboru spit h ne pozneje. Kaj koristilo narodu taki zastopniki, ki se v celem zasedanju ne oglasijo niti jedenkrat k besedi — najbrž samo zaradi tega ne, da bi se ne zamerili svojim nemškim kolegam in drugim našim takoimenovanim „ boljšim prijateljem-, ali celo našemu „prezaslnžnemu" gospoda vladinom zaščitniku? Vse ee tdio kvitira, naj si že bodo dobri ali slabi predlogi. Naši gospodje c kr. uradniki, vnem na čelu okrajni glavar celovški, Mao Nevin, smejo postopati slobodno s Slovenci, kakor se jim ljub', v deželnem zboru nikdo ne najde uzroka, javno in jasno protestirati proti takemu postopanju, kakeršnemu "so ravno Slovenci Oslovske okolice izpostavljeni. Naj naš gospo.I deželni predsednik čuje na svoja ušesa, kake uradnike »i sbita okolu sebe. Zip'.sniki deielnozborski pa naj pričajo posnim rodovom, kako «o nekdaj trpeli Slo-veuci na Kop š kum in kako moško ter junaško so Be za nje potezali njihovi zastopniki. Gospod učitelj t rdi dalje, da t 'di, kar se tiče občinskega uradovanja na Jezerskem, je ve.- v najlepšem slovenskem redu, „samo korespondenca n a koroško stran je nemška, to pa zato, ker se tiskovine (lurmulari) od c. kr. okr. glavarstva ve- hkovšbflga le nemške dobivajo. Izvrstno! Ali to trpite?- Ali ne morete zahtevati slovenskih ti. ekovin — za svojo občino? To se da doseči, in makari instaučiiim potom. In le na koroško s t r a iv a e ne&iški uraduje? Bogme! Ali ho. čete tudi Vi b>ti kot bratje svojim bratom nepra. vični? Ali mora tako biti, kakor naši nasprotnik hočejo, in Vi jih v krivicah še podpirate! Torej na koroško stran se nora nemški dopisovati vsem občinam brez razločka,, tudi takim slovenskim občinam, ki, hvala Boga, £e slovenski uradu jej o. Ali se takim ne more na slovenske dopise slovenski odgovarjati -Znano je široko na okolu v slovenskih krogih, ko. liko so nekatere naše občine že trpele zaradi slo. venskega uradovanja, pa se niso dale v kozji rog ugnati in naposled so zmagale. Take občine sta mej drugimi tudi občini Bistrica pri Pliberku in Gloha-Bttica. Te dve občini uradujeta z slovenskimi obči-nami slovenski in čudom smo se čudili, ko smo nekoč izvedeli, da je Jezerska občina tudi jedni teh dveh občin na slovenske dopise n e m š k i odgovarjala Ali ni to sramota? Naj že zadene gospoda žnpai a samega ali pa gospoda učitelja kot tajnika! Kam pa pridemo, ako se bodo tako odlične iu od točno slovenske o tiri ne, kakoršna je ravno Jezerska, tako po robu postavljale slovenščini, to je svojemu lastnemu materinimi jeziku. Ali se ne škoduje s tem ug'edu drugih, ki se z vsemi težavami borijo za to, da bi priborile vsaj trohico veljave svojemu domačemu jeziku? Ali jim je to zameriti; in ali je. treba, da jim tudi So domače slovenske občine delajo težkote poleg neštevilnih diugih, nemškutarskili iu nemških? Hodite vendar možje in ne hodite nam na dau 8 takiuii smešnimi argumenti, kakeršne navija g. učitelj Jezerski v obrambo tamošnjega ura-dovanja. Jezerska občina bi morala biti uzor vsem drugim, ne pa da jim je v pohujšanje a takim postopanjem. Kar more iu zna storiti na druge slo* venske kraje, to mora pred vsem znati storiti tudi na koroško stran — iu mirna bode Bosna ! Kar nam pa na vsem tem najbolj ugaja, je to, da se je našel ravno učitelj, ki je za potrebno spoznal, ugovarjati našemu, po vsem stvarnemu in re sničnem prvemu dopisu. Mi pa si drznemo vprašati, kdo je bolj odvisen pri nas od našega deželnega predsednika kot predsednika c. kr. deželnega šolskega sveta, nego ravno učitelji? Ti gospodje morajo pl sati, kakor jim ta zagode. Saj jih poznamo! Skušnje nas učijo dovolj! Zakaj pa se ni oglasil gospod župan sam ali kak svetovalec jezerske občine? Do-VaŽe naj se nam, kje smo kaj v svojem prvem članku pretiravali, petem snamemo klobuk raz glavo iu prositi Vas hočemo odpuščanja. Ker pa tako postopanje ni mogoče dobro zagovarjati, bi bilo hoij« molčati; in ako bi bil g. učitelj molčal, storil bi bil dvojno dobro delo: sebe bi ne bil osmešil, meni bi pa ne bil dal povoda pisati ta drugi članek. Amen, _ —-č. V I>jiil»IJ»iil. 25. januvarja. Razdelitev delokroga sekcijskih načelnikov v učnem ministerstvu Novoimenovani sek- Dalje v prilogi. "Jfcfcfit Uir k tej ustni troni žalosti in vzajemnemu Obup • Mi'anček, najstareji, je h 1 namreč stavil Dali t. m SUvkotu muni predlog, da naj ne takoj pri. m« n uodna iLira „ L ublj.uiski potres*; Ta predlog t i lir. t in sestrica soglasno vzpre-jela m v kratkem je n »dohodna H ickova mladini pretresla vse omare in mize v sobi tako in na ta način, da je po naravnih zakonih doli popadalo m se razbilo vse, k»r je stalo prej gori v idealnih višavah . . . N i ta hrup in šnnder pa ja prihitela gospa Baca in s prvim pogledom preadarila resnost položaja, I dragim pa našla libo, teto vseh bolečin. In tako delje . . . Tolažil sem ravno mladi naraščaj, ko se je prikazala najedenkrat razliti, ena mama Buča, vsa razjarjena, kakor angelj j »as brest meča. „Le poglejte me, gospod H I* je sopihala. »Vsa ss t bes in . . . To je bakok v 6hni solil — 0 ti moji ofhooi, ti me sphavijo is v bani ghob ! — To je ghozno, kukoh sti Inče.- Skoial sem posredovati in sem pomiroval raz-buti-ne duhove, kar ne mi je. naposled tudi posrečilo do cela. Le Milan;ka je dehtela strašna kasen! Buoa ga je obsodila, da ne bo dobil „nobene die.i.' i m. e od i m! i ni 'kov in haok, zato keb je khiv pothesa*. Mladi grešnik se je nekoliko stresel v svojem kotu. „Zdnj pa pliavzaphav,w mi je dejala huda gospa mirneje, „zdaj, gospod H., pa le pojdiva ! Silvestbov večeh se je že začel." In res, glej! Ko sva vstopila z Buco, so bili že vsi gostje zbrani v obed ni sobi, gospodje in dame, lep pogled. Takoj Hom opazil na njib presenečenih obrazih, da so prčakovali „puhančkov in hackM mnogo želueje, kakor naju dveb, namreč Buce iu mene. No na vfie zadnje so pridišali tudi napovedani junaki in junakinje zadnjega decembra. »Prav lepo so pečeui!" je dejal Buckov brat Matija in dokazal resničnost svojega prepričanja s tem, da si je vzel kar tri največje kose ,za prvo potrebo1*, kakor je dostavil. „Izborno!14 seje oglasil za njim gospod Tepka, duhovito izstradan slovenski pisatelj, ki je spisal že dva „izvirna dopisa' za „Slovenski Narod", kar ga ni oviralo, da bi hh temeljito pripravljal — šele petnajst let — na „izborno- dramo. Na vsak način bi jo bili v našem gledališča že davnoj uprizorili, ako bi bil gospod Tepka, ime nitni „rejalist", tudi s peresom tako spreten in hiter, kakor pri „hackah". Slovenci, rešite ga I svojim denarjem slovenskemu slovstvu ! Tudi drugi gostje so se o Bucinih proizvodih prav laskavo izrazili. Imeli smo se prav dobro. Celo svinec smo | vlivali. Toda o tem drugič. — „To je pa bes pliav," mi je rekla, „da I ljudstvo phi nas tako izbohno zabava, kakoh beče! Človek se siceh mnogo peha in t hudi, phedno phide do veselja in hadosti, toda na vse zadnje j' le nekaj! Hazlične phijateljice me že zdavnaj zavidajo za naše zabave u TaČas pa Be je oglasil Bucek k besedi in začel z giujenim glasom: »Slavna gospoda! Vsakdo izmej nas ve, 4 smo se danes tukaj zbrali zadnji dan tega leta, di bi se Se jedenkrat nekoliko razveselili mej Bebo, kak«r tudi mej drugimi! Moja gospa Buca nam spekla v to svrho puranov in rac, katere vam * bodo škodovale gotovo prav nič, ako se bodet spominjali z zadovoljnostjo tega večera še v davni letih . . . Namreč! Ako človek premisli, da je rav Priloga „Slovenskomu Narodu*4 št. 20, dne 25. januvarja 1M6. ski načelnik nemški liberalec Hart.el bode imel ednje- in visokošolske zadeve, sekcijski načelnik fof Latour vse bogočastne, umetniške in ohrtno->lske zadeve, sekcijski načelnik Bvlandt pa ljudsko dstvo. Za Slovence se razmere v učnem minister' vu niso ugodno premenile, kajti grof Hartel je aba zamena za Rirtnorja. Sekcijski načelniki imajo plik vpliv, včasih večjega nego ministri sami. Če 3 je srednjo šolstvo izročilo nemškemu liberalcu, j jasno, da Slovani ne smemo od vlade preveč ričakovati, posebno ker minister Gautsch tudi ni ,am posebno naklonjen. Češki deželni zbor do 10. februvarja ne »ode mogel končati vsega dela, ki Se mu jo naku-jičilo Vlada pa vendar ne misli podaljšati zborovanja, temveč bode rajši pozno po letu ali v jeseni ga zopet sklicala. Sedaj se boji, da ne bi prišlo do kacega novega razpora mej Mladočehi in na mestnikom ali pa mej Čehi in Nemci. Poslednji prete, da ostavijo deželni zbor. Nemci bi utegnili to tudi stordi, ako se kurijatni predlog zavrže. Da so Nemci nakrat tako predrzni postali, ima svoje povode. Hujska jih namestnik Thun, veleposestniki, ki se javno ne upajo nastopiti proti Mladočehom, jim tudi svetujejo, da naj nastopijo abstinenčno poli tiko. Veleposestniki se s tem nadejajo doseči na Češkem kako premeno v politiki, da bi Mladočehi ne iimli tacega vpliva. Veleposestniki so jako nevoljni, da je moral odstopiti njih pristaš od name« stnlltva in še na tak sramoten način, za to hi pa radi onemogočili grofa Badenija in maščevali se nad Mladočehi. Sami se proti vladi ravno ne upajo nastopiti, ker bi radi, da pade namestništvo in miui stensko predsedniitvo jim v roke, kakor zrelo jabolko. Vlada upa, da se do poletja položaj kaj ■boljša. Novi namestnik nastopi takoj po sklepu deželnega zbora in bode skušal pomanjšati nasptot-stva mej strankami. — Praški mestni svet je prosil, da se pomnoži število sastopnikov, katere pošlje mesto v češki in nemški šolski svet s štirih na osem. Šolski odsek deželnega zbora se je posvetoval o tej prošnji. Nemci so ugovarjali, češ, da bi potem mesto poslalo Cehe v nemški krajni šolski svet, ki hi v njem imeli večino, Tak šolski svet bi pa dovolj ne hranil nemških koritdij. Odsek se je pa izrekel za pnmnoženje mestnih zastopnikov v deželnem šolskem svetu, ker so v tem vprašanju glasovali veleposestniki s Cehi. Rusini in Poljaki. V deželnem zboru vlada Se zadosti prijazno razmerje mej Poljaki iu Rus:ni. Pričakovati j" bilo hujših bojev, te se pomisli do godbe pri volitvah, Poslanec Barvinski je predlagal, da se u pelje na vseh srednjih šolah obvezen pouk poljščine in rusiuščine in da se za uradnik" upeljejo praktični učni tečaji v ruainŠčlni, Oba predloga sta se jednoglasno isročila odsek-ima, prvi učnemu, drugi upravnemu odseku Ravno tako so tudi Poljaki glasovali, da so predlog Vahnjaninov, naj se na poljski gimnaziji v Stanislava upeljejo rusinske paralelke, izroči deŽL-lnozbor. učnemu odseku. Bih so iasi, ko so Poljaki vse take predloge kar odklanjali, Sedaj so pa že mnogo snravljivojši postali. Srednje šole v gališkem dežoluem zboru Gališki deželni zbor* je v/.pieiel resolucijo, da s, v tisti najmanj vreden, ki si največ domišljajo, torej si jaz takorekoč prav nič no domišljujain. Ker sem tukaj v domačem krogu, se v višjo politiko nikakor ne bom spuščal, ampak — ostanimo rajši pri nas doma. Ako preadaritno tO leto. moramo reči, da je hitro minilo, in preveč hi imel opraviti, ako bi vam hotel tukaj še kaj natančnejšega povedati morebiti o shodu na Bledu, o klafarskih pesmih, o svoji jednoglasni izvolitvi v Radovljici, o našem domačin plesu, o, o ... o svojem biciklu in pa marsikaj dragega, kakor na priliko še posebej poudarjam svoje pnbivanje v sodu in predavanje na sodu za časa ljubljanskega potresa. Zatorej povzdignem svojo polno kupico in se vam vsem najlepše zahvaljujem, da sto me tako tiho poslušali iu tako potrpežljivo pojedli, kar nam je i/kuhala iu ispekla naša, to se pravi, moja častita soproga Moja ura tukaj kaže novo leto, katero vam vošim in žolim doživeti še večkrat." Občno navdušenost za novo leto sem opazil že prej in obiskal kaznovanega Milani ka v postelji. Podaril sem mu par delov puranov in raček. Kakor sem pozneje čutil, mi je pokazal mali Bucek svojo hvaležuost s tem, da uii jo nažokal v žep moje nove zimske suknjo pet žlic hvojs mlečne kaše. H. Lvovu osnuje šesta gimnazija, v Tarnovu, Jaroalavu in Striju pa realko. Zbor se je tudi izrekel za to, da bi se upeljala na vseh galiških šolah zgodovina Galicije kot obvezni predmet. Zbor je nadalje sklenil resolucijo, da se bi povišale učiteljem plače, pomnožile štipendije za učiteljske kandidate in preosnovali učiteljski izpiti. Rusija. Po Peter bnrgu se razširja novica, da malo pred cesarjevim kronanjem izide ukaz, s katerim se jako razširi svoboda v Rusiji. Sedanji car je precej svobodoljuben, »urno da nanj uplivajo še močno nekateri reakcijonarji, ki v najčrnejših barvah slikajo slabe posledice razširjenja svobodo. Posebno Pobjedonoscev odločno nasprotuje vsem liberalnim reformam. Bolgarsko sobranje se selaj bavi z novim kazenskim zakonom in rešilo ga je že dobro tretjino. Sobranje se je izreklo, da se 0pelje smrtna kazen tudi za ženske, kar v vladni predlogi ni bilo. Precej hoda debata j« nnela glede mnogoženstva mohamedanskih bolgarskih podlošnikov. Več govornikov je predlagalo, naj se jim mnogoženstvo s kaznijo prepove. Večina je pa iz političnih ozirov bila drugačnega mnenja in je proko te stvari prešla na dnevni red. Želeti je pač, da novi Kazenski zakon, ki bodo sestavljen popolnoma po novodobnih načelih, stopi kmalu v veljavo. Dosedaj so v Bolgariji Se veljali turški kazenski zakoni, ki pa ne ugajajo za krščansko državo. Italijani v Afriki. Že celo v Italiji dvomijo, da bi se mogla trdnjava Makale dolgo braniti. Po-manjknje jej vode. General Baratieri jej tudi ne more poslati dovolj pomoči, ker mu še manjka vo jakov, še bolj pa potrebnih živalij, katere bi nosile živ*/, as vojsko Sreča je za Italijane, da abesinska vojsk«, ki se je zbrala blizu trdnjave Makale in šteje (50.000 mož, se še ni pomaknila bolj proti eeveru, kjer bi bila lahko uničila razne malobrojne italijan ske oddelke, predno dojlejo podkrepi jenja, Pravijo, da Abesince to ovira v bojevanju, ker so mej konji in veliblodi se pokazale nalezljive bolezni. Demonstracija v CaracaBu proti Angliji. V venezuelski prestolnici je bila te dni velika demonstracija proti Angliji. Na javnem trgu so postavili sliko angleškega ministersk^ga predsednika in streljali v njo, potem jo pa raztrgali. Videlo se je, kako strašno sovraštvo vlada v tej republiki proti Angležem. Seveda taki dogodki gotovo ne olajšujejo rešitve veneziieUkega vprašanja. „Slov. planinsko društvo" in „Deutscher und Oesterr. Alpenverein". Že večkrat je bilo brati po nemških časnikih napade na „SIov. planinsko društvo1'. Tako je preteklo leto nekdo smešil „Slov plan. društvo" v du najaki „Deutsche Zeitung ter trdo prijemal prod Prtschaafs, ker se kaže prijaznega „Slov. planin skemu društvu". Letos se sopel drgne ob društvo „Grazer Tagblatt" I dne 17 januvarja pod naslovom : „\V'e lis Slovenen den Pramdenverkent keban*. Predbaoiva se v tem članku RSlov plan. društva" „•lep fanatizem", ^sovraštvo do Nemcev", „umazana konkurenca" in tako dalje. Preveč nujiiejšega posla imamo, da bi se na dolgo otepali s temi skra|nenemškimi listi, ter hočemo prav n,i kratko odgovarjati na ts ponavljajoče se napade, da izve šiiši slovanski svet, kako prijatelje ima v svoji sredi. Pred vsem hodi konstatirano, da je zaničevanje m popolno ignoriranje našega jezika pri napisih nkmŠkega plan društva rodilo potrebo ustano-nOVltve Slov. plan. društva". Vender je „S!ov. plan. društvo" hotelo ostati v prijaznih ođnošajih z nemškim „ Alpenvereinnm" ter javilo svojo ustanovitev tako centra i kakor tudi sekciji „Krain" nemškega in avstr. plan. društva. Sekcija „Krain" se tej objavi ni odzvala in je „S'ov. plan. društvo* v svojem ponosu popolnem prezirala, nadeje se, da se društvo ne bodo đršalc in v kratkem času raznalo. Ker se pa ia želja sekcije „Krala* ni obistinila in je društvo razvilo izredno delavnost ter vzbudilo zanimanje za alpinistiko tudi v širših krogih, redilo jo to slepo, črno zavist pri sekciji „Krain". — Sidaj ni Šlo več z ignoriranjem, sedaj eo pokazali očdo sovraštvo napram „Slov. planinskemu društvu" Od ugodnostij, katere uživajo dru-štvemki različnih planinskih društev vzajemno po planinskih kočah, od teh ugodnostij se .Slov. plan društvo" v kočah nemškega in avstrijskega plan. društva i/ključuje. Sekcija „Krain" je celo strogo naročila svojemu oskrbniku v Dfržmanovi koči, da jednoga diuštvenika „Slnv. plan. društva" v kočo puščati ne sme. In Bedaj pride najbolje: Odborniki sekcije MKrain" pripovsdttjtio javno vsakomur, kdor jih hoče poslušati, da izdajo v kratkem poziv na vse sekcije nemškega in avstrijskega plan. društva, da naj nikdo ne prenočuje v kočah „Slov. plan. društva". Dobro, g08podal Le krmko doli, da vas spoznajo tudi drugi ljudje, kakor vas poznamo mi. S tem bodete pa bore malo škodovali nlovenskim kočam, kajti turist nočeva tam, kjer mu je n ijbolj pripravno in ne gleda ali je na koči ta ali ona firma. Boj hoče imeli sekcija „Krain", toda na ta pota ne izvabi „Slov. planinskega društva", kajti to ima Čut za dostojnost in za korist, dežele. Ono simpatizira z vsemi društvi, ki imajo jednake smotre, kakor „Slov. plan. društvo", ono simpatizira tudi z velikim nemško-avatr. plan. društvom, izvzemši par odbornikov sekcije „Krain", ki spletkarijo zoper nSlov. plan. društvo", kadar in koder morejo. Očitate tudi „Slov. plan. društvu", da stavi koče po nepotrebnih krajih, kjer so že dragi koče postavili. Kako krivično in smešno je tako očitanje, kajti nijedne koče ni „Slov. plan. društvo" postavilo na nepotrebnem kraju. In tudi nespametno bi bilo staviti koče na nepotrebnih krajih, ko jih še na potrebnih nedostaje. Na vaše krivično očitanje, da bodeta alpini-stika in promet v naši deželi valed delovanja „Šlov. plan. društva trpela, odgovarjamo sledeče: V Ljubljani je nekaj odurnih oseh, ki si na vse mogoče načine prizadevajo, grditi naš rod pred ananjim svetom Po nemških časnikih pošiljajo deloma zavita deloma neresnična poročila. Ti so, ki škodujejo deželi na dobrem glasa, katerega po vsi pravici zasluži, a ne „Slov. plan. društvo", ki razvija tako koristno in potrebno delovanje. Sekcija „Krain" nemškega planinskega društva naj le spletkari zoper „Slov. plan. društvo". Pri-stoja ji t o jako dobro, BOSebno zato, ko sede v njenem odboru možje, ki so še v polupreteklem času nastopali, kot slovenski turistiški pisatelji. Na vaše napade pa ne bomo odgovarjali nič več, kajti pridi fanatizmu je vsaka beseda brezuspešna. Dnevm vesti. V Ljubljani, 25. januvarja. — (Imenovanje pri pošti) Poštnim kontrolorjem v Ljubljani je imenovan goap. Franc Poka pl. Pokalalva, doslej poštni blagajnik v Trstu. — (Repertoir slovenskega gledališča > .lako popularna in priljubljena naredna igra s petjem „Chouehon ali materin bi a g os I o v" bo jutri brez dvoma gledališče tlo cela napolnila. Naslovno alogo bode igrala gospč. P o 1 a k o v a. Prihodnji teden pride na oder nova opereta in sicer znana S a p pejeva opereta „Deset deklet, a za n ob eno moža". Ta igra je pisana z zdravim humorjem, je polna komičnih prizorov in dobrih dovtipov ter noj-rasnovratoejžih vse vprek jako melodijosnih na* pevov, tako da o nje uspehu ni dvomili Opera študira sedaj jedno najznamenitejših del našega časa, Veličastnega „Fausta". Da se pospešijo skušnje IS rasni novitete, ne bode v torek predstave. (Slovensko gledališče.) Sinocna repriza -Prodane neveste" jo bila v nekaterih ozirih še do-vršensj! t in popolnejša od prve predstave v tekoči sezoni, zlasti so bili doetti in teraetti ubranejši, seksteti rLe pomisli Marinka" pa ne je pel uprav čudovito preorano in Rno nuanciraio. S,, vilno občinstvo — gledališče ;e bilo skoro rasprodano — je soliste koncem dejanj m pri odprti se ni odlikovalo z opetovanim viharnim ploskanjem, sosebno gospč. Ševčikovo, gg, Park rabe k a in ValiAka. — (Čitalnica ljubljanska) Opozarjamo čestito društven-ke ua to, da je danes zvečer v mali dvorani »Narodnega doma" plesni večer z vojaško godbo. Tej vt selici slede v letošnjem prtd-pustu šo nastopne plesne zabave; v Mre do dne" 29. januvarja poakošnja za „Besedo" in „Kolo" ; v nedeljo dne '2. februvarja pleina vaja z vojaško godbi; v sredo dne 5. februvarja zadnja pnskušnja „Besede" in „Kola"*. — (Bicikliški plesni venček.) K plesnemu venčku, kateri priredi klub slov. btaiklifltOV „Ljubljana" dne 8 febrmnra t. 1. v „Narodnom domu'1 je pripomnil , da se ga udeleže člani v večini v novi salonski Iresi; glede druzega občinstva želi se, da pride v običajni salonski opravi. Ker šteje klub tudi dosti zunanjih članov in ker obetajo slov. bi-cikliški klubi v Celju, v Trstu in Gorici, kateri se še posebej vabijo, nadejati se jo zanimivega plesnega Vi nčka. — (Muzejskega društva) člani se opozarjajo, da bode prihodnji ponedeljek zvečer ob šestih v bralni sobi Rudoitiua občni zbor, pri katerem se bode volil jeden nov odbornik. K obilni udeležbi vabi — odbor. — (Bolniška blagajna mojstrov v Ljub ljanii bodo imela svoj redni občni zbor dne 0. februvarja v mestni dvorani ljubljanski. — (Občni zbor „Slavca".) Odbor „Slavca" opozarja svoje člane, da se polnoštevilno vdeleže občnega zbora, kateri bode jutri ob 2. uri popoludne pri Perlesu. — (Pevsko društvo „Ljubljana") bode imelo redni občni zbor v nedeljo dne 2. februvarja 180G. ob 2. uri popoludne v steklenem salon gosp. Ferlinea. V/pored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4 Poročilo revizorjev. 5. Volitev novega odbora, 6. Razni nasveti in interpelacije. — („Slavoeva Maskarada") bode letos v rNarodnem domu" na pustno nedeljo dne IG. februvarja. Ker je morala vlani ta priljubljena veso-lioa vsled raznih ovir izostati, bode letos pomnože« nega odbora naloga, ker je zanimanje vsestransko, da bode storil vso, da so maskarada sijajno in pri« merno prvi „ Slavce vi maskaradi" v „ Narodnem domu" vrši. — (Izjemni tarifi na južni železnici > Vodstvo južne ieleanice i« novic dovolilo izjemne tarife za dovažanje st ivbenega mat.rijtla za popravo po potresu poškodovanih ali zgradbo vsl-d p .t resa poru-šeuiii ljubljanskih poslopij. — (Hudodelniški album) Po vzgledu poli-cijskih oblastev v večjih mestih naložil je tudi ljubljanski mestni policijski nrad album, v katerem se nahajajo fotografiČne slike Oteb, ki so bilo že kaznovane zaradi hudodelstva roparskega umora, ropa, tatvine, ponarejanja denarja, uradnih pečatov m podpisov, zaradi goljufije in izneverjenja. Ta album Iteje sedaj 72!» slik Zislopano je tu staro m mlado — Tletni deček poleg 70letnega starca — zastopani tudi razni stanovi — piskrovez poleg elegantnima postopača — zastopani domači iu tujci. Domačih, t. j. na Kranjskem rojenih oseb, nahaja se v tem intereeantnem albumu 222, ki so bile kaznovane skupaj le m 587 leti težke ječe; največjih j" i/, ljubljanske okolice, kamniškega in kranjskega okraja Po spolu je 1J5 možkih iu 57 žensk. — (Policijske vesti) Gospe Jožefi Wistner, stanuj« či ob Gesti na južni kolodvor, ukradel je včeraj neznan tat, srebrno reinmtoir uro. Posestniku Janezu Jazbecu ukradla je v Cešnovarjevi gostilni v Kolodvorskih ulicah neznana ženska, ki s* je k njemu prisedla, znesek 8 gld. Policija je tatici na si* du. — (Vreme) imamo žf> nekaj časa jako lepo, suho, da se prali po ulicah skoro kakor poleti. Vender je precej mrzlo ali solnčno in prijetno — (Častno občanstvo) js občinski sestop na Jelioi v svoji seji dns 29 januvarja podelil dež. predsedniku gospodu baronu Heinu in okrajnemu glavarju gospodu markiju Gozaniju — i Zagorski Sokol) priredi dne l<;. februvarja veselico s govorom, igro, petjem in plesom. Nstanonaji vspored sledi. — (Okrožnim zdravnikom v Ljubnem) je štajerski de/.. Ini odbor imenoval gosp. dra. Josipa Vili meka, doma Is Neštet ne na Polkom. — (BeraČija celjskih uemškutarjev) „Domovina pi-e : N.i kako slabih nogah stoji nemški živelj v Oelji in sploh na Spodnjem Sfajerju, se prav očitno razvidi iz te«a, da si i/, lastne moči niti R8tndentenheima' ah pa kVereinshausa kr. do 2 gld. na d tn. Poleg tega dobe povračilo potnih stroškov in kanceliJHki pavšal — Na tehnični srednji šoli v Serajevu je razpisano mesto uč telja stavbene mehaniške geodezijo in deskriptivne geometrije v IX. dijetnom rasredu s 1200 gld. letne plačo, 400 gld. aktivitetue doklade. Čez pot, let so plača poviša za 400 gld. in prizna naslov profesorja iu čez 20 let se plača zopet, zviši za 100 gld. in prestavi so v VIII. čtnovnl razred. Sprva se začasno mesto odda in pri povoljnom službovanju definitivno. Za to službo naj se oglase inženerji ali pa prošnji ki, ki imajo usposobljenjo za srednje šole, ki so vešči kacega slovanskega jezika. Prošnjo do konca februvarja bosenski deželni vladi. Prošnje morajo biti kolekovane s 40 kr. za tiskovno p do in 10 kr. za priloge. — Pri okrajnem sodišču v Trbižu je razp san* služba sodnega sluge veščega obeh de lelnih jezikov. Prošnjo do 17. februvarja deželnemu predsedstvo v Celovcu. — Pri okr. sod šču v Kmt.tel-feldu novosistemilOVano drugo mesto sodnega pristava. Prošnje do dne 2. februvarja predsedstvu okrožnega sod.šča v Ljubnem (Leohen ) * (Srbske finance) so m- nda zopet jedenkrat v jako slabem stanju, ali je pa Milan državne blagajnice izpraznil, kajti sicsr bi v skupščini neki poslanec ne bil predlagal, naj se naloži davek vsem neoienjenoem, V zapadnih driUvah evropskih, ni tak predlog ravno napačen, ker ]e tu skoro polovica moških neoženjena, kar tudi v socijalnem oziru ni dobro, a v Srbiji je tako malo samcev, da ni o njih govoriti. Da se je torej stavil rečeni predlog, morajo biti krive le finance; najbrž ga ni dobiti groša v drž. blagajno, zato tako obupni nasveti. * (Oporoka milijonarjeva ) Nedavno je umrl v Šopronju predsednik tamošnje trgovinske zbornice Pavel Miiiler. Za generalnega dediča svojega velikega premoženja je postavil upokojenega sodnega svetnika Antona Sandorftyja. Mestnim ubogim je volil brez razlike veroiapovedovanja pol milijona gol-dinarjev. Ca bi pa utegnili nastati kaki razjiori, razdeli ua| se ta svota na 40 delov; 35 delov dobe katoliki, 4 dele protestantje in 1 del židje. Svojo trgovino in 40 000 gld, jo volil prokuristu Kammer-lakenu. Sorodniku dr. Otonu Milllerju je volil letno apanažo 3000 gld. in prosto s'anovanje. * (Samomor iz strahu) V Ot.takringu na Dunaji sta se dva šolarja v šolski sobi pred začetkom pouka po stari šolarski navadi pretepala. Desetletni Fran Vogel je pri tem odtrgal kljuko od vrat, prav v trenutku, ko je vstopil v sobo učitelj. Vogel se je učitelja tako ustrašil, da je hitel k oknu in skočil na dvorišče, kjer je obležal mrtev. * (Poskusen atentat) Iz Draždan je prišel s pošto zavoj, naslovljen na državno pravdništvo v Berolinu. Ko je sodni sluga prevzel zavoj, postavil ga je nekam trdo na mizo, v tem hipu jo zavoj eksplodiral. Na srečo ni bil nihča ranjen, pač pa je bilo poštno poslopje precaj poškodovano. Detonacija je bila velikanska. Preiskava je dognala, da so bila v zavoju Lduiehe patrone, a kaka je bila naprava, d i |0 eksplodirale, se ni dalo kou stat »vati, m takisto S* tudi ne ve, k lo jo ta prijazni dar poslal drž pra vdništvu. * (Zasuta vas) Velik plaz m nega je v Tosaliji zasul celo vas Trikala Vas je štela 24 hiš. Večina, prebivalcev se je rešila, le nekaj otrok m mog'o uteči Ponesrečilo js bije mnogo živine. * (Trideset let po nedolžnem v pregnanstvu ) !.'•' i 1865. je pogorela vas Skvosoovo na Ruskem Sum, di je zanetil <»gjnj, so je obrnil na nekega Sušina. Zupan Liptjev jo bil dal turo noč Sušina aretovata zaradi pijančevanja, lz zapora je Suš n videl, da gori pri županu; klical je najprej na pomoč, potem pa skušal prebiti steno zapora. Ko jo napravil toliko luknjo, da hi lahko splezal iz zapora, prišli so ljudjo. Dolžili ho Sušina, da je prebil steno, zanetil ogenj in potom zopet splezal v ječo in na podstavi teh podatkov ga je sodišče obsodilo ni smrt, katera kazen se mu jo prem mila v šest let delovanja V sibirskih rulokopih in trideset lat pregnanstva v Sibiriji. Boiia je to kazen prestal. Sedaj je neki Bahtarin na smrtni postelji obstal, da je on I. 1865 zanetil požar in da je bil Sušiti po nedolžnem obsojen in kaznovan. Reven starček se je vrnil Sušiti v svoj rojstni kraj, kake odškodnine seveda ne dobi — kam pa bi država prišla, ko bi morali plačati odškodnine vnem, katerim so je zgodila kaka krivica. 'JFffi~ Daljo v prilogi. "^0ti Priloga „Slovennkemn Narodn" St. 20, dnć 25 Januvarja 189fi. * (Junak žalostne postave ) Pariiki žurnalist Gallais se je pred nekaj meseci odpravil a svojo leno iz Pariza z nameno, da potuje ž njo v samo-kolici ali — po domače — »đajtrgi" okolu sveta. V Zagreba mu je zmanjkalo denarja, zato je raztrosil vest, da je izgubil 1000 frankov, v Belem-gradu je bil pa že tako obupal, da je sklenil umreti, j Obesil se je, a na mestu, kjer je vedel, da ga takoj ! najdejo. Res so ga ljudje rešili in mu pomogli, da je odpotoval na Dunaj. Tu je lakote na cesti omagal. Rojaki njegovi so zložili denar, da je mogel odpotovati v Pariz; za njegovo ženo ni bilo treba skrbeti, ker je bila svojemu možu že prej ušla. * (Kmetska gledališča na Ruskem.) V vasi Petjino v gubermji voroneški obstoji že deset let gledališče, na katerem igrajo samo kmetje in katero samo kmetje obiskujejo. Ustanovil je to gledališče neki učitelj in na svoje troške preskrbel dekoracije, kostume in kar je sploh treba. V dvorani je 120 sedežev po 20, 10, 5 in 1 kopejko. Gledališče je pri vsaki predstavi popolnoma razprodano. Jednaka kmetska gledališča odstoje tudi v Križevu v bol-bovškem okrožju in v vasi Roždjesl venskoe pri Petrogradu. * (Angleška banka) praznovala bode v tekočem letu UOOletniOO svojega obstanka. Leta 1094 yt- je sklenilo ustanoviti ,narodno banko" in se je podpisalo 1,200 000 Lstrl., koncem leta 1605 pa je začela poslovati. 8*danje poslopje angleške banko v Threadmedle ulici stoji žo od leta 1734 , sicer pa nima na zunanjih frontah nobenega okna in ne more se že radi tega ponašati z stavbarsko lepoto, pač pa je kljubovala že dvakrat napadu oborožene poulične druhali. Glavnica banke znaša sedaj 14.533 000 Lstrl. in ima rezervnih zakladov 3,714.000 Lstrl, Vodstvo obstoji iz 1 guvernerja, 1 podgovernerja in 24 ravnateljev. Osobja šteje zavod 11 (JO urad nikov, katerim se letno plača nad 3 in pol milijona goldinarjev vrh tega pa še za u pokojnin i nad pol milijona letno. Itazun teh 1100 uradnikov pa posluje še 1000 pisarjev. Bančni album hrani mnogo posebno zanimivih redkosti, mej drugimi pet bankovcev, katere so rešili, ko se je potopila ladija "Kuridika" in jih privedli čez sedem mesecev izpod vode. Nadalje imajo hankovc, kateri je bil celih 125 let v prometu, predno ga je dobila banka nazaj. Največ veljavni bankovci katere je izdala, so oni za 1 milijon Lstrl. to je 12 milijon goldinarjev; izdelali so se le štirje in se plošte potem uničile. Jednega ima Rothschild drugega pa Coutts. Zadnji dal ga je v okvir in ga za reklamo obesil v svoji pisarni. Po 100 000 Lstrl. izdelala sta se le dva bankovca; največ veljavni, ssdaj še v prometu so pa po 1000 Lstrl. to je 12.000 gld. Po-nočna bančna straža šteje 39 gardistov, katerim zapoveduje jeden častnik in 70 stražnikov. * (Arhitektinje v Ameriki) V San Fran cisku v Ameriki nameravajo zgraditi velik sanatorij (zdravišče). Razpisano je bilo darilo za najboljše načite. Došlo je več načrtov od raznih ameriških stavbarjev. Prvo darilo se je priznalo načrtu, kateri sta izdelali dve mladi dami sedemnajstletna Marija Chamson in osemnajstlelna Alice liando. Obe sta se dve leti na višji šoli učili stavbarstva. 1 r i Slovenol in Slovenko 1 ne zabite družbe sv. Cirila ln Metodu 1 %---------------- 1 1 Darila i Za družbo sv Cirila in Metoda v Ljub ljatti je podpisano blagsJnistvo zadnji teden prejelo: It objavljenih 100 gld. pokrnviteljine od g dr. Grego-rija Kreka v Gradcu in od g. prof Štiftarja v Kalugi na Ruskem 2 gld. — Ta tedt n ni bil dober. Bog daj, da bi bil prihodnji boljši 1 BI a g a j n i š t v o družbe sv. Cirila in Metoda. Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda : G. Fran Luznar, učitelj v Primskovem pri Kranju, 10 kron, nabrane v veseli družbi pri Kuk OVCU v Bri-tofu, darovali so gg. : M. Biezar, J Fende, J. Koželj, M. Krč, L. Lakar, Fr Luznar, P Pokorn, A. Potočnik, J. Remec iu J. Strupi. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki I Poreč 2T>. januvarja. Po naročilu grofa Uadenija so prišli sem namestnik Rinaldini, namcKtniski svetnik Čermnk iu namestniški tajnik P i p i c. Laška večina je včeraj razveljavila volitev M r n d i ć a in Jon-kota. Slovenski poslanci so vsled tega zapustili dvorano in Be najbrž ne vrnejo več v dež zbor. Dunaj 2f>. januvarja. Pričakovati je te dni jako važnih \ladnih naredb glede primorskih razmer. Dunaj 25 januvarja. Imenovanje grofa Coudeuhovca češkim namestnikom se razglasi Še pred proračunsko razpravo v češkem deželnem zboru. Dunaj 25. jan. Drž. sodišče je odbilo pritožbo dra. Luegerja in tovarišev glede razpusta obč. svet-, in sicer zaradi inkompetence. Praga 25. januvarja. V adresnem odseku je poslanec Kramar predložil popoln državnopravni načrt, kateri obseza vse češke postulate. Nemški člani odseka so protestovali proti temu in zapustili dvorano. Na predlog veleposestnikov se je volil pododsek, kateremu se je izročil Krainai'ev načrt. V tem pododseku so trije veleposestniki in trije češki poslanci. Opava 25. januvarja. Častni sod je dva tukajnja reservna č. stnika obsodil na Izgubo šarže. ker sta podpisala oklic zaradi Bismarckove slavnosti. Budimpešta 25. januvarja. Apponvijevi predlogi glede zagotovitve svobodnih volitev so se s privoljenjem ininisterskega predsednika od-kazali posebnemu odseku. Csaki je predlagal, naj noben uradnik in noben poslanec ne dobi železniške koncesije. Rim 25. januvarja. Vlada je poklicala grofi Nigro sem, da zasliši njegovo mnenje glede obnovitve trozveze, katera poteče 1.1897 Nigra je najstarejši laški politik in odločen nasprotnik obnovitvi trozveze. Narodno-gospodarsKe stvari. Dva olaj sevalca. Oul sem, vozeč se po železuici proti Ljubljani, ta pogovor: Aluh: Kaj imate opraviti v Ljubljani, če smem vprašati? Beluh: Nekaj drobiža nesem v hranilnico, seveda v staro kranjsko. A. : Čudo! Jaz takisto v staro, ker v mestni hranilnici gospodarijo slovenski hberaluhi. Brrr! Koliko zlega so na nas že navalili ti brezverci! Minili so stari dobri časi in ž njimi stari pošteni kmetje. To čutiva hudo, ker oba imava dokaj denarja naloženega pri kmetih. Poprej so dajali obresti po 8 do 10 od sto. Redno so plačevali, iu za dobroto, da jih čakam še leto in dan, so nosili vina, kuretine, svinjetine iu druge take kmetske drob njave. K*uet doma ni pogrešal, kar je prinesel, ampak vesel je bil, da sem dar sprejel in mu skazal milost, da ga se čakam. Tako je šlo vse po domače iu vse pošteno. Saj pravim, poštenost gre nad vse. B : No, zdaj so pa ti notarji in advokatje, ki pod krinko narodnosti odirajo narod, kmeta pripravili ob um in poštenost. Danes pride kmet in se ošabno obregne: pusti mi glavnico po pet od sto ali pa vzemi denar. Kaj morem ? Vesel naj bom, da dobivam obresti vsaj po pet od sto. Jutri pa piše notar: Izposloval sem za vašega dolžnika posojilo pri hranilnici. Plačam vam posojilo a 6»/0 obrestimi kakor so v pismu pisane; pridite po denar in podpišite pobotnico, sicer bi moral dolžno vsoto v sodišče položiti. Da bi ga strela! Samo 0°0 ponuja; kmet je pa po ustnem dogovoru dajal obresti po osem od sto in vselej tudi kaj prinesel za dobroto. A.: Zalibog, res je tako! Nam so se gotovi redni dobodki zmanjšali pod polovico nekdanje vsote Na drugi strani se mi pa smili ubogi kmet, ker je tako prišel pod oblast brezsrčnih tujih hranilnic in posojilnic. Kako si naj pomaga, kadar pride polom nad te denarne zavode, ki delajo s prenizkimi obrestimi. B : Ah, da bi skoro prišel! Pa ne razumem kako smo prišli v teh slabih časih, ko krnit skoro nič nima, da bi v denar naredil, do tegi( da y< tako malo zvršilnib prodaj in pri njih več ne uio remo delati dobičkov. Nedaj smo stopili k licitaciji, rekli kmetom na levo in desno nekaj prijaznih brst d in pustili so nam, da smo kmetijo prav > izdražili. Prodali smo potlej tisto kmetijo ni drobno mej sosede ; nekaj seveda nam je ostalo dobička za trud in za nevarnost, sosedje so pa naredili še večje dobičke, ker so kupili nem 1]lica od nas na čakanje in malone zastonj. Zdaj pa pride kmet sam k dražbi in preplača zemljišče. Denar za to mu pa izposlujejo zopet tisti prokleti liberalci. A. : V „Slovencu" od petka, 17. januvarja 1890, sem čital govor poslanca Pfeifrrja, v katerem utemeljuje svoj predlog o polajšavi prisilne legalizacije. Ta predlog bi utegnil naše koristi nasproti kmetu na bolje obrniti. B. : Vem, da poslanec Pfeifer že dlje časa jaha tega konjička — količka; ne razumem pa, kako bi njegov predlog koristil baš nam, A. : Ze gola logika vas mora učiti, da je Pfeifer je v predlog koristen in času primeren; ker sicer bi so mu ne protivili narodni liberalci. Toda poslušajte tudi praktične rnzloge. B. : Prav radoveden sem; prosim, govorite. A. : Nameravana olajšava se tiče vrednosti do 100 gld. Hranilnice ne posojujejo zneskov pod 100 gld., ker so dotični stroški v primeri z zneskom posojila preveliki. Kmet in sploh bolj majhen posestnik pa potrebuje prav pogosto zneskov pod 100 gld., in kam naj priteče v sili, ako ne k nam? Tako bo baš odprava legalizacije za malostno zneske kmeta zopet dovedla pod krila svojih starih in naravnih, svojih domačih dobrotnikov. Dolžno pismo naredim sam ali ga naredi prijatelj, takisto tudi prošnjo za Intabulacijo. Kmet bo sicer za to delo nekaj plačal, vender dokuj manj, kakor bi vse to stalo z legalizacijo vr-d pri notarji ali advokatu. Glavna rpč jo pa, da se kmettl prihranijo pota k sodišču, Verjemite mi. da je kmet toliko bolj srečen in pameten, kolikor manj pride v dotiko z advokati, notarji in sodišči — s temi gnezdi liberalstva. B. : Meni bi tudi bilo sitno pečati se z nia-lostnimi posojilnimi zneski. Sploh pa ne bi bilo za občo korist ako bi se v zemljiško knjigo vpisovala prav majhna posojila in ako bi se zemljišča tako drobila, da bi se v zemljiški knjigi opravljala po-ses'va tako m znatna, da jih brez drobnogleda težko najdeš v mapi. A : Vaše modrovanje diši po liberalstvu. Manjša kakor so posestva, toliko več je ž njimi prometa, in to je za nas koristno. Tudi ni treba, da se ukvarjate z majhnimi posojilnimi zneski. Kmet prosi 100 gld ; danei mu daste sto, jutri sto, čez tri dni sto in čez osem dni še sto goldinarjev. Vi i ni 11 •■ štiri vknjiže.na dolžna pismi brez legalizacije, vender pop ilnoma poštena, kmet pa plačuje obresti od vseh 400 gld. zajedno. Pozneje mu tudi daste štiri pobotnice vsako posebe, Haj jih plača kmet, iu zopet ne bo treba hoditi k sodišču. Će km<>t ne plačuje redno, naredite za zamujene obresti nova dolžni pisma z novimi obrestimi; in kadar zem I j išče novih bremen ne prenese več, izročite dolžna pisma advokatu, da bo tirjal in kmeta pognal. Kmet bo za to klel advokata, ne vas, ker vedel bo, da vi ne zahtevate drugega nego to, kar vam pošteno gre: glavnice in obresti, in da stroške na-reja samo advokat tam pri sodišči, kjer tudi legali zuje. B.: Vse je res, kar govorite. A : Pokažejo se še druge ugodnosti Oe hočete kako zemljišče prikupiti k svojemu posestvu, pokličete dotičnoga kmeta o pravem času, že veste kedaj; ponudite mu kupnino in km- t se bo naposled udal, ko bo videl novce nn mizi. Zdaj napravite tfikoj kupno pismo pred kmetskim) pričami in brez legalizacije. Ako bo kupoma nad 100 gld se pa naredi več pisem, ali v pismo postavi manjše kupnina nego je n snična. S kmetom se more ravnati kakor z železom, katero ne kuje, dokler je razbeljeno Na potu od doma do so I njega mesta so km t vČasi ohladi ali skuja, ali pride zap- ijivcem v roke; in pripetilo se je že, da je kmet predsednik m, kateri naj bi mu poveril podpis, zahteval, da se pismo prečita, predno se bo po I pisalo. In kaj je naredil sodnik P Ni pokarali m zapreti dal človeka, ki me je žalil oitoo, dvome' nad mojo poštenostjo, ampak prebral j pismo od konca do kraja, kakor bi morda tudi sam dvomil, ali sem pisal vse resnično in pošteno. Tako daleč nas je Zavedlo to liberalstVO 1 Zatorej mora nehati legalizacija; in dolžnost vse naš' stranke je, di slikamo to novodobno legalizacijo crno in črno, kakor največjo ne rečo za načega kmeta. In kakor veste, kmet nam verjame B : Ne bil bi verjel, da je Pfnifec toliko premeten. A : Tu ne gre za premetenost. Pfeiferju je do t*ga, da se tudi Kranjska d žela pridruži t stim bolj razsodnim d-želam, ki ho kmetu na korist sprejeli olajšavo pri legalizicji, l f-iferju gre z i čsst naše domovine. B. : Nekako čudno se mi zdi, da v Bukovini, v Galiciji, v Tirolah, na Goriškem, v Istri in v Dalmaciji le niso uvidli olajšav pri legalizaciji. Prav v teh deželah so kmetje dokaj bolj revni in podpore p~tr»bni, negoli v onih, kjer imajo legalizacijo t lajšamo. Ako je namen olajšave ta, da se kmeta obvamje Stroakov, potem bi bili morali najprej v deželah, kjer BO kmetje revni, olajševati le g Itsaoijo. Naredili ho pa ravno narohn. Meni se vender zdi da ima ta prisilna bg.dizacja nunon obvarovati kmeta, kateri ie P"leg revščine tudi malo izobražen in največ pisanja nevešč, da ga ne izkoriščajo sleparji in odrtnike A : To je v teoriji morda res, v praksi pa kmetu legalizacija ne koristi prav nič. Če hooejo kmetu pomagati naj satrd advokate in notarje. — Na:n gre za čast dož« le, in prav s trn, da zalite varno olajšave pri legalizaciji, spričujetno, da pri nas ni sleparjev in oderuhov, in da naš kmet ni na tako nizki stopnji, kakor in pr. v tisti na pol požideni Galiciji. Zato hvalim poslanca Pfeif.rja, ki nam dela čest in korist. Vstal sem na to v svojem kupeji iu v pri svoje I beralne oči v Aluha in B duha, ki me nista poznala. Obžaloval sem sam pri Sebi, da ne pošiljajo skupine kmetskih voliloev vsij trideset isvoljenoev v deželni zbor krm jak i. Ta dva možaka bi bila izvrstna narodna zastopnik.i in olaj se vid,»ca kmetskih denarnih mošnjičkov na kranjsko konservativni ah kranjsko katoliški podlagi. Bratje Sokoli ! jf Kakor oznanjeno, vršil ko bode V četrtek dne 6 svečana 1896 naš lotošnji prvi drnžbinski večer ki bode ob jednera prva veselicu v novo-izdelani telovadnici sokolski. Začetek je ob 8. uri zvečer. Pristop imajo izključno le Sokoli in njihove rodbine. Vstopnine ni. Pojeta pri veselici bratski nam društvi »Ljubljana" in „Sluveow ter svira si. godba c. in kr. poš-polka št. 27. Matančnoji vzpored razdelil se bode na večer veselice. Ker bode to prvi nastop „Sokola" v novi telovadnici, sklenil je odbor, da imajo društve-niki priti v sokolski opravi. Pozivljeva Vas torej, bratje Sokoli, da se za drnžbinski večer dne G. svečana 1896 poslužite v čim največjem številu sokolske oprave, kar bode dalo poseben značaj prvi sokolski veselici v »Narodnem domn". USTa, zčLstr! Dr. Ivan Tavčar, Viktor Murnik, t. fi. utarnsta. t. č. tajnik. Mnogo.tramka poraba. Gotovo ni domačega zdravila, kalero bo d* tako mnogoKtnmBko porubiti, nego ,,Moli ovo franronko žganje i« Sfll", ki jo takisto bo!< sti ut. fiujoče, ako «e namaže ?. njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo npliva na miftio- in živce krepilno in jo zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica i«> kr. Po postnem povzetji pošilja to sdiavilo vsak ilan lekar A. .MObb. c. in kr dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlaubt-n i*. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MObL-oV preparat, zaznamovan z varnostno enamko in podpiiom. 8 (1768— i) Maggl-Jeva alavnoznana Juhna zabola in Maggi j.vi bouilloiiski zavojfiki so 10 hitro udomaćili povsod v v i A j i h krogih. Nudijo pa tudi manj premožnim ljudem neprecenljivo koriti, da si i priprosto in Itednjoco pripravo preskrbe zdrnvih m lečndi jedij gtev. 43. Deželno gledališče v Ljubljani. Pr.Pr.708. V nedelj«*, rim Mi |anu%arl» I »9«. Materin blagoslov ali nova Chonchon. Igra s petjem v petih dejanjih. Preložil JoBip l'imperman. Kapelnik g. Hilarij Henisek. Režiser g. lludolf Ineman. Blagajna se odpre ob 7. uri. — Začetek točno ob V,H. uri. Konec po 10. uri zvečer. Vstopnino glej na gledališkem listu. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pefipolka St. 27. Priboduja predstava bo v četrtek, dne 30. januvarja lHtH>. I/ urndiicjgfli Usta. Isvr4llue hII ekftek ml % .m' «lra*l»e: Antona Same* posestvo v Cikavi, cenjeno IH.'12 gld. in 300 gld in Lovrenca Jarca posestvo v Dragomeru, cenjeno 1860 gld, oba dne *JM ji.ntivarja in 99. februvarja v Ljubljani. Jere in Jožefa Poljanec zemljišče v Zatičini, cenjeno 4'JKl gld, dne .'(". januvarja in 27. febrmarja v Zatičini. liovreta L e v a r j n posestvo v Giahovem, cenjeno ir>70 gld,, dne 'Ji), januvarja in f>. marca v Cirknici Tujci. "2i. januvarja. Pri flallel: 1'erlinger, Manuell, Schvvanda, Kel-lerniHiit) Keich. Krba, Ligna, Dint , Sehacherl z Dunaja. — Sbil iz Mokronoga — Schvveiger iz LitomiAlja. — Treo iz Postojine. Pri i.loj «1 ii : Schellandcr iz Grade;! Pn |ii#ii«'hi hiiloilvuru: Kenigsfeld z Dunaja. — Frank iz Rakeka. — Muller ii llerganvi. t nirII so f l.juhljaul: 21. januvarja: Jožef Rehol, mestni ub g, 70 let, Karolinška cesta it 7, spndenje jeter -22 januvarja Jera Zupančič, delavka, Na Stolbi it. 6, jetika. — Jurij Jekovec, miztr 68 let, Rimska cesta št. 9, emphisema pulra. 'J3. januvarja: Marija Knalič, Šivilja, 76 let, Cesarja Jožefa trg at. H oatareloat. — Jernej Pordan, delevac, 64 let, Opekarska cesta st 58, vodenica — Re/a Jesib, delavka, W let, Poljanska cesta it. 33, jettka. — Marija Kiizler, li-Vilja, 22 let, Poljske ulice it. ;>8, jetika. — Marija Latin, nradnikova vdova, 81 let, Marije Terezije cesta it. 14 oatareloit. Meteorologično poročilo c« 'P ■ > P Btanje čas opa- baro-zovanja metra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 91 urah 24. 26. m y. zvečer 743 7 7. zjutraj 7480 i. popol. j 7 4 2 1 Srednja včerajin • P7 — 9*8 a teui| al. avzh. ar. vzjvz. al. s zh »ratura — skoro jas. jasno jasno -14», ta 1 V 7 nad XD"CLx^^3lca. "borza dne 25. januvarja 1890. Bkupni državni dolg v notah.....loo gld. 70 kr. Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta .... Avatrijaka kronska renta I . . Ogeraka zlata renta 4°/,. . . . Ogeraka kronska renta 4"/a , . Avatro-ogerake bančne delnice Kreditne delnice...... London vista. ....... NemAki dre. bankovci ta 100 mark 90 mark......... 90 frankov........ lUlijanaki bankovci , , , , , C, kr, cekini . 101 10 Sj) . 122 ■ 7') S) . 10O ■ 65 . 122 • 70 t . HH a> 05 . 1(107 • — , 37o ■ 50 . 191 ■ 15 » , 6» 2 i V , u ■ 85 ■ i* n 61 n . 44 n 16 f , 6 • 70 Dn^ 24. januvarja 189G 1° državne srečke iz I. 1H.~>1 po 266 gld. Državne »recite iz I, 1864 po 100 gld.. . Dunava n g. srečke 5° „ po lOO gld. . . ZemU. obo avstr. 4»/,- „ zlati zast. listi Ljubljanske srečke Akcije anglo-avatr. banke po 200 gld. . Traiuway-druSt. velj. 170 gld. S. V. . . Papirnati ruheli........ 148 gld. — kr. P2 . — ■ 128 r 50 • 120 , 50 n f;0 i) 23 . 50 > 23 . 25 t 170 „ 25 f 478 „ — 1 1 . 28 . m 2 fC - -a ■ si ■ « § a- n rt *B .2 * t c °- —Z "i — o > J- rt 0u .iz c t* H Težko prčkavljeiue, katar v želodci, djvspepslja, pomanjkanje slasti do jedij, zgago i. t. d., dalje katari v sapniku, zasllzenje, kašelj, hrlpavost bo one bolezni, (III.> v kojih bo 11698—1) OLAVNO CKLADlSTH_ po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. C. Ir. glavno ravnateljstvo avstr. dri železnic, izvod iz voznega reda >X5.®tfi» ";rst .--.^i.S flMlopoo orannjcol ptiKuJ^l .1 lu u»«1 o>uau«al so t Odhod Is Ljubljanu juž kol.) Zli MrS đ tnt-m. pv n«cl o*e'>ui vlkk r TTbir, PouUljbl, H«JJak, Oe-la* m, 1 i^'iituifiitd, l.Jul..iu, uoa 8eiit'..\i v Auum, laohl, Omnn-lmri, Bt luoyr»tl, tš\myr, Lino, Btitl*|aTlc«, Hionj, Marijine- um, Ilob, K»r!o.-« »»rs. Krati jot* vara, Prago, Mpsko, Dnuaj vu Amilotteii. Ji 1%, a) tO mir* *Jutri«A—ol%*dn* o«abnl vuk v Trti«, DsUak, Oelovao, Ljubno, Co« ScUthal v Hilnogjrojd, Uul (lutola, Zali ua Jeaam , i mu , poJt*(fM«t meaani vlak la Kočevja, Novnga meila o* 4. uri 1& min. i«n>oiiutn* otobid vlak a Dunaja, tdobaa, HeUthata, Beljaka, Oelovoa, Fransenafeat«, Poatabl«, Trblt* t Mi 9. uri lt& min. mv+ct+r metani vlak la Ko6ev)e, Novega Meata. ith 9. uri 4 min 99tŠ9w osebni vlak e Dunaj* preko Ajnatetieua k I^abnega, Betjeaa, Celovca, Pootabla, TrbUa. it. Odhod U Iajnbljavne (dr V kol.; ter« 1*8 »»»» a^sscvHai v Kamnik. . V. , 00 . popctuuin* , . . 0. . »O . B»rw . . Prihod v LJubljano (dri, kol.j. iti 0. url 00 m+in. ujutntj la Kamnika a ti. I.l . do%>oU*Hnm , ,, „ 0. „ atO ,, (1705-20, Lekarna Trukćczv, Dunaj, V. Doktor pl. Tnikoczy-jev zeliščni sirup od občinstva iiuvu-lno zahtevan pod imenom sok za prsa, pljuča in zoper kašelj prirojen Is planlnihlh mells6 ln lahko raztopljivega. vapnenega železa. Steklenica i navoilihmi o porabi 56 kr., \t otoklcnic 5 gld. 1 lubiva nu pri (1706 2) t l>«ll a uliratiiu ponto. Lekarna Trnk6czy v G rade i Slikar in pleskar iz Celja. Prevzemljem po coni slitarstojtearsioiu ter jamčim za najboljši materijal. Pri po: očila so ua razpolaganje. Vpt :iD!t nnj bo pri Kai olu Koleer-Ju ▼ hotela „Prl Maltču' v LJubljani lili naravnost pri ^821 1, Avgustu de Toma slikarju in pleskarju v Cel,u. Slikar in pleskar iz Celja. Pokojni moj soprog gospod Alojzij Kos, je bil pri zavarovalni dražbi za življenje ,The Gresham^ v Londonu za 6000 gld. zavarovan. Goneiolni zastopnik tukaj, pospod Ovldo Zeaohko, je takoj, ko sera prinesla dokumente, zavarovano glavnico brez vBitrega odtegljaja izplačal Za posebno prijaznost pri ura navi te stvari izrekam mu javno svojo zahvalo in nnj-iskroncjfie priporučara zavod ,,The Oresham". V Ljubljani, dne 21. januvarja lSiiii. (i8:i6) Ivanu Hos. Prešernove poezije v novi zelo elegantni izdaji v usnje vezan, zlatoobrezan Izvod 1 gld., po pošti 1 gld. 5 kr. prodaja in priporoča Anton. Zagorjan knjigar v Ljubljani. (1801-4) Besna ponudba. Mlad trgovec in posestn k na Spodnjom Štajerskem si il&Sj radi pretnalegn poznanstva, tem potom nevesto. Poleg primerne mladosti in prijazno unanjosti se znbteva gospodinska izobrazba, veselje do trgovino in prinesuk vsaj dveli tisoč goldinarjev premožonja. Resno in točno ponudbe, katerim se jamči popolna tajnost, sprejme pod naslovom „Sloi(-iiknkk upravni&tvo „Slov. Naroda (18'M) Deček za mes&rski obrt kateri je lepega vedenja in je ljudsko šolo dovršil, vspre|u>e Me tako| pri (1793-6) Jožefu Windischor-ju iii«Hur)ii v KHUdlji pri Novem ltlenia. črn, veliko rasti, 1 V« leta star, dober za stražo, se proda. Već se i/.vč pod naslovom: F. B. h, ni. fM %' liranjii. (1818—3) Lepo posestvo (arondovano), s hišo in gospodarskim poslopjem, z dobro zasajenimi vrti itd v IVoinli, 5 minut od M. P. na lirezjab, se dajo takoj z ugodnimi pogoji v na|enia Natančneje poizvć ne pri Fr. Ko-cijančič-u v Nošah, pofita Radovljica. (1809—8) pred potresom. 33 X 50 cm. Komad po 30 kr., po pošti 5 kr. več, dobiva se v ..Narodni Tiskarni". do 300 goldinarjev na mesec lahko zasluzijo osobe vsacega stanu v vneli krulili gotovo brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dm uljenih državnih papirjev in Brečk. — 1 *. • i. 11111 ii- pod J-ću lii n- Verdienst" KueloJfu ItliiHNe um Dimih ju. (1686—6) Zjednačilne stružnice ki se gonijo s kako Bilo ali z nogami, vrtalne stroje v vseli velikostih, stroje za reianje ovijakov, vobljalne ln pilne Btroje, vrtalnico za luknjo in ftkarjo, kakor tudi strojo za obdelovanje lesa, trakovne in kroz t. e tago, zllkalne strojo itd pofiilja po n jnizjih cenah (178H—-2) Friderik Merores, Dunaj, I., Rathhausstrasso 2. Ceniki zastonj in franko. Vedno 100 Btrojev v zalogi. eno steklo, potculan, les itd. lepi najbolj« slavno znano v Lubecku jridino preniovano Pl"iies - 3ta,uLfor - lepilo. Samo priutno v st^klunicah u 2G in 30 kr. pri Franu I4oI1uimiiii-ii. (1869—8) 3) Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem bo priporoča v izdelovanje vmmUo vratni h pnaek za lo-ce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre«l«>lu|e stare Barnokresnice, vznrejema vsakovrstna popravvllia in jih točno in dobro izvrfiuje. Vse puBke bo na c. kr proakuaevalnioi in od mene pretkniene, — Iluitrovsni ceniki SMtooj. 854649 33 9912 IS* *6Hi učenca ki ima veselje do trgovine z meSaniin blagom na deželi. Ponudbe v« prej enm Ifr. V v i \ ji t««l j, Trži***«* pri MulirimiiK«. (1829—2) Proda se hiša K |«sl«vm-«■■«» piuiia — Drago poizve so v j»«>-.i-:•« ■. t uI m« iu i.ii > n«!u A. Kalirt-n na PreSirnovem trgu v Ljubljani. (17'.>>—3) Tovarniška zalega s paientovuniiiii predmeti išče a g o sa. -fe o TgJtj za VBako občino iu okolico. Stalna mesečna plača zajamčena. Agentura se vzprejme lahko tudi kot postransko opravilo. Ponudbe pod lifro •.Sicherer Verdie«Ht" AVgUStU Tik v Pra«cl, HI50/II. iiTt;«—7) l,4'*tio VOltIO (fino oblnnjo) kot najboljše, najceneje in najčisteje zamotal no gradivo; lt*N€'il€5 oliojc /•« poftiljatve vzorcev vsak« vrste; t'lsl i I tir tre&Člcc za pivovarne in tovarne octa; r..tFioj4' vsake old'.ke m VBlikoali in za v.sako rabo; B stroji isdelane irolmih«*. higijeniono ciste; spe-cijaliteto: iskljućno patentovane cOTke srd smol lir. kakor tudi drup;« v Icmiio «1roko *|»iib Jk>*i®v, Pomagajo gotovo pri !* aš' ju. Iiri|»ftt OSitl« pi*Nii«km it:itarii iti %i»Mlir.«>ciJii. Po mnogobrojnih spričevalih so priznani za najbolj le ln najoenejie. V zavitkih po lO in SJO kr. prodajata jih Viljemi *1h.v«t in ^1 Itlartlt'lMrtilikui'r. Ickarja v l.juh-Ijnul, iu Martin l*ett'k v Veliki Nedelji. P red p ust 1896! Kotilijonski redi. kotilijonske ture, pokrivala, papirne krinke v bogati izberi. Kostumske podobe za maske po 40 in 50 kr. ..Moieiisltl plrsiilc«". Zbirka raznih narodnih iu navadnih plesov, 40 kr, po |nsti -13 kr. ..Taiiz-Altiu.ii-' za 1«>I«» l •*.!►«, 1 gld. 'JO kr, po posti 1 gld 30 kr. \tu> r -— Icgomlc ll««r*.«'U'*, polka francoska, 60 kr. J»l»onn'Xit — ..KoNOiiknoMpiMi**, rslČekf B I kr. Nadalje priporočam : 1'reSereii - 1*«"»mi. nov, elegantni natis, v usnje ve/.an 1 gld., po polti 1 gld. fi kr. < iiiipci umih - |*«>miiiI. brol. 80 kr., v platno vezane, z zlato obrezo 1 gld 40 kr., po polti 1 gld. 50 kr. l*lelw«>i» — ..Kuliarieo". 1 gld. m> kr. Prato — ..nu«iIk> Kttsjts>**a vezano, 8 gld. „HHnueu^S veliku opera, Ii gld. pourrl *a «la- Motir, 1. in II. del, a 1 gld. 50 kr. (18:13-2) aT. Giontinli knjigar v Ljubljani. 1 Vozni Mi t Sev. Ameriko jj pri h (1719-1 nizozeinsko-ameriški parobrodiii družbi. I Kolowratriii|? M IV Weyring»rgaHs^ DUNAJ, V tat h flfin fnf/>r//»<{/'. 1*»» IM mu i 1 it BSMSS • « »i» f. •T. I_i lit 114 »f-jt»!V kemično čisti higijeuični kranjski liker iz planinskih zelišč vpliva v visoki meri osvozevalno iu oživajoč, če se kdo neugotliio, slabo in ncvšečno počuti, pospešuje prebavijo-nje iu ko priporoča kot vsakdanja dijet učna pijača. Zajamčeno čisti izvleček jo in se ne sme primerjati z nobenim likerjem, ker dobrodelno in zdravilno upliva ter vse druge prekaša. Ta jedini domači proizvod to vrste bi se moral povsodi popolno ceniti in bi no smel manjkati v nobeni hifii, v nobeni restavraciji in v noheni kavanu. Pristnega prodaja (1370—'27) T. KIlsi-uLer -v ILjj-ia."blja,:n.I. Zakonito iHVHrevMii. vzprejme se s I. februvarjem v službo. Ponndbe blagovole naj ae poslati na «•. kr. postni : New*Jork in London nista prisanalda niti f vj^ evropski celini ter jo bila velika tovarna srehrnine p1 isil i iMiu , oddali vso svojo ziilnj;.i zgolj pro'i ,f majhnemu plačilu delavnih moči j. PooblaSčon Bom • "j IzVrSitl ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče \'*f predmete te proti tomu, da se mi povrne frld,Q'60j • d i n Bioer: <; komadov najfinejših 11:1111 i Zli i 1l nožev s pristno jjj angleško klinjo; 6 komadov amer. patent srebrnih vilic i/, lednega komada: 6 komadov amer. pa ton t-s rebrn h jedlln h žlic; IS komadov nmer. patent-srebrnth kavnih tile; 1 komad amer. patent• srebrna eajemataica za juliu; 1 komad nmer. patent • srebrne sajomalnica za mleko; ii komada amer. patent Ntelun h kupic za jajca; «i komadov angleških Vlktoria>falle za podalodo; 2 koimida efektnih mirili/."di svečnikov; priporoča jako dobro, simpatično kuharico s 8, -1'/,, 2 in Petnim spričevalom; — tre/nega, j iko lanesljiv.gu Uo. vljitŽH s H in .'iletnim spričevalom; - čedno, .'l.Mettio lil-ilujoi •- jako zvesto, priprosto, zelo pridno u.iliiUiirle«, ki lahko v l <> a i varščino: - ves mo*nlU deklet ia \nn dela r«i»i{i\iii — \u|no iA8o tri KoetllnldUe k«-k a rtv** ea tukaj in drugod, dober zaslužek in dostojno ravnanji' itd. itd. (1885) l*s'<>38a se mi iiS^Jao r<»si(S» hišai z vrtom v nirNlii bliza železnice, posob 10 pr:pravua /a kako obrtno podjetje, - Vso drugo poizve. se v poHr«»ilov»l a ©m vodu A. [Kulti*«« Prelirnov trg, v Ljubljani. (1794 .i) ! Sirijeve kroglje! 1 komad cedilnik k za cal: 1 komad najfinejša sipafllica za sladkor. ■i i komadov vkups samo «l Cm Velik«40kr., I 1 X 7 cm velike (i I kr., 1<»XH cm velike 1 gld, Razpošilja pioti p., v/.rt m jedina glavna zaloga za Avatro-Ogersko M. Rundbaliin, Dunaj. II., i (1771 — 1) GlockongiiHHO 2. U B ERAIL VORRATHIG17 MEĐA1U CAO (Patent Nio. Baron.) Kemično dod ttno Bredsl vo -a navadni pet rolo j. naj lo tako smrdi » vsaki svetilnioi. Jako lex>a, "brilailtlia lllč (kakor/arna). Znatno |>nštedeuje (do 50 odstotkov). Nohenega dima, nobenih svetilničmh saj, nahcnnga razpoka V originalnih »katljicah po 48 kr. TccLncv lcrcgflJlcsL T Irr. ( = a. ;^ie:i tedec). Prodajalci nn drobno dobe rabat. it;ij Sj Zalogo v Ljubijn i Ima (1504—80) u tavlja brc/, vsakih bolečin ter opravlja plmubo-^iiuja in \se sobne operacijo, - odstranjuje aobue bolečine i nsmrtenjem livoa zobozdravnik A. Paichel poleg čevljarskega mostu, v Kdhl rje vi biki, I. nadstr, Čudovito po ceni na prodaj Nil ni« kIiI. 9-10. ~3g*S Ker moramo opustili svojo podruioioe in veliko za-; logO blaga, ko smo ustavili svoje veliko tovarne, oddamo sarsdi ir:M 40 lepih, dobrih in jako koristnih st vanj po liki slepi ceni, o kakerlni se Se ni nikdar sliSilo. za •_■ gld. Iu kr. in s«cer i elegantno poslaosna ura, ki točno gre, za kar se j;itnči \ lot;t, 1 elegantno DOSlaOMU zlata Verižica ki so jako težko loči od pristno slatO, ker je jako lepo narejena, 6 dvojnofinih lopnili robcev, i Jako lepo žepno znalo ,. tiim brulsnitn iteklom, i prekrasno pristna , SVilens kravata naju -vejš ■ fji/.one, 1 jako lina kraVStna t igla /■ itinetnim briljantom, i prekrasni častniški usnjeni j portoinonaie is Jako finega usnja B iako tini prsni gumbi (lemisst) od imitovanega /lata /. umetnimi br\fanti, i iako lepa manletua gumba od imitovanega zlata ■ mehanično pstentovanim saklepom, i jako elegantne lenska brolna igla. l Dni s.....dkovnik, l tim ustnik sa imodke, 10 finih sngielkih pismenih papirjev in i" finih snglelk h pisni nih savitkov Vseh teh !<• jako lepih stvarij \kupe z uro vr.,1 velja samo '_' gld. 1" kr. I/, razprodaje prodejSIttO tudi tine ako elegantne pristno srebrne ?.epnc ure. ki jako tiiOttO gredo, z i kar jamčimo štiri lata, I jako lepo v OgOJU lino pozlačeno urno veriiioo .-. Lepim priveskoni vred samo po 8 gld Ta srebrna ura z gori omenjenimi jako lepimi •V.l stvarmi Velja samo .'i uld fiO kr. 11 ti naj se naročiti, kolikor le mogoče, ker se zaloga hitro razproda, in se nikdar VOfl lle ponudi v liv(jenjU lako ugodna pr.lika. 1\ i/p >silj i proti povsetju, (16o9—5) krakovska urtia osiednja razpoMljahuiia. F. Wiiidiasch v Krakovem, Vorka Joselowicza ceata nt. 10 C. blagO se takoj nazaj vzame. NB Nenoaji katere so že več let preskusene in po mlličnili zdravnikih kot lahko odvajalno, razstoptjivo sredstvo priporočano, no motijo pivhavlj iiija, so popolnoma no>kodlji\e. Ker so posladkorjene, jih otroci radi uživajo. Bkatljtoa, kroKiji«' Imsjoča, vajUa »."» kr., zavoj z M ftkat 1 jicami, torej s 1*20 U i «»u IJ Icaill i. velja lo I K>d. a. v. 7ohtflUO I ,.M«*u»l.riii-ov«i od-eValllCVCtJ vajalne krnglji, ou. — Pristne so samo, ako imajo pridejano varstveno znamko rSv. Leopolda" v rudečem tisku. Nafte registrovane skal-ljioe, navodi in zavitki morajo imeti podpis ,,l'liili|i|> STeHSSJSSin, A|»o-1 In lin Philipp ITeustein-ova lekarna pri ,SV, Leopoldu", Dunaj, 1., Pl uikengasse U. Zulo-ii » I.|ii1i!|miiI pri gospodu Plrcoll-1u, lekarju. (14(15—10) • i ~i wc; «rorcoeBl rt M (ki MaLi« rjduM *>*li*>'ld WAWiRW BcifiB ■sioB ^»»t*^ ] ......•• • srsass^s?!^» r.:cn 1-cria.li. in prepečenec (-Vctriillo-Si-v^-ieToaclE). je a.aifttsgiflgtfif sapMtfr ojutJLfisui^a Ljubljana, Židovske ulice, št 4. Velika zaloga obuval (l742> lastnega i/.d< lkn va ihnin-, gospod« iu otroi -ii« katera izvršuje eend, P i\ poštnin in iz zanesljivo trpežnega usnja m od najfinejše do najpriprostejtt oblike ,-. * Mere se shranjuje!«!, Vnanjim naročilom ' §j naj se blagovoljno pridano vsorse fj} Z Škofje I ulice 2 v Ljubljani, nasproti šentpeterski vojašnici se p:iporoča naročevanie različnih vrst oblek (1736) zagotavljajo točno izvržbo. ijRSr" Različne uzoroo blag-a ima na razpolago in uzoroe dostavlja tudi na salitovsnie na doni. — Ker ilče le mali dobiček pri nizkih eenah, se nadeja, da um bodo obila naročili omogočila, vsem zahtevani dč. naročnikov ustrezati. «: ^rw%r * a/Tf a/TT>e v tšTV^m !a. "*j Maščoba za koiuska kopita in usnje, 3.{ Fr. Kaiser I \ puškar v ZJubijani, Ssitlsirgaif iiliff Itt I r svojo vebki> salogo crožja >.C lov in osebr.o v .rnost. streljiva in potreb- % J « scln sa lo7co Specijalitete v ekspresnih 8 m f( puškah in ptićiricah, ki jih sam i '.1*. Injem. J* H Popravki ISTrtOJCJO v moji tkMiivnit'1. ilVMsfVMAOl . * - w s«\d %m%š3 M>ei ^iseaJiS i ******* **±*'if^,u*'>*,t ************** " Tapetiiišia tupč;a OBREZAs.:«™«..;.'.,., i'Miio stane pri meni tin lumlroc .u pore -ili r- uu.iritt/.«'I is najboljlega blaga solidno urejen. Ne ziimenjajto I n ili kot. najboljci znanih mo-droeev B onimi. kor jih tukajšnji minerji repcpolncroi irvr.šene ponujajo. /.'muli c ud 17—80 t'ld.; divani, oto ma i. garnituro in vsa tapetniška dela (17.17) po najnilji oeni. Največja zaloga elegantnih in močnih otročjih vozičkov od ti gbl itiiprej I¥E ehanik i [(,74° Ivan Škarl jj ' Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani ■ I lK€l(ftliij€k in iiofiravlja ^ nI viiluo Hirol*4 in veloel« Iter se priporoča p. n. občinstvu za izvrševanje v njegovo stroko spadajo-čih del in popravkov po najnižjih eenuh. rj Vnanja naročila no tečno izvršujejo. *' - a\ a ■ jk. AiT. . Srn Am. AK 4% Ax A ^ i iv-a.1t tj mL it > •)] Ljubljana. ftridllOS it 8, Igriške ulice st. 3 p 4f '" ■ p. n. e.ist. oboinetvn svojo ^ a vel ko nalogo vsakovrstnih k ^ peSij in glinastih snovij ^ ^ kakor tn<)i w ^ & t o d i i n i k o v • a in \n.-b v roko spadajo li del no ik * nUk i i l oenah. 117;iO) r lr"V"w Ljubljana, Dmnajuha t'OslaNt. Itts Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov, Ceniki zastonj in franko. HENRIK KENDA v Ljubljani. Nasjbogatfljssi zaloga za šivilje. (17481 :;, \ Y;i v to itroko spadajoča dsla, ■ posebno priponi ii|!g bisiiun posestnikom vezi za stavbe tet lamel as dobro delo intofino notrelbo. G. Tčnnies v Ljubljani. Tovarna za atrojo, žolezo ln hovino-iivnloa. Udalale kol pnaeliainii i vso vrste strojov za loaoroznloo ln iagro. (1788 1'ri'vsnm« MM impruM' hi imkrliiiji< |>i.ritw| i m k«itla po M.iii.niju "•IO. UjIlU t 1,1 . ||, _VIMllIll I. Oll'HIt. M '••^VTrrr^sffi^Jk.vs.iv^.*-•*-v ..r-*. ■ -^vraasaVsaVi Sv. Petra cesta št. 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št, IS priporoča svoio veliko zal...... gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. OI»w»i<«- ni«s-rA&£i&ir*zr^ascv r\aijn>>. j«" r«'iu'! <»s^ Solidno bisigjfo 1 >m| ......... " Si II 11 ! ANTON KOŠIR j v v Ljubljani, v Kolodvorskih nll- « « oah St. 39, poleg; Juž. • oledvora ■' 0" ^ ^. priporoča svojo • salogo izvi it m ili J jermeni' \ *» ^, slvaja In i «*•■- lil t' il ik lil m! i ji I I po olskih oenah i Korčeki ,,en gronn s m J po najnitdh tovarollkih oenah .... ~ § aaaa * ♦ s* »s »«»* • • • a gg. trgovcem v 171 a- K P ITlo trgovi»a s suknenim, platnenim in nianuf ■ • L^sC. v * ^in«la*.»sa»ai. I*s«-<1 Hl.olijo ki. ii. S|đ g| t'- J r r^e'C : ''ej c J-. p^cjcjefc^cjc Jr.^cjcjcjcfcjfjci-Scfr, rc^^p^e^cJcTc^c le^eJci^^i^^tJSS^f'i ^ ton. Faschinff-a vdovo D D ključavničarstvo 17,s Poljanski tiasip št. 8 (Reieson bila) pripor, ču svojo bogato BSlogO dtedilnili ognjišč ii •> I i>r i j> >unI <• kHl li. kakor tmli iittjfi ■i (hiIi. % žo.to medjo sli mesingom montiranih /.a obklade h pečnieami uli kiihhiuii in. i>i . > i I o n i i liit -«» In po reul. Vnanja niiročilu se hitro i/.vrse. 1 »trtim* Mj*MS> lejtSj 1hi7. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS LJubljana. Turjnikl trg St. 7 i Oospodake nlloe (Kneiil I 1 <.'t.'l) dvoroo). Xjjio."blja na. Stari trg- Btev. 1. Prva In najstare.ša zaloga šivalnih strojev. Tu ho tndi dobivajo vuiikovrHtni kmetijski stroji Posebno pa priporočan hvojo i7.vr.sin«' tofmiio-ro*iii*'«» in isilisllliilvo, katare hh dobtvujo vzlic njih izliornofdi c«n6. (17-11) _ Oenlkl sastonj in poltnlno prosto. S Troji le svojim Kavarna J. I^lTaflll^stml? ;ai> i> S 1 Ljubljana lim Dunajska cesta št. 5. 87 74 6445 Viljem Engelsmann st. Wien, I., Franz~Josefs-Quai Nr. 11. Ustanovljeno 1. 1870. Najboljša in najcenejša trgovina klobukov za ffo*|»oilc ln Kot novost priporočam: Obliko ,WaldmolHtor". Mehak klobuk za gospode, izborna kvaliteta, vvaeh barvah. Imam vedno veliko zalogo in razpošiljam le dobro blago brez vsako hibe. vl«»:i4— 4; Vsako naročilo se takoj izvril a prvo poito. Na debelo. Vsak dan dohajajo novosti. Izvoz. Razpošiljate v : Proti povzetju ali oddaji tukajšnjih referenc. Schicht * OVO patentoaano milo Trgovski učenec ziuožon slovenskega in nemškega jezika, 14—Iti let star, se vaprefuae v trgovino s uieemiiiui blagom. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". iltf25—3) izdelovalec kirurgičnih instrumentov, nožev in orožja st Bi Društvo „Nžrodni dom razpisuje službo v • ■ - v * v , ob jednem «■ ^ (182J—2) 08 (17SH-0 z znamko „labud" je najboljše vseh mil. Pismene ponudbe sprejema upravni odbor «lo «». proNlnca t. 1. Oženjeni prosilci brez otrok imajo prednosti Plača po dogovoru. V Ljubljani, dne 23. prosinca 1896. Upravni odbor. S čim naj se krmijo psi? Lene, s d r .i v o in čvrsto pse se zredi samo, ako so rabi Fattinger-j e ve patentirane rt S S ' Velika a>-* zaloga domačih ^ £ p izdelkov. priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo IkikiiI« sMlogo najfinejših britev, žepnih, in družili nožev, škarij za krojače, šivilje in manufakturi ste ter vsakovrstnega vrtnarskega orodja. kolače iz mesnih vlaken za pse (FteJ3cbrajor-Hnn4leftachon^ za krmljenje. Priporočajo jih vsi ž i V i n O z d r a V n i k i in k y n o 1 o g i. Odlikovani so bili ti kolači z zlatimi m e d a-1-j a m i Prospekte in v /. o r c e z a p o s k u-n j o pošilja gratis (ltjt>8—3 ZF'SLttim.g-ear Se Comp. Dunaj, VV gdner jjauptstragM 3. ■ V LJubljani jih Ima ua prodaj Peter L&ssnlk Najmodernejše toalete! Najnižje cene! ^Dunajska krojačka Marija ŽBaumgartne? a Sjub/jani, na 9tlarije herezije cesti št. I. Išče se tajnik ohf'fiso v «>lei)j«s evenhnlno okrajni s. ti* I op, z Muo plnro 500 gld., in sicer od občine 160 gld., cd okraja 050 gld , h sedežem v Velenji. Prosilci morajo l>iti sroošni popolnoma slovenskega in netnikega jezika v govoru in pisavi. Dohaiati morajo, da no ž* već let kot taki službovali. Posebno se bodo oziralo ha prosilce, kateri so v računstva dobro izurjeni in dotičnih pr.st.iv zmožni. Prošnje se imajo vložiti na obi-ino VcU'ii j«> «lo t O. I" ■ brili ar)■ i. I. Župan: T^žc-srnils. Krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme. ieassermann s4 v Ljubljani, Selenburgove ulice št 4 se priporoča slov. občinstvu \Mdelovat\je vi vti n t ti oottjh po najnovejši /\n^mi in nwpovolfft6^Š^i cenah. AnoltiŠko, frtnioosho i" tttZitn8KQ robo ima mt s/, 'mHŠru. — Gy. urmlnihinn M pripotoba 90 izdelovanju rstifcor rst ni /t u n i/ttrm ter priskrhnje rae znani x/»nič? pirrfttirte, kokot" suh/je, mečey klobuke tU ]>'im
  • itd. Poverjeni lalagntelj c. kr, uniformske blagajnice drž. ieleleinic uradnikov T. Pseiliofei-jeva lekarna,pri zlatem državnem jabolku4 1 >iiiut.). I., r^iiigg-4»i*a-it i-ait-ti-i«' sat;. li>. J. Pserhofer-jeve nduoiolno l/rnnlina Pre-i° krl otstllne kroglloe unenovane, btaro (JU Vajeti lic l\l UlJIllsU, ,.„; kr., al zvitka 2 gld. BO kr., H zvitki 8 gld 86 kr., i zvitki 4 gld. 40 kr^ B zvitkov !> gld 20 kr , 10 zvitkov u gld 20 kr. (Mani kol zvitek sn ne more polivati.) Prosi se izrecno U*W .,J. Paerhofer-Ja odvajalne kroglice" ~^ff /.nht.-vati in na to pa/.ili. d:t ima nupis »a pokrovu v-otke sku'ljire na aavnililn o uporabi slojt-či podpis J. Pserhofer iii sicer z rndeOlml črkami. Grenka želodčna tinktura preje H v- Zaradi preselitve trgovine } 11 šeirti Hh st. 8 prodam vse zimsko, kakor tudi flfttge predmete po 25-30 odstotkov Cunejn. iiMuo—a) Balzam zoper ozeblino J. Paorho-fer*Ja. 1 lonček 1» kr., b po&tnino prosto pošiljatvijo <>") kr. Sok ls ozkega trpotoa (Snit/.wegerieh-safi1, 1 steklenica pO kr. Balzam zopor golfto, 1 steklenica 40 kr., s poštnine prosto pi>fiiljatvijo o.i kr. Btoll-ovl Kola-prsparatl, izvrstno kiep-čilo va želodec, iu ziveo. 1 liter kola-vlna ali ellkslrja 8 gld., - '/, litra 1 -1.1 «0 kr., — ' 4 litra Bfi kr. Zdravilni oblit sa rane pok prof. Stendel-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 7.0 kr. ljenska esenca ali praSkn kapljice imenovana), habko ra/.topljivo zilizvilo, draž I-i e^a in kmpftujočc^n učinkii na želodec pri oviranem prenavljanju. 1 steklenica 22 kr, 1 dvanajsterim 2 "li! i udo7.nl balzam, I steklenica f)0 kr. FIJakarski prassk sa prsi, 1 s kutija lih kr., s i... M 11111 • - prosto pošiljatvijo (>0 kr. Tannoohlnln - pomada J. P»« rho-fer-Ja, najboljšo sreddtvo za rast las, 1 pusica 2 gld. Univerzalna čistilna sol A. W. Bul-rloh-a, domače sredstvo prut i slabi prebav i, 1 zavoj 1 gld SJJBjjT~ Razeu tu imenovanih preparatov bo v saloni se vse v avstrijskih časnikih Oglajlene tu-in inozemske farmacevt iflke specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zalitevanjc točno in najceneje. PoAUjatvo po polti itvrftnjejo se najhitreje proti temu, da se prej vposlje denar, veoje naročbo tudi proti povzetju zuoak-i. i-MW Oe se preje vpoilje denar (naJr (rld. 1 10 do 1 TO komad . . (|A , lfl-_ Srajo« mm d««ka> < Tallkoitth, kakor (gotaj k oru ml po gld. I -—de I 40 koima.l. , , 8-T6 , T't6 IpodnJ* hl«4« » #r«>aji»«»«la> a kakavoatO koan po (lil. —HO du 1 40 kom. . . 4AQ , T H) tm OTrilaikuf g-ld. i x. 3 O Za brezhiben kroj [a najaolidnejso postrežbo jamči Ivrdka C. J. Hamann v Ljubljani zalagatelj perila več c. kr. častniških uniformovaliać in uni-formovanja v nasi c. in kr. vojni mornarici. Najlepše darilo loloino in svečane prilike. Oljnati portret Ho x 75 rm Antona Martina. Slomšeka najlineje po najboljšem izvirniku izveden, na platno napet, v zlatih kovinsko-barok, antik-barok ter Črnih zlato okrašenih okvirih p«) 10, 12, 15 in 18 gl±, dobiva bo (1010—9; v trgovini D. Hribarja v Celji. Kaj je Anton Martin Slomfiek Slovencem, bite hi pievefl govoriti. Njemu se imamo zahvaliti aa družbo sv. Mohorja; njemu se imamo zahvaliti /a najbolje in najlepfte pedagogiftke spise in (banovinsko ljubezen vnemajoče pesni. On bil je aajodlieaejai baditelj naroda in najbolj vneti zagovornik pravic Slovencev. Nol>ona slovenska bifi.i naj bi ne bila brez slike tega slavnega mofta, ki je in ostane večni ponos in dika Slovencev ga Praško domače mazilo ^aSBBBJBBSSSSBBBSSSBBBBBBaSSBBSSSSBBBSaBBi (t7°'') las la3*a.rn.e b (gj je Itaro, najprej v Pragi rabljeno »lomače zdravilo katero obrani rane Čiste in varujo vnetja in boh-čine manjša ter hladi. V pmicah po 35 ln 25 kr To posti C kr. vet Razpošilja ie vaak dan. V«i ileli embalaže imajo »raven stoječo zakonito deponovano varstveno znamko Glavna zaloga: B. Fragner, lekarna „pri črnem orlu", v Pragi, Mala atran. ogel Spornerjeve ulice 203. Naznanilo. Udano podpisani umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani priporoča p. n. občinstvu in častitim odjemateljem svojo bogato zalogo zolenadnih, travnih in cvetličnih semen. Priporoča se za izdelovanje šopkov in vencev b trakovi in napisi ali brez njih. Nadalje priporoča mnogovrstne rastline za nove vrta, kakor tudi mnogovrstne rastlina ln ovetlloe v loncih. Vsa v njagovo stroko spadsjooe stvari sa po naj nitjih oenah ln po najnovejši faoont hitro lzvrie. Za mnogobrojna nar..č.ibi prosi z velespostovanjem Alojzij Koraika. gMT Učenec ~~2im*& zmožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi: aa tu takoj vzprejme. Se dobi povsod - h Kile za 25 kr. je zdrava hišna in družinska pijača, ki se izdeluje v Kathreiner-I j ovih tovnrnah ter ima podoben okus kakor prava bobova kava. Polog drugih pred-nost.iiij 86 ta sladna kava žo po tem okusu odlikuje pred drugimi takimi izdelki. Kathreinerjeva kava je najoku-anejša, nejzdravejša in najcenejša primes k bobovi kavi. Ona jo čisto prirođen plod v celih zrnih in ho rabi ■ velikim pridom namesto cikorije in drugih zmletih tvarin, ki se h' kavi mešajo, o kterih se pa kupec ne more prepričati, iz česa da so; uradne preiskave so pa dokazale, da so taki kavini nadomestki dostikrat z raznimi pritiklinami popačeni. Is začetka ae vzame ena tretjina Katbreinerjeve in dve tretjini prave kavo; pozneje pa vsake polovico. Tako postane kava voliko bolj zdrava in tudi mnogo cenejša. Katkreinerjovo kavo priporočajo najimenitnejši zdravniki, vsaki dan je bolj obrajtana kot zdrava redilna pijača v javnih zavodih, kakor tudi v stotisočerih družinah. Dobra jo pa tudi »cist hi, to je, bres primesi bobove kave, ker je zdrava, lehko prebavljiva, redilna in ob enem okusna jed. Vsaka Vestna gospodinja in mati, vaak prijatelj kave, ako mu jo mar za lastno zdravje, naj rabi odHloj Kathreincr-Kneipovo sladno kavo. s_ Le na to naj vsak pazi, da ne bo goljufan h kakim ničvrednim ponarejenim izdelkom, zato naj jemlje le izvirne bele zavoje Z varnostno znamko, kakor ee tu na strani vidi, ter a imenom. E i i i i i l Kathreiner! Pozor! Bodite previdni in ne pustite se prekaniti. Pristna ,,Kathreinerjeva kava" ima vodno enako, bele aavoje in se nikdar ne prodaja odkrita in na vago. Izdajatelj in odgovorni undnik: Josip Nolli, Lastnina in tiak „Narodne Tiskarne".