Eefo Vm., štev. 306 — Posamezna številka 2 din 7"L *" ’ . Ljubljana, sreda, 31. decembra 1947 UKEDNiSIVO IN UPKAVAl LJUBLJANA KNAFLJEVA (JULA ŠTEV S TELEFON 55-22 DO 65-26 ROKOPISI SG NB VRAČAJO IZHAJA V 8 A & DAN RAZEN PONEDELJKA INSERAT NI ODDELEK LJUBLJANA TELEFON 38-32 38-33 POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST 6« «M5 03 OGLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA (5 DIN O Vprašanje tržaškega guvernerja Prvi razgovor med predstavniki jugoslovanske in italijanske vlade Rim. 28. dec. (Tass) Po poluradnem poročilu agencij« AXSA je predstavnik italijanskega zunanjega ministrstva sporočil, da je imel 22. decembra generalni sekretar zunanjega ministrstva razgovor z jugoslovanskim poslanikom v Rimu dr. Mladenom Ivekovičem o predlogu Varnostnega sveta, da se določi kandidat za tržaškega guvernerja s skupnim sporazumom med Italijo in Jugoslavijo. Predstavnik ministrstva je pripomnil. da so »razgovori že v fazi izme- njave stališč«. Generalni sekretar se je informiral o mnenju jugoslovanskega posla,tka. Upajo, da bo sedanja izmenjava staljšc privedla do zaželenega sporazuma. Glasilo predsednika italijanske vlade De Gasperija »Popolo« je objavilo v številki z dne 21. decembra, »da je malo upanja«, da bi prišlo do sporazuma. V zvezi s to trditvijo lista »Popolo« naglasa »Unitä«, da De Gasperi. ki ni okleval, da bi rešitev nacionalnega problema, ki je tako pomemben, podredil tujim interesom, gotovo ne bo želel neposrednega sporazuma z Jugoslavijo. Stališče, ki ga je zavzel De Gasperijev list, pravi »Unitä« zbuja bojazen, da bodo imeli pri imenovanju tržaškega guvernerja odločilno besedo izključno tujci, ker je De Gasperi pripravljen na vsako kapitulacijo. samo da bi se izognil sporazumu z demokratično Jugoslavijo. ZA HIGIJENSKO IN TEHNIČNO ZAŠČITO DELA Sklepi konference v zveznem ministrstvu za delo Beograd, 30. dec. V zveznem ministrstvu za delo je bila včeraj konte-renea o strokovnem dviganju kadrov i področju inspekcije dela. Na konferenci so bili navzoči minister za delo LR Srbije Spasenija — Cana Babović in predstavniki zainteresiranih gospodarskih ministrstev, komiteja in komisije zvezne vlade, predstavniki ministrstev za delo ljudskih republik, osrednjega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije in društva Rdečega križa. Načelnik oddelka inspekcije dela zveznega ministrstva za delo Milan Žugelj je v svojem poročilu poudaril, da se je v novi Jugoslaviji iz temeljev spremenil tudi odtnos delavstva do proizvodnje, zlasti po podržavljenju glavnih industrijskih podjetij. Delavcem ni zajamčena le v državnih, temveč tudi v zasebnih podjetjih minimalna mezda, plačan letni dopust in mnogo drugih privilegijev, ki jih prej niso imeli. Lani decembra je izšel zakon o inšpekciji dela, na podlagi katerega se je pričelo organiziranje službe inspekcije dela. katere naloga je nadzirati ob sodelovanju sindikalnih organizacij, zlasti pa delavskih inšpektorjev pravilno izvajanje vseh predpisov iz področja delovnih odnosov. Minister za delo FLRJ je predpisal tudi splošni pravilnik o higienskih in tehničnih zaščitnih ukrepih pri delu ter nekaj posebnih pravilnikov za posamezne gospodarske panoge, pri katerih je zlasti velika nevarnost za živ-Ijeje in zdravje zaposlenih delavcev (v stavbarstvu, predilnicah, pri delu 6 poljedelskimi stroji, pri rudarskem delu v rovih, pri delu na ladjah, v grafični industriji itd.) Nadzorni organi so pričeli v tem letu nadzirati uprave podjetij in so že v 9 mesecih pregledali 5627 podjetij. Pri tem je bilo odstranjenih mnogo higienskih in tehničnih nedostatkov, kar je ugodno vplivalo na zavarovanje delavcev pred nesrečnimi primeri in obolenji. Kljub temu pa je še mnogo podjetij, kjer pomoč za prvo silo še ni dobro organizirana. Organizacija higienske in tehnične zaščite delavcev pri delu je ena izmed glavnih nalog upravnega in tehničnega osebja v podjetjih, ker se s tem povečuje varnost delavcev, hkrati pa pospešuje proizvodnja in učinek dela. V bodoče bodo zvezna in republiška podjetja nadzirali inšpektorji iz ministrstev za delo ljudskih republik, ne pa inšpektorji okrajnih Ljudskih odborov kakor doslej. Odslej ne bo moglo niti eno podjetje graditi kakega poslopja, če prej tega ne bo dovolil inspektor dela. V zvezi z ukrepi za higiensko in tehnično zaščito dela so na konferenci predlagali: 1. Pri vseh zveznih in republiških ministrstvih je treba ustanoviti organe, ki bodo skrbeli za izvajanje higienskih in tehničnih zaščitnih ukrepov pri delu. 2. Posamezna zvezna in gospodarska ministrstva ter generalne in glavne direkcije oziroma glavne uprave posameznih gospodarskih panog morajo pričeti akcije. da bi njihova podjetja delala v skladu s predpisi o zaščiti dela. 3. Gospodarska ministrstva morajo čim bolj popularizirati predpise o higienski in tehnični zaščiti dela. 4. Gospodarska ministrstva, ki vodijo podjetja, v katerih je posebna nevarnost za življenje in zdravje zaposlenih delavcev, naj ustanovijo posebne institute za zaščito dela, v katerih bi proučevali škodljive vplive dela itd. 5. ^ sa gospodarska ministrstva naj izkoristijo anketo o stanju higienske in tehnične zaščite v posameznih podjetjih, ki jo je izvedlo ministrstvo za delo FLRJ. 6. Izdati je treba disciplinske predpise, po katerih bodo kaznovane tiste osebe, ki se namenoma ne držijo predpisov o higienskih in tehničnih zaščitnih ukrepih. 7. Gospodarska ministrstva morajo posredovati pri svojih podrejenih direkcijah in podjetjih, da bi pri izdelovanju načrtov za gradnjo novih pdjetij upoštevali predpise o higienski in tehnični zaščiti pri delu. O strokovnem dvigu kadrov na področju zaščite dela je govoril inspektor zveznega ministrstva za delo Nikša Poljanic, ki je v svojem govoru poudaril neobhodno potrebo o šolskem in strokovnem izobraževanju kadrov v industrijski tehniki in drugih gospodarskih strokah, s čimer je treba pričeti že s prihodnjim letom. Mehanizacija dela, higienska zaščita in disciplina, čistoča in red v delavnicah — vse to izpopolnjuje materialne pogoje za visoko produktivnost, za nizke proizvajalne stroške, za učinkovito zaščito življenja in zdravja delavcev in pospešuje ljubezen delovnega človeka do dela. Naraščajoča moč Ljudske fronte v Vojvodini Letos se je v Ljudsko fronto avtonomne pokrajine Vojvodine vpisalo 400.000 novih članov Novi Sad. 30. dec. Moč Ljudske fronte Vojvodine je prišla letos do polnega izraza pri neštetih delovnih podvigih. V organizacijskem pogledu je Ljudska fronta dosegla zelo dobre uspehe. Leta 1947. se je v Ljudsko fronto Vojvodine vpisalo 400.000 novih članov. Volitev v odbore Ljudske fronte se je udeležilo 93,6%, volitev o okrajne in mestne odbore 91,44%, volitev v Ljudsko skupščino avtonomne pokrajine Vojvodine pa 94% prebivalstva. Pri odkupu belega žita je dala fronta neprecenljiv prispevek. Po zaslugi dobro izvedene agitacije in ob visoki zavednosti delovnih ljudi je bil odkup uspešno izveden. Najboljši so bili uspehi v gospodarstvu. zlasti v stavbarstvu in poljedelstvu. Naloga Ljudske fronte Vojvodine v letu 1947 je bila, napeti vse sile za modernizacijo kmetijske proizvodnje. za njeno vskladifev s splošnim napredkom na vseh področjih gospodarske izgradnje, za uvedbo novih metcd pri obdelavanju z uporabo agrotehničnih ukrepov. Mnoge naloge so bile uspešno opravljene. Velik korak v napredovanju vojvodinskega poljedelstva je bil, da so letos zorali 70% zemljišča. Žetev pšenice je bila izvedena v rekordnem času 14 dni. Obiranje koruze in sončnic ter žetev konoplje sta bili uspešno opravljeni. Skupna vrednost izvršenih del članov Ljudske fronte znaša nad 92.000.000 dinarjev. Člani Ljudske fronte so sodelovali tudi pri gradnji razmili in mnogoštevilnih gradbenih objektov. Osnovna sila fronfe. — Ljudska mladina, — je zgradila in izročila ljudstvu naselje Radičevičevo, kjer je zgradila 110 stanovanjskih hiš in desetine kmetijskih poslopij. Fronta je obnovila požgani vasi Ledince in Rakovac. Frontovei so pomagali graditi 142 žitnih skladišč, razna kmeti iška poslopja na 12 državnih posestvih, lopo za traktorje in mlatilne stroje v 29 kmetijskih strojnih postajah, zatem naselja Bikovo. Žedrdk. 01 ganiača. Revisor, Bogaraš in Oom. Tudi pri prvih delih za zgrp lifev velikega prekopa Donava-Tisa. kjer so izkopali 800 sondirnih jam. je dala fronta svoj prispevek. Vrednost vseh delovnih ur pri gradbenih delih ie nad 320 milijonov dip.TT i*?V. K eh: r' p r■ ' no dalo Ljudske fronte v Vojvodini se ie razvi rilo v več smereh: pismenih je postalo 1909 nepismenih, usposobljenih te za vo-di telic tečajev za nepismene 1880 oseh. 1627 deklet iz koloniziranih krajev ie dovršilo gospodinjske te- I čaie Na IntJ-kih um >■ rzah jp bilo 543 j predavanj pred več kol 75.000 sluša- 1 telii. Predavanja so obravnavala po večini najvažnejša vprašanja našega gospodarskega življenja. Frontne organizacije so se borile za fo. d'a bi v 584 knjižnicah in čitalni-eaji. med katerimi so mnoge ustanovili letos, in ki imajo nad pol milijona knjig, približale knjigo ljudstvu, v prvi vrsti vasi i n kmetijskim delovnim zadrugam. Tudi pri tem so imele precejšen uspeh. S prizadevanjem aktivistov se je povečalo zanimanje širokih množic za gledališče. S pomočjo fronfe so ustanovili neštete diletantske gledališke skupine. Letos je bilo pri 1697 predstavah 736.000 gledalcev. Organizirano je tekmovanje gledališč, katerega se je udeležilo 172 društev z okrog 2000 člani vseh narodnosti. Tekmovanj so se udeležila tudi manjšinska društva: 36 madžarskih. 15 slovaških, 6 rusinskih in 1 romunsko društvo. Z agitacijo so resno in načrtno podpirali vpisovanje otrok v šolo. Zaradi tega so izpolnili do 100% načrt vpisa otrok v šole. Frontovske organizacije avtonomne pokrajine Vojvodine so nudile znatno pomoč pri gradnji 10 šolskih poslopij, ki so jih letos zgradili v Vojvodini. Pri tem se je zlasti izkazala organizacija Ljudske fronte v Vojki (Srem), kjer so zgradili veliko šolo z 12 oddelki, ki bo služila za progimnazijo. Pri graditvi fizkulfurnih objektov je Ljudska fronta s prostovoljnim delom manifestirala svoje razumevanje za telesno vzgojo našega delovnega ljudstva. Vrednost prostovoljnega dela pri gradnji fizkulturnega stadiona v Tršcu znaša 2,5 milijona dinarjev. Doseženi uspehi zdravstveno-higi-enskega in socialnega skrbstva so bili rezultati dela Ljudske fronte. Skupna vrednost pomoči v letu 1947 znaša okrog 3,5 milijone dinarjev. Ljudska fronta je najbolj podpirala otroške domove, ki jih je v Vojvodini 39, zatem internate in domove za vajence v gospodarstvu. Piri oskrbovanju dijaških kuhinj je imel najboljše uspehe mestni odbor Ljudske fronte v Novem Sadu, ki je ustanovil osrednje dijaške kuhinje, v katerih se hrani okrog 400 otrok — učencev osnovnih šol. Pri vzdrževanju dnevnih zavetišč je imela najboljši uspeh okrajna organizacija Ljudske fronte v Sremski Mitroviči. S podporo frontovcev in s sodelovanjem Rdečega križa so letos poslali na počitnice 3.114 otrok. V vseh akcijah na zdravstven o-so-cialnem polju je Ljudska fronta dala nad pol milijona delovnih ur v vrednosti 5,241.730 dinarjev. Po številu akcij, množičnosti posameznih podružnic, po izvršenem delu. razširitvi organizacije same, po visoki zavednosti, ki so jo pokazali člani vojvodinskih frontovskih organizacij. je bil letos napravljen odločen korak za izvedbo petletnega plana. 13.000.000 prostovoljnih delovnih ur v skupni vrednosti 434.313.875 din je prepričljiv dokaz o tem. Zasedanje pokrajinskega ljudskega cdfcora Dalmacije Split. 29. dec. Včeraj se je pričelo v Splitu prvo redno zasedanje pokrajinskega ljudskega odbora Dalmacije, ki je bil izvoljen 14. decembra. Poleg odbornikov so zasedanju prisostvovali tudi predstavniki JA in mornarice z admiralom Josipom Cernijem ter predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij. Poročilo o dosedanjem delu je podal sekretar odbora Milan Criinič- Govoril je o pomanjkljivostih in napakah njdžjih organov iiudske oblasti. Investicijski • adbe-ni plan so izvedli za 96 odstoi.-ov ter porabili od določenih 80 milijonov “8. Gospodarska podjetja so izpolnila in presegla p1on. Za leto 1948 določa limn in i'Vcši'i'jcfiiij6 ter prcjzvcdnega plana lokalnega go spoda ,iva. Popravljenih je bilo mm -go zgradb v mestih ter na podeželju Pri teh delih je mnogo pomagalo ljudstvo s prostovoljnim delom. Znaten napredek je bil tudi dosežen v poljedelstvu in gozdarstvu. Za napredek v živinoreji so preje" kmetje iz Sandžaka in iz Sovjetske zveze veliko število ovac. V Kaštelu Lukšiču je bila odprta srednja poljedelska šola. v Drnišu gozdarska šola in dveletna nižja poljedelska šola v Kninu Pokrajinsko podjetje »Ribolov« razpolaga danes, s sodobnimi ribiškimi čolni. V tečajih se je usposobilo •30 mladih kapetanov., podjetje pa pripravlja tečaj za motoriste. Ribarske zadruge so zajele večino poklicnih ribičev. Današnja kapaciteta novo ustanovljenega podjetja »Ribolov« jamči za 20 odstotkov celokupnega ribolova v Dalmaciji. Ob koncu je sekretar poudaril tudi ’ 1 intenzivno delo na kulturno prosvetnem polju ter v socialno - zdravstveni služhi. Nato je bil izvoljen nov j ^ odbor: predsednik — Milan Getinič. podpredsednik Boško Knežević in sekrt tar Ante Meštrović, dosedanji g'avn, urednik Svobodne Dalmacije*. VES BAZEN ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV JE IZPOLNIL LETNI PLAN Premogovni bazen zasavskih rudnikov je v torek 80. t. m., ob 9. uri zjutraj dosegel svoj proizvodni plan za leto 1947. V vseh rudniških obratih v Zagorju, Trbovlju in Hrastniku je bilo delavstvu oznanjeno s sirenami, da je ena največjih delovnih zmag v Sloveniji — izpolnitev plana celotnega zasavskega bazena dosežena. V posameznih mesecih so zasavski rudarji dosegli plan takole: v januarju 100%, v februarju 100%, v marcu 100%, v aprilu 100%, v maju 99%, v juniju 102,9%, v juliju 102,3%, v avgustu 97,1%, v septembru 96,3%, v oktobru 101,8 in v novembra 100^%. Celoletni proizvodni plan prvega leta petletke je bil dosežen dva dni pred rokom. Rudnik Zagorje je v iorek izpolnil svojo plansko nalogo Premogovnik Zagorje je v torek 30. t. m. ob peti uri zjutraj izpolnil svoj letni plan proizvodnje. Plan je bil dosežen v tretji Izmeni, ki je delala v noči od 29. decembra na 30. december. S to zmago se je delovni kolektiv rudnika Zagorje uvrstil med tiste tovarne in obrate, ki so že dosegli plan. Proizvodni plan rudnika Zagorje je bil med letom štirikrat povišan. Marsikdo je bil mnenja, da je plan previsok. Visoka zavest delovnega kolektiva tega rudnika pa je premagala vse ovire. Z izpolnitvijo plana so zagorski radarji dokazali vsem omahljivcem, da je plan vendar realen. Obrat Kotredež je bil eden prvih obratov v Jugoslaviji, ki je uvedel mladinske številke, ki so mnogo pripomogle k Izpolnitvi plana. Mladinska številka obrata Kotredež je napovedala tekmovanje vsem mladinskim številkam Jugoslavije. Uspeh tega tekmovanja je, da imamo danes v trboveljskem okraju že 14 mladtnskih številk, ustanavljajo pa se še nove. Tudi novi način Izmenjave na delo viščih je pokazal velik uspeh, saj je pripomogel k povečanju mesečne in dnevne proizvodnje. Med letom je zagorski rudnik uspešno tekmoval z ostalimi rudniki Slovenije. V majskem tekmovanju je med zveznimi rudniki skupine zasedel drugo mesto in je postal resen tekmec trboveljskemu delovnemu kolektivu. Borba za plan je bila vse leto težka. Zmagala je vztrajnost delavcev in nameščencev' ter udarnikov, ki jih ima zagorski rudnik 161, novatorjev in ra. cicnalizatorjev pa ima 13. Na obratnih konferencah so rudarji spoznali pomen izvedbe plana, kar je pripo. moglo k uspehu enako kakor tesno sodelovanje sindikalne podružnice z upravo in dobra delovna disciplina rudarjev. Delavni kolektiv zagorskega rudnika ima velik del zasluge, da je ves zasavski premogovni bazen predčasno izpolnil plan. ~~ Tovarna dušika v Rnšah je Izpolnila svoj proizvodni plan v celoti Dne 29. t. m. ob 7. zjutraj je delovni kolektiv obrata amonijaka tovarne dušika v Rušah po velikih naporih izpolnil svoj letni proizvodni plan. S tem je vsa tovarna izpolnila svoj letni plan proizvodnje. Ob tej priliki so se zbrale v obratu amonijaka vse tri izmene, katerim je v {menu uprave čestital ing. Stanislav Bokšanin. Delovni kolektiv je zadnje mesece zelo pospešil proizvodnjo in je postal eden najboljših v tovarni. Zadnje tri mesece je obrat amonijaka delal nepretrgoma. Okvare strojev so obratni ključavničarji popravljali kar med polnim obratovanjem stroj'ev. To je zahtevalo večkrat veliko poguma. Tako je ključavničar Viktor Mavrič 20. t. m. popravil na avtoklavu vijake pod pritiskom 17 atmosfer, kar je bilo zaradi možnosti eksplozije življenjsko nevarno. K dosegi plana v produkciji amonijaka, ki je potreben za živilsko industrijo, hladilnice itd., so pripomogli tudi predlogi za tehnično izboljšavo obrata, posebno tedaj, ko 60 montirali nove aparature. V borbi za izpolnitev plana so kolektivi republiške kovinske industrije dosegli lepe uspehe V začetku meseca decembra je vse republiške obrate, ki pripadajo Direkciji kovinske industrije LRS, obiskala komisija za pregled izvršenega plana. Komisija je ugotovila, da je bit letni plan te industrije kot celote izpolnjen 10. decembra le z 92,3%. Takrat se je pred 18 delovnimi kolektivi pojavilo resno vprašanje, ali bo mogoče plan v celoti izpolniti do konca leta. Posamezni obrati so bili v velikem zaostanku, predvsem zaradi pomanjkanja surovin. Na posvetovanjih z zastopniki delavstva je bilo ugotovljeno, da bo kljub težavam mogoče izpolniti letni plan republiške kovinske industrije kot celote, če bo delavstvo napelo vse siie in v dveh dekadah izpolnilo preostalih 7,7% letnega plana, zlasti pa, če bodo tudi obrati, ki so že plan izpolnili ali skoraj izpolnili, nadalje dvigali dnevno proizvodnjo in s še večjim prekoračenjem plana krili primanjkljaj obratov, ki so zaostali nasproti planu. Delavci vseh tovarn so prevzeli obveznost izpolniti plan do konca leta. Borba je bila težka, a vendar so jo uspešno končali. Glavna direkcija kovinske industrije LRS je med tekmovanjem za izpolnitev plana začela izdajati dnevno poročilo o uspehih te borbe za izpolnitev plana. Ta poročila so pošiljali vsem obratom, kjer so delavci lahko dnevno primerjali uspehe posameznih kolektivov m uspehe svojega dela. Odstotki izpolnjenega plana so se naglo dvigali. V tem tekmovanju so vsi delovni kolektivi kot celota presegli dnevne planske naloge za nad 50%. Posamezni delovni kolektivi so pokazali izredne uspehe in so znatno prekoračili svoje lastne obveznosti. Tako je tovarna kovinske galanterije v Ljubljani ob pričetku tekmovanja prevzela obveznost, da bo do konca leta izpolnila 108,3% plana; dne 13. decembra je izkazoval delovni kolektiv 102% letne planske proizvodnje, 16. decembra je dosegel 103,6%, dne 28. decembra pa je že prekoračil prevzeto obveznost in dosegel 110.5%. V zadnjih dneh borbe je kolektiv te tovarne prehitel dva tekmeca, in to tovarno »Saturnus* v Ljubljani in tovarno »Plamen* v Kropi. S tem se je povzpel na tretje mesto po odstotku prekoračenega plana. Velike uspehe je doseglo delavstvo tudi v drugih tovarnah. V vseh obratih se je odstotek izpolnjenega plana med tekmovanjem dvigal mnogo hitreje kakor pred začetkom tekmovanja. Med tovarnami, ki so v tem tekmovanju najbolj dvignile svojo proizvodnjo, so: »Titan« v Kamniku, Tovarna okovja in pločevinastih izdelkov v Bistrici, Titovi zavodi »Litostroj* s podružnicami. Tovarna emajlirane posode v Celju, »Plamen* v Kropi, in Tovarna kovinske galanterije v Ljubljani. Do 27. decembra je letni plan izpolnilo in prekoračilo osem podjetij, ki so ta dan dosegla naslednje odstotke izpolnjenega plana: Tovarna tehtnic v Celju 137,3%, »Tuba«, tovarna kovin in bakelitnih izdelkov v Ljubljani 126,7%, Tovarna kovinske galanterije v Ljubljani 108,7%, »Plamen«, tovarna vijakov in žebljev v Kropi 109,6%, »Saturnus«, tovarna kovinske ambalaže v Ljubljani 108,6%, Tovarna emajlirane posode v Celju 107,9%, »Titan«, tovarna kovinskih izdelkov in livarna v Kamniku 105,3%, in Tovarna okovja in pločevinastih izdelkov v Bistrici 101,6%. Tekmovanje je v nekaterih obratih pokazalo le delne uspehe, tako v tovarni srpov in kos na Pohorju in v tovarni »Utensil!ja* v Ljubljani, ki sta bili večkrat glede dnevne proizvodnje v zaostanku. V celoti pa so delovni kolektivi republiške kovinske industrije pokazali veliko požrtvovalnost in delovno zavest ter so pravilno razumeli pomen te borbe. Delovni kolektivi nekaterih tovarn so v tekmovanju prevzeli velike obveznosti. Tako je tovarna »Titan* v Kamniku sprejela dvakrat večjo obveznost, kakor je normalna dnevna proizvodnja. Uspeh te borbe za izpolnitev plana nam kaže stanje dva dni pred novim*1 letpm. Dne* 29. decembra je republiška kovinska industrija kot celota dosegla 99,2% skupnega letnega plana, tako da bo do konca leta plan lahko v celoti dosegla. V Mariborski tekstilni tovarni kodo uvedli delo na 16 strojih Mariborska tekstilna tovarna, ki je dne 29. novembra izpolnila svojo letošnjo proizvodno nalogo, stopa z bogatimi izkušnjami v drugo leto Titove petletke. Letošnji plan izpolniti 32 dni pred rokom za delovni kolektiv ni bilo lahko. Že ob zaključku prvomajskega tekmovanja, ko se je vse delo razvijalo v mirnem tempu in niso bile vidne nobene zapreke, si je delovni kolektiv postavil nalogo, izpolniti plan do 29. novembra. Glavna ovita pil izpolnjevanju plana Se je pojavila v oktobru in novembru, ko je pričelo primanjkovati električne ener gije. Sprva je kazalo, da delavci ne bodo zmogli izpolniti plana niti do konca leta, kaj šele do roka. ki so si ga sami postavili. Toda napeli so vse sile in premagali tudi to oviro. Večkrat so prišli na delo, pa ni bilo električnega taka, ali pa je bil prekinjen sredi dela. Ko je bilo elektrike dovolj ves dan. so delavci vztrajali pri delu tudi v dveh izmenah dnevno, da so lahko izkoristili priliko za izpolnitev plana. Že med letom so uvedli stalno tekmovanje s podeljevanjem prehodne zastavice. V oddelku za hlačevino je bila prehodna zastavica stalno pri delavki Zofiji Berčič, ki si je že trikrat priborila naslov udarnice in je presegla v zadnjem času normo za | 29.5 odstotkov. V istem oddelku je | tudi udarnica mladinka Marija Lel- j nik, ki presega norme za 24 odstot ' kov. V zadnjem času so v tovarni začeli uvajali dnevno evidenco storitve slehernega posameznika. To jim je priprava za bodoče plansko leto- Leta 1948. bodo morali izpolniti za 13 odstotkov večjo plansko nalogo, kak^r letos. V prihodnjem letu bodo uvedli nov tekmovalni način dela in nov sistem nagrajevanja. Kakor je plan razdeljen na tromesečja, tako bodo tudi vsake tri mesece nagrajeni najboljši delavci, ki se bodo izkazali v trome-sečnem tekmovanju. Najboljših delavcev ne bo težko določiti, saj jih bodo pokazali evidenčni kartoni na strojih. Razen tega bodo po oddelkih uved_ li delo na večjem številu strojev. Večstrojni sistem dela za Mariborsko tekstilno tovarno sicer že dolgo ni več novost. V tkalnic; klota dela tkalka Terezija Gotlib že od leta 1945 na petih statvah. Tkalnica klota se ponaša tudi z delavkami, ki že dolgo delajo na 12 statvah. To so: Anica Špalir, Pepca Kosi, Marija Kizevič, Marija Mišigoj, Fatima Smaka in Ivica Cerovšek. V tkalnici klota bodo v novem letu prešli celo na 16-stat-venj sistem dela. Sedaj proučujejo možnosti, da bi strokovna delavka delala na 16 statvah, na 32 statev pa bi prišla po ena pomočnica. Celo v tkalnici svile, kjer je potrebna velika spretnost in pazljivost, delajo delavke na šest strojih. Tkalke, ki delajo na šestih strojih, morajo kontrolirati 48.000 niti. V tkalnic svile so letos spomladi začeli izdelovali batist za trakove pri pisalnih strojih. Proizvodnja teh trakov v Mariborski tekstilni tovarni bo zadostovala za vse potrebe Jugoslavije. Ko bo zgrajena naša prva tovarna pisalnih strojev, bomo tudi glede teh trakov neodvisni od inozemstva. V novem planskem letu bodo organizirali tudi brigadni sistem dela povsod tam, kjer je to mogoče. Tak brigadni sistem dela imajo že uveden v _ tkalnici klota in tiskanega blaga, kjer dela 18 brigad. Glavni pobudnik dela in uspehov tovarne je sindikalna podružnica, ki skrbi tako za dvig proizvodnje kakor tudi za kulturne potrebe delavstva. Nekateri obratovodje so dolgo časa mislili, da je sindikalno delo v proizvodnji nepotrebna. Ko pa so videli, kaj zmore tkalnica hlačevine pod vodstvom predsednika sindikalnega pododbora Dragota P upisa, so to svoje mnenje kmalu zavrgli. S številnimi študijskimi sestanki skrbi sindikalna podružnica tudi za politično in sploš-. no vzgojo delavstva. Živahno je tudi kulturno-prosvetno življenje. Najbolj delavni so pevski zbor, folklorna skupina in orkester- Na festivalu sindikalnih prireditev v Ljubljani sta folklorna skupina in orkester tovarne dobila diplomo in prejela nagrado v znesku 10.000 din. V tekmovanju knl-turno-prosvetnih aktivov mesta Maribor pa sta dobila folklorna skupina in pevski zbor tovarne prehodni zastavic; kot najboljša v Mariboru. Ni pa še dovolj razvito fizkulturno življenje. čeprav imajo v tovarni nabavljenega že precej fizkulturnega orodja in so dane tudi vse možnosti vsestranskega razvoja. Rsftsisttski kralj Mšltael odstopil Bukarešta, 30. dec. Danes ob 12. se se j'e romunski kralj Mihael odrekel prestolu. Kralj je svojo ostavko utemeljil s pripombo, »da monarhija v Romuniji ni več mogoča«. Bivši kralj Mihajlo je zadnji predstavnik nekdanje kraljevske rodbine Hohenzollem — Si egma ringen. Romunski veleposlanik ob grobu Neznanega junaka Beograd, 50. dec. Novi veleposlanik Romunije v FLRJ Teodor Rudenco je položi! dopoldne venec na grob Neznanega junaka na Avali. Veleposlanika Rudenca, ki se je pripeljal v spremstvu sekretarja veleposlaništva Constantina Deaka, tiskovnega svetnika romunskega veleposlaništva Cristine Luce in načelnika protokolnega oddelka ministrstva im zunanje zadeve Mate Jakšića, je ob spomeniku pozdravi] v imenu Jugoslovanske armade polkovnik Radomir Knežević, namestnik komandanta mesta Beograda. Ko je veleposlanik Rudenco pregledal v spremstvu polkovnika Kneževića razvrščeno častno četo, je stopil k spomeniku in noložil venec. Mediem je vojaška godba igrala romansko m jugoslovansko himno. STRAN 2 SLOVENSKI POROČEVALEC ST. 80« / SREDA, 31. DECEMBRA 16-17. Naša žena mora aktivno sodelovati na vseh področjih družbenega življenja Konferenca glavnega odbora in okrajnih sekretark AFŽ v Ljubljani Dne 29. decembra je bila v magistrami dvorani v Ljubljani konferenca okrajnih sekretark AFŽ in aktiva glavnega odbora AFŽ, da ob zaključku leta in v času pred ii. kongresom AFŽ Jugoslavije pregledajo dosedanje delo, uspehe in napake ter zlasti analizirajo delo okrajnih plenumov AFŽ v predkongresnih pripravah. V navzočnosti predsednice glavnega odbora AFŽ Aiagele Ocepkove, tajnice Branke Jurca, članice centralnega odbora AFŽ Jugoslavije Vide Tomšičeve in ostalih članic glavnega odbora AFŽ je konferenca živahno potekala. Tovarišica Branka Jurca je v uvodnem referatu podala kratek politični pregled v zvezi z I [.kongresom AFŽ in analizo predkongresnih plenumov posameznih okrajev. Ob zaključku letošnjega dela organizacije, je ugotovila, da je imela organizacija v prvem letu piana lepe uspehe, saj je pripomogla, da se je precejšnje število žena in tudi mater — gospodinj vključilo v proizvodnjo. V osnovi pa je delala organizacija veliko napako, — premalo skrbi je posvetila političnemu delu med ženami, posebno med delavkami v tovarnah in ženami na vasi. Poleg iega ženam še vedno niso jasna nekatera gospodarska vprašanja kakor svobodnega trga, dvojnih cen, odkupov in davkov, ki je posebno za kmete osrednjega pomena. Druga velika naloga organizacije, ki je bila dosleij slabo izvajana, a je tudi še vnaprej velike važnosti, je krepitev organizacije, ki je obenem krepitev Ljudske fronte. Centralni odbor AFŽ Jugoslavije je sklenil, da bo čas med 1. in 15. januarjm posvečen široki kampanji za vključitev žena v fronto. V ta namen je treba takoj začeti množične sestanke žen v krajih in vaseh, na katerih naj raztolmačijo pomen in vlogo fronte med vojno in danes. Hkrati je treba pregledati, koliko članov ima fronta na vasi, koiik je med njimi odstotek žena in kolikšen je mesečni prispevek članarine. Važno za pregled je tudi, v koliko je žena vključena v ljudske odbore kot član front, nadalje v različne komisije in v koliko je žena ini-ciaiorka zadrug. Na teh sestankih naj se ženam predočijo še konkretne gospodarske, kulturne in sociaino-skrb-slveme naloge. Predkongresni plenumi so dokazali veiiko pripravljenost žena za izvrševanje naiog. Predkongresni okrajni plenumi so po večini sprejeli zelo dobre sklepe za bodoče naloge. Tako okraj Tolmin, ki je sprejel konkretne in časovno omejene naloge, Mozirje, Postojna, Sežana in drugi. V nasprotju s temi okraji so okraji Jesenice, Grosuplje, Celje-mesto in še nekateri drugi sprejemali sklepe z zelo nedoločno in nestvarno vsebino. Tudi nekatere vasi in posamezni kraji so sprejeli ponekod zelo dobre krajevne sklepe, tako Ljutomer in Krško. Tudi vzgoja vaškega kadra je bila doslej še zelo pomanjkljiva. V mnogih okrajih organizacijn zelo ozko zajema svoje članstvo. Tako pride na primer v okraju Ptuj le 5 do 7 žena na organizacijske sestanke, prav tako v Škofji Loki, dočini prihaja na sestanke v goriškem okraju po 30 do 35 žen, in siceir skoraj v sleherni vasi. Tajništvo mora postati delovna celota. Okrajna tajništva so doslej ma-Ickje dobro delovala. Po večini so bili celotni okrajni odbori bolj zdravi kakor tajništva. Sekcije — kmečke, so-ciatiiio-skrbstvene, k ultumo-prosvetrne — so malokje uspešno izvajale svoje naloge. Tudi skrb tajništev za terenske in vaške odbore AFŽ je bila največkrat slaba. Tu je treba predvsem poudariti pomanjkanje evidence taii-Uiištev nad delovanji terenskih odborov. Zaradi nerednega dostavljanja poročil so tajništva brez pregleda nad svojim področjem. To?arišica Branka je ob zaključku referata nakazala štiri glavne naloge organizacije, ki so trenutno najvažnejše- vključitev žena čim številneje v Ljudsko fronto in aktivizacija žena v fronti, sodelovanje žena pri izvajanju krajevnih planov, skrb žena za vse socialne ustanove ter aktivizacija žena pri delu v krajevnih odborih in sekcijah. V razgovoru, ki je sledil referatu, so okrajne sekretarke povedale več konkretnih primerov uspehov in napak pri delu na terenu. Nekatere od rajih so se pritožile, da jim Osvobodilna fronta ne daje dovolj pomoči pri njihovem delu, sekretarke okrajev Postojna. Sežana in Maribor-mest o pa so poudarile, da imajo od fronte vso pomoč. Živahna diskusija Zaključno besedo po razgovoru je imela tovarišica Vida Tomšičeva, ki je sekretarkam razjasnila nekatera vprašanja, ki so jih navedle med razgovorom. Poudarila je važno nalogo ženske organizacije prodreti med vrste najboij zaostalih žena in vzgajati sekretarke vaških aktivov v čim večji samostojnosti. Nekaterim, ki jim ni bilo jasno, kako je s snovanjem ženskih komisij pri posameznil sindikalnih podružnicah. je tovarišica Vida pojasnila, da se je to snovanje izkazalo kot nepraktično, ker bi z njim trpela delavska enotnost. Sindikalne organizacije se morajo kot celota zanimati za delo med ženami - delavkami, kar je bilo doslej !e malo izvatjano. Ustanavljanje jasli, domov igre in dela je prav tako vprašanje delavca kakor delavke — matere. Akciji za ustanavljanje zadružnih domov je treba v prihodnjem času posvetiti vso pozornost. Delu na vasi mora biti osnova članek tovariša podpredsednika zvezne vlade Kardelja. Zadružni domovi se bodo gradili s samostojno silo vasi, dotacije se bodo dajale samo krajem, ki sami gradenj ne bi bili zmožni. To je poudarila tovarišica Vida zaradi tega, da bi bilo vprašanje j^aidnj^ družnega doma na vasi predmet razgovorov na vseh bodočih vaških sestankih AFŽ. Odmevi kongresnih priprav so najlepše izzveneli na Primorskem. Drugod ni kongresni duh zajel žena s tako živo silo. kot bi moral. II. kongres AFŽ Jugoslavije ima velik mednarodni pomen; zato mora postati za vsako ženo velik dogodek. Temu naj Ja poudarek tudi zunanja slika kongresnih priprav. S tem je bil zaključen dopoldanski del konference. Popoldne pa se je začel drugi del, ki je razpravljal o delu z ženami na vasi, o čemer je po-ločala tovarišica Mara Rupena-Osol-nikova. V svojem referatu je tov. Mara poudarila nekaj najvažnejših in najtežjih nalog, ki stojijo pred OF in njenimi množičnimi organizacijami, tako vključitev našega kmeta in s tem tudi kmečke žene v petletni plan, v socialistično ureditev države. Pred nas se postavlja težko vprašanje, kako premostiti prepad med napredno industrijsko in zaostalo kmetijsko proizvodnjo. Kakor je imela industrija v prvem letu petletke ogromne uspehe in napredek, tako vemo, da ne moremo nadaljevati s starim, zaostalim načinom kmetijske proizvodnje, ker nam ne more dati potrebnih surovin za našo industrijo, niti potrebne prehrane za delavca, ki dnevno vlaga svo je napore v izpolnitev planskih nalog. Članek tov. podpredsednika vlade Kardelja nam jasno kaže, kako bi se naše kmečko gospodarstvo najuspešnejše razvijalo. Iz njega tudi naše kmečke žene lahko jasno dojamejo pomen preusmeritve našega kmetijstva in prav tako razumejo važnost snovanja zadrug. Hočemo iz premer.iti podobo naše vasi, hkrati pa odpraviti razliko med mestom in vasjo Kakor delavcu, moramo tudi našemu kmetu dati vsa sredstva za njegov gospodarski in kulturni razvoj. V zvezi z nalogami OF, da razvije akcijo za gradnjo zadružnih domov, pripadajo tudi organizaciji AFŽ velike dolžnosti: razvoj zadružništva na vasi, preusmeritev zadružništva, stremljenje, da mera tudi kmet stopi na višjo stopnjo gmotnega in kulturnega življenja. Zadružništvo mora postati v očeh kmeta tista oblika organizacije, ki jo bo kmet vzljubil, zaupal vanjo s prepričanjem, da bo z njo izboljšal svoje poljedelstvo in svojo blaginjo. Našim ženam mora prav organizacija AFŽ razjasniti pojme o prednosti te socialistične preureditve kmetijstva. Če bomo to kmečkim ženam pravilno predočili, jih bomo lahko razgibali, da bodo rade sc delovale pri tej akciji. Organizacija AFŽ bo morala prevzeti tudi skrb za vzgojo strokovnega kadra, ki ga bo tudi podeželje potrebovalo za otroške domove, prav tako bo morala storiti vse za higieno na vasi, za vzgojo otrok in za zapuščene otroke. Druga skrb ženske organizacije pa mora biti dviganje novih kadrov iz vrst žena in ženske mladine, ki bodo prišli v poštev za trgovske posle v Naprezah, saj bomo potrebovali v te svrhe ogromne delovne sile. S tem v zvezi je prav tako naloga žena usmerjati žensko mladino v tiste poklice, ki so za ženo po njeni fizični zmogljivosti najprimernejše, pa naj so umstveni ali ročni Pred žensko organizacijo je ena najtežjih nalog — kaj bodo žene prispevale za gradnjo vaških zadružnih domov. Popolnoma drugačen ho odnos kmeta do doma, če bodo zanj skupno kopali, vozili material in ga pomagali graditi sami, kot če bi jim ga zgradil kdo drugi. Potem ho dom njihovo osrednje shajališče, ista točka, kjer se bo usmerjalo gospodarsko, politično in kulturno življenje vasi. Našo kmečko ženo moramo opozarjati na članke, brošure in knjige, ki jih bodo seznanjale z naprednim načinom obdelave zemlje, s sredstvi, ki ji bodo pomagali dvigniti gospodarski donos ter da bodo žene spoznavale, da je pot v socialistično ureditev države tudi zanie najuspešnejša. Če si bodo naše kmečke žene na jasnem, kam vodi naš družbeni razvoj in kaj jim prinaša, bodo tudi razumele vse sedanje naloge. Lažje jim bomo dopovedali, da je odtok delovne sile v industrije nujen, Ministrstvo za delo LRS sporoča: Za uslužbenstvo vseh ustanov in uradov velja v sredo 31. decembra 1947 neprekinjeni delovni oas od 9. do 15. VREMENSKA NAPOVED za sredo 31 decembra Oblačno, pozneje možnost snežnih pa daviu, zjutraj mraz, čez dan okrog ničle da je uvedba mehanizacije v kmetijstvu potrebna in koristna, da je od rednega plačevanja davkov v veliki meri odvisna trdnost naše valute in podobno. Žene morajo tudi posebno sedaj, ko pričenjajo z delom novo izvoljeni ljudski odbori, cd vsega početka z njimi najtesnejše sodelovati Žene morajo čutiti, da so odgovorne za vse, kar se dogaja na njihovem terenu, zlasti za naloge, ki so jim najbiižje. Pomoč AFŽ ljudskim odborom, ki je bila dosiej neznatna, se mora brezpogojno dvigniti in utrditi. Ob zaključku referata je tov. Mara sekretarkam še svetovala nekaj načinov, kako bodo najlažje dobile stik z ženami, ki še niso vključene v organizacijo AFŽ. V razgovoru, ki je sledil referatu so žene pGvedale nekaj stvarnih primerov dobrega in slabega načina vključevanja žena v organizacijo ter sprejele sklepe, kako bodo organizacije AFŽ na vasi izboljšale. Sklepi konference Predkongresni plenumi in naša konferenca so pokazali, da smo uspeli zainteresirati in razgibati za II. kongres AFZ Jugoslavije večino slovenskih žena. Vendar še vse ne čutijo, da je kongres v času, ko smo uspešno dokončali prvo plinsko leto in ko je treba mobilizirati vse sile za utrditev svetovnega miru. Ker je kongres v važnem gospodarskem in političnem razdobju, ki nalaga posebne naloge, je nujno, da razvije naša organizacija ši roko delavnost na vseh področjih svojega dela. Žene morajo prav v tem času začutiti, da naša organizacija kot del Osvobodilne fronte pomaga ljudski oblasti pri izvajanju plana in utrjuje svetovni mir, začutiti pa morajo tudi važnost naše organizacije v sklopu MDFŽ. Zato je nujno potrebno, da vse naše predkongresno delo in obveznosti usmerimo. tako, da bo preko tega dela vsem ženam postala jasna pravilnost naše politike. Samo s tako politiko je možr.o graditi boljše življenje in utrjevati mir. Na tej osnovi bomo priredili množične sestanke, prav tako tudi sestanke v času od 1. do 15. januarja, ki bodo posvečeni vključe vanju novih žena v fronto. Članstvo fronte mora ob pravem prikazovanju pomena fronte postati čast. Vse žene bomo najlažje vključile v plansko deio na podlagi izvajanja krajevnih in okrajnih pianov; zato se mora naše deio v tej smeri izpopolniti, saj mora biti težišče iniciative za izvrševanje plana in za iskanje novih lokalnih virov, ki bodo zboljšali življenje. Tu naj organizacija razvije svojo aktivnost. V naše planske dele spadajo tudi socialno skrbstvene naloge, katerim smo doslej sicer že posvečale precej pozornosti, je pa vendarle še dosti nerešenih vprašanj. Poživitev, razširitev mreže obiskovalk, večja skrb za mater in otroka, več dela v pogledu skrbništva, za partizanske vdove, skrb za vzgojo otrok. Ker je poleg zapuščine zapustila stara Jugoslavija kot dediščino gospodarsko in kulturno zaostalost vasi, bomo posvečale posebno skrb delu med kmeticami. Za uspešno delo med kmeticami se bomo poslužile vseh organizacijskih oblik od masovnih sestankov in predavanj pa do raz-gibanja žena preko aktivov. Delo bomo naslonile na male in srednje kmetice, ki bodo najprej razumele našo pot, osnova pa bo odnos kmetov do plana. Gradnjo zadružnih domov bomo smatrale za eno najvažnejših nalog. Predkongresni čas, ki ga morajo vse žene čutiti kot pomemben čas za našo organizacijo, bomo izkoristili tudi za utrditev naše organizacije. Brez organizacijske utrditve ne bomo kos nalogi, da vključimo vse žene v delo za skupnost. Utrdile bomo okrajno tajništvo, ki je duša odbora, organizirale evidenco dela in kontro- lo. Posebno skrb pa bomo posvetile vzgoji vaškega kadra. Vaške aktive bomo vzgajale z neposrednim stikom z okrajnim tajništvom, ker bomo tako vzgojile soliden kader, ki bo stalno na terenu in ki bo zato znal bolje reševati vse probleme. Samo s takim delom se bomo pravilno pripravljale na II. kongres, ki mora po stati prelomnica našega dela. v. DOLGOROČNA VREMENSKA NAPOVED za dobo od 1. do 19. januarja 194$. Nastop mraza je pričakovati okrog 31. decembra, alt okrog 4. januarja. Okrog 10. januarja ponovna kriza vremena, ki bo odločilno vplivala na nadaljni razvoj zime. Padavine jo pričakovati krog deleči]' Juti 1., 4. in 7. januar Ja. Značka Zveze borcev narod no-osvobodilne vein e Na krožni podlagi Iz žarkov je rdeča peterokraka zvezda, simbol resnice, svobode in demokracije. Na zvezdi, pod zastavo sta lika partizana In partizanke, borcev za svobodo ln demokracijo PRAZNIK SLOVENSKE PROSVETE NA KOROŠKEM Celovec, 30. dec. Dne 28. decembra je bila v Šmihelu svečama proslava 401etnice obstoja prosvetnega društva. Ob tej priložnosti je govoril predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Joško Tischler, ki je v svojem govoru poudaril, da je 401etnica tega prosvetnega društva v Šmihelu hkrati 401et-nica borbe za enakopravnost koroških Slovencev na kulturnem, gospodar, skem in socialnem področju, kar je hkrati tudi borba za politično svobodo, ki je pogoj za zdrav nacionalni razvoj. Prosvetno društvo je vzgajalo prebivalstvo Šmihela v nacionalnem duhu. Poudaril je, da so se koroški Slovenci vedno čutili kot del slovenskega noroda, kot živa celota z ostalim slovenskim narodom. Dr. Tischler je naglasil, da se domes uresničuje Gradec, 30. dec. V Gradcu so odkrili ilegalno nacistično vodstvo za štajersko. Tako poroča avstrijsko notranje ministrstvo. Glasilo Komunistične partije za Štajersko »Die Wahrheit« pa poroča iz Gradca, da so oblasti aretirale okrog 100 soudeležencev. Ilegalno nacistično vodstvo se je povezalo s črnoborzijanci in roparji, od katerih je dobivalo denarna sredstva za svoje delovanje. Zvezni člen ilegalne nacistične organizacije je bil graški zdravnik dr. Fritz Klinger, ki je star član nacistične organizacije za Štajersko. Dr. Klinger je bil že enkrat aretiran, vendar pa spet izpuščen po posredovanju državnega tožilca dr. Amschla. Vodja ilegalne ne- resnično slovansko bratstvo, ki je osnova kulturnega, gospodarskega in političnega razvoja slovanskih narodov. Vsi tisti, ki nočejo pripoai,ati lega dejstva, si bodo razbili glave. Dr. Tischler je zatem govoril o razmerah na Slovenskem Koroškem in poudaril, da se koroški Slovenci bore proti krivici, ki je v tem, da se slovanski otroci ne uče v svojem materinem jeziku. Toda ni še vse lo, .učiti se samo jezika. Resnična šola mora vzgajati otroke v ljubezni do svojega naroda, kar pa se na Koroškem ne dogaja. Na programu proslave so bile še- razne kulturne točke, med katerimi je domači pevski zbor zapel več narodnih in partizanskih pesmi. Proslavo je obiskala množica prebivalcev iz Šmihela in okolice. cistične organizacije, ki je bila odkrita, je bil trgovec Schouzek, bivši nacistični oficir. S ponarejenimi listinami je dr. Rössner kot kurir potoval na Bavarsko, kjer 6o ga ujeli. Bil je povezan s Hubertom Ginzelbacher-jem. ki je bil pri SA in je sedaj baje nastavljen pri ameriški vojaški upravi. Z organizacijo so bili povezani tudi številni študentje graške univerze. Cilj te ilegalne nacistične organizacije je bil, da se poveže s podobnimi elementi v južni Nemčiji in tako ustvari pogoje za ustanovitev skupne bavarsko-avstrijske države. Pred kratkim so odkrili podobno ilegalno nacistično organizacijo tudi v ameriški okupacijski coni. Ta odkritja nacistič- nih organizacij pobijajo izjavo avstrijskega notranjega ministra Helmer ja, da v Avstriji ne obstoja »ni-kakšrua organizirana nacistična delavnost«. Salzburg — raj za naciste Dunaj, 29. dec. Tass poroča; List »Oesterruichiscbe Zeitung« priobčuje nova dejstva, ki potrjujejo, kako skandalozno so popustljive ameriške vojaške oblasti v Avstriji do nacistov. Komunistični ljudski poslanec Fischer je v parlamentu grajal dejstvo, da so podelili avstrijsko državljanstvo nemškemu nacistu Boltnenbergu. Poudaril je, da se je nekoliko kasneje osvetlil tudi škandalozni dogodek z nacistom Schiendelkem, ki je bil lastnik znane dunajske firme »Stone and Blake« v Salzburgu. 193S. leta si je Schiemdel-ka prisvojil židovsko firmo »Stone and Blake« in še dve drugi tovarni na Dunaju. Prav tako si je prilastil krasno vilo v okolici Dunaja in tako v nekaj tednih obogatel. 1944. leta je šel v Bad Gasfein, kjer je »njegova« firma imela podružnico. Ko so ameriške čete prišle v Avstrijo, so Schien-delko aretirali in poslali v Nemčijo, toda že naslednje leto so ga izpustili, pred nekaj tedni Pa se je neovirano vrnil v Salzburg na obisk k svoji ženi, ki je tudi znana nacistka. Ta dogodek nam znova dokazuje s kakšno drznostjo hitlerjevci prehajajo čez državne meje brez slehernega tveganja, saj imajo dovoljenje oblasti. Tudi dejstvo, da so nacisti v Salzburgu obdržali vso oropano imovino tn imajo vsestranske prednosti, dokazuje, da je mesto Salzburg za naciste pravi raj — zaključuje list. V Gradcu so odkriti Ilegalno nacistično vodstvo za štajersko Spored pionirskih prireditev na Taboru Mestni odbor OF prireja za Novo leto našim pionirjem »Novoletno jelko«. Otvoritev bo na Silvestrovo ob 17. uri popoidne na Kongresnem trgu prireditve od L do 4. januarja 1948 pa bodo na Taboru. Spored je naslednji; 31. decembra Na Kongresnem trgu ob 17. uri obdaritev pionirjev; Pe-terčkove poslednje sanje (Šentjakobsko gledališče); Drsalna revija (tov. Palmetova in ostali). 1. jan. na Taboru ob 10. uri dopoldne Glavna dvorana; 1. Fanfare — mladinska godba; 2. Mladinska godba; 3. Selo nastopi baleta; 4. Zimski praznik v gozdu (Šentjakobsko gledališče); 5. Lupša: Dedek Santonog (Pavčič), Komandant Sava; 6. Čarovnik; 7. Balet iz »Prodane neveste«. Pravljična dvorana: 1 Pravljica: 2. Otta: Metuljček (Flajš-man), Štiri otroške (Simoniti); 3-Pravljica; 4. Klopčič Mile, bere svoja dela; 5. Tomšič Dubrovka — klavir solo: Mikijeva suita (Šivic); 6. Pravljica; 7. Stritar — Korošec — solo petje: Dva junaka; 8. Pravljica; 9. Ribičič Jože, bere svoja dela; 10. Kvartet pionirjev: Brleč: Na juriš, Koroška pisma (E. Adamič.), Oj lepo je res na deželi, Moj očka ima končka dva, Zaspal Janko. Kino dvorana: 1. Pesmica veselja; 2. Božične sanje; 3. A. Gerlovič: Parada lutk (lutkovno geldališče). Partizanska dvorana; Pripovedovanja iz partizanskih let (narodni heroj Daki in tov. Čoban). Dvorana ugank: 100ugank. ob 16. uri Glavna dvorana: 1. Mladinska godba; 2. Balet s solisti; 3. Čarovnik; 4. A. Orel — solo petje: Ruske otroške, Dedek samonog (Pavčič); 5. Pionirjeva petletka (nastop pionirjev D1ĐA Center); 6. Radijski orkester: 1. Svenson: Romanca (solist: Sabina Skalar), 2. Prokofjev: Peter in volk. Pravljična dvorana: 1. Pravljica; 2. Sabina Skalar: Humoreska (Dvoržak); 3. Pravljica; 4. Albreht Vera, bere svoja dela; 5. Vidmar — solo petje —: Štiri pe6mi iz CICIBANA (Pavčič); 6. Pravljica; 7. V. Winkler bere svoja dela; 8. Pravljica. Kino dvorana: 1. Izgubljeno pismo; 2. Gradič; 3. A. Gerlovič: Trije razbojniki — lutkovno gledališče. Partizanska dvorana: Pripovedovanje iz partizanskega življenja. Dvorana u g a n k: 100 ugank. 2. jan ob 16. uri na Taboru Glavna dvorana: 1. Balet — polka iz »Prodane neveste«; 2 Čarovnije; 3. Fizkultuma točka; 4. Balet — solo; 5. Korošec — Frazi: Duet iz »Prodane neveste«; 6. Muc in dom — Izvajajo člani Slov. nar. gledališča. Pravljična dvorana: 1 Pravljica; 2. Patik — solo petje: Slavček (rus. nar.), Kanglica (Dev); 3. Pravljica; 4. P. Golija, bere svoja dela; 5. Korošec: solo petje: Dedek samonog (Pavčič), Komandant Sava; 6 Pravljica; 7. A. Cerkvenik. bere svoja dela; 8. Stritar — Korošec: Dva junaka: 9. Pravljica; 10. Strniša Breda: klavir so- lo. Kino dvorana: 1. Gradič; 2. Jurčkov' polet na Mars — lutkovno gledališče. Partizanska dvorana: Pripovedovanja iz partizanskega življenja. Dvorana u g a n k: 100 ugank. 3. jan. ob 16. uri Glavna dvorana: 1. Balet Cirkus iz »Prodane neveste«; 2. Radijska godba na pihala; 3. A. Orel: Ruske otroške; 4. Balet solo; 5. Fizkultuma točka; 6. Muc in dom — izvajajo člani Slov. nar. gledališča. Pravljična dvorana: 1. Pravljica; 2. L. Polajnar: Snegul-čica (Dev) Kanglica (Dev); 3. F. Pahor, bere svoja dela; 4. H. Viđali: Metuljček (Flajšman); 5. Pravljica; 6. I. Gruden, bere svoja dela; 7. Siljan: Zazibalka (Pimik), Otrok in domovina (Pimik); 8. M. Ravnik: klavir solo; 9. Pravljica. Kino dvorana: 1. Pesmica veselja; 2. Božično sanje; 3. 4. Gerlovič: Trije razbojniki — lutkovno gledališče. Partizanska dvorana: Pripovedovanja iz partizanskega življenja. Dvorana ugank: 100ugank. 4. jan. na Taboru ob 10. uri dopoldne Glavna dvorana: t. Mladinska godba; 2. Balet iz »Prodane neveste«; 3. Pionirjeva petletka (nastop pionirjev DIDA Center); 4. F. Lupša: Dedek samonog (Pavčič), Mi smo mlada vojska Titova; 5. Balet solo; 6, Muc in dom — izvajajo člani Slov. nar gledališča. Pravljična dvorana: 1 Pravljica; 2. B. Stritar — solo petje: Belokranjska otroška (Osterc); 3. Pravljica; 4. Vida Taufer, bere svoja dela; 5. Lupša: solo petje — Dedek samonog (Pavčič); 6. Pravljica; 7. D. Ročnik — solo petje: Miška bi rada Jurka (Štritof), Pol-šek (Štritof); 8. B. Magajna, bere svoja dela; 9. Pravljica; 10. Lupša — Čuden: Duet iz »Prodane neveste«. Kino dvorana: 1. Pesmica veselja; 3 A. Gerlovič: Trije razbojniki — lutkovno gledališče. Partizanska dvorana: Pripovedovanja iz partizanskega življenja. Dvorana u g a n k: 100 ugank. ob 16. uri Glavna dvorana: 1. Mladinska godba; 2. Balet solo; 3 Nastop Martina Krpana; 4. Pionirski kvartet Brleč: Bratje le k soncu svobodi, Koroška pisma (E. Adamič), Pesem raznih stanov; 5. Orel — Franci: Duet iz »Prodane neveste«; 6. Radijski orkester — Svenson:: Romance (solist Sabina Skalar), Prokofjev: Peter in volk Pravljična dvorana: 1 Pravljica; 2. Gjiingienac — solo-petje: Otroške pesmi (Musorgoski). Kanglica (Dev); 3 Pravljica; 4. Lili Novy, bere svoia dela; 5. Rebolj — solo petje: Slavček (rus. nar.). Štiri otroške (Simoniti); 6. Pravljica; 7 T. Seliškar, bere svoja dela; 8. Korošec — solo petje: Ml smo slovenski pionirji. Mi smo mlada vojska Titova: 9 Pravljica. Kino dvorana: 1. Izgubljeno pismo: 2. Gradič: 3. Parada lutk — lutkovno gledališče. Partizanska dvorana: Pripovedovanja iz partizanskega življenja. Dvorana ugank: 100ugank. Vabimo vse pionirske odrede, pionirje in starše. ovariš, tovarišica ali sl že retini podpornik Socialnega fonda 0F? OBVESTILO. Stalna dovoljenja, ki jih imajo civilne osebe za vstop v Dom Armije, na dan 31. decembra 1947 leta ne veljajo. — Uprava Doma JA, Ljubljana, Zasedanje Ljudske skupščine Črne gore Cetinje, 30. dec. Ljudska skupščina LR Črne gore se je sestala včeraj na drugo redno zasedanje. Na dnevnem redu so zakonski predlogi o državnih uslužbencih LR Črna gore, o državnem pečatu LR Črne gore, o odpoklicu ljudskih predstavnikov Črne gore, o imenovanju naseljenih krajev, trgov in uiic ter o označevanju hiš v LR Črni gori, o ukinitvi zakona o jamstvu Črne gore za posojilo 750.000 din federalnemu električnemu podjetju Črne gore, o potrditvi, spremembah in dopolnitvah zakona o sedemletnem obveznem osnovnem šolaniju v LR Črni gori, o amnestijah in pomilostitvah v LR Črni gori, o potrditvi, spremembah in dopolnitvah zakona o agrarni reformi in kolonizaciji na ozemlju Črne gore, o ravnanju z razlaščenimi in zaplenjenimi gozdnimi posestvi v LR Črni gort, o izpremembah in dopolnitvah zakona o administrativno ozemeljski razdelitvi črne gore, o potrditvi zakona o volitvah ljudskih poslancev za ustavodajno skupščino LR Črne gore, uredbe iz gospodarskega področja in Ttodročja javnih financ, ki jih je izdela vlada med dvema skupščinskima zasedanjema in sklepi Prezidija men dvema zasedanjema. Ljudski skupščina je že sprejela predlog zakona o državnih uslužbencih LR Črne gore in predlog zakona o državnem pečatu LR Črne gore. Zasedanje Narodnega sobranja Makedonije Skoplje, 30. dec. Včeraj se je začelo drugo redno zasedanje Narodnega sobranja LR Makedonije. Na dnevnem redu so sklepi Prezi-ddja Narodnega sobranja, poročila mandatno imunitetnega odbora in predlogi zakona o odpoklicu ljudskih poslancev, o državnem pečatu LR Makedonije, o državnih uslužbencih, o določanju imen naseljenih krajev, ulic, trgov in o označevanju hiš, o ukinitvi odredbe in zakonov, izdanih pred 4. novembrom 1. 1946., o potrditvi uredb vlade LR Makedonije iz področja na ro Ju ega gospoda rstva in obnove države ter zakona o gasilskih društvih. Na dnevnem redu so še zakonski predlogi o amnestijah in pomilostitvah, o obveznih tečajih vseh uslužbencev, o volitvi ljudskih poslancev v ustavodajno sobranje, o Prezidiju Narodnega sobranja, o izpremembi imena mesta Veles v Titov Veles, o proglasitvi dneva ljudske vstaje v Makedoniji za narodni praznik makedonske države in zakona o ilendenskih pokojninah. Mladinsko in žensko šahovsko prvenstvo Jugoslavije Kakor smo že poročali, se je v nedeljo v Beogradu začel šahovski turnir za mladinsko in žensko prvenstvo Jugoslavije. V I. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Mladinci: Mafanovič : F ud er er 0:1, Kirc : Krivec 0:1, Vrhovec : Arh .’.nič 1:0. Jovanič : Popovič 1:0, Hočevar proti Bertoku remi. Bogdanovič : Ni-kolovskd 1:0, Mihelič : Ivkov 0:1. Najlepša ponija tega kola je bila med Miheličem in Ivkovom, v kateri je črni z izredno lepo žrtvijo kvalitete dosegel tolikšno pozicijsko prednost, da se je beli kmalu nato vdal. Buren potek je imela partija med Matano-vičem in Fudereriem. V španski otvoritvi je imel Fuderer kmeta več in močno pozicijo, je pa kasneje z nepravilno kombinacijo položaj poslabšal. Končno se mu ie s prostimi vezanimi kmeti posrečilo spraviti Maianoviča v izgubljeni položaj, nakar se je beli vdal. Ženske: Kuderna : Balaban 0:1, Timotejeva : Hrašovec remi, Rabar proti Svetek remi, Msrut : Cvenkel prekinjeno. Partija Ilič : Anđrič jo bila odložena. Prav dobro je v I. kolu igrala Balabanova, ki Ji je uspelo premagati letošnjo prvakinjo Beograda Kudrno. USPEM DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE USNJA V SLOVENSKIH KONJICAH Uredba o davku na prejemke državnih uslužbencev Tovarni usnja v Slovenskih Konjicah je v našem planskem gospodarstvu določena važna naloga. Zavzela bo važno mesto_ vodilnih vlog v usnjarski industriji naše države. Če upoštevamo, da je proizvodni plan tovarne za leto 1948 za 46.5% višji od plana za Joto 1947 in da se bo z gradnjo novih objektov v letu 1948 povečala zmogljivost tovarne najmanj za 40%, potem vidimo, da se bo zmoglji-vost tovarne skoraj podvojila. Velike planske naloge pa zahtevajo tudi velike napore delovnega kolektiva. Ideološka izgraditev, usposabljanje novih kadrov, borba za izpolnitev plana — to so glavne naloge sindikalne podružnice in vodstva podjetja, ki se-jib tudi v polni meri zavedata. »KONUS« plošče so nov odličen izdelek te tovarne V kotu tovarniških poslopij stoji tovarniški objekt, ki je bil nedavno še popolnoma zapuščen. Tu so med Pre-teiklo vojno izdelovali umetno usnje iz zmesi vlaken usnjenih odpadkov in raznih kemikalij S povečanjem proizvodnje čevljev se je povečala tudi potreba po usnju, za izdelovanje usnja pa so potrebne surove kože, ki jih nimamo dovolj. Že leta 1945. leta 60 se čule upravičene pripombe in kritike, zakaj konjiška usnjama ne izdeluje umetnega .uSnja. Prizadevanje vodstva tovarne in vsega delovnega kolektiva je šlo za tem omogočiti to proizvodnjo. Dve jeti dela na tem področja sta pretekli, uspeh pa je bil le majhen. V septembru 1947. je prišel v tovarno inž. Ečimovič. da uresniči in reši problem izdelave umetnega usnja. Po dolgih poizkusih, mletju, mešanju in stiskanju je dosegel prve uspehe, izdelal je prvo ploščo umetnega usirja, ki je bila dovolj močna m — kar je glavno — izdelana doma. Gd itedaj je osamljeni oddelek za izdelovanje umetnega usnja oživel. Njegov kalander gnete in drobi surovo gumo pozno v noč, medtem ko delajo ostali stroji tega obrata zaenkrat samo podnevi. Tovariš:: :tiž. Ečrmoviea. ki je omogočil izkoriščanje obstoječih naprav in izdelavo umetnega usnja s kemikalijami domačega izvora, je uprava tovarne v sporazumu s .sindikalno podružnico ‘n tarifno komisijo proglasila za raeiona-lizaiorja. Tov. inž. Ečimovič Pa še vedno izboljšuje ikakovost izdelka, čeprav so »KONUS« plošče že danes odličen izdelek. Njegovi sodelavci mu nudijo vso pomoč, posebno pa mu pomaga sindikalna podružnica. Zato bo tovarna -lahko izdelala vso planiramo količino »KONUS« plošč. Ta uspeh bo nadalje pripomogel zmanjšati odvisnost -od uvoza surovih kož iz inozemstva. Samdnieiativjicst delovnega kolektiva s leiu 1946. sc je pojavilo v u&njai-fki industriji naše države vprašanje, k. ko in s čira nadomestiti specialne nože za usnjarske stružnice, -ki odvzamejo meso s kože. Ti stroji so v usnjarstvu, posebno Pa v oddelkih za izdelavo kromovega usnja neobhodno potrebni in je vsako redno delo brez njih nemogoče. Tovarne, ki so imele večje zaloge -teh nožev inozemskega izdelka, niso takoj občutile te potrebe, tovarne, k-i pa te zaloge niso imele — med te je spadala tudi konjiška usnjama — pa so to potrebo občutile mnogo prej. Nože so skušale dobiti iz inozemstva, vendar je bilo vse to zvezano z veliko zamudo časa, kar pa planska proizvodnja podjetja nikakor ni mogla prenesti. Zato je vodja ključavničarske delavnice itov. Kolarič začel misliti, kako bi se ti nožš izdelali doma. Toda od misli do izvedbe načrta ie bila še dolga not. Na razpolago ni bilo pravega jekla, ni bilo Peči za kaljenje, niti priprave, s katero bi se dale nožem vijugasta oblika. Tov. Kolarič je stopil v stik z železarno na jeseinšcah. ki mu je po prvih neuspelih pošiljkah končno poslala tako jeklo, ki se je dalo odlično obdelovati «a ni pri zavijanju pokalo. S tem je bilo rešeno eno najtežjih vpraša-a-j. Po Kolaričevi zamisli so v ključavničarski delavnici izdelali stroj za zavijanje tega jekla in peč na lesni pit n, v kateri se je to zavito jeklo, ki je s tem dobilo obliko noža, skali- lo. Prvi ’izdelki teh nožev še niso bili popolni, niso imeli zadostne ostrine in svojemu namenu niso v celoti ustrezali. Z vztrajno voljo Pa je ključavničarska delavnica premagala vse ovire. V začetku leta 1946 so prišli v ključavničarske delavnice prvi noži, ki so bili po kakovosti že enakovredni inozemskim izdelkom. Kolen je, ki je pri izdelavi teh nožev eno najvažnejših del, je bilo izpopolnjeno v maju 1947. Od tedaj uporabljajo v tovarni le nože izdelka lastne delavni-C -. V fern času so bila končana tudi p rajanja z inozemske mi tovarnami glede dobave teh nožev. Iz Madžarske 60 dobil: prve vzorce, ki pa so bili precej slabši od domačega izdelka. »Konus« plošče — umetno usnje pri sušenje Glavna direkcija zvezne industrije usnja šn gume je postavila ključavničarski delavnici plansko nalogo, izdelati v letu 194S toliko stružnih nožev, da bo pokrita vsa potreba jugoslovanske usnjarske industrijo in jih bo še nekaj za izvoz. Zato je vodstvo tovarne tudi že pristopilo k razširitvi. Prostore ključavničarske delavnice bodo razširili, da se bo izdelava teh nožev lahko nemoteno razvijala. Tako bo konjiška tovarna zagotovila nemoteno obratovanje naše usnjarske industrije, na drugi strani pa bomo prihranili devize, ki bi jili sicer izdali za nakup teh nožev v inozemstvu in jih borno lahko porabili za naku.p predmetov, ki jih me moremo izdelati doma. Uspela izdelava teh nožev nam znova dokazuje, da lahko doma brez inozemskih strokovnjakov izdelamo odličen izdelek. ki je vsaj enakovreden če ne boljši od inozemskega. Napredek v proizvodnji gornjega usnja Potreba po mastnem gornjem usnju je pri .nas zelo velika. Doslej se je to usnje izdelovalo na stani način, ki je zahteval šestledensko strojenje usnja. Izdelovanje tega usnja na stari način je imelo za posledico neracionalno izkoriščanje delovne sile in tovarniških prostorov. Treba je bilo najti nov, bolj ekonomičen način strojenja, ob enem pa ohraniti prednosti, ki jih daje usajm stari vegetabilni način strojenja. Namen novega postopka je predvsem skrajšati čas strojenja in dobiti usnje, ki ima vse dobre lastnosti kromovega usnja kakor tudi vege-tabilno strojenega usnja. Na podbudo lavnega inženirja zvezne direkcije tov. Kumra, ki je bil tudi prvi direktor tega podjetja, se je tehnično vodstvo lotilo praktičnih poizkusov v tovarni. Uspelo je izdelati mastne kra-rine, s proizvodnim postopkom, ki traja le 17 dni. Kljub kratki dobi strojenja ima to usnje enako kakovost, kakor usuje, izdelano na stari način. Jugoslovanski kombinat za čevlje ’n gumo v Borovem je izdelal že prve delavske čevlje iz tega usnja in ugotovil, da v ničemer ne zaostajajo za čevlji, izdelanimi iz usnja, strojenega na stari način. Novi izdelek konjiške usnjarne dokazuje, da se tudi tehnično vodstvo zaveda nalog, ki jih čpostavlja naš petletni plan, in da hoče te naloge izvršiti na najboljši in najhitrejši način. Prva delavka — kvalificirani delavec usnjarske industrije Vodstvo podjetja je dobro razumelo poziv, organizirati strokovne tečaje, ki naj dajo možnost polkvalifid-ranim in priučenim delavcem, da postanejo kvalificirani. Zato so v konjiški usnjarmi organizirali poleg treh administrativnih tečajev tudi šestmesečni strokovni tečaj. Udeleženci tega tečaja so dobili vse tisto znanje, Ki ga potrebuje danes dober kvalificirani delavec. V decembru so delali izpite. ki so pokazali lepe uspehe. Med tečajniki je bila tudi tovarišica Marija Jevšenak, delavka v izdelovalni« kromovega usnja, ki je opravila izpit z odliko in postala prva kvalificirana delavka usnjarske stroke v Jugoslaviji. To je bil prvi tečaj te vrste v usnjarski industriji. V januarju bo tovarna organizirala nov tečaj, med letom pa bodo priredili še poseben tečaj za administrativne nameščence, k: se bodo prav tako seznanili z usnjarsko stroko, kajti brez znanja tehničnega Poteka proizvodnje je tudi upravnemu uslužbencu težko reševati upravne naloge. Vsi delavca usnjarne v Slovenskih Konjicah se zavedajo, da je le v dinamičnem razvoju pot k napredku. Zato je delovni kolektiv sklenil, da v nobenem tekmovanju ne bo popustil. Tudi doseženi uspehi ga ne bodo uspavali. Z novimi obveznostmi, s povečano delovno voljo in z novim delovnim poletom v majskem tekmovanju se bo lotil izpolnitve planskih nalog za leto 1948. Noži za usnjarske stružnice, ki jili izdeluje konjiška usnjarna po zamisli tov. Kolariča in s katerimi bo zalagala vso našo usnjarsko industrijo Ustanovite*/ kmečke obdelovalne zadruge na Livku pri Kobaridu Doie 26. t. m. so na Livku pri Kobaridu ustanovili prvo kmetsko obdelovalno zadrugo v novopri kij učenih krajih Primorske. Predlog za ustanovitev zadruge je delo ljudstvo samo na zborih volivcev na Livku in Idrskem. Ustanovnega zadružnega občnega zbora se je udeležilo Okrog 200 gospodarjev kmetskih posestev in predsednik ILO za tolminski okraj Ivan Kurinčič ter poverjenik za kmetijstvo Franc Ivančič. Tov. Kurinčič je v svojem govoru očrtal razvoj ljudske oblasti. Poverjenik za kmetijstvo pa je podčrtal važnost ustanovitve samostojne kmetijske zadruge in obrazložil zbranim statut V razgibani razpravi o obeh referatih je zbor soglasno odobril pravila zadruge tn se zedinil za naziv »Kmetska obdelovalna zadruga Idrsko-Livek« s sedežem v Idrskem in poslovalnico na Livku. Določili so. da naj znaša »I Savarisic» Marija Jevšenak, prva kvaiitierrana delavka naše usnjarske industrije članski delež 150 din s petkratnim jamstvom. Poleg tega so odloči®, da bodo zaprosili milijon dinarjev kredita za obratni kapital im investicije. Izvolili so 15 članski upravni dm tričlanski nadzorni odbor. Novoustanovljena zadruga je velike gospodarske važnosti za oba kraja, ki imata svoja posestva povezana z dolino Soče preko pobočja Kolovrata, Kuka in Matajurja. Tako bo v zadrugi osredotočeno vse gospodarstvo, nabava in odkup. Zadruga bo imela močan živinorejski odsek, ki bo skrbel za selekcijo, vzgojo, prodajo in nakup živine. Odsek za mlekarstvo bo skrbel za zbiranje in predelavo mleka. V ta odsek bodo vključene bivše mlekarske zadruge Livek, Perafti, Jeušček in Idrsko. Planšarski in poljedelski odsek bo skrbel za melioracijo zemljišč, travni, kov, nižinskih in višinskih pašnikov. Predvideno je, da bodo na razkosanih planinah Matajurja gradili moderno zadružno mlekarno za Livsko in Idrsko planino skupaj, obenem pa bodo poskrbeli za napajališča, pognojite» planin in za popravilo ceste v Planino. Sadjarski in čebelarski odsek bosta skrbela za dv.ig proizvodnje teh dveh panog kmetijstva. Zadruga, za katero so se kmetje prostovoljno odločili, bo prinašala svojim članom vsestranske koristi. Skrbela bo za odkup in kont.rahažo poljskih pridelkov ter za dvig njih proizvodnje. Svoje člane bo oskrbovala z industrijskimi predmeti široke potrošnje in s kmetskim orodjem in gnojili. Opozorilo vsem zadrugam in zadružnim organizacijam Vlada FLRJ je 27. t. m. izdala okvirno uredbo o ureditvi prejemkov nameščencev, ki s« zaposleni v zadružnih in družbenih organizacija^. Na podla?! te uredbe je izdal Iniciativni zadružni odbor za Slovenijo podroben predpis, ki ga prejmejo vse zadruge in zadružne organizacije v najkrajšem času. Iniciativni zadružni odbor Na osnovi 53. člena zakona o davkih in na predlog ministra za finance je zvezni vlada izdala naslednjo uredbo o davku na dohodek na prejemke državnih uslužbencev. Čl. 1. Poviški prejemkov, ki jih prejemajo državni uslužbenci v zvezi s prevedbo na nova zvanja ter prejemki po predpisih o strokah ter na pre-, jemkih državnih uslužbencev se obdavčijo ločeno od njihovih ostalih prejemkov iz službenega odnosa. Državnim uslužbencem, ki so bili sprejeti v službo po 1. oktobru 1947, oziroma tistim, ki bodo sprejeti potem, ko bo ta uredba stopila v veljavo, se vzame kot povišek prejemkov v smislu gornjega odstavka 20“/o osnovne plače in dodatka, ki ga prejemajo po predpisih o prejemkih državnih uslužbencev. V vsem ostalem veljajo pri določanju in plačevanju davka na te poviške predpisi o odmeri in plačevanju davka na dohodek delavcev, nameščencev in uslužbencev. Čl. 2. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu FLRJ, izvajala pa se bo od 1. januarja 1948. leta. Pojasnilo Da bi se gornja uredba pravilno izvajala, je zvezno finančno ministrstvo izdalo naslednje pojasnilo. Poviški prejemkov, ki jih državni uslužbenci prejemajo po prevedbi na •nova zvanja in prejemki po predpisih o gtrokah in prejemkih državnih uslužbencev, se obdavčujejo ločeno od njihovih prejemkov, ki so jih imeli do 1. oktobra 1947. leta. Kot povišek prejemkov velja razlika med starimi in novimi prejemki, računajoč v stare prejemke tudi povišanje plače, ki je sledilo po uredbi zvezne vlade o višini prispevkov za socialno zavarovanje dTŽavnih uslužbencev in upokojencev (Službeni list FLRJ št. 106, 1946). Na stare prejemke se pobira davek v znesku, ki se je pobiiral pred prevedbo na nova zvanja, medtem ko predstavlja ves povišek davčno osnovo za sebe, ne glede na to, iz česa sestoji (povišanje osnovne plače, osebni in funkcijski dodatek). Ker se pri ob- davčenju prejemkov doslej ni obdavčeval povišek prejemkov po uredbi o prispevkih za socialno zavarovanje, zato ostane ta povišek tudi sedaj neobdavčen. Prvi primer: Stari prejemki uslužbenca so znašali pred prevedbo na novo zvanje: osnovna plača 4300 din, povišek 4.3-'arjev na približno 140 milijonov, izvoz tekstilij pa od 5 milijonov na priš bližino 130 r1r„. JrU•>rv:,y_ « v Borba grškega naroda za svobodo Grčšja ne sme postati odskočna deska za vojno proti sosednim državam Grške vladne čete pri Konici obkoljene, zveza z Janjino pretrgana Atene. 29. dec. Radijska postaje ßvcbodne Grčije je v današnji oddaji objavila naslednje poročilo vrhovnega štaba demokratične armade: »Dne 25. decembra so naše fete napadle 75. sovražno brigado na področju Konice in jo pregnali z više ležečih položajev, kjer so se bile «trdile. Sovražnik ima v svoji oblasti samo še dva vrhova in mesto Konico. Naše čete so zasedle most. ki vodi v Bukazani. Preživeli sovražniki so odvrgli orožje in so se hoteli umakniti v Janjino, vendar so jih na begu zajele nn.še čete. Pri napadu na most je bilo ubitih 37 sovražnih vojakov, orožnikov in oficirjev. Mod ubitimi sta tudi zloglasni kapetan Vitos in en podporočnik. Zaplenili smo vso sovražno opremo, kompletno radijsko postajo in en avtomobil. Pri Konici je sovražnik pustil na bojišču 45 padlih in mnogo ranjenih. Po izjavah vladnih vojakov so padli tudi komandant brigade Konstnndinos, komandant baterije Jnniman Vasilis in komandant 571. bataljona. Zaplenili smo 2 težka mtnometa, mitraljeze in mnogo drugega vojnega materiala. Druge naše čete so na več krajih poškodovale glavno cesto Janjina— Konica. Po predvidenem načrtu so naše enote obkolile sovražne sile pri Konici. Ko omenja komeitarje tujega tiska v zvezi z ustanovitvijo začasne demokratične vlade, pravi radijska postaja Svobodne Grčije med drugim: -Okolnost, da je ameriška vlada sedaj pred izbiro, da nadaljuje s podpiranjem monarhofa šisiične vlade, aii pa preneha s Trumanovo poliliko v Grčiji, govori dovolj o mednarodnem značaju začasne demokratične vlade. Glavna naloga začasne demokratične vlade je. zbrati vse ljudske sil« za čim prejšnjo osvoboditev države, za učvrstitev narodne suverenosti, za zavarovanje ozemeljske nedotakljivosti pred slehernim imperialističnim navalom in za zmago demokracije. Začasna demokratična vlada je za vzpostavite*' prijateljskih odnosov z t šemi državami ir. ne l>o nikdar dovolila, da bi Grčija postala odskočna deska za vojno proti bratskim narodom. To je glavni cilj začasne demokratične vlade in prav to je izzvalo zmedo in živčnost v taboru imperialistov in sovražnikov Grčije.« Bcji v središču Konice Aten e, 29. dec. Enote demokratične armade so pričele zgodaj zjutraj 25. decembra ofenzivne operacije, ki se zmagoslavno razvijajo na področju Konice, in sicer na glavni cesti Konica— Janjina. Uspehi demokratične armade so popolnoma zmedli vodstvo monar-hofašisticne vojske in od Amerike plačane vladno kroge. Namesto razvpite »zimske ofenzive« izdajalca Soiulisa je pričela ofenzivo demokratična armada, ki izvaja kombinirane ofenzivne operacije na raznih področjih Grčije. Uri teh operacijah je najvažnejši napad na Konico, ki jo je sovražnik tako utrdil, đa so mislili, da je ni mogoče zavzeti. Sovražnika, ki se upira na utrjenih višinah v okolici Konice, podpira več deset letal, vendar kljub temu ni mogel zaustaviti silovitih napadov naših borcev, ki so vdr 17. decembra zve- čer v mesto samo, kjer divjajo sedaj ogorčeni boji. Do 28. decembra zjutraj so bare; osvobodili že ves jugozapadni del mesta. Ogorčeni so bili boji tudi v središča me-ts, druge enote pa so prodirale v mesto iz drugih strani. Vse prizadevanje sovražnika, da bi oskrboval svoje sile preko Janjine, je ostala brezuspešno, zato jih poskuša sedaj oskrbovati z letali, toda tudi za ta material so vedno ogorčeni boji med našimi enotami in monarhofaši-stičnlmi silami. Naše enote so razbile sovražnikove vrste in zavzele kraj Ma-vrovnmi. A sa cesta med Kaluakijem in Bnrazanijem je trdno v rokah naših enot. Enote demokratične armade, ki operirajo v Epiru na področju Filjape in Pozor.iona. so se združile z enotami iz Makedonije, s katerimi sedaj skupno napredujejo in zavzemajo mesto za mestom. Sovražnik je pričel hitro oja- 1929. vendar s to važno razliko, da se kaznujejo vse kršitve po zakonu o izrednih ukrepih in bo v vseh takih primerih sodilo vojaško sodišče. »Zločini«, ki so se kaznovali na podlagi zakona iz leta 1929. z nekaj meseci zapora, se zdaj po tem dekretu kaznujejo z dosmrtnim težkim delo,m, ali smrtno kaznijo. Bolgarski pozdrav generalu Markosu Sofija. 29. dec. Ob ustanovitvi začasne demokratične vlade svobodne Grčije je poslal vseljudski odbor za podpiranje demokratične Grčije predsedniku začasne vlade generalu Markosu pozdravno brzojavko, v kateri pravi med drugim: »Naš narod spremlja z največjim zanimanjem borbo grškega naroda za svobodo in neodvisnost proti tujim angloanieriškim osvajalcem in njihovim hlapcem — grškim monar-liofa&ißtoan, krvnikom lastnega naroda. Danes, ko je po dolgotrajni in krvavi borbi osvobojen velik del ozemlja vaše domovine ter na njem vzpostavljena ljudska oblast s prvo grško demokratično vlado na čelu, bo nudi) bolgarski narod skupno z drugimi demokratičnimi narodi svobodoljubnemu grškemu narodu v nje-io, z drugimi besedami, vržene bodojgovi herojski borbi vso moralno podporo-« čevati svoje sile, da bi zaustavil napredovanje naših enot na tem sektorju. Odlok »o obrambi državne varnosti in režima« Atene. 30. dec. (Tass). Grški kralj ie podpisal odlok o »obrambi državne varnosti, režima in državljanskih svoboščin«, ki je včeraj stopi! v veljavo in ga bo naknadno potrdil parlament. Prvi člen prepoveduje Komunistično partijo, EAM, »Organizacijo vzajemne pomoči«, kakor tudi »vse druge organizacije ali stranke, ki poskušajo neposredno ali posredno strmoglaviti sedanji režim in obstoječo socialno ureditev, ali izločiti kateri koii del državnega ozemlja.« — Odlok se nanaša tako na obstoječe organizacije, kakor tudi na one, ki bi lahko bile ustanovljene v bodočnosti. Odlo-k vsebuje tudi določbe, po katerih je pod grožnjo kazni z dosmrtno robijo aii smrtjo prepovedana propaganda »komunistične ali drugih revolucionarnih idej« in »rušenje nacionalnih načel«. Odlok je sestavljen tako, da se iahko na njegovi podlagi prepove vsaka stranka ali organizacija. ki ne bi bila všeč atenski vladi. Osebe, ki dajejo svoje prostore na razpolago za ilegalne sestanke ali konference, zgubijo zakonsko zašč na ulico. Državni uslužbenci, ki za govarjajo prepovedane ideje, bodo odpuščeni! ter jim bodo odvzete vse pravice do položaja ali naslova, kakor tudi pravica, da hi v bodočnosti vstopili v državno službo. Rezervni Atene, 29. dec. (AFP). Pred voja-oficirji bodo izgubili svoje čine. | škim sodiščem v Atenah je 57 demo-Novi dekret predstavlja dejansko kratičnih državljanov, ki so obdolže-obnovitev izrednega zakona iz leta n‘i. da so pripravljali zaroto. 57 »zarotnikov« pred sodiščem Zasedanje poljskega Sejma Varšava, 29. dec. (Tanjug). V Varšavi se je danes pričelo zasedanje poljskega Sejma, na katerem so obravnavali vladni načrt zakona o začasnem investicijskem načrtu za dobo od 1. januarja do 31. marca 1948, ki predvideva investicije v znesku 8 milijard zlotov, predlog zakona o izpre-membah zakona o državnem investicijskem načrtu za leto 1047, pogodbo o gospodarskem in kulturnem sodelovanju med Poljsko in Češkoslovaško (podpisano meseca julija v Pragi), mednarodno pošlino konvencijo in pogodbo o mednarodni poštni zvezi (podpisano v Buones Airesu v maju 1939) in predlog proračuna za leto 1948. Obsodba voditeljev poljskih terorističnih organizacij Varšava. 29. dec. (Tanjug). Pred ve- čala obravnava proti skupini narodnih izdajalcev, ki so organizirali ilegalno teroristično organizacijo angloameričkih špijonov, ki je popolnoma razkrinkala vlogo bivšega britanskega veleposlanika v Poljski Cavendisha in veleposlanika ZDA Bleas Line. Z obsodbo, ki jo je izreklo sodišče nad člani »koordinacijskega komiteja organizacije poljskega podzemlje« je dokončno iztrebljen centralni vodilni organ ilegalnih poljskih terorističnih organiziciij. Varšavsko vojaško sodišče je obsodilo predsednika koordinacijskega komiteja Lipinskega na smrt. na dosmrtno ječo pa so bili obsojeni vohunka Sosnowska. glavni komandant •ilegalno teroristične organizacije Kwieczinski in šef eme izmed terorističnih tolp te organizacije Sendžak. Ostali člani te zloglasne organizacije so bili obsojeni na večletno ječo. laškim sodiščem v Varšavi se je kon- Kongres ignorira Trumanov program o borbi proti mšladji v ZDA Washington, 29. dec. Kakor poroča Reuter, je prezident Truman nezadovoljen, ker je Kongres sprejel zakonski predlog republikanske stranke, ki skoraj popolnoma ignorira njegov program »borbe proti inflaciji v ZDA«, ki ga je predložil na izrednem zasedanju Kongresa dne 17. novembra. Prezident Truman je rekel o novem zakonu, da je »obžalovanja vreden in nezadosten«, da h: preprečil inflacijo in neprestano naraščanje cen v ZDA. Pri tem je navedel, da je samo od 17. novembra do danes poskočila cena surovemu maslu za 18.0 odst., prašičem za 7.4 odst. obutvi pa z«; 14.8 odst. Priznal je, da je »obstoj vsega ameriškega naroda ogrožen« in je pripomnil: »Nebrzdana inflacija bo privedla do resne krize, kj lahko oovzroč: nepopisne težave.« Truman tudi ni zadovoljen, ker se je Kongres vmešal v predsednikova »zgodovinska pooblastila« in mu odreka pravice, da lahko prisili poslo-dajalce in farmerje k upoštevanju določb omenjenega zakona, ker so v njem vsi ukrepi zasnovani na temelju prostovoljnih sporazumov in akcij«. Prepozno je. da bi se proti inflaciji v deželi mogli boriti s prostovoljnimi akcijami, je poudaril Truman, vendar pa je izjavil, da bo podpisal novi zakon. Ameriško delavstvo solidarno z evropskim New York, 29. dec. (Tanjug) Harry Brides, predsednik sindikata ameriških pristaniških delavcev, ki je včlanjen v kongresu industrijskih organizacij (CIO), je objavil v glasiiu sindikata »Dispatcherju« članek, kjer pravi, da delavci ne bodo vkrcavali na ladje materiala, ki ga po »Marshallovem načrtu« pošiljajo državam z reakcionarnimi desničarskimi vladami kot so Grčija, Francija in Italija. Delavstvo želi na ta način izraziti solidarnost s prekomorskimi delavci in to tembolj, ker bi bilo orožje in material, ki bi ga morali ameriški delavci vkrcati na ladje, uporabljeno prav proti delavstvu v drugih državah za preprečevanje sta.vk irrhijihove borbe proti reakcionarnim poslodajalcem in monopolom. New York, 29. dec. Sekretar KP Brazilije, senator Carlos Presi.es je poslal pozdravno brzojavko panamski narodni skupščini, v kateri ji čestita k sklepu, da ne odstopi Združenim državam Amerike oporišč v Panamskem prekopu. USTANOVITEV LJUDSKE DEMOKRATIČNE FRONTE V ITALIJI Poziv centralnega komiteja za sporazum med socialistično in komunistično stranko italijanskemu delavstvu Rim, 29. dec. (AFP) Na včerajšnjem množičnem zborovanju v Rimu so sklenili ustanoviti ljudsko demokratično fronto. Na zborovanju so bili navzoči predsednik italijanske ustavodajne skupščine Terracini, generalni sekretar KP Italje Togliatti, generalni sekretar italijanske Generalne konfederacije dela di Vittorio, generalni sekretar socialistične stranke Basso, predstavnik demokratske stranke Molio ter predstavniki delavskih združenj in množičnih organizacij. Na zborovanju je govorilo več govornikov, kj so pOudarjalL da se bo ljudska demokratična stranka borila za demokracijo v Italiji in da je njen glavni cilj družbena reforma in zamenjava sedanjih upraviteljev. Na zborovanju so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri je med drugim rečeno: »Predstavnik: raznih zdru- ženj ter italijanskih političnih in socialnih organizacij so sklenili na zborovanja v Rimu, da se združijo v veliki ljudski demokratični fronti v borbi za svobodo, delo in kruh. in da na demokratični podlagi organizirajo in razvijejo nov polet ljudskih množic v borbi proti trustom, indu-strijccm, bankirjem in veleposestnikom.« Centralni komite za sporazum med socialistično stranko in KP Italije je objavil tole poročilo: »Centralni komite za sporazum med socialistično stranko in Komunistično partijo je na svoji seji dne 26. decembra s posebnim zadovoljstvom ugotovil izredne rezultate ljudskih manifestacij v Neaplju in Bologni, kar pomeni demokratično prebujenje na jugu in začetek reševanja agrarnega vprašanja po kongresu vodilnih komitejev v Milanu. Komite je prav tako ugotovil močen odziv, na katerega je naletelo gibanje demokratičnih občin, katerih oredstavniki so se zbrali na svojem nacionalnem kongresu v Firenzi. V zvezi z vprašanji sindikalne borbe opozarja komite na nevarnost razbijanja enotnosti akcije delovnih ljudi, do česar lahko privede politika notranjega nacionalnega razdora, ki jo izvaja sedanja vlada- Ko ugotavlja, da je ta nevarnost izraz splošne ofenzive sil velekapitala, poziva komite delavstvo, da naj postavi proti kakršnim koli rušilnim poskusom svoje nerazrušljive težnje za cffotnnstjo. Komite poziva člane obeh strank in vse delovne ljudi, kj želijo ustvaritev demokratičnih idealov, "da naj strnejo vse svoje sile za zagotovitev in okrepite sindikalne enotnostL Nemil o potrebi enotne borbe proti reakciji Rim. 29. dec. (AFP) Glasilo socialistične stranke »Avanti« je objavilo poročilo, ki ga bo predsednik stranke Pietro Nenni prebral na bližnjem nacionalnem kongresu stranke Poudarjajoč, da je glavni razlog nevarnosti za mir stremljenje ameriške diplomacije po spremembi zavezniških dogovorov, sklenjenih na Jalti in v Potsdamu, izjavlja Nenni. da je najmočnejše jamstvo za zmago delavskega razreda, nad pristaši vojne po vsem svetu, ki vidijo svojo glavno silo v ZDA, enotnost narodov in notranja borba proti silam reakcije. Fronta miru odklanja sleherno zamisel o geografskih blokih. Medtem ko buržoazija nuna niti v eni državi na svetu enotnega stališča do problemov vojne in miru, pa so ljudske množice tako v Evropi, kakor tudi v Ameriki trdno odločene, storiti vse za ohranitev miru. Glede Marshallovega načrta je Nenni mnenja, da ga Italiji ni potrebno brezpogojno sprejeti. Spoštovati se mora pravica naroda, da si izvoli vlado, kakršno si sam želi, in da odstrani sleherno tuje nadzorstvo nad načrti za obnovo in spremembo gospodarske in socialne strukture države. Ko se dotakne položaja v Italiji, izjavlja Nenni, da je eden izmed pogojev socialistične borbe za mir borba proti De Gasperijevi vladi. Nenni je nadalje mnenja, da ni pogojev za obnovo socialistične internacionale, in opozarja, da so v mnogih socialističnih strankah določene struje, ki zavzemajo reakcionarno stališče, kar velja zlasti za stališče do »tretje sile«, ki je »za nekatere laž, za nekatere utvara, v vsakem primeru pa — slabost«. Nenni končuje takole: »Na srečo so velike socialistične stranke, ki se ne dajo zavajati z bur-žujskimi ustvarami o »tretji sili«. Skupno s takimi strankami se bori tudi naša stranka za mir.« Komisija treh se le n! odločila za ustavitev sovražnosti v Indoneziji Džakarta, 29. dec. (Tass) Po poročilih novinarskih krogov je predložila komisija treh držav nizozemski in indonezijski delegaciji nov načrt za čimprejšnjo ustavitev vojaških operacij. Načrt proučujeta sedaj obe stranki. Včeraj je bila v Džokjakarti seja Šarifudinove vlade, na kateri so razpravljali o načrtu komisije treh držav. Pričakujejo, da bo Šarifudin v prihodnjih dveh dneh odpotoval z nekaterimi ministri v Džakarto, da bi nadaljeval pogajanja na ladji »Ren-willle«. Ameriški predstavnik Grabam se je vrnil včeraj v Džakarto. Po vesti agencije Antara se je v Džokjakarti razgovarjal s predsednikom Indonezijske republike Sukamom in z voditeljem muslimanske stranke Masiu-mijem. Včeraj je britanska vlada razpravljala o novem načrtu komisije treh sil o neposredni in dejanski ustavitvi sovražnosti ter o sklenitvi premirja. Agencija Antara poroča, da je komisija sklenila, preiskati krvave zločine Nizozemcev v območju Kravan-ga. pa tudi dejstvo v zvezi z nasilnim bombardiranjem Bondžonegora. »Berita Indonesia« piše, da so Nizozemci v prvi polovici decembra med tako imenovanimi »čistilnimi operacijami« samo v območju Kravanga ubili in ranili nad 500 Indonezijcev. Podobne operacije, v katerih sodeluje topništvo in tanki, se nadaljujejo v mnogih naseljenih krajih v okolici Kravanga. Mnogo vasi v okolici Kravanga gori. Kitajska ljudska armada zavzela Jungšan, važna oporišče v šanslju Nanking, 29. dec. Agencija France Presse prenaša poročilo radijske postaje ljudske osvobodilne armade Kitajske, ki pravi, da so osvobodilne sile davi zavzele Jungšan, zadnje oporišče Kuomintangovih čet v južnem delu pokrajine Šansi- Kuomintango-va garnizija v mestu je bila uničena. V južnem delu pokrajine Honan so zavzele enote ljudske osvobodilne armade vse železniške postaje na progi Peking—Hankau. V južnem Hona-nu so izgubile Kuomintangove čete 8 polkov. Šanghaj. 29 .dec. (Tass) Kakor poročajo časopisi, je Kuomintangova vlada nekaj ur po razglasitvi kitajske ustave, s katero je bila razglašena ivoboda tiska, izgovarjajoč se na kritičen položaj v Mandžuriji, znova uvedla cenzuro za tisk. Čeprav se ta ukrep nanaša samo na Mukden, vendar omogoča Čangkajškovl vladi, razširiti cenzuro na vsa področja, v katerih so Kuomintangove čete v neugodnem položaju. Predpisi cenzure se nanašajo i na 'tuje i na kitajske novinarje. Oblasti naglašajo, da se bodo strogo držale tega ukaza. Hkrati so opozorile novinarje na ukaz o obsednem stanju, ki je bilo uvedeno pred dnevi. Po tem ukazu bo ustreljen vsakdo, ki bi prekršil katero koli izmed njegovih 12 točk. Ameriški vladni funkcionarji zapleteni v špekulacije z žitom New York, 29. dec. (Tags) New yorski škandal, ki ga je povzročila udeležba predstavnikov ameriške vlade pri špekulaciji z žitom in drugim blagom, vzbuja še nadalje splošno pozornost. Kmetijski minister Anderson je v soglasju z zahtevo Kongresa objavil v pričetku tega tedna seznam 711 dobičkarjev. Na tem seznamu pa je samo en predstavnik vlade, namreč pomočnik vojnega ministra Pauley, ki je bil že prej razkrinkan v Kongresu kot velik dobičkar. Nekateri člani Kongresa, med njimi tudi Stassen, so izrazili prepričanje, da je ta seznam nepopoln in da so vmešane v špekulacije tudi druge uradne osebnosti; med njimi so nekatere povezane z Belo hišo. Menijo, da je imel Stassen v mislih posebnega Trumanovega pomočnika Steelmana, ki ima močan vpliv v Beli hiši. Detroitski list »Free Press« je prinesel 22. decembra poročilo iz Wa-shingtona, da je Steelman meseca avgusta 1946, medtem ko je bil direktor biroa za mobilizacijo in rekorverzijo, vzdrževal poslovne stike z veliko tvrdko, ki je špekulirala z blagom in delnicami, kar je Steehnanu omogo čilo, da je izkoristil svoj uradni položaj za osebno obogatitev. P© SLOVANSKEM SVETU Industrija Bolgarije V Bolgariji je bilo v teh dneh objavljeno besedilo načrta zakona o podržavljenju z"sebnLh, industrijskih in rudarskih podjetij. Ta zgodovinski sklep je dogodek, ki pcmeni korenito spremembo v nadaljnjem razvoju republike in njenega gospodarstva. Od 9. septembra dalje je bolgarsko ljudstvo politični: gospodar v svoji državi, gospodarska moč pa je bila po večini še vedno v rokah posameznih velekapitalistov — domačih in tujih. Tega nasprotja, ki je vzbujalo ogorčenje pri vsakem delovnem človeku, ni več: ljudstvo je postalo v polnem smislu besede gospodar svoje zemlje. Bolgarski narod je izvojeval po prvi politični zmagi nad bolgarsko buržoazijo reiptembra let» 1914 tokrat tudi gospodarsko zmago, ki ima enak zgodovinski pomen. Ta daljnosežni sklep ljudske vlade je v resnic: praznik za vsakega poštenega Bolgara, ki sta mu pri srcu dobrobit in napredek njegove domovine. Velika kulturna vloga Državne koncertne direkcije Državna koncertna direkcija ie bila ustanovljena Po zmagi Domovinske fronte. Že po njenem dosedanjem delovanju sodeč, ho vloga te ustanove v kulturnem življenju bolgarskega naroda čedalje pomembnejša. V preteklosti v Bolgariji niso poznali poklica impresarijev in gledaliških agentov, ki bj bili v pomoč umetnikom, gostujočim kjer koli; zalo je bil vsak koncertni dogodek nekako amaterskega značaja. To je imelo za umetnike dokaj neprijetne posledice, ker jim skrb o zgolj organizacijski strani njihovih turnej ni dopuščala, da bi se s potrebno vnemo in temeljitostjo posvetili umetniškemu ustvarjanju. V tem pogledu se je marsikaj spremenilo. Od obstoja državne koncertne direkcije dalje je le-ta tisti merodajni forum, ki odloča kdo sme in kdo ne — tako cd domačih_ kakor inozemskih umetnikov — v državi gostovati:. To vpliva ugodno na kakovost proizvodnje ter onemogoča prirejanje glasbenih večerov s prenizkim umetniškim nivojem. Vendar državna koncertna direkcija ne skrbi le za procvit glasbene kulture širom domovine, ona skrbi i tudi: za gostovanje bolgarske glasbe I izven mej republike. V državi kon- Bolgarske pl’nine: vrh Džangal (2735 m) s Porto (2510 m) trolira direkcija preko 62 predstavnikov celotno bolgarsko glasbeno življenje, ima pa sodelavce tudi v tuji- ni- v Pragi, Parizu, Bukarešti, Mo-skv: in v Beogradu. Od januarja 1940 do danes je bilo danih v Sofiji 223, v provinci pa okrog 100 koncertov. Na prvem mestu so pianisti, njim sledi komorna glasba — kvartet:, trio, sonatni koncerti. Na zadnjem mestu so koncerti pevskih zborov — zaradi pomanjkanja odgovarjajočih prostorov. Nova električna centrala Na Iskarju pri vasi Kunare v okrožju Beta Slatina že deluje sodobna, na novo zgrajena električna centrala. Turbine proizvajajo 1500 konjskih sil električne energije ter je to naj-večja hidrocentrala v držr-vi. Opremljena je z najmodernejšimi napravami, ki so jih dobavili iz Češkoslovaške. Tri turbine bodo s ceneno električno silo preskrbovale plevensko okrožje in del industrije v Gabrovem. Centrala je last zadruge »Blgarska Zahar«. Z dvemj tretjinami električne energije bo razpolagala Glavna direkcija za elektrifikacijo. Udeležba zadrug v bolgarski mlečni industriji V drugem polletju 1947. so do konca novembra predelali v mlečne izdelke skupno 28 milijonov litrov mle- ka. Zadruge same so od tega mleka predelale 22.5 milijonov litrov, kar znaša 71.5% količine, ki jo določa dveletni gospodarski načrt. Posamezne pokrajine so prispevale k skupni proizvodnji mlečnih izdelkov kot sledi: Burgas — 3 milijone litrov, s čimer je plan izpolnjen 54.5%-no. Varna — 2-5 milijonov litrov (55%), Plovdiv — 2.6 milijonov lirov (93%), Vrača — 3.2 milijonov (95%), Ruse — 3.1 milijonov (103%), Sofija — 2.6 milijonov (78%), Plevna 2.4 milijonov litrov (61%), Stara Zapora ^— 2.5 milijonov (66%) in Zgornja Džu-maja — 310.000 litrov (114%). Borba proti tuberkulozi V sofijskem Narodnem gledališču je bilo veliko protituberkulozno zborovanje na katerem so govorniki na-glašali. da se morajo v borbo proti tuberkulozi vključiti vsi državljani, ker je ta zavratna bolezen največje zlo za delovno ljudstvo in velika nevarnost za ves narod. Kot kaže statistika boluje v Bolgariji letno za tuberkulozo 200.000 ljudi, od katerih ima 10% odprto tuberkulozo. Izkoristiti je treba vse možnosti, da se bodo bolniki lahko zdravili v sanatorijih in podobnih ustanovah, ter neutrudno vzpodbujati ljudi, da bi vsakdo po svojih močeh prispeval k tej koristni akciji. Iz francoskega parlamenta Pariz. 29. dec. (AFP) Narodna skupščina je s 387 proti 215 glasovom sprejela zakonski načrt o prenosu proračunskih kreditov iz leta 1947. v leto 1948. Iz letošnjega proračuna se prenese v redni proračun za prihodnje leto 348.674 milijonov frankov. Finančni minister Rene May&r je izjavil v republiškem svetu, da se ie inflacija »začela« in da bo znova zahteval ukrepe za zvišanje davkov, ki so bili vneseni v njegov zakonski predlog, a jih je narodna skupščina delno odklonila. Kmetje v Franciji proti novim davkom Pariz, 29. dec. (Tanjug). Na poziv Generalne konfederacije dela je včeraj popoldne — kakor poroča »Huma' niiie« — protestiralo na zborovanju v Daxeju okrog S000 poljedelcev proti pretiranim davkom in novim bremenom, ki jih je razpisala Schumanova viada. Več govornikov je ostro obsodilo vladno gospodarsko politiko, ki je težko zadela zlasti poljedelce. Fo zborovanju so poljedelci, ki se jim je pridružilo veliko število delavcev, trgovcev in obrtnikov, krenili v sprevodu proti podprefekturi, da bi izročili resolucijo, kjer protestirajo proti grožnjam z aretacijo voditeljev Konfederacije poljedelcev. Policija j3 razgnala demonstrante s puškinimi kopiti in bombami s plinom za sniženje. V spopadu s policijo je bilo ranjeno večje število kmetov. Krvava justica v Španiji Madrid, 29. dec. Radio Pirenanca — postaja svobodne Španije — javlja iz Granade, da je tamkajšno frankistieno vojaško sodišče izreklo smrtno kazen nad znanimi španskimi mladinci. Vsi člani skupine španskih mladincev — antifašistov, s Jose Garcio Inferom na čelu, ki so jih franki stični zločinci mučili v zaporu že od 1. 1943, so bili sedaj obsojeni na smrt. ker so bili člani Združene socialistične mladino Španije — mladinske organizacije španskega odporniškega gibanja. Srednjeveške razmere v južnem Oldenburgu Berlin, 29. decent. (Tass) »Neues Deutschland« poroča, da vlada v južnem Oldenburgu v bližini Osnabrücka v britanski okupacijski coni v kmetijstvu še danes sistem, ki se zelo malo razlikuje od fevdalnega. Zakupnik mora poleg zakupnine delati določen čas za gospodarja. Samo v okolici Osnabriicka zajema ta sistem 20.000 kmetov, kj so politično in gospodarsko odvisni od veleposestnikov in so ž njimi povezani s pogodbami, ki spominjajo na srednji vek. Po pogodbi mora kmet delati za veleposestnika 6 dni na teden, sicer ga zadene kazen v višini dvodnevnega zaslužka. Kratke vesti Predsednik Italijanske republike De Nicola je podpisal v navzočnosti predsednika ustavodajne skupščine Terracinija. predsednika vlade De Gasperija ter predstavnikov skupščine in vlade besedilo nove ustave, ki jo je skupščina sprejela na seji 22. decembra. Nova ustava stopi v veljavo 1. januarja. Italijanski minister za notranje zadeve Mario Scelba je izjavil ob trilet-nici ustanovitve korpusa motorizirane policije, da prihajajo težki meseci za italijanski narod. Obenem je >zrazil svoje prepričanje, da bo policija znala braniti demokratične svoboščine. Agencija France Presse je mnenja, da je Scelba pri tem mislil na bližnje volitve v Italiji. Švedski javni delavci so poslali stranskemu predstavniku na Švedskem protestna pisma v zvezi s smrtno obsodilo, ki jo je izrekel frankistični režim nad španskim profesorjem Au-gustinom Zorojem in četvorico drugih komunistov. - Vojni zločinec general Walter Schimann. ki je priznal med obravnavo v Niimbergu vojne zločhie. ki jih je zagrešil v okupirani Grčiji kot šef policije, i e izkoristil »brezbrižnost« svojih stražarjev in pobegnil iz zapora» » Na obisku pri otrocih v „Domu igre in dela“ na Bleiweisovi cesti Majhni pionirji smo med Titovo mladino, veliki bomo delavca za srečno domovino. Človek se včasih zaloti v čudnem razpoloženju; nič mu ni prav, svet se mu zdi kljub soncu in modremu nebu strašno otožen in temen. Loti se dela, ki mu nikakor ne gre od rok_______ Tako je bilo z menoj štiriindvajsetega decembra. Mračen sem šel po Bleiweisovi cesta. Pred vilo — blizu »Mladike« — sem obstal. Iz hiše — odmaknjene od ceste — je žvrgolelo, skoraj prav tako kakor Pred učiteljiščem, kjer je bila te dni razstava ptic — pevk. Ženo. ki je zavila s ceste v vrt, sem vprašal, kdo prebiva v veseli hiši. »Dom igre in dela otrok iz rajona Center,« — mi je povedala. Sledil sem ji po vrtni stezi, posuti z belim, drobnim peskom. Ko sera oo-zvanil, nama je odprl otrok rdečkastih Jas. Lepo naju je pozdravil in vprašal, kaj želiva. »Z upraviteljem doma bi rad govoril!« »Z upraviteljico — upravitelja nimamo,« mi je odgovoril in me vljudno povabil v sprejemnico. Zvrgolenje v sosednji Sobj se je stopnjevalo. Eden izmed dvainsedemdesetih otrok re tako zagostolel kakor kanarček, ki je dobil na razstavi prvo nagrado. »Vrag naj zame mojo zagrenjenost!« — sem si mislil in stopil na ravnost v otroški raj. Zlata soba Rajon Center mesta Ljubljane je poskrbel za otroke delavcev in nameščencev, ki so čez dan zaposleni v uradih in tovarnah, Dom igre in dela. Dvainsedemdeset jih je že našlo v tem domu razvedrilo, kakršno se malo kje najde. Dom je le za predšolske otroke. Ko sem se znašel v tem otroškem »vetu, sem se spomnil, da sem bil tudi jaz enkrat mlad. In vendar: biti otrok leta 1920. in danes! Ogromen prepad loči to dobo. Soba, kjer se igrajo im učijo, je dobila ime »zlata soba«. Ne vem, kdo ji je dal to ime, najbrže človek, plemenit po duši. Mislil sem, da jih bom s svojo prisotnostjo motil. Kaj še! Še zmenili se niso. Sedeli so v krogu na svetlem :n čistem parketu. Živ venec rdečeličnih otrok je zvesto posluša! Lončaričevega Brankota, ki je deklamira! \Cicibana«. »Cici — fuj! Cici — fuj! Cie? — fuj!« — je pripovedoval Branko zgodbo o Cicibanu z umazanimi rokami in ptički — senici, k: ga je karala zaradi nečistih rok. Med deklamiranjem se je tako uživel v vsebino Pesmice, da je potegnil za seboj vse mlade prijatelje. Ogledovali so si roke in — če verjamete ali ne, — mladi Lojzek, doma nekje v Bethovmovi ulici, — je stekel k upraviteljici in ji pokazal z rdečo barvo umazano rrko. Branko je nadaljeval. Z roikami je tako stvarno prikazal, kako teče planinski potoček, v katerem naj bi si Ciciban umil roki. da so otroci kar kopali roke v .odi, ki je zaradi žive besede malega Brankota žuborela mimo niih. Štiriletna Alenka sesija. Ko je Blanko konča! deklamacijo, je rekla pet- OGLASNI ODDELEK sprejema danes vse egiase. satno, DO lo. VRE DOPOL 'E. FIZKULTURA M SPORT Goresifski ffekisitiiralki so zborovali Ä1 Srečno novo leto vam žele trije predstavniki »Doma Igre in deta« z Bleiweisove ceste letna Skrabova Darja, naj Alenka ponovi. Cicibana. Alenka je dobre volje vstaia in se postavila v sredo kroga. Lepo je povedala pesmico o umazanem Cicibanu, le črka »s« ji je delala še majhe preglavice. »Veš, Alenka, jezik moraš imeti za zobmi, kadar izgovarjaš črko »s«, — jo je poučila Darja, ki je stala tik Alenke in živo gledala v njene zobe in usta, ko je ponavljala deklamacijo. Kadar je Alenki ušel rdeč jeziček med zobe, jo- je Darja prekinila in ji toliko časa ni dala miru, dokler ni Alenka res čisto izgovorila črko »s«. Zdelo se mi je. da Postajam iz minute v minuto mlajši. Smejal sem se z njimi, pel in tudi sam sem skoraj zagrabil eno izmed igračk, ki jih je prinesla v sobo vzgojiteljica. Že itak razpoloženi otroci so vsi srečni segli po različnih igračkah. Kaže se. da bo Fanika dobra mamica; po sobi je prepeljavala majhno punčko in ji vsa zaskrbljena popravljala obleko. Tovariš Barttolini iz Trsta sodeluje v našem opernem orkestru. Ker je j skoraj ves dan zaposlen, je zaupal svojega dveletnega «neka temu do mu. Prav je imel. Mali Hanibal je resnično srečen med otroci. Ko sem . aa vprašal, kje je očka, je reko!: »Fa la mušica.« Hanibal ni niti pogledal konjička, | vojake in druge igračke. Planil je k I vzgojiteljici m zaprosil za boben. Že I je sedel »po turško« na Parketu in veselo bobnal. Hanibal ne bo zatajil očeta, tudi on bo postal glasbeni umetnik. Ko sein gledal to srečno mladost, ki preživlja brezskrbne ure v tako skrbnih rokah in ob tako izdatni hrani, sem si mislil, kako lepo in pametno bi bilo, če bi naši dramski, operni iu drugi umetniki sem pa tja zavili v to otroško kraljestvo. Popolnoma nič ne bodo v zadregi, ko jih bodo obiskali. Prepričan sem, da bo vsak izmed njih pripravljen, da jim kaj zapoje, jih nauči'in razvedri. Hvaležnejših poslušalcev ne bi zlepa našli 1 V pritličju, v hodniku sta dva sten-časa: otroški in staršev otrok. Človeka prevzamejo besede, ki tih je napisala mati enega izmed otrok, p-i/nanje vodstvu doma in hvaležnost vsem, ki so ji omogočili, da preživlja njen otrok zadovoljne ure v času, ko dela sama v uradu, se izraža v vsaki besedi dopisa. Otroški stenčas je tak, kakršni so otroci; vse, kar človek doživi med njimi, vidi tudi v besedi in sliki na stenčasu. Posebno radi rišejo. Na risbah ugotovi človek, da otrokom ni ne-znana proga Samac—Sarajevo, ladja »Partizanka«, ki je pred kratkim odplula v Avstr.lijo in cvetlice so jim prav tako pri srcu. Tako preživljajo ti otroci svoje dneve v teni domu. Pet izdatnih obrokov hrane na dau se jim pozna na obrazih. Asi so zdravi in rejeni. Če kdo izmed njih nekoliko zboli, imajo čisto bolniško sobo in vse tovarišice, ki so odgovorne za pravilno vzgojo in oskr-1k>, se zavedajo svoje dolžnosti, ki jo izpolnujejo z največjo vestnostjo. V soboto popoldne Je bit v Fizkultar-nem domu na Jesenicah redni letni občni zbor okrajnega fizkulturncga odbora, ka-terega so se udeležili zastopniki fizkul-! turnih društev In aktivov Iz Bohinjske j Bistrice, Bleda, Begunj, Breznice, Gorij. Hrušice, Javornika. Jesenic, Lesc, Krope, Podnarta, Radovljice, Blejske Dobra-ve In Žirovnice. Navzoči so bill tudi zastopniki Fizkulturne zveze Slovenije. Jugoslovanske armade, sindikata, železarne ter množičnih organizacij. Ü pomenu fizkulture za uspešno izvedbo naše petletke je govoril predsednik Okrajnega fizkulturncga odbora Vikior Brun. Sekretar Lojze Mrak je med dru-, eri ni poročal, da bivši upravni odbor ni j izvršil vseh nalog, ker se je večina odbornikov med letom odtegnila delu. Vse breme je bilo naloženo na ramena nc-) katerih odbornikov, ki so prezaposleni. Okrajni flzkulturni odbor šteje 12 društev in 7 aktivov. Strokovni sekretar Stanke Ravnik Je poda] poročilo o delovanju posameznih odseKOv, referent za fizkuiturni znak France Iskra pa je poroča!, da sl je 27 članov priborilo ziatt. 53 srebrni. 52 nronast! in 20} mladinski znak. skupaj 341 oseh. Na prvem mestu so Jesenice, na drugem Kropa in na tretjem Lesce. Sledila so poročila blagajničarko Danke Zupan in gospodarja Franceta Sterži-narja, nakar je predsednik Brun poročal, da je uprava po skrbnem preudarku j sklenila predlagati na obenem zboru, naj j se izreče polivala društvom r.a Jesenicah, v Kropi Id Gorjah ter IS najbolj marljivim članom io članicam. O petletnem planu OFO Jesenice je poročal Joško Božič. Tajnik FZS Jurančič j« poročal o preoblikovanju fizkulturne organizacije na splošne telesne vzgojo in na izrazito športne discipline. FZS lina pred očmi štiri velike naloge, in sicer gradnje domov. Igrišč in kopališč, vzgojo novih strokovnih kadrov, preskrbo telovadnega orodja in športne opreme In splošen razvoj fizkulture. ki naj prodre med najširše plasti ljudstva. V nov! upravni odbor so bili izvoljeni predsednik Brun Viktor, podpredsednika Božič Joško in Cink Franc, sekretarja Mrak Lojze in Leskovar Slavko, strokovni sekretar Gašperšič. I Muzeji: Narodni, Etnografski in Prlro- ‘ doslovni so v zimskem času zaprti cb nedeljah, odprti pa so za posamezne obiska vsak torek iu četrtek od 11. do 13- ure. Gospodinjske pomočnice, podi u/n:c.-t št 3, naj v sredo Sl. decembra dviguojo nogavice. 5'^ß-n Namesto venca na grob pok. Lozej neza sta darovala slepi mladini po -'-O din tov. Rebernik Frane in ii-ožci Pepca. Iskrena hvala! sas6-u Preskrba DELITEV MESA ZA BOLNIK» MLO oddelek za trgovino io preokr’.o v Ljubljani obveza upravičenca bolniških nakazil z s meso, da prejmejo meso v sreuo, dno 51. decembra t i. -cd 8. do 12 ure. Meso bodo delile poslovalnice mestr.e klavnico na trgu in mesarja Kel-cr An* ton in Komar na trgu, nadalje pobova** nice št- .r>. Janševa ni-» poslovala4 Celovška cesta, poslovalnica št. 7 'i’-aška cesta in poslovalnica št. 3 Zaloška e~s‘r~ Poslovalnico in mesarji p rev r.a in e jo mer so na Meša ni klavnica v sredo dn« vi-t. m- ob 7. uri. Namizna teniški turni? GArenfsfce pšrsrJS Ha ni ha; bo glasbeni]! Starši otrok lahko mirno delajo v uradih in tovarnah, ker vedo, da :o njihovi otroci v najboljši oskrbi. Zvečer pa, ko se vračajo z dela, jih malčki pričakajo v domu in potem domov, kjer bo mamica povedala, kaj vse je delala v preteklem dnevu, mali Hanibal pa bo očka presenetil z no-vito, dj zna že bobnati! Pri igri je najlepše Del« bislmkzpi instituta Kljub kratki dobi, ki je potekla od 1 neumorne im požrtvovalne akad. sli-ustanovitve agronomske fakultete je Avarice tov. M. M. Debelak-Deržajeve, ki je izdelala večino slik. Polagoma raste tudi knjižnica, ki šteje že nad 1000 zvezkov. Poleg tega se predavatelji na fakulteti poslužujejo vseh drugih strokovnih knjižnic v Ljubljani, med drugim, zlasti bogate knjižnice ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo LRS. Predavano snov ponazorujejo pri vajah tudi predvajanja poučnih filmov in barvastih diapozitivov. Za zaključek je omeniti še to. da biološkemu institutu uspelo zbratn do kaj učnih pripomočkov, ki služijo za ponazoritev snovi pri predavanjih m kot pripomoček slušateljem pri botaničnih in zooloških mikroskopskih vajah. Pereče je bilo zlasti vprašanje, kje dobiti mikroskope za ureditev biološkega orakrikunia. Iz priložnostnega nakupa jih je bilo z največjo težavo zbranih 15. popolnoma iz stiske pa so prišli biologi šele, kc je tovarišu dekanu uspelo nabaviti iz Milana 15 Galilejevih in 2 Reiehertova mikroskopa. Prav tako te uspelo nabaviti več zbirk mikroskopskih trajnih preparatov, medtem ko slušatelj-' pr botaničnih vajah največ sami izdelujejo potrebne preparate iz svežega :n konserviranega rastlinskega mareriala. Zbirka agrobotarlčrrili. anatomskih, sistematskih. zoo'oSIrih ter drugih uf nih r--h in ha v rašča. kar je v ' It n- -d -1 i naglo na agronomska ra Ki: fakulteta ne skriva dra- gocenih pridobitev samo zase. saj je gostoljubno dala prostore in opremo 1 ri,loškega instituta a razpolago predavateljem botanike in zoologije na višji pedagoški šoli. Slično se organizira mineraloško-geološki institn«, ki ga vodi tov. univ docent Ciril Šiebinger. Uspelo mu je nridobiti dragocene pripomočke za uspešno posredovanje te za bodoče agronomne važne znanstvene panoge nemali meri zasluga Prosvetno življenje v Cerk-j«?h je dokaj borno Čita! >eni vaS članek -'Kaj igrajo Raki Ijufkka gledališča*. Marsikje so prav marljiv; in z-asliižfijo r>o!ivä!o. V Cerkljah imamo prav tako prosvetni odsek — povrhu pa je pr: nas sedež Prosvetne:;?. ?veta za več krajevnih ljudskih odborov Imamo pa tudi ve liko dvorano m marsikaj bi se dalo v n jej pr:dom uprizorim, če bi za to bilo kaj več razumevanja. V poletnih mesecih smo colo prisluž»:li z veselico lep znesek, ki je hi,! namenjen izrečno za popravilo prosvetnega doma. toda kbub te « • k:! • *i/ tfcči' dr*!-; nimamo b-ilo do vol i T v p- -i p - rl„ 7 ! rafijo 70>f< «'••••■ 1 • ■ rlaiiii kr '.'k!a. ki ifka spušča r>a je bilo ra z d djeno med zasebnike, dočini za dvorano prosvetnega doma ni ostalo rwč. Res težko se je sprijazniti z mislijo, da ni razumevanja a to, da ?e treba končno vendar !e nekaj ukreniti, da bo dvorano mo:;očr uporabljat: za prosvetno delo. Zadnjič «so -nas obiskali prosvetni delavci i/. Ljubljane. Morali so igrati v ne zakurjeni dvoran: in pri razbitih okrni h na prepihu — pa še igro, ki je zahtevala letna oblačila, saj se je dejanje vrš»;Io na morski obali. Pa n: a. da so že z organi-?n bile nevšečnosti —-ega d ra m at. Lega od-dvorano tudi zaslon j- Novoletna jelka v Ljubljani Mestni odbor OF Ljubljana bo svoje najmlajše razveselil za novo leto z novoletno jelko. Otvoritev bo na Silvestrovo, ob petih popoldne na Kongresnem trgu, Prireditve od 1. do 4. januarja pa bodo na Taboru. Mestni odbor bo s to novoletno jelko napravil našim pionirjem veliko veselje. Vse ljudstvo Ljubljane toplo pozdravlja te otroške praznike. V >Domu igre in dela« na Bleiweisovi cesti o«; že kar nestrpni. Vsi otroci se bodo udeležili prireditve in ko jih bomo po praznikih obiskali, jih bomo našli še bolj žive in zado voljne, še z večjim veseljem do učenja in znanja. In to je tud« eden v-med glavnih ciljev teh prireditev: ve sel je in zdravje otrokom! Mi starejši se bomo udeležili njihovega rajanja. Z njimi skupaj se bomo veselili: če nihče drug, otrok človeka prav gotovo razvedril Jože Bon karje. čeprav jim je moralo bit« znano, da imajo ljubljanski gostje s svojim nastopom v Cerkijali tudi občutne stroške. Poglavje zase pa je to, da si nekateri posamezniki laste pravico odločati, če, kdo in kdaj bo smel igrati tu, da ne bo škodovalo tukajšnjemu igralskemu kolektivu, ki — mimogrede omenjeno — spi spanje pravičnega in se je zdi amil šele po ljubljanskem gostovanju Dolžnost predsedstva bi bila predvsem ta, da skrbi, da bi büa dvorana sedaj v zimskem času vsako nedeljo in praznik oddana za kako prosvetno prireditev v kakovostni izvedbi, saj je bilo na seji Prosvetnega sveta ugotovljeno, da kmetje že sprašujejo, kdaj bo kakšna igra. Će je san ; ne morejo vprizoriti. bi to ne smelo biti ovira za prihod tujih igralskih družin na gostovanje Izvajanje del iz sodobnega gledališkega slovstva, če bi bila podana re snično umetniško, bi samo koristilo domačim igralcem, ki .>i -se lahko marsičesa naučili, e ljudje bi imeli priliko spoznavati prosvetno delo drugih igralskih družen, Cankarju predvsem utrimo pot na vas. Če številčno stanje članov kuiturno-prosvet-negž odseka ni na primerni višim, ga je treba okrepiti s pridobi vam je m novih članov, Iri so voljni sodelovat in tedaj se bo tudi pri nas v Cerk!jih prosvetno delo poživilo M. I. H. Sindikalno fizkulturno društvo Udarnik v Kranju j« v soboto in v nedeljo tretjič urbaniziralo namizno-teniškl turnir Gorenjske. Turnirja so se udeležili najbulj.š, igralci in igralke Slovenijo in Zagreba, čeprav je bilo vodstvo turnirja v rokah mladih funkcionarjev, se je spored razvijal skoraj brezhibno. Ne smejo pa dopustiti vplivanja igralcev na potek tekmovanju. Turnir je s kratkim pozdravnim govorom otvoril predsednik prireditelja tov. Turk. ki je sodelujočim žele! čim več uspehov, če se ozremo na tehnične rezultate, bomo videli naslednje uspehe: MOŠTVA: Udeležba osmih moštev sicer ni častna, vendar gre to na račun zgodnje ure pričetka. V polfinale sta prišla Kladivar z zmago nad Udarnikom I. 5:0 in Krimom 5:3 (Kriniovci so dvoboj prav nesrečno izgubili), Enotnost pa je porazila Inteks 5:0 In J. Gregorčiča 5:1. Finalna borba med Kladivarjem in Enotnostjo se jo končala z zmago Celjanov 5:3, iako da je vrstni red naslednji: 1 Kladivar (Bradeško, Čoh, Rebevšek), 2. Enotnost (Strojnik R., dr. Krečič, Recek). 3.-4. Krim (inž. Strojnik A., Podobnik, Vesel) in J. Gregorčič (Štrumbl L., Jeram, So beri). DRUŽINE: Od štirih prijavljenih družin so igrale le tri. Rezultati so bili: Lokomotiva:Udarnik 3:0 in Uriarnik:Enot-nost 3:1. Vrstni red je torej: 1. Lokomotiva (Zgb) (Žabčič—Kononenko). 2. Udarnik (Urbar, Bedenk), 3. Euotnost (Sevček, Pogačar, Krese). MLADINCEV je nastopilo 20, od katerih so prišli v polfinale Podobnik z zmago nad Kunstom 2:1 in Šobcriom 2:1 ter Ahačič nad Brezarjem 2:1 In Petrovičem 2:1. Finalna igra je potekala v premoči Podobnika, ki je zmagal z 2:0 ter v drugič postal prvak Gorenjske. Vrstni reci je naslednji: 1. Podobnik Sandi, 2. Ahačič Mile, 3—4. Soberl Lojze in Petrovčič Miro. ŽENSK je bilo 10. Med četvorico so prišle Zabčičeva z zmago nad K rešeto vo 2:0, Pogačarjeva je premagala Sevškovo z 2:0. kar je bilo poleg igre Rihtar—Urbar 2:0 največje presenečenje, Kononenkova pa je porazila Štrmnbiovo tudi 2:0. V polfinalu je Žabčlčeva premagala Pogačarjevo 2:0 In Kononenkova Rihtarjevo 2:1. V finalu je s precejšnjo sigurnostjo zma- gala Žabčičcve.. ki je z 2:1 porazila svojo klubsko soigralko Kononenkom. Vrstni red je tale: 1 Žabčič Vera. 2 Kononenko Vida (obe Lokomotiva, Zagreb), 3.-4. Pogačar Marija (Enotnost) in Rihtar Božena (Kladivar) MOŠKI POSAMEZNO: V rej glavni disciplini se je borilo 19 igralcev, od katerih so prišli v četrtfinale prvoimenova-ni po igrah Strojnik-Koch 2:0, Medved- j šek—dr. Krečič 2:1, Čoh—Štrumbl 2:0 in Bradeško—Recek 2:0. Poifinaie je dal naslednji rezultata: Strojnik—Medvedšek 2:0 in Bradeško—Čoh 2:0. Finale sta igraia naša najboljša igralca Bradeško in Strojnik. Bradeško je z dobro igro dokaj lahko premagal nerazpoloženega Strojnika-Vrste so: 1. Bradeško Stane. 2. Strojnik Roman, 3.-4. Medvedšek Viljem In Čoh Jože. MOŠKE DVOJICE: igralo je 14 parov in so rezultati zadnjih štirih: Čoh—Bradeško :Rcbevšek—Ahačič 2:1 in Mihelčič— Bramatčikov 2:0, Podobnik—Vesel:Modri-jan—Petrovčič 2:0 in Šoberi—Korbar 2:0, Kocjan—Vrhunc:Kcch—Medvedšek w. o. in dr. Krečič—Recek :Brezar—Novak 2:0 ter Štrumbl—Jeram 2:0. Polfinale: Bradeško—Čoh:Podobnik—Vesel 2:0 in dr. Krečič— Roeek:Kocjan—Vrhunc 2:1. V finalni igri sta zmagala Celjana v lepi igri z 2:0, tako da je vrstni red: 1. Bradeško— Čoh, 2- Krečič—Recek, 3—4. Podobnik— Vesel in Vrhunc—Kocjan. MEŠANE DVOJICE: 14 parov Je sodelovalo v tej poslednji disciplini. Igre so potekale tako: Žahčičcva—dr. Kree.;č:Sev-škova—Recek 2:3, Urbar jeva—Medvedšek: Štrumhlova—Štrumbl L. 2:0. Pogačarjeva —Podohnik:Bedenkova—Ahačič 1. w. o. in Rihtarjeva—Bradeško : Kononenkova— R. Strojnik 2.0. V polfinalu sta Žabčlčeva— dr. Krečič premagala par Urbarjev«— Medvedšek 2:1, par Rihtarjeva—Bradeško pa Pogačarjevo—Podobnik 2:0. V zanimivi in lepi finalni igri sta zasluženo zmagala z 2:1 Žabčičeva in dr. Krečič nad Rihtarjevo z Bradeškom. Prvi štirje so: i- Žabčič Vera—dr. Krečič Dušan. 2. Rihtar Boža—Bradeško Stane, 3 4. Urbar Nada—Medvedške Viljem in Pogačar Marija —Podobnik Sandi. Zmagovalci so prejeli pokale, prva dva plasirana pa lične priznanice. DELITEV SVEŽEGA MESA ZA LJUBLJANO - OKOLICO vKtspodarski odsek okrajnega LO Ljub-ijaua-okolica obvešča vse potrošnike u.o-datmi] živ nakaznic, odnosno krajevne klavnice, pooblaščene mesarje in mesarje razdeljevalce, da se deli sveža meso due 33. decembra 11)47 na sledeče odrezke: TD na odrezek TD 105 đtve. po SCT* g svežega mesa; SD na odrezek SP 205 dec. po 300 g svežega mesa; LD na odrezek Lj3 305 dec. po 300 g svežega mesa. Nadalje obveščamo vse potrošnike odnosno maloprodajalee ra doni ran ih živil, da se delijo raeionirana živila za mesec januar 1948 p«» istih obrokih, kakor jih je objavilo Ministrstvo za trg. in preskrbo v S:ov. poročevalcu dne 23. decembra 1947. ODDAJA OBREZKOV Pozivamo mlekarne, da dne 3. januarja 194S prijavijo pri trg. podjetju MLO «Mleko , Majstr-ova 10. zalogo vseh vrst raci oni ran ih živil po sanju 31. dee 1947 in hkrati oddajo odrezka za prodano blago v mesecu decembru 1947. Koncerti SPORED KONCERTA Spored simfoničnega koncerta v pon^ d el jek 4. januarja ob 20. v Filharmoniji! Bach: Brandcnburški_ koncert za godalni orkester. Glazunov: Koncert za violino in orkester, solisti: violinist Karlo Rupel-Br.'tras: Druga simfonija. Dirigent: Samo Biršuid. Spored je izredno zanimiv, podrobnosti o delih prinaša tiskani spored, ki so dobi v predprodaji vstopnic v Knjigarni muzikalij. Kongresni trg- Koncert je v abonmaju. 30ž4-a Kinematografi Objava Ministrstvo za socialno skrbstvo LRS in prevzolo od Ministrstva za de-’n LRS v svoj snstav blasfalnn za iz-')I!’čpvan:o invalidnin, podpor po odloku NKO.T-a in podpor po uredbi o podpiranju družin, katerih branilci služijo v stalnem kadru JA. Vso zadevne vloge naslavljajte odslej Mini. =trstvu za socialno skrbstvo T.RR — Invalidski oddelek. — Iz pisarn« M; nistrslva za socialno skrbstvo LRS. Drobne zanimivosti Priprave za zimsko ullmpiado v St. Moritzu. Doslej je prijavilo svojo udeležbo 29 držav. Na ollmpiadi bodo sodelovale vse države, ki so nastopale /e pred vojn • z izjemo Nemčije in Japonske. V St. Moritz je prispela reprezentanca Argentino, ki že trenira skupaj s švicarsko reprezentanco. Italijansko zastopstvo sestavlja (»8 tekmovalcev in 25 funkcionarjev. o>l tega 5 trenerjev. Nastopili bodo v vseli disciplinah, vključno vojaško tekmovanje. Prireditelji računajo, da bo nastopilo 2000 tekmovalcev, poleg tega pa bo sodelovalo še okoli 200 funkcionarjev. 400 dopisnikov in fotoreporterjev poleg ostalega tehničnega osebja. Po vesteh iz Beograda bosta jugoslovanska namiznoteniška rep rezon tam a — Žarko Dolinar in Vilim Harangozo nastopila od 3. do 7. januarja 1948. na velikem mednarodnel turnirju v namiznem tenisu v Bukarešti. Po tem turnirju bosta Dolinar in Harangozo v Bukarešti sodelovala tudi v dvoboju Jugoslavija proti Romuniji, kjer bodo igrali po Davis eup sistemu. Fizkultura se v Albaniji lepo razvija. Albanska fizkulturna zveza šteje danes 18.000 članov ter ima 32 športnih odborov in 204 fizkulturna društva. V letošnjem letu je priredila zveza 18 prvenstvenih tekmovanj ter številne športne prireditve, na katerih je sodelovalo 880 fizkui turnikov in fizkulturuic- Fizkulturr.iki LR Albanije so v letošnjem letu doma in v inozemstvu sodelovali na 45 med narodnih tekmovanj. Boksarski dvoboj Poljska : Madžarska 8:8. V Poznanju ;e bil pred 15-OttO gledalci boks match med državnima reprezentan cama Poljske in Madžarske. Dvoboj se je končal z neodločenim rezultatom 8:8. TEČAJ ZA SMUČARSKE UČITELJE V tečaj za smučarske učitelje, ki bo od 5. do 15. jan. 1948. na Vršiču, so sprejet* naslednji prija vijenci: Žgajnar, Hrovatin, Knop. Milatovič, Hodalič, Žlender. Mejovšek, Matelič. Rože, Kebrič, Vastič, Rozman. Raško. Košir. Černe, Avsec, Potočnik. Klnnjdinst in Šmid. Kot učitelji so določeni Ulaga, Urbar in Smerdu-Zbor v ponedeljek 5. jan. ob 9-30 na kolodvoru v Kranjski gori oz. ob 15. v Erjavčevem domu na Vršiču. Prijavljenoj prinesejo s seboj vso opremo, navedeno v razpisu za tečaj- — FZS. POSVET ZA SPLOŠNO TELESNO VZGOJO ki je bil sklican za 3. in 4. januarja 1948 se preloži na kasnejši termin. FZS. Šport v Sovjetski zvezi V tekmovanju najboljših sovjetskih drsalcev, ki se je nedavno zaključile v Gorkem, so bili doseženi dobri rezuliati-Konstantin Kudrjavcev je 500 m predrsal v 43,7 sek- Tudi ženske so dosegle dobre rezultate. Na progi 500 m je zmagala Seli kova iz Leningrada v 50.4 sek. Svetovna prvakinja na tej progi Marija Va-lovova iz Gorkega je prešla progo v 51 sek. V teku na 3000 m je prispela prva na cilj Marija Isakova. V telovadbi za ženske je Galina Urba-novič petič osvojila naslov prvakinje; od 120 možnih točk je dosegla 113,15. Obdarovanje starčkov in onemoglih v rajonu Center V decembru 1947. je socialni fond OF rajona 1 Center obdaroval vse oskrbovance v domovih starih in onemoglih in sicer skupno t Rdečim Križem. V domu starih onemoglih na Poljanski cesti 28. je sindikat Tobačne tovarne poskrbel za za bavo s prireditvijo v katerih so nastopili član omenjene sindikalne podružnice. V domu starih in onemoglih na Vidovdanski cesti 9 so bili obdarovani oskrbovanci tega doma, v popoldanskih urah. Zvečer ob 7. uri pa je sindikalna podružnica oblačilnih in tekstilnih delavcev št. 8 poskrbela zn razvedrilo oskrbovancev z enodejanko in petjem. Med odmorom je igrala na harmoniko Verica Lapajne. Na Pol i 1 n ski cesti lf» so bili oskrbovanci so«’o ob darovani Predstave ni bilo zaiadi pre majhnega šLvils oskioiaucev. J. R 'NEV*»F KOLEDAR Sreda, 31. decembra: Silvester. Četrtek. 1. januarja: Novo leto. SPOMINSKI DNEVI 31. XII. 1941. Ljudska vstaja na Gorenj skern in vdor partizanov v Škofjo Loko. DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna, Trom os tj e, Marijin trg 5. a 1.0 VENSKA NARODNA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI JN MARIBORU Drama v Ljubljani Sreda, 31 deo.. ob 20-: Nušič: Gospa m' oistrica. Izven četrtek. 1 ian.. ob 15 : Cervantes: Stlr» medigre Izven. — Ob 20.: Moliere. Tartuffe Izven Petek. 2. jan-, ob 20-: Kranjec: Pot do zločina Red E. Sobota. 3 ian-. ob 20.: Moliere: Tartuffe Re*i B. Vedel ja 4 jan., ob 20.: Levstik-K reft: Tugomer Izven. Opera v Ljubljani ■»reda. 31- de« ob 19 30: Rossini: Sevi U •«ki brivec Izven etrtek 1. jan-, ob 19-30: Janaček: Je aufa Izvi.-n- Drama v Mariboru 'reda. 31. deo., ob Ž0-: Shakespeare: • Kar hočete*. Izven Ro predstavi pri redi sindikalna podružnica SNG siive strovanje v kazinski dvorani, etrtek- 1 jar.. ob 15.: Nušič: Dr. Izven Sobota, 3 jan., ob 20.: Ibsen: »Stebri družbe» Za sindikate. Vstopnice v pro iaji tudi za ostalo občinstvo, edel ja- 4 jan., ob 15.: Moliere: »Sko pub«. Izven. Opera v Mariboru 'etrtek. 1 jan. ob 20.: Dvofak: »Rusa! ka« Izven «Jek. 2 jan , ob 15.: Gotovac: »Ero * onega sveta» Red LMS 2-Nedelja. 4. jan- ob 20.: Puccini: »Tosca Izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom 'reda 31 doc., ob 20.: B Nušič: »2alu joči ostali*. "♦Vrtek. 1 jan., ob 15.: B. Nušič: »Zalu joči ostali«, popoldanska predstava-V šentjakobskem gledališču bodo po ovili na Silvestrovo v sredo 31. dec h 20 in nn norega leta dan v četrtek januarja popoldne ob 15. zabavno Xu-šičevo komedijo »Žalujoči ostali«. Vlogo Danice igra io pot Grumova. Prelpro-in vstopnio v trgovini Edo, Prešernova 48. »««•m«*»« » Spored za sredo i.HUASA. LiNiU*\: sovjetski barvni i:iiu »Starinski vodvilj«, tednik- — MATICA: češki film »Filozofska zgodba«, tednik. — MOSKVA: sovjetska praviji-•,a »Konjiček gihavček* tednik. — SLOGA: sovjetski film * B rez dote«, tednik. — Vse predstave ob 16.15, 18-15 in 20.15. — KODELJEVO: češki film »Par-dubiške gospe«, tednik- Predstava oh 19-30 uri. .JAKilii-jR, ESPLANADE: sovjetski film »Kotovski«. tednik GRAJSKI: sovjetski film »Prva piesaika*. tednik. • 'ELJE. METROPOL: francoski film »Potnikove prigode», tednik. DOM: sovjetski film »Dvoboj* tednik. KAMNIK: sovjetski film »Moja ljube- zen«, teduik. Pili J: sovjetski film »Malahov Kurgan«, tednik. Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko Primorje Spored za sredo 6.00 Budnice, jutranja telovadba. 6.lil Poročila, objava sporeda in vremenska napoved. 6-30 Jutranji koncert. 7.00 Radijski koledar. Iz današnjih časopisov. Objave. 7.15 Partizanske pesmi. 7-30 Napoved časa in poročila. 7.45 Lahka instrumentalna glasba. 8.00 Šolska ura. — 12.SU Napoved časa in poročila. 12.4.5 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 13-00 Igra Mali ansambel Radia Ljubljana-13.30 Hačaturjan: Koncert za violino in orkester, violina solo B. Ojstrah. 14.00 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo. 14.10 Samospeve poje sopranistka Ondina Otta, pri klavirju Marijan Lipovšek. 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda. 14-45 Klavir v ritmu. 15.00 Šolska ura. — 18-00 Igra Vaški kvintet. 1S.30 Fizkulturno predavanje. 18-40 Iz ameriške simfonične glasbe. 19-00 Radijski dnevnik. 19.10 Novoletna voščila. 19.30 Napoved časa, poročila. 19-45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 Mladinska oddaja-20.15 Kar sd kdo žeL>. 21-00 Veder večer. 22 00 Prenos vesti zvezne postajo Beograd 22.15 Silvestrovanje. 23.3u Narodne in partizanske pesmi. Razglas OŽJI DOSTAVNI OKOLIŠ POSTS «. LJ ŽULJANA 1 V smislu člena 5 točka V pravilnika za notranjo poštno službo I. del se določa ožji dostavni okoliš pošte Ljubljana 1 znotraj naslednje črte: Gruberjev kanal od izli\a v Ljubljanico do Hradeekijeve ceste. H ra dečki jeva cesta, pobočje Golovca do Rudnika štev. 73 in 112 ob Dolenjski cesti, Peruzijeva pot do železniške proge, železniška proga do Galjevice, Ga-ljevica, Jurčkova pot. Ižanska cesta do štev. 97, Livada, Ljubljanica, Mali Graben do Ceste dveh cesarjev, Cesta dveh cesarjev, mitnica na Tržaški cesti (štev. 1G1), Viška cesta,- Ppklukarjeva cesta, Gaberškova cesta. Rožnik, Draga, Gu-stroj, Podutiška do štev. 43 in 40, Koseška ulica, Vodnikova do križišča s Kno-bleharjev.o Knobleharjeva, Celovška do štev. 201, remiza Gutsmanova, Drabošnjar kova, Litostroj, podvoz na Kamniški progi, Glavarjeva ulica, Tyrseva cesta do štev. 99, Dimičeva, Cer kova, Svetokriška, Zale. Šmartinska do mitnice. Pokopališka, Bavdekova, Tovarniška. Saturnus, Zakotnikova. Marenčičeva. Zrebčarna, Karmeličanski samostan, Ljubljanica do izliva Gruberjevega kanala. Znotraj navedene črte se bodo od 1. ja-nuarja 1948 dostavljale brzojavke, telefonske pozivnice in ekspresne pošiljke po posebnem slu, izven te črte pa samo z rodno dostavo, kolikor ne bo za brzo ko in pozivnice plačana potnina po tarifi. Generalna direkcija zvezne kemične industrije obvešča, da je osnovala za LR Slovenijo - svoje predstavništvo s sedežem v Ljubljani, Tyrseva c. 63, v katerem se bodo vršila sklepanja pogodb za kontingente LRS v L 1948. Naše naročnike, podružnice in ekspoziture OPOZARJAMO, da ima od 1. januarja naš tekoči račun pri Na:v4ni banki FLRJ številko Uprava in oglasni oddelek »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«' V veselju in domači zabav! bomo pričakali Novo ieio 1848. v restavraciji „SLAMIČ“ Restavracija. Bar. iMaMofiasij SLUŽBO IŠČEJO SLUŽBO GOSPODINJE za dopoldne sprejmem pri dobri družini. Tomažič, Dermotova ulica 31. 33546-1 UPOKOJENEC, žena šivilja, brez otrok, ki imata veliko veselje do obdelovanja vrta, iščeta mesto hišnika v Ljubljani ali okolici. Josip Obilč-nik, Mali Mengeš 11. 33540-1 SLUŽBO DOBE MIZARSKI POMOČNIK dobi stalno zaposlitev. Svetek, Karlovška cesta štev. 1 33420-2 GOSPODINJSKA POMOČNICA, samostojna, pridna in poštena, dobi dobro službo pri manjši rodbini ob ugodnih pogojih. Janc, Muzejska ulica štev*. 3-IV. 33556-2 KNJIŽNIČARJA, upokojenega inženirja ali tehnika, išče Društvo inženirjev in tehnikov LRS. Ponudbe na DIT — Cigaletova štev 1, Ljubljana. 33555-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, dostojno in pošteno, ki zna kuhati — iščem k eni osebi. Oglasiti se je pri Maurovič, Trdinova 7-V, v sredo in četrtek od 9. do 11. dopoldne. 335S0-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, mlajšo, z znanjem kuhe, ljubiteljico otrok, sprejmem takoj. Tyrševa cesta 43-1, desno. 335S4-2 MIZARJA za večmesečno delo išče Cej Jože, Šmihel pod Nanosom številka 30. 33550-2 VEZALKA CVETJA, poštena in izurjena. dobi namestitev v cvetličarni F. Herzmansky, nasi. I. Skale, Ljubljana — Cankarjeva cesta — pasaža. 3350S-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, vajeno hišnih del, iščem za takoj. Rimska cesta štev. 7, vrata 4. — Klemenc. 33516-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, ki zna kuhati, pošteno in pridno, sprejme Bercč Lidija, Mirna na Dolenjskem. Na«op po dogovoru. 33501-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, zanesli vo, z znanjem kuhe, sprejme tričlanska družina. — Ing. Rojec, Igriška 14. 33530-2 SAMOSTOJNO KUHARICO, veščo vseh gospodinjskih del. išče za takoj ing. Lavrenčič, Streliška 28-1. _(na-ometana hiša). Plača dobra. 33531-2 NAPKOZA Križe sprejme s 1. januarjem v službo 2 trg©vska’ fSEstssšiaika-se in t trgovskega vajesiss, Trgovska pomočnika-ee naj imata po možnosti dve do tri leta pomočniške dobe. Prijave poslati najkasneje do 30 dec 1947. upravi Naproze, Križe „JU60DM0“ Podjetje za izvoz tehničnega le=a Beograd — ima s 1. januarjem 1948 NOVI RAČUN pri NARODNI BANKI, centrala za NR Srbija Beograd št. 1-71&.ŠSO ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega ljubljenega moža, očka in strica Janka Ham&fšaka viŠ. poštnega kontrolorja v p. se vsem in vsakemu posebej najlskreneje zahvaljujemo. — Posebno čč. duhovščini, daro* valcem krasnih vencev, vsem, ki -ste mi osebno in pismeno izrazili sožalje in ki ste ga spremili v njegov tihi domek. Prosim ohranite ga v lepem spominu! Vojnik, dne 26. decembra 1947 žalujoča žena PAVLA VEČ ŠOFERJEV, dobrih in treznih, sprejmemo v stalno službo. Direkcija odkupnih podjetij MLO — transportni oddelek, Ljubljana, Maistrova ulica št. 10. 33495-2 ZASLUŽEK VZGOJITELJICO ali varuhinjo k dvema majhnima otrokoma sprejmem takoj, šelenburgova ulica št. 1, Cvetličarna (HumoJ. 33415-4 TRI LETA STAREGA FANTKA dam res dobri hiši v rejo proti dobremu pftičilu. Naslov v ogl. odd. 33474-4 DOBRO ŠIVILJO za obleke in perilo sprejmem na dom. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek pod Dobra šivilja. 33554-4 PREVAJALCA iz ruščine za lažjo strokovno veterinarsko literaturo — iščemo nujno. Interesenti naj se javijo na naslov: Centralna veterinarska bolnišnica v Ljubljani, Cesta v Mestni log štev. 47 — telefon številka 2S-88. 335S1-4 RISARICO za izvirne osnutke za norveško pletenje iščemo. Ponudbe na oglasni odd. pod Norveško. 33575-4 FINO DELO, izredno lahko,* nudim na dom ženskam. Javite naslov na ogl. oddelek pod Lahke roke. 33492-4 PRODAM TRI POSNEMALNIKE, dobro ohranjene prodam. Feliks Kolbl, Vučja, vas, p. Križevci pri Ljutomeru. 33337-5 PREPROGE, perzijske ui domače, pu najpovoljnejših cenah dobite v trgovini Kirman šah pasaža Nebotičnik. 33044-5 5 m BATIST-ŠIFONA, rumenega — prodam. Ponudbe pod Batist na ogl. oddelek. 3346S-5 KOŽUŠČEK s kapico, bel zajček, 2—4 let, harmoniko »Scheider«, novo — prodam. Kolizejska štev. 15-11, Ljubljana. 33444-5 ČRNA KRZNENA JOPA naprodaj. — Ogled: Krekov trg 11-1, 1. 33442-5 STARO POHIŠTVO, posteljo, omaro, zofo itd. ugodno prodam. Pleteršni-kova ulica 4. 33405-5 SOBNO KREDENCO, jedilno mizo, 4 stole in stojalo s steklom prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 33418-5 KROM GOJZARJE in smučarje, nove, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov poročevalca«. 33S32-5 OTROŠKO ŽELEZNO POSTELJO z vložkom in črne salonarje št. 37, prodam. Naslov v oglasnem odd. 33470-5 KRZNEN PLAŠČ (Biberit), rjav, prodam. Ogled: Parfumerija »Vika«, židovska ulica. 33486-5 KOVČEGE za harmonike in pisalne stroje dobite v Gosposki ulici št. 6, dvorišče. 33485-5 JEDILNICA temne barve, izdelana 1. 1932., dobro ohranjena, ugodno naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek pod C&na 2-5.000 din. 33491-5 LUKSUZNI RADIO »Körting Nobilis«, odlično ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 33489-5 ŽENSKE ČEVLJE štev. 36, salonarje, popolnoma nove, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 33385-5 ŠIVALNI STROJ »Kaiser« naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku. 33568-5 PEČ ZA LAKIRANJE, električno kurjenje, naprodaj. Ileršič, Rimska cesta št. 13. 33572-5 Uprava Mestnega vodovoda, Ljubljana odda iz svoje vodarne v Klečah PRECEJŠNJO KOLIČINO ogorkov (lesa) BREZPLAČNO. Interesenti naj se zgla&e v Upravi Mestnega vodovoda, Ljubljana Krekov trg iC-U. M&TEČAJ Dekanat medicinske fakultete v Sa rajevu razpisuje natečaj za asistenta epidemiologije. Prijave je vložiti v štirinajstih dneh od dne objavo tega natečaja Dekanatu medicinske fakultete v Sarajevu. S prijavo je treba oddati tudi kratek življenjepis, diplomo in znanstvena dela. kolikor jih kandidat ima. Iz Dekanata medicinske fakultete v Sarajevu štev. 8362/47» dne 22. decembra 1947. Zaradi preselitve napredali JEDILNICA v baročnem slogu iz orehovega lesa s sobno uro; SPALNICA v baročnem slogu iz cvetličnega jesena; SPREJEMNICA iz orehovega lesa s kaminasto uro; DNEVNA SOBA iz češnjevega lesa; POSELSKA SOBA, afriška hruška; PREDNJA SOBA — KUHINJA; LINOLEJ ZA KUHINJO — RAZNI TEKAČI, LINOLEJI itd. Ogled pri: »BOR« - FRANC KREGAR; Št, Vid, Vižmarje 87. NAROČNIKE, ki prejemajo naš list po pošti in so z naročnino v zaostanka, opozarjamo, da jim bomo nehali pošiljati list. Zato naj vsak čimprej poravna vso zaostalo naročnino! UPRAVA VISOKE ČEVLJE št. 40, nove, prodam. Cerkvena ulica št. 3. 33558-5 PLINSKI ŠTEDILNIK na pet grelcev, pripravem za kakšno kuhinjo ali menzo, prodam. Ponudbe pod Plinski štedilnik na oglasni odd. 33402-5 HARMONIJ, zelo dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v podružnici »Slov. por.« Novo mesto. 33452-5 AVTOBLOK z bati za »Opel Olympia«, nov, naprodaj. Ileršič, Rimska cesta 13. 33571-5 LEPO PERZIJSKO PREPROGO 2x3, in zelo dobro ohranjen zimski plašč za deklico 12—14 let, prodam. Ogled vsak dan od 13. do 15. — Naslov v oglasnem oddelku. 33573-5 NOVO MOŠKO KOLO, predvojno — prodam. Ogled: Gunclje 45. 33576-5 RADIO-APARATI štiri- in šestcevni, naprodaj. Ogled dopoldne. Berlot, Celovška cesta 74. 33543-5 VOLNENO BLAGO za moško obleko, zlat ženski prstan in kristalno vazo poceni prodam. Gajeva ulica štev. 8, vrata 4. 33565-5 FRESKO BLAGO, volneno, rjave barve, za moško obleko ali kostim prodam. Tyrseva cesta štev. 35. pri krojaču. 33564-5 KLAVIRSKA HARMONIKA, 48 basov, in kontrabas naprodaj. — Nunska ulica 3. 33512-5 OMARO z bukovimi vezanimi ploščami prodam. Gameljne 24. 3345S-5 WERTHEIM BLAGAJNO, srednjeveli-ko. prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 33511-5 SKAKALNE SMUČKE »Hykori«, 238 cm, s kandahar-vezmi, prodam. Poizve se iz prijaznosti pri Keržišnik, Sv. Petra cesta 91. 33517-5 NOVE GOJZARJE št. 42 prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 33519-5 RADIO Zerdik, prvovrsten, dober glas, prodam. Resljeva cesta 24-1, desno, naravnost. 33524-5 MOTOR 220-3S0 V, 0.5 PS, 1400 obratov, ventilatorja, zidni 150 Wattov, namizni 40 Wattov, 220 V, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 33506-5 WOLFOV VELIKI SLOVAR, 2 zvezka, izdanje 1. I860, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 33189-5 NOV ČRN AMERIKANSKI PLAŠČ za majhno postavo, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku. 33528-5 BLAGAJNO WERTHEIM z lesenim podstavkom, visoko 120 cm, prodam. Klepec Helena, Murska Sobota. Titova 12. 33502-5 OMARA za obleko, postelja z vložkom za dve osebi in posteljno omarico, vse masivni oreh, naprodaj. Vrabec Fani, Hranilniška cesta 6. 33505-5 VOLNENO BLAGO, predvojno, za moško obleko, krasen vzorec, prodam. Ponudbe na oglasni oddelek pod Prvovrstno. 33541-5 SELAK, prvovrsten in smuči z robniki prodam. Rojc, Stožice, 47, Ježica, ob glavni cesti. 33493-5 KUPIM BILJARD s kroglami in palicami, dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe poslati na tiskarno J. Blasnika nasl-Breg 10—12. 33430-6 PIANINO ali kratek klavir, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na podružnico SP Kranj — pod Dobro ohranjen. 33447-6 KNJIGE domače in tuje. Se vedno kupuje Knjigarna Janez Dolžan, Ljubljana, šelenburgova 3 S. P. 43-« MLEKARSKI VOZIČEK, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene na: Kos Pavel — črna vas številka 187. 33490-6 PEČ. primerno za pisarno, kopalno kad in dobro ohranjen šivalni stroj kupim. Trgovina Bervar, Vodovodna cesta. 33494-6 BLAGO ZA KOSTIM, temnorjavo, volneno blago, kupim. Drnovšek, Trbovlje II, štev. 29. 3455-6 DOBRO KOLO kupim. Ponudbe na ogl. oddelek pod Kolo. 334S4-6 ROBIDOVO LISTJE, sveže, rdečkasto in temno-zeleno, kupuje Grom Jože, Ljubljana, Komenskega cesta štev. 28. 33488-6 KRZNEN PLAŠČ, nov, boljše vrste, za srednjo postavo, kupim. Petač Tončka, Spodnje Gorje štev. 8 pri Bledu. 33552-6 ELEKTRIČNI MOTOR, kmetski 4.50 HP, nov ali dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod Nov na oglasni oddelek »Slov. poročevalca«. 33553-6 PISALNE STROJE kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek SP pod Pisalni stroji. 33401-6 ŠTEDILNIK, nov, emajliran, 2V2 plošči z dvema pečicama kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 33579-6 ŽENSKE GOJZARJE št. 38—39 kupim.. Naslov v oglasnem odd. 335S3-6 KOMISIJSKA TRGOVINA JOS. ROJI-na, Prešernova 32, sprejema In prodaja dobro ohranjena oblačila in druge lepe predmete. S P 45-6 EMAJLIRANO KOPALNO KAD kupim. Pepel, Mozirje. 33551-6 K ŠIVALNEMU STROJU potrebujemo aparat za obšivanje gumbnic. Ponudbe na: Ileršič, komisijska trgovina strojev, Ljubljana, Rimska cesta štev. 13. 33570-6 PLEMENSKEGA JUNCA 450 do 500 kilogramov, kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 33561-6 PREPROGO, .dobro ohranjeno, kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 33518-6 4 M INLETA, 4 m svilene podloge, frotirke, flanelaste rjuhe in rje prost jedilni pribor kupim. Ponudbe na SP podružnica Jesenice pod: Predvojno blago. 33503-6 DEŽNI PLAŠČ, ženski, prozoren, kupim. Ponuditi pod Za večjo postavo na oglasni oddelek. 33521-6 ODEJE iz kamelje dlake in flanelaste rjuhe takoj kupim. Ponuditi pod Le prvovrstno na ogl. oddelek. 33522-6 ANGORA VOLNO, predeno, kupim. Ponuditi pod Boljše blago na oglasni oddelek. 33523-6 ČEVLJE z drsalkami št. 40, nove a« dobro ohranjene, takoj kupim. Zad-nek, Trata 14. Ljubljana 1. 33525-6 PLAŠČ ZA MOTORNO KOLO 26x2.5 kupim. Ponudbe na: Matič Egidij, Žirovnica. 33503-6 FOTOAPARAT Rolleiflex — kupim in dobro plačam; nujno. Ponudbe na oglasni oddelek pod Novejši model. 33496-6 ŽAGINE LISTE v dolžini 140 cm kupimo. — Lesno produktivna zadruga. Borovnica. 33532-6 KUPIM: EDVARD GRIEG »Lyrische Stücke«, kompletna vezava, zvezki I do X, ter Beethovnovo Sonato op. 27 (Ob luninem svitu. Takojšnje ponudbe na oglasni oddeelek pod Lepo ohranjeno. 33534-6 ZAMKMJ AM MOŠKE GALOŠE št. 42. rabljene, zamenjam za otroške št. 32. Žnidaršič, Koroščeva S, Moste. 33416-7 NOVO UNIFORMO, kamgarn, predvojno, zamenjam za blago ali prodam. Jernejeva 29. 33582-7 ZAMENJAM le parkrat nošene sive salonarje št. 39 za rjave športne ali visoke čevlje Herbersteinova ulica št. 26-1. 33545-7 tfekg ANGORSKE VOLNE zamenjam ! za šest kvadratov usnja. Ponudbe na Rotija Košir, Pugled št. 12, pošta Mokronog. 33504-7 KRASNO BLAGO, črno, volneno, predvojno, za ženski plašč, zamenjam za enakovredno moško, ne črno. Ponudbe pod Zamenjam na oglasni oddelek. 33498-7 „Tovariš“ prinaša v novoletni številki, ki je včeraj izšla: V BAKROTISKU: na naislovni strani posnetek velike plastike Karla Putriha ^Delavec s kompresorjem«. Slede slikovne reportaže: »Od krompirjevega polja do stanovanjskega bloka«; »Zdravje iz morja« (posnetki iz sanatorija za kostno tuberkulozo v Rovinju); »Ekspedicija na Pamir«; »Delo v republiškem podjetju za proizvodnjo LR Srbije — Avala«; dve strani posnetkov iz naše Akademije za glasbo. Na zaključni strani: Dela kiparja-keramika samouka Boruta Hribarja iz Maribora. V TEKSTNEM DELU: obsežen pregled naših velikih del v uvodniku »Po prvem letu peltletke«; »Kmetje v Romuniji«; »Gledališče, ki je v&talo iz ruševin« (Poljska); »Filmska produkcija bratskih republik«; »Reševanje izpod plazu«; itd. Obširen je leposlovni del. Zlasti, opozarjamo na prevod A. S. Puškinove novele »Stre!« (iz znamenitih »Bjelkinovih povesti«, ki jih bo »Tovariš« v naslednjih številkah nadaljeval in bodo gotovo vzbudile zasluženo pozornost). Nadalje so v tej številki prispevki: Nadežda Koroleva: »Izvrstno priporočilo« (šaljiva črtica), Matevž Hace: »Obveščevalca«; M. Anderson Nexö: »V porodnišnici« (odlomek iz romana »Sirota Stina«); Valentin Katajev: »Tretji tank« itd. Za naše pionirje je poučna črtica »Prepir v vagonu«. V Filateliji beremo o znamkah Sovjetske zveze, v šahu pa o zaključku velikega turnirja v Moskvi. Večernemu razvedrilu je posvečena cela stran. Tako stopa »Tovariš«, ki je v minulem letu močno razširil krog svojih čiltateljev, nai'očnikov in prijateljev v Sloveniji in daleč izven nje, v novo leto, v katerem bo od tedna do tedna prinašal izbrano gradivo v besedi in sliki. Naročnina je ostala nespremenjena: 20 din mesečno, posamezna številka 6 din. »Tovariša« naročite v upravi v Ljubljani, šelenburgova ul. 5 NEPKEllIČSIhE PARCELO proti Št. Vidu-Dravlje kupim. Ponube na oglasni oddelek pod Vrt. 33419-8 POSESTVO 15 oralov, Sv. Benedikt 600.000 din; posestvo 25 oralov z vsem inventarjem, lepi vinogradi, 850.000 din, posestvo 11 oralov Cerk- nica v Slovenskih goricah, 540.000 din — proda Zagorski — Maribor, Meljska cesta 3. 33451-8 50% SOLASTNINSKI DELEŽ na novi štiridružinski hiši v Ljubljani prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«. 33559-S LEPO ŠTIRISTANOVANJSKO HIŠO v industrijskem kraju na Gorenjskem zamenjam za 1—2 stanovanjsko v Ljubljani. Ponudbe pod »Lepa prilika na oglasni oddelek. 33574-S ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom blizu mesta Celja kupim. Elektrika, vodovod pogoj. Posredovalci izključeni. Ponudbe pod Kupec 31 na oglasni oddelek. 33544-8 HIŠO, eno- do štiristanovanjsko, kjerkoli v Ljubljani, kupim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek po Zelo resen kupec, 33515-8 V NAJEM GARAŽO ali lopo iščem takoj. Plačam več mesecev naprej. Ponudbe pod Avto na oglasni oddelek. 33414-9 SOBE - STANOVANJA SOBICO IŠČEM. Popoldne bi pomagala v gospodinjstvu. Naslov: Pahor, kartonažna tovarna, Čopova številka 16. 33410-10 DVA ŠTUDENTA TEHNIKE iščeta opremljeno sobo z dvema posteljama v centru ali blizu tehnične fakultete. Imata nekaj perila. Ponudbe na ogl. oddelek pod Tehnika. 33567-10 SOBO oddam solidnemu stanovalcu z lastnimi rjuhami, blazino in odejami. Obširne ponudbe z referencami pod Bližina tehnike. 33577-10 ŠTUDENT TEHNIKE išče opremljeno sobo. Imam odeje in perilo. Ponudbe pod Tehnik na oglasni odd. 33566-10 500 DIN NAGRADE dam tistemu, ki mi preskrbi opremljeno sobo brez perila in postrežbe v centru ali bližini tramvaja. Ponudbe pod Januar na oglasni oddelek. 33514-10 ZAKONSKI PAR brez otrok išče nameščeno ali prazno sobo s štedilnikom, najraje v šentpetrskem okraju ali v centru. Plača vnaprej, lako tudi v naturalijah. Naslov v oglasnem oddelku. 33526-10 SOBO, opremljeno ali prazno, z lastnim perilom, iščem. V prostem času nudim pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku. 33527-10 OPREMLJENO SOBO v bližini centra išče mirna, poštena tovarišica. Plačam točno po dogovoru v denarju ali naturalijah. Če mogoče do 5. januarja. Ponudbe pod Nujno na oglasni oddelek 33507-10 VISOKOŠOLCA, poštenega in mirnega, z lastnim posteljnim perilom, sprejmem kot sostanovalca k domačemu študentu v vezano sobo. Ponudbe na oglasni oddelek SP pod Blizu sodišča. 33520-10 NAPROZA BREŽICE sprejme takoj skladiščnika dobro moč, za centralno skladišče. N&TEÖAJ Dekanat medicinske fakultete v Sarajevu razpisuje natečaj za redne profesorje, izredne profesorje, docente. honorarne profesorje odnosno kon-traktualne profesorje za: 1. fiziko, 2. biologijo. Prijave je vložiti Dekanatu medicinske fakultete v Sarajevu. S prijavo je treba oddati tudi kratek življenjepis, diplomo, znanstvena dela in seznam znanstvenih del. Kandidati. ki vstopajo prvič v državno službo, prilože tudi dokumente, določene po 50. členu zakona za državne uslužbence. ka vsa pojasnila se je obrarto na Dekanat medicinske fakultete v Sarajevu Iz Dekanata medicinske fakultete v Sarajevu, Štev. 8361/47, dne 22. decembra 1947. Direkcija gozdnih gospodarstev v Podvelki j prejme takoj: knjigovodjo 2 strojepiski, 2 statističari a 2 dlspeearja stenotipistko m več pisarniških moči Nastop službe takoj. — Ob nastopu predložite življenjepis s potrebnimi dokumenti. — Plača po uredbi. FD Enotnost PRIREDI 31. DEC. 1947. v dvorani Narodnega doma. Sil¥esfrovanje Začetek ob 39. uri. — Igra Plesni orkester. — Jestvine in pijače. ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za podobno ali grem za hišnika. Naslov v ogl. oddelku. 33499-10 VELIKO SONČNO SOBO v centru s souporabo kuhinje in kopalnice zamenjam za dvosobno stanovanje. Ponudbe pod Profesor na oglasni oddelek. 33497-10 RAZNO LASTNIK kožnatih dragin rokavic je včeraj ob 14. na poti od Vincentinu-ma do Vodnikovega trga izgubil eno rokvico. Če jo najditelj vrne pri vratarici zavoda »Vincentinum«, Vidovdanska 5, dobi nagrado. S3426-14 IZGUBIL SEM 27. decembra 1947 zlat obesek, v hotelu »Slon«. Ker mi je drag spomin, prosim najditelja, da mi ga vrne proti nagradi. Javiti: Ograjenšek, Celje, Prešernova ulica štev. 19. 33440-14 AKTOVKA mi je bila po pomoti vzeta v kabini tovornega avtomobila pred gostilno Keršič, Ljubljana, 14. decembra 1947. Prosim, da mi vrne vsaj dokumente na naslov: Trčon Vlado, Kranj. 33446-14 PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNO prometno knjižico kolesa tovarniška številka 287072 na ime Žnidaršič Marija. 33483-14 IZGUBILA SEM pred dnevi na poti v šiško žensko temnorjavo torbico z manjšo vsoto denarja. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne, ker sem sirota. Naslov v oglasnem oddelku. 33487-14 ZAMENJAN mi je bil kovčeg na kolodvoru Ljubljana dne 24. decembra. Prosim, da se mi ga vrne na naslov: Silva Božič, Ljubljana, Lipičeva ulica št. 2, kjer dobi svojega, 33547-14 IZGUBIL SEM LISTNICO z dokumenti, vojaško knjižico na ime Pavunc Milan. Poljanski nasip 40. Najditelja prosim, da odda pri vratarju, Poljanski nasip 40. 33560-14 PROSIM VSAKOGAR, ki mu je znano, kje je pisalni stroj »Diplomat Prež.« štev. 147592, z napisom »Baraga Ludvik, Ljubljana«, naj mi javi proti nagradi. Vošnjak Franc, Sv. Jurij ob Taboru, Savinjska dolina. 33500-14 V SOBOTO 20. t. m. sta bila na cesti od Novega mesta do Ljubljane izgubljena miza in kuhinjski stol. Poštenega najditelja prosim, da ista shrani in sporoči proti povrnitvi stroškov in nagradi na naslov: Murgelj Ignac, Okrajno gradbeno podjetje, Tolmin 33539-14 IZGUBLJENA je bila dne 30. decembra 1947 zjutraj od Dobrunj do Poljanske ceste aktovka z vsemi dokumenti in večjo vsoto sindikalnega denarja. V njej so bili dokumenti na ime Černe Marija — Dobrunje št. 61. Poštenega najditelja prosim, da isto vrne na gornji naslov ali na Mestno podjetje »Kroj«, Poljanska cesta št. 15, proti nagradi. 33532-14 IZGUBIL SEM zlat prstan — spomin, na Starem trgu. Poštenega najditelja prosim, da mi ga proti nagradi vrne na: Oblak Boris, Gosposvetska cesta 10-1. 33535-14 o o9 QEJAWA Prodaja mesečnih vozovnic za avtobusne proge se bo vršila 31, t. m. od 1, v biljetarnici nove avtobusne postaje pri gl. kolodvoru. DAFFS Okrožna Uprava Ljubljana, odsek za avtobusni promet ► ◄S> ' ZAHVALA Ob smrti naše dobre, zlate mamice, stare mamice Am Kdstan roj. SITER se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji lajšali trpljenje v bolezni. Prisrčna hvala tudi vsem. ki so jo v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku, zlasti čč. duhovščini, pevcem za ganljive žalostinke ter vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov. Bog plačaj vsem, še posebno se zahvaljujemo šentmarječanom, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba naše zlate mamice, pa tudi Ljubljančanom in Celjanom, Bog povrni! Ponikva, Sv. Marjeta pri Ptuju, v decembru 1947 Žalujoči sinovi: Martin, Franc, hčerke: Reza, Marija — ter ostalo sorodstvo Ivan Ribič Stojan: Ljudje onkraj reke Romaš 57 Kaj drugi nimajo očetov? Še otroke so pustili! Le zakaj sam sebi tako grdo laže? Saj ne verjame, da bi se res mogel vrniti! Koliko se jih je pa že? Na prste bi jih prešteli Toda — koliko je že zdaj tistih, ki umirajo tudi zanj, da bo enkrat vsem skupaj bolje! Stresel je z glavo in se silil misliti kaj drugega. Nemi glas v njem pa ga je gloda! in mučil. Šel je čez dvorišče, si nenadoma premislil in stopil v hlev. Konja sta obrnila glavi in plašno zarezgetala. Oglasil se jima je. Spoznala sta ga in utihnila. Vikej se je splazil h kobili. Krčevito je zagrebel prste v gosto grivo, skril obraz v njej in zaječal v suhem stoku brez solz. 2 »Lii - za! Liii - zaaa!« Mlad, močan in dobre volje je stal na stezi vrh griča in jo klicah Veter mu je metal na čelo svetle lase. V rjavih očeh in okrog ust mu je ležal smeh, vedrina. »Liza!«-je poklical še enkrat in se spustil po stezi navzdol. Ko ga je spoznala, mu je šla naproti. Andrej je bil. Pasterkov najmlajši. »Si se res vrnil?« ga je vprašala, ko je prišel do nje. »Saj sem rekel — prišel bom! Nisi verjela?« .Uredništvo Ljubljana, Knafljeva ulica St. 5/H — Telefon uredništva 4 Sedel je na tla in se smejal z ogorelimi lici in očmi. Liza je nehote sedla k njemu. »Kako se ti je pa to posrečilo?« V Andrejevih očeh je spet zaigral smeh. »Kako? Samo prav nikomur nič ne reci.« Zavihal je hlačnico. »No poglej!« Liza se je skremžila: na Andrejevi nogi je zevala široka sveža rana. »Takole je, če se vsekaš in se rana presadi. Sama nemarnost, so mi rekli. Za tri mesece so mi pa le preložili. Bil bi res slab soldat s takšnole nogo... V treh mesecih se pa lahko marsikaj zgodi, kaj praviš? Tri mesece!« Še vedno se je kislo držala: »Kako te pa boli? Si se do kosti?« »Kaj? Vsekal?« Popravljal si je hlačnico in se smejal. Vse verjameš. Kot tisti dohtar. Saj sem ti rekel prej, da nikomur ne pravi. Tudi za naše, da veš, je to od sekire! Tebi pa povem — sam sem naredil,« je Andrej povedal. »Kako?« se je začudila in sklenila roke. »Le kako si mogel takole...« »Tega ti ne bom natančno razlagal. Saj tebi ne bo treba na fronto. Je pa to že stara stvar, kako se naredi. Samo na dovolj neumnega dohtarja v komisiji je še treba naleteti, pa gre.« »In — če ti ne bi verjeli?« Zamahnil je z roko. »Vseeno bi se vrnil,« je rekel prepričevalno. Ko sta se odpravljala, jo je pozorno pogledal. »Jokala si?« — "TjEF-".- i »JI------ Tnur-TIL -• - n-3»#«i -nrm,i— ln uprave St. 55-22 dp 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnik« St, Obrnila se je proč. »To se ti samo zdi. Glava me je bolela.« »Ne, ne! Le povej, kaj ti je?« »Nič ni.« Zazdelo se mu je, da najbrže ve za vzrok njenih solz. »Vikej?« je zategnil. Obotavljaje se je pokimala in se prestopila. Solze so ji spet stopile v oči. Med potjo ji je Andrej tolažeče rekel: »Saj mu ne bo hudega v hosti, Liza. Pa še doma se bo utegnil oglasiti kdaj, kadar pride z njimi sem čez.« Liza se je ustavila in ga pogledala z vlažnimi očmi. S težavo je spravila iz sebe: »Andrej! Saj Vikeja ni tam. Šel Je .. Vrnil se je na fronto.« V Andrejevih očeh je ugasnil smeh. Nekaj časa jo je zavzeto gledal. »Kdaj?« je potem trdo vprašal. Liza je smrknila in povesila oči. »Včeraj. Včeraj zjutraj.« »Si ti — vedela, da bo to storil?« Liza je stresla z glavo. »Ne, kje pa! Še prejšnji večer mi je rekel... Saj sam veš.« Težko je zadrževala jok. Molče sta šla po stezi čez orumenel travnik. Že blizu doma sta bila, ko so v hribih čez Dravo odjeknili streli. Bili so daleč. Toliko, da sta jih slišala. Liza se je zdramila in zmedeno pogledala Andreja. »Že ves dan je slišati streljanje.« 38-23 — Tiskarna »Slov. poročevalca« — Glavni urednik Lev Modic .j ...... SLOVENSKI POROČEVALEC GahenjSka. častita i Srečno novo leto! ; VINKO SAVNIK I manufaktura — galanterija RADOVLJICA l HOTEL „TKIGIAV44 ! I GOSTILNA TANCAK 9? kolodvor Rled-jezero BLED — Telefon štev. 365 i I I % i ljudska restavracija MARIJA ROSTOHAR JESENICE I * Srečno novo leto želi f i MARTIN PREŠERN I 1 trgovski vrtnar I ! RADOVLJICA • I Srečno novo leto želi f I j EDO JAGER - i t I trgovina z mešanim blagom j I I RADOVLJICA f ♦ Srečno novo leto želi : REMS SLAVKO I trgovina z mešanim blagom I RADOVLJICA ♦ * • Srečno novo leto želi «. IGNAC ZAGORC trgovina z mešanim blagom RADOVLJICA i IVAIN AVGUŠTM ♦ S knjigoveznica I JESENICE — GORENJSKO S I I Z IVATtU % MMOfA < »»»»»O»»»»»« »»O»*»»-» t Srečno novo leto želi svojim t ♦ odjemalcem in se priporoča $ 1 MARICA NAGLIČ | J kcšarstvo ♦ I RADOVLJICA f ZsSmžssfe trgsveev V RADOVLJICI želi vsem članom srečno ln uspešno novo leto Srečno novo leto želi GEIMŠIČAB JAICOB modno krojaštvo RADOVLJICA s i i I HOTEL .eP©-ŠTA44 JESENICE t želi svojim gostom uspešno ♦ In srečno novo leto Tovarna čipk m mmmm mm želi svojim poslovnim tovarišem in tovarišicam V NOVEM LETU PETLETNEGA TEKMOVANJA POLNO USPEHOV i i ! I i i ♦CHt K 0*00<1*W>K,4'WW*‘❖O«*4 [ OKRAJNI MAGAZIN f s JSSEMSCE : t CENTRALA IN POŠTA LESCE t ► * S s svojimi % * poslovalnicami: I LESCE I ► RADOVLJICA % BLED ! JESENICE t KRANJSKA GORA | BOHINJSKA BISTRICA | želi polno uspehov v novem letu ♦ naše petletke! | Gastiina Pafer - Bizjak želi cenjenim gostom in sotrpinom iz Aušvica SREČNO NOVO LETO Hsrszšlsa-J esssslse Srečno novo leto želi svojim obiskovalcem in se priporoča Anton ifltel restavracija Komstelj RADOVLJICA Kassetjjs&a nabavna in prMajma zadruga z ©. j. ir CENTRALA Radsvlffca S SVOJIM! POSLOVALNICAM! 2HLI SVOJIM ČLANOM IN ODJEMALCEM VESELO IN SREČNO NOVO LETO Krajevno čevljarsko podjefje KLO Begunje pri Lescah želi strankam zadovoljno novo lefo 1948 \ Okrajni trgovski magazin, Kamnik Uprava telefon št. 22 — Tekoči račun pri Narodni banki, podružnica Kamnik, št. 4420—02 PRIPOROČA SVOJE POSLOVALNICE: KAMNIK 1,2,3, 4 - špecerija, manufaktura,-usnje in čevljarske potrebščine ter »Naša knjiga« DDMŽALE 1 in 2 - mešano blago in »Naša knjiga« VIR - mešano blago MENGEŠ - mešano blago RADOMLJE - mešano blago MESTNA GOSPODARSKA PODJETJA RADOVLJICA ŽELUO SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO TOVARNA KLOBUKOV ŠKOFJA LOKA Telefon: Škofja Loka 31 Brzojav: »Šešir«, Škofja Loka Izdeluje velour in gladke moške klobuke najboljše kvalitete, v najmodernejših oblikah in v vseh modnih barvah, ter damske tulce najfinejše kakovosti v modernih oblikah in raznih barvali Uirava mestnih p^diet» or NLO Slew želi strankam zadovoljno novo leto 1S48! Proizvajalna podjetja: Vodov. inst. in ključ, delavnica Mehanična delavnica Vrtnarija Kamnolom in peskolom Parna pekarna Mesarija in klavnica ITgfsvs&a podjetja : Galanterijska trgovina »Naša knjiga« Zastopstvo »Jugopctroi« Gsstiižska podjetja: Ljudska restavracija (Rikll) Ljudska restavracija (Starki) Uslužna podjetja: Kopališče Avtoprevozništvo Kin0 Koasmaeatea podjetja: Mestni vodovod Mestno zgradbo Jfiis>®ffs®€3 t&ßafma. S$€0§§€Z SsQÜu ★ öäxajni magazin ć&iajne podjetje ^ödeja* ÖÜiajnv grailheno ß e djetić (Đse sc? petletnega plana! TOMU (M P©lnlSlfWä i y p u c ® P!^0 DS ® M (fcfl 0 OŠ GJ) M1STNA PODJETJA Škofja Loka ir He po klavnico — Mspo krojašfvo Hepo Kin© — Mepo pekarna in slaščičarna Hep© kleparstvo in vodovodno instalacija Mepo vrtnarstvo — Mepo urarstvo Mepo šiviljstvo — Mepo ljudska restavracija ir II : : ŽELEZARNA JESENICE ohrpfi na Savi in na Javorniku i % i ir i fl želi vsem sodelavcem in poslovnim zvezam SREČNO NOVO LETO in največli uspeh v načrtnem delu * Jesenice na Gorenjske D rekcija mestnih p’dieti Jesenice, Goren s* g Vsem našim naročnikom, odjemalcem ln gcetom, kakor tudi doba- vrteljem želijo mestna produktivna, trgovinska, gostinska in komunalna podjetje Gradbeno podjetje »MEGRAD« GOSTINSKA PODJETJA: Mestna ČEVLJARNA Hotel »Korotan« KROJAŠKO in ŽIVILSKO Gostilna Javornik PODJETJE Dom »Golica« Sv. Križ Knjigarne »NAŠA KNJIGA« UPRAVA STANOVANJSKIH poslovalnici Jesenice ln ZGRADB Javornik UPRAVA cest in kanalizacije TRGOVINA z usnjem in čevlji Mestni VODOVOD Mestne MESNICE Mestna KLAVNICA PEKARNE in SLAŠČIČARNA Mesini KINO USPEŠNO POSLOVNO LETO 1948 - kot drugo leto naše petletke! ! Direkcija mestnih podjetij, Jesenice SLOVENSKI POROČEVALEC C - 1 * ~ v • . I I FOTO-ATELJE kjrečno novo leto zeli svojim inserentom | | in naročnikom 1f Maks Lednik PODRUŽNICA „SLOVENSKI POROČEVALEC KRANJ 1 j St~Vid ' LiMbliana I Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem ln se priporoča MARIJA DOLŽAN gostilna,Lectar4 RADOVLJICA ! 1 Nabavno-prodajna zadruga Kamnik KAMNIK . ŠMARTNO železnina s kmetijskimi stroji železnina dve Špeceriji špecerija manufaktura manufaktura GODIČ MOTNIK Gostinsko podleti® „Hotel Jelovica” BLED ODPRT CELOLETNO Telegim BLED številka 3I6 J SREČNO IN PRIJETNO NOVO ♦ i LETO 1948 ŽELJ j I. GABRIČ j industrijska žaga in kovačija Domžale j Telefon številka 35 t Krojaška produktivna zadruga Kranj Sprejemamo vsa v to stroko spadajoča dela Elektrarna Škofja Loka in okolica i I Vse sile za petletko! n Tovorna pletenim Radovljica * hoče v letu H\ p. izpolniti svoj plan in zadostiti potrebam delavnega ljudstva I SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELJ Trika 1 * : I 1 I Delavsko oatneščeiiska potrošniška zadruga 1 Z. 0 j. restavracija ! j Tržič M. L. O, DOMŽALE t up ava s posl valnicami: I Bistrica, Slap, Puterhof in Sv. Ana 1 žele članom odjemalcem vsem svojim abonentom in prehodnim poisetnikom j ZADOVOLJNO NOVO LETO 1948 1 s 1 mn-M-'mmmn . J v V' V V mm TOVARNA KOS IN SRPOV - TRZIG Te'efon 24 Izdeluje: kose, slamorezne kose, kovane in zobaste srpe, resjavnice, siamorezne nože, usnjarske nože, spojke za železniške pragove, kosirje Vse site za industrializacijo našega kmetijstva Po predčasno doseženem letnem planu želi Šišoflefestea predilnica vsem svojim odjemalcem in delovnim kolektivom Jugoslavije ob vstopu v drugo leto Titove petletke novih, še večjih uspehov pn izpolnjevanju zadanih nalog, ki nam jih postavlja naša ljudska oblast za čimprejšnje uresničenje socializma ★ • TOVARNA LEPMKE TRŽIČ Samo pod Titovo zastavo je mogoča izvedba socializma v Jugoslaviji! TEKSTILNA TOVARNA MEDVODE r‘ PIRV© LETO PETLETKE SMO PPIEMAGAl TEKSTILNA TOVARNA INTERS BRZOJAV: „INTERS TELEFON: 251 VO ID II LN A SLOVENSKA TOVARNA ČEVLJEV iz Tržiča prodaja svoje izdelke v lastnih podružnicah širom naše države