•o Its ■o -O ir- im ■ «n in -t-» Ir- 90,6 95,1 95,9 100,3 Decembrski udarec zaposlenim na sodišču Veter v omari kot darilo za rojstni dan Št. 2/Leto 68/Celje, 8. januar 2013/Cena 1,30 EUR □ \n n 0...UU □ cjjli/m ki se nahaja v Planetu Tuš v Celju, vam ob nakupu korekcijskih očal trikrat tedensko nudi brezplačni zdravniški pregled oči v ambulanti, opremljeni po najvišjih standardih. Naročila na zdraviliški pregled in za informacije na telefon: 03 620 97 60 Ob nakupu enih korekcijskih oiai vam draga z enako enožariično dioptrijo podarimo. Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic Pripravite se na višje cene! Zgornja Savinjska: Zapleti z nujno medicinsko pomočjo Na položnicah, ki jih boste prejeli februarja, bodo marsikje višji zneski za odvoz smeti in oskrbo z vodo. Razlike med občinami so precejšnje, ponekod pa še niso izračunali, za koliko bodo dodatno obremenili družinske proračune. V Celju na primer bodo zneski višji zaradi odvoza bioloških odpadkov, česar doslej niso zaračunavali. Številni so zato že odjavili odvoz teh odpadkov. Nevaren azbest še na mnogih strehah SPODBUDNA ZGODBA Avtomobili in barve so njegovo življenje Velenjske zgodbe kulture se poslavljajo Nova knjiga Mile Kočevar: Prevzel jo je vrh sveta REKREACIJA Brezplačno do smučarskega znanja Bralna značka Novega tednika Foto: SHERPA - 2 AKTUALNO NOVI TEDNIK Komunale na zagovoru Tudi na Celjskem se obetajo številne podražitve komunalnih storitev Podražitvam se ne moremo izogniti. Letos nam z vseh koncev in krajev grozijo s podražitvami komunalnih storitev. Seveda ob obveznem poudarjanju, da se cene storitev, ki jih izvajajo različna komunalna podjetja (KP), že nekaj let niso zvišale. Slišimo lahko tudi pojasnila, da je država v preteklosti z novimi predpisi večkrat uvajala nove obveznosti za KP, ki višjih stroškov niso smela »pokrivati« z višanjem cen. Seveda so na voljo tudi podatki, koliko so zaradi tega zadolžena slovenska KP, pri čemer komunala na Celjskem ni nikakršna izjema. Tako nas je sredi novembra lani presenetila novica, da letos vlada ne bo več odločala oziroma če smo natančnejši, ne bo več dajala soglasja k cenam komunalnih storitev. Po novem naj bi bilo to izključno v pristojnosti občin, ki so doslej pogosto krpale komunalne minuse. 125,14 odstotka. Po odločitvi na silvestrovo višina podražitve ostaja neznanka. Položaj je precej zapleten, saj je cena zbiranja in odvoza odpadkov sestavljena iz več postavk. Samo zbiranje odpadkov po občinah bodo, kot pravijo v OKP, podražili za 30 odstotkov. Pri treh drugih postavkah (odvaža-nje odpadkov v Celje zaradi zaprtja odlagališča Tunco-vec, deponiranje odpadkov v Celju in obdelava bioloških odpadkov) so oblikovali popolnoma nove cene, saj teh storitev ob oblikovanju zdaj veljavnih cen še ni bilo, kar pomeni, da ne gre za podražitev. Natančnejše pojasnilo ministrstva, ali bodo višje cene lahko uveljavili, še čakajo. Šele začetek cenovnega cunamija Ker je jasno, da bodo cene poskočile, smo pripravili okvirni pregled podražitev, ki jih napovedujejo Če si pomagamo z velenjskim izračunom: 4-članska družina porabi 16 ton vode, ki jo morajo v KP vzeti naravi, pripeljati na pipo, jo vrniti v čistilne naprave in jo očistiti. To pomeni 46 centov za tono vode, 22 centov stane pot do uporabnika in 66 centov čiščenje. Na položnici »kubik vode« stane 1,3 evra. Torej 2,5 tone vode odtehta, recimo, škatlica cigaret. Verjetno je tudi zaradi napovedi o skorajšnjem podražitvenem cunamiju vlada na silvestrovo na izredni seji dopolnila uredbo, s čimer določa, da bo moral pristojni organ občine, v kateri želijo podražiti komunalne storitve za 30 odstotkov ali več, tudi odslej pred potrditvijo in uveljavitvijo novih cen obvezno pridobiti soglasje ministrstva za kmetijstvo in okolje. Med temi je OKP JKP Rogaška Slatina, ki skrbi za komunalno dejavnost v šestih občinah šmarske upravne enote. Sprva je podjetje sporočilo, da bo uveljavilo cene, ki so jih že leta 2009 potrdili občinski sveti vseh občin. Torej da bi tisti, ki v občinah Rogaška Slatina, Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli sami kompostirajo biološko razgradljive odpadke, za odvoz odpadkov plačevali za 97,36 odstotka več. Pri tistih, ki jim OKP odvaža tudi biološko razgradljive odpadke, naj bi se znesek povečal kar za v posameznih občinah na Celjskem. Da se razumemo: vladno uredbo morajo v občinah sprejeti v 15 mesecih. In zato z gotovostjo napovedujemo, da cenovni cunami v komunalnih storitvah še ni končan. Seveda pa smo pri obrazložitvah višjih zneskov v mnogih občinah in KP naleteli na precej dodatnih pojasnil: da s cenami niso pretiravali, da bodo denar porabili izključno za obnovo in posodabljanje sistemov, da le gre za osnovne življenjske potrebščine, da naj pogledamo nemške komunale, kakšne cene imajo ... Skratka, slišati je bilo mogoče veliko opravičevanja, zavedajoč se, da tistim, ki plačujejo položnice, višje številke ne bodo všeč. Smeti drage kot žafran ... V JP Simbio, kjer skrbijo za odvoz odpadkov z območja 12 občin upravnih enot Celje, Žalec in Šentjur, so končno dobili dovoljenje, da uporabnikom začnejo zaračunavati storitev zbi- ranja in obdelave bioloških odpadkov. Večletna zamrznitev cen komunalnih storitev je namreč pomenila tudi prepoved zaračunavanja te storitve. Strošek za biološko razgradljive odpadke bo za gospodinjstva različen, odvisen pa bo od pogostosti odvoza in velikosti zabojnika. Okvirno bodo v zimskih mesecih, ko Simbio odvaža biološke odpadke dvakrat mesečno, zneski na položnicah višji od 5 do 7 evrov za 120-litrske oziroma od 10 do 14 evrov za 240-litrske zabojnike. Poleti, ko bodo biološke odpadke odvažali vsak teden, bo strošek za 120-litr-ske zabojnike višji od 9 do 12 evrov, za 240-litrske pa od 14 do 18 evrov. Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom prednostno spodbuja hišno kompostiranje bioloških odpadkov. V Simbiu so zato gospodinjstvom, ki želijo vrniti rjave zabojnike in bodo za kompostiranje poskrbela sama, poslali tudi izjave, ki jih morajo v naslednjih dneh vrniti podjetju. V Laškem na področju ravnanja z odpadki izvajajo dve ločeni gospodarski javni službi, zato ne moremo enoglasno govoriti o zvišanju cen komunalnih storitev. Ena storitev je zbiranje in odvoz odpadkov, kar bo še naprej izvajala Komunala Laško. Z novim letom zaradi zaprtja deponije Strensko uvajajo novo storitev, in sicer bodo odslej odlagali odpadke v RCERO v Celju. Pod okriljem družbe Simbio bo cena za ta del storitev enaka kot v vseh ostalih občinah, ki so vključene v sistem. »Zaradi spremenjene logistike prevozov in obdelave pred oddajo odpadkov na RCERO Celje se bo ta cena povečala za približno 10 odstotkov. Uvedba nove storitve družbe Simbio lahko skupaj s tem pomeni zvišanje v višini 46 odstotkov,« so sporočili iz laške komunale, kjer točnih številk še ne morejo posredovati. ... in voda kot vino Celjsko JP Vodovod-kanalizacija skrbi za vo-dooskrbo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda v mestni občini Celje ter občinah Vojnik, Dobrna in Štore. V podjetju opozarjajo, da je cena pitne vode nespremenjena že od leta 2006, cena za čiščenje odpadnih voda pa velja vse od 2004. Zdaj bodo zneski na položnicah v povprečju za 4 do 5 odstotkov višji. Ker se bo hkrati spremenil tudi na- Ne podražitev, pač pa plačilo storitve Javno podjetje Simbio je prve rjave zabojnike za biološke odpadke v središču Celja namestilo leta 2007, potem so območje mestnega središča postopoma širili, mu dodajali še druga večja središča ter leta 2011 in v prvih mesecih lanskega leta rjave zabojnike namestili na celotnem območju, s katerega odvažajo odpadke. Vse od začetka ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov so se z okoljskim ministrstvom tudi dogovarjali, kako zaračunati to novo storitev. V Celju so namreč menili, da občanom, ki imajo z ločevanjem že tako dodatno delo, tega ne bi smeli še dodatno zaračunavati. Čeprav so občinski sveti 12 občin, iz katerih Simbio odvaža odpadke, v tem času potrdili cene odvoza in obdelave ločeno zbranih bioloških odpadkov, jih zaradi zamrznitve cen v podjetju niso smeli zaračunavati in občani te storitve doslej niso plačevali. Ker tudi nova metodologija določanja cen komunalnih storitev ni sledila pobudi Celjanov, da bi stroške zbiranja in obdelave teh odpadkov krili na drugačen način, bodo na januarskih položnicah zdaj prvič prišteti ti zneski. V podjetju Simbio pravijo, da lahko občani, ki imajo možnost hišnega kompostiranja bioloških odpadkov, do konca meseca s podpisano izjavo odjavijo odvoz teh odpadkov - to je v prvih dveh dneh storilo kar 300 uporabnikov - vendar ob tem opozarjajo, da biološki odpadki ne sodijo v zabojnik za mešane komunalne odpadke. čin obračuna, kar prav tako zahteva nova metodologija o določanju cen komunalnih storitev, je o napovedanih podražitvah težko govoriti v natančnih številkah. Tako se uporabnikom v blokih stroški praktično ne bodo spremenili, lahko pride celo do minimalnega znižanja, v stanovanjskih hišah pa bo delež podraži- tve odvisen od količine porabljene vode in vrste storitve, torej ali gre za oskrbo s pitno vodo z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode ali brez. V Šaleških občinah bodo podražili samo vodo, kanalizacije pa ne. Zneski na položnicah v stanovanju s 4-člansko družino ob normalni porabi bi se povišali za 7 evrov, v družinskih hišah pa za manj kot 5 evrov. Če bi se v JKP Velenje držali črke vladnih določil, bi lahko nove cene podvojili. Višje cene odvajanja odpadnih voda bodo še uskladili, pri čemer ne napovedujejo bistvenih podražitev. V občini Slovenske Konjice, kjer je oskrba s pitno vodo zaupana JKP Sloven- AKTUALNO 3 Še brez podražitev JPK Mozirje, ki skrbi za odvoz smeti v občinah Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji, odvoza smeti (zaenkrat) ne bo dražilo. Za smeti v ostalih občinah skrbi velenjski PUP Saubenmacher, ki podražitve napoveduje sredi leta. Bolj natančno: takrat, ko bodo v občinah zagotovili pogoje za dvig cen, med drugim ureditev zbirnega centra v Podhomu. Podražitev v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki ne načrtujejo. Tudi v JKP Šentjur načrtujejo dvig cene vode. Novih cen v skladu z veljavno metodologijo še niso dokončno izoblikovali, vsekakor pa bodo cene znane šele potem, ko bo elaborat potrdil občinski svet. Po žepu naj bi nas udarili predvsem višji stroški za vodo in za odvoz smeti. Mimogrede, ti niti do zdaj za večino gospodinjstev niso bili mačji kašelj. No, še ena tolažba, žal bolj slaba: višje cene bodo na položnicah, ki jih bodo komunalna podjetja izdala februarja. ske Konjice, so se spremenile le cene vode-vodarine, dodana je omrežnina, naleteli pa smo celo na pocenitev. Tako sta se postavki za vzdrževanje priključka in za števčnino pocenili za polovico. Za uporabnike, ki mesečno porabijo manj kot 4 kubične metre vode, se zneski na položnicah naj ne bi spremenili. Za 4-člansko družino, ki porabi na mesec povprečno 15 kubičnih metrov vode, se bo znesek podražil za 13,22 odstotka. Voda bo dražja tudi v šestih spodnjesavinjskih občinah, kjer za oskrbo skrbi JKP Žalec. Nove cene so v občinskih svetih sprejeli že pred letom. Pri postavki vo-darina bodo za 6 centov dvignili ceno kubika vode. To za družino, ki porabi 12 ku-bikov vode, pomeni mesečno 80 centov, za približno 60 centrov pa naj bi zneske zvišala še omrežnina. Kar se tiče vode in kanalizacije, bodo precej višji zneski na položnicah v občinah, kjer za to skrbi JPK Mozirje. Poleg višjih zneskov obstoječih postavk bo na računu tudi omrežnina, torej strošek najema obstoječe infrastrukture, ki bo prihodek posameznih občin. Nova postavka bo namenjena za investicijska vlaganja v infrastrukturo. »Ocenjujemo, da bo račun pri uporabnikih, pri katerih izvajamo samo stori- tev oskrbe s pitno vodo in ravnanje z odpadki, višji za dobrih 7 evrov; pri uporabnikih, kjer izvajamo tudi odvajanje in čiščenje odpadnih voda, pa za približno 27 evrov,« pravi direktor Andrej Ermenc. AD, BJ, StO, IS, US Foto: GrupA (arhiv NT) Začetek izrekanja o stavki Včeraj se je približno 40 tisoč članov Sindikata v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi začelo izrekati glede splošne stavke v javnem sektorju, napovedane za 23. januar. Ta se zdi vse bolj verjetna po ponovni zaostritvi med sindikati javnega sektorja in vlado konec minulega tedna. Kot je napovedal vodja koordinacijskega odbora sindikatov Janez Posedi, bo splošna stavka javnega sektorja državo zajela 23. januarja, ko bodo stavkale vse dejavnosti javnega sektorja. V tistih sindikatih, kjer se člani še niso oprede- lili, bodo to storili ta teden. Ključni razlog za stavko je letošnji proračun in v njem predvideno varčevanje pri javnih izdatkih, ki vključuje tudi zmanjšanje plačne mase in odpuščanja. Sindikati to razumejo kot napad vlade na javne storitve, s tem pa na socialno državo. Kot še poudarjajo v sindikatih, se vlada ni pripravljena pogovarjati o položaju javnih uslužbencev, ki omogočajo, da država sploh deluje, temveč zgolj o načinih, kako izpeljati zmanjšanje plačne mase. Vlada noče prisluhniti sindikalnim predlogom, da bi obdavčila kapitalske dobičke, prav tako tudi ne spoštuje s sindikati podpisanih dogovorov iz lanskega maja, ko se je zavezala, da bodo posegi v plače umaknjeni vse do konca leta 2013. Da se je vlada še vedno pripravljena pogajati zgolj o načinu prilagoditve znižanju mase plač, ne pa tudi o znižanju plačne mase, potrjuje tudi minister za javno upravo Senko Pličanič. Ta poudarja, da denarja za nespremenjeno maso plač država preprosto nima in da javni uslužbenci s svojo zahtevo izsiljujejo celotno prebivalstvo. Splošna stavka javnega sektorja naj bi se tako začela 23. januarja, kot pravijo v sindikatih, ki sicer podrobnosti stavke ne želijo razkriti, pa naj ne bi trajala zgolj en dan, ampak se bo stavkovni protest nadaljeval vse do poletja. Prvi dan splošne stavke v javnem sektorju naj bi bil izveden tako, da bi zaposleni v šolstvu, zdravstvu in drugi javni uslužbenci opravljali zgolj tiste naloge, ki jih tudi sicer ob nedeljah in praznikih. IS Opozorite tudi vi na okoljske packe ali perle, ki vas motijo ali veselijo v vašem okolju. Morda bomo s skupnimi močmi odgovorne pripravili k temu, da kaj ukrenejo in zapackano okolje uredijo. Zagotovo bo komu dobro dela tudi prijazna beseda pohvale ob podelitvi okoljske perle. Vabljeni torej k sodelovanju s svojimi predlogi: (ne)urejena okolica bloka, podjetja, javnih površin ... Pišite nam na tednik@nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova ulica, 3000 Celje. Pozabljen avto Pri poslovnem objektu Krona V MČ Dolgo polje v Celju že skoraj dve leti stoji zapuščeno vozilo Opel Vectra temno modre barve, ki je očitno zavrženo. Ima polomljena ogledala, prazne pnevmatike, nas je opozoril bralec. Vsakemu občanu je že na prvi pogled jasno, da je avtomobil zavržen. Kljub temu, da so stanovalci bližnjih blokov, Pod kostanji in Pod lipami, večkrat opozorili mestno redarstvo MO Celje in oddelek za komunalne zadeve MO o zapuščenem vozilu, nihče od pristojnih ne ukrepa, da bi se zapuščeno vozilo odstranilo z javne površine. Vozilo namreč ovira promet h garažam oziroma k poslovnemu objektu Krona. Foto: SHERPA 4 GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Kljub krizi z upanjem v prihajajoče leto Seveda je začetek leta tudi čas za nove napovedi. Gospodarstveniki s Celjskega so enotni, da je za nami težko leto, za leto 2013 pa je kljub slabšim gospodarskim obetom le mogoče slišati tudi besedo upanja. Še pred prazniki smo nekatere gospodarstvenike povprašali, kakšna so njihova pričakovanja za letošnje leto. Drago Polak, Regionalna gospodarska zbornica Celje: »Časi, ki so pred nami, in tudi napovedi za letos niso prijetna stvar. Verjamem pa v uspeh in v to, da bomo slej ko prej Slovenci, regija in gospodarstvo le izšli iz krize.« Franci Kotnik, Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica: »Žal napovedi za leto 2013 ne kažejo, da se bodo razmere bistveno spremenile. Domače povpraševanje bo v najboljšem primeru stagniralo, nekateri napovedujejo, da bo še padalo. Negotove so napovedi, kar se tiče izvoza, saj je kriza načela naše najpomembnejše zunajtrgovinske partnerje. Morda je položaj nekoliko boljši v Nemčiji, drugod pa so razmere tvegane in nepredvidljive. Mislim, da nas čaka zahtevno obdobje, kar ne pomeni, da bi morali biti pesimisti. Še naprej moramo vztrajati in delati to, kar znamo in zmoremo, in verjamem, da rezultat ne bo izostal.« Marjan Mačkošek, Štore Steel: »Za nami je težko leto, ki napoveduje prav tako težavno obdobje. Ni problem samo v Sloveniji, kjer smo sicer v nekaterih primerih bolj ri-gorozni kot v nekaterih zahodnih državah. Gospodarska kriza, povezana s finančno, je v svetu še zelo prisotna. In dokler se ne bo pokazalo, da je finančna kriza v obdobju razreševanja, tudi ni veliko možnosti, da bi gospodarstvo hitreje okrevalo.« Izidor Krivec, Celjske mesnine: »Kar se tiče fizičnega obsega, smo lani ponovno podirali rekorde, ostanek pa je manjši kot v preteklih letih, saj smo bili znova priča velikim dvigom cen surovine, česar nismo mogli prenesti v prodajne cene. Še vedno se kaže, da ljudje kupujejo bolj racionalno in previdno, segajo po cenejših izdelkih ... Ta težnja se bo verjetno nadaljevala. Vendar kar se tiče nas in tistega, od česar smo mi odvisni, se za prihodnost ne bojim. Se pa bojim, kaj se bo dogajalo v nabavni verigi, kjer primanjkuje surovin, in tudi prodajni, saj se naši kupci soočajo z velikimi likvidnostnimi in drugimi težavami.« Roman Moškotevc, Voc in Ahac: »Po letu, ki bo zagotovo ostalo v spominu, imam veliko zaupanje v leto 2013. Vse lepe in dobre stvari so se mi zgodile na trinajstico. Verjamem, da bo leto uspešno.« Breda Obrez Preskar, Celjski sejem: »Pred nami je leto, ko bo manj sejemskih projektov, čeprav bomo junija pripravili nov sejem Natur. V leto pa vstopamo mobilno in povezovalno, predvsem na področju informacijskih tehnologij, in računamo, da nam bodo časi bolj naklonjeni. Mi se bomo trudili po najboljših močeh. Tudi našim razstavljavcem ni lahko, vendar se je treba promovirati, mi pa jim lahko pomagamo.« Dušan Drofenik, Banka Celje: »Po letu, ki smo ga z veliki napori preveslali, v vsakem primeru čakamo, da bi bilo to leto boljše. Ne bom se opredeljeval glede napovedi za leto 2013, vendar me že trinajstica ne navdaja z optimizmom. Hkrati sem prepričan, da nam ves strah ne bo nič pomagal. Enostavno moramo zagrabiti in verjeti - potem ne bo treba razmišljati, da ne bi uspeli.« Franci Pliberšek, Mik Celje: »Upam, da bo leto boljše za gospodarstvo in da bo država začela delovati. Za nami je krizno leto in treba je pogledati, kaj se lahko iz njega naučimo. Resno želim, da bi v državi začeli vladati vlada in poslanci, ne pa da prenašajo odgovornosti. Sam sem optimističen, saj odpiramo nova podjetja, delamo na ruskem trgu ... Imamo tudi izdelke, ki so konkurenčni. Po logiki in ker na zahodu dobro delamo, se nimamo česa bati, denar pa tudi je.« Srečko Dobelšek, Adriatic Slovenica: »Leto bo težko, vendar zrem v prihodnost z optimizmom. Verjamem, da bomo vsi, ne samo v zavarovalništvu, temveč vsi skupaj, celotna družba, uspeli narediti korak naprej in da se bomo počasi uspeli izkopati iz te krize.« US Avtomobili in barve so njegovo življenje Darko Krajnc je iz male domače delavnice ustvaril uspešno podjetje V Predelu pri Šmarju pri Jelšah je pred leti zrasla velika rdeča delavnica, napolnjena z avtomobili. Nekateri bolj ali manj razbiti, drugi že na sveže prebarvani. Na steni pa viseč pokrov motorja, ki z edinstveno poslikavo privablja poglede. Avtokleparska in ličarska delavnica je zrasla iz majhnega družinskega podjetja, v katerem se zavedajo pomena vlaganj v razvoj, a hkrati tudi svojih mej. Darko Krajnc se je izučil za strojnega ključavničarja in delo našel v celjskem In-gradu. A v svojem poklicu se, kot pravi, ni povsem našel, saj ga je nekaj venomer vleklo k avtomobilom. Že od malih nog je užival pri njihovem razstavljanju in sestavljanju, s prijatelji je kdaj pobarval in predelal tudi kakšen motor. »Ob tem sem želel hoditi v službo, zato da bi si lahko nekoč nekaj ustvaril, ne pa zato, da bi komaj preživel iz meseca v mesec,« se spominja in razlaga, kako je v službi dal odpoved in se odločil kmetovati na domači kmetiji, za dodaten zaslužek pa popraviti kakšen avto. A že kmalu je bilo prav obratno. Kmetija je postala dopolnilna dejavnost, avtokle-parstvo pa Darkov poklic. Iz majhnega raste veliko Hitro se je pokazalo, da je potreba po avtokleparski dejavnosti na Kozjanskem pre- SPODBUDNE ZGODBE Slovencem avtomobili veliko pomenijo, kar se po izkušnjah Darka Krajnca odraža tudi pri skrbi za jeklene konjičke. Če drugod po Evropi odbijači služijo le svojemu namenu, so pri nas nekakšen okras, ki mora biti čim lepši. Se pa, kot pravi avtoklepar in avtoličar, tudi pri skrbi za avto odraža finančna kriza, tako da lastniki vsake praske tudi ne dajo popraviti. je bila zaradi nakupa nove opreme precejšen strošek. Z večanjem prometa je bilo vedno manj prostora. Potem ko je Krajnc prvotno delavnico razširil že kakšnih trikrat, se je vendarle odločil za velikopotezen projekt. Za gradnjo povsem nove prostorne delavnice. Leta 2008 je zrasla velika rdeča stavba z delavni- »Prvih deset let je bilo ogromno odpovedovanja, sinova sta rasla skoraj brez očeta. Ker smo denar vlagali v razvoj, nakup opreme, dopustov praktično ni bilo, bili smo tudi do vratu v dolgovih, ampak če smo želeli uspeti, je bilo potrebno žrtvovanje. Seveda brez podpore družine ne bi šlo,« pravi Darko Krajnc. in ti vajeti ne uidejo iz rok,« pove podjetnik, ki je, da bi lahko strankam ponudil čim bolj celovito storitev, pridobil še certifikat za cenilca avtomobilskih škod za številne zavarovalnice. Darko Krajnc (na sredini) je ponosen na svoje zaposlene. Pravi, da so izjemno delavni, zanesljivi in polni idej. cejšnja. Ker je Krajnc prihodke vlagal v razvoj in širitev, sta bila promet in ugled vse večja. Potem ko je eno leto delal sam, je zaposlil prvega delavca, nato še drugega in tretjega, vse do današnjega trinajstega. Tako kot kader je širil tudi dejavnost. Izkazalo se je, da v bližini ni avtoličar-ja, ki bi zadovoljil Darkove potrebe in zahteve, tako da je podjetje začelo uvajati še avtoličarsko dejavnost, ki Krajnc meni, da je barva avtomobila, ki mu najbolj »paše«, odvisna od velikosti in oblike. Sam sicer prisega predvsem na nekatere odtenke modre barve, všeč sta mu tudi turkizna in rdeča. Vozi družinski avto, ki hkrati služi tudi za poslovne namene in dostavo materiala. Veliko bolj kot v avtu, kot pravi, uživa, ko z ženo sedeta na motor in se odpeljeta na enodnevni oddih na morje. co, lakirnico in s poslovnimi prostori. »Po nekaj letih je že spet skoraj premajhna, saj se je obseg dela v le nekaj mesecih povečal za sto odstotkov, ampak nekje moraš imeti mejo, da ne prestopiš roba Novosti in razvoj ključ do uspeha Krajnc je prepričan, da je treba v poslu vedno stremeti k novostim in razvoju. Tako je avtokleparski in ličarski dejavnosti pred približno štirimi leti dodal še barvanje ostalih izdelkov po naročilu. »Če bo po tej krizi nekega dne vendarle posvetil sonček, je dobrodošlo, da si že pripravljen na novo povpraševanje, ne pa da greš šele takrat trenirat, kako bi zmešal neke obstojne barve, da boš edinstveno pobarval na primer kaljeno steklo,« razlaga. Pravi, da je največje povpraševanje po barvanju stekla, kuhinjskih elementov, delov kopalniške opreme. Barval je že tudi kr-tačke za stranišče, pravkar edinstveno podobo daje harmoniki, v zbirki pa ne manjkajo niti čelade, pohištvo, vaze in celo čevlji. Ideje, kako prebarvati določeni predmet, Krajnc po navadi dobi sam, pri čemer seveda upošteva želje stranke, pri realizaciji pa mu pomagata še obliko- Darko Krajnc je podjetje odprl leta 1993 in za nemoteno delovanje že od vsega začetka skrbi tudi njegova žena. Za avtokleparja se je izučil tudi starejši sin, ki je izobraževanje nadaljeval na strojni fakulteti, zdaj pa študira še organizacijo. Tudi mlajši sin, devetošolec, v delavnici preživi precej časa. valca, s katerima sodeluje. Nepogrešljiv je tudi kemik, ki mu razvijanje takšnih in drugačnih barv, ki so obstojne na različnih materialih, predstavlja poseben izziv. Darko Krajnc še pravi, da je prav vsako naročilo poseben izziv, s katerim si tako sam kot njegovi zaposleni malce popestrijo službo. ANJA DEUČMAN Foto: GrupA V delavnici Darka Krajnca so letos sodelovali tudi pri izdelavi inovativnega predelanega športnega avtomobila Renovatio T500, ki je ne le v Sloveniji, temveč tudi v svetu požel veliko pohval. Darko Krajnc je zanj izbral belo barvo z modrimi odsevi, ki so očesu vidni le pod določenimi koti. NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV V najslabšem bodo Zgornjesavinjčani čakali »rešilca« iz Velenja. Veš, občina, svoj dolg do bolnih? V zgornjesavinjskih občinah bodo težave v javnem zdravstvu očitno zapletli do te meje, da bodo odvisni od Velenja Kaj pa pacienti? V ministrstvu so v odgovoru za NT ponovno poudarili, da je potrebno v najkrajšem možnem času odpraviti ugotovljene nepravilnosti in pričeti delovati skladno z zakonodajo. »Ker lokalna politika ne doseže dogovora, organizacija dela službe NMP ne omogoča, da se lahko ekipa NMP ob klicu nemudoma odzove in nudi pomoč poškodovanemu ali življenjsko ogroženemu pacientu, kar je nedopustno in neodgovorno za vse prebivalce Zgornje Savinjske doline,« trdijo v ministrstvu. Na omenjeni seji županov je bil sprejet sklep, da »soglašajo, da se pri odločanju o lokaciji postaje nMp upošteva stroko«. Ministrstvo za zdravje pričakuje, da bodo župani nemudoma našli ustrezno rešitev in implementirali omenjeni sklep, predvsem v korist prebivalcev Zgornje Savinjske doline. Ministrstvo v dosedanji zakonski ureditvi nima pristojnosti, da bi posegalo v odločitev o sedežu posameznega zdravstvenega doma znotraj občin, lahko poda le strokovne ocene, kar pa so skozi dva nadzora in na sestankih že storili. Odgovornost je na lokalnem nivoju, na ministrstvu pa upajo na čimprejšnjo rešitev zapleta v korist pacientov. Komisija je ob nadzoru zavzela stališče, da bi pogojem za delo NMP najlažje zadostili v Zdravstveni postaji Nazarje. Tam je zaposlenih več zdravnikov, ki lažje zagotavljajo neprekinjeno delo, imajo potrebne druge službe (laboratorij, ambulanto za nujno pomoč, rentgen ...). V ministrstva so sicer pozdravili rekonstrukcijo zdravstvene postaje v Mozirju, a z dozidavo nadstreškov in ureditvijo notranjih prostorov še ne bodo izpolnjevali pogojev za NMP. MOZIRJE, NAZARJE -Zgodba o težavah zgornjesa-vinjskega zdravstva se vleče kot jara kača, ki jo skušajo neuspešno rešiti že več kot desetletje. Srž težav je bila, seveda ob številnih »težavicah«, v tem, da je uradni sedež javnega zavoda v Mozirju, kjer zdaj delata zdravnici s koncesijo, vendar je v prostorih zdravstvenega doma tudi dežurna ambulanta za nujno medicinsko pomoč (NMP). Večina javnega zdravstva je razpršenega po dolini, največ pa je zdravnikov v ambulantah v Nazarjah. Iz teh težav se je zdaj razraslo več lovk, zgodba pa se lahko konča z okrnitvijo že pridobljenih zdravstvenih standardov za Zgornjo Savinjsko dolino. Že več let trajajo »boji« o prenosu sedeža javnega zavoda iz Mozirja v Nazarje, kjer so nekaj časa tudi napovedovali, da bi za potrebe NMP na lastne stroške zgradili prizidek k sedanji zgradbi zdravstvene postaje. V Nazarjah deluje pet ambulant, tudi nekaj specialističnih, imajo fizi-oterapijo in še kaj, predvsem pa dovolj prostora. Seveda so za gradnjo prizidka želeli pridobiti dodaten denar z javnih razpisov, vendar to zaradi sedeža javnega zavoda ni bilo mogoče. Vse to je pritrjevalo željam mnogih, da sedež javnega zavoda le prestavijo v Nazarje. V Mozirju ob tamkajšnji zgradbi zdravstvenega doma preprosto - vsaj do nedavnega - ni bilo prostora za nujno širitev NMP. Seveda bi bilo treba urediti še nekaj drugih vprašanj, povezanih z zdravstvom, kar so skušali urediti z novim Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Zgornjesa-vinjski zdravstveni dom Nazarje. Ta odlok je lani večina od sedmih občin sprejela v prvem branju, potem so v Mozirju našli novo rešitev za nadgradnjo tamkajšnjega zdravstvene postaje. In zaradi vztrajanja občinskega sveta, da sedež ostane v Mozirju, precej zapletli položaj. Po načrtih naj bi v Mozirju uredili novo klančino za dovoz z reševalnim vozilom, na sedanjem parkirišču za zaposlene pa bi zgradili nadstrešek za reševalna vozila. Preuredili bi tudi klet in sedanjo garažo, kjer bi bili prostor za čiščenje in dezinfekcijo avtomobilov ter skladišče in prostori za osebje NMP. Prav tako bi v pritličju zagotovili večji prostor za nujno pomoč, reševalce in sanitarije. Sto tisoč evrov za rekonstrukcijo zdravstvene postaje bi zagotovila Občina Mozirje. Tako bi, vsaj tako menijo, izpolnili vse pogoje, investicija ne bi obremenjevala preostalih šestih občin v Zgornji Savinjski dolini. Problem v denarju Ker to očitno le ni prava rešitev, sedaj razpravljajo o gradnji prizidka v Nazarjah. Tu pa nastopi vprašanje denarja, zaradi katerega se je po zatrjevanju županje Občine Nazarje Majde Podkrižnik problem prestavil: po njenem ni več »poanta« v sedežu javnega zavoda, čeprav seveda vidi edino logično Nazarje, temveč v tem, kdo bo plačal dograditev prostorov v Nazarjah. »Nikakor se ne morem strinjati, da teža problema ostane samo na plečih Nazarij in Mozirja, saj so vse občine odgovorne za standard zdravstva v dolini in zagotavljanje primarnega zdravstva ter vse morajo nositi tudi stroške,« trdi Podkri-žnikova, kot ključ pa omenja število prebivalcev. Kot je navedla, imajo občine mogoče leto časa, da se dogovorijo. V prihodnjih letih menda ni mogoče pričakovati javnega razpisa, virov za 1,5 milijonov vredno naložbo niti ni mogoče zagotoviti od drugod, pri dogovarjanju glede razvojnih programov Savinjske regije pa so ji menda pojasnili, da ne bodo čakali dve leti. Sicer imajo za širitev zgradbe v Nazarjah sprejet občinski prostorski načrt, medtem ko zemljišč še niso odkupili. Podkrižnikova poudarja, da se je občina vključila v več skupnih projektov, od urejanja vodovoda do čistilne naprave, in da povsod sodeluje s svojim deležem. »Zakaj bi morali torej zdravstveni dom, ki je pomemben za vse, plačevati samo v Nazarjah? Skupaj bo treba stopiti, v nasprotnem primeru bomo vsi na slabšem.« Zdravnik Bojan Leskov-šek: »Za gradnjo prizidka v Nazarjah obstajajo strokovni in finančni argumenti: če enota iz B degradira enoto A, izgubimo del sredstev. V tem primeru se nam kljub zavidljivi ravni glede izobraževanja zdravstvenih delavcev obeta propad zdravstva. Odgovornost županov je, da to rešijo.« Medtem se je v Mozirju izkazalo, da naj bi svetniki načeloma pristali na prenos sedeža v Nazarje, vendar se ne strinjajo s sofinanciranjem prizidka. Da gre za precej vročo zgodbo, dokazuje tudi mozirski župan Ivo Suhover-šnik, ki o tej problematiki ne daje izjav, dokler s pristojnega ministrstva ne bodo dobili ustreznega mnenja. Nadzor ministrstva: ugotovili pomanjkljivosti Vmes se je namreč »zgodil« problem, ki v resnici terja dokončno rešitev in zahteva odločen rez. Ureditev NMP je pod drobnogled vzelo ministrstvo za zdravje in v letih 2010 in 2011 opravilo dva nadzora. Kot so ugotavljali v komisiji, se organizacijsko in vsebinsko v teh letih ni nič uredilo. »In to ob tem, da so standardi jasno opredeljeni v Pravilniku o nujni medicinski pomoči. V izvedenih nadzorih je bila ugotovljena velika organizacijska pomanjkljivost, ki zmanjšuje kakovost zdravstvene obravnave za občane,« je pojasnila Biser-ka Simčič, vodja oddelka za kakovost na zdravstvenem ministrstvu. Predstavniki ministrstva so svoje videnje predstavili na zadnjem kolegiju zgornjesavinjskih županov. Gre za to, da je NMP organizirana na dveh lokacijah, čeprav ima zgornjesavinjska enota NMP status B-enote. To pomeni, da naj bi bila ekipa podnevi in ponoči skupaj na eni lokaciji. Ponoči in ob koncih tedna se to dogaja, saj zdravniki dežurajo v Mozirju, podnevi pa je precej drugače, saj je del ekipe pogosto na drugi lokaciji. Zato prihaja do drobljenja opreme in kadrov. »Pacienti morajo v celi dolini vedeti, kam se obrniti po pomoč, kar je ob sedanji organizaciji težko. Glede na velikost terena se je treba zavedati, da noben sistem na svetu ne bo optimalno rešil prav vseh pacientov. Vseeno mora biti ekipa na enem mestu. Torej: nMp naj deluje na enem mestu 24 ur na dan,« je pred dnevi zgornjesavinj-ske župane glasno in jasno opozoril Darko Čander iz nadzorne komisije. Sedanja rešitev predstavlja tudi hudo neracionalnost, saj bi zdravstveni delavec oziroma reševalec v normalnih razmerah moral delati hkrati z zdravnikom, ne pa da čaka, kdaj in ali sploh bo potrebna NMP. Zato so v ministrstvu opozorili občine ustanoviteljice, da je NMP v Nazarjah optimalna rešitev. Še tu je namreč treba predvideti prostor za vozila in drugo, kar NMP potrebuje. Če bi NPM ostala v Mozirju, bo treba kupiti avtomobile za zdravnike, postaviti postajališče z nadstreškom ... Tudi to pa ni porok, da se enota iz B ne bi spremenila v enoto A, posledično pa bi se dobrih 532 tisoč evrov sofinanciranja zmanjšalo na dobrih 397 tisoč evrov. Je treba posebej poudarjati, da verjetno zdravstvena zavarovalnica, ki ji vedno primanjkuje denarja, komaj čaka, da bo ukinila kakšno enoto, ki ne izpolnjuje pogojev? Konkretno bi to za mozirsko NMP v letu pomenilo 150 tisoč evrov manj prihodkov in spremembo statusa iz enote B v enoto A. To bi pomenilo tudi obvezen nakup osebnih urgentnih vozil s popolno opremo za vsako reševalno postajo, ob pozivu bi šla na teren zdravnik in medicinska sestra iz ene izmed ambulant, rešilec pa bi po paciente prihajal iz Velenja. URŠKA SELIŠNIK Foto: TimE (arhiv NT) J POGLEDIjUBJlS VSAK ČETRTEK ob 12.15 5.11 95.91100.3190.6 Ml 6 IZ NAŠIH KRAJEV Vpis v skupno ekonomsko šolo Prvi letniki bodo jeseni imeli pouk v dosedanji poslovno-komercialni šoli. CELJE - 1. januarja je zaživela odločitev šolskega ministrstva, da se Poslov-no-komercialna šola Celje in Srednja ekonomska šola Celje združita v eno šolo. Zato bo čez 14 dni tudi objavljen enoten razpis za vpis dijakov v vse izobraževalne programe enotne Ekonomske šole Celje za šolsko leto 2013/14. Prvotna odločitev ministrstva o združitvi obeh šol že z začetkom tega šolskega leta je povzročila veliko hude krvi poleti, saj so bili dijaki vpisani v različni šoli in so tako zaposleni v šolah kot tudi že vpisani dijaki in njihovi starši pričakovali ter zahtevali, da bodo pod vpisnimi pogoji tudi končali šolanje. Ministrstvo je takrat delno popustilo in združitev šol z začetka šolskega prestavilo na začetek koledarskega leta. Tako zdajšnja združitev pomeni poenotenje finančnega poslovanja v Ekonomsko šolo Celje z dvema enotama - gimnazijo in srednjo šolo ter višjo šolo. Pedagoško ostajata šoli do konca tega šolskega leta ločeni, kar seveda pomeni, da dijaki še na- prej obiskujejo pouk v istih prostorih kot doslej; torej eni v Vodnikovi ulici in drugi v stavbi ob Kosovelovi ulici. Bo pa čez 14 dni, ko bo objavljen razpis za vpis novincev v srednje šole za šolsko leto 2013/14, ta enoten za odslej skupno šolo. Kot pojasnjuje v.d. ravnateljice in direktorice Ekonomske šole Celje Bernarda Marčeta, Do konca januarja bo imenovan svet zavoda nove Ekonomske šole Celje, ki bo izpeljal postopke za imenovanje novega vodstva zavoda. Skupno šolo kot vršilka dolžnosti ravnateljice in direktorice zdaj vodi Bernarda Marčeta, njeni pomočnici za enoto Gimnazija in srednja šola sta njena dosedanja pomočnica Simona Sever Pušnik in dosedanja ravnateljica Srednje ekonomske šole Celje Marija Sodin, Višjo strokovno šolo pa vodi Bojan Sešel. bodo septembra za vse dijake 1. letnikov predvidoma organizirali pouk v prostorih v Kosovelovi ulici, kje bodo imeli pouk ostali dijaki, pa bo odvisno od skupnega števila vseh dijakov. V vsakem primeru pa bodo skušali izprazniti prostore, ki jih ekonomska šola zdaj zaseda v nekdanjem dijaškem domu ob Vodnikovi ulici. IS, foto: SHERPA (arhiv NT) UPRAVNA ENOTA CELJE VAŠ NOVI PARTNER VI VPRAŠATE MI NAJDEMO ODGOVOR Načelnik UE Celje Damjan Vrečko Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com. Kakšen je postopek v primeru prodaje varovanega gozda in gozda s posebnim namenom? Gozdovi, ki v zaostrenih ekoloških razmerah »varujejo« sebe, svoje zemljišče in nižje ležeča zemljišča in gozd, v katerem je izjemno poudarjena katerakoli druga ekološka funkcija, se razglasijo za varovani gozd. Gozdovi, v katerih so izjemno poudarjene raziskovalna funkcija, funkcija varovanja naravnih vrednot ali funkcija varovanja kulturne dediščine, se razglasijo za gozdove s posebnim namenom. Varovani gozdovi in gozdovi s posebnim namenom se razglasijo s predpisom vlade. Lahko pa se razglasijo za gozdove s posebnim namenom tudi gozdovi s predpisom lokalne skupnosti. Postopek prodaje v primeru gozda poteka na osnovi 47. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih in 20. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih. Obrazec z naslovom Ponudba za prodajo gozda vloži fizična ali pravna oseba v sprejemni pisarni na sedežu upravne enote ali v krajevnem uradu upravne enote v Celju, Vojniku ali na Dobrni. V primeru, da se prodaja gozd, upravna enota zaprosi pristojno lokalno skupnost za potrdilo o namenski rabi prostora. V kolikor gre za prodajo gozda s posebnim namenom ali za varovani gozd, upravna enota o nameravani prodaji obvesti pravno osebo, ki gospodari z gozdovi v lasti Republike Slovenije (Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, v nadaljevanju SKZG RS), oziroma lokalno skupnost. Ponudbe ne obesi na oglasno desko oziroma na državni portal e-uprave, dokler nima pridobljenega potrdila o uveljavljanju predkupne pravice lokalne skupnosti oziroma SKZG RS. V kolikor pravna oseba, ki gospodari z gozdovi v lasti RS (SKZG RS), oziroma pristojna lokalna skupnost uveljavljata predkupno pravico, objava ponudbe na oglasni deski upravne enote in na državnem portalu e-uprave, ni potrebna. Predkupna pravica se po 43. in 44. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih uveljavlja tako, da upravičenec (SKZG RS in lokalna skupnost) v 30. dneh od prejema obvestila upravne enote o nameravani prodaji pisno sporoči lastniku nepremičnine in upravni enoti, da ponudbo sprejema. Gozdnih parcel, manjših od 5 ha, ni dovoljeno deliti, razen pri gradnji javne infrastrukture. V kolikor SKZG RS ali lokalna skupnost ne uveljavljata v zakonsko predpisanem tri-desetdnevnem roku predkupne pravice, upravna enota objavi ponudbo za prodajo gozda na oglasni deski upravne enote in na državnem portalu e-uprave. Ponudba je takse prosta. UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER O davčnih uradih še ni odločitev V zgornjesavinjskih in šaleških občinah je vse večkrat mogoče slišati, da naj bi zaradi predvidene združitve davčne in carinske uprave ukinili izpostavo Dursa v Mozirju in reorganizirali velenjski urad. Na zadnjem kolegiju so tudi zgornjesavinjski župani podprli predlog, da enota geodetske uprave ostane v Mozirju. V republiški davčni upravi so nam pojasnili, da organizacijske spremembe še niso natančno določene. Sicer je s 1. julijem res predvidena združitev davčne in carinske uprave. »Združitev seveda pomeni tudi organizacijske spremembe obeh organizacij, ki pa ta trenutek še niso natančno določene. Kot vam je verjetno znano, je bila v maju 2012 ustanovljena delovna skupina, ki se intenzivno ukvarja s projektom združitve,« pojasnjujejo na Dursu. Ker projekt združitve obeh organov še ni končan in ker končna odločitev glede organizacijske oblike združitve še ni bila sprejeta, zagotavljajo, da za omenjeni urad še ni predvidenih konkretnih sprememb. »Poudarjamo pa, da se kakršnakoli racionalizacija ne bo zgodila zgolj v Davčnem uradu Velenje, temveč na podlagi enotno zastavljenih meril v vseh davčnih uradih enako.« US Zbiranje in prodaja starega papirja ostajata V Sloveniji imamo dolgo, skoraj 70-letno tradicijo zbiranja in posledično prodaje odpadnega materiala. Najpogostejše tovrstne odpadne surovine, ki jih ljudje zbirajo, so star papir in kovine, v zadnjih letih tudi plastični zamaški. Zato ne preseneča, da je prvotno besedilo nove vladne uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki je bila do včeraj v javni obravnavi, sprožilo v javnosti kar precej hude krvi, saj je napovedovalo konec prodaje teh surovin. Razlogi za zbiranje in prodajo odpadnih surovin pri ljudeh so različni - pri nekaterih socialno najbolj ogroženih gre za preživetje, drugi pripravljajo tovrstne akcije v humanitarne namene, šolarji pa že leta izkupiček od prodaje starega papirja namenjajo za šolske končne izlete. V vsakem primeru pa sta zbiranje in prodaja odpadnih surovin tudi pomemben prispevek k ločenemu zbiranju in s tem zmanjševanju količin odloženih odpadkov. Kot je v predstavitvi uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki pojasnil okoljski minister Franc Bogovič, to področje zakonsko v Sloveniji nikoli ni bilo urejeno, zato so v uredbi najprej predvideli, da bi lahko občani te odpadne surovine le brezplačno odlagali na deponijah. Glede na odzive v javnosti ter med zbiralci teh odpadnih surovin pa so zdaj besedilo spremenili, tako da prodaja odpadnih surovin ostaja. IS Korist ima tudi država Kot pojasnjujejo v Dinosu, ki ima na območju Slovenije 22 centrov za odkup ali predelavo odpadnih surovin, in sicer skupaj s še nekaterimi drugimi zbiralci, med katerimi je največje podjetje Surovina, letno odkupijo od občanov več kot 200 tisoč ton odpadnih surovin. Samo v celjski center pripeljejo ljudje okrog 6 tisoč ton odpadne kovine in papirja, pojasnjuje Kristijan Mlinar iz Dinosa. Od tako odkupljenih odpadnih surovin ima nenazadnje korist tudi država, saj se od plačil občanom letno odvede okrog 3 milijone evrov dohodnine. Kot so opozarjali v Dinosu, bi v primeru, da bi nova uredba prepovedala odkup starega papirja in drugih odpadnih surovin, v Sloveniji oživel črni trg. Ljudje bi namreč te surovine prodajali na črno, nato pa bi jih predelovali v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, kjer omejitve prodaje odpadnih surovin ne poznajo. NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV 7 Na Trebniku bodo končno obnavljali Za obnovo podrtije pomožne stavbe sklep o evropskem sofinanciranju - Na voljo 1,3 milijona evrov evropskih sredstev SLOVENSKE KONJICE - Za dvorec Trebnik, ki je na robu starega mestnega jedra, se bližajo boljši časi. Občina je namreč uspela na razpisu za sofinanciranje tako imenovanega objekta B, ki je v razpadajočem stanju. V tem pomožnem objektu so bila v starih časih stanovanja za osebje, ki je delalo v dvorcu. V teh stanovanjih so nazadnje bivali slabše situirani občani. V občinski upravi so na obnovo objekta B računali že precej časa, vendar na razpisih za sofinanciranje z evropskimi sredstvi doslej niso bili uspešni. Občina se je nazadnje prijavila na razpis za razvoj regij ter decembra končno prejela sklep o odobritvi teh sredstev. Za okoli dva milijona evrov vredno obnovo objekta B bo prejela 1,3 milijona evrov evropskih sredstev, denar v občinskem proračunu je prav tako zagotovljen. Razpis za izvajalca naj bi bil predvidoma objavljen v januarju, občina mora namreč najprej dopolniti projektno dokumentacijo. Med občinskim čakanjem na odločitev o sofinanciranju je B-objekt propadal, zato so morali ponovno povabiti geomehanika in statika. V Slovenskih Konjicah, ki so zaradi svoje urejenosti posebej znane po velikih uspehih na tekmovanju Entente Florale, se bodo tako rešili razvpite črne točke ter ohranili del tamkajšnje kulturne dediščine. Objekt B, ki je pomemben del kompleksa Tako je izgledalo območje dvorca Trebnik pred tremi leti, danes je v bistveno slabšem stanju. Objekt B (na desni strani fotografije) bodo končno obnavljali. dvorca Trebnik, naj bi v prihodnje služil za turistične namene. Osrednja stavba dvorca je v bistveno boljšem stanju, v njej so prostori Mercatorjevega invalidskega podjetja. Tam prodajajo različne izdelke za telesno nego iz naravnih materialov, ki nosijo blagovno znamko Dvorec Trebnik. Če bi bilo po vseh načrtih, bi moralo biti območje dvorca Trebnik že zdavnaj obnovljeno. Celoten Trebnik ima namreč v zadnjih dveh desetletjih burno zgodovino zapletov v povezavi z lastništvom. Občina ga je namreč najprej v dobri veri prodala domačemu podjetju Gostinstvo Jelen, ki je Dvorec Trebnik pod konjiškim gradom je omenjen v pisnih virih že leta 1362, med drugim je bil v lasti Žičke kar-tuzije. Leta 1826 je prešel v last rodbine Windischgraetzev, ki ga je imela v lasti do konca druge svetovne vojne, nato je bil v njem med drugim dom za starejše občane. Park obdaja dvorec, ki je na robu starega mestnega jedra. imelo z njim velike načrte. Podjetje se je nato znašlo v hudih težavah, na njegovem premoženju so se zato pojavile hipoteke. Občina Slovenske Konjice je nato stežka dosegla, da je dvorec sploh lahko odkupila. Najprej je morala doseči razvezo pogodbe z Jelenom ter poplačati upnike podjetja, med njimi več podjetij in davčno upravo. Občina je za celoten vrnjeni dvorec plačala 460 tisoč evrov ter z njegovim lastništvom dosegla, da lahko z njim končno znova povsem razpolaga. BRANE JERANKO Foto: MBP (arhiv NT) Metanja denarja KOZJE - V občini so po novem letu izvedeli, da so uspeli na razpisu za sofinanciranje celovite energetske obnove obeh osnovnih šol v občini ter vrtca. Na razpisu za energetsko obnovo, ki ga je objavilo ministrstvo za infrastrukturo in prostor, je občina pridobila 700 tisoč evrov nepovratnih evropskih sredstev. Energetska obnova stavb Osnovne šole Kozje in njene enote vrtca ter Osnovne šole Lesično bo po oceni stala dobrih 800 tisoč evrov. Med drugim bo obsegala toplotno izolacijo fasad, zamenjavo stavbnega pohištva, izolacije stropov in tal ter ure- okno ne bo več ditev toplotnih mostov. Občina bo tako v teh ustanovah privarčevala okoli polovico toplotne in precej električne energije ter poskrbela za ogrevanje s pomočjo obnovljivega vira energije, lesne biomase. V Lesičnem mora biti obnova opravljena še letos, v Kozjem jo bodo začeli prihodnje leto ter jo dokončali v začetku leta 2015. V obeh krajih se trenutno ogrevajo s pomočjo kurilnega olja, ki ga porabijo po okoli 30 tisoč litrov na leto. Za občino in njene davkoplačevalce pomeni zato celovita energetska obnova velike prihranke. BJ Neprofitna stanovanja manj zanimiva VOJNIK - V občinski upravi so po koncu razpisnega roka za dodelitev neprofitnih stanovanj, ki se je iztekel 28. decembra, prejeli 26 vlog. To je bistveno manj kot po predzadnjem razpisu, manjše zanimanje pripisujejo razmeram in splošni gospodarski krizi. Po predzadnjem razpisu, ki je vključeval še leto 2012, je bilo namreč vloženih še nad štirideset vlog. Z novim razpisom občina je občina razpisala oddajo neprofitnih stanovanj, ki bodo izpraznjena ali na novo pridobljena v letih 2013, 20014 ter 2015, namenjen je zlasti občanom z nizkimi prihodki, žrtvam družinskega nasilja in težjim invalidom, ki niso lastniki nepremičnin večjih vrednosti. Oddane vloge za neprofitna stanovanja bo posebna občinska komisija pregledala predvidoma v prvi polovici januarja, ki bo v posameznih primerih lahko zahtevala njihovo dopolnitev. Za prosilce, ki izpolnjujejo vse pogoje, bo nato sestavljena prednostna lista, ta bo javno objavljena. Neprofitne najemnine znašajo trenutno od okoli 70 evrov za garsonjero, do 220 evrov za največja stanovanja. V lasti Občine Vojnik je zaenkrat 47 neprofitnih stanovanj, zadnje je bilo oddano prejšnji mesec. Tri stanovanja so v zaključni fazi prenove, med temi so po eno v Vojniku, Novi Cerkvi ter na Frankolovem. BJ Ključna projekta vodovod in kanalizacija POLZELA - Občino so lani najbolj zaznamovale nadomestne županske volitve. Dolgoletnega župana Ljuba Žnidar-ja, zdaj državnega sekretarja, je zamenjal Jože Kužnik. Prav tako je Zavod za kulturo, turizem in šport (ZKTŠ) Polzela dobil prvo direktorico Klavdijo Tomažič. Po besedah župana Jožeta Kužnika, ki je letos začel opravljati funkcijo profesionalno, je bilo minulo leto uspešno, saj so uresničili zastavljene naloge tako na komunalnem področju kot na področju družbenih dejavnosti. Imeli so dva rebalansa proračuna, s katerima so povečevali proračun tudi za ceno zadolževanja. Na komunalnem področju so nadaljevali gradnjo sekundarne kanalizacijo na Polzeli, začeli so graditi vodovod Gora Oljka in obnovili cesti v Založah in Ločici. Na Polzeli je začel delovati tudi medgeneracijski center, odločili pa so se izdajati tudi občinsko glasilo Polzelan, ki naj bi letos postalo mesečnik. V letu 2013 bosta v ospredju predvsem dva projekta - dokončanje vodovoda Gora Oljka in kanalizacije v Orovi vasi ter na Bregu. Načrtujejo tudi pripravo projektne dokumentacije za gradnjo novega vrtca. Zavod »zagnal« kolesje ZKTŠ Polzela je poleti le dobil direktorico Klavdijo Tomažič, ki je z delovanjem zavoda v letu 2012 zadovoljna. Zavod je, kljub temu, da je bil ustanovljen že leta 2011, svoje kolesje pognal šele lani. Vpeljal je gledališko-glasbeni in otroški abonma, počitniške delavnice ter otroške »rojstnodnevnice« z najrazličnejšimi tematikami. Občina Polzela je lani namenila delovanju zavoda malo več kot 100 tisoč evrov, letos pa bo ta sredstva zmanjšala za 8 odstotkov. Direktorica pojasnjuje, da je njihov cilj kljub temu ohraniti enak tržni prihodek in vse dosedanje aktivnosti. Zavod se prav tako želi še bolj povezati z vsemi občinskimi društvi in jim pomagati pri delovanju. Vpeljal bo nekatere nove prireditve, kot sta izbor županovega vina in modna revija na gradu Komenda. Načrtuje tudi pripravo malteško obarvanega družinskega dne in številne promenadne koncerte na grajskem dvorišču. ŠO m < ■■ ■ ■■v» Stavijo na knjižnico VITANJE - Od novega leta deluje občinska knjižnica po novem. Njeno delo so na predlog konjiške matične knjižnice razširili tako z daljšim odpiralnim časom kot s širitvijo področja dejavnosti. Tako je odprta štiri delavnike v tednu, kar je en dan več, ter vsako drugo soboto. Med razširjeno dejavnostjo so z novim letom pravljične ure z ustvarjalnicami, ki bodo vsak četrtek popoldne v vrtcu. Po novem bodo pripravljali še potopisna predavanja ter računalniške tečaje za starejše. Prva pravljična ura bo 10. januarja. Občino, ki je doslej plačala za delovanje občinske knjižnice 27 tisoč evrov na leto, bo širitev stala 2.500 evrov več. Širitev dejavnosti knjižnice so pripravili na predlog konjiške matične knjižnice, ki je opozorila, da knjižnice vse bolj postajajo informacijska središča ter stičišča vseh generacij. V Vitanju ima knjižnica trenutno nad tristo članov. BJ Končno prostor za varovance NAZARJE - Varovanci Varstveno delovnega centra Mozirje, ki so lansko leto preživljali v prostorih VDC Ježek v Velenju in čakali na nove prostore v Mozirju, so v začetku leta našli svoj prostor v Nazarjah. V VDC Saša, kamor sodi organizacijska enota v Mozirju, so kar nekaj časa računali na prostore v novem poslopju na Mozirskih tratah. Konec lanskega leta je postalo jasno, da s temi načrti ne bo nič, saj investitor, ljubljansko podjetje Interdesign, ni dobil koncesije. Po zadnjih informacijah naj bi sedaj v novi zgradbi urejali prostore za avtiste. So pa z novim letom na srečo vseeno rešili prostorsko stisko za zgornjesavinjske varovance VDC, ki so sedaj v delu prostorov nekdanjega Elkroja. Zgradbe nekdanjega šiviljskega giganta je odkupila družba Pfeifer, kjer so del prostorov ob pomoči ministrstva za delo, družino in socialne zadeve preuredili za namene dnevnega varstva. V preurejenih prostorih je našlo zavetišče 14 varovancev, v družbi Pfeifer pa že razmišljajo o nadgradnji oziroma širitvi centra tudi za potrebe bivalnih enot. US 8 KULTURA NOVI TEDNIK Velenjske zgodbe kulture se poslavljajo Živahno kulturno dogajanje se bo nadaljevalo Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje: »Pri mrežnih programih, projektih, ki naj bi bili hkrati v vseh partnerskih mestih, nismo bili povsem zadovoljni. Partnerske občine smo namreč pričakovale še kaj več. Smo bili pa toliko bolj zadovoljni z našo lastno produkcijo.« Peter Groznik - Peč, vodja programa EPK 2012: »EPK 2012 bo za sabo pustila veliko sledi, zato je strah, da bo padec kulturnih dogodkov v letu 2013, povsem odveč. Ustvarjalci so se v tem projektu namreč tesneje povezali, prišlo je tudi do novih načinov sodelovanja. Prepričan sem, da bomo na novo ustvarjeno kulturno mrežo vzpostavljali še naprej.« Projekt Evropske prestolnice kulture 2012 se je uradno končal decembra, ko so Mariborčani naziv predali francoskemu Marseillu in slovaškim Košicam. Kot eno od partnerskih mest pri projektu je sodelovalo tudi Velenje, v katerem se bo EPK 2012 uradno končal 21. januarja s slovesnostjo v Domu kulture Velenje. Velenjčani so v projektu sodelovali s štiriindvajsetimi kulturnimi zgodbami, v katerih so zajeli vse umetniške zvrsti in generacije. »Ob koncu projekta sem zelo zadovoljna, predvsem zaradi nove ustvarjalne energije, ki je nastala v Velenju, množice ljudi, ki je začela obiskovati kulturne dogodke, in bogate produkcije,« pojasnjuje Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje, glavnega koordinatorja programskih in oglaševalnih aktivnosti ter producenta devetih dogodkov. Velenjski programski sklop je bil vreden malo manj kot 100 tisoč evrov. Vsak po polovico sta prispevala Javni zavod Maribor 2012 - EPK in Mestna občina Velenje. Denar, ki ga je prispevala velenjska občina, so producenti dogodkov prejemali pravočasno, nekajkrat se je zapletlo pri sredstvih, ki jih je moral zagotoviti zavod. Kljub vsemu so Velenjčani, kot pravi Peter Groznik - Peč, programski koordinator EPK 2012, dosegli in v nekaterih primerih celo presegli zastavljene programske cilje: »Po- nosni smo, da se je v dogajanje vključeval širok krog ljudi. Želeli smo prepoznati in poiskati vse ustvarjalce v Šaleški dolini, ki so aktivni oziroma so bili aktivni nekoč, in jih povezati v smiselno zaokroženo kulturno mrežo.« Obujali nekdaj znane kulturne dogodke V osnovi je Festival Velenje razdelil štiriindvajset projektov v tri večje skupine. V prvi vrsti so se lotili obu- janja nekdaj že uveljavljenih velenjskih blagovnih znamk. Ena takšnih prireditev je bil plesni spektakel Evropa pleše, po katerem je bilo rudarsko mesto znano že nekoč. Obudili so nekoč zelo prepoznaven Max klub džez festival, unikaten festival, ki na klubskem odru združuje in nanj privablja džezovske ustvarjalce. Tudi mednarodni Festival vezenja je letos doživel ponovno izvedbo in pritegnil udeležence iz osmih držav. »Vesela sem, da se bodo nekateri projekti nadaljevali. Eden takšnih je Max klub džez festival. Prepričana sem, da bo tudi Pikin festival v prihodnje postregel z vsemi novitetami,« pravi Barbara Pokorny. Krepitev tradicionalnih prireditev V drugem programskem sklopu so v Velenju sistematično okrepili vse blagovne znamke, ki so v Šaleški dolini tradicionalne. Med najbolj prepoznavnimi tovrstnimi festivali, ki so zaradi EPK 2012 doživeli velik porast, so Pikin festival, Festival mladih kultur Kunigunda in Poletne kulturne prireditve. V tretji skupini projektov so zasnovali kar nekaj novosti, ki predstavljajo umetniške platforme nadaljnjega razvoja in stičišče ustvarjalcev različnih profilov ter generacij. Eden najbolj privlačnih in zanimivih tovrstnih projek- tov je Vodno mesto. Izpostaviti je treba, da so Velenjčani na novo obudili tudi marsikatero kulturno prizorišče. Obiskovalci so lahko spremljali programe na gladini Velenjskega jezera, v rovu Muzeja premogovništva Slovenije, zaživela je stara pekarna in ob Škalskem jezeru obnovljeni letni kino. Porast nočitev Če so bili prebivalci Šaleške doline sprva nekoliko skeptični do sedaj največjega kulturnega projekta v Velenju, jih je pestra programska vsebina kmalu prepričala, da so EPK 2012 vzeli za svojo. Vedno znova so se v lepem številu udeleževali kulturnih prireditev, na katerih ni manjkalo niti gostov od drugod. V Velenju so v preteklem letu zabeležili tri odstotni porast nočitev, kar je za netipično turistično mesto, kot je Velenje, veliko. Samo registriran obisk na TIC pa se je povečal za 40 odstotkov. Oglaševanje projektov EPK 2012 na različnih letališčih in informacijskih točkah po državi je v Velenje privabilo tuje turiste, ki bi ga sicer na svojem potovanju spregledali. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA A Cappella koncertira na Celjskem MePZ A Cappella Petrovče in vokalna skupina Amantes navdušila v baziliki Matere božje v Petrovčah Mešani pevski zbor (MePZ) A Cappella Pe-trovče je v petek nastopil v sklopu mini božično-novo-letne turneje v baziliki Matere božje v Petrovčah. Kot gostje so se jim pridružile članice vokalne skupine Amantes, sicer profesorice na Šolskem centru Celje. MePZ A Cappella Petrovče, ki deluje že devetnajsto leto, zadnjih osem let pa ga vodi Blaž Rojko, se je po nekaj letih odločil, da se poslušalcem ponovno predstavi z božičnim programom, ki ga daj predstavlja po različnih cerkvah na Celjskem. Njegov prvi koncert je bil prejšnji petek v celjski cerkvi sv. Jožefa, ta petek je nastopil v baziliki Matere božje v Petrovčah in v soboto še v cerkvi na Vranskem, v načrtu pa ima še vsaj dva koncerta. Kot pravi dirigent in skladatelj Blaž Rojko, želijo s tovrstnimi koncerti popu- larizirati zborovsko petje med ljudmi: »Na programu niso zgolj božične pesmi, temveč tudi skladbe, ki jih redko prepevajo v cerkvah.« Petrovčani so tako na program med drugim uvrstili različne evropske priredbe pesmi Ave Maria, kamniško ljudsko pesem Božično uspavanko in nenazadnje tudi ne povsem tipično Sveto noč Hugolina Sattnerja. Zbor želi namreč vzdrževati stik z mednarodno glasbeno literaturo, predvsem z novejšimi skladbami. Prav zaradi tega sodeluje na različnih mednarodnih in domačih tekmovanjih, prav tako je stalen član najrazličnejših zborovskih festivalov. Zapele energične profesorice Koncert v Petrovčah je bil še posebej zanimiv, saj se je članom MePZ A Cappella pridružila vokalna skupina MePZ A Cappella Petrovče zadnjih osem leti vodi dirigent in skladatelj Blaž Rojko. Amantes. Njene članice ne povezuje le ljubezen do glasbe, temveč tudi njiho- vo delo, saj so prav vse profesorice v Šolskem centru Celje, kjer je pred leti že de- loval mešani pevski zbor, ki je zaradi pomanjkanja časa profesorjev kmalu razpadel. Pred štirimi leti pa se je pod vodstvom Metke Jagodič Pogačar ponovno povezalo osem profesoric, ljubiteljic petja. »Pojemo izključno za dušo, vsaj enkrat na teden pa imamo tudi vaje. Prepevamo slovenske ljudske in umetne pesmi, najraje pa imamo nekoliko zabavnejši program, ki ga z glasbili popestrijo dijaki,« pojasnjuje Jagodič Pogačarjeva, ki se s sodelavkami predstavlja na različnih prireditvah in koncertih na Celjskem, konec decembra pa so nastopile tudi na predpraznični prireditvi svojih dijakov, kar jim je predstavljalo še posebej velik izziv. V Pe-trovčah so zapele lahkotne skladbe, spremljali pa so jih mladi glasbeniki Žiga Jordan Kozjak na klavirju, Andraž Bizjak na trobenti in Nejc Pogačar na kahonu. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA NOVI TEDNIK KULTURA 9 Viseči vrtovi tudi v Celju Celjska umetnica Andreja Džakušič je v Galeriji sodobnih umetnosti Celje na ogled postavila pregledno razstavo svojih del. Obenem se Džakušičeva predstavlja v Likovnem salonu Celje z aktualnim projektom Viseči vrtovi, s katerim želi vrtove vpeljati v urbani prostor. Pri najnovejšem projektu Viseči vrtovi se je avtorica oprla na več izhodišč. Osnovo projekta predstavlja mit o babilonskih visečih vrtovih in njihovi rajski ureditvi, nedosegljivi ljudem. »Če smo malo bolj pozorni in se ozremo okoli sebe, lahko ugotovimo, da je takšen raj lahko tudi vsepovsod okoli nas,« pojasnjuje Andreja Džakušič, ki v sklopu projekta želi najti alternativne prostore za aktivno preživljanje prostega časa prebivalcev in obiskovalcev mesta ter urbano vrtnarjenje, ki je v zadnjem času precej priljubljeno po večjih mestih. Na razstavi v galeriji sodobne umetnosti gre za izbor del, ki jih je ustvarila umetnica vse od leta 1999, ko je tudi prvič razstavljala Andreja Džakušič v Celju. Zanimivo je, da je s svojo prvo razstavo nakazala svoje nadaljnjo ustvarjanje. Kot pravi, je na njej izpostavila sedem tem, ki jih je nato v vseh teh letih tudi obravnavala. »Če pogledam nazaj, ugotovim, da moja dela potrebujejo občinstvo. Zame je smiselnost, da umetnost pride do ljudi, zato sem J veliko del naredila v javnem prostoru neposredno v stiku z ljudmi.« Umetnostni zgodovinar in lastnik Galerije Plevnik-Kron-kowska Matija Plevnik poudarja, da je Andreja Džakušič ena najbolj aktivnih umetnic v Celju, pregledna razstava pa je kvalitetna v smislu postavitve, saj prikazuje ume- tničin celoten razvoj njenega osebnega razmišljanja in delovanja v javnem prostoru. Plevnik še posebno izpostavlja preglednost, jasnost sporočilnosti in postavitev razstave. Pregledna razstava in projekt Viseči vrtovi bosta na ogled do 8. februarja. ŠO Foto: GrupA Dekliški pevski zbor GCC na tradicionalnem koncertu po novem letu Dijakinje zapele ob novem letu Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center (GCC) je v četrtek zvečer obiskovalce v opatijski cerkvi sv. Danijela v Celju popeljal v novo leto z najlepšo praznično glasbo. Dekleta, ki jih v tem šolskem letu vodi David Preložnik, so v goste povabila šolsko inštrumentalno zasedbo The Šlagers in citrarko Moniko Rožej, predstavila pa so se s pestrim program glasbenih del, za katera so domači in tuji skladatelji iskali navdih v pričakovanju božiča in novoletnih praznikov. Na GCC vrsto let delujejo številni glasbeni sestavi, med njimi ima najdaljšo tradicijo prav dekliški pevski zbor, ki v šoli neprekinjeno deluje že več kot štiri desetletja. V tem času so dijakinje osvojile številna priznanja na nacionalnih in mednaro- dnih tekmovanjih, preteklo leto kar na dveh, ko so se z zlatima plaketama vrnile iz Zagorja ob Savi in Benetk. V nadaljevanju sezone jih čaka pestro delo, saj bodo nastopile na pomladnih tekmovanjih v Budimpešti in Celju, ob tem pa seveda redno koncertirale po Sloveniji in tujini. ŠO Foto: TimE Za manj sprenevedanja Knjiga se bere kot skupek zvezdnih utrinkov, ki nam na koncu pričarajo podobo slovenske družbe na koncu osemdesetih let. Soustvarja jo del povojne elite, ki med drugo svetovno vojno lačna marsičesa skuša napolniti ne le svoje trebuhe, temveč predvsem s potrošnimi dobrinami vse bolj praznega duha. In generacija otrok opazuje svoje očete, mame, strice. Mladi osrednji junaki Petra, Aleš in Vandica so zoreli ob starejših, zaslepljenih z zunanjim bliščem, oropanih duha in globlje vsebine. Zaznavajo, da njihovi starši živijo v svetu, ki se razkraja, in se počasi kalijo v tisti mladostni naboj, ki edini lahko zbistri kalne vode in se zoperstavi potrošništvu ter stremuštvu brez jasnih ciljev in sanj o lepši prihodnosti. Aleš iz gosposke družine povzpetniške mame in uspešnega očeta ter Petra iz delavske družine uživata sad prepovedane ljubezni. Prepovedane, ker pripadata različnemu sloju družbe ali kot reče Petra: »Dobro veš, da me tvoja mama še opazi ne. Zanjo sem beračica iz stare hiše.« In ker se Petra ne le s tem dejstvom nezaželene neveste, temveč nasploh, kot reče, z majhnim svetom naših očetov ni mogla niti želela sprijazniti, je življenju tragično ubežala s samomorom. Aleš je zato prezgodaj dozorel v mladeniča in se začel glasno zoperstavljati svetu očetov. Neko vroče avgustovsko popoldne, ko Aleševa mama pripravi dekliščino za sodelavko Doro, ki končno uspe ujeti dobro situiranega moža, padejo vse maske ... Osrednje sporočilo romana Objokuj jutro lahko najdemo v različnih plasteh pripovedi. Povzpetništvo, prezir, nezvestoba, garanje za prazen nič ... ključno pa se vendarle zdi sporočilo, da smo začeli živeti v svetu, ko so ljudem pomembne le še osebne koristi, vse bolj tuje pa postajajo vrednote, za katere se je povojna generacija sprva bojevala. In to delo s tovrstnimi občutki, na katere opozarja avtorica, ni pisano danes, temveč leta 1975. Pa bi lahko ... tudi danes prepoznali nemi krik prenekaterega mladega človeka, ki izostreno spremlja in podoživlja početje starejše generacije, njeno površinskost, plehkost in pogubnost. Kot da bi se norčevali iz tiste sintagme, da na mladih svet stoji, in slišimo predvsem drugi del tovrstne poante: »Stoji, če jim ga starejši prepustimo.« Ali mladim vsaj dovolimo, da ga s svojo aktivno držo oplemenitijo. O današnjem svetu: »Prekleto. Svet je prazna krogla. Zadušiš se v njej. Mali svet naših očetov. Piccolo mondo, hahahah. In še sanja se jim ne, da opazujemo in nata-knjeno pohajkujemo, ker je vse tako sterilno.« Odgovor starejših mladim: »Bili smo lačni vsega, pa smo si hoteli napolniti usta in smo tlačili vanje tudi mladim. Toda oni so potrebovali česa drugega.« BISERKA POVŠE TAŠIČ O avtorici Nada Gaborovič je slovenska realistična pisateljica, ki se je rodila leta 1924 v Mariboru in tam leta 2006 tudi umrla. Med drugo svetovno vojno je bila s starši izgnana v Srbijo, leta 1950 pa je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomirala iz slavistike. Bila je profesorica slovenščine, tudi svetovalka za slovenski jezik na zavodu za šolstvo v Mariboru in ravnateljica mariborske knjižnice. Poleg knjige Objokuj jutro je znana še po drugih delih, v katerih je obravnavala tematiko sodobne ženske, izseljencev. Med njimi so Jesen brez poletja, Vsaka noč mine, Kariatide, Seme. Med odmevnimi deli je tudi njen generacijsko-družinski roman Malahorna (1988). I 1 • • p «mm li> Io|iiitii \J JNostalgijaÄrfl^ veerai nupuns© |Hi-.ml pvtdBssUh, xsh^WbsWi. »d»nJd»Mtlh tl'ginnlnrilh M danes fliijiüpsö 10 PORTRET / AKCIJA NOVI TEDNIK Prevzel jo je vrh sveta V novi knjigi Mile Kočevar se prepletata Slovenija in Tibet - Po sledeh starih ljudstev Decembra je izšla knjiga Bel oblak avtorice Mile Kočevar. Gre za ljubezenski roman s poudarkom na duhovnosti. Delo z zgodbo, ki se dogaja v Tibetu ter v Sloveniji, je že druga knjiga avtorice iz Nove Cerkve, ki je navdušena nad starimi ljudstvi. Z njimi ali z njihovimi sledmi se je srečevala na različnih koncih sveta. »Za knjigo Bel oblak me je nagovorila notranja ustvarjalna moč, ki sem jo začutila po izidu prve knjige,« pravi avtorica dela, ki obsega skoraj tristo strani. »Moja ustvarjalna moč je vezana na doživljanje same sebe nekje v naravi, po tistem dobim navdih za pisanje,« dodaja. Zanimivo je, da je izjemno ustvarjalna na plaži na morju ter tudi po teku v naravi, ko je domišljija močnejša ter notranja moč večja. Knjigo Bel oblak je napisala v dobrem letu. »Roman je napisan tekoče in slikovito. Bralcu ne dopušča, da bi med branjem miselno lenaril ali z mislimi taval kje drugje, kar se nam ob branju dolgoveznih besedil lahko kaj hitro zgodi,« je zapisal v spremni besedi k Belemu oblaku Drago Medved. Glavna junakinja je Meta, ki se odpravi v Tibet, v čisto posebno deželo, na dolgo pot iskanja. V daljni deželi na vrhu sveta se nato poglobi v tibetansko filozofijo življenja, živi v tibetanskih samostanih, na poti sreča zanimive osebe ter doživlja njihove usode. V romanu sta izraženi tako Metina materinska ljubezen kot ljubezen zrele ženske, ki se znajde v vrtincu med dvema moškima njenega življenja. Decembra je izšla druga knjiga Mile Kočevar, tokrat z naslovom Bel oblak. Kočevarjeva je bila že na več potovanjih po sledeh starih ljudstev. Stara ljudstva Z zanimivimi starimi ljudstvi se je mogoče srečati tako v novi knjigi Kočevarjeve kot že v njeni prvi knjigi z naslovom Kaj pa zdaj. Prva knjiga je njena osebna izpoved z opisom različnih potovanj po drugih celinah, je potopisno duhovna knjiga. Takšna potovanja, ki so v njeni lastni režiji, ji nasploh veliko pomenijo. V Srednji Ameriki se je tako odpravila po sledeh Majev in Aztekov, v ZdA je obiskala indijanska območja, v Indoneziji je bila na odmaknjenem otoku Sulavesi, in sicer med ljudstvom Toraja. Prevzela jo je Indija s hinduizmom, navdušil jo je Tibet. »Prevzeli sta me tako tibetanska duhovnost kot tamkajšnja narava, ki je nekaj nadzemnega. Še posebej se mi je vtisnilo v spomin tibetansko ljudstvo,« se spominja Kočevarjeva, ki v svoji okolici izstopa na zanimive načine. Upokojenka, ki je bila kot diplomirana ekonomistka dolgo podjetnica, izstopa že po svojem rednem teku v naravi skupaj z malima hrtoma. Prav tako oblikuje iz gline, da nastajajo različne glinene posode, preizkuša se tudi v kiparjenju, njena dela pa so že bila na ogled na razstavi v zdravilišču na Dobrni. Najbolj jo poznajo po njenem predsedniškem delu v društvu Izvir, ki deluje na območju celotne občine Vojnik. Društvo, ki so ga ustanovili mladi iz Nove Cerkve, je leta 2005 oživila ter uvedla vsakoletne tedne prijaznosti in dobrih dejanj v občini Vojnik. »Sem človek, ki ne skrbi samo zase ter gledam širše,« pojasnjuje svoje dobrodelno delo. Vsak teden je namenjen drugačni prijaznosti, od prijaznosti do starejših in otrok do letošnje prijaznosti do živali. Tako so letos šolarjem predstavili terapevtske pse, ravnanje z živalmi s hibami, pripravili poučen pohod, kjer so udeležence seznanili o obnašanju do divjih živali ... Večji del organizacijskega dela je na plečih Mile Kočevar, društvo tudi poskrbi za letovanje nekaj otrok iz socialno šibkih družin na morju. Kočevarjevo zanima še marsikaj, od tega, da je velika ljubiteljica živali, ki ima dva psa in dve mački, do urejanja domačega vrta. Tam sta skupaj s partnerjem uredila izjemen okrasni vrt, kjer ne manjka vodnih motivov, zanimivih grmov in lepega cvetja. BRANE JERANKO Bralna značka Novega tednika Dragi knjigoljubci! Izteklo se je drugo leto posebne naloge, ki smo si jo zadali v uredništvu Novega tednika. Čeprav zasedeni z vsakdanjim terenskim delom in z vrednotenjem informacij po načelu ločitve zrnja od plev, smo se dve leti trudili in knjige, ki smo jih izbirali povsem po svoji izbiri, brez kakršnegakoli komercialnega ozadja, predstavljali tudi v torkovih številkah Novega tednika. Odločili smo se, da svojo bralno biro iz leta 2012 v okviru posebne akcije ponudimo v branje še vam. Vabimo vas, da se nam pridružite pri Bralni znački Novega tednika, ki bo trajala od 4. januarja do 31. marca 2013. In kaj pričakujemo od vas? Preprosto. Med ponujenimi 43 knjigami izberite eno, jo preberite in nam napišite obnovo na največ eni tipkani strani oziroma v obsegu največ 3000 znakov s presledki. Dodajte seveda še svoje polno ime in priimek, telefonsko številko in naslov bivališča. V obnovi morate odgovoriti vsaj na tri vprašanja: o čem besedilo pripoveduje, kdo so glavni junaki, zakaj vam je bila knjiga všeč oziroma čemu morda tudi ne. Naj vam »steče« ... Zimske urice so kot nalašč, da vzamemo v roke kakšno dobro čtivo. Zvesto prijateljico. Knjigo. In nagrada? Ja, tudi to smo pripravili za vas. Dobila jo bosta dva knjigoljubca. Tisti, ki bo po oceni uredništva napisal najbolj zanimivo in berljivo obnovo, ki jo bomo tudi objavili v časopisu, ter tisti, ki ga bomo iz kupa prispelih pisem izžrebali. In obema spet naložili ... branje, seveda! Naj se bere tudi v 2013! UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA Z. ŠT. AVTOR NASLOV PRIPOROČA 1 Andrej Kokot Kaplja žgoče zavesti URŠKA SELIŠNIK 2 Jan Guillou Zlo TATJANA CVIRN 3 Javier Marias Jutri v bitki misli name BRANKO STAMEJČIČ 4 Franc Branko Janžek Naš Jošt BRANEJERANKO 5 Samo Rugelj Delaj, teci, živi URŠKA SELIŠNIK 6 Jorge Bucay Ti povem zgodbo? SAŠKA T.OCVIRK 7 Harlan Coben Odšel je za vedno TATJANA CVIRN 8 Maja Haderlap Angel pozabe URŠKA SELIŠNIK 9 Richard Russo Pravi moški BISERKAPOVŠE TAŠIČ 10 Maeve Binchy Hiša na Tari ŠPELA OŽIR 11 Christina Hopkinson Kup navlake pod stopnicami SAŠKA T. OCVIRK 12 Anita Nair Ženski kupe TATJANA CVIRN 13 Jožefa Kovačič Večerne misli BRANEJERANKO 14 Ray Kluun Pride ženska k zdravniku, Vdovec BISERKA POVŠE TAŠIČ 15 Matej Krajnc Balada za bencinsko s sirom IVANA STAMEJČIČ 16 Vadim Zeland Transurfing realnosti SIMONA ŠOLINIČ 17 Igor Karlovšek V objemu lože BISERKAPOVŠE TAŠIČ 18 Alan Hollinghurst Linija lepote TATJANA CVIRN 19 Gordana Kuic Vonj po dežju na Balkanu URŠKA SELIŠNIK 20 Beverly Naidoo Druga stran resnice BISERKAPOVŠE TAŠIČ 21 Cormac McCarthy Cesta BRANKO STAMEJČIČ 22 Jack London Martin Eden SAŠKA T.OCVIRK 23 Tone Partljič Hvala vam, bogovi, za te blodnje URŠKA SELIŠNIK 24 Erich Scheurmann Papalagi SIMONA ŠOLINIČ 25 Drago Jančar To noč sem jo videl ŠPELA KURALT 26 Marjan Tomšič Grenko morje ŠPELA OŽIR 27 Vladimir Vekic Ljuljka v žitu BRANEJERANKO 28 Helena Fone EFT za telebane PIKA RAJNAR 29 Emma Donoghue Soba TATJANA CVIRN 30 Sofi Oksanen Očiščenje TATJANA CVIRN 31 Vinko Trinkaus Podjetnica BISERKAPOVŠE TAŠIČ 32. Amalija Škrobar Imela sem temen in hladen dom BRANEJERANKO 33. A. M. Homes Jack TANJA DROLEC 34. Andrej E. Skubic Koliko si moja? URŠKA SELIŠNIK 35. Arto Paasilinna Srečni človek DR. ROMANA JORDAN 36. Franc Branko Janžek Goronci BRANEJERANKO 37. Bojan Godeša Čas odločitve TONE KREGAR 38. Goran Vojnovic Jugoslavija, moja dežela BRANKO STAMEJČIČ 39. Marilyn French Ženske BISERKAPOVŠE TAŠIČ 40. Danijel Artiček Vozači in kurjači - zgodbe o Rogačanu BRANKOJERANKO 41. Janez Cvirn Kri v luft! Čreve na plot! BRANEJERANKO 42. Dr. Robert Sutton Ni prostora za prasce SIMONA ŠOLINIČ 43. Kerstin Gier Za vsako rešitev se najde težava SAŠKA T. OCVIRK luar 2013 - NOVI TEDNIK REKREACIJA 11 Smučanje od malih nog V Šoli smučanja Beli zajec v sodelovanju s partnerji skrbijo za brezplačne osnove smučanja Utrinek iz OŠ Mozirje: »Za vključitev v projekt smo se odločili, ker menimo, da naj bi otroci na našem območju - v neposredni bližini smučarskega središča Golte - pridobili osnovno znanje smučarskih veščin in ga v naslednjem šolskem letu utrdili v šoli v naravi.« V dneh, ko v »dolini« skorajda nimamo občutka, da živimo v zimskem času, je na smučiščih seveda nekoliko drugače. Resda tako na Rogli kot na Golteh pravijo, da jim nekoliko več idilične zimske pravljice ne bi škodilo, a vseeno v oba smučarska centra prihajajo smučarji ob blizu in daleč. Od včeraj je še posebej živahno na Golteh, kamor bodo prihodnja dva meseca in pol prihajale skupine petošolcev iz zgornjesavinj-skih in šaleških osnovnih šol. Znova je namreč zaživel projekt Naučimo se smučati, ki je v večini teh šol oziroma za starše brezplačen. »Šola smučanja Beli zajec se poleg komercialne šole smučanja ukvarja tudi s humanitarnimi projekti. Za določene populacije ljudi, ki si drugače smučanja ne bi mogli privoščiti, organiziramo projekte, pri katerih jim omogočimo brezplačno oziroma skoraj brezplačno smučanje. V zadnjih letih je bilo kar nekaj takšnih projektov,« je omenil Bojan Napotnik. Akcijo Naučimo se smučati izvajajo že šesto leto, seveda pa so si zastavili več ciljev. »Želimo, da se otroci že pred začetkom šole v naravi naučijo osnov smučanja in to ne glede na socialni status. Posledično bi seveda radi na smučišča privabili čim več otrok in njihovih staršev ter ohranjali priljubljenost smučanja, kljub velikim stroškom, ki so povezani s tem športom. Akcijo želimo promovirati po vsej Sloveniji tudi s podporo smučarske zveze in fundacije za šport,« je omenil Napotnik. Vodja projekta je poslanec Jože Kavtičnik, ki je bil nekdaj ravnatelj Osnovne šole Nazarje, kjer so prvi omogočili učencem brezplačno učenje smučanja. Seveda pri organizaciji sodeluje podjetje Golte, v šestih letih pa so na tak način popolnoma brezplačno smučanje omogočili že skoraj tisoč otrokom. Od včeraj se mudi na Gol-teh prva skupina otrok iz OŠ Mozirje. Gre samo za smučanje, otroci se po tečaju vračajo domov, po tednu dni spoznavanja snega pa se bodo za konec pomerili tudi na tekmi. Skupno letos na Golteh pričakujejo 426 otrok iz devetih osnovnih šol, nekateri pa si prizadevajo, da bi akcija prerasla v vseslovensko. Pri tem je Napotnik spomnil na čase, ko so nekateri zviška gledali na otroke, ki niso znali smučati. Tudi iz teh spominov je zrasla sedanja akcija, ki po eni strani manjša socialne razlike, po drugi pa najprej na Golte, potem pa še na druga smučišča privablja vse več smučarjev. Tudi za invalide V Šoli smučanja Beli zajec pripravljajo še več drugih akcij. »Začelo se je z učenjem smučanja otrok s cerebralno paralizo. Teh sicer ni bilo več kot deset, ampak smo s tem zaorali ledino. Naslednji projekt je bilo smučanje slepih ljudi. Organizirali smo vodeno smučanje s spremljevalcem in jim uredili opremo ter Utrinek z enega od tečajev na Golteh smučarske vozovnice. V petih letih je bilo pet takšnih oseb. Že tri leta zapored omogočamo zimovanje stanovanjski skupini Velenje, kjer se ukvarjajo z mladoletniki, ki živijo v takšnih ali drugačnih nemogočih družinskih razmerah. Stroške za učitelja smučanja in opremo pokrijemo mi,« je našteval Napotnik. V društvu so namreč prepričani, da se lahko tudi invalidi aktivno vključijo v različne športne aktivnosti in osvajajo različne smučarske veščine. Seveda je to izjemen psihološki vidik, ki prinaša obilo pozitivnih učinkov, sploh pri otrocih. Seveda vsi projekti na nek način zahtevajo veliko smučarske opreme in stroškov dela, ki jih brez pomoči sponzorjev in donatorjev ne bi mogli izpeljati. US, foto: Arhiv šole smučanja Predsednik Šahovskega kluba Šmarje pri Jelšah Avguštin Cverlin pravi, da so začeli mladi šahisti že kmalu po ustanovitvi kluba dosegati vidne rezultate na regijskih tekmovanjih, izjemen napredek in uspehi na državnih tekmovanjih pa so se začeli leta 2007, ko je klub začel sodelovati s šahovskim velemojstrom Georgom Mohrom. Cverlin ob tem pravi, da je napredek otroka v šahovski igri odvisen predvsem od mentorja, ki ga mora naučiti razmišljati po šahovsko. Strokovnjaki sicer pravijo, da je šah najbolje začeti igrati že pri petih ali šestih letih, saj otroci zelo hitro dojamejo osnovne šahovske kombinacije in lahko zelo hitro napredujejo. Janez Petauer, predsednik kluba Avguštin Cverlin, Zala Petauer, David Opalič, Ana Marija in Eva Petauer ter tajnik kluba Ferdinand Gobec so se takole nasmejano postavili pred naš fotografski objektiv (od leve). V rokah vsak drži svojo najljubšo šahovsko figuro, večina je izbrala kraljico, ker je pač najmočnejša in z njo najlažje napoveš mat. Šah je urjenje, izziv in zabava Obiskali smo najuspešnejše šmarske mlade šahiste David Opalič ter Janez Petauer in njegove sestre Eva, Zala in Ana Marija so navdušeni šahisti. Ure in ure preživijo ob šahovnici in kot zagotavljajo, je vsaka partija te kraljevske igre prav posebno doživetje. Trdo treniranje in urjenje se jim obrestujeta. Na tekmovanjih namreč krojijo sam državni vrh, konec lanskega leta pa so imeli čast sodelovati tudi na svetovnem mladinskem šahovskem prvenstvu v Mariboru. 14-letna Eva, 13-letna David in Janez, 11-letna Zala in 9-letna Ana Marija so člani Šahovskega kluba Šmarje pri Jelšah, ki je leta 2010 obeležil desetletnico. Kot pravi predsednik Avguštin Cverlin, klub že ves čas posebno pozornost namenja mladim in tako je šah uspel približal že številnim nadebudnežem. Če je bilo nekoč v šolskem šahovskem krožku manj kot 20 otrok, jih je danes že približno 70. Ponosni so na prav vse mlade člane, kot priznava, pa zaradi izjemnega napredka, odličnih rezultatov in velike ljubezni do šaha izstopa prav peterica, ki premaguje tudi že najbolj izkušene šahiste v klubu. Za uspeh nujno vsakodnevno igranje Na vprašanje, zakaj tako radi igrajo šah, je odgovor skupen in enostaven: »Ker je tako zelo zanimiv!«. Vsaka igra je zgodba zase, ob čemer šah zahteva izredno zbranost, natančno pripravo s preučitvijo nasprotnika, veliko predvidevanja. Kot pravi Eva Petauer, se šaha ni težko naučiti, vedeti je le treba, kako se premika določena figura, večja umetnost pa je, kot pravi, postati dober, kaj šele odličen šahist. Za to je pomembno predvsem veliko vaje, a tudi dobri mentorji. David Opalič igra šah vsak dan, še posebej resno pa se mu posveti enkrat tedensko, ko trenira z mednarodnim mojstrom Tadejem Sakel-škom. V družini Petauer je šah prav tako na sporedu vsak dan, predvsem med počitnicami, ko jo obišče trener, mednarodni mojster Zlatko Bašagic, pa dvoboji in izpopolnjevanje tehnike trajajo praktično cele dneve. Predsednik kluba ob tem poudarja, da brez podpore staršev ne bi šlo. Ker si klub ne more privoščiti mednarodno priznanih trenerjev, sta najem osebnih trenerjev in tudi vožnja otrok na treninge in številne tekme na plečih staršev. »Stroškov ni malo, ampak nekako gre. Otroci imajo šah resnično radi in ker so štirje, vse skupaj jemljemo tudi kot možnost za prijetno druženje,« pravi mama Martina Petauer. Ana Marija Petauer državna prvakinja Zmag, kot pravijo otroci, ne štejejo več, nekatere pa so kljub temu slajše od ostalih in jih nikoli ne bodo pozabili. Najmlajša v druščini, Ana Marija Petauer, je leta 2011 postala državna prvakinja v svoji kategoriji in še dobro se spominja, da je morala na poti do osvojitve naslova premagati osem nasprotnic. »Mami in ati sta mi rekla, naj ne jočem, če bom katero tekmo izgubila, potem pa sem vse zmagala,« razlaga v smehu. Na evropsko in državno prvenstvo takrat ni šla, saj je bil to za klub prevelik finančni zalogaj, so se pa najboljši mladi šmarski šahisti udeležili lanskega svetovnega mladinskega prvenstva, ki je bilo v Mariboru. Okusili so vse, od mednarodnih zmag do remijev in nekaj porazov, kot pravijo, pa so bili najmočnejša konkurenca predvsem šahisti iz Rusije, Indije in Združenih držav Amerike. Vsi so se v svoji kategoriji uvrstili na okoli stoto mesto, med slovenskimi tekmovalci pa so krojili sam vrh. Ana Marija je bila na primer tretja najboljša Slovenka, prav tako je po točkah tretje mesto med slovenskimi ša-histi zasedla Eva. Tudi ostali so se uvrstili med najboljših deset Slovencev. Pri tem so priznali, da je tekmovanje na takšnih in drugačnih turnirjih prav posebno doživetje, zaradi katerega je resnično vredno igrati šah. »Najprej je veliko treme, ko sedeš in začneš igrati, pa čisto pozabiš, da si na tekmovanju,« pravi Zala Petauer, njen brat Janez pa v smehu doda, da so super tudi denarne nagrade, ki jih prejmejo za uspehe na tekmovanjih. ANJA DEUČMAN Foto: GrupA Motor šmarskega šahovskega kluba Avguštin Cverlin je nad uvrstitvami mladih šahistov na svetovnem mladinskem šahovskem prvenstvu navdušen. »Drugi so imeli veliko več treningov in priprav, tudi denarja vložijo precej več, kot si lahko mi privoščimo, a je vsak od naših vseeno dosegel po tri ali štiri zmage. Igrati z mednarodno konkurenco je čisto drugače, kot igrati v klubu med seboj,« razlaga. Eva Petauer ob tem poudari, da najboljši mladi ruski šahisti na primer niti ne obiskujejo klasičnih osnovnih šol, temveč se njihovo življenje vrti izključno okoli šaha. KOLEDAR REKREATIVNIH PRIREDITEV POHODNIŠTVO 13. januar 36. zimski pohod na Dom pod Reško planino. Pohod se bo začel ob 8. uri z zbirnih točk v Preboldu, Grajski vasi, Taboru, Marija Reki in Podmeji. Organizator: Planinsko društvo Prebold, info gsm: 031 682 317. Urška zasenčila vse V tokratni številki vam predstavljamo najbolj pomembne športne dogodke na Celjskem v letu 2012, ki so nam najbolj ostali v spominu oziroma so najbolj zaznamovali dogajanje. Že v uvodu leta je predsednik kluba NK Celje Branko Gorope-všek (umrl je v septembru) ponudil odstop, zamenjala ga je Alenka Obrul. Njegovi varovanci so se uvrstili v finale pokala NZS in izgubili lovoriko šele po izvajanju enajstmetrovk. Trenerja Damjana Romiha je zamenjal Marijan Pušnik, ki pa se je še tretjič od Arene Petrol poslovil po zaključku uspešne- ga jesenskega dela prvenstva. Najboljše športnice Celja so postale Urška Žolnir, Barbara Fidel in Lucija Polavder, najboljši športniki pa Simon Brus, Rok Drakšič in Robert Renner, ki je kasneje v Innsbrucku s palico preskočil 550 cm in le za decimeter zaostal za olimpijsko normo, nato pa na mladinskem SP osvojil peto mesto. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so osvojili slovenski pokal in se zaradi drugega mesta v DP uvrstili v ligo prvakov. Košarkarice celjskega Athletea so si prilastile obe domači lovoriki. Beno Lah je bil drugi na evropskem prvenstvu in na sve- tovnem prvenstvu v ju jitsu, na slednjem je bila Sabina Predov-nik tretja. Kegljavke Lanteksa so zmagale tako v evropski ligi prvakinj kot tudi v svetovnem pokalu, da bi na SP Eva Sajko stopila na tretjo stopničko med posameznicami, Barbara Fidel pa v kombinaciji. Na EP v judu je bila srebrna Lucija Polavder, bronasta pa Ana Velenšek in Rok Drakšič. Brez odličja je ostala Urška Žolnir, da bi v Londonu na OI zablestela v svojem popolnem sijaju in osvojila zlato medaljo. DŠ Foto: SHERPA »Grofom« bo dirigiral Rus Člansko moštvo Nogometnega kluba Celje je po odhodu Marijana Pušnika dobilo novega trenerja. Ru-meno-modre bo v nadaljevanju sezone vodil Miloš Rus. Miloš Rus je dolgoletni selektor mlajših reprezentanc pri Nogometni zvezi Slovenije. V preteklosti je že deloval v NK Celje, saj je bil v sezoni WM 2007/2008 vodja Šolskega nogometnega centra. Športni direktor Ambrož Krajnc je dejal: »Dovolj je bilo čakanja, treba je bilo izbrati novega trenerja, da lahko začnemo priprave in da bomo pripravljeni na drugi del sezone. Ocenjujem, da gre za enega najboljših strokovnjakov za delo z mladimi pri nas. Miloš Rus je zagovornik načrtnega dela, reda, discipline in medse bojnega spoštovanja. Prepričan sem, da izbor pomeni nadaljevanje začrtane poti, ki smo jo začeli lansko poletje.« Po sklenitvi pogodbe do konca sezone bo člansko moštvo Celja priprave na spomladanski del sezone začelo v četrtek, 10. januarja. Dokončno je jasno, da sta dosedanja člana rume-no-modrih Matej Rapnik in Nikola Ivanovic že nekdanja člana Celja. Rapniku je uspel mikaven prestop na Tajsko, z Ivanovicem pa je klub sporazumno prekinil pogodbo. Celjski prvoligaš se sicer še vedno ubada s težkim finančnim stanjem. MITJA KNEZ Glavni pokrovitelj Nogometnega kluba Celje St. 2 - 8. januar 2013 Jagodnik na Polzelo, Tomič v Rogaško Nekdanji član Union Olimpije Goran Jagodnik je postal novi član polzelskih Hopsov. Rogaško sta okrepila igralec Boban Tomič in pomočnik trenerja Ožbej Stane. Laščani so slavili v Domžalah. Polzelani so v prvih desetih krogih zmagali le enkrat in so prikovani na dno lestvice 1. SKL. Po menjavi na trenerskem mestu, kjer je Jerneja Kobaleta zamenjal Boštjan Kuhar in po prihodu organizatorja igre Daniela Vujasinoviča, je Hopse okrepil še Goran Jagodnik. O »Jagodi« ni potrebno izgubljati besed, saj gre za odličnega igralca pod košem, ki bo za Hopse v nadaljevanju sezone zagotovo velika pridobitev. Jagodnik je nazadnje nosil dres Uniona Olimpije, bil pa je tudi član reprezentance Slovenije. Trenerju Kuharju bo igralec na voljo že v soboto, ko bodo Polzelani gostili Maribor. Prvi cilj Hopsov je ostati v prvoligaški druščini. Po omenjenih spremembah bo zdaj to zagotovo veliko lažje doseči. Tomič zaostril konkurenco Košarkar Boban Tomič, ki igra na mestu organizatorja igre, bo v nadaljevanju sezone igral v dresu Rogaške Crystal, ekipo pa je Rekordno število poškodovanih Na prvenstvo brez celjskih vratarjev moral zapustiti Aldin Klinac, ki se v Rogaški ni naigral. Boban Tomič je v dosedanjem delu sezone navduševal v Škofji Loki, kjer je v povprečju dosegal po 17,7 točke. Trenerju Rogaške Draganu Višnjevcu pa bo po novem pomagal Ožbej Stane, ki je postal njegov novi pomočnik. Zamenjal je dosedanjega pomočnika Dejana Rodiča, ki mu je pred novim letom poteklo sodelovanje, nobena stran pa ga ni podaljšala »Pivovarji« utrdili samozavest Laški košarkarji so premor izkoristili za prijateljsko tekmo v Domžalah, kjer jim je nasproti stal domači Helios. Zlatorog je bil tokrat boljši z 82:80. Oba trenerja sta priložnost za igro ponudila vsem košarkarjem. Za Laščane je Samo Udrih, ki je z Zlatorogom podaljšal pogodbo za dve sezoni in pol, dosegel 20 točk. Ante Dugum je prispeval 16 točk, Saša Mučič 12, Mitja Nikolič Smrdelj je ob koncu odločil tekmo, skupno pa dosegel 10 točk. Pri »pivo-varjih« sta manjkala obolela Luka Lapornik in Miha Lapornik. V soboto bo Zlatorog v 11. krogu državnega prvenstva pričakal ljubljanski Slovan. MITJA KNEZ V petek se bo v Španiji začelo moško svetovno rokometno prvenstvo. Slovenska reprezentanca je svojo pripravljenost še zadnjič preizkusila na mednarodnem turnirju na Danskem, kjer je osvojila drugo mesto. Slovenci so glede na številne težave s poškodbami dobro opravili s pripravljalnimi tekmami. Na kakovostnem turnirju na Danskem je bila močnejša le gostiteljica, ki je na tekmi za prvo mesto slavila s 35:30. Naša izbrana vrsta je pred tem premagala Črnogorce z 31:26 in Tunizij-ce z 28:23. Proti Danski je bil najučinkovitejši Dragan Ga-jič, ki je nasprotnikovo mrežo zatresel desetkrat. Član Celja Pivovarne Laško Luka Žvižej je dosegel tri gole. Štiri oziroma tri sta prispevala člana Gorenja Jure Dolenec in Marko Bezjak. Reprezentante zdaj čakajo še štirje treningi, v Španijo pa bodo odpotovali v petek. Prva tekma svetovnega prvenstva Slovenijo čaka v soboto, ko bo nasprotnica Savdska Arabija, 14. januarja se bodo naši pomerili z Južno Korejo, 17. januarja z Belorusijo, dva dni zatem pa še s Srbijo. Na prvenstvu pa ne bo vratarjev Celja Pivovarne Laško. Tako Urban Lesjak kot Matevž Skok sta se poškodovala. Matevž Skok ima že dlje časa Luka Žvižej bo eden izmed glavnih motorjev reprezentance Slovenije. sindrom skakalnega kolena, ki mu močno otežuje nastope na igrišču. Težave so se zdaj stopnjevale do te mere, da je moral predčasno zaključiti priprave. Svoje mesto je prepustil klubskemu kolegi Urbanu Lesjaku. Slednjemu pa je načrte prekrižala prijateljska tekma z Alžirijo, ko je po nekaj odličnih obram- bah v dvajseti minuti tekme začutil močne bolečine v kolenu in moral zapustiti igrišče. Preiskave so pokazale, da ima nategnjene vezi in manjšo poškodbo meniskusa. Oba vratarja naj bi se na rokometna igrišča vrnila še v tej sezoni. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Košarkarice celjskega At-hletea so na tekmi 12. kroga državnega prvenstva s 64:44 slavile na gostovanju v Škofji Loki pri Odeji. Celjska zasedba trenerja Damirja Grgiča je bila oslabljena kot še nikoli. Konjičanke so presenetile Ježico. Athlete je vpisal deseto zmago, posledično ostaja na prvem mestu. Trener Grgič je imel na voljo le sedem igralk, saj so bile na spisku poškodovanih igralk Sanja Orozovic, Marica Gajic, Eva Lisec, Živa Macura, Larisa Ocvirk in Zala Pučko. Tako oslabljene ekipe Damir Grgič še ni imel, vendar pa smo kljub temu pospremili izjemen prvi polčas gostij. Celjanke so namreč po sedmih minutah vodile z 20:1, prvo četrtino dobile s 26:6, drugo pa s 14:8 in po dvajsetih minutah vodile s 40:14. V tretji četrtini so se gostiteljice prebudile, potem ko so jo dobile z 19:7, vendar pa popoln preobrat ni bil mogoč. »V tem trenutku je najpomembneje, da smo osvojili dve točki. Igralkam moram čestitati za igro v prvem polčasu, v drugem pa smo padli. Tako psihično kot tudi fizično. Je pa to vse del procesa, ki nas čaka do konca sezone,« je po tekmi dejal Damir Grgič in pripomnil: »Vse mlade igralke, ki so igrale proti Odeji, pa tudi že kakšno tekmo prej, si pridno nabirajo izkušnje. Dobile so nepričakovano veliko priložnosti, one pa to dokaj dobro izkoriščajo in individualno napredujejo.« Rebeka Abramovič je vpisala 18 točk, eno manj je dosegla Maja Bošnjak. Košarkarice Athletea zdaj čakata dve tekmi Jadran- ske lige v Beogradu. V soboto bo nasprotnik Partizan, v nedeljo pa Radivoj Korac. »Motiv bo nedvomno velik, vendar pa v tem trenutku ne moremo konkurirati evroligaški zasedbi. Bomo pa naredili vse, da se dobro zoperstavimo,« pred prvo tekmo s Partizanom meni Damir Grgič. Celjanke bodo zdaj vendarle nekoliko bolj popolne, saj se v ekipo vračajo ključne igralke. Presenečenje Konjičank Igralke Konjic so s 64:59 presenetile na gostovanju pri cc CINKARNA Izvrsten uspeh rečiškega strelstva Konec tedna je bil v Trzinu močan mednarodni turnir z zračnim orožjem, sila uspešen pa je bil za člana strelskega društva Dušana Poženela Rečica pri Laškem, Petra Tkalca. Strelci iz Rečice so v močni mednarodni konkurenci zmagali tako s puško kot s pištolo. Izjemen uspeh je dosegel Peter Tkalec s pištolo. V rednem delu tekmovanja je slavil z rezultatom 576 krogov. V finalu je nazadoval za eno mesto in osvojil drugo mesto. Zatem je sledilo še super finale, kjer pa si je pristreljal četrto mesto. Z odličnim streljanjem je izpolnil predpisano normo za mednarodni turnir, ki bo med 22. in 26. januarjem v Münchnu. Norma, ki jo je zdaj izpolnil, ga pelje tudi na evropsko prvenstvo v mesecu marcu. Peter Tkalec je trenutno edini strelec, ki ima izpolnjena oba kriterija za EP na Danskem. MITJA KNEZ Trener Athletea Damir Grgič uspešno vodi tudi z izjemno oslabljeno zasedbo. Ježici. Slednja je v boju za polfinale državnega prvenstva, spodrsljaj proti zasedbi iz Slovenskih Konjic pa bo zdaj pot proti želenemu otežil. Gostiteljice so v zaključku tretje četrtine povedle za sedem, vendar pa so gostje z delnim rezultatom 8:0 rezultat uspele obrniti. Neja Klančnik je dosegla 15 točk, Maruša Furman pa 13. Konjičanke so po 12 krogih na predzadnjem osmem mestu (dve zmagi in osem porazov) V prihodnjem krogu bodo gostovale v Mariboru. MITJA KNEZ Foto: TimE 14 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK g ■ Vil ■ Vi ■ ■■ mu 4 m Dom starejsih družini prijazno podjetje ŠENTJUR - Zaposlovalci prihodnosti se vse bolj zavedajo, da je le osebnostno zadovoljen zaposleni tisti, ki lahko uresničuje svoje poslanstvo in kar največ prispeva h kolektivu. Pri tem igra največjo vlogo dejstvo, kako uspešno nam uspe loviti ravnovesje med delovnimi in družinskimi obveznostmi. Med podjetja, ki imajo za to poseben posluh, se je pred dnevi zapisal tudi Dom starejših Šentjur. V lanskem letu so bili edini med domovi, ki je pridobil ta certifikat, doslej so v Sloveniji takšni trije. »Za nas to pomeni, da se zavedamo svoje odgovornosti kot delodajalci,« je povedala direktorica Vesna Vodišek Razboršek. Njihove storitve morajo namreč uporabnikom nemoteno zagotavljati sedem dni v tednu, 24 ur na dan, ne glede na praznike in konce tedna. Med 72 zaposlenimi je povprečna starost komaj 33 let, kar pomeni, da je tistih iz mladih družin zelo veliko. Med 14 zavezami, ki so jih v posebni delovni skupini pripravili kar zaposleni sami, je večina takih, ki zagotavljajo večjo povezanost dela in družinskega življenja. »Zagotavljamo prost prvi šolski dan prvega razreda, prvi dan uvajanja v vrtcu, možnost prilagajanja delovnika v času uvajalnega obdobja, poudarjamo osveščanje za zaščito zdravja na delovnem mestu, pripravljamo aktivnosti za otroke naših zaposlenih, Vesna Vodišek Razboršek dneve odprtih vrat za družinske člane in podobno,« je konkretne ukrepe razložila Vodišek Razborškova. V tej prvi fazi pridobivanja certifikata ukrepi ne predstavljajo stroškov za javni zavod, le nekaj logističnega prilagajanja in človeške pripravljenosti za kompromise. »V teh časih smo vsi na preizkušnji in zato je še bolj pomembno, da so zaposleni na delovnem mestu zadovoljni. V javnih zavodih je to še toliko bolj pomembno, Certifikat Družini prijazno podjetje podeljuje Ekvilib inštitut skupaj z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. V zadnjem obdobju je certifikat prejelo 27 različnih podjetij v Sloveniji. ker drugih možnosti nagrajevanja in motivacije praktično ni,« je še dodala Vodišek Razborškova. StO Foto: SHERPA (arhiv NT) V Kajuhovi ulici spet živahno CELJE - Po lanski uspešni razstavi z naslovom Kajuhova na hodniku bloka v Kajuhovi ulici 11 v Celju, ko je celjski fotograf Tomaž Črnej portretiral svoje sostanovalce v domačem okolju in fotografije razstavil, so se prebivalci Ka-juhove ulice ponovno odločili, da bodo pripravili razstavo, na kateri so tokrat razstavili različna umetniška dela, ki so jih napravili sami ali jim v življenju veliko pomenijo. Za izbor del sta poskrbela nika. Na tokratni razstavi celjska umetnika in stanoval- je tako ena od stanovalk na ca tega bloka Tomaž Črnej in Tomaž Milač pod idejnim vodstvom Matije Plev- ogled postavila fotografije s pohodništva po Himalaji, spet druga fotografije gob in divjih živali v celjskem mestnem jedru. Ne manjka niti otroških slik in starih keramičnih ploščic, ki jih je prispevala družina, ki se je pred kratkim vselila v blok. Na odprtju so stanovalke postregle s pecivom in kuhanim vinom, pripravili pa so tudi kratek kulturni program ter ob tem simbolično končali leto 2012. Tovrstni dogodki povežejo sostanovalce, ki se nemalokrat, kljub temu, da živijo le streljaj stran, sploh ne poznajo. Ker je projekt naletel na dober odziv, pobudniki ne dvomijo, da se ne bi tudi nadaljeval. Razstava bo v bloku v Kajuhovi ulici 11 na ogled do konca februarja. ŠO Foto: TimE dobra Sostanovalki Kajuhove ulice 11 ob fotografu Tomažu Črneju in Matiji Plevniku, pobudniku tovrstnega projekta Dobrodelni folkloristi LJUBLJANA - Člani Folklorne skupine Tine Rožanc so v soboto na velikem odru v Mestnem gledališču ljubljanskem pripravili dva dobrodelna koncerta Z roko v roki. Poleg folkloristov so nastopili še šolarji iz OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana, OŠ Marije Vere iz Kamnika ter Otroški pevski zbor Ljubljana - Šentvid. Skupaj se je na odru predstavilo več kot 250 nastopajočih, med njimi več kot 200 otrok. Zbran denar od prodaje kart so podarili OŠ Karla Destovnika - Kajuha iz Šoštanja, ki je bila med najbolj prizadetimi šolami v novembrskih poplavah. US Za poplavljence v Sp. Dupleku ŠENTJUR - Konec lanskega leta so vzhodno Slovenijo kruto zaznamovale poplave. Šentjurski kmetje so se svojih kolegov na tem območju v decembru že drugi spomnili s pošiljko materialne pomoči. Prvič so jo peljali naložili na dva tovornjaka, v drugo pa je proti Spodnjemu Dupleku odpeljal kar cel konvoj. Drava je v teh krajih poplavila več kot 300 domov, s petih kmetij pa so morali preseliti tako ljudi kot živali. Na pobudo kmetov iz Jakoba in občinskega odbora SLS v Šentjurju so organizirali zbiralno akcijo. Oškodovanim kmetom so skozi težke čase pomagali z 52 balami krme, petimi tonami žita, tovornjakom razsute silaže in dvema tovornjakoma drv. Še pred prazniki so jo razdelili kmetom najbolj prizadetih območij. Pri tem pa so šentjurski podjetniki zagotovili tudi brezplačni prevoz. StO Foto: MARJANA NOVAK ** eter y omai »Očaraj sebe. Očaraj svet. e,anca blanca@chara.si, www.chara.si, 051 203 969 PRIJAVNICA IME IN PRIIMEK Želim sodelovati v akciji \ CttT V Olliari NASLOV KONTAKTNI TELEFON/GSM Starost in moja konfekcijska itevllka; lipo! njeno prijavnico nam pošljite na naslov: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. Veter v omari kot rojstnodnevno presenečenje Bianca Chara je tokrat uredila omaro Andreji Brecel z Lju-bečne S prvo akcijo Veter v omari v letu 2013 smo sodelovali v pravi mali zaroti. Mojca Jurišič nam je namreč poslala prijazno pismo, v katerem nas je prosila za pomoč. Njena prijateljica Andreja jih namreč s presenečenji ob rojstnih čisto razoroži. Kot smo razbrali, je bil menda že skrajni čas za povračilo. Jasno, da smo bili takoj za. Ko smo Andreji sporočili veselo novico, je bila menda tako presenečena, da ni natančno vedela, ali je iz trgovine s čevlji odšla s svojimi ali s še neplačanimi čevlji. Napol nam je torej že uspelo! To so hlače, ki jih Andreja ni marala. A po tehtnem razmisleku in nekaj primerjavah je ugotovila, da ji pristojijo bolje kot tiste najljubše. Ob ognjeno rdečih laseh je treba biti z barvnimi kombinacijami sicer previden. Kraljevsko modra bluza je letos sicer zelo modna, a bi bil barvni kontrast premočan. Razmerje je znova umiril črn blazer. Modra, ki ostaja vidna, celotno podobo naredi zanimivo. Blanka ima pred obiskom vaše omare zgolj eno pravilo: ne pospravljajte in ničesar ne mečite stran. Sivo obleko je namreč Andreja dobila po naključju in jo uporabila za pustno masko. Izkazalo se je, da ima izvrsten potencial tudi za druge dni v letu. Podobo sta dopolnili z zanimivim vzorcem nogavic in spet z vsestransko uporabnim črnim blazerjem. Kot nam je zaupala Mojca, se ji ob misli na svoj lanski rojstni dan še zdaj zamajejo tla pod nogami. Andreja ji je namreč podarila sliko športnega šampiona, za katerega z vsem srcem navija. Kakšno lepo darilo, si je mislila. Potem se je meni nič tebi nič ta športni bog pojavil na vratih še osebno. Ko je pred časom Andreja na glas razmišljala ob odprtem Novem tedniku, da bi bilo res krasno, ko bi še njej kdo pospravil omaro, so se Mojci prižgale luči. In tako v * / i smo se z Blanko povabili na obisk. Andreja je zaposlena mamica dveh fantov, ki poleg službe in skrbi za dom skoraj vsak dan najde čas tudi za nogometne treninge svojih sinov. Pred leti je že sodelovala v naši akciji hujšanja. S ponosom vam sporočamo, da je svoje odvečne kilograme uspešno in trajno odložila. Kot večina žensk je rada lepo oblečena in čeprav njena omara - zveni zelo znano, mar ne - poka po šivih, je večinoma oblečena v kavbojke in majico. Saj veste, preprosto, udobno in vedno pri roki. Z vsem ostalim pa običajno tako ali tako ne vemo, kaj početi. Za Andrejo bo odslej drugače. Njenega moža ob naši akciji sicer ni bilo doma, smo pa slišali, da je ženin nov slog menda nadvse pohvalil. Blanka se je ob tem samo nasmejala: »Običajno je tako. Ženskam uredimo omaro, pozitiven učinek se pa v vseh razsežnosti razcveti pri soprogih.« StO Foto: GrupA Fm Improvizacija za šik udobje. Volančki se vračajo, zato upamo, da niste vsega v tem stilu že zmetali stran. dogovorila (udi ,a srečanje pri "e|„ ta, ' m J™' ""*» 1« Blml» že St. 2 - 8. januar 2013 Andreja je ena tistih, ki je s pomočjo Novega tednika in Radia Celje že pred leti uspešno odložila odvečne kilograme. Nova stilska podoba je bila samo pika na i samozavestne drže, ki jo je pridobila. Tokrat je ugotovila, da nujno potrebuje nekaj temeljnih kosov, kot je na primer črn blazer. Tudi visokih pet ni vajena, a se tega sploh ni opazilo. Zelena je v vsakem primeru njena barva. Kombinacija modnih dodatkov v isti barvi je lahko hitro dolgočasna, vendar v tej kombinaciji deluje dovršeno. mM 16 ZA ZDRAVJE NOVI TEDNIK Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na e-naslov: anja.deucman@nt-rc.si. Eko sklad RS fizičnim osebam z razpisi zagotavlja ugodne kredite za zamenjavo azbestnih strešnih kritin, s čimer želi lastnike objektov spodbuditi k čimprejšnji zamenjavi azbestnih kritin. Prav tako nekatere občine občanom subvencionirajo stroške odvoza in odlaganja azbestne kritine. Je streha na vasi hiši še vedno azbestna? Vdihavanje azbestnih vlaken lahko vodi do resnih zdravstvenih problemov - Stroga pravila ravnanja z azbestnimi odpadki Pri odstranjevanju azbestnih plošč je potrebna posebna previdnost. (Foto: SHERPA, arhiv NT) Vlakna azbesta se pogosto lomijo vzdolžno, pri čemer nastajajo tanjša iglam podobna vlakna, ki jih ne vidimo, prav tako so brez vonja. Tako jih vdihavamo, ne da bi to vedeli. Pri tem lahko vlakna pridejo globoko v pljuča in povzročijo bolezni, kot sta azbestoza in rak pljuč. Med prvo izpostavljenostjo in pojavom znakov bolezni lahko po podatkih Okoljsko raziskovalnega inštituta mine tudi do 40 let. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje ugotavljajo, da je v celjski zdravstveni regiji problematika azbesta še vedno pereča. Čeprav so ljudje o nevarnostih azbesta bolje osveščeni kot nekoč, je v našem okolju materialov, ki vsebujejo azbest, še vedno veliko. Decembra so pripravili strokovni posvet, na katerem so se sodelujoči strinjali, da sta bistveni nalogi v prihodnosti še dodatno osveščanje javnosti in spodbujanje občanov, da materiale iz azbesta odstranijo. Azbest je skupno ime za vrsto naravnih mineralnih vlaken. Ker je odporen na kislino, lužila in visoko temperaturo, je bil nekoč zelo razširjen. Po podatkih Okoljsko raziskovalnega zavoda je znanih približno tri tisoč različnih izdelkov iz azbesta. Kot vemo danes, je azbest za človekovo zdravje zelo nevaren, zato ga je treba iz okolja odstraniti. Rak in bolezni pljuč Kot poudarja doc. dr. Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki že leta preučuje nevarnosti azbesta, je to najbolj rakotvorna snov v svetu. »Azbest je vsesplošni karcinogen, kar pomeni, da povzroča raka vseh vrst. Številne vrste so tudi že dokazane,« razlaga in med njimi našteva raka na pljučni mreni in na pljučih, na jajčnikih in grlu. Kot pravi, bosta kmalu dokazana tudi rak na želodcu in črevesju. Vdihavanje azbe- V Sloveniji so od začetka leta 2003 proizvodnja, promet in uporaba azbestnih izdelkov z zakonodajo prepovedani. Dovoljena je le uporaba azbestnih izdelkov, ki so bili 28. 6. 2001 že v uporabi. Do kdaj morajo biti ti odstranjeni, zakonodaja ne določa. 8 — 12 kg mesečno Dr. PIRNAT 32/252 32 55,01 /519 -35 P jI www.pirnat.si V_Dr. Pimat dno, Razlapova 29, Maribor_a stnih vlaken lahko povzroča tudi druge resne in neozdravljive zdravstvene probleme. Najpogostejša je azbestoza, brazgotinjenje pljučnega tkiva, prav tako azbest prizadene pljučno mreno. Obdani z azbestom Ker je azbest nekoč veljal za idealno snov, ki je med drugim odličen toplotni in zvočni izolator, je prisoten marsikje. V avtomobilih, narejenih pred letom 1990, azbest vsebujejo zavore in množica vlaken se sprosti vsakič, ko voznik priti- sne na zavoro. Azbest je tudi v zavorah in plašču starejših vlakov, našli pa so ga celo v hrani, nekaterih zdravilih in ženskih vložkih. Azbesta je veliko tudi v vodi, saj so vodovodne cevi še danes marsikje azbestne, prav tako je ta nevarna snov v arhivskih vinih. Tudi mivka v nekaterih peskovnikih lahko vsebuje azbest, prav tako peči, ki so bile narejene v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Največ azbesta je danes sicer še vedno v azbestnih strešnih kritinah. Stroga pravila Strokovnjaki lastnikom tovrstnih kritin svetujejo čimprejšnjo zamenjavo, a kot poudarja Dodič Fikfakova, je treba biti pri rokovanju z azbestom izjemno previden. Občane, ki bodo streho menjavali sami, strokovnjakinja opozarja, naj pred odstranitvijo kritino malce zmočijo, da se dviga čim manj prahu in azbestnih vlaken. Prav tako se plošč ne sme žagati, brusiti, vrtati in lomiti. Žeblje in vijake, s katerimi so plošče pritrjene, je treba odstraniti ročno, ne da se plošče pri tem poškodujejo. Plošč se ne sme metati na tla ali jih spuščati po drčah ali lestvah, temveč jih je treba dvigniti in jih nežno položiti na polietilensko folijo. V to folijo je treba kup plošč dobro zaviti in jih odpeljati na odlagališče, na katerem sprejemajo azbestne odpadke. V celjski regiji ima dovoljenje za odlaganje azbestnih odpadkov do točno določene količine odlagališče Bukovžlak. Pozor pred virusnimi okužbami dihal Začela se je sezona okužb dihal z respirator-nim sincicijskim virusom in drugimi virusi. Povečanje števila obolenj, ki so nevarna predvsem za dojenčke in malčke, so zaznali tudi v celjski bolnišnici, zaradi česar so omejili obiske na otroškem oddelku. Po podatkih predstojnika Otroškega oddelka Splošne bolnišnice Celje Andreja Mlakarja v zadnjih tednih zaradi virusnih okužb dihal dnevno zdravijo med 20 in 30 otrok, predvsem dojenčkov in malčkov. Bolezen pri vseh poteka v hujši obliki, tako da potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Obiske so omejili na le enega starša oziroma skrbnika otroka, pri čemer tudi starši, ki so v bolnišnici hospitalizirani kot spremljevalci otrok, niso izjema. Z omejitvijo obiskov želijo preprečiti širjenje okužb. Virusi se sicer širijo kapljično, s kašljanjem, kihanjem in z neposrednim stikom z bolnikom oziroma okuženim predmetom. Virusne okužbe dihal so lahko zelo nevarne, pred kratkim so v Sloveniji celo zahtevale življenje dveh malčkov. V Združenju za pediatrijo poudarjajo, da se pred virusom ni mogoče stoodstotno zavarovati, lahko pa starši z ustreznimi ukrepi precej zmanjšajo možnost, da se otrok okuži in zboli. Med najpomembnejšimi naštevajo skrb za higieno, ki vključuje predvsem redno umivanje rok, a tudi čiščenje predmetov, kot so na primer igrače in kljuke vrat, staršem, ki imajo otroke, mlajše od dveh mesecev, odsvetujejo obiske, tistim, ki imajo poleg njih še starejše soro-jence, pa tudi, naj otroka vzamejo iz vrtca, kjer se virusi hitro prenašajo, in ga imajo v domačem varstvu. Nujno je tudi prezračevanje prostorov večkrat dnevno ter čim več gibanja na svežem zraku, prav tako odsvetujejo kajenje v zaprtih prostorih. Pozivajo še, naj starši dojenčkov in majhnih otrok ne vozijo v nakupovalne centre in na množične prireditve, če je otrok dovolj star, pa v združenju priporočajo še cepljenje proti gripi. Odlaganje azbestnih odpadkov na za to urejenih odlagališčih stane približno 150 evrov na tono. Na strehi stanovanjske hiše je v povprečju tri tone in pol strešne kritine, tako da odlaganje, kot so poudarili na posvetu, za marsikoga predstavlja strošek, ki ga ne zmore plačati, zato azbestni odpadki velikokrat končajo v gozdovih ali ob potokih. Cene odlaganja na odlagališčih se sicer zelo razlikujejo, ponekod pa lahko občani, ki plačujejo redni odvoz komunalnih odpadkov, salonitne plošče na odlagališče pripeljejo celo brezplačno. Sodelujoči na posvetu so se strinjali, da bi morala biti dostopnost do odlagališč v vsej državi enaka. Ste vedeli? Gram prahu lahko vsebuje tudi do sto tisoč iztrebkov hišnih pršic. Pršice ali akarine so mikroskopsko majhni pajkovci. Obstaja več kot 50 tisoč različnih vrst, človeku pa največ nevšečnosti povzročajo tiste vrste, ki živijo po domovih, saj njihovi iztrebki povzročajo alergije. Hišne pršice, velike med 0,2 in 0,3 milimetra, se prehranjujejo z odmrlimi kožnimi celicami. Živijo do tri mesece, vsaka pršica pa na dva do tri tedne izleže nekaj deset jajčec. Pršice imajo najraje toplo, vlažno in temno okolje, zato jih je največ v vzmetnicah, odejah in vzglavnikih ter v preprogah in oblazinjenem pohištvu. Nemogoče je, da bi bilo stanovanje popolnoma brez pršic, lahko pa z nekaterimi ukrepi, kot je na primer uporaba posebnih prevlek proti hišnim pršicam, njihovo število zelo zmanjšamo. Prav tako je, če smo alergični na pršico, iz stanovanja priporočljivo odstraniti preproge, zavese je treba redno prati, v stanovanju pa naj bo tudi čim manj »nabiralcev« prahu. Strožji pogoji in poenotena možnost odlaganja odpadkov Na posvetu 18. decembra so sodelujoči sprejeli nekaj konkretnih pobud, kako se na ravni države soočiti s problematiko azbesta. V četrtek jih bodo predstavili Državnemu zboru. Predstojnica oddelka za zdravstveno ekologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje mag. Simona Uršič pravi, da bodo odgovorne pozvali k umiku praga, nad katerim se zahteva okoljevarstve-no dovoljenje za izvajanje del pri odstranjevanju ma- terialov, ki vsebujejo azbest. Azbest je namreč enako škodljiv tudi v majhnih količinah. Izpostavili bodo potrebo po osveščanju prebivalstva o problematiki azbesta, ki se mora, kot poudarja Uršičeva, začeti izvajati predvsem na ravni regij. Državnemu zboru bodo podali tudi pobudo za izenačenje pogojev pri odstranjevanju in odlaganju azbestnih odpadkov za vse prebivalce Slovenije. Odlaganje azbestnih odpadkov bi moralo biti po mnenju sodelujočih na posvetu namreč za vse fizične osebe brezplačno, ne glede na to, v kateri regiji živijo in koliko so oddaljeni od odlagališča. Okoljsko ministrstvo tako pozivajo, naj v ta namen pridobi evropsko sofinanciranje. Pri rokovanju z azbestnimi izdelki je treba upoštevati Uredbo o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Ur. l. RS, št. 60/2006, z dne 9. 6. 2006). Med drugim določa, da lahko azbestne izdelke odstranjuje le izvajalec, ki ima za to posebno okoljevarstveno dovoljenje. Po podatkih Agencije Rs za okolje jih je v vsej državi 181. Izjema so primeri, kjer gre za dela manjšega obsega. Pri strešnih kritinah je omejitev na primer pri skupni površini tisoč kvadratnih metrov. NOVI TEDNIK KRONIKA 17 Decembrski udarec zaposlenim na sodišču »Lukenda« odnesel nekaj sodnih delavcev Jeseni smo poročali, da naj bi bilo na Okrožnem sodišču v Celju (in v njegovih organizacijskih enotah) odveč kar 90 zaposlenih, nato se je ta številka zmanjšala na 51. Ravno na Okrožnem sodišču v Celju je v primerjavi z ostalimi sodišči odveč največ ljudi. »Žalostno je, da smo številke,« nam je neuradno zaupalo več delavcev na sodišču, ki so namesto veselega decembra imeli pokvarjene in stresne praznike. Izpostavljati se ne želijo, saj naj bi bilo predvsem zadnji mesec na sodišču zelo napeto vzdušje. Nekateri do zadnjega trenutka namreč niso vedeli, ali jim bodo podaljšali pogodbe ali ne. »Mobing« je bila beseda, ki smo jo decembra na sodišču pogosto slišali. Če so vsa ta leta vodilni v sodstvu hvalili projekt Lukenda (projekt za odpravo sodnih zaostankov), je tokrat ta projekt služil za »odpravo« zaposlenih, ki so jih pred leti zaradi njega zaposlili. »Na Okrožnem sodišču v Celju in v njegovih organizacijskih enotah je bilo do 31. decembra na podlagi projekta Lukenda sistemizira-nih 113 delovnih mest za določen čas. Vsa mesta niso bila zasedena, konec leta pa so se nekateri tudi upokojili. Projekt Lukenda se je iztekel konec leta, posledično je ljudem, zaposlenim s tem projektom, prenehalo delovno razmerje. Glede na dodeljena sredstva za plače v proračunu za leto 2013 in 2014 in glede na projekt Stabilizacija kadrovskega načrta, ki so ga sprejeli na Vrhovnem sodišču RS, smo konec decembra objavili razpis za 57 delovnih mest za določen čas šest mesecev,« so nam odgovorili na Okrožnem sodišču v Celju. Nato smo dodatno zahtevali pojasnilo, koliko točno ljudi je s 1. januarjem ostalo brez dela. »Delovno razmerje po 1. januarju ni bilo več podaljšano 47 osebam,« so nam odgovorili. Najkrajšo so potegnili strokovni delavci, vpisničarji in sodne zapisnikarice. Negotovost do zadnjega trenutka »Vse je viselo v zraku do zadnjega dne. Nismo vedeli, kaj se bo zgodilo, pričakovali smo bolj človeški odnos posredno preko vodij oddelkov,« pravijo na sodišču. Vendar kot smo izvedeli, kaj veliko sestankov, na katerih bi stvari delavcem povedali v obraz, ni bilo. Ljudje so pogrešali podporo nadrejenih, ki naj bi je bilo v Celju malo. Rok za prijavo na razpis se je končal 28. decembra, objavljen pa je bil 21. decembra. 28. decembra (neuradno obstaja možnost, da že dan pred tem) naj bi nekateri že vedeli, da so sprejeti nazaj, medtem ko so nekaterim dali nogo. Prav tako 28. decembra naj bi bilo v Celju tudi testiranje za zapisnikarice, kjer naj bi ponovno preverili njihovo znanje v sklopu razpisa. Ni skrivnost, da so mnoge takšen preizkus dojele le kot nepotreben psihični pritisk, saj je bila uspešnost njihovega dela do zdaj sodišču že dobro znana ... V Celju naj bi se zgodilo tudi to, da so nekaterim - ko še ni bilo točno znano, kako bo s pogodbami - namignili, naj izkoristijo dopust do konca leta. »Kakšno sporočilo je bilo to? Med vrsticami so nam rekli adijo,« so nam zaupali nekateri. Potožili so tudi, da čeprav naj bi jim obljubili, da bodo pri izbiri upoštevali tudi socialni položaj nekaterih, se je na koncu izkazalo, da so med tistimi, ki so ostali brez dela, tudi takšni, ki so v težki finančni situaciji. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Plačna masa se bo prihodnje leto na celjskem okrožnem sodišču zmanjšala za 8,46 odstotka, na višjem za 2,85 odstotka, na delovnem za 13, 86 odstotka. nadrejenih,« smo izvedeli iz neuradnih pogovorov. »Zaposlene smo o tem obveščali tako neposredno z dopisi in s skupnimi sestanki kot tudi Na Okrožnem sodišču v Celju sta se lani upokojila dva sodnika. Na celjskem višjem sodišču naj bi bili odveč trije delavci, na celjskem delovnem sodišču eden. Vpliv na sodstvo Vrh sodstva je »elegantno« privarčeval predvsem pri tistih, ki so imeli pogodbe za določen čas, s tem je zvezal roke tudi sindikatu, ki kaj veliko moči in možnosti za pomoč tem zaposlenim ni imel. Stanje v sodstvu je zaskrbljujoče, pravi tudi predsednik sindikata pravosodnih delavcev Tomaž Virnik, ki meni, da je dodatna težava predvsem v tem, da so ljudem, ki jim niso podaljšali pogodbe, to povedali prepozno oziroma bi jih morali seznaniti s situacijo čim prej. Mnogi bi imeli možnost iskati delo kje drugje, ne pa da so do zadnjega trenutka upali, da jim bodo pogodbo podaljšali. »Bojim se tega vpliva vlade na sodstvo. Ko je z varčevanjem vplivala na plače, je postalo sodstvo na nek način odvisno od vlade. Ali bo sodstvo začelo delati v prid njej, da bi pridobilo bonuse pri naslednjem načinu varčevanja? Bo postalo podaljšana roka vlade?« se sprašuje Virnik. Kmalu sojenje žalski odvetnici Celjsko okrožno državno tožilstvo je po naših podatkih vložilo obtožnico zoper nekdaj žalsko odvetnico Bredo Kovač. Že predlani smo poročali o sumu, da je s svojim delom izneverila dve svoji stranki, ko naj bi izrabila njuna pooblastila in ni storila tistega, kar bi kot odvetnica morala. Nekaterim naj bi celo lagala, da so bile vložene njihove tožbe, vendar se je kasneje izkazalo, da nič od navedenega ne drži. Odvetnica je zdaj upokojena. Celjski tožilci ji po končani preiskavi očitajo ne le kaznivo dejanje izneverje-nja strank, ampak tudi kaznivi dejanji ponarejanja in goljufije. Preučili so najmanj dva primera, kjer naj bi si pridobila tudi nekaj protipravne premoženjske koristi. Vzorec delovanja je bil podoben. Tožb strank v zadevah, kjer sta bili predhodno oškodovani, ni vložila, čeprav je trdila drugače. Pri tem, da bi to dokazala, naj bi tudi spreminjala uradne dokumen- te. Vsaj od ene stranke naj bi sprejela plačilo, čeprav ji je bila kot odvetnica dodeljena po brezplačni pravni pomoči. Dogajalo se je tudi to, da je strankam dejala, da so že razpisane glavne obravnave na sodiščih, nato pa izjave spreminjala, češ da so bile obravnave preklicane. Pri tem naj bi pokazala tudi vabilo na sojenje, vendar naj bi bilo ponarejeno. O tem smo poročali večkrat, vendar so bili podatki, ki so se zdaj izkazali za utemeljen sum, takrat še neuradni. Po objavi v Novem tedniku so se oglasili nekateri, ki so - čeprav imena odvetnice nismo objavljali - ravno na podlagi njenega opisanega načina delovanja spoznali, da so tudi sami domnevno oškodovani. Nekateri, tako so nam potem povedali, so bili tudi na policiji. Za dva primera je zdaj obtožnica že vložena, kar pomeni, da zdaj čakajo na začetek sojenja. Kdaj bo to, bomo preverili v naslednjih dneh. SIMONA ŠOLINIČ Pridobili kar 22 milijonov evrov? Celjski kriminalisti so že v preteklih mesecih (uradno so javnost o tem obvestili šele včeraj) zaradi zlorabe položaja ali pravic in šestih kaznivih dejanj pranja denarja ovadili pet oseb, med njimi naj bi bili nekdanji vodilni Hypo banke in leasinga. Ženska je dobila prehude poškodbe, da bi preživela. Zapeljala v potok in umrla V soboto okoli 11. ure se je na cesti Rimske Toplice-Jurklošter zgodila tragična prometna nesreča. Voznica je z avtomobilom zapeljala s ceste v potok Gračnica. Ženska se je pri tem tako hudo poškodovala, da je umrla na kraju nesreče. Na celjskih cestah je to prva letošnja smrtna žrtev. Foto: GrupA »Tri odgovorne osebe naj bi s pomočjo še dveh leta 2007 neupravičeno odobrile financiranje nakupa nepremičnine in pri tem prezrle interese finančne družbe. Družbam, s katerimi so bile povezane, so na ta način posredno ali neposredno pridobile 2.4 milijona evrov premoženjske koristi. Na enak ali podoben način naj bi vpleteni dobili še štiri milijone evrov s spornim financiranjem izgradnje trgovskega centra na območju Ptuja,« so sporočili celjski kriminalisti. S pridobljenim denarjem naj bi kupovali poslovne deleže posameznih gospodarskih družb, vrednostne papirje, investirali v nepremičnine, denar nakazovali na različne račune različnih gospodarskih družb po Evropi (Lih-tenštajnu, Luksemburgu, Švici, Avstriji in Hrvaški) ter z različnimi poslovnimi in finančnimi manipulacijami prikrili ali poskušali prikriti izvor denarja, so še pojasnili na policiji. Preiskovalci trdijo, da so si osumljeni na tak način ustvarili skupno premoženjsko korist, ocenjeno na približno 22 milijonov evrov. Preiskava še ni končana. 18 PRAZNIČNI UTRIP BRALCEV NOVI TEDNIK S pesmijo v praznične dni Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje je v četrtek, 13. decembra, pod vodstvom zborovodki-nje Andreje Ocvirk z odličnim božič-no-novoletnim koncertom S pesmijo v praznične dni do zadnjega kotička napolnil dvorano Narodnega doma v Celju. Pevke in pevci, dijaki Šolskega centra Celje, ki jih ob strokovni pomoči Boštjana Korošca in korepetitorke Sonje Pavlič Čendak že peto leto vodi Andreja Ocvirk, so predstavili zelo razgiban in zanimiv program. V prvem delu koncerta smo slišali ljudske pesmi in vrhunsko izveden tekmovalni program, v drugem delu pa so se predstavili s čudovitim izborom božičnih skladb iz različnih obdobij. Kot gosta sta na koncertu nastopila Otroški pevski zbor OŠ Blaža Kocena Ponikva in Špela Uranjek. Zborovodkinji in mladim umetnikom je s sproščenostjo in srčnostjo uspelo očarati občinstvo ter priklicati praznični čas. KATARINA PETAČ Razveselili najmlajše Za pravljično vzdušje v prednovoletnem času so že tradicionalno poskrbeli tudi člani gledališke skupine Gimnazije Lava. V sredo, 19. decembra, so za otroke zaposlenih v Šolskem centru Celje premierno uprizorili gledališko predstavo Zeleni fantek. Duhovito igro, ki je nastala po dramski predlogi Vinka Möderndorferja, so mladi gledališčniki pod režisersko taktirko mentorice Simone Jereb odigrali z veliko mero smisla za humor. Dijaki so sodelovali tudi pri oblikovanju luči in izdelavi gledališkega lista, pri izboru glasbe jih je vodila mentorica Metka Jagodič Pogačar. Profesorica Marjeta Petriček je z dijaki iz Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja ŠCC oblikovala sceno, kostume in plakat, za masko pa so poskrbele dijakinje iz Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC z mentorico Brigito Novačan. Po prijetnem gledališkem doživetju je otroke obiskal in obdaroval še Božiček. Naslednjič se bodo mladi ustvarjalci predstavili 9. januarja v celjski Knjižnici pri Mišku Knjižku. SIMONA JEREB V Laškem že 15. blagoslov konj Z leve: Petra Dermota, Laura Salkovič, Sara Jakop, Vita Vybihal in Jan Sabadžija V Laškem je Etno odbor Jureta Krašovca Možnar s Stikom, Turističnim društvom Laško, z rejci konj iz Laškega ter okolice in Nadžupnijskim uradom sv. Martina pripravil na štefanovo že 15. blagoslov konj. Ko so v Laškem pred 15 leti zasnovali omenjeno prireditev, so jih začeli posnemati tudi marsikje drugje po Sloveniji in tako tudi drugod oživili šego blagoslavljanja konj na štefanovo, 26. decembra, ali pa jo postavili na novo. Štefanovo pač ima svoj simbolni pomen, saj je sv. Štefan zavetnik konj in živali nasploh, »žegnanje« konj z blagoslovljeno vodo pa se na Slovenskem po dosegljivih virih prvič omenja že v 10. stoletju. V Laškem naj bi konje na ta dan »žegnali« že pred drugo svetovno vojno. Prireditev se je v lokalnem okolju zelo dobro prijela in tisti, ki imajo v svojih hlevih te plemenite živali, se »že-gnanja« zelo radi udeležijo. Letos se je pred cerkvijo sv. Martina, kjer je blagoslov opravil laški nadžupnik Rok Metličar, zbralo 27 rejcev konj, ki jih je pozdravil in nagovoril tudi župan Franc Zdolšek. Vsi rejci so v zahvalo prejeli lepo oblikovano spominsko medaljo, za praznično vzdušje pa je tokrat poskrbel ansambel Kvintoni. VM Že peta uprizoritev božične zgodbe Članice in člani Prostovoljnega gasilskega društva Lokrovec-Dobrova so s krajani na božično popoldne uprizorili žive jaslice pod Dimčevim skednjem v Lo-krovcu. Uspeh predstave, ki je ponovno privabila veliko ljudi iz okoliških naselij, sloni na veselju in druženju članov in članic, ki so s prostovoljnim delom dokazali, da jih kljub težkim časom delo bogati in povezuje. Idejne zasnove so potekale že v novembru, najmlajši člani so izdelovali božično-novoletne okraske, starejši člani pa so pripravljali prireditveni prostor, prepleskali in narisali ozadje jaslic, pripravili Jožefovo in Marijino bivališče ter prostore za živali. Po končani dramatizaciji božične zgodbe, ki jo je popestrilo še ubrano petje božičnih pesmi vokalne skupine Svit, je župnik Srečko Hren blagoslovil jaslice. Poskrbljeno je bilo tudi za vse obiskovalce, saj so se lahko okrepčali s toplimi napitki in prigrizki, ki so jih pripravile članice društva. Naslednji dan so nastopajoče nadomestile lutke v naravni velikosti. Ker smo gasilci veseli tako množičnega obiska, ki združuje in povezuje ljudi v tem prazničnem času, bomo še kdaj pripravili to prireditev. MOJCA KRIŽNIK NOVI TEDNIK PRAZNIČNI UTRIP BRALCEV 19 M v ■ v ■ ■ Božični bazar Prostovoljci poskrbeli za praznično vzdušje Učenci krožka prostovoljno delo Osnovne šole Vransko-Tabor so v pred-prazničnem času popestrili dogajanje starejšim občanom v Zavodu sv. Rafaela Vransko. V novembru in decembru so potekale različne delavnice. S stanovalci so izdelovali izdelke in okraske iz slanega testa, voščilnice in venčke. Prostovoljci so varovancem doma pomagali pri izdelovanju ali so izdelali izdelke po njihovih idejah, navodilih. Za nemoten potek delavnic je poskrbela Saša Svetec. Dru- ženja so na obraze privabila nasmehe, hkrati pa so učenci izvedeli zanimive zgodbe, kako so praznične dni preživljali stanovalci, ko so bili še otroci. V sredo, 19. decembra, so prostovoljci razveselili stanovalce doma z božično-novo-letnim koncertom. Učenci so samostojno pripravili program z glasbenimi in s plesnimi točkami, zaigrali so kratko igrico in starejšim prebrali zabavno zgodbico o jelenčku Rudolfu. Praznično vzdušje so ustvarili tudi z zvoki harmonike in klaviatur. Vsem stanovalcem so Veselo druženje Konec leta smo v Domu starejših Šentjur praznovali veselo, zabavno in medgeneracijsko. V kulturnem programu so sodelovali Eva Vrečko in Danijela Preskar, stanovalka Tončka Golob in skavti, ki so prinesli tudi lučko miru. Za glasbeni program so valce, svojce in zaposlene, letos poskrbele Vesele Šta- da smo plesali in peli, kot se jerke, ki so z dobrodelnim za takšno zabavo spodobi. nastopom navdušile stano- Pri izvedbi tega zabavnega V Srednji ekonomski šoli v Celju smo 13. decembra pripravili božično-novole-tni bazar. Dijaki so na stojnicah ponujali ročno izdelane sveče in svečnike, voščilnice, novoletne okraske, pekli palačinke, slastne piškote in ostale dobrote po receptih svojih babic. Obiskali so nas otroci iz Vrtca Anice Črnejeve, dijakinje naše šole pa so obiskale in obdarile starostnike v Domu ob Savinji. Tako smo združili dobro s koristnim - prepevali smo z mlajšimi in s starejšimi, se družili, ob tem pa zaslužili še kakšen evro. JASMINA BRČINA razdelili čokoladice in darilca, ki so jih izdelali učenci v šoli. Presenečeni so bili tudi prostovoljci, saj so jim stanovalci doma poklonili ročno izdelana darila ter se jim zahvalili za njihovo prijaznost, obiske in pripravljenost pomagati. Po koncertu so učenci še praznično okrasili dom in vsem zaželeli lepe praznike. Prostovoljci so obljubili, da bodo stanovalce doma v novem letu 2013 še naprej obiskovali z velikim veseljem. Radi bi se tudi zahvalili vsem, ki so jim v iztekajočem se letu na kakršenkoli način pomagali in jih podpirajo pri njihovem delu. TINA GOLOB, SANJA MARN Božiček obiskal člane Sožitja Tudi člani društva Sožitje Žalec so polni pričakovanja že tradicionalno napolnili priznano gostišče v Šempetru. Prihod Božička ter družabno srečanje je med našimi člani vedno dobro obiskano. Pridružili sta se jim tudi gostji, predsednica Zveze Sožitje Ljubljana Katja Vadnal ter podžupanja Občine Pre- bold Emilija Črnila. Vsakoletno srečanje je obogateno s kulturnim programom. Tudi letos so se z igranim prizorom iz Butalcev predstavili varovanci VDC Maksi iz Žalca, z igrico o odgovornem ravnanju z odpadki ter pesmijo pa varovanci VDC Muc iz Preserij. Prvič se je s plesnima točkama predstavila tudi skupina društva Sožitje Žalec, ki deluje šele dva meseca. Na delavnicah so v decembru s pomočjo Senke Palir Balta izdelali tudi okraske za vse člane. Predsednica društva Ivanka Venišnik je v nagovoru spomnila na dobrodelni koncert ob 40-letnici društva ter povabila člane, naj se udeležujejo aktivnosti v društvu ter izrekla lepe želje za prihajajoče leto. Za prijetno vzdušje so poskrbeli člani ansambla Čepon s pevko Martino. AP popoldneva so pomagali pridne dijakinje prostovoljke iz celjske srednje zdravstvene šole in tudi svojci. V kuhinji so se posebej potrudili in pripravili odlično večerjo in izvrstne sladice, za konec pa smo imeli še srečelov. Zanj so dobitke velikodušno prispevali donatorji, za kar se jim zahvaljujemo. BARBI JAZBEC Svečan konec leta Praznični decembrski čas je v Pegazovem domu minil v znamenju številnih prireditev. V petek, 21. decembra, smo imeli novoletno zabavo za stanovalce v vseh sedmih stanovanjskih skupinah. Po svečanem kosilu, ki ga je pripravilo naše kuharsko osebje, je v popoldanskem času sledil bogat glasbeno-kulturni program s številnimi gosti. Srca stanovalcev so z izbranimi božičnimi melodijami ogrele Pegazove muze, za vzdušje pa so poskrbeli člani Vokalne skupine Deci. Delček sebe sta stanovalcem podarili sestri Kunstek, ki sta v duetu zaigrali na citre in flavto, učenci I. OŠ, ki gojijo ljubezen do folklore, so zaplesali venček narodnih plesov, učenki II. OŠ sta zaigrali in zapeli Sveto noč. Za smeh so poskrbeli člani Kulturno-pro-svetnega društva Kostrivnica, pravo presenečenje pa je bila tudi Skupina pritrkovalcev iz Rogatca, ki je z miniaturnimi zvonovi stanovalcem približala zven cerkvenih zvonov. Skavti iz Slovenske Bistrice so prinesli luč miru iz Betle-hema, zapeli ter prebrali poslanico za leto 2013, s toplo besedo in z lepimi željami pa je to predpraznično vzdušje z nagovorom dodatno obogatila direktorica doma Kristina Kampuš. Ob koncu praznovanja smo stanovalce presenetili še zaposleni ter jim z venčkom božičnih pesmi zaželeli lepe in mirne praznike ter obilo zdravja in dobrega počutja v letu 2013. LUCIJA ČERKUČ 20 PRAZNIČNI UTRIP BRALCEV NOVI TEDNIK Nepozabni koncert V nedeljo, 23. decembra, je Big band Šmarje pri Jelšah priredil skoraj dve uri trajajoč božično-novoletni koncert z gosti, ki ga bodo zbrani obiskovalci še dolgo pomnili. Bigbandovci so koncert otvorili s skladbo Chameleon, katere aranžma je posebej za šmarski big band napisal Vid Žgajner, ki je z njimi na koncertu nastopil tako v vlogi pevskega solista kot tudi v vlogi pozavnista. V svoj koncertni repertoar je orkester vključil tako tuje kot tudi domače skladbe, ki jih je z izvrstnimi solisti Saro Koler Urbanič, Vidom Žgajnerjem, Kajo Humski, Blanko Čakš, Žigo Šramlom in Kajo Bicskey več kot odlično izvedel. Big band je za letošnji koncert pripravil tudi presenečenje, in sicer so člani ritem sekcije pripravili tri slovenske popevke v čisto novi, svoji »preobleki«: Blanka Čakš se je predstavila s pesmijo Mlade oči, vodja Kaja Bicskey s pesmijo Orion, Žiga Šraml pa s Ta noč je moja. Kot osrednji gost je nastopil legenda slovenske zabavne glasbe Oto Pestner, ki je povedal, da ga na Šmarje vežejo prav posebna čustva. Na šmarskem radiu je njegov oče namreč objavljal prve studijske posnetke, prav tako pa je v Šmarju doma legendarni Adam Bicskey, s katerim sta v preteklosti veliko sodelovala. Pestner je skupaj z big ban-dom zapel skladbi 30 let in Vse je lepše, ker te ljubim, nato pa ob klavirski spremljavi Blanke Čakš še Mati, bodiva prijatelja. Kot gostje so nastopili tudi vokalna skupina Amadeus iz Šmarja pri Jelšah. Koncert je s plesnimi koraki popestril tudi mlad plesni par. DEJAN HIBERNIK Vojniški pevci zapeli v dunajski operi Pevci moškega pevskega zbora KUD France Prešeren iz Vojnika so se v soboto, 8. decembra, odpravili na pred-božični Dunaj. Njihov cilj pa ni bil le ogled mesta. Želeli so doživeti tudi duhovno in kulturno bogat dunajski predpraznični utrip, kar jim je zagotovo več kot uspelo. Obiskali so dvorno zakladnico v mestnem gradu Hofburg, zapeli v Avguštinski dvorni cerkvi, nato so prispeli do znamenite Štefanove katedrale, v kateri so po predhodnem dogovoru smeli zapeti dve pesmi, kar ni dovoljeno vsakemu zboru. Večer se je nadaljeval v slovenskem centru Hotel Korotan, z družabnim večerom. V nedeljo zjutraj jih je pot vodila v cerkev srca Jezusovega, kjer deluje slovenski duhovnik Branko Umek. Tu se ob nedeljah zbirajo naši rojaki, ki živijo na Dunaju. S svojim ubranim petjem pri sveti maši so jim zagotovo polepšali nedeljo. Po maši so lahko prisluhnili koncertu, ki ga je njihova požrtvovalna voditeljica Emilija Kladnik Sorčan poleg dirigiranja povezala v celoto s svojimi izbranimi besedami. Po koncertu je sledilo prijetno srečanje z našimi rojaki. Vrhunec ogleda dunajske opere je bil v prečudoviti dvo- rani, kjer je vsako leto Operni ples. Ko je voditeljica po razlagi dala dovoljenje, da zapojejo dve pesmi, se je v očeh pevcev prižgal ogenj ponosa in sreče. Nežno in spoštljivo sta zazve-neli pesmi o upanju, ki ga daje Bog, ter o lepi rožici v dolini tihi. Zdelo se je, da se je v njihovih grlih »vklopil register«, ki ga do sedaj še nismo slišali. Kot povsod je bilo tudi tukaj veliko poslušalcev. Eden od teh je dejal: »Ali se zavedajo, kakšna čast je, da so smeli peti v tej dvorani?« Pevci so se napotili domov, polni duhovnih in kulturnih doživetij. Največja zahvala velja vodiču in navdušenemu pevcu zbora Franciju Korošcu in neumorni zborovodkinji Emiliji Kladnik Sorčan. IK M v ■ v ■ Božične pesmi Dekliška vokalna skupina KUD France Prešeren iz Vojnika pod vodstvom Emilije Kladnik Sorčan je decembra pripravila zelo prijeten koncert v Kulturnem domu v Vojniku. Dekleta, bivše učenke Osnovne šole Vojnik in nekdanje članice šolskih zborov, so letos pripravile že drugi koncert, tokrat z božično vsebino. Repertoar so popestrile s pesmimi različnih držav. Na klavirju jih je spremljala Natalija Podgoršek, svojo spremljavo na kitari je dodala Martina Zorko, na flavti pa Maja Srebočan. S spremno besedo je prireditev doživeto povezoval Filip Brezovšek. Kot gostje koncerta so nastopili člani Okteta KarKar, ki ga v večini sestavljajo bivši dijaki I. gimnazije v Celju. Njegov vodja je Uroš Jurgec, ki je prav tako prve pevske izkušnje nabiral v šolskih zborih pri Emiliji Kladnik Sorčan. Njihov nastop je bilo prijetno presenečenje in dodatek k prijetnemu vzdušju večera. MILENA JURGEC, foto: JURE VOVK Mladi talenti združeni Zadnji šolski dan v letu 2012 smo na Šolskem centru Celje izkoristili za nekaj povsem novega in drugačnega; za dijake vseh srednjih šol, ki so združene pod imenom ŠC Celje, smo prvič pripravili skupno prireditev Vi TV talent šov. V dveh ponovitvah si jo je ogledalo okoli 3000 dijakov, ki so bili nad tovrstnim sodelovanjem navdušeni. Prav za tisti dan, to je 21. december, so napovedova- li konec sveta, a mi smo v tem duhu naredili konec samostojnim decembrskim prireditvam in dijake združili v imenu sodelovanja ter sožitja. V petnajstih točkah so dijaki pokazali, da sodelovanje vzbudi še več navdušenja in želje po tem, da svoje talente pokažejo. Pravi užitek jih je bilo opazovati, kako plešejo, pojejo, igrajo različne instrumente in se spremenijo v stand up komike. Prireditev je bila tekmovalnega značaja, zato so se dijaki še bolj potrudili in spoznali smo, da v tem svetu še vedno lahko zmagata kakovost in trud, ki ju dijaki tudi opazijo ter nagradijo. Na simbolični ravni smo tako leto 2012 zaključili z zelo pomembnim sporočilom - da je treba v teh časih sodelovati še bolj kot kadarkoli prej. Tako dijaki kot učitelji. MZ NOVI TEDNIK OTROŠKI ČA50PI5 21 Veselo in praznično zadnje dni leta Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v prazničnih dneh pred novim letom pripravil več prireditev za najmlajše. V dvorani Doma II. slovenskega tabora so se zvrstile različne predstave. Posebno veselo je bilo na silvestrovo, ko so imeli otroci svoje silvestrovanje že dopoldne v avli doma, končali pa so ga ob dvanajstih, ko so si nazdravili z otroško penino in si zaželeli vse najboljše. Tu so otroke zabavali številni animatorji s pevko Alenko Kolman. Vse prireditve so bile brezplačne. TT Natrosimo srečo Pred OŠ Šempeter smo pripravili že tradicionalni dobrodelni božično-novoletni koncert z naslovom Natrosimo srečo in tako dopolnili mozaik prazničnega dogajanja v kraju. Med občinstvo smo jo trosili učenci OŠ Šempeter z gosti. Čeprav je mraz ovil našo deželo, so se pred prizoriščem zbrali številni obiskovalci. Čarobno pravljično vzdušje smo popestrili s stojnicami, obloženimi s sveže pečenim domačim pecivom, ki so ga spekli delavci šole, ter s toplim čajem. Zimsko pokrajino so osvetlile drobne lučke, ki so ta večer sijale najsvetleje. Obiskovalce so s svojimi pesmimi navdušili predšolski otroci s prvošolci, otroški in mladinki pevski zbor OŠ Šempeter, MoPZ Savinjski zvon ter učenci izvajalci glasbeno-pevskih točk OŠ Šempeter. Prireditev sva povezovala devetošolca Tadej Završnik in Maša Smajila ter ljudem trosila srečo - »čudežni prah, ki ga narava iz svojih rok stresa v naše naročje, da ga čuvamo in negujemo z medsebojno toplino in razumevanjem, s prijateljsko iskrenostjo in pomočjo« - kot sva jo poimenovala. Odziv občinstva je bil enkraten. MS Darila za otroke Študenti fakultete za komercialne in poslovne vede ter fakultetni alumni klub so v decembru pripravili že drugo dobrodelno akcijo. Za otroke iz socialno ogroženih družin iz Celja in okolice so zbirali igrače. V desetih dneh so zbrali več kot 500 igrač, knjig, šolskih potrebščin ter oblačil, vse zbrano pa so predali Javnemu zavodu Socio, ki je poskrbel, da so zbrana darila in ostala pomoč prišli v prave roke. Dobrodelni akciji so se pridružili študenti v vseh dislociranih enotah fakultete, prav tako tudi zaposleni ter študenti in zaposleni v Abituri. Dobro je uspela tudi dobrodelna akcija Velik utrip za mala srca Fundacije Utrip humanosti v sodelovanju s Centrom za socialno delo Žalec. Dedek Mraz je z bogatimi darili narisal nasmeške na obraze več kot 160 otrok, ki so darila dobili na dobrodelnem rajanju pred Dvorcem Mega v Novem Celju. IS Zimska glasbena pravljica v knjižnici Prebold Decembra je bil v prijetnem okolju knjižnice Prebold prav poseben dogodek. Glasbeniki priznane glasbene šole iz Gotovelj pod vodstvom Alye in Saše Korun so pričarali posebno glasbeno vzdušje, pravo Zimsko glas- Otroško silvestrovanje Občina Dobrna je v sodelovanju z Zavodom za turizem, šport in kulturo Dobrna organizirala 3. otroško silvestrovanje, ki je bilo na zadnji dan zdaj preteklega leta ob 10. uri v središču Dobrne. Otroci so s Katko Škratko čarali, rajali, izdelovali klobučke iz balonov in ob plesu odštevali zadnje sekunde do otroškega no- vega leta, ki je bilo na Dobrni že ob 11. uri. Ker so se dobro odrezali, jih je župan Občine Dobrna Martin Brecl nagradil tudi s torto in s čajem. Prireditev je po odzivih naših najmlajših obiskovalcev dobro uspela in lahko sklepamo, da je silvestrsko dopoldne ob prijetnem vzdušju prehitro minilo. MARIJA ŠVENT beno pravljico. Mladi glasbeniki so navdušili polno dvorano obiskovalcev z decembrskimi prazničnimi napevi in mehkobo čudovitih akordov. SR wiiiyw.radiocelJe.com 22 BORZA DELA / INFORMACIJE NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA FASADER - DELO V NEMČIJI (FRANKFURT) - M/Ž; ZIDARSKA FASADERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.1.2013; DRADA 011 GRADBENIŠTVO IN STORITVE D.O.O., MARIBORSKA CESTA 68, 3000 CELJE MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA - DELO V NEMČIJI (OKOLICA STUTTGARTA) - M/Ž; MONTAŽA - VGRAJEVANJE STAVBNEGA POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.1.2013; OBIS MONTAŽA STORITVE, TRGOVINA IN PROIZVODNJA D.O.O., BRODARJEVA ULICA 29, 3000 CELJE ZIDAR ZIDAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; RAZLIČNA DELA ZIDARJA, NEDOLOČEN ČAS, 2.2.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE TESAR TESAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; RAZLIČNA DELA TESARJA, NEDOLOČEN ČAS, 8.1.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA MONTER OKEN IN VRAT - M/Ž; MONTIRA OKNA, VRATA IN KNAUF SISTEM, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.1.2013; ZAKLJUČNA GRADBENA DELA DEJAN JOŠT S.P., MALE DOLE 56, 3212 VOJNIK SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA HOTELSKI GOSPODINJEC - M/Ž; ZAPOSLOVANJE, USPOSABLJANJE, ODPUŠČANJE, ORGANIZIRANJE IN NADZIRANJE POMOČNIKOV/ POMOČNIC, ČISTILCEV/ČISTILK IN DRUGEGA GOSPODINJSKEGA OSEBJA, NABAVLJANJE ALI NADZOROVANJE NABAVLJANJA, NADZIRANJE SHRANJEVANJA IN IZDAJE ZALOG, SKRB ZA SPLOŠNO DOBRO POČUTJE IN OBNAŠANJE POSAMEZNIKOV V USTANOVAH, POMETANJE ALI SESANJE, POMIVANJE IN POLIRANJE TAL, POHIŠTVA IN DRUGIH PRITI-KLIN, POSTILJANJE POSTELJ, ČIŠČENJE KOPALNIC, SKRB ZA BRISAČE, MILA IN PODOBNI DROBNI INVENTAR, ČIŠČENJE KUHINJE IN POMAGANJE PRI KUHINJSKIH OPRAVILIH, VKLJUČNO S POMIVANJEM POSODE, POLNJENJE MINI BAROV IN DOPOLNJEVANJE DROBNEGA INVENTARJA, KOT SO KOZARCI IN PISALNI PRIPOMOČKI. NEDOLOČEN ČAS, 19.1.2013; EUROTAS, GOSTINSTVO IN STORITVE, D.D., KREKOV TRG 4, 3000 CELJE ELEKTRIKAR POLAGANJE IN MONTAŽA EL. KABLOV - M/Ž; POLAGANJE IN MONTAŽA EL. KABLOV, NEDOLOČEN ČAS, 13.1.2013; UDOTEC, MONTAŽA IN POLAGANJE KABLOV, MATIJA UDOVCIC S.P., MILČINSKEGA ULICA 14, 3000 CELJE ELEKTRIKAR - M/Ž; ELEKTRO MONTAŽE NA TERENU, SERVISI NA TERENU IN SEDEŽU FIRME, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 18.1.2013; FORTUNATA SABINA ROZMAN S.P., ZABUKO-VICA 143 A, 3301 PETROVČE ELEKTROTEHNIK ELEKTROMONTER - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTRO INŠTALACIJ, VEZANJE EL. OMAR, POZNAVANJE NAČRTOV; DELO V SKUPINI, NA TERENU, AVSTRIJI IN NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.1.2013; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU 1, 3000 CELJE STROJNI TEHNIK KOMERCIALIST - PRODAJALEC V PE CELJE - M/Ž; PRODAJA MATERIALA ZA VODOVOD IN OGREVANJE TER KOMERCIALNA DELA V NOVI PE V CELJU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.1.2013; MAVI MARIBOR TRGOVINA, STORITVE, PROIZVODNJA D.O.O., NOVAKOVA ULICA 8, 2000 MARIBOR EKONOMSKI TEHNIK KANDIDAT ZA SKLEPANJE ZAVAROVANJ (ZAVAROVALNI ZASTOPNIK) ZA OBMOČJE CELJA - M/Ž; ISKANJE POTENCIALNIH ZAVAROVANCEV BREZ POSREDOVANJA VSEBINE ZAVAROVALNEGA ZASTOPANJA, PREJEM ZAVAROVALNIH PONUDB, POMOČ SODELAVCEM, RAZNA ADMINISTRATIVNA DELA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.1.2013; ZAVAROVALNICA TILIA D.D., NOVO MESTO, DELNIŠKA ZAVAROVALNA DRUŽBA S POPOLNO ODGOVORNOSTJO, SEIDLOVA CESTA 5, 8000 NOVO MESTO VODNIK PRIREDITVE TOREK, 8. 1. 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje 15.00 Glasbena šola Celje VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA UPRAVNIK - M/Ž; UPRAVLJANJE S STANOVANJSKIMI OBJEKTI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 22.1.2013; SUPRA-STAN, PODJETJE ZA UPRAVLJANJE S STANOVANJSKIMI HIŠAMI, D.O.O., ADAMIČEVA ULICA 1, 3000 CELJE ELEKTRO MONTAŽER NA TERENU - M/Ž; ELEKTROMONTAŽE IND PEČI PO OBJEKTIH V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.1.2013; BOSIO PROIZVODNO - TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., OBRTNIŠKA CESTA 3, 3220 ŠTORE VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA VODJA RECEPCIJE V HOTELU - M/Ž; VODENJE SEZNAMA RAZPOLOŽLJIVIH SOB, REZERVACIJ IN DODELJENIH SOB, REGISTRIRANJE GOSTOV OB PRIHODU, DODELITEV SOB, PREVERJANJE PLAČILNE SPOSOBNOSTI STRANKE IN IZDAJANJE KLJUČA SOBE, PONUJANJE INFORMACIJ O HOTELSKIH STORITVAH IN RAZPOLOŽLJIVIH STORITVAH V OKOLICI, POSREDOVANJE INFORMACIJ O RAZPOLOŽLJIVOSTI NASTANITVE IN UREJANJE REZERVACIJ, ODZIVANJE NA PROŠNJE GOSTOV V ZVEZI S ČIŠČENJEM IN VZDRŽEVANJEM TER NA PRITOŽBE, VZPOSTAVLJANJE STIKA S SLUŽBO ZA ČIŠČENJE ALI VZDRŽEVANJE, KO GOSTJE SPOROČIJO PROBLEM, ZBIRANJE IN PREVERJANJE STROŠKOV NA RAČUNIH GOSTOV Z RAČUNALNIŠKIM ALI ROČNIM SISTEMOM, SPREJEMANJE IN POSREDOVANJE SPOROČIL OSEBNO ALI PO TELEFONU ALI S TELEFONSKIM POSREDOVALNIM MESTOM, PREGLEDOVANJE RAČUNOV ZA ODHAJAJOČE GOSTE IN SPREJEMANJE PLAČILA. NEDOLOČEN ČAS, 19.1.2013; EUROTAS, GOSTINSTVO IN STORITVE, D.D., KREKOV TRG 4, 3000 CELJE STROKOVNI DELAVEC ZR - M/Ž; IZVAJANJE STORITEV ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE (INDIVIDUALNO IN SKUPINSKO) IN PODPORNEGA ZAPOSLOVANJA, DELO Z OSEBAMI S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU, INVALIDI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.1.2013; ŠENTPRIMA - ZAVOD ZA SVETOVANJE, USPOSABLJANJE IN REHABILITACIJO INVALIDOV, BRILEJEVA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA INŽENIR STROJNIŠTVA STROJNIK - M/Ž; TEHNOLOGIJA, PROJEKTI-VA, NEDOLOČEN ČAS, 18.1.2013; FORTUNATA SABINA ROZMAN S.P., ZABUKOVICA 143 A, 3301 PETROVČE UE LAŠKO DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT - M/Ž; IZVAJANJE TERAPIJE IN VODENJE DE TERAPIJE, NEDOLOČEN ČAS, 8.1.2013; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO Uemozirje NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE NOVICE DELAVEC BREZ POKLICA MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; MONTAŽA KONSTRUKCIJ, STROJEV - ENOSTAVNA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.1.2013; M-P MONT, MONTAŽA, STORITVE IN POSREDNIŠTVO, D.O.O., KOLODVORSKA ULICA 33, 2310 SLOVENSKA BISTRICA UE ŠENTJUR PRI CELJU NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE ŠMARJE PRI JELŠA~ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK - M/Ž; PREVOZI V MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 13.1.2013; TRANSPORTONI - PREVOZI ANTON ROMIH S.P., LOVSKA ULICA 3, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA ELEKTIKAR, ELEKTRO MONTER - M/Ž; NAPELJAVE, ELEKTROMONTAŽA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.1.2013; KAR - MOTO, TRGOVINA Z AVTOMOBILI IN AVTOMOBILSKIMI DELI, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 42, 3250 ROGAŠKA SLATINA KUHAR KUHAR-ICA - M/Ž; KUHANJE, DOLOČEN ČAS, 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 16.30 Osnovna šola Zreče Živeti v Celju predstavitev obrtnika frizerja Vinka Tajnška Javni nastop tekmovalcev: klavir, komorne skupine s pihali Tacek Pacek ura pravljic 17.00 Glasbena šola Celje Javni nastop tekmovalcev: pihala, petje, diatonična harmonika 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku pripoveduje Romana Bonno 17.00 Vila Mojca Velenje Torkova peta ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Kulturni dom Slovenske Konjice Lepote slovenskih gora potopisno predavanje Francija Horvata Ali zasebnost kot človekova pravica izgublja ali pridobiva na pomenu? predava Nataša Pirc Musar 18.00 Družinski inštitut Bližina Celje Delavnica za očete vodi Drago Jerebic SREDA, 9. 1. Zeleni fantek gledališka predstava; nastopajo dijakinje in dijaki Gimnazije Lava 17.00 Aškerčeva domačija na Senožetih Literarni večer 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic pripoveduje Edita Prah Šincek 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje 9.30 in 16.00 Muzej novejšem zgodovine Celje 11.00 Celjski dom Živeti v Celju predstavitev obrtnice modistinje Marte Žohar Skodelico čaja, prosim! predava Dragica Černigoj Kropf 16.00 Glasbena šola Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje od 1. do 3. razreda 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Prelom s starim in začetek novega: Tranzicija slovenskega gospodarstva iz socializma v kapitalizem (1990-2004) predstavitev in predavanje dr. Aleksandra Lorenčiča 18.30 Glasbena šola Žalec 6. javna produkcija 19.00 Športno društvo Gaberje Celje Himalajska izkušnja na 6007 m potopisno predavanje Danice Dražnik ČETRTEK, 10. 1. 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec pogovori z najstnikom o spolnosti, drogah in izbiri poklica Ansambel Saša Avsenika in Gadi koncert za narodnozabavni abonma in izven; gostja Eva Boto 20.00 Glasbena šola Velenje 9. mednarodni klavirski seminar KINO PLANET TVS 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic pripoveduje Marjetka Blatnik 12 MESECEV, 19.1.2013; MERITEV DRUŽBA ZA PREVOZE, GOSTINSTVO IN DRUGE STORITVE D.O.O., PRISOJNA ULICA 87, 2000 MARIBOR DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBILANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 10.1.2013; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH UEVELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VARILEC MIG MAG - DELO V ITALIJI - M/Ž; VARJENJE MIG MAG, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.1.2013; ROSVEL-MONT VARILSTVO IN MONTAŽA D.O.O., GAVCE 24 B, 3327 ŠMARTNO OB PAKI KLJUČAVNIČAR - DELO V ITALIJI - M/Ž; KLJUČAVNIČARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.1.2013; ROSVEL-MONT VARILSTVO IN MONTAŽA D.O.O., GAVCE 24 B, 3327 ŠMARTNO OB PAKI UE ŽALEC FRIZER FRIZER - M/Ž; VSE FRIZERSKE STORITVE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.1.2013; SI MM GRAD, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRG 7, 3312 PREBOLD EKONOMSKI TEHNIK ASISTENT PRODAJE - M/Ž; PRIPRAVLJANJE PONUDB IN SVETOVANJE KUPCEM, SPREJEMANJE TELEFONSKIH KLICEV, TER SLEDENJE PONUDB, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI PRODAJNIH PLANOV IN IZVEDBA LE TEH, PRIPRAVA MARKETINŠKEGA IN REKLAMNEGA MATERIALA, PRIPRAVA SEJMOV IN SODELOVANJE NA NJIH, NEDOLOČEN ČAS, 17.1.2013; CYBROTECH OPREMA IN SISTEMI ZA AVTOMATIZACIJO D.O.O., ARJA VAS 19, 3301 PETROVČE VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA UČITELJ KITARE - M/Ž; POUČEVANJE KITARE, KOMORNE IGRE, MOŽNOST VODENJA KITARSKEGA ORKESTRA, OPRAVLJANJE VSEH NALOG SKLADNO Z AKTOM O SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST GLASBENE ŠOLE. NADOMEŠČANJE DELAVKE NA PORODNIŠKEM DOPUSTU OD MARCA 2013. DOLOČEN ČAS, 1.2.2013; GLASBENA ŠOLA "RISTO SAVIN" ŽALEC, AŠKERČEVA ULICA 9, 3310 ŽALEC 17.15 Vrtec Vitanje Pingvin Pit pravljice z ustvarjalnicami 18.00 Glasbena šola Velenje Laszlo Baranyay, klavir koncert 18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje Kako spremeniti svoje življenje z meditacijo? predava dr. Simon Mandelj 19.00 Celjski dom O pomočeh in izcelitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga informativno predavanje 19.00 Knjižnica Laško Slava Vojvodine Krajnske predstavitev knjige 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Šola za starše z Markom Juhantom Spored 10. in 11. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Hobit: Nepričakovano potovanje - avantura torek in sreda: 19.30 Hobit: Nepričakovano potovanje - avantura, 3D torek in sreda: 20.00 Jack Reacher - drama, triler torek in sreda: 18.00, 20.30 Nateg in pol - komedija, triler torek in sreda: 18.30, 20.30 Nemogoče - triler torek in sreda: 16.10, 18.30, 21.00 Pet legend - animirani, pustolovski torek in sreda: 16.20 Pijevo življenje - avantura, drama torek in sreada: 17.00 Pijevo življenje - avantura, drama, 3D torek in sreda: 20.10 Samova pustolovščina 2 - animirana komedija torek in sreda: 15.40, 16.00, 16.50 Samova pustolovščina 2 - animirana komedija, 3D torek in sreda: 15.15, 16.00, 17.15, 18.00 Sedem psihopatov in shih-tzu - komedija, triler torek in sreda: 18.40, 20.55 To so 40 - komedija torek in sreda: 18.10, 20.50 NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. OB TORKIH -IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA NAROČILNICA I NAROČILNICA NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev I/ PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NOVI TEDNIK MALI OGLASI / INFORMACIJE 23 Naš dom postal je zdaj otožen, v naših srcih je ostala bolečina in drag spomin, ki večno bo živel. Na srečo smo del življenja preživeli s tabo. ZAHVALA Za vedno se je od nas poslovil naš dragi mož, ati, dedek in pradedek SLAVKO BOHORC iz Doropolja, Planina pri Sevnici (18. 5. 1928 - 8. 12. 2012) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavkam in sodelavcem hčera in vnuka za darovano cvetje, sveče, svete maše ter izražena sožalja. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju Planina in Šentjur, še posebej zdravnici Anji Hvalc, patronažni sestri Pavli ter socialni negovalki Faniki za skrb, podporo in lajšanje bolečin v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se gospodu župniku Vengustu in Jožetu za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku Francu Plahuti za ganljive besede ob odprtem grobu, pevcem za lepo odpete pesmi, trobentaču ter pogrebnemu zavodu Žalujka za spoštljivo opravljene storitve. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat hvala. Žalujoči njegovi najdražji STROJI PRODAm ROČNO navojno rezalnico znamke Rems, dimenzije od % do 1 cole, prodam. Telefon 041 648-072. ELEKTRO motor, trifazni, štiri kose, 1.480 obratov, nov in 13 silažnih bal, prodam ali menjam za koruzo. Telefon 041 547-769. Š 8 POSEST KUPim ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje oDDAm Bilo delovno tvoje je življenje, okusila si radost in trpljenje, a pridnost nam tvoja ostaja za zgled. Ko bi roka naša te mogla vsaj še enkrat objeti... Čeprav že eno leto v grobu spiš, v našem srcu še živiš. Ni ure, dneva, ne noči, vedno in povsod si z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. V SPOMIN CVETKI REZAR-HRIBERŠEK (16. 5. 1970 - 9. 1. 2012) Zahvaljujemo se vsem, ki prižigate svečke na njenem grobu in ohranjate spomin nanjo. Žalujoči: hčerki Špela in Barbara, sin Gašper, mamica Terezija, sestra Bernarda, svak Janez in nečak Anže OSTALO GOSTINSKI lokal v Celju, opremljen, dam v najem ali prodam. Telefon 041 708196. 24 NAJAMEm 14 V OKOLICI Celja najamemo večstanovanj-ski objekt (hiša) za pet gradbenih delavcev. Telefon 041 872-821. n STANOVANJE KUPIM PRoDAm GRADBENO parcelo, vikend ali starejšo hišo, lahko v slabšem stanju, v okolici Celja ali Žalca, kupim. Telefon 041 726-980. GARSONJERO, nizko pritličje, na Savinjskem nabrežju v Celju, prodamo. Telefon 041 725-119. 43 4764 KUPIM STANOVANJSKO hišo ali stanovanje nasproti Zdravilišča Laško oddamo. Telefon 051 345-452. p STANOVANJE, enoinpolsobno, do največ 55 m2, v Celju, brez posrednika, lahko je opremljeno ali v slabšem stanju, tudi hipoteka ni ovira, kupim. Telefon 041 866-822. n ODDAM PRODAM GARSONJERO v Celju, 30 m2, oddam. Telefon 041 699-467 ali 070 453-678. 4947 STANOVANJE v Štorah oddamo. Telefon 041 725-119. zna hišna ter nujna opravila, ki so vam v breme. Telefon 070 453-013.4843 PRODAM TELIČKO, staro en mesec, pasme limuzin, prodam za 270 EUR. Telefon 031 559820. L 3 KRAVO za zakol, težko od 750 do 800 kg, prodam. Cena po dogovoru. Kupim telico, od 200 do 250 kg, lahko za nadaljnjo rejo. Telefon (03) 5794-287, 051 384-807. Š 6 DRVA, bukova, suha, možna dostava in razrez, prodam. Telefon 031 351-666. 4945 DVE telici simentalki, pašni, po izbiri in seno prodam. Telefon 031 840-282. 10 MIZARJI! Prodam češnjeve deske in plohe za mizarske izdelke. Informacije po telefonu 041 410-508. 30 CISTERNO za olje, 2.000 l, z nekaj olja, ugodno prodam. Telefon 031 678-430. 29 TRAKTOR Štore 404, letnik 1984 in golf diesel, letnik 1986, prodam. Telefon 051 605-687. 34 RENAULT laguna 1,6, z vso opremo, odlično ohranjen, prodam za 1.250 EUR. Telefon 070 293-061. Peč na centralno, plinsko, z vgrajenim bojlerjem, stiskalnico grozda in jabolk, prodam. Telefon 041 772-167. 35 ZAPOSLITEV DELO iščem: pomoč starejšim osebam v Celju in okoliških krajih: čiščenje, ra- POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n NARAVNO zdravljenje stresa, bolečin, glavobola, raznih tumorjev. Z ustrezno metodo vam pomagajo strokovnjaki. Kotiček zdravja, Ljubljanska cesta 64, Celje; www.drustvo-feniks.si; naročila 051 413-354. n Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 330 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1 DOMAČE žganje, cena 6 EUR/liter, prodam. Telefon 031 539-941. 4916 FIŽOL sivček, odlične kakovosti, naravno sušen, prodamo. Telefon 031 265-805. 4917 Podjetje SUPRA-STAN, d. o. o., išče sodelavca/ko za delovno mesto UPRAVNiK STANOVANJ iN STANOVANJSKiH HIŠ Od kandidata pričakujemo: - VI. stopnjo izobrazbe gradbene ali strojne smeri in zaželeno 3 leta delovnih izkušenj s področja stroke ali - V. stopnjo gradbene ali strojne smeri in zaželeno 5 let delovnih izkušenj s področja stroke - zaželen strokovni izpit - obvladovanje Word, Excel, osnove Interneta - izpit B-kategorije - pasivno znanje angleščine ali nemščine - poskusno delo 3 mesece Ponudbe z življenjepisom in delovnimi izkušnjami ter dokazila o izobrazbi pošljite do vključno 22.1.2013 na naslov SUPRA-STAN, d. o. o., Adamičeva 1, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: info@supra-stan.si. Navedite tudi številko mobilnega telefona, na katerega ste dosegljivi. Po preteku preizkusne dobe zaposlitev za določen čas z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Razpis nas ne zavezuje k sklenitvi pogodbe o delovnem razmerju. PRODAM PRAŠIČA, težkega 170 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon (03) 5728-526. 4918 TELICO, ls in bikca, čb, starega tri tedne, prodam. Telefon 031 703-799. 9 PRAŠIČA za zakol, težkega približno 180 kg, okolica Laškega, prodam. Telefon 051 312-153. L 1 TELICO simentalko, staro 16 mesecev, prodam. Telefon (03) 5796-085. 18 BURSKE kozliče za zakol ali za razplod prodam. Telefon 041 649-414. Š 2 BIKCA simentalca, odstavljenega od mleka, prodam. Telefon 041 318-144. 3767 DVA bikca simentalca, stara 14 dni, prodam. Telefon 041 794-275. 41 Razveselite svoje najdražje ob rojstnem dnevu, obletnici, poroki ali kar tako. Presenetite jih s čestitko na Radiu Celje! Ob plačilu treh radijskih čestitk vam četrto podarimo. Predvajamo jih vsako nedeljo po 13. uri. Akcija ne velja ob uveljavitvi kuponov za brezplačne čestitke. 44 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si z^clk t>wi< i/V-e-C 1t ZJlK 1/V-6-C t L Skupinska fotografija za spomin Skrb za domačijo in kraj Zakonca Jožica in Milan Lesjak iz Ojstriške vasi pri Taboru sta praznovala 50 let skupnega življenja. Zlati jubilej sta najprej ponovno potrdila v sejni sobi Občine Tabor pred ma-tičarko Darjo Felicijan in taborskim županom Vilkom Jazbinškom, cerkveni obred pa je v župnijski cerkvi sv. Jurija opravil dekan Ivan Na-pret. S pričama, hčerjo Martino in sinom Milanom, ter z ostalimi svati sta zakonca po opravljenem obredu proslavila 50 let aktivnega in pestrega življenja, v katerem sta se vsestransko razdajala in bogatila življenje v svojem kraju in tudi širše. Na svojstven način so njun jubilej počastili tudi hmeljarski starešine in še posebno gasilci PGD Ojstriška vas, ki so zakonca prijetno presenetili in ju med vožnjo skozi vas počastili z gasilskim vodometnim špalirjem. Milan se je rodil na srednje veliki kmetiji v Ojstriški vasi. Po končani osnovni šoli si je želel iti na gimnazijo, vendar ga je klicalo delo na kmetiji, zato je dokončal kmetijsko šolo. Z vso vnemo se je posvetil hmeljarstvu in živinoreji. Leta 1961 je že prevzel kmetijo. Druženje z mladimi zadružniki in obisk kina v Šempetru sta pripomogla, da je spoznal Pogačarjevo Jožico, ki je bila doma sredi Šempetra. Po osnovni šoli se je udeleževala raznih kuharskih in šiviljskih izobraževanj in postala izvrstna gospodinja. Tudi danes zelo rada kuha in peče, pri tem pa ji z veseljem pomaga tudi snaha Tinka. Po poroki sta zakonca zagospodarila na moževi, po domače Žilnikovi kmeti- FOTO TEDNA Foto: SHERPA ji. Dela na njej je bilo dovolj, poleg tega so se jima rodili štirje otroci, Mojca, Milan, Martina in Jože, ki so jim doslej podarili že sedem vnukov in vnukinj. Ob obilnem delu doma sta zakonca našla čas tudi za društvene dejavnosti. Oba sta člana PGD Ojstriška vas, Milan je bil dolga leta predsednik, tajnik in tudi poveljnik društva. Kot hmeljar je leta 2003 postal tudi hmeljarski starešina, kasneje pa je bil soustanovitelj in prvi predsednik Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Jožica pa je aktivno sodelovala v društvu podeželskih žena in OO RK Tabor. Oba sta tudi dolgoletna krvodajalca. Zaradi dela v lokalni skupnosti je Milan pred tremi leti postal tudi častni občan Občine Tabor. DN Pesmica za lepše praznovanje Zlata poroka, praznik, ki ga dočaka bolj malo zakoncev, je vsekakor dogodek, ki ga je vredno posebej slovesno proslaviti. Takšno praznovanje so domači pripravili tudi zakoncema Slavi in Francu Križniku s Prapreč pri Vranskem. Cerkveni obred je v župnijski cerkvi opravil domači župnik Jože Turinek, civilnega pa v posebni sobi gostišča Slovan župan Občine Vransko Franc Sušnik in matičarka Marjana Štrajhar. Franc se je rodil leta 1937 v Jeronimu kot prvi od štirih otrok staršema Luki in Mariji. Po končani osnovni in poklicni šoli se je šolal za podčastnika v Zadru in se nato zaposlil v JLA v Varaždinu, kjer je spoznal Slavo. Po dveh letih prijateljevanja sta se leta 1960 poročila in še isto leto dobila sina Rajka. Leta l965 sta se preselila v Prapreče na Frančevo domačijo, kjer se je rodil sin Zdenko. Po preselitvi se je Franc zaposlil v podjetju Inde Vransko, pozneje tudi Slava. Ob tem, da sta hodila v službo, sta doma pomagala na kmetiji, ki jo je kmalu prevzel Franc. Otroka sta rasla, žal se je leta l978 sin Rajko smrtno ponesrečil, sin Zdenko pa se je po končani usnjarski šoli zaposlil v podjetju Inde. Po upokojitvi sta se zlatoporočenca povsem posvetila kmetiji, zdaj pa jima pomaga sin z družino. Med najbolj srečnimi dogodki je bilo rojstvo vnukinje Zale, ki je dedku in babici ob njunem prazniku prebrala svojo pesmico. Ob prazniku sta se posebej zahvalila Frančevi sestri Anici in njenemu možu Cirilu, ki sta jima v veliko pomoč. Za čestitke in lepe želje je bilo dovolj priložnosti na zlato-poročnem slavju. TT IMAMO DOJENČKA 23. novembra se je mamici Aleksandri in atiju Damirju rodil mali Gašper Husinec, ki je ob rojstvu meril 50 cm in tehtal 3230 gramov. Najbolj sta se ga razveselili sestrici Živa in Nika, ki ga zelo radi pestujeta. Seveda so tudi obe babici in oba dedka zelo ponosni na malega vnuka. iuy UUL Želite, da bi tudi bralci Novega tednika izvedeli več o vašem nepozabnem dogodku, ko ste izrekli usodni da? Pokličite nas na 4225-164 ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje oziroma na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Ni zime za Eskime!