LETO XX„ STEV. 76 UU3LJANA, ČETRTEK, 2. APRILA 1959 CENA 10 OS SLOVENSKI lidaju m ti**k« OiMipiMio podjetje slovenski poročevalec — Direktor; Radi Janhuha — Gla\»i in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Ured* aištvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica 1 in 3. telefon 23-322 do 23-326 — Upravo: Ljubljana. Tomšičeva ulica st. t/II, telefon 23-522 do 23-326 — Offlasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 1, telefon 21-696 — Nnročninski oddelek r.a ljubljanske naročnike, telefon 20-463, za zunanje naročnike telefon 21-S22 — Poštni predal št. 29 — 7/ito račun pri Komunalni banki Ljubljana 600-704-1-367 — Mesečna naročnina 230 din v;-.- ?&■ VELIKO ZBOROVANJE V NIŠU OB ZAČETKU DEL NA AVTOMOBILSKI CESTI h Mlad > graditelji ceste Bratstva In enotnosti so pripravljeni Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič je poudaril gospodarski in politični pomen avtomobilske ceste, ki vodi od skrajnega severa dc najjužnejše meje naše države Niš, 1. aprila. (Tanjug.) V Nišu je bilo danes veliko zborovanje državljanov in brigadirjev ob začetku letošnjih del na avtomobilski cesti »Bratsivo-enotnost« skozi Srbijo in Makedonijo in ob 1. aprilu — dnevu mladinskih delovnih brigad. Na Trgu osvoboditve se je zbralo že okoii 11. ure nad 60.000 ljudi. Pred slavnostno tribuno se je razvrstilo več tisoč brigadirjev, ki so prispeli na avtomobilsko cesto pred tremi dnevi in ki so navdušeno prepevali borbene pesmi in vzklikali tovarišu Titu in centralnemu komiteju ZKJ. Nekoliko pred poldnevom so prišli na slavnostno tribuno podpredsednik zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič, predsednik ljudske skupščine Srbije Jovan Veselinov, član zveznega izvršnega sveta Peko Dapčevie, člana izvršnega sveta Srbije Dušan Petrovič in Vuk Bajovič, člani izvršnega sveta Makedonije Kisto Ilžunov, Metodije Mitevski in Blagoje Popov, jugoslovanski veleposlanik v Sofiji Kadoš Jovanovič, sekretar CK ljudske mladine Jugoslavije Mičo Novkovič, predsednik CK Ljudske mladine Srbije Fera Djokovič. delegacija vrhovnega sveta za skrbstvo mladine ZAR z Abdclom Gaheiom na čelu ter večje število zastopnikov društev in političnih organizacij iz Niša in okoliških okrajev. Zborovanje je začel v ime-r.u glavnega štaba mladinskih delovnih brigad komandant -lavnega štaba Miladin Sakič, k je sporočil, da je 70 mla-sk h del vnih brigad pripravljenih kreniti jutri na svoje veliko delo. Zgradili bodo 104 km avtomobilske ceste. Vsi mlad; ljudje žele in imajo pravico pokazati, kaj zmorejo, rlasti sedaj, ko proslavljamo 40-letnico KPJ in SKOJ in ko hoče mladina pokazati, kako občuduje dela komunistov in skojevcev in kako sprejema kot najvišjo čast. ker lahko na ije slavne človekoljubne " - icije SKOJ. 51.000 mla- LJUBLJANA, 1. aprila. Danes zvečer je predaval v prostorih velike filharmonične dvorane generalni sekretar predsednika republike Leo Mates »O potovanju predsednika republike po azijskih in afriških deželah«. Ljudska univerza je predavanje priredila v okviru ciklusa predavanj »V sredo ob osmih«. V polno zasedeni dvorani je nad iOO poslušalcev z zanimanjem poslušalo predavanje. dih graditeljev bo pozdravilo republiko in svoje ljudstvo 29. novembra še z eno delovno zmago ter bo odšlo domov prežetih s čustvi, ki jih ustvarja požrtvovalnost za plemenito idejo za svojo državo in torej zase. Nato je govoril sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov v Nišu Radovan Pantovič, ki je izrazil splošno zadovoljstvo prebivalcev v Nišu, Aleksincu in drugih krajih in vaseh okraja, ker pomeni gradnja avtomobilske ceste veliko okrepitev materialne podlage teh krajev, ker pomeni mnogo za nadaljnji napredek industrije, turizma in "drugih gospodarskih panog. Sekretar CK Ljudske mladine Jugoslavije Mica Novkovič je govoril o pomenu delovnih akcij mladine. Mladina ima v načrtu, da bo gradila tudi na drugih važnih gradbiščih. 2e letos bo začela pripravljalna dela za pot skozi Grdeliško sotesko. V lokalnih in drugih akcijah bo sodelovalo več sto tisoč mladine, dela, ki jih bodo opravili, pa bodo vredna približno 3 milijarde dinarjev. Dejstvo, da bo do dograditve avtomobilske ceste od Ljubljane do Djevdjelije samo na tem gradbišču sodelovalo oholi 300 tisoč jugoslovanske mladine, priča povsem jasno, da je to naloga, katere izpolnitev zahteva splošno priznanje. Sekretar CK Ljudske mladine Jugoslavije Mica Novkovič je poudaril ob koncu potrebo po čimtesnejšem sodelovanju mladinskih organizacij z Zvezo komunistov in SZDL ter drugimi družbenimi in političnimi organizacijami. Burno pozdravljen je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič govoril o visoki organizacijski sposobnosti in socialistični zavesti naše mladine, ki se je izkazala tudi lani na odseku avtomobilske Ljubljana. To niso najemniški delavci, niti ponižni podaniki, je nadaljeval, to so nove, popolne osebnosti, ki jih ustvarja svobodna jugoslovanska družba na jugoslovanskih tleh. Na svetu je mnogo držav, ki so gospodarsko bolj razvite in bogatejše in ki lahko nudijo mladini več gmotnih dobrin kakor mi, toda malo je držav, kjer ima mladina takšen družbeno-gospodarski in politični položaj in vlogo, kakor jo ima po pravici vsa mladina v novi socialistični Jugoslaviji. Zato niti ne dvomim, da bo izpolnila tudi letošnjo nalogo — zgraditev odsekov Pa-račin—Niš in Negotin—Demir Kapija pravočasno in tehnično dovršeno. Mijalko Todorovič je zatem govoril o pomenu graditve avtomobilske ceste, pri čemer je poudaril njen pomen za razvoj modernega prometa v vsej dtžavi. Ta avtomobilska cesta, je nadaljeval, ima izreden po-spodarski in politični pomen. Pelje skozi vso državo, od skrajnega severa do naše najjužnejše meje in povezuje več ljudskih republik, mnogo proizvodnih, industrijskih, kmetijskih pokrajin in potrošniških središč. To ne bo le odločilen činitelj za nagel gospodarski razvoj v celoti, temveč tudi za čimdalje bolj izenačen razvoj danes še neenako razvitih krajev naše države. Ko je omenil, da se vzpo- Prepoved gibanja za tuje diplomate v SZ LONDON, 1. apnila (AP). — Britansko zunanje ministrstvo je- sporočilo, da je sovjietska vlada danes uvedla začasno prepoved gibanja za zahodne diplomate na vsem ozemlju Sovjetske zveze. Prepoved je začela veljati takoj, izvzet pa je Leningrad. Svoje odločitve sovjetska vlada ni pojasnila. redno gradi tudi jadranska cesta, ki se bo povezala čez Cmo goro in Kosmet s to avtomobilsko cesto, je dejal: -Ta avtomobilska cesta ima poseben mednarodni pomen in bo glavna avtomobilska žila med Evropo ter Bližnjim in Srednjim vzhodom. Zato ustvarjata avtomobilska in jadranska cesta podlago za razvoj mednarodnega turizma v našj državi v velikih razmerjih. Glede na gospodarske, geografske in druge pogoje postaja turizem naša čedalje važnejša gospodarska panoga. Na ti dve magistrali se bo naslonilo več povprečnih cest, ki bodo povezovale obalo s (Nadaljevanje na 2. strani) ' j' V: ____ ... Brigadirji pri delu na avtomobilski cesti »Bratstva in enotnosti« v naselju »Rade Končar« Washingtonskl optimizem Poročajo, da poteka konferenca zahodnih zunanjih ministrov zadovoljivo, da pa se ministri s verjetno ne bodo dokončno sporazumeli VVashington, 1. aprila. (Reuter.) V VVashingtonu se danes nadaljujejo razgovori zahodnih ministrov za zunanje zadeve o berlinskem vprašanju in obstaja upanje, da bodo stališča v nekaterih vprašanjih zgladili. V teh razgovorih naj bi dosegli soglasje v večjem številu načel, ki naj bi jih predložili jutri svetu atlantskega pakta. Obveščeni krogi izražajo optimizem, kar zadeva možnosti, da se doseže pomembni napredek v smeri iskanja skupnega stališča Zahoda na razgovorih, ki jih bodo vodili o Berlinu, nemškem vprašanju, evropski varnosti na konferenci ministrov za zunanje zadeve v Ženevi 11. maja. V razgovorih v Washingtonu sodelujejo britanski minister za zunanje zadeve Selwyn Lloyd, vršilec dolžnosti ameriškega ministra za zunanje zadeve Christian Herter, francoski minister za zunanje zadeve Couve de Murville in za-hodnonemški minister za zunanje zadeve von Brentano. Cetudj pričakujejo, da bodo na zasedanju v tem tednu dosegli precejšnjo soglasnost, obveščeni krogi menijo, da ne bodo dosegli dokončnega sporazuma o vseh vprašanjih. Rezultate razprav ministrov za zunanje zadeve bodo predložili delovni skupini v Parizu na nadalnje proučevanje, sami zunanji ministri pa se bodo verjetno ponovno sestali v Evropi približno 27. aprila Namen tega sestanka bo izdelati dokončne načrte za razgovore s Sovjetsko zvezo. Iz pooblaščenih krogov se je zvedelo, da se sovjetski odgovor n s sklada v vsem z zahodnimi predlogi. Dodajajo pa. da zahodne sile ne bj želele začeti z novo serijo not s Sovjetsko zvezo in zaradi tega menijo, da je bolje še enkrat javno povedati svoje stališče do zveze med konferenco ministrov za zunanje zadeve in konferenco šefov vlad. Sinoči so v Washmgtonu izdali skupno sporočilo, da so zunanji ministri treh velesil razpravljali o vprašanju Nemčije, vključujoč tudi vprašanje Berlina. Trije ministri so. pravi sporočilo, z zadovoljstvom ugotovili, da je Sovjetska zveza sprejela predlog, da bo 11. maja v Ženevi sestanek ministrov za zunanje zadeve pod pogojem, da v to privoli švicarska vlada. Po sporočilu se je po krajšem odmoru v razgovorih pridružil tudi zahodnonemški minister za zunanje zadeve von Brentano. Razpravljali so potem skupaj o istih problemih Razen tega so začeli pregledovati poročila delovne skupine štirih zahodnih držav, ki se je sestajala v Parizu od 9. do 21. marca. Bonn se boji degradacije OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA Bonn, 1. aprila (Po telefonu.) Sinočnji sovjetski odgovor na zahodnonemško noto o konferenci zunanjih ministrov, bo prav tako malo vplival na bližnje vzhodno-zahodne razgovore v Ženevi 11. maja, kot zahodnonemški očitki v noti z dne 26. marca niso preprečili Moskvi, da ne bi v umirjenem tonu pristala na vse predloge treh zahodnih sil. Sovjetski odgovor, ki je bil sinoči izročen zahodnonemškemu odpravniku poslov v Moskvi, očita Zahodni Nemčiji, da ovira bodoče razgovore z »nepotrebno polemiko in nevzdržnimi očitki« ter kritizira dosedanje manevre je nova potrditev razlike v tl- sij brez protlkonceslj pomeniti zavračanje rešitve problema vrannosti v primeru, da ne bi bil povezan z rešitvijo političnih vprašanj, je startna .pozicija rih. Postavlja se vprašanje ali se bo Zahodna Nemčija pri wa-shingtonskih poskusih zbliževa- nja stališč v »družinskem kro- Bonna v washingtonsklh razgo-gu« znašla na stranskem tiru, vorih. Bonna. Toda ta zahodnonemško-sov-ceste Zagreb— jetska korespondenca se odvija sedai že na čisto posebnem tiru ali se bo von Brentanu in njegovemu pojačanju — državnemu sekretarju von Scharpenbergu. ki je bil naknadno poslan v ameriško glavn0 mesto — po- srečilo s polemičnim stališčem Kampanja proti mira Dr. Jileš Bebler je nc zasedanju medparlamentarne unije govoril o kampanji proti FLRJ priprav za razgovore, v senci washingtorrske konference zahodnih zunanjih ministrov. Važno je kaj in kako ie Moskva odgovorila zahodnim »velikim« a ton ln vsebina odgovora sta zadovoljila celo bonnsko vlado Opazovalcem ni ušlo niti dejstvo, da se je sovjetski pristanek na majski termin ugodno odra- . ., . .. . . go upanja, da se bodo razgovo. z I tudi na enem najzanesljivej. . .. c„«ri =.«»,. To so v glavnem stališča, ki so bila na Zahodu »v modi« pred enim ali dvemi leti. če pa jih primerjamo s sedanjimi londonskimi in washlngtonski_ mi pojmovanii delujejo za za- razbitl morebitno zahodno korp. hodni okus nekoliko zastarelo. cepcijo ali bo moral sprejeti osnovo za razgovore, kakršno so sl bonnskj politiki celo v snu težko mogli predstavljati. Prva Izjava von Brentana po nemogočega prihodu v ZDA ni nudila mno- Samo dejstvo, da bodo v Ženevi sedeli tudi predstavniki Vzhodne Nemčije je nov element, ki so ga prej imeli za sih NICA, 1. aprila (Tanjug). »Jugoslovanska vlada je prepričana, da ko se zavzema za politiko aktivne koeksistence v svetu in nesodelovanja v nobenem vojno-političnih blokov, koristno prispeva k miru. Držeč se take politike, bo Jugoslavija še nadalje podpirala vse tisto, kar lahko pripelje do take evolucije, v kateri bodo države članice zahodnega ali vzhodnega bloka prišle, do prepričanja, da bloki niso potrebni za njihovo varnost in je zato dovolj neki splošni svetovni sistem varnosti, o katerem se govori v listini Združenih narodov«, je izjavil danes na sestanku inte> parlamentarne unije v Nici dr. Aleš Bebler v zelo zanimivi debati, ki se vodi o »nevtralizmu kot faktorju miru«. rl začeli v popolnem soglasju, barometrov razpoloženja. Zamisel o svobodnih volitvah in proti politiki aktivne koeksi- tečaR na zahodnonemških bor- ponovni združitvi *kot prvemu predpogoju za razgovore ter zavračanje kakršnihkoli konce- stence, kateri so privržene dr- zah so poskočili ne glede na možate izven obstoječih blokov, skovsko-bonnsko polemiko, kar To vprašanje je postavila na dnevni rod delegacija Sovjetske zveze, katere predstavnik Paleckis je podprl načelo švicarskega nevtrali/.ma, kakor tudi nevtralizma držav Azije, Afrike in Južne Amerike. Paleckis je še poseb- poudaril, da bi morale te države spoštovati nevtralistične tendence na svetovni politični sceni. V svojem govoru »e dr. Aleš Bebler poudaril. da so razlike med razlago sovjetskih predstavnikov o spoštovanju načela nevtralnosti in praktično politiko Sovjetske zveze. 1 kampanji, ki jo Sovjetska zveča in nekatere druge vzhodno- evropske države vodijo proti Jugoslaviji, je dejal dr. Bebler. ne samo, da kritizirajo sodelovanje Jugoslavije z državami Zahoda, marveč tudi odkrito napadajo njeno politično sodelovanje z neangažiranimi državami Azije in Afrike, katero želijo prikazati kot protisovjetsko«. S tem v zvezi je dr. Bebler poudaril, da je protijugoslovanska kampanja dobila najširše oblike prav med prijateljskim obiskom predsednika Tita Aziji in Afriki. S tem je bila ta kampanja hkrati uperjena tudi proti državam, ki so izkazale gostoljubje predsedniku Titu. to pa je praktično pomenilo kampanjo V zvezi z mednarodno trgovino je jugoslovanski predstavnik, zvezni ljudski poslanec Maks Bače, izjavil v diskusiji o tem vprašanju, da ima tudi Jugoslavija zelo velike težave v trgovini z ZSSR. Češkoslovaško, Kitajsko in Romunijo, ker te države zaradi političnih razlogov ustvarjajo na tem področju resne težave. Bače je z zadovoljstvom poudaril, da pa to ni primer v jugoslovanski trgovini z Madžarsko, Poljsko in Bolgarijo. V politiki do Jugoslavije, je dejal Maks Bače. se Sovjetska z%reza in omenjene tri države poslužujejo enostranskih odpovedi pogodb in odkritih bojkotov. »Kako se lahko takšna praksa spravi v sklad s splošno izraženo težnjo za odstra njevanje ovir na poti intenzivne mednarodne trgovinske izmenjave, kot pomembnega faktorja razumevanja v svetu?« je vprašal Maks Bače. c Zvezna ljudska skupščina sklicana za 13. april Beograd, 1. aprila. (Tanjug.) Predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič je sklical seji Zveznega zbora in Zbora proizvajalcev za 13. april ob 10. uri. Na prvih sejah bosta zbora določila dnevni red, ki bo predvidoma obsežen. Pričakovati je, da bo Zvezna ljudska skupščina na tem zasedanju obravnavala pet osnutkov zakonov s stanovanjskega področja. Ekspoze o njih bo najbrž prebrala članica Zveznega izvršnega Sveta Lidija Sentjurc. Razen tega naj bi prišli na dnevni red tudi osnutki splošnega zakona o zaščiti kulturnih spomenikov, zakon o razglasitvi 20. aprila 1959 za državni praznik, zakon o pomoči družinam, katerih redniki služijo obvezni vojaški rok, ter zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevku za stanovanjsko gradnjo. Skupščina bo najbrž obravnavala tudi osnutke več odlokov ZIS, med njimi odloka o dodelitvi sredstev iz gospodarskih rezerv federacije in odloka o dopolnitvi Zveznega družbenega plana za leto 1959. . V takem položaju je vse bolj opažati strah Bonna, da bi ga zmagovite sile zadnje vojne ne degradirale na objekt svojega sporazuma. Ali se bo to zgodilo, je težko reči. Nikakor ni ugodno sprejeti iz Moskve ostrejšo noto kot tz ostalih zahodni hdežel. Zaupanje vase ne more kupiti niti čakanje v predsobi vvashlngtonskega zunanje, ga ministrstva, medtem ko predstavniki ZDA, Francije in Velike Britanije razpravljajo o nemškem vprašanju, kot se je zgodilo v začetku sedanjih raz. govorov, nit! priti v Ženevo v svojstvu drugorazrednega opazovalca. Za Adenauerjeve ambicije je to dejstvo, ki ga bo poskušal kompenzirati s svojo odločnostjo, če se mu bp za konferenčno mizo ali v "menjavi not nudila priložnost spregovoriti. Ali bo razvoj dogodkov res postavil Nemčijo v vlogo ob-jetka. je težko reči. Da do tega ne bi prišlo bo moral Bonn — po vseh znakih — pristati na določene kompromisne rešitve ki jih je doslej odločno zavračal. Djordje Zelmanovič Predstavnik britanskega Fo-reign Officea je danes demantiral tiste razlage včerajšnjega skupnega sporočila s konference ministrov za zunanje zadeve v Washingtonu, po katerih bi se stališče Velike Britanije v kakršnikoli meri spremenilo, kar zadeva priprave za konferenco na najvišji ravni. Omenil je neko prejšnjo izjavo premiera Macnf liana in ugotovitev v britanski noti, po kateri je naloga ministrov za zunanje zadeve, -da pripravijo konferenco na najvišji ravni, ki bi bila. čim bi to konferenca ministrov opravičila, po možnosti še letos.— Po prvih poročilih o razgovorih v VVashingtonu je včerajšnji sestanek pokazal, da se ministri za zunanje zadeve še niso zedinili v vseh podrobnostih zahodnega stališča na prihodnjih razgovorih. ~Daily Telegraph- je vprašanja, o katerih se razgovarjajo, naštel v petih točkah. Prvič, v vprašanju poti do Berlina še niso izdelani končni načrti niti niso formulirana stališča za primer, da bi te poti zaprli. Do-se že n pa j£ sporazum, da od svojih pravic Zahod ne bo odstopil. Drugič, kar zadeva prihodnost Berlina, je Velika Britanija bolj naklonjena kakor druge države iskanju popolnoma novih osnov, na katerih bi zasnovali bivanje zahodnih sil v tem mestu. V nekaterih ■ krogih menijo, da bi Francija m Zahodna Nemčija lahko zahtevali -svobodno občevanje za vse mesto Berlin, da bi blokirali novi sporazum o zahodnem Berlinu«. Tretjič, ZDA so pokazale naklonjenost aranžmajem, ki bi na tihem ali javno potrdili razdelitev Nemčije. Velika Britanija in Francija so medtem pripravljene, da bi to dejstvo upoštevali kot realno. Četrtič, kar zadeva mirovno pogodbo z Nemčijo, so ZDA predlagale načrt, ki sloni na ustvaritvi centralne vlade ene združene Nemčije. Načrt je različen od prejšnjih zahodnih predlogov po tem, da bi prišlo do svobodnih volitev na koncu, a ne na začetku združevanja. Po britanskem prepričanju pa nima še noben splošni načrt za sedaj možnosti na uspeh. Britanska delegacija meni, da se morajo cilji postaviti v bolj skromnih okvirih in da se z razgovori lahko uresniči le korak za korakom. Petič, načrti za nadzorstvo oboroževanja niso napredovali. Ameriška stran dokazuje, da je načrt na teh osnovah že enkrat doživel polom na Koreji. Predstavnik britanskega ministrstva za zunanje zadeve je danes izjavil, da Velika Britanija meni, da v zračnem koridoru med Zahodno Nemčijo in Berlinom ne obstajajo nobene omejitve, kar zadeva višine letanja letal zahodnih siL To je izjaviL, ko je komentiral primer od 27, marca, ko so sovjetski reaktivni lovci spremljali neko ameriško transportno letalo. Zagotoviti varno deio Vedno večje število delovnih pri svojem delu, saj pomeni nezgod, med katerimi niso zanje novo okolje čisto tuj redki smrtni primeri, kaže, da svet, ki se mu lahko prilago-služba varnosti dela ni našla v dijo le tedaj, če jih odgovorni gospodarskih organizacijah še s pravilnimi postopki uvedejo tistega mesta, ki mu glede na v delo in jim omogočijo take skrb za človeka in glede na delovne pogoje, ki bodo nanje dobrobit skupnosti, po vsej psihološko ugodno vplivali, pravici pripada. Le taka skrb bo pripomogla, O perečih problemih vame— da bodo notri delavci pazili na sli dela so razpravljali na pr- lastno varnost in na varilost vem republiškem posvetova- drugih. nju, ki ga je minuli torek fkli- izboljšanje delovnih pogojev calo Društvo varnostnih in-p" jn skrb za varnostne ukrepe mr jev in tehnikov Sloveni] . nistfl ie pogo , za znižanje Analiza, ki je bila podana na steuiIa delovnih nezgod in iz-posvetovanju je pokazc.a. da je boijšanfe zdravstvenega stanja naraslo število delovnih nez- delavcev, temveč sta pogoj za god v lanskem letu na 53..9oo, veijo delovno storilnost in več-pn katerih je bilo poskodova- proizvodnost gospodarskih ",h pSedica 2« *•"»« osmi delavec. dejstva bi morala vodstva nezgod je 9S3.938 izgubljenih pod,jetij spremeniti svoj dosc-delovmh dm. Ce upoštevamo, danj. odnQs dQ službe vamosti da povečujejo delovne nezgode dela {n bolj fcot doslcj skrbeti itudi Stevjolo dehovnih .nvali- izboljšanje okolja, v kate- dov, in če k izgubljenim delovnim dnevo-nt dodamo še iz- rem delavec ustvarja. Da odnos do službe varnosti ped delovnih dni zaradi bo- oanos ao sj lezni. ki so mnogokrat posle- dela m najboljši dokazuje tu- 1 ezm, Ul so mnogunfot da se je od 71 direktor- dica neurejenih m slabih de- « J«>, aa se je ........ potrditi, da je Na posvetovanju so posta- i-> Ljubljane. Nekaj direktor■ r !i brezpogojno zahtevo po :evje ^Josvojezastopnike, taki organizaciji dela v pro- velikemu števdu pa »everjet-izvodnih podjetjih, ki bo za- ™j posvetovanje n, zdelo po-ščitila delavce pred kakršno- membno. koli nevarnostjo. Ta zahteva je Ko govori program Vil. popolnoma utemeljena in je kongresa o skrbi za delovne-tudi uzakonjena v novem za- ga človeka, med drugim tudi konu o delovnih razmerjih in navaja, da morajo podjetja v v vseh že davno veljavnih ver- prvi vrsti skrbeti za or gam-nostnih'predpisih. zacujo proizvodnje in dela tako, Dosedanje izkušnje pa ka- da bo delovni človek na svo-žeo da vodstvo marsikatere- jem delovnem mestu varno in r0 podi'e tja teh predpisov ne zaščiten izpolnjeval svoje rta-upošteva. kar se odroža tudi v loge. Iz dosedanjega nepravil-tem, da ima od vseh zaposle- nega odnosa do službe vamosti nih delavcev le 20"/o varnost"? dela pa lahko sklepamo, da tehnike To pomeni, da je •” marsikatero podjetje nalog, Sloveniji še mnogo podjetij, ki ki jih narekuje program, ne varnostnega tehnika sploh še izpolnjuje. Seveda velja to tudi n' majo. “ za organe samoupravjanja, Žrtve delovnih nezgod so sindikalne podružnice in or-največkrat tisti delavci, ki pr- ganizacije Z K v podjetjih, ki v'č v svojem življenju stopajo niso dovolj vztrajni Vri za\~ v tovarno in na novo delovno tevah po uvelijavitvi potreb-mestc. Razumljivo je, da taki nih ukrepov za izboljšanje var-delavci ne morejo biti zbrani nosti pri delu. Novi predpisi zveznega izvršnega sveta Sprejet je načrt zakona o zaščiti pred ionizirajočim žarčenjem Beograd, 1. apr. (Tanjug). Na včerajšnji seji je rveznl izvršni svet sprejel načrt zakona o zaščiti pred ionizirajočim žarčenjem. Ta predlog, ki ga je predložila zv :zna komisija za nuklearno energijo. temeljito ureja sedanje odnošaje na področju nuklearne energije glede zaščite pred škodljivim vplivom pri delu z viri ioniziranega žarčenja. Dejansko naj bi bil ta zakon podlaga za vrsto drugih predpisov s področja zaščite pred takim žarčenjem. Po uredbi o spremembah in dopoln itvah uredbe o pridobitvi pravice do industrijske lastnine v tnjinj mora gospodarska organizacija, katere proizvodnja sloni na uvozu polfabri-katov, delov ali Izdelkov ln ki dobi tehnično dokumentacijo cd tuje tvrdke ali pa naveže z njo tehnično sodelovanje, urediti to razmerje s tujo tvrdko s pismeno pogodbo. Z denarno globo 500.000 din do 10 milijonov dinarjev bodo kaznovane gospodarske organizacije, ki sklenejo pogodbo o pridobitvi prav .e do industrijske lastnine v tujini brez dovoljenja sekretariata za industrijo pri ZIS. Kazenske določbe se bodo tudd uporabljale. ako se podjetje pred sklenitvijo pogodbe ne sporazume z ustrezno banko o zagotovitvi potrebnih sredstev. Nova uredba bo usmerila domače gospodarske organizacije, da bodo zahtevale od strokovnih združenj proizvajalcev kakor tudi od potrošnikov mnenje^ o potrebi po nabavi licence. Podjetja bodo morala zaprositi pri voravi za pantente Jugoslovanskega centra za tehnično in znanstveno dokumentacijo ter url zvez-n, komisiji za standardizacijo sporočilo, ali mamo za ustrezni postopek dokumentacijo v naši državi. To bo znatno zmanjšalo stroške dogovarjanja za raz ne oblike tehnične dokumentacije in sodelovanja, kakor ftidi nepotrebna potovanja v tujdno. Ž odločbo o dovoljevanju re- gresa pri prodaji kuriva za potrebe široke potrošnje se trgovinskim gospodarskim organizacijam m drugim gospodarskim organizacijam, ki se ukvarjajo s prodajo lignita, rjavega premoga' in briketov rjavega premoga odobrava regres za prodane in dobavljene količine ten predmetov za potrebe široka potrošnje. Regres se odobrava v naslednjih odstotkih: 40 odst. za količine, prodane od 1. aprila do 31. julija in dobavljene najkasneje do 30. avgusta ter 30 odst. za količine, prodane od L avgusta do 31. marca in dobavljene najkasneje do 30 aprila. Po podatkih zveznega državnega sekretariata za blagovni promet kupuje prebivalstvo največ premoga v zimski dobi, kar povzroča težave tako premogovnikom kakor tudi prometu, ker ni zagotovljena enakomernost proizvodnje in prevoza. Premogovniki niso mogli prodati razpoložljivih količin premoga v spomladanskih in poletnih mesecih, kakor tudi ne izpolniti plana proizvodnje. Na drugi strani ni bilo zaradi velike potrošnje dovolj premoga v jesenskih mesecih. Da bi se izognili tern težavam, predlaga odločba prehod od enotnega regresa za premog 33.3 odst. (ki so ga uživali Individualni potrošniki vse leto) na diferencirani regres: za dobo april—julij v znesku 40 odst., za dobo avgust—marec v znesku 30 odst. Razlika med tema dvema dobama je povprečno okoli 450 din za tono in menijo, da s« bodo poleg drugih ukrepov, ki bodo potekali vzporedno, dosegli dobri uspeh; pri ravnote-ženiu povpraševanja po premogu med letom. Odlok o dovoljevanju posojil za rekonstrukcijo objekta v določenih industrijskih panogah Zvezni izvršni svet je tudi sklenil, naj Jugoslovanska in- vesticijska banka dovoljuje o-sojila za rekonstrukcijo: podjetjem za izdelavo cementa, podjetjem v velikokemični in elektrokemični industriji, podjetjem za izdelavo usnja in obutve, podjetjem za proizvodnjo piva in steklene embalaže. Posojilo bodo dobila samo tista podjetja, pri katerih je vrednost osnovnih sredstev ali opreme amortizirana najmanj s 60 odst. Posojila se bodo dajala z obrestno mero 4 odst. na leto. Ta odlok naj ob maksimalni pritegnitvi decentraliziranih sredstev omogoči rekonstrukcijo najbolj obrabljenih in zastarelih zmogljivosti. Sprejet je bil tudi odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o posojilih, ki jih Jugoslovanska Investicijska banka daje za nabavo določene opreme iz uvoza. Zvezni izvršni svet je sprejel odlok, s katerim se gospodarskim organizacijam v notra • nji trgovini odobrava, da lahko uporabljajo do 50 odstotkov sredstev v svojem rezervnem skladu, glede na stanje ob za- četku leta za pokritje razlike med nabavno in prodajno ceno industrijskega blaga, ki ga imajo v zalogi. Ta sredstva se bodo uporabljala, ako je razlika r.astala. ker je bila nabavna cena r.ovega blaga iste vrste in kakovosti izpod cene. po kateri ie bilo blago v zalogi nabavljeno. Prav tako se lahko ta sredstva uporabljajo, ako se blago v zalog! ne more Droda-ti po prejšnji nabavni ceni. Zagotovitev maksmalnih količili mesa Z odlokom o minimalnih zaščitnih cenah in premijah v letu 1959 za govedo, prašiče, ovce in perutnino določene kakovosti se uvajajo zaščitne ce ne ln premije za organizirano pitanje novih vrst in kategorij živine, ki doslej ni imela zaščitne cene niti premije. Razen tega so predlagani tudi nekateri popravki sedanjih aščitnih cen, nadalje zvišanje cen za junce in telice najboljše vrste in zmanjšanje cen za debele prašiče domače pasme. Z odlo- K.om se zagotavlja zaščitna cena za organizirano pitanje kakovostne mlade živine, pri kateri so bili ustvarjeni pogoji za pitanje s predpisi o prepovedi klanja telet itd. Podani so tudi pogoji za organizirano rejo belih mesnatih prašičev »beko-nov« in črnih mesnatih prašičev, pitanih telet in piščancev. Z uvedbo zaščitnih cen za te vrste živine se bo omogočLla organizirana kontinuirana proizvodnja kakovostne mlade živine, tako da bo na podlagi sedanjega živinskega sklada zagotovljena maksimalna količina mesa. Določitev najvišjih prodajirh cen za posamezne vrste cementa S posebnim odlokom se določa za beli portland cement »du-ralgo« najvišja prodajna cena 35.000 din za tono. Za beli cement »carso« je določena cena 27.000 din. za specialni »lafar-ge« pa 20.000 din za tono- Mladi graditelji pripravljeni IZ ODBOROV ZVEZNE LJUDSKE SKUPSCINE Lidija Šentjurc o vlogi etažne lastnine kol jo predvidevajo novi stanovanjski žakoni Beograd, 1. apriia. (Tanjug.) Odbor za organizacijo oblasti in upravo Zveznega zbora Zvezne ljudske skupščine je začel v ponedeljek obravnavati osnutke petih zakonov s stanovanjskega področja. Ko je odbor zaključil obravnavanje osnutka zakona o stanovanjskih skupnostih je predstavnica ZIS Lidija Scntjurc obrazložila etažno lastnino, urejeno V osnutku zakona o lastnini posebnih delov poslopij. V osnutku zakona je izraže- kojitve najemnika stanovanja. no mnenje, da predmet etažne lastnine ne sme biti omejen samo na zasebne hiše, marveč je treba etažno lastnino dovoliti tudi v hišah, ki so last družbe. Lastniki etažne lastnine so lahko razen državljanov tudi družbene organizacije in druge družbene pravne osebe. Glede pravic in obveznosti, izvirajočih iz etažne lastnine, so državljani in družbene pravne osebe v načelu izenačeni. Za upravljanje hiš v etažnj lastnini velja enoten pravni režim, predviden o osnutku temeljnega zakona o stanovanjskih odnosih oziroma v osnutku zakona o upravljanju poslovnih poslopij in prostorov. Zakon stoji na stališču, da lahko lastnik posebnega dela poslopja (etažna lastnina) sodeluje v upravljanju hiše, v kateri ima stanovanje, ne glede na to, ali to stanovanje uporablja ali ne. Važna novost v osnutku zakona je določba, da lahko družbene pravne osebe kot nosilci pravice do razpolaganja s stanovanji in poslovnimi prostori v hišah, ki so v družbeni lastnini, prodajo stanovanja in poslovne prostore, da dobe sredstva za graditev novih stanovanj. Tako bodo komune in drugi družbeni činiteljl. ki sodelujejo v stanovanjski grad-nj, dobili naposled instrument, k; odpira nove možnosti za hitrejšo in cenejšo graditev stanovanj. Glede prometa s posebnimi deli poslopij poudarja zakon načelo, da ;ma uporabnik posebnega dela predkupno pravico v primeru, če lastnik njegovega stanovanja, državljan ali civilna pravna oseba, namerava stanovanje prodati. Na seji odbora so odobrili mnenje, naj bi hišni svet razpolagal s hišnikovim stanovanjem, da bi stanoval v njem res stanovalec, ki opravlja hiš-niške posle. Ker je mnogo služb, v katerih je službovanje nujno povezano s stanovanjem na določenem mestu (čuvaji svetilnikov, čuvaji prog. cestarji in podobno), je edini možen ukrep, da se družina prejšnjega uporabnika takšnega stanovanja izseli. Takšni družini pa ni dovoljeno dati zasilnega Stanovanja ker pravica do stanovanja n; ugsnila po njeni krivdi. Zato je bil odbor mnenja, da je v pnimenti. SJOTUit? ali up*- ki je bil v delovnem razmerju, njegovi družin; zagotoviti stanovanje, ki ustreza vsaj najosnovnejšim stanovanjskim elementom. Odbor je izrazi tudi mnenje, da odpovedni rok s pogodbo sicer ni predviden, mora pa biti dva meseca namesto mesec dni. V zvezni ljudski skupščini so danes delali trije odbori. Na skupni seji zakonodajnih odborov obeh zborov se je začela načelna razprava o pred-iogu zakona o stanovanjskih skupnostih. Pred tem je zakonodajni odbo-r pri zveznem zboru sprejeti v celoti predloga splošnega zakona o zaščiti kulturnih spomenikov in zakona o podpori družinam, katerih hranilci so v obvezni vojaški službi. Odbor za organizacijo oblasti in upravo pri zveznem zboru je danes končal svoje delo. Odbor je razpravljal o predlogu zakona o lastnini posameznih detlov poslopij, v načelu in v podrobnostih. V razpravi o predlogu zakona o lastnini posameznih delov poslopij je odbor predlagal spremembo 2. člena, tako da bi lahko imele družbene organizacije in združenja državljanov v lasti več posebnih delov poslopja. V 4. členu, ki govori, da imajo lastniki posebnih delov večstanovanjskih poslopij trajno pravico do uporabljanja delov, ki služijo poslopju kot celoti (temelj, pročelje, stopnišče, hodnfki itd.), je bil predlagan nov odstavek, ki pravi, da morajo tisti, ki imajo trajno pravico do uporabljanja skupnih delov poslopja. te dele tudi vzdrževati. Člani odbora so sprejeli amandmane zveznega izrvšnega sveta, s katerim se spreminjajo členi 25, 26, 27, 28 in 29 predloga zakona o lastnini posameznih delov poslopja. Novi 25. Ken pravi, da lahko lastnik posebnega dela poslopja pod družbenim upravljanjem prenese obveznost za vzdrževanje svojega osebnega dela na hišni svet, kj mora to obveznost prevzeti. V tem primeru mora lastnik posebnega dela poslopja plačati v sklad za vzdrževanje poslopja ves znesek, ki se plačuje v ta sklad. V zvezi s tem določa izpremenje-ni člen 26, da se poslopja pod družbenim upravljanjem popravljajo na podlagi sklepa hišnega sveta na račun skladov poslopja. Clen 27 govori, da se družinsko stanovanjsko poslopje lahko popravlja na podlagi sporazuma lastnikov vseh posebnih delov stanovanja. Predilog zakona o proglasitvi 20. aprila I. 1959 za državni praznik pravi, da bo ta dan proslavljen kot praznik 40-let-nice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije. Ta zakon bo uveljavljen z dnevom, ko bo sprejet v zvezni ljudski skupščini. Zakonodajna odbora obeh zborov zvezne ljudske skupščine sta začela razpravljati o predlogih zakonov s stanovanjskega področja. (Nadaljevanje s 1. strani) centralnimi deli države, z Bosno in Hercegovino in drugimi republikami. Ena izmed teh cest Zagreb—Reka je bila že prej zgrajena, druga Tuzla— Sarajevo—Mostar pa se gradi. Ako dodamo še več sto kilometrov rekonstruiranih, asfaltiranih in podobnih cest, ki jih gradijo ljudske republike, okraji in občine vsako leto, si lahko predstavljamo, s kakšno intenzivnostjo smo začeli rekonstruirati vso našo cestno mrežo. Tako pravkar grade asfaltne, betonske in druge ceste: Beograd—Kraljevo, Sa-bac—Ložnica, Požarevac—Pe-trovac, Pančevo—Vršac. Novi Sad—Bačka Palanka, Peč— Djakovica, Zagreb—Bjelovar, Karlovac—Plitvice, Sarajevo— Tra vn i k, L, j ubij an a — Celj e, Stip—Titov Veles, Tetovo— Gostivar, Skoplje—Tetovo. Titograd—Budva. Danivgrad— Nikšič itd., ne vštevši manjše lokalne ceste. Večino teh cest, razen magistralnih, grade z lastnimi sredstvi občine, okraji in republike.- Podpredsednik Todorovič je nato govoril o razvoju ostalih prometnih panog, pri čemer je poudaril, da naše železnice še ne omogočajo pravočasnega prevoza blaga, v potniškem prometu pa še ni zagotovljena neobhodna udobnost. Ko je opozoril na velike naloge, ki jih imamo ne le v prometu, temveč tudi v industriji, kmetijstvu in drugih gospodarskih panogah, je dejal: -V izpolnjevanju tako obsežnega programa ima odločilno vlogo in pomen učinkovitost našega dela. Ekonomičnost v najširšem smislu besede, namreč od najracionalnejšega projektiranja do najracionalnejše organizacije dela, varčevanje z materialom in podobnega, to je naša glavna naloga, v kateri se zrcali ves gospodarski napredek družbene skupnosti. Vsak naš praktični korak k zboljševanju realnih plač in življenjskega standarda v celoti je odvisen od tega, koliko bomo napravili v povečevanju delovne storilnosti.« Mijalko Todorovič je nato govoril o pomenu delavskega samoupravljanja za splošni napredek. Ceste, tovarne, rudniki in podobno niso cilj, temveč samo sredstvo za uresničenje lepšega, svobodnejšega in bogatejšega življenja delovnih ljudi naše socialistične skupnosti. V nasprotju z birokratsko - stalinističnim pojmovanjem ne mislimo, da se mora čakati na boljše življenje in na lepšo prihodnost, temveč moramo zboljševati in lepšati življenje že sedaj, vsak dan, v skladu z razvojem materialne proizvodnje. Med sedanjostjo in prihodnostjo namreč ni odmora. Prihodnost postaja sedanjost, kajti sedanjost raste naravnost v prihodnost Prav zaradi tega računajo naši družbeni plani z vzporednim naraščanjem življenjskega standarda in gospodarskega razvoja kot neizpremenljivim činiteljem našega socialističnega gibanja. Mijalko Todorovič je zatem dejal, da je bilo povprečno letno povečanje, določeno v petletnem planu, preseženo v zadnjih dveh letih tako pri narodnem dohodku kakor tudi v industrijski in kmetijski proizvodnji, v izvozu in v kupni moči za osebno potrošnjo. Čeprav je v zadnjem času postalo naše gospodarstvo predmet hude kritike m napadov z Vzhoda, ne čutim posebne potrebe, spuščati se v polemiko z njimi, kajt: minilo je že nad 10 let, odkar nam razn; tamošnji avtorji dajejo lekcije, kako je treba gospodariti in nam napovedujejo gospodarsko propast. Namesto polemike bi jim enostavno dejal: Omogočite svobodnejši promet turistov med našimi državami, pa naj delovni ljudje na mestu spoznajo, kdo veljavi naš novi gospodarski sistem, se je naš narodni do-nodek povečal za 69°/o in je naraščal povprečno za več'kot 9% na leto, industrijska proizvodnja pa se je več kot podvojila (za 110"/.;) ali povprečno nad 13a/o na leto. To je eden izmed najhitrejših gospodarskih razvojev na svetu v tem času in je težko najti primer v drugih evropskih državah, bodisi kapitalističnih ali socialističnih. Mijalko Todorovič je nato govoril o potrebi po vzgajanju kvalificiranih delavcev in po omiljenju stanovanjske stiske. Navedel je, da je bilo leta 1955 porabljenih 28 milijard za nova stanovanja, lani pa že 82 milijard dinarjev. Podpredsednik Mijalko Todorovič je ob koncu svojega govora še enkrat zaželel mladinskim delovnim brigadam srečen začetek dela na avtomobilski cesti. Njegov govor so pogosto prekinjali z odobravanjem, ob koncu pa so dolgotrajno vzklikali predsedniku republike Titu. Z zborovanja so poslali predsedniku republike pozdravno brzojavko. Gostinci o nagrajevanju po učinku Portorož, 1. aprila. V Domu kulture se je danes začelo vsedržavno posvetovanje o sistemu nagrajevanja po učinku v gostinstvu. Posvetovanje je v sodelovanju z republiškim odborom sindikata trgovinskih in gostinsko-turističnih delavcev organiziral Centralni odbor v Beogradu, udeležuje pa se ga 136 tovarišev iz 35 večjih gostinskih podjetij iz vse države. Uvodno poročilo je imel predsednik republiškega odbora sindikata trgovinskih in gostinsko-turističnih delavcev Božo Trman. 2e dosedanja razprava je pokazala, da bodo je več ustvaril v gospodar- prišle izkušnje nekaterih slo- — - 1« :v* i zn n i c o m _ :_!_:t. „ _ 1 t n skem razvoju in življenjskem standardu! V Jugoslaviji nam ni treba ničesar prikrivati! Od leta 1952 do leta 1958. ko je v venskih gostinskih podjetij do izraza v vsej državi. F. M. Veiika obtožba režima (Nadaljevanje) — Naša gladovna stavka je biLa edina mogoča oblika protesta proti vsem nezakonitostim, ki so jih zganjali z aa- dar, ostro pero in vedi ko energijo. Rodil se je 23. februarja 1902 v Trstu. Začel je študirati v Zagrebu, toda leta 1924 je za- napotil se je v Zagreb, kjer je nadaljeval novinarsko delo v na pol legalnem in tisku. Leto dni PO prihodu iz zapora, 30. marca 1941, so ga prijeli v Zagrebu hkrati s Pri-cem, Adžijem in drugimi ko- ni, ki ga sicer nič ne obtožuje, tako lahko prizna vse in ob-drugem tožuje samega sebe. Zato bi vam hotel tudi jaz nakazati nekaj značilnih črt o režimu Gla-vnjače. Prijeli so me zgodaj zjutraj, potem so m; nakazal; možnost munisti. Mačkovci so ga hitro pretepanja Takoj nato mi je predali ustašem. Ustrelili so mi. Zadnjikrat smo stavkali, da pustil univerzo ln se posvetu bi onemogočili! nepravilno pod- časnikarstvu. Kmalu so ga zapisovanje navzočih državlja- radi njegovega dela zaprli. Nato ga 9. junija 1941. dejal pisar Montani pri soočenju s podplutim, pretepanim in nov na naših prejšnjih zašli šanjih, ker oni v resnici niso bili navzoči pri preiskavah. Otokarja Keršovanija, urednika »Novosti«, so dolžili, da je član SKOJ z ilegalnim imenom Jovič. — Otokar Keršo-vani je mladih ljudi, ki je po ustanovitvi versajske Jugoslavije pričakovala, da se bodo uspešno se je preselil v Beograd ln začel sodeiiovati pri časopisu »Novosti«, kjer so ga takoj zapazili kot nadarjenega novinarja. naprednih intelektualcev. Sodeloval je v »Novem gibanju« in bil je eden najzaslužnejših pri »Novi literaturi«. 14. februarja 1930 so ga spet zaprli v Ljubljani in ga kmalu ^ ^ ^ ____ trdrfa4PziliševS6gaajeZas^d- ^ K8rŠ°' *em, da me želijo po vsej sili nik Petrovič, ki je vodil tudi da sem 61an odstraniti iz javnosti zavoljo proces proti elanom SKOJ SKOJ in da sem član pokrajin- Na tem procesu Je sodišče komlteja. Res je tudi to obsodido Keršovanija na deset J & _ _________________ ,______ Na predsednikovo vprašanje, prepadiim Pavlom Kovačevi- let ječe. S preudarnimi in pre- begal V tej dobi se je spoznal s pričljivlmi odgovori je komunisti, zlasti z Maslešo in sodnika, ki je razjezen vzkhk- da sem imel ilegalno Ime »Jovič«. Ni pa res, da sem razširjal komunistično propagando; za to namreč nisem imel mož- pripadai generaciji drugimi, ki so idejno zelo vpli- nil, da mu Keršovani onemogo- nosti^ ker sem prijel pred vali na mladega Keršovanija Tedaj se je Keršovani popolno- _________ __________________r ma otresel nekaterih utvar iz uredile "mnoge "zadeve” in da se zgodnejše mladosti in postal bodo uresničili ideali, za katere si je prizadeval mladi rod. V živi politični dejavnosti se je pa ta generacija polagoma osvobajala mnogih iluzij v zvezi s Kraljevino SHS in najboljši predstavnik; te generacije so se povezovali čedalje bolj z delavskim razredom in njegovo avantgardo KPJ. Keršovani je bil pravi Pripadnik te generacije. Ko je spoznal resnične razmere in vzroke nezadovoljstva v državi, je sprejel ideje delavskega razreda in vnesel v razredni boj zelo dejaven v delavskem gibanju. ča zvedeti resnico. Kot razumnik močnih osebnih kakovosti in sposobnosti Keršovani tudj v zaporu ni m*-roval. Posvetil se je znanstvenemu delu in proučevanju kratkim iz zapora. Keršovani se je že tedaj mojega prejšnjega pisanja. Bil sem pred dilemo: naj dovolim, da tudi mene pretepajo, kakor so to storili s Koturom, za katerega je trdil Draga Jovanovič, komisar Narodne skupščine, da ga je mlatil tri ure ln pol, ali pa da obtožim sam sebe. In sprejel sem to drugo. Predsednik sodišča je bil ukvarjal s publicistiko \n nje- enečerli ko je Keršovan rf rini' . en r»n«S-»11i TflH O D T* P* « - r i- Zaradi njegovih člankov so mnogih področij: zgodovine, književnosti, ekonomije ln po- ga kmalu zaprli ln postavili pred sodišče s skupino voditeljev SKOJ. Režim je tudi tedaj poskušal ločiti Keršovanija od predaval in drugih komunistov ln hotel gova deta so opazili. Toda pre den je postal komunist, je pripadal nacionalistični mladini. Sodniki so vedeli za njegovo prejšnjo usmeritev, zato so ga m?čnih ved. Na tečajih zapor- uQbravna^tl tud, ntkov komumstov ^ * vehko ^ in najbolj ljudi. Pripravljal P_rf.dSedn’'k P° t03 iZJaV' VPr3 preunvai iu '"‘j"1 druge obtožene. Zato ga je javnostjo zagovarjam najbolj Izobraženih in najbolj imeti blažji odnos do njega, nadarjenih i,--.. - -t šai odSočnim je gradivo in študije o mnogin toda Keršovani je z vedenjem razbil vse sodišča, da napada režim za- utvare zadevah, obenem se Je pa ukvarjal tudj z novinarstvom. radi trne ali hipnega neraz- ki je bilo ena njegovih poglavitnih dejavnosti. Iz zapora je prišel v začetku leta 1940, v morečem času, ko položenja. Po prestani kazni je nadaljeval revolucionarno delo * Ve- tako ostro napadel režim, pa ga je spet vprašal, če je vse to, kar govori, resnica. Keršovani je odgovoril: __ __Lahko bi vse zanikal, toda drugače, kakor štejem sl v čast, da tukaj pred javnostjo zagovarjam kot komunist ideje mednarodne komunistične mladine. Kot buržoazni pacifist sem začel delati Pri Ltgi za z^ito Proti reakciji, toda primer Stanka, lei je odletel lani kakor paket — Ne govorite morda tako Iz upornosti? Keršovani je odločno odgovoril: Potem je Keršovani povedal nekaj dejstev v zvezi z urednikom »Novosti« dr. Slezinger-jem, k; so ga zaprli in postavili kasneje pred sodišče z Ra-domirom Vujovičem*. Slezinger ni komunist. Niti v temelju nima kot intelektualec marksiistične ideologije. V njegovi pisalni mizi, v odprtem predalu, je našla policija statut SKOJ. Ta statut ni Slezingerjeva last, pa tudi moja ne. Imel bi toliko državljanskega poguma, da bi priznal, da je ta statut moj, kakor priznavam tudi drugo. Priznal bi ce.o, da je moj, da ne bi trpel dr. Slezinger brez potrebe, toda niti sanjalo se mi ni, zakaj so ga zaprli. Ko sem pa zvedel, nisem imel več možnosti, da bi storil kar koli v tej smeri. Na koncu izjave je Keršovani dejal, da gladovne stavke niso začeli iz nasprotovanja sodišču, temveč iz protesta, ker so držali Danila Vujka, ki ni komunist, v celici dva meseca in pol. Po zasliševanju Keršovanija so proces prekinili. Obtožene so spet zvezali in dolgo kolono 25 ljudi je odpeljalo des»t orožnikov v zapor prvostopnega Govorim tako, ker je vse iz mestne uprave v Donavo, je to resnica. Mogoče se vam zdi odločič. Nehal sem verovati v iv*oje veliko znanje, naravni selincd Maslešo in zakaj Otokar Keršova- buržoazno zakonitost. * Rade Vujovič je bil Sten CK KPJ. Sodllj so la takoj po tem procesu. sodišča. ( Nadaljevanje 4a*Q Ob luhuiiuiuiMBH Socializem in Tmjulčina palača Poplava »teoretskih« razprav in govorov, zdaj usihajoča, zdaj rastoča, časopisni stolpci, v katerih mrgoli »upravičenih* in »dokazanih« obtožb in napadov, so v Jugoslaviji prenehali presenečati bralce. Ne, ker bi nam bilo vseeno, kaj govNew York Herald Tribune«, bo Italija za sklenitev tega sporazuma nagrajena s sedežem na konferenci zunanjih ministrov, v kolikor bi le-ta presegla ozke okvire štirih velikih. Kot poroča ves današnji italijanski tisk, oba velika ameriška dnevnika hvalita italijansko zvestobo Atlantskemu paktu in dajeta še posebno priznanje sedanjemu zunVjjemu ministru Pelli — ki je sinoči odpotoval v ZDA — kot najtrdnejšem evropskemu atlantskemu politiku. »New York Times« hvali tudi pogum Italije, ker se je edina celinska država odločila sprejeti to orožje, ki je »politično kot materialno enako eksplozivno«. »Politična eksplozivnost« je že takoj prišla do izraza. Generalni sekretar KPI Togliatti je v tej zvezi dal posebno izjavo za »Unita«, v kateri označuje sporazum kot »^eumno . .. so po njegovem mnenju vode.ni Izstrelki ŠZ, kjer je generalni sekretar med drugim navedel, da je Sovjetska zveza sedaj najmočnejša država na svetu z ozirom na njeno vojaško premoč, ker ima orožje, ki zadene na velike razdalje. »II popolo« objaviia tudi zemljevid Evrope, na katerem je zaznamovanih 43 baz za vodene izstrelke v vzhodnoevropskih deželah popolnega omalova- s čimer skusa podpreti vladno ^ V , stališče, da so Italiji potrebni ževau,a dela z vpr ° .* izstrelki za obrambo v prime- so Jo zadruge In posamezni ra, Če bi prišlo do vojne. kmetje začeli prodajati na pol Aca Stanovnik zastonj. danski setvi. V sporočilu ministrstva poudarjajo, da i® razprodaja vprežne živine samo v tistih zadrugah, ki lahko obdelajo zemljo z lastnimi ali traktorskimi stroinimi postajami. Po vstopu v kmečke delovne zadruge in obljubi države, da bodo dobili tehniko, je zavlada- tl ... - 7 -< v ; -o rii. -• ?7.-r - Ciprski skupni odbor v Londonu: Rosides, predstavnik ciprskih Grkov, Nuri Birgi, turski veleposlanik, Profumo, minister v britanski vladi, Seferiadis, grški veleposlanik in Orek, predstavnik ciprskih Turkov Zaplet okoli Tibeta raste I rrirtni iiaw«im 0 obtožbah kitajskega veleposlaništva v New Delhiju — Izjava premtera Nehruja New Delhi, 1. ac>rila. (Reuter-AFP.) Pomočnik Indijskega ministra sa s mnenje zadeve Lakšml Menon je i slavila danes, v parlamentu, da kitajsko veleposlaništvo v Nev Delhiju ne bi smelo ponavljati obtošb, da je Kalimpong središče tibetanskega upora, ker je to predsednik vlade Nehrn še demantiral. Te obtožbe so ponovili slno- Kitajsko, je dejala, toda mi či v članku pekinškega časopi- imamo tudi mnogo simpatij do tičnimi poročni. • sa »Zen Min 2i Bao«. Tekst tibetanskega naroda. Naši na- Kdaj je bil sporazum skle- pa je kitajsko veleposlaništvo rodi imajo mnoge skupne veri jen in podpisan, se še ne ve raztrosilo v New Delhiju, zi in isto vero«*, točno. Domnevajo, da sta ga »Nekemu tujemu predstavni- Indijski premier Nehru je v pred dnevi podpisala v Rimu štvu,« je dejala Lakšmi Pan- ponedeljek v parlamentu od-Segni za Italijo in veleposla- dit, »ne pristoja, da bi kriti- govarjal na vprašanja članov nik Zellerbach za ZDA. Poga- ziral vlado države, v kateri bi- opozicije o zadnjih dogodkih v ........... ......... va«. Prav tako je izjavila: »V Tibetu m o uradnem poročilu vprašanju je točnost in čast kitajske vlade. Premier Hehru predsednika vlade in zaradi te- je odločno zavrnil kitajsko pri- janja za sklenitev tega sporazuma so bila v teku že skoraj eno leto, načelna privolitev Italije pa je bila baje dana na zadnjem pariškem sestan- parlamentu »neprimerna in neumestna-«. Indija hoče ostati v prijateljskih stikih s tibetanskim ljudstvom in mu želi napredek v svobodi. Hkrati pa je za nas važno, je nadaljeval Nehru, »da ostanemo v prijateljskih stikih z veliko kitajsko sosedo. To ne pomeni, da se moram jaz, naša vlada, maš parlament ali kdor koli drugi podrediti kakršnemu koli diktatu katere koli dežele, pa najsi je še tako velika in močna. Pač pa to pomeni, da maramo v težavnem polo- stavni del kitajske države. Toda Tibet vendar ni Kitajska, Tibet ni kitajska pokrajina. Tibet je avtonomna oblast, ki je bila sestavni del kitajske države. To so bile njegove besede, kolikor se spominjam. Zaradi tega hočemo ravnati s Tibetom kot z avtonomno oblastjo, mi je dalje razlagal svoje stališče in mu dati popolno avtonomijo. Vse kar lahko rečem, je to, da smo morali priznati kitajsko suverenost nad Tibetom. Bil pa sem srečen, ko sem slišal, kaj je Ču En Laj žaju ravnati vsaj s trohico govoril o avtonomiji Tibeta, vzdržnosti in modrosti, ne pa Dejal sem mu, da bodo težave »redsednika vlade in zaradi te- je odločno zavmn Kitajsao pri- vzdrznosta m moarosu, ne ^ r/ejcn sem m-u, na a iznašam zelo oster očitek, pombo, da bi bila vsaka raz-' v trenutkih razburjenja storiti bržčas mnogo manjše, ce bodo » 'Ijjjo imeti dobre odnošaje s prava o Tibetu v Indijskem irar v»i lahko našo deže- Dovsem tako ravnali, ker sem Sestanek v Bukarešti Po pisanju romunskega tiska je bil te dni sestanek vladnih delegacij vzhodnoevropske gospodarske organizacije SEV nekaj, kar bi lahko našo deže- povsem tako ravnali, ker sem lo pripeljalo v težave.-* Nehru se spomnil težav pred tremi je zanikal kitajske trditve, da leti zaradi tistega, kar so ime-je indijsko obmejno mesto Ka- novali upor Kambov v sosed-limpong »središče uporniškega njem kitajskem Sikjangu,-poveljstva-*. Tibetanci lahko T " Bukarešta, 1. aprila. (Tanjug.) Romunski tisk je danes sporočil, da je bilo tukaj zasedanje delegacij vlad dršav vzhodnoevropske gospodarske organizacije (SEV), na katerem so proučevali vprašanja s področja gradbeništva In splošne Industrijske izgradnje. Kakor poudarja tukajšnji tisk, to zasedanje predstavlja etapo v razvoju gospodarskega sodelovanja 8RV. Predstavniki Poljske, Sovjetske zveze, Romunije, Vzhodne Nemčije. Češkoslovaške. Bolga. rije in Madžarske s0 na tem zasedanju proučevali rezultate s področja gradbeništva v zadnjih letih in določili plane za prihodnji dve leti. .Področje gradbeniške industrijske Izgradnje ie pomembno področje dejav_ nosti SEV zaradi planov Industrijske Izgradnje v teh državah. Vzhodnoevropske države so začele skupno graditi nekoliko važnih Industrijskih objektov. Poljska. CSR In Vzhodna Nem- čija ter Romunija »kupno gradijo pri romunskem mestu Braile velik kombinat za proizvodnjo 200.000 ton celuloze letno. Romunija In Češkoslovaška bosta s skupnimi napori izgradili več hldrocentral ln Industrijskih objektov za predelavo lesa. Pred nedavnim Je bilo v Bukarešti zasedanje komisije za petrolej vzhodnoevropskih držav. na katerem so prav tako določili, da bodo s skupnimi napori zgradili naftovod, ki bo vezal Sovjetsko zvene s Češkoslovaško. Poljsiko In Vzhodno Nemčijo. Vsi tt načrti imajo namen nadaljnje gospodarske povezave držav Vzhodne Evrope na načelu tako Imenovanega »recipročnega usklajevanja« nacio. Lahko se tudi sklepa, da SEV kaže vedno resnejše napore za čim tesnejše združevanje gospodarskih sil teh držav na vseh področjih njihove gospodarske aktivnosti. S tem v zvezi se Izdelujejo tudi skupni skladi ln gospodarski načrti za razvoj posameznih Industrijskih vej v teh državah vse do leta 1955, po zgledu sedemletnega plana Sovjetske zveze. prihajajo v Kalimpong, ne morejo pa z indijskega ozemlja širiti propagaiido ali drugače delovati proti prijateljski Kitajski.« »Ko je kitajski ministrski predsednik prihajal v Indijo Kakor poroča agencija Nova Kitajska, je danes časopis »Zen Min Zi Bao« objavil uvodni članek pod naslovom »Končno likvidiran upor v Tibetu«. V uvodnem članku piše, da so lokalna vlada in rekacio-narni gornji sloji Tibeta skle- preuseuiiiA. * —----“ ----- =>---•»* T. ------------- pred tremi leti, štirima ali dve- nili zaroto z imperializmom, s ma letoma, oli tudi še pred pol Cangkajškovo bando in tujimi leta, sva govorila o položaju reakcionarji ter odkrito potep-v Tibetu in sicer je on sprožil razgovor. Vsaj kolikor se spominjam, tega vprašanja ni sem načel jaz. Ob teh priložnostih je dejal, da je Tibet po njegovem in v skladu s stališčem LR Kitajske vselej se- VREME Stanje, 1. aprila: od Azorov o reko srednje Evrope do Urala se Je zgradilo področje visokega zračnega pritiska. Vzhodni vetrovi dovajajo v nižinah hladen zrak Napoved za četrtek: Zmerno oblačno vreme. Temperature ponoči med 2 in 6, v Primorju 9. najvlšje dnevne med 14 ln 17 eto-pinj C. Pihal bo zmeren vzhod-nik.. Zahtevo po amnestiji v Španiji Madrid, 1. aprila (Reuter). — tvluulc,„ -------------------- - Španskemu ministrstvu za pra- nlh gospodarstev teh držav Ivosodje je bila postavljena za_ ___________________ hteva, nai ob 20-letnlci zaključka državljanske vojne pomilosti vse osebe ki so zaprte kot politični krivci. Ta zahteva 1e dostavljena v neki ■ peticiji, ki jo je podpisalo 2000 članov družjn teh zapornikov. To' peticijo je ministrstvu izročila neka dele-• gači ja žena. katerih- možje so v zaporih. obtoženi aktivnosti orotl režimu generala Franca. Točno število zaprtih oseb kot političnih krivcev, ni poznano. Zvedelo se je, da 1e sedal v španskih zaporih okrog oseb. * Proslave E0U na Cipra Nikozija. 1. aprila (AFP). — Ciprski Grki -roslavljajo danes štiri letnico BOKA. S tem v zvezi so delavci prekinili z delom, vse trgovine razen prodajaln za prehrambene proizvode, so zaprte. Po ulicah Nikozije je Sel sprevod z. nadškofom Makarlo-som na čelu. Nosili so mnogoštevilne zastave. Udeleženci . slovesnega sprevoda so ee Po- 18.000 klonili spominu padlih pripadnikov BOKA. TELEGRAMI BRUSELJ. _ V Bruslju« se je začela konferenca komuni- stičnih partij šestih držav članic skupnega tržišča. Na konferenci bodo proučevali politični in gospodarski položaj v tem delu Evrope. Prav tako se bodo sporazumeli o ukrepih za borbo proti monopolom in brezposelnosti. ... , , PARIZ. _ Predsednik lokalne vlade Madagaskarja je poslal poziv generalu de Ganila s prošnjo za takojšnjo pomoč Francije, da bi odvrnili nevarnost lakote, ki grozi Madagaskarju zaradi velike škode, ki so jo v prejšnjem tednu povzročili cikloni. MOSKVA. __ V Sovjetski zvezi so uvedli nadzorstvo bank nad nporabo plačnih fondov v podjetjih. V mnogih podjetjih aporaba plačilnih fondov ni bila v sklada s porastom produktivnosti dela. BONN. — Predstavnik zahodnonemškega ministrstva za obrambo je potrdil, da se za sedaj ne postavlja vprašanje insta-liranja ramp za Izstreljevanje raket srednjega dometa v Zahodni Nemčiji. BUENOS AIRES. Pribliino 2500 vojakov so poslali v pristanišče Bnenos Aires, da bi prisilili pristaniške delavce, da bi se vrnili na delo. BAMAKO. — Slovesno so podpisali konvencijo ob prenosa francoskih funkcij na novo afriško republiko Sadan. Na ta način je francoski Sadan pravno postal avtonomna enota v okvira francoske skupnosti. BUKAREŠTA. — V Bukarešto je prispel generalni direktor mednarodne agencije za atomsko energijo Sterllng Coul, ki se bo s uradnimi predstavniki Romunije pogovarjal o vzpostavitvi in razširitvi sodelovanja mednarodne atomske agencije in romanskih ustanov sa miroljubno Izkoriščanje atomske energije. tali sporazum o ukrepih o mirni osvoboditvi Tibeta, odpeljali Dalaj lamo in organizirali oborožen upor. Narodnoosvobodilna armada Kitajske ob aktivnem sodelovanju rodoljubno nastrojene duhovščine in prebivalstva Tibeta so hitro zadušili upor na področju Lhase, ter nadaljujejo z operacij^* mi čiščenja na nekaterih dr^ gih področjih Tibeta. Časopisna agencija Nova Kitajska poroča, da je rodoljubno duhovništvo ;n mestno prebivalstvo slojev Tibeta poslalo Mao Ce Tungu in premieru Cu En La ju brzojavko, s katero podpirajo ukrep Cu En Laja o razpustu lokalne tibetanske vlade, organizatorje upora pa obsojajo. Brzojavko je podpisal tudi Pančen Kampo Lia v imenu vseh, ki jih predstavlja. Arabska liga v Bejrutu Bejrut, 1. aprila (Reuter). — Maroški premier Abdulah Ibrahim je prispel včeraj z letalom v Bejrut kjer se bo udeležil zasddanja političnega odbora Arabske lige. Generalni sekretar Arabske lige Hasuna je prispel danes v Bejrut. Z njim je . pripotoval tudi libanonski veleposlanik v Kairu Abu Katera. Hasuna Je Izjavil, da ni ničesar novega v zvezi s stališčem Tunizije ln Iraka, vendar se on trudi, da M dosegel njihovo sodelovanje na konferenci. Zaradi melioracij povečanje dohodka Vodna skupnost porečja Drave po prvem letu uspešnega dela Drug. občni zbor Vodne skupnosti porečja Drave je ponovno potrdil važno delo te ustanova za izvajanje obsežnih in nujnih vodnogospodarskih nalog, ki so žo dolga leta čakale rešitve. Čeprav je delo šele začeto, se že odraža v gospodarski in komunalni izgradnji mariborskega okraja. To so potrdila poročila upravnih odborov članstvu ua minulih sestankih po občinah, celotno dejavnost Vodne skupnosti pa zajemata poročili na drugem rednem občnem zboru v Mariboru, ki sU. ju podala predsednik upravnega odbora Vodne skupnosti porečja Drave tov. Tino Lah in direktor ustanove inž. Ivo Senica. V urejanje hudournikov je bilo lani vloženo blizu 41 milijonov dinarjev iz sredstev Vodne skupnosti, lz republiških in zveznih sredstev pa še nadaljnjih 16 milijonov din. Ta sredstva so bila vložena za urejanje hudournikov Crkvendce pri Vuzenici, Radeljskega potoka, Zelenbreškega jarka, hudourniškega dela Mislinje, Velke, Framskega potoka in Meže. Prd regulaciji rek in potokov jo bila na prvem mestu Pesnica, za kar' je bilo porabljenih nad 53 milijonov din. Delali so tudi na regulaciji Dravinje in njenih pritokov, na utrjevanju Drave pri Dravogradu, na zavarovanju obrežja Drave pr! Središču in regulacij; Ložnice. Skupno ie bilo vloženo za regulacije 91 milijonov din. Znatna sredstva so bila vložena kot dotacije in posojila za gradnjo vodovodov, ki so jih bije deležne malone vse občine v okraju. Skupna pomoč občinam presega 46 milijonov din. Tud! za urejanje najnujnejših kanalizacij je bilo porabljenih nad 17 milijonov din. Skupna vrednost vodnogospodarskih gradenj v letu 1958 znaša 218,230.000 din. Problem, s katerim se je uprarvn; odbor Vodne skupnosti resno ukvarjal v minulem letu je bito kritično stanje projektov. Vendar je s pravilnim koriščenjem in z viTm liran jem sredstev bila dosežena zadovo- Prihodnji sejmi pod kupolo Gospodarskega razstavišča Velika dvorana Gospodarskega razstavišča v Ljubljani bo letos še šurikrat prizorišče srečanj med gospodarstveniki in trgovci iz Jugoslavije in drugih držav. V 1959. letu so predvide-n namreč še trije mednarodni sejmi in ena mednarodna razstava. Od 9. do 17. maja bo na Gospodarskem razstavišču III. meonarodni sejem embaJaže. od 7. do 14. julija mednarodna razstava varilne tehnike, od 28. avgusta do 6. septembra V. jubilejni mednarodni vinski .sejem in od 16. do 25. oktobra VI. mednarodni sejem »Sodobne e.ektronike«. Na III. mednarodnem sejmu embaJaže bodo sodeloval; razstavljavci iz vseh naših republik pa tudi iz nekaterih drugih držav, tako iz Nemčije. Avstrije in Italije. Razstavljali bodo vse vrste domačih in tujih embalaž iz lesa. pločevine, stekla, papirja, kartona, tekstila in p-astičnih mas, surovine za izdelovanje embalaže in tudi stroje za proizvodnjo embalaže, merjenje količin in zavijanje. Težišče mednarodnega sejma embaJaže bo na sodobnem obratu za vnaprejšnje zavijanje s stroji in s pripravami za modernizacijo prodaje -* trgovinah na drobno in uvedbo prodajaln s samopostrežbo. Center za embalažo pri Trgovinski zbornici za LRS bo ns dan otvoritve tega sejma podelil priznanje »Jugoslovansk' Oskar za embalažo 1959« za najboljše domače vzorce embalaže Med sejmom bo tudi vrsta strokovnih posvetovanj, na katerih bodo razpravljali o zboljšanju blagovnega prometa, o sodobni prodaji (samopostrežba. hitrejša postrežba itd.), o problemih v proizvodnji embalaže. o racionalizaciji prevoza in tako dalje. Ljubljana je zlasti po kongresu Mednarodnega urada za vino 1957. leta postala znana po vsem svetu kot eno izmed pomembnih mednarodnih središč za pregled, ocenjevanje in trgova- nje z vinom. Zato je pričakovati tudi ob V. jubilejnem mednarodnem vinskem sejmu, da se ga bo udeležilo vsaj toliko razstavljavcev in ponudnikov kot zadnjega. Namen tega sejma je predvsem, da zaradi vedno večje proizvodnje kakovostnih domačih vin utrdimo sedanje mednarodne poslovne zveze. sklenemo nove in tako povečamo izvoz naših vin, hkrati pa tudi skrbimo za kultumejšo potrošnjo vin doma. Na letošnjem vinskem sejmu bodo republiški organizacijski odbori priredili posebne dneve republik, ki naj pripomorejo k uveljavitvi vam iz vseh jugoslovanskih vinorodnih pokrajin. Pred kratkim se je sestal tudi zvezni odbor za pripravo III. mednarodnega lesnega sejma in slenil, da bo ta sejem spomladi 1950. leta v Ljubljani. Ijiva realizacija. Pravtako je povzročalo težave pri izvajanju vodnogospodarskih del neredno plačevanje deležev, saj so neporavnane obveznosti Članov do Vodne skupnosti znašale ob koncu minulega leta nad 140 milijonov dinarjev, ali 41 odstotkov letnega vodnega prispevka. Delegati so za letošnja dela na ureditvi hudournikov potrdili predračun 68 milijonov din. Dela bodo nadaljevali na devetih hudournikih, predvsem na Leškem potoku, Vuhreškem potoku, Javorškem potoku ln Crkvenici. Razen tega bodo začeli z regulacijo Mislinje ter Bistrice v bližini Slov. Bistrice. Mislinja gooža zlasti republiško cesto Dravograd—Velenje in nekatera naselja. Lani so začeli delati na regulaciji sami Slovenjgradčani s pomočjo občinskega prispevka. Ta dela bodo tudi letos nadaljevali, Vodna skupnost pa bo letos regulirala Mislinjo na odseku Otiški vrh— Slovenj Gradec. Največja dela so tudi letos predvidena na Pesnici in Ložnici. V Pesniški dolini je še vedno 9.600 ha poplavljenih ln - a-močvlrjenlh površin in sodi sanacija tega področja med največja melioracijska področja v Sloveniji. Vodna skupnost bo letos porabila za Izvajanje del v tej dolini 75 milijonov din. Ko bo to področje osušeno in zemlja Izboljšana s potrebnimi agrotehničnimi ukrepi, se bo letni dohodek na n j el povečal na 446 milijonov din. Zato je tudi razumljivo zanimanj e lastnikov zemljišč za izsuševalna dela. Glede na potek melioracije v zadnjem letu, bo predvidoma letos Pesnica regulirana do železniške proge Ptuj—Ormož. Od tu pa se začenja poplavljeno področje in najtežje delo. Vsak kilometer osušenega zemljišča od tu dalje bo pomenil ogromen prispevek k povečanju proizvodnih zmogljivosti Pesniške doline. Se nadalje bo Vodna skupnost pomagala pri gradnji vodovodov v okraju, predvsem se bo zavzela za dograditev vodovoda v Ptuju ln v Slovenskih goricah, kjer je vprašanje zdrave pitne vode zelo pereče. Za gradnje v ta namen je odobrenih v predračunu letos 54 milijonov din. Vendar bo za hitrej-šo izgradnjo vodovodne mreže nujno zbrati še čimveč sredstev iz lokalnih virov, kar bo naloga lokalnih vodnih skupnosti, ki morejo v te namen zainteresirati ljudi za prostovoljna dela Delegati so po potrditvi pred računa In daljši razpravi sprejeli spremenjena pravila Vodne skupnost; ter izločili iz članstva nekatere člane, ki se bavijo samo z uslužnostnimi storitvami. (jp) 'i : ' 'ri j m Vuhreški potok, eden izmed mnogih, ki čakajo ureditve Sprostitev blagovne izmenjave z Italijo Jugoslovansko italijanska trgovinska pogajanja, ki so jih začeli meseca decembra lani v Rimu, so nadaljevali ln končali v Beogradu 24. marca letos. Uspeh teh pogajanj, ki so bila v okviru sestanka jugoslovanske italijanske mešane komisije, je bil podpis dodatnega protokola (tretjega po •> rsti) k jugoslovansko-italijanskemu trgovinskemu sporazumu iz 31. marca 1955, kakor tudi dveh dodatnih protokolov k sporazumom o Tokalni izmenjavi blaga na obmejnih področjih (tržaško in gor iško). Jugoslovansko-italijanski dodatni protokol ureja izmenjavo blaga med obema državama za čas od 1. aprila letos do 31. marca prihodnjega leta. Glede režima izmenjave določa novi protokol nadaljnjo sprostitev uvoza v Itattljo za še 74 proizvodov jugoslovanskega izvoza (sistem »A-dogana«). Med temi proizvodi so posebno zanimivi naslednji; ječmen, oves, predelave sadja in povrtnine, mineralna voda, žganje, pivo, rezanci sladkorne pese, celulozni les topola, železniški pragi, furnir, vezane plošče, par- ket, Cesonitpe plošče, pohištvo, končni lesni izdelki, cement, končni usnjeni izdelki, pletar-ski izdelki, opeka in strešniki, steklo in stekleni izdelki, kovinska embalaža, ročno in strojno orodje, majhni elektromotorji, kmetijski In orodni stroji in drugo. Zlasti je važno poudariti, da je z izpolnitvijo, ki jo določa nedavno podpisani protokol, jugoslovanski izvoz lesnega sektorja v celoti oproščen administrativnih omejitev pri uvozu v Italijo. To vsekakor pomeni znatno olajšavo za jugoslovanske Izvoznike lesa, k; se zanimajo aa razširjanje izvozne strukture lesnega sektorja ter tistih polizdelkov in končnih izdelkov, katerih izvoz je bil doslej kvantitativno omejen. Za zelo pomemben sektor jugoslovanskega Izvoza, ki je sodeloval v skupnem izvozu v Italijo s 30%, je bil obdržan nadaljnji sistem kontingenti-ranja, torej administrativnih omejitev (živina, meso, konji, prašiči, ribje in mesne konzerve, sveže in soljene ribe in drugo). Za te proizvode je obdržan sistem » A-dogana con-trolleta«, kar pomeni, da do višine določenih kontingentov niso potrebna uvozna dovoljenja. Treba je pričakovati, da bo pri prihodnjih trgovinskih pogajanjih tudi na tem področju napravljen nadaljnji korak za odstranitev za sedaj še obdrža-nih omejitev. Obmejna sporazuma (tržaški in goriški). Poleg nekaterih povečanj posameznih kontingentov v seznamih jugoslovanskega izvoza v okviru obeh sporazumov o lokalni blagovni izmenjavi je posebno važno omeniti, da so bile sprejete nekatere izpremembe glede na režim urejanja blagovne izmenjave med omenjenima področjema. Namesto dosedanj ih posamezno določenih kontingentov za vsak posamezni proizvod so se sporazumeli, da se režim »A-dogana«, torej izvoz brez vsakršnih kvantitativnih ali drugih omejitev, uporablja za vse tiste predmete jugoslovanskega izvoza v okviru obmejnih sporazumov, za katere velja tak režim v glavnem jugoslo-vnsko-italijanskem trgovinskem sporazumu. Tak režim izmenjave pomeni vsekakor znatno bolj prožno obliko administrativnega urejanja blagovnega prometa med obmejnimVokraj 1. Glede nadaljnjega razvijanj a industrijske in tehnične kooperacije, kakor tudi morebitne sklenitve novega dogovora o posebnih dobavah so se dogovorili, da se bodo razgovori nadaljevali v najkrajšem času. V splošnem se lahko glede na rezultate letošnjega sestanka jugoslovansko - italijanske mešane komisije ugotovi naslednje: Obe delegaciji sta se sporazumeli, da je režim libe- ralizacije izmenjave, ki je v zadnjih štirih letih postal prevladujoč činitelj pri urejanju pogodbenih odnašaj ev med obema državama, znatno pripomogel k povečanju skupnega obsega izmenjave. Ugotovil; so tudi, da jugoslovansko-italijan-ska trgovinska izmenjava še vedno ni dosegla svojega viška, čeprav stalno narašča, in da so na obeh straneh tudi komercialne možnost; in zanimanje za njeno nadaljnje povečanje. Jugoslovanska prizadevanja, da bi zadeve debalansa med jugoslovanskim uvozom iz Italjije in izvozom v Italijo, urejali z razširjenjem jugoslovanske izvozne strukture, so našla razumevanje pri italijanski delegaciji. Glede na to še ni bilo storjeno vse, toda nedavno podpisani trgovinski protokol vendarle pomeni pomemben korak naprej. Ta napredek se ne sme podcenjevati, ker lahko pričakujemo, da bo v svojem bistvu pomenil zaključno stopnjo v odstranjevanju vseh administrativnih omejitev, k; ovirajo in omejujejo prosto kroženje blaga v obeh smereh. Dejstvo, da so probleme jugoslovansko - ital ijanskih trgo-vlnskih odnošajev objektivno in vsestransko obravnaval; in da so v trenutnem položaju storili, kar je mogoče, je vsekakor najbolj pozitiven rezultat nedavno končanih jugoslo-vansko-italijanskih trgovinskih pogajanj. M. Žiberna Pristen sadni sok tudi v Ljubljani Sadni sok, kakršnega že poldrugo leto izdeluje »Hladnjača« v Beogradu Ima vedno dovolj ljubiteljev. Kdo bi se sicer branil izvrstne osvežujoče pijače, ki je zares pristna. V Ljubljano smo ga dobili bolj za poskušnjo, vendar je želja Ljubljančanov, da bi ga Izdelovali tudi pri nas, saj bi domača proizvodnja eeno precej znižala. V delikatesnih trgovinah, pri Figovcu in v kavarni Evropa bomo lahko Ljubljančani te dni kupili izvrsten osvežujoč sadni sok, kakršnega sl že leta zaman želimo. Podjetje »Prehrana« je v beograjski »HJad-njači« nabavilo 25.000 dvodeci-litrskih steklenic jabolčnega in mareličnega soka. Stekleničico jabolčnega soka bomo lahko kupili za 35 din, mareličnega Pa za 48 dinarjev, v kavami pa za 40 din, oziroma 55 dinarjev). Seveda je cena kar visoka, vendar so v njej všetj tudi prevozni stroški, ki iz Beograda do Ljubljane precej narastejo. Kot da v Ljubljani ne bi imeli možnosti za izdelovanje sadnih sokov! Seveda jih imamo. Sadja jo dovolj in tudi hladilnica je, le posluha ni pravega, češ, da pri nas ne bo . povpraševanja po sadnih sokovih, ker je cviček bolj priljubljen . . . Beograjska »Hladnjača« pa se je brez posebnih predsodkov lotila izdelovanja integriranih sadnih sokov, lani poskusno, letos pa so že začeli z redno proizvodno — 6000 steklenic v eni uri. S tem pa še daleč ne morejo ugoditi vedno večjemu povpraševanju, kajti med po-potjrošnJki so tudi. bolnišnice, okrevališča, otroški domovi. Naraščajoče zahteve po pristnih sadnih sokovih so upravičene in taki so integrirani sadni sokovi, ki so pravzaprav sadeži v tekoči obliki. Ti vsebujejo namreč tudi sadno meso in ohranjajo okus sadežev, medtem ko moremo pri bistrih sadnih sokovih, kakšni so nam v trgovinah sedaj na voljo, razbrati izvor sadnega soka šele — z etikete. Teh 25.000 steklenic ki so jih pripeljali kamioni iz Beograda, naj bo torej vzpodbuda za cenejšo in mnogo boljšo proizvodnjo vitaminskih pijač tudi v Sloveniji. V. K. ZDRAVSTVENI POPUSTEk[ ALKOHOLIZEM sccialnozdravstveni in kulturno etični problem Pretekli teden je bil v Ljubljani seminar za zdravnike, ki se ukvarjajo z zdravljenjem alkoholikov. Priredil ga je republiški svet za zdravstvo v sodelovanju z glavnim odborom RK Slo-aije in psihiatrično kliniko ljubljanske medicinske fakultete. Na seminarju je imel uvodno predavanje prof. dr. JANEZ KANONI. Z namenom, da bi vsa naša javnost v kar največji meri sodelovala v boju proti alkoholizmu, objavljamo predavanje prof. dr. Kanonija v Izvlečkih. Hkrati pa je to tudi prvi prispevek ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja, ki ga bodo vsi narodi sveta posvetili duševnemu zdravju človeka. V novi družbeni stvarnosti, ki je plod nedavne nacionalne in socialne revolucije, se je mora--a roditi tudi nova zdravstvena politika, ki vrednoti bolezen ne ie z indvidualnega in biološke, ga, marveč tudi s kolektivnega •n socialnega vidika. Zlasti v socialistični državi ni bolezen zlo, ki hromi samo bolnika je tudi zlo. ki hromi in mori celoten ljudski kolektiv. Na razne načine se uveljavlja njena rušilna sila. Najhuje ds se uveljavlja prav v primerih nekih Dsi-ničnih moteni, ki spodjedajo življenje ljudskega kolektiva zlasti zavoljo svojih poudarjenih antisocialnih potez na vseh mogočih toriščih njegove dejav- nosti, pa taidl celo politične. Zlasti naš psihiater — sodn; izvedenec bo potrdil v celoti kruto resnico navedenih besed Spričo dejstva, da je sleheri. bolezen, zlasti pa še psihična, zlo. ki moti ljudski kolektiv v njegovem žitju. ln kakršne koli dejavnosti sploh, j« kaj umljivo, da krepi z njimi ne samo njegove ekonomske, marveč še druge pozicije. Naš zdravnik pa, ki Ima na fronti te borbe komandni položaj, je prenehal biti zgolj ranocelnik postal je tudi pomemben' socialni delavec, še zlasti pa velja to za zdravnika — psihiatra. Tudi v socialni medicini ln družbi kot taki, mu pripada pomembno mesto. Psi- hiater sedanjosti mora mimo svoje matične stroke obvladati bolj ali manj somatsko medicino, biti mora kos psihološki problematiki, izkazati se mora kot dober sociolog, z eno besedo — postal je družbeno zdravstveni delavce v najširšem smislu. Težišče svoje dejavnosti je prenesel iz kuratlve v prevent ivo- Civllizacija. ki nenehno pora-ia tudi duševno patologijo — zlasti v smeri pslhonevroz (»živčnosti«) in alkoholizma — razkraja z njo svoj psihološki substrat. se pravi družbo. V ZDA je sleherni drugi pacient psihonevrotik ln Isto velja tudi za Anglijo. Vseučiliškl profesor John Haldane piše v svoji knjigi »Marksistična filozofija ln znanost« naslednje: »Približen račun kaže .da bi v primeru, če bi sprejeli skrajne zahteve psihoanalitične šole potrebovali zbor kakih 50.000 psihoanalitikov. da bi Anglijo nekako ozdravili živčnih bolezni.« Porast psihonevrotlčnlh obo. leni pa je tudi pri nas problem, ki tare psihiatra 1° manj tudi ne praktičnega zdravnika in že družbo kot tako. S socialnega gledišča je ta problem neprimerno pomembnejši od tuberkuloznega ln vendar ga puščamo docela vnemar. Zlasti zavoljo neustreznega zdravljenja nudimo psibonevro-tikom vse možnosti, da se bavijo sami s svojimi nevšečnostmi, pa jih spravimo na pot skrajnega samoljubja, ki ilm naposled pokoplje takolmenovano vest do zdravja ln dela. tako, da Imamo naposled lahko opravka celo z asocialnimi duševnimi invalidi če že prezremo finančni deficit, ki gre v težke milijone dinarjev. Mimo nespornega porasta psl-honevrotičnlh obolenj, pa ogroža moralno in materialno ljudski kolektiv bolj kot kdaj poprej nam vsem znana tn za slovenski narod res že nečastna bolezen — alkoholizem. Tudi problem alkoholizma smo prehudo' prezrli. Sele pet let je tega. ko je jugoslovanski Rdeči križ uprl svojo pozornost v po-šastno naraščanje alkoholizma, ki ni samo resen socialno medicinski. marveč že kulturni In etični problem, zlasti pri slovenskem narodu. V statističnem prikazu o kriminalnosti raznih duševnih abnormnostl v Sloveniji slede alkoholne psihoze shizofreniji (duševni razcepljenosti) In so tako na četrtem mestu. Krlminogenl pomen alkoholizma pa je še hujši. Statistični prikaz ge namreč nana- ša zgolj na alkoholne psihoze, pušča pa vnemar prehudo število alkoholomanov z latentnimi in manifestativnlmi krimlnoge-nimi tendencami. Boj Rdečega križa zoper naraščanje alkoholizma ,pa bo uspešen samo s pogojem, da dobi svojega organiziranega zaveznika na področju zdravstvene (zlasti psihiatrične), socialno — varstvene, prosvetne, sodno upravne, kriminološke dejavnosti ter še kod drugod. Po podatkih, ki jih je zbralo tajništvo za notranje zadeve OLO Ljubljana, je bilo v letu 1955 na območju mesta Ljubljane storjenih v pijanosti 2149 prekrškov od ljudi, ki so se drzno ali surovo vedli, ogrožali javni red, varnost prometa ali svojo osebno varnost. Vozniki vozil so v pijanosti storili 266 cestno-prometnlh prekrškov. V letu 1955 je bilo pridržano do Iztreznltve 2033 oseb (dnevno povprečno po 5 oseb). Na območju Ljubljane je med temi. ki so često pridržani do iztrez--nitve, 72 kroničnih alkoholikov. Svet tajništva za notranje zadeve je sprejel sklep, da bi bilo treba z osebami, ki so do onemoglosti pijane, ravnati kot z bolniki in ilm dati zdravstveno pomoč. Glede na to je bil dan predlog, naj bi ustanovili v bolnišnici za duševne In živčne bolezni v Polju, poseben oddelek, kamor bi pošiljali s cest ln lokalov ljudi, ki so v takem stanju. Nadalje je bilo sklenje- no, da se na odločilnem mestu sproži vprašanje obveznega zdravljenja kroničnih alkoholikov. Med kroničnimi alkoholiki je nešteto karakterističnih primerov, ki s svojimi dejanji po-vzročajo družbi veliko škodo. Večina teh ljudi ima večje število otrok in je povsod vprašanje njihove moralne vzgoje in oskrbe. Tj otroci so zaradi pomanjkanja hrane in nege že od rojstva podvrženi raznim boleznim ln često zaidejo na kriminalna pota. En sam tak kronični pijanec, ki ima doma šest do sedem otrok in vsi živijo iz sredstev socialnih ustanov, stane državo po več deset tisoč dinarjev mesečno. Zato je nujno, da se zoper nje podvzamejo ukrepi in so jih odda v prisilno zdravljenje. Ker pa zdai prostorov zato ni, je nujno, da se ustanov; oddelek, kamor bi se 'ti kronični alkoholiki pošiljal; na prisilno zdravljenje ter bi s tem prihranili visoke zneske, ki se trošijo danes na račun teh ljudi. Kako vse bolj resno postaja vprašanje alkoholizma v Sloveniji, sprevidimo na mah, če si prikličemo v spomin porast alkoholnih psihoz. Od 1940. leta do septembra 1949. leta je -ilo sprejetih v bolnišnico za duševne in živčne bolezni v Polje kar 329 primerov alkoholnih psihoz. Zelo poučna je primerjava teh primerov, če jo izvedemo iz vi- dika spola, porekla (vinorodni in nevinorodni kraji), in poklica. Od omenjenih 329 primerov alkoholnih psihoz odpade na moške 276. na ženske pa 53-Pred vojno je bila ženska kot alkoholik kaj redek pacient bolnišnice za duševne in živčne bolezni v Polju. Od gomjdh primerov je bilo 235 bolnikov iz nevinorodnih krajev, 104 pa iz vinorodnih. S stališča poklicev pa jih je bilo največ obrtnikov z nameščenci in svojci, nadalje velikih in srednjih posestnikov, za temi sledijo delavci In njihovi svojci, potem pa Intelektualci in Industrijski delavci. Omenjeni podatki pričajo, da se lotevajo alkoholne psihoze sedaj že žensk v taki meri, kot to ni bil primer pred vojno; da se lotevajo alkoholne psihoze bolj prebivalstva nevinorodnih krajev, čemur bo med drugim vzrok tudi uživanje koncer.lri ranih alkoholnih pijač v raznih oblikah in slabega vina; nadalje tudi to. da se lotevajo alkoholne psihoze med raznimi poklici najbolj obmikov z nameščene; im svojci, in sedaj v že prehudi ln vse obsodbe vredni meri tudi intelektualcev, ki so kar na četrtem mestu. Ta bežna analiza alkoholnih psihoz prepričevalno govori, da je vprašanje alkoholizma v Slo venljj kar resen socialno medicinski in že kulturni in etični problem, ki mu bo morala člm-prej posvetiti na j večjo pozornost tudi naša ljudska oblast. Knjižnice bo treba izboljšati Z redne letne skupščine Svobod in prosvetnih društev mariborskega okraja V ponedeljek je bila v Mariboru redna letna skupščina Svobod in prosvetnih društev mariborskega okraja. Razen 174 delegatov’ so se je udeležili tud; predsednik republiškega odbora Svobod in prosvetnih društev Vladko Majhen, sekretar Okrajnega komiteja Miloš Ledinek, podpredsednica Okr. ljudskega odbora Maribor Ančka, Kuharjeva in še nekateri drugi predstavniki javnega in političnega življenja v Mariboru. O delu v preteklem letu je poročal član Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev Maribor Ivan Gorjup in poudaril predvsem velik pomen izobraževanja odraslih in potrebo po novi, sodobni vsebini dela »Svobod«, ki naj postanejo žarišče kulturno-prosvetnega dela, izobraževanja, in razvedrila v občinah. Potrebe izo- ' * «>•£. ■ - ' ‘r-► •< KvK-rT i : m M braževanja narekujejo ustanavljanje delavskih univerz v vseh večjih krajih v okraju, več skrbi pa bo treba posvetiti usposabljanju strokovnih predavateljev za razne tečaje, seminarje in predavanja. Predvsem bo treba izboljšati knjižnice v okraju. Od sto enajst knjižnic v okraju jih je le polovica, ki delujejo kot samostojne ustanove z zagotovljenimi rednimi proračunskimi sredstvi. Prav bi bilo, da tudi po ostalih, občinskih ljudskih odborih knjižnice ne bi ostale na zadnjem mestu. Doseči bo treba, da bodo vse knjižnice uvedle družbeno upravljanje v obliki knjižničnih odborov, zanje bo treba zagotoviti sredstva pri obč. ljudskih odborih, knjižnicam bo treba dati ustrezne prostore za čitalnice, okrajni svet pa naj tudi v bodoče prireja čim več seminarjev za knjižničarsko osehfle in naj nadzoruje poslovanje knjižnic v okraju. Viden je napredek v dramski dejavnosti. Tu prednjačijo predvsem industrijski kraji, vendar je razprava pokazala, da bo treba tudi tu še marsikaj storiti. Pritegniti bo treba v dramske skupine širši krog mladine, vzdrževati stike s šolami in pionirji, pripraviti pe- strejše programe dramskega dela. izboiljšati repertoar dramskih del, ustanoviti pri vseh občinskih svetih dramske komisije, nadaljevati s posveti za režiserje, sosvet za dramatiko pri Okrajnem svetu pa naj bo še nadalje stalni umetniški svetovalec. V Mariboru bo treba spričo' naraščajočih potreb ustanoviti v kratkem tudi poklicno lutkovno gledališče, ki bo razen rednih predstav v Mariboru obiskovalo tudi ostale kraje Poskrbeti pa bo treba tudi za strokovno usposobljene pevovodje, ki bodo kvaliletno vodili pevske zbore. Razprava je pokazala, da ho treba dejavnost »Svobod« in prosvetnih društev v mariborskem okraju še izboljšati. Letošnje leto naj bo spričo proslav ob 40. obletnici ZKJ leto plodnega in intenzivnega dela, ki naj vodi k še večjim uspehom. Ob koncu so delegati ponovno izvolili za predsednika Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev Maribor Petra Kocipra, petindvajsetim najzaslužnejšim članom in »Svobodam« v Ptuju, Mežici in »Slavi Klavora« v Mariboru pa so podelili odlikovanja za njihovo uspešno in požrtvovalno delo. SPORI________________ SVETOVNO NAMIZNOTENIŠKO FKVENSTVO V DORTMUNDU Japonci vnovič dvojni zmagovalci Evropski prvak Madžarska - na drugem mestu Dortmund, 1. aprila. (Posebej za »Slovenskega poročevalca« — po telefonu.) Sinoči malo pred polnočjo so v veliki dvorani \VestfalenhaIle izzveneli zadnji udarci moških in žensk v tekmovanju za pokal Corbillon in Swaytling — nagradi za žensko in moško ekipno svetovno namiznoteniško prvenstvo. Po pričakovanju sta oba naslova vnovič pripadla Japonski. Pri ženskah je bil to četrti uspeh igralk iz dežele vzhajajočega sonca, pri moških pa peta zaporedna zmaga. &&&&£&& ----- V parku nasproti avtobusnega postajališča v Mariboru so v sončnih dncli kiopi vedno polne ljudi z dežele, ki čakajo na odhod avtobusov. Zenske z dežele, ki so prinesle na mariborski trg svoje pridelke, so za izkupiček nakupile v trgovinah marsikaj za dom in se spet s polnimi »cekrl« vračajo. Takle počitek na toplem soncu se jim kar prileže. — (jp) Najnovejši »Biseri Jugoslavije« Številni pogoji za razvoj turizma v severovzhodni Sloveniji so že 1. 1937 privedli do izdajanja posebne revije, ki je z naslovom »Jugoslovanski biseri« izhajala do druge svetovne vojne. Po osvoboditvi so revijo obnovili in Jo spremenili v »Bisere Jugoslavije«, Iz- D i ir® JL eeejšnje napredek ožnosti kmetijstva S konference Socialistične zveze za goriiki okraj Na nedavni okrajni konferenci. SZDL za gorlški okraj, so vsestransko analizirali kmetijstvo in pri tem ugotovili; da Se knvr-.je v zadnjem času bolj zanima; za sodobno kmetovanje Ugo: '_i pa so tudi, da so mož- nosti za hitrejši razvoi kmetij. sTva precejšnje. Dosedanji uspehi na področju gospodarstva omogočajo iz leta v leto vse večje naložbe v kmetijstvu. Tako so načrt Investicij v kmetijstvu in nabave mehanizacije v zadnjih dveh letih dobro izpolnjevali. V te namene so investirali že nad 840 milijonov, kar predstavlja 41 o-dstetkov sredstev predvidenih v perspektivnem načrtu. Letos na naj bi se to število povečalo že na 66 odstotkov. Lepo je doslej napredovala v okraju živinoreja. Prirastek znaša že sedaj nad 7500 ton medtem ko jih predvideva perspektivni družbeni načrt do 1961. ieta 8643. Proizvodnja mleka pa se je ob načrtni reji plemenske živine in z raznimi ukrepi povečala že skoraj na 40 milijonov litrov na leto. medtem ko je znašala leta 1956 le 31 milijonov litrov. Ugodno je potekalo zadnja leta tudi umetno osemenjevanje krav in pogodbeno pitanje živine. Ker pa marsikateri živinorejec ni spoštoval predpisov, je nastala znatna gospodarska škoda zaradi predčasnih zakolov telet, ki jih je bilo nad 13.500. Temu bo treba v prihodnje posvetiti več pozornosti in energično ukrepa- ti, da se kaj takega ne bi več ponavljalo. Vse premalo je bilo doslej storjenega za obnovo vinogradov in sadovnjakov, sai je bilo doslej obnovljenih le nekaj nad 22 odstotkov vinogradov predvidenih v perspektivnem načrtu in približno enak odstotek sadovnjakov. To je deloma pri. pisati dejstvu, da družbenim In zadružnim posestvom že primanjkuje ustreznih površin za sodobne nasade ln deloma premajhnemu prizadevanju za obnovo v sodelovanju s kmeti. Se večje težave so na področju travnlštva. Nizki pridelki dokazujejo. da niso poskrbeli dovoli za razne agrotehnične ukrepe in uporabo umetnih gnojil. Lanskoletni pridelek ie znašal nekaj nad 105.000 ton, po perspektivnem načrtu pa naj bi se povečal do leta 1961 na 165.000 ton. Vzroki za tako zaostajanje. Izvirajo tudi iz nezadostnega prizadevanja za čim širše pogod- beno sodelovanj« med zadrugami ln kmeti. Vsekakor bo treba v prihodnje kmetom kar najbolj temeljito pojasnjevati koristnost takega sodelovanja, ki mu ponekod nasprotujejo celo po^sameznl člani zadružnih svetov. Vse to pa narekuje aktivnejše politično delo organizacij Socialistične zveze na vasi. J. P- daj a pa jih Turistična zveza v Mariboru. Najnovejša številka pomeni pravo prelomnico v urejevanju te revije. Slika je namreč glavno sredstvo propagande (vseh slik je nad sto), beseda pa le nekak dodatek k slikam, ki nikjer ne sili v ospredje. Najnovejša številka Je veren odraz severovzhodne Slovenije, Je slikovita, pestra in raznovrstna, od prve naslovne stizn 1 do zadnje. Pravzaprav ni turističnega središča na Štajerskem in skoraj niti turističnega kotička ne, ki bi v »BiseTih« ne našel primernega mesta, najprej v sliki in potem še v besedi. Zlasti naj omenimo prispevka »Jugoslavija — zemlja pokrajinskih kontrasta i prtrodnih lepota« ln »Kuda na Izlet?«. Slednji Je seveda opremljen s penzionskimi cenami za letos. V sliki in besedi so delno prikazani tudi ostali turistični kraji naše ožje in širše domovine. Prihodnja številka »Biserov« bo posvečena prav tem ostalim krajem, tehnično pa ho še bolj izpopolnjena. Delno bo tiskana tudi v tujih Jezikih. Pri tej številki so s članki v glavnem sodelovali prof. Bogo Teply, prof. Jože Maučec, prof. dr. Fr. Sušnik, prof. Franjo Baš ln drugi. Članki v »Biserih« so obenem tudi lep prispevek k našemu domoznanstvu, kar je tudi precejšnje vrednosti. -ik Kep se je proti pričakovanju uvrstila v finale tudi ekipa evropskega prvaka Madžarska, je bilo za finale zanimanje ogromno. V dvorani je1 bilo kakih 4000 gledalcev, ki so vsi vihamo navijali za Madžare. Le-ti pa so bili kljub temu nemočni. Finalni. dvoboj je bil podoben srečanju Jugoslavija : Japonska. Kakor Jugoslovani so tudi Madža. ri nekako do srede partij Igrali uspešno ,nato pa so dosledno popuščali. Naposled pa so se naši sosedje le lahko pohvalili vsaj s častno točko, ki 1o je priboril Sido z zmago nad Oglmu. ro. Zanimivo je. da sta bila ostala Igralca japonske ekipe Murakami ln Hoahlno v finalu neprimerno močnejša od dvakratnega svetovnega prvaka O-gimure. Kolikor so Japonci zlahka zmagali pri moških. pa so morale njihove igralke vložiti mnogo več truda za ohranitev naslova. Potem ko sta Južna Koreja ih Japonska s po 3:0 odpravili Kitajsko, se je v finalu razvila huda borba. 18-letna dijakinja Ho je premagala obe Japonki, v odločilni igri pa je njena 16-letna vrstnica izgubila proti Nambl (Jap) šele po treh nizih zagrizenega boja. Mladi Korejki sta igrali tako borbeno in čudovito mimo,- da sta bili deležni večjega odobravanja kakor pa zmagovalki. V blišču fotografskih luči ln ob igranju japonske himne sta predsednik mednarodne namiznoteniške federacije Ivor Mon. tagy ln predsednik nemške športa zveze dr. Da/ume razdelila najuspešnejšim ekipam nagrade ln pokale. Končni vrstni red je tak: Moški — 1. Japonska. 2. Madžarska, 3. Vietnam, 4. Kitajska; ženske — 1. Japonska. 2. Južna Koreia, 3. Kitajska. Danes je bil prost dan. Zvečer bo v veliki dvorani zabavna prireditev, na kateri bo igral tudi znameniti nemški orkester iazza Kurt Edelhagen.. Tekmovanje posameznikov pa se bo začelo jutri. IZIDI: V zadnji tekmi v skupini Je Jugoslavija porazila Avstrijo 5:1 in tako zasedla drugo mesto v C skupini — za Japonsko. Vrstni red v ostalih skupinah: A — 1. Madžarska, 2. Brazilija; B — 1. Kitajska ,2. Švedska; D — X. Vietnam, 2. CSR. 2enske — A: 1. Kitajska, 2. Anglija; B: 1. Južna Koreja, 2. Romunija: C: 1. Japonska, 2. Madžarska. V polfinalu moških je Madžarska premagala Kitajsko 5:3. Berc-ztk je dobil vse tri partije, Sido pa dve. V drugem polfinalu sta bila Japonska in Vietnam izenačena nasprotnika. Do 3:3 je bil boj povsem odprt. Tedaj pa Je Ogi-mura premaga! najboljšega Vietnamca Leja. Murakami je dobil vse tri partije, Ogimura pa dve. V finalu Je Japonska premagala Madžarsko 5:1. Ker je Murakami tudi v tem dvoboju ostal brez izgubljene igre. je edini igralec, ki v ekipnem tekmovanju ni bil poražen. / Joža Vogrinc: danes nastop v igrah posameznikov SVETOVNA PRVAKINJA GOVORI... DORTMUND, 1. apr. (Posebej za SP — po telefonu) — Takoj po dvoboju Japonska : Južna Koreja, v katerem so si Japonke že četrtič priborile svetovno prvenstvo, smo naprosili za kratek razgovor svetovno prvakinjo Japonko Fujuie Eguči. Čeprav je svetovna prvakinja, je v finalu nastopila samo v igri parov. ker Je bila na letošnjem prvenstvu Japonske šele tretja. Takole nam je pripovedovala o svoji športni poti: Stara je 23 let in po poklicu gospodinja. Doma je iz Tokia. Poročena. Namizni tenis igra že devet let. Začela je s plavanjem In badmintonom, še zdaj pa goji kot dopolnilni panogi gimnastiko in atletiko. Trenira trikrat tedensko. Po njeni oceni igra na Japonskem namizni tenis intenzivno kakih 10.000 deklet. Ob koncu nam je dejala: »Poznam vašo deželo in bi zelo rada nastopila v Jugoslaviji. Pa ne veTjamem, da bo tokrat priložnost za to. Po Dortmundu pojdemo namreč še v London in Pariz, okrog 1. maja pa se vračamo domov.« D. N. LJUBLJANSKI VAJENCI NA TEKMAH Zadnjo nedeljo se Je v dvorani vajenske šole za trgovinsko stroko končalo več tednov trajajoče tek- MEDNARODN1 KOŠARKARSKI TURNIR ŠTUDENTOV JUGOSLAVIJA — ZMAGOVITA V TOURSU Na mednarodnem turnirju študentskih reprezentanc v Toursu so v torek zvečer odigrali zadnje tekme. V predzadnji tekmi večera je Jugoslavija uklonila še tretjega na- Od hlizn Bovec Planinsko društvo v Bovcu šteje nad 140 pretežno mlajših članov, ki so jih zvabili v društvo predvsem s pogostimi zanimivimi izleti. Takih izletov sc- priredili lani kar 35. Društvo skrb; za štiri planinske postojanke, ki so imele lani okrog 5 milijonov prometa, obiskalo pa OBČINSKI ZBOR PROIZVAJALCEV V KOPRU 0 POMEMBNIH GOSPODARSKIH VPRAŠANJIH Na svoji zadnji seji je ob-občinski zbor proizvajalcev v Kopru razpravljal o nekaterih pomembnih vprašanjih gospodarstva na svojem področju. Predvsem je obravnaval proble. matiko poslovanja v podjetju »Mleko« ln »Hladilnica« (Dekani) ter sprejel sklepe oziroma priporočila, ki naj tema gospodarskima organizacijama pomagajo priti »na zeleno vejo«. Prometne nesreče Po mokri ln spolzki cesti se Je peljal s kolesom skozi Ilirsko Bistrico kolesar I. C. Bil je tudi nekoliko vinjen. Ko Je med vožnjo zavijal z glavne na stransko cesto, ga je na vlažni cesti iz-podneslo in je padel tako nesrečno, da je obležal s hudimi poškodbami na kraju nesreče nezavesten. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico. • Voznik osebnega avtomobila R-B. je vozil skozi Sežano z osebnim avtomobilom. Pred bližnjo gostilno se je namenil parkirati. Zato je tudi pravočasno nakazal s smernikom spremembo smeri vožnje, kajti moral je peljati čez cesto. Za njim se je pripeljal z motornim kolesom zelo hitro motorist P. T. s sopotnikom, ki je spregledal namero voznika osebnega avtomobila in se zaletel vanj. Pri nesreči sta dobila motorist in sopotnik hude telesne poškodbe. Na obeh vozilih pa je bilo za okoli 30.003 dinarjev škode. D. K. Je pripeljal z oslovsko vprego pravilno po desni strani ceste v Luciji pri Portorožu do trgovine kmetijske zadruge Vendar se je osliček iznenada splašil in potegnil voz za seboj čez cesto Tedaj se je pripeljal po cesti z motornim kolesom motorist F. A s sopotnikom, ki se jp zaletel v vprego in padel po cesti. Pri ne-■reči je dobil motorist hude poškodbe. Kolesar J B Je bil silno nepreviden. ko se je peli a! s kolesom po strm: cesti navzdol v Novem mestu. Na kraju, kjer je hotel zaviti, ga je -zpcdneslo in se 1*» tako zaletel v ograjo in padel Fr: ne- “Ti Je doMl hude poškodbe. - rnB i reče urah Je šel pravilno ob desnem robu ceste lz Slivnice proti Hočam pešec M. P.. Za njim je pripeljal z motornim kolesom motorist I. K., ki pešca ni pravilno prehiteval. Podrl ga Je ln padel pri tem tudi sam. Oba sta dobila hude poškodbe. Na motornem kolesu pa so ocenili za okoli 50.000 dinarjev škode. * Vinjeni kolesar Alojz Vintar se je peljal ponoči s kolesom in brez luči po levi strani okrajne ceste iz Giobočnice proti Kostanjevici. Med vožnjo Je naletel na prav tako vinjenega pešca Alojza Strgarja. ki je zadel v njega, tako da sta padla oba. Pri nesreči je dobil kolesar hude telesne poškodbe. Pešec pa Je ostal nepoškodovan. ♦ Motorist M. S. se je pripeljal z motorni mkolesom na železniško postajo v Divači. Tam ga je čakal pešec J. P., ki je v zadnjem trenutku skočil pred motorno kolo, da bi motorista ustavil. Motorist se je sicer trudil, da ne bi prišlo pri tem do nesreče, toda ni uspel. Povozil je neprevidnežr in mu tako prizadejal hude po-Škodbe. * Po mokri in spolzki asfaltni cesti se je peljal skozi Šempeter pri Gorici z motornim kolesom J. K z ozirom na pogoje in stanje ceste je vozil prenaglo. Ko Je tedaj pripeljal s stranske ceste v križišče z ročnim vozičkom pešec V. S in bil z vozičkom že v sredin: križišča, ga je motorist opazil in pričel zavirati. Na splozk: cesti pa ga Je zaneslo ob ročni voziček. Zgubil je oblast nad vozilom in padel. Pri nesreči Je dobil motorist hude telesne pošpod-be. Razprava o stanju v turizmu se je gibala okrog priprav na letošnjo turistično sezono, dala pa je nekaj priporočil za ureditev vprašanj, ki kljub bližnji sezoni še niso urejena. Končno naj omenimo poročilo o novem sistemu delitve dohodka v gospodarskih organizacijah in o pripravah za sprejem novih tarifnih pravilnikov ter za uvedbo kar najbolj doslednega nagrajevanja po učinku. Glavni negativni težnji se kažeta v posamičnih primerih, ko bi delovni kolektivi radi šli na linearno zviševanje tarifnih postavk in v delnem odklanjanju nagrajevanja po učinku. Slednji pojav je zlasti opaziti pri delavcih, ki jim zaposlitev v gospodarski organizaciji ni edini vir dohodkov za’ preživljanje. Zbor proizvajalcev je sprejel priporočila, ki naj vnaprej onemogočijo uveljavljanje takšnih negativnih teženj. F. M. jih je nad 22.000 obiskovalcev. Ob finančni podpori okraja je društvo zasilno usposobilo od neurja poškodovano cesto na Mangartsko sedlo. Pri tem delu je sodelovalo okrog 100 članov. Gorska reševalna služba društva je lani posredovala pri štirih smrtnih nesrečah in opravila dve proizvedovalni akciji V Trenti pa so reševalci obiskovali gorsko-reševalni tečaj in opravili izpite iz prve pomoči. Markacijski odsek je lani obnovil pot na Rombon in Svinjak. Društvo ima precejšnje načrte tudi za letošnje leto. Občinski ljudski odbor je na zadnji seji sprejel odlok o komunalni ureditvi in olepšavi krajev. Med drugim naj omenimo še odlok o turistični taksi, ki določa za sezono 30, izven sezone pa 20 din. Sprejeli so še odlok o spremembi občinskega prometnega davka, kategorizaciji stanova: ln druge. S. J« Slovenske Konjice Prve letne konference organizacij ZK v konjiški občani so se pred kratkim že začele in bodo trajale vse do srede aprila. Na njih razpravljajo predvsem o delu komunistov v političnih organizacijah, društvih in samoupravnih organih. Na njih volijo tudi delegate za občinsko konferenco, ki bo v prvi polovici maja. Za IV. kongres V Dobja pri Planini so Imeli minulo zimo šesftedenskl tečaj RK za kmečka dekleta, ki so mu priključili še kaharsk! tečaj in tečaj za ročna dela. Za tem pa je bil na vrsti še dvomesečni gospodinjski tečaj. Ob zaključku so priredili tudi razstavo. Tečaj sta finančno podprli občina v Šentjurju in domača kmetijska *a-druga. Dekleta so po tečaju priredila tudi poučno ekskurzijo na Zavod za napredek gospodinjstva v Celju, ogledala pa so si tudi muzej la drnce zanimivosti mesta. — F. T. ZKS bodo Izvolili v občina ti delegate; enega na sestanku konjiške terenske organizacije dva pa na občinski konferenc Odbor za proslavo 40-letnic* ZKJ prft občinskem komiteju ZK v Slov. Konjicah, je že izdelal program za glavne prireditve, ki bodo 19. aprila. Tak<, pripravljajo akademijo, na ka teri bodo sodelovali pevci, recitatorji m drugi. Poleg tega st bodo sestali vsi člani ZK iz ob čine in se pogovorili o svojem delu. L. V Braslovče Aktiv žena zadružnic pr kmetijski zadrugi v Braslovčah se vse bolj uveljavlja. Sekcij« šteje 173 žena in je letošnjo zimo posvetila vso pozornost zlasti članicam iz Dobrovelj, za katere so priredili kuharski tečaj, ki ga je obiskovalo 22 te čajnic. V okviru tečaja so prirejali tudi zdravstena predavanja. Podoben tečaj so priredili tudi za starejše gospodinje 2ene zadružnice so lani nabavile Sest sokovnikov v okviru vaških skupnosti. Priznanje jim gre tudi za krvodajalsko akc' jo. saj je kar 115 žena prostovoljno dalo kri. 2e nekaj let zbirajo žene tudi hrano za šolsko kuhinjo in tako omogočajo da dobijo otroci opoldne tople obroke hrane. Liani so se lotil* tudi nabiranja zdravilnih zelišč in uspešno širile Kmečko knjigo. ki ima v Braslovčah nad 100 naročnikov. Letos imajo v načrtih ustanovitev petih vzrej-nih središč za štajersko kokoš prirediti pa nameravajo tud’ šest tečajev za vkuhavanje zelenjave, pridelovanje sadnih sokov m podobno. Te tečaje bodr prirejale po večjih vaseh. S. D Vitanje Sklepe, ki so jih člani prosvetnega društva v Vitanju sprejeli na občnem zboru, so že začeli uresničevati. Tako je že oonovno zaživel pevski zbor Člani pridno vadijo ln se pripravljajo na koncert. Upata je da poslej delovanje pevskega zbora ne bo zamrlo. Zaživela 1» tudi dramska sekcija, ki pripravlja dokaj zahtevno delo »Metež«, ki ga bodo uprizorl’! v okviru proslav za 40-letnlcc ZKJ. »• S. sprotnika. in sicer reprezentanco CSR s 76:73 (33:37). CeSkl študenti so bili že kmalu od začetka za 19 košev na boljšem, tako da je morala Jugoslovanska ekipa napeti vse sile za izenačenje. Po odmoru se je Jugoslovanom posrečilo Izravnati izid na 50::50, vendar so se Cehoslovaki tako vztrajno upirali, da Je bil pozneje rezultat še trikrat neodločen. V zadnjih minutah so Jugoslovani poslali v boj Kandusa in Daneva, ki sta zadržala napade tekmecev *n zagotovila domačemu moštvu tesno zmago. Najboljši izmed Jugoslovanov je bil Minja, ki je dosegel 16 košev, zraven njega pa nermastia, ki je lepo gradil Igro. V borbi za drugo mesto Je reprezentanca Bolgarije premagala Francijo s 74:67 (38:34). Končni plasma med udeleženci le bil naslednji: Jugoslavija 3, Bolgarija 2 ter Francija in CSR brez točke. Tretje mesto v Liegu V Leigu je bil zaključen mednarodni košarkarski turnir, na katerem je igralo tudi kombinirano moštvo ljubljanskih ligašev 01ym-pije in Ljubljane. V boju za tretje mesto so Ljubljančani porazili domače moštvo Liege z 52:45. — Zmagovalec turnirja je Anvers, ki je premagal Varšavo 53:47. MLADINSKI TURNIR FIFA Drugi poraz Jugoslavije Jugoslovanska mladinska nogometna reprezentanca je na turnirju FIFA v Bolgariji izgubila tudi drugo tekmo. Nizozemska Je zmagala proti našemu zastopstvu 2:1 (1:1). Naše moštvo Je Igralo slabo in je zmaga Nizozemcev zaslužena. Ostali Izidi: Franclja : Poljska 3:2, CSR : Vzh. Nemčija 1:0, Madžarska : Španija 2:0, Avstrija : Luksemburg 4:0, Grčija : Turčija 3:2, Romunija : Anglija 2:0. Jugoslavija igra še z Bolgarijo, vendar nima nobenega upanja več za plasma v polfinale. SESTANEK ZTAK LJUBLJANA Odbor 2TAK Ljubljane obvešča člane vseh sekcij in ljubitelje težke atletike, da bo sestanek v petek, 3. t. m. ob 19. url, v stekleni dvorani žel. direkcije. Na dnevnem redu so razprave o tekmovanju . v počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ ter Dneva železničarjev, o pripravah za pohod ob žici okupirane Ljubljane in drugi problemi. Za člane je udeležba obvezna. movanje ljubljanskih vajencev v raznih športnih veščinah, in sicer v nogometu, malem rokometu, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško in šahu. Tekmovanje je bilo izvedeno v proslavo 40-letnice KPJ. Prireditev je uspela nadvse dobro ln je gotovo mnogo pripomogla k še živahnejšemu športnemu udejstvovanju te ml-a-dine zunaj šole. Vrh tega so se vajenci medsebojno spoznali in zbližali, obenem pa dokazali, da imajo med seboj marsikaterega tovariša, ki se bo slej ali prej lahko z uspehom pokazal tudi v javnosti. Naj-.več uspeha so imeli kovinarji, ki so osvojili vsa prva mesta, pa tudi zastopniki ostalih strok so pokazali od zadnjih podobnih nastopov velik napredek. Finančno sta to tekmovanje podprla občinski komite ZK občine Vič in tajništvo za prosveto OLO Ljubljana. V. D. Turnir v Mar del Plati Po šestem kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Mar del Plati je stanje pri vrhu tabele naslednje: Pachman 5. Leteller in Ivkov 4. Najdorf 3,5 točke it.d. Ivkov ln Najdorf sta doslej odigrala le pet partij. Pachman in Leteller pa že šest. ♦ V znanem angleškem letovišču Bognor Reggisu se je včeraj začel mednarodni šahovski turnir, na katerem sodelujeta tudi dva Jugoslovana, In sicer mednarodni mojster Karaklja-jič ln mojstrski kandidat Čre-pinšek. Oba sta uvrščena med igralce glavnega turnirja, med katerimi veljajo za favorite Ne. mec Darga. Jugoslovan Kara-kljajlč ln Anglež Wade. Vseh šahistov je na tem turnirju okrog 300. Prvi mifmg Odrede Vzlic hladnemu vremenu se je na Odredovem stadionu zadnjo nedeljo zbralo precei tekmovalcev. zlasti pa pionirjev. Med temi je bil najboljši BartoLj s časom 8.9 na 60 m ln skokom v daljino 4.10 m. Pri pionirkah je bilg. najhitrejša Kordinova na 60 m z 9.4. Pri mlajših mladincih se je dvakrat postavil talentirani Razineer (60 m — 7.2 ln daljina — 630 cm) pri starejših mladincih Da je Ingolič tekel 60 m 7.3 in 100 m 11.9. Za progo 1000 m je Groznik potreboval 2:41.2. S. V I. razredu ljubljanske nogometne podzveze so v nedeljo odigrali tele tekme: Bela kraji-na — Ilirija 2:2, Domžale — Kamnik 4:2. Litija — Kočevje 6:0, Poštar — Duplica 2:1. Javornik — Odred II 2:4 ln Ljubljana II — 01ympia 4:4. Na lestvici vodi Ilirija s 15 točkami pred Litijo, Domžalami ln Kam-n Ikom (12) itd. O. V. Na področju gorenjske nogometne podzveze so bili doseženi na prvi spomladanski termin tile izidi: Triglav II — Tržič 2:4 Mladost — Partizan (S. L.) 1:6. ^rešeren — Planika 1:0. Bohlni — Bled 2:11. Tabela: Partizan 19 Tržič 17, Planika 16, Bled 12 itd. I. V. Košarkarji državnega prvaka Beograda so na mednarodnem turnirju v Atrtlbesu Tasodll drugo mesto. V finalu Jih Je porazil francoski prvak Etoile Charlevil- le 65:64. V nadaljevanju južnoameriškega nogometnega prvenstva je Argentina zmagala proti Urugvaju 4:1 (1:0). Nogometaši graškega Sturma so izgubili tudi drugo tekmo na gostovanju po naši državi. V Čakovcu Jih je premagalo domače Je-dinstvo 2:1. Tretja prvenstvena tekma, ki so jo Brežičanj doma igrali proti Kovinarju iz Štor, se je končal« 2:0 v korist domačinov. Strelca golov sta bila Zupančič I. in Sli-škovič. V nedeljo bodo v Brežicah Igrali nogometaši velenjskega Rudarja. (M. D.) V Litiji Je bila odigrana prvenstvena tekma za X. razred NPL med domačo Litijo in Kočevjem, v kateri so Litij ani zmagali 6:0 (4:0). Strelci golov so bili: IX>-madenik 3, Knavs 2 in Kavšek 1. — Srečanje mladinskih moitev Litije ln Krima lz Ljubljane M 4* končalo z zmago Ljubljančane)? .Mmt' \rU I V PRVI ELITNI GOSTINSKO-TURISTICN- ntui v Grand hotelu TOPLICE NA BLEDU | REZERVACIJI SEDEŽEV BLED 951-222 KOLEDAR Četrtek, 2. aprila: Franc * Danes Je obletnica rojstva velikega danskega pesnika in pisatelja Hansa Christiana Andersena. Rodil se je leta 1805. Vsemu svetu je znan po svojih mojstrskih pravljicah, napisal pa je tudi več romanov in dram. Na ekonomski fakulteti je diplomirala tov Štajner Valerija. Čestitamo kolegi in kolegice! Trajbarič Stefanu čestitajo k diplomi na kemijski fakulteti kolegi- NoCna zdravniška uezekna SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVE.il DOlll OD 20,—7. URE ZJUTRAJ OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom MOSTE: Dr. Kikelj Nada, ZD Moste. Krekova 5, tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. Zdravstveni dom SlSKA; Dr. Vidmar Dragica, Černetova 3i tel. 22-831 Zdravstveni dom BEŽIGRAD: Di Čebin Branko, Stoženska ja tel 382-207 v odsotnosti zdrav, nika kličite tel Lil 30-800 Zdravstveni dom VIC: Dr Jagodič Boris, Rož. dolina c. XV.la. tel. 22-437. Zdravstveni dom HUDNIK: Dr. Mal Miran. VVolfova 5-1, tel 22-684. V odsotnosti zdravnika kličite tel LM 20-500. Zdravstveni dom CENTER: Dr. Kozak Vlasta. Miklošičeva 24. tel 39-151. Za obiske otrok ista tel. štev Društvo glasbenikov gledaliških in simfoničnih orkestrov Slovenije ima svoj V. redni letni občni zbor dne 5. aprila 1959 ob 10. uri v mali dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. Na dnevnem redu so poročila, izvolitev novega odbora, obravnavanje tekočih zadev itd. — Člani vabljeni k udeležb: — Odbor. Društvo za raziskavanje jan. Slovenije: Na današnjem sestan- ku v Geografskem seminarju univerze bo ob 17. uri predaval tov dr. Mitja Brodar o jamskih sedimentih. Vabljeni! Republiški odbor Društva geodetskih inženirjev in geometrov LR Slovenije ima redni letni občni zbor dne 4. aprila 1959 ob 9.30 dopoldne v Zbornični dvorani Univerze. Člane podružnic zastopajo delegati, vabljeni so pa tudi ostali člani društva. Odbor V soboto sta se poročila zdravnik dr. FAKIN BOŽO in FATUR LEA, študentiure Čestitamo prijatelji in znanci. Vse nekdanje internlratce, konfi-nirance ter vojne ujetnike s pod-ročia občine Vič vabi občinski odbor ZB NOV Ljubljana-Vič na ustanovni občni zbor Sekcije internirancev. ki bo v petek. 3. aprila ob 19. uri. v dvorani Tobačne dvorane Udeležite se ga polnoštevilno! Hortikulturno društvo Slovenije, podružnica Ljubljana, priredi v četrtek. 2. aprila ob 16. uri, v Mpstni vrtnariji praktično prikazovanje presajanja vrtnih rastlin, v slučaju slabega vremena bo v petek, ob isti uri. Kdor želi imeti presajeno rastlino, io lahko prinese s seboj! K članku »PEGAM« v Slov. poročevalcu« z dne 31. marca t. 1., na strani 8. pripominjam, da smo tudi v Ljubljani — prve marčno — sončno nedeljo popoldne mnogi opazovali in ugibali kaj so to za eni ptiči, ki so v jatah sedeli na golih drevesih med starim in novim pokopališčem na 2alah in neumorno ščebetali ter na s čopkami mimo pozdravljali, ko smo pod drevesom občudovali njihovo naravno lepoto. V. G. NOV ZAČETNIŠKI UitUzABAl PLLaNl TEČAJ v »CENTRALNI PLESNI SOLI« — Petkovškovo nabrežje 35, se bo začel v ponedeljek ti. aprila ob 18. uri. Za študente znižana učiuna Nov »NADALJEVALNI TEČAJ« s poukom latinskoameriških plesov :n četvorke pa odpremo spet v torek 7. aprila ob 19.30. Poučuje mojstei Jenko. Vpisovanje je vsak dan od 17 do 21. ure VPRAŠSNJa IN ODGOVORI C. J. -M. S. K našemu odgovoru k. je on objavljen dne 13 . 3 1959. Vam dodatno pojasnjujemo naslednje: Ce ste bil; ves čas svojega službovanja učiteljica oziroma če ste imel: ves čas svojega siužbovanja ta naz:v :n ker tudi gotovo imate strokovno izobrazbo za ta naziv po predpisih :z leta 1952 lahko zahtevate, da se Vam invalidska pokojnina prevede po 1. odst. 237 člena zakona o invalidskem zavarovanju v zvezi z 208. čl. zakona o pokojninskem zavarovanju Po s.ednjem predpisu pa bi bili glede na podatke Vašega dopisa v skladu z 2 odst 51 čl uredbe o določanju in o prevedb: pokojnin in invalidnin !z leta 1952 prevedeni v vni pokojninski razred in b: se Vam glede na ta pokojninski razred določila nova pokojninska osnova po 1. odst 193. čl. zakona o pok zavarovanju, t j povprečna pokojninska osnova VITI zavarovalnega razreda H. u. Vprašanje; Ali ste kol užlvaika osebne pokojnine upravičeni, da po svojem pokojnem možu. k- je bil tudi uživalec osebne pokojnine in po katerem ste dobili izplačano pogrebnino dobite še posmrtnino? Odgovor; Ker ste sama užlvaika pokojnine, se ne more reči. da Vas je pokojni mož do svoje smrti preživlja! in Vam zato po 2. odst. 48 čl. zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev ne pripada posmrtnina v višini nlegove enomesečne zadnje ookolnine M. O. Vprašanje: Al: se čas samostojnega poklicnega dela v svojstvu obrtnika, ki se po 44 čl. zakona o pok. zavarovanju v zvezi s predpisi odloka o vštetju časa samostojnega poklicnega dela za pokojnino (Ur ! FLRJ št. 45-58) prizna za pokojnino šteje tud- za povečanje polne osebne pokojnine? Odgovor; Po /rečnem predpisu 2. stavka 1 odst 7n. čl zakona o pokojninskem zavarovanju se za povečanje polne pokojnine ne štejejo leta pred 15 majem 1945 ko je zavarovanec ooravljal samostojen poklic p 1: kakšen drug poklic izven delovnega razmerja šteta za pokojnino do določbah čl 41 do 45 tega zakona. Tekmovanje mladih mateinau kov. — Društvo matematikov in fizikov LRS obvešča: vsi dijaki, ki so se prijavili za republiško tekmovanje iz matematike, naj pridejo v nedeljo. 5. aprila ob 9,30 na 5. osnovno šolo (bivša VI. gimnazija) Šubičeva 1. DANCING — priljubljena družabna plesna zabava tudi za starejše osebe in zakonce je vsako SOBOTO od 20. ure dalje v FESTIVALNI DVORANI. — Vsako NEDELJO ob 18. uri »NEDELJSKI PLES«. Igrajo »7 DIXIES«. ČEBELARJI! Nove vlivne satni-ce, izdelane na najmodernejšem avtomatskem stroju, naročite pri MEDEN. Ljubljana, Cigaletova ul Št. 7 I. Pohitite, da ne bo nepotrebnega navala pozno spomladi. SRBI VAS MED PRSTI NA NOGAH? Imate boleče razpoke? Vsega tega ni, če uporabite preparat »NOG1S«, ki ga dobite v drogerijah in lekarnah. NEZNOSNO SRBENJE med prsti na nogah povzroča glivični lišaj Razvoj lišaja preprečuje »NOGIS«. Dobite ga v lekarnah in dreogeri-jah. V drogerijah in' lekarnah dobite higijenski preparat »NOGIS«, ki preprečuje razvoj glivičnega lišaja. povzročitelja nenosnega srbenja med prsti na nogah. Potno nogo ? Uporablja PCDISAL PUDCR. ki *pijo tnoj in propročujo noprijoton duh. Lokamo — Parfummrtjo ZA PRAVNO -OSVETO VAI.NICO SP _ »ODGOVORI NA VPRAŠANJA Na TNZ LJUBLJANA so sledeča najdena kolesa: Moško kolo znamke STRUMP. tov. štev. 8966, drap barve: moško kolo znamke ROG. tov. štev 18975, črne barve; moško kolo znamke ROG TOURING, tov štev 19101, črne barve: moško kolo znamke ROG TOURING, tov štev 27850, črne barve; moško kolo znamke ROG TOURING. tov štev. 58558, črne barve; moško kolo znamke BARODELLA. tov štev 99481, črne barve: moško kolo znamke ORIGINAL-EXTRA. tov. štev 57-93661, črne barve; moško kolo znamke EXTRA—PARTIZAN, tov. štev. 85468. črne barve: moško kolo znamke PARTIZAN, tov štev. 122644. črne barve: moško kolo znamke DELLA-IMPERO, tov štev 155059. črne barve: moško kolo znamke EXTRA, tov. štev. 121511 črne barve; moško kolo znamke ROG-STANDARD. tov. štev. 33730. črne barve: moško kolo znamke PARTIZAN, tov. štev. 47-1868. črne barve; moško kolo znamke OLYMA, tov. štev. 01187, rdeče barve: moško kolo znamke ROG. tov. štev. 20510. črne barve; moško kolo znamke STAR, tov. štev 167939, črne barve: moško kolo znamke PARIŠ. tov. štev. 170300, rdeče barve; moško kolo znamke PARTIZAN, tov. štev. 245185, rdeče barve: moško kolo znamke VI-NETTA tov. štev 352270. zelene barve. Na TNZ MARIBOR so sledeča najdena kolesa: moško kolo znamke ESKA, tov štev. 4161, črne barve; moško kolo znamke MARSCHALL, tov. št. 61082. črne barve; moško kolo brez znamke, tov. štev. 42509: moško kolo brez znamke, tov. št. 296139: žensko kolo znamke EXTRA FBP-SUBOTICA, tov. štev. 201439. Oškodovanci, ki predvidevajo, da so najdena kolesa njihova lastnina naj si ogledajo kolesa na navedenih TNZ. Iz pisarne Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS GLEDALIŠČA DRAMA Celriea, z apiu«, od iš-jo. oua-Henrik V. Dijask. lOfiim« 1 (Preostale vstopnic« so že v prodaji.) Feiek l. apiu«. od ra. Shakespeare. Henrik V Abonrruj Petek popoldanski tPieostale vstopni-nice so že v prodaji.) 00 20 GoodriCh-Hackett. Dnevnik Ane Frank. Gostovanje ljubljanske Drame v Kamniku soDoid, 4 aprila, ob 19.30. Shakespeare. Henrik V Izven in /a podeželje (Vstopnice so že v prodaji.) Nedelja, o aprila, ob 16: Brecht: Svejk v drugi svetovni vojni. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) (Zadnjič v sezoni kot izven predstava namenjena tudi podeželju.) ob 19.30: Osbore: »Ozri_ se v gnevu«! Izven in za podeželje. — (Vstopnice so že v prodaji.) V repertoarju za tekoči teden posebej opozarjamo na sobotho večerno izven predstavo Shakespearovega »Henrika V« in na nedeljski predstavi: popoldne ob 15 uri Brectova komedija »Svejk v drugi svetovni vojni«, zvečer Osbornova drama »Ozri se v gnevu!«. Vstopnice za vse predstave so že v prodaji. Abonenti reda Petek popoldne, predstava »Henrik V.« za vaš abonma v petek, 3. aprila se lz-iemoma začne že ob 15 uril OPERA Četrtek, 2. apr. ob 19.30 Offenbach: HOFFMAN NOVE PRIPOVEDKE Abonma red H. Petek 3 ob 15. Čajkovski: EVGENIJ ONJEGIN. Zaključena predstava za Ekonomsko srednjo Solo Ljubljana, sobota. 4 ob 19.30 Gounod: FAUST Izven in za podeželje. * (Razprodano). Nedelja, o OD 15 Smetana: PRODANA NEVESTA. Izven. Zadnjič v sezoni kot nedeljska popoldanska predstava, namenjena tudi podeželju. (Vstopnice so že v prodaji) MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Četrtek, 2. aprila ob 20.30: Rattl-gan. Ločene mize Abonma GSS Vstopnice so tudi v prodaji Petek. 3 aprila ob 17: Torkar, Delirij Zaključena predstava za Tobačno tovarno Sobota. 4 aprila ob 16.30: Lahola. Madeži na soncu Abonma Mladinski II Gostovanje SNG Trst ob 20: Lahola, Madeži na soncu Abonma Kolektivi D Gostovanje SNG Trst. Nedelja. 5 apr. ob 15.: Lahola, Maaeži na soncu. Abonma Kolektivi E Gostovanje SNG Trst. Vstopnice so tudi v prodaji, ob 20: Lahola, Madeži na soncu. Abonma Kolektivi B. Gostovanje SNG Trst Vstopnice so tudi v prodaji OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Komenskega ul. 12. SOBOTA 4 apr. ob 20: Tot; »Jaz sem pa tak« žalostna komedija v premalo slikah NEDELJA. 5. apr. ob 20: Tot: »Jaz sem pa tak«. Vstopnice se dobijo dve uri pred predstavo. ;c.> GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom suoola, 4. apnla, ob 20; J. Nesli^: »Utopljenca«, veseloigra z godbo in petjem. Red A. Vstopnice so tud: v prodaji. Nedelja, o. aprila, od ia.3U. J Ne-stroy: »Utopljenca«, veseloigra z godbo m petjem. Popoldanska predstava. Izven. Ob 19.30: F. Lipah. »Glavni dobitek«. veseloigra. Gostovanje v Doiskem. Opozarjamo na spremembo repertoarja v Šentjakobskem gledališču. V soboto, 4. aprila bodo uprizorili ob 20. uri za abonente reda A zabavno Nestroyevo veseloigro »Utopljenca«, ki zaradi bolezni v ansamblu že dalj časa ni bila nasporedu. Uprizoritev prvotno napovedane Lipahove veseloigre »Glavni dobitek« v soboto ni izvedljiva. Na spremembo repertoarja opozarjamo zlasti abonente reda A. Za abonente reda B bo Nestroyeva veseloigra »Utopljenca« uprizorjena prihodnjo soboto Abonenti ostalih redov pa so že dobili to predstavo. V nedeljo. 5. aprila popoldne ob 15,30 pa bo popoldanska uprizoritev te Nestro-yeve veseloigre. Predprodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje telefon 32-860. DOM SVOBODE — ZG. SISKA Vodnikova cesta DELAVSKI ODER — LJUBLJANA gostuje v četrtek, 2. aprila ob 20 uri: Claude-Puget: SREČNI DNEVI. Vstopnice so v predprodaji dve uri pred pričetkom pedstave. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MAK TONETE Levstikov (Šentjakobski) trg ŠL z Četrtek, 2 apr. ob 17: N. Kuret: »OBUTI MAČEK«. Delno zaključena predstava za otroke članov sindikalne podružnice podjetja TOPS. Ostale vstopnice so v prodaji. Sobota, 4. apr ob 17 m 20.30: O. VVilde: »SREČNI PRINC«. Večerna predstava le namenjena odraslim Nedelja, 5 apr ob 11 m 15. Fr. Miličinski: »ZVEZDICA ZASPANKA«. Predprodaja vstopnic na upravi Resljeva c. 36 od 10 — 12 ure in pol ure pred začetkom predstave pri gledališki blagajni na Levstikovem trgu št. 2. Rezervacije na telef. 32-020 (od 10— 12 ure). ROČNE LUTKE Resljeva c. 36 Nedelja, 5. apr. od 17: N. Simončič: »ZMEŠNJAVA«. Prodaja vstopnic na upravi Resljeva c. 36 od 10—12 ure in pol' ure pred začetkom predstave pri gledališki blagajni na Resljevi c. 36 od 10—12 ure. (Rezervacije na telef 32-020 od 10—12 ure). PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Četrtek, 2. aprila, ob 16. uri — izven — Margareta Cordes: »TRIJE MEHOVI LAZI«. Vesela otroška pravljica. Uprizori Svoboda Center Kranj. Nedelja. 5. apila. ob 16. url — izven in za podeželje — Margareta Cordes: »TRIJE MEHHOVI LAZ«. Vesela otroška pravljica. Uprizori Svoboda Center Kranj. Torek, 7. aprila, ob 20. uri - izven — »KONCERT« Glasbene šole iz Reke. KONCERTI Jutri ob 20.15 koncert za rumeni abonma. Dirigent Emil Cosset- to iz Zagreba, solisti harfistka Pavla Uršič-Petričeva, sopranistka Sonja Hočevarjeva, altistka Milka Evtimova in basist Zdravko Kovač. Zbor Slovenske filharmonije izvaja dela Gallusa, Brittna, Taj-čeviča, Hindemitha. Tomca in Cos-setta. Prosimo cenjene abonente, da poravnajo tretji obrok. K PREDAVANJA Slovensko kemijsko društvo ob-vešča kemike in ostale zaintere-sirane, da bo predaval v petek, dne 3. aprila t. 1. ob 18. uri, v pre-davalnici Kemičnega inštituta »Bo-ris Kidrič«, Ljubljana, Hajdrihova 19, dr. ing. A. Novak o temi: Raziskovalno delo v Kanadi. Predavanju bodo sledili barvni diapozitivi o Kanadi. Vljudno vabljeni. P Društvo za kulturno sodelovanje Jugoslavija—Francija v Ljubljani bo imelo Jour fixe v petek, dne 3. aprila ob 20. uri v dvorani Društva slovenskih književnikov — Tomšičeva 12. Predaval bo profesor. REY - HERME o temi: L'eco-le classique au XIXč siecle autour de La Nouvelle Revue Francaise. P Umetnostno zgodovinsko društvo prired; danes ob 18. uri v Moderni galeriji predavanje: Baročna arhitektura na Slovenskem. Predava tov. Nace Sumi. Predavanje spremljajo diapozitivi. Vstop prost, vabljeni! P OBJAVE Otroci rojeni v 1. 1958 bodo piv. davici cepljeni v jeseni. Cepljen, morajo biti vsi predšolski otroci, čeprav so bili že cepljeni v preteklih letih. starši prinesite prejšnja potrdila o cepljenju proti davici s seboj! Posebnih vabil ne bo! Cepljenje je obvezno! Proti staršem, ki ne bi privedli svojih otrok na cepljenje, bo uveden upravno kazenski postopek na podlagi Temeljnega zakona o prekrških. OBJAVA Trgovske gospodarske organizacije in potrošnike mesta Maribora obveščamo, da bo s 1. aprilom nastopil poletni odpiralni čaš in bodo prodajalne odprte v Mariboru kot sledi: Trgovine od 7—12 ure tsti od 16— 18.30, ob sobotah popoldne zaprto Trgovine s kurivom; od 7—12 in od 14.30—18 ure, ob sobotah od 7-13 ure. Mesnice: od. 6—II in od 16—18.30, ob ponedeljkih popoldne zaprto. Prodajalne kruha: od 6—U in od 14—17 ure. Trgovine s sadjem in zelenjavo: od 6—U ter od 15—18 ure. Mlekarne: od 6—12, izmenoma od 6—11 in popoldne od 14—17 ure. Obrtna podjetja in delavnice bodo od 1. aprila odprte od 6.30—12 ure in od 15—18 ure. ob sobotah pa od 6.30—12 ure. OBVESTILO »UGLJENOKOPI PREGRADA« PREGRADA razpisujejo licitacijo za izvrševanje uslug prevoza lesnega premoga s kamioni cca 4.500 m* letno od železniške postaje Rogatec do Pregrada z oddaljenostjo 13 km in za izvrševanje uslug prevoza premoga od pogona Hum do železniške postaje Rogatec z oddaljenost j a 2 km. Licitacija bo dne 22. IV. 1959. ob 10. uri na upravi podjetja »Uglje-nokopi Pregrada« v Pregradi. Pismene ponudbe pošljite najkasneje do 20. aprila 1959. na gornji naslov. Ugljenokopi Pregrada Pregrada o OBVESTILO Uprave žitnih silosov LRS Ljubljana Po čl. 10. Pravilnika o oddajanju in izvajanju gradbenih objektov in del (Ur. 1. FLRJ — št. 13-57) razpisuje Uprava žitnih silosov LRS Ljubljana PRVO JAVNO PISMENO LICITACIJO za oddajo gradbenih, obrtniških In instalacijskih del za: izgradnjo skladišča na operativni obali v luki Koper. Predračunska vrednost gradbenih del znaša 55,616.225 din, obrtniških del 11,419.013, vodovod 905.130 din, električna instalacija 1,114.650 din in strelovod 336.895 din. Skupna investicijska vsota oddanih del znaša torej 69, 391.913 din. Rok za dovršitev vseh del je 30. oktober 1959. Varščina 19* predračunske vrednosti mora biti predložena z garancijskim pismom banke najkasneje do pričetka licitacije. — Ponudbe morajo biti opremljene po 15. in 16. členu licitacijskega pravilnika. Ponudbe se bodo sprejemale do dneva licitacijske obravnave, ki bo 6. maja 1959 o blO. uri v prostorih uprave »PRISTANIŠČA KOPER« v Kopru. Licitacijski elaborati s splošnim) in posebnimi pogoji bodo interesentom na razpolago vsak dan od 9. IV. 1959 dalje proti garanciji 5000 din. pri Upravi žitnih silosov LRS. Ljubljana, Likozarjeva 5. Ponudniki morajo pred pričetkom licitacije položiti predpisano občinsko takso v gotovini. O OBVESTILO * Upravni odbor Splošnega trg. podjetja Črnomelj sporoča vsem dobaviteljem, da se Je »Splošno trg. podjetje« Semič združilo s splošnim trgovskim podjetjem Črnomelj in prosi vse upnike, da priglasijo svoje terjatve in dolžnike, da poravnajo svoje obveznosti do Sološnega trg. podjetja Semič do 15. aprila 1959. na upravo Splošnega trgovskega podjetja Črnomelj. Upravni odbor STP Črnomelj OBVEZNO CEPLJENJE OTROK PROTI KOZAM! Zdravstveni dom Ljubljana-Cen-ter, obvešča starše, da bo dne 2. in 3. aprila 1959. od 15. do 19. ure v Centralnem otroškem dispanzerju. Ulica Stare pravde št. 2, obvezno cepljenje proti kozam otrok, ki so bili rojeni od 1. aprila 1956 do 31. H. 1958. ki bivajo na območju občine Center. Starši, prinesite s seboj vabila. Ako vabila niste prejeli, privedite otroke omenjenih letnikov v navedenih dneh na oepišče. Cepljenje otrok proti kozam Je po zakonu obvezno. Starši, ki ne bodo razumeli koristi skupnosti in ne bodo privedli otrok k cepljenju, bodo nosili vse posledice kazenskega zakona SLOVE* PRVOMAJSKI IZLET s POSEBNO MOTORNO LADJO, ki bo krožila po severnem Jadranu. Udeleženci si bodo ogledali zgodovinske zanimivosti v PULI in se razvedrili na MALEM LOŠINJU in na RABU. Odhod iz Ljubljane l. maja ob 3. uri, povratek v Ljubljano 3. maja. Prijave sprejemajo vse poslovalnice. kjer zahtevajte tudi točne programe tega tradicionalnega prvomajskega izleta. ZAHVALE ZAHVALA Ob nenadni izgubi, smrti dragega. nepozabnega moža in očeta ANDREJA NOVAKA se iskreno zahvaljujemo za izraženo sožalje in vence, ter vsem, ki so ga spremili na njegovo zadnjo pot. Se posebej iskrena hvala predstavnikom organizacij za številne vence, ter tovarišem za poslovilne besede pri odprtem grobu. Žalujoča družina Novakova RAZPISI RAZPIS Upravni odbor podjetja »IMPA« Industrija kovinskih proizvodov, zemun, M. Bursac št. 7 razpisuje natečaj za Izpolnitev delovnega mesta tehničnega svetovalca. Pogoji: strojni inženir z najmanj 5-letno prakso in da je delal v kovinsko-predelovalni industriji. i Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Prošnjo z opisom dosedanjega službovanja dostavite naj-dalje do 10. aprila 1959. leta. Nastop takoj ali po sporazumu. Stanovanje preskrbljeno v juniju. R RAZPIS Razpisujemo delovna mesta: — Sefa oddelka za vzgojo kadrov z delovnim področjem: programiranje in študij metod izobraževanja vodstvenih kadrov gospodarskih organizacij, založniški in uredniški posli za strokovni časopis in strokovne edicije. Pogoji: poznavanje ekonomsko-organizacijske problematike ter novinarska ali uredniška praksa. — Ekonomsko-organizacijske projektante za projektiranje in uvajanje reorganizacij internega poslovanja. Pogoj: visokošolska izobrazba s prakso na organizacijskem in računovodskem področju. — Saldakontista — daktilografa. Osebne in pismene prijave sprejema ORGANIZATOR, Podjetje za organizacijo in tehniko poslovanja. Ljubljana, Titova 33. R RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Litija razpisuje na podlagi 33.. 36. in 164. čl. Zakona o javnih uslužbencih delovno mesto tržnega inšpektorja Pogoji: dokončana srednješolska ali njej ustrezajoča izobrazba in nekaj prakse. Pondbe s podatki o zadnjem službovanju in življenjepis dostavite do 20. aprila 1959 na tajništvo Občinskega ljudskega odbora Liti-1a. R RAZPIS Uprava za ceste LRS razpisuje službeno mesto referenta za izjemna dovoljenja f>ri Tehnični sekciji Celje. Pogoj: srednja strokovna izobrazba. Podrobne informacije daje Tehnična sekcija Celje, Lava 42. R RAZPIS Komisija za postavitev in odstavitev upravnikov kmetijskih zadrug občinskega ljudskega odbora Videm-Krško razpisuje na podlagi 58. člena prečiščenega besedila uredbe o kmetijskih zadrugah naslednja mesta UPRAVNIKA Kmetijske zadruge Podbočje Kmetijske zadruge Kostanjevica na Krki in Kmetijske zadruge Prekopa. Pogoji: Srednja kmetijska ali ekonomska šola z najmanj 3-letno prakso; nižja šolska izobrazba z najmanj 5-letno prakso na vodilnih položajih v gospodarskih organizacijah. Nastop službe takoj Plača po tarifnem pravilniku. Kandidati naj pošljejo pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom do 20. aprila 1959 na ObLO Videm-Krško. MARIBOR Četrtek, 2. aprila. Dežurna lekarna: »Tabor« — Trg revolucije 3. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 15.: Lawrel »Poletje sedemnajste punčke«. Red U. (Sedeži tudi v prodaji.) Ob 19.30: Benavente »Ideali in koristi«. Red LMS - Rumeni. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana: 8.00—8.05 Domače vesti; 8.15—8.40 Domače napeve izvajajo Mariborski pihalni ansambel in Pohorski fantje; 8.40—14.30 Prenos sporeda RTV Ljubljana: 14.30— 15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00 —17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila 17.10—17.30 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame: 17.30—17.40 Z magnetofonom in beležko naokoli; 17.40—18.00 Nekaj plesnih melodij; 18.00—24.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana . RTV LJUBLJANA RAJUSK! PROGRAM SPORED ZA CETRTEK Poročila: 5.U5, ti.00, 7.ou, s.o«, iv.ou, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 23.00. 5.00-r-8.oo Dobro jutroi (pisan glasbeni sporea). 6.30—6.40 Reklame m obvestila, 6.40—6.4o Nas jedilnik; 8.05 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka bkoberne-ta; 8.20 Melodije od tu in od tam. 8.40 Potopisi in spomini — Prežihov Voranc: Na domačih in tujin tleh — II; 9.00 Gustave Charpentiei: Vtisi iz Italije; 9.35 Popevke se vrstijo; 10.10 Skladbe za violo, klarinet in violončelo izvajajo naši solisti; 10.35 Domači napevi in poskočnice; 11.00 Petnajst minut a kvintetom Jožeta Kampiča; 11.15 Uvertura in finale opere »Marta«, 11.30 Oddaja za cicibane, a) Branka Jurca; Sladka smetana, b) Od pesmice do pesmice; 12.00 Narodnt za glas in klavir v priredbi Cirila Preglja; 12.15 Kmetijski nasvet: — ing. Tatjana Hlišč: Dosedanji uspehi proizvodnih poskusov v sadjarstvu na posestvu Osojnik: 12.25 Za dobro voljo (venček popevk); 12.45 Harfistka Jelica Per-tot-Fortograndi igra skladbe Lupi-ja in Rousseauja; 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila; 13.30 Jean Sibelius: Kralj Kristijan, suita (Orkester Stockholmskega radia dirigira Stig Westerberg); 13.55 Mariborski komorni zbor p. v Rajka Sikoška poje skladbe Heri-berta Svetela na besedilo Cvetka Golarja — Zasmejalo se je sonce — Češnja in čebela — Dva bratca — Tičja svatba — Svatba na poljani — Ko na njivi srp se bliska — Domača zemlja; 14.15 Turistična oddaja; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 15.40 Na platnu smo videli; 16 00 Izbrali smo za vas; 17.10 Glasbene uganke; 18.00 Nace Grom: Dvojna pomald v Beli Krajini; 18.15 Zabavni potpourri; 18.45 Radijska univerza — Dr. Ivo Bonač: Prehlad in prehladne bolezni; 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, Sodelujejo: Planinski kvintet. Kvintet »Kranjčani«, Trio Bardorfer, Zenski vokalni kvartet. Gorenjski kvintet z Danico Filipič in Francem Korenom in Avgust Stanko; 20.50 Branko Rudolf: Zvegla potepuhova: 21.30 Iz komorne zakladnice J. S Bach: Goldbergove variacije XXIV KINOSPORED ZA CETRTEK kinu UNION; amer. oarv. cine-mascope tilni »7 NEVI6ST ZA 7 BRATOV«. Režija: Stanley Do-nen. Igrata Hotvard Keel in Jane Povvell. Tednik F. N. 13. Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri. Ob 10 uri mauneja franc. barv. nima »pustolovščine Casanove«. Kinu nOllUNA: sovjetski barvni film »V TRETJ AKOV5K1 GALERIJI« in franc. barv. kratki film »NOC IN MEGLA«. Tednik F. N. 13. Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri. Danes zadnjikrat! KINO VIC: domači barvni film »EDINI IZHOD«. Režija Vicko Raspor in Aleksander Petrovič. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. KINO SLOGA: amer. kriminalni film »DAMA IZ ŠANGHAJA«. Igrata Rita Hay\vorth in Orson Wells. Predstave ob 15. 17. 19 in 21 uri. KINO SOCA: franc.-italij. barvni film »PUSTOLOVŠČINE CASANOVE«. Predstave ob 15. 17, 19 in 21 uri. KINO SISKA: premiera amer. barv. cinemascope filma »OSVAJALEC«. Igrajo: John Wayne, Susan Hay\vard in Pedro Ar-mendariz. Predstave ob 15. 17, 19 in 21 uri. Danes zadnjikrat! Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—U ure in od 14 ure dalje Mladinski kino »LM« Kotnikova 8: jugosl. film »SAMO LJUDJE«, ob 10 in 15 uri. TRIGLAV: francoski film »LJU- BIMEC LADY CH ATERLE Y «. Tednik. V glavni vlogi: Damelle Darrieux, Leo Genn. Predstave ob 16, 18 in 20 uri. Prodaja vstopnic od 15 dalje. •LITOSTROJ«: amer. barv. film »UMETNIKI IN MODELI«, ob 13 in 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. CRNUCE »SVOBODA«: Ital film »UMBERTO D«, ob 19. ŠENTVID »SVOBODA«; ameriški film »ROBIN HUD AVSTRALIJE« ob 17 in 19. VEVČE: V sredo amer. film »NE KOT TUJEC«, ob IS. KAMNIK »DOM«: madž. film »NEDELJSKA ROMANCA«. DUPLICA: amer. film »DOBRA ZEMLJA«. BLED: amer barv cmemasc film -DESIREE«. ob 20. RADOVLJICA: amer. barv. cine-masc. film »NEZNANEC JE PRIŠEL«, ob 20. NOVO MESTO »KRKA«; amer. film »MODRI PAJČOLAN«. KRANJ »STORŽIČ«: amer. barv. film »V POMLADI 2IVLJENJA«, ob 15.30. 18 in 20.15. Zaradi izredne dolžine filma povišana vstopnina za 10 din. ■JESENICE »RADIO«: ital film »BELE NOCI«, ob 18 in 20. JESENICE »PLAVŽ«: franc.-ital. barv. film »ŠTIRI KORAKE V OBLAKE«, ob 18 in 20. MARIBOR »UNION«: tranc Dalv. cinemascope film »PORTUGALSKE PERICE«. Ob 15 30 17 45 in .20 MARIBOR »PARTIZAN«: frac. barv. film »JAZ SEM KAMERA«, Ob 15.30, 17.45 in 20. MARIBOR »UDARNIK«; |ug.-hal. film »VELIKA SINJA CESTA« Ob 15.30, 17.45 in 20. MARIBOR TEZNO, slnd kino »TAM«; amer. barv film »TRIJE ZA REVIJO«. M. SOBOTA »PARK«: franc, film »HEROJI SO UTRUJENI«. ob 17.30 in 20. PIRAN »PORTOROŽ«: amer. barv. film »PRIŠEL JE IZ LARAMI-JA«. PIRAN »TARTINI« »GARIBALDI«: ital. film »STREHA«. — XXX. Izvaja Rosalyn Tureck — klavir: 22.15 Po svetu Jazza: 23.10 Nočni koncert Orkestra Slovenske filharmonije, K. Pahor; Tri koncertne etude, M. Vukdragovič: Vokalna lirika, ciklus pesmi za alt in orkester. B. Sakač: Simfonija o mrtvem vojaku; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. LOKALNI PROGRAM 14.00 Od arije do arije; 14.45 — 15.00 Ljubljanska kronika in obvestila. S 1. aprilom je stopila v veljavo nova poštna tarifa. Obveščamo naše bralce, da je poštnina v notranjem prometu za dopisnico 15 din, za pisma Pa 20 din. Za inozemstvo je potrebno lepiti na dopisnice 20-dinarske znamke, na pisma pa 40-dinar-ske. O ostalih spremembah dobite informacije na vseh poštah. »Obračun doprinosov iz osebnih dohodkov in davkov na ostale prejemke.« »Primeri obračunavanja in odgovarjajoča kJijiženja.« Izide' iz tiska, ko bodo objavljeni vsi predpisi, ki uravnavajo to snov. Knjiga se bo tiskala v omejeni nakladi. Knjigarne imajo običajen popust. IZDAJA: BIB0TEHNIČNI ZALOŽNIŠKI ZAVOD, Zagreb p. p. 567 ~'S1 UMRLI OBVESTILU ZDRAVSTVENI DOM UUB-L J AN A-MOSTE obvešča starše, da bo cepljenje proti kozam za otroke rojene v 1. 1958. in vse starejše otroke do 3. leta starosti, ki še niso bili cepljeni — po naslednjem vrstnem redu; 4. aprila od 14 do 17 ure v Zdravstvenem domu MOSTE, Krekova 5; 7. aprila od 14 do 15.30 ure v ambulanti Jarše (Javna skladišča); 7. aprila od 16 do 17.30 ure v ambulanti Bizovik. Starši upoštevajte dan in uro ki je na vabilul Cepljenje je o b-veznol Vabila prinesite s seboj 1 Obvezno cepljenje predšolskih otrok proti davici, rojenih od 1. I. 1952 do 31. XII. 1957. pa se bo vršilo Po sledečem vrstnem redu: dne 8 4. od 13 do 17 ure oo črke A do H v ZD Moste, Krekova 5: dne 9. 4. od 13 do 17 ure od črke I do L v ZD Moste, Krekova 5; dne 10. 4. od 13 do 17 ure od črke M do R v ZD Moste, Krekova 5; dne II. 4. od 13 do 17 ure od črke S do Z v ZD Moste, Krekova 5; dne 13. 4. od 14 do 17 ure vsi otroci rojeni v l. 1952 do 1957 v ambulanti Jarše; dne 14. 4. od 14 do 17 ure vsi otroci rojeni v 1. 1952 do 1957 v ambulanti Bizo vik. V 99. letu starosti le umrl FRANC JUVANČIČ posestnik v Ložu Pogreb je bil 1. aprila 1959 lz hiše žalosti na domače pokopališče. — Žalujoči: hčere, sin, snahe, vnuki, pravnuki ln ostalo sorodstvo. Lož 30 marca 1959 Umrla je naša skrbna in dobra MICKA SETNIKAR snaž. na osn. šoli Jelica Ohranil! jo bomo v najlepšem spominu! Ljubljana, 31. marca 1959. Upraviteljstvo in učit. kolektiv osn. šole na Ježici Naznanjamo žalostno vest. da H ine l IV. 1959 umrl JAKOB ZUPANČIČ iz Radeč Pogreb bo 3» IV.. ob 15. url \ Radečah. Žalujoči: družine Zupančič ir. sorodstvo IZDELALI SMO GLASBENO SKRINJO ZA NAJZAHTEVNEJŠE LJUBITELJF KAKOVOSTNE OLASBE *• izpolnjuje Vaše želje TELEKOMUNIKACIJE. LJUBLJANA DIN 89.950.— SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL NAŠ SODELAVEC IN BOREC SANDI MAJCEN IZ MOKRONOGA CLAN ZVEZE BORCEV NOV, SZDL IN ZVEZE VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV ZASLUŽNEGA TOVARIŠA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU OBČINSKI LJUDSKI ODBOR TREBNJE, OBČINSKI KOMITE ZK TREBNJE, OBČINSKI ODBOR SZDL TREBNJE, ZVEZA BORCEV IN ZVEZA VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV TREBNJE MALI Z-V.ULN JAM c1.--k.o0£io »timovttuje in najemno sobo La dvosobno stanovanje v centru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dogovor«. 1111-9 FO.MOC v gospodinjstvu od 7. do 14. ure lžčeni. Zglasite se pri L. R.. Knezova 22-1.. po 15 uri. KURIRJA za taaojinji nastop, ho. norarnega. Uče zavod. Naslov v ogl. oda 7468-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — zanesljivo, pošteno in zdravo, sprejmemo taJtoJ v dobro s.už-bo Prijateljeva 18. pritličje desno. 7470-1 OMAKO, stola, 5 m etamlna drap. š*r:na 2.20 m. In damastno namizno garnituro z ažurom prodam. Nasiov v ogl. odd 7471-4 KLAVIR prodam za 50.000 dm — Vprašajte na tel. 23-931. 7472-4 OTROŠKI VOZIČEK, svetloslv. tapeciran. polglobolc. prodam. Jana Husa 26, Kodeljevo. 7474-4 MIZARSKEGA OBRATOVODJO za vodenje mizarskega obrata z mojstrskim Izpitom ter večletno prakso v vodenju v mizarski delavnici sprejmemo. Nastop siužbe možen takoj. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe z življenjepisom pošljite na naslov; Gospodarstvo glavnega odbora zveze gluhih Slovenije. Ljubljana. Vidovdanska 14. 7476-1 DVA MIZARSKA POMOČNIKA sprejmemo Nastop možen takoj ali po dogovoru. Gospodarstvo zveze gluhih Slovenije. Ljubljana, Vidovdanska 14. PRIDNO UPOKOJENKO z lastnim prenočiščem, k; bi pomagala v majhnem gospodinjstvu in ima veselje do ljubkega 3-let-nega otroka, takoj sprejmem. — Dobra plača. Zglasite se dopoldne; Stepančič. Belokranjska 7. Savsko naselje. 7477-1 NAŠEL SEM moško žepno uro. Dobite Jo: Tomšičeva ul. 7, v Centralni tehnični knjižnici od 7.—13. ure. 7479-10 KOMFORTNO dvosobno stanovanje (44ms) v centru zamenjam za dvoinpol ali trisobno. Ponudbe pod »Pomlad« v ogl. odd. 7480-9 POŠTENEGA najditelja ženske rumene ure s sivim Jermenčkom, izgubljene 31. EU. zvečer, prosim, da Jo vrne proti nagradi v ogl. odd. 7481-10 SLADKO SENO OTAVO, dobro sušeno prodam. Podutiška 40. 7488-4 STARE raztrgane stole novo prepletam. Vovk Angela. Ljubljana Mestni trg 18. 4790-2 IZGUBIL SEM KLJUČE 28 III. na poti Tivoli. Bellevve, Vodnikova Večna pot. Vrnite proti nagradi v ogl. odd. 7491-10 SAMSKEGA žagarja ln mlinarja sprejmem takoj za kmečki mr-n ‘n žago Mauko. Zagorska sela. P 487-1 KLAVNICA ln mesnice Hrastnik kupi takoj hladilnico od 50«0 do 5080 kalorij. Ponudbe na klavnico ln mesnice Hrastnik. P 500-5 SOBO oddam dvema učiteljicama ali študentkama fakultete. Samova 8. od 14. ure dalje 7493-9 STAREJŠO ZENSKO, upokojenko, za garderobo iščemo. Naslov v ogl odd 74S5-1 SPREJMEM gospodinjsko pomoč-nico takoj al; č;naprej Nasiov v Og. odd. 7441-1 KLAVIR, dobro ohranjen, prodam za 150.000 din. Naslov v og.. odd. 7439-4 DOBRO OHRANJENO moško kolo starejšega tipa prodam. Ogled vsak dan pri Komanu. Opekarska c 12 Ljubljana. 7437-4 SAMOSTOJNO GOSTISCE »Zelena jama« (prej Lasan). Pokopališka št. 14. Ljubljana-Moste, sprejme kvalificirano strežno moč. veščo tujih Jezikov, za restavracijo »Civilno letališče« za čas sezone, pisarniško moč za stalno zaoosiitev. veščo gostinske stroke, in snažilko za 4 ure dnevno za »Civilno letališče«. Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. Zglasite se na upravi gostišča. Pokopališka št. 14 — Liubljana Vse interesente bomo upoštevali le. če stanujejo v Ljubljan; 7438-1 MOŠKO širapacno kolo počen: prodam. Ogled popoldne. Podjunska 11-1. (Šiška) 7443-4 ABONENTE sprejmem na dobro in poceni domačo hrano. Vprašajte- »Pekarna«. Trubarjeva 50. 7447-11 DNE 27. III. ZVEČER na promenadi najdeno ročno uro lahko dobi tisti, ki Jo je Izgubil, pr! vratarju. Murnikov a 6. 7449-10 ROTACIJSKI KOMPRESOR Žalujoči: mož Ivan, sin Boio, hčerka Vera. vnuk Duško, zet Slavko, brat Ignac, sestre Francka, Pepca, Mici, Karlina in ostalo sorodstvo ( Ljubljana, Ploče, St. Jernej, dne L aprila 1959. Sporočamo žalostno veet, da nam je umrl naš dragi oče, 'brat in stari oče ALEKSANDER MAJCEN - SANDI Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 3. aprila 1059 ne domačem pokopališču v Mokronogu ob 15.30. Žalujoči: hčerka Marija, sinovi Nace. Lado, Ciril: sestra Ančl. vnuki ln ostali sorodniki. Mokronog, 1. aprila 1959. POUČEVANJE SLEPE MLADINE * ;• V\ ' it Id smisla za kakšno drugo učno področje. Takšni otroci zahtevajo posebno pozornost, slepi otroci pa ne zahtevajo več učiteljevega časa kot otroci z drugačnimi težavami. Mnogi slepi otroci berejo pravdobro slepi otroci berejo prav dobro Presenetljivo je, da se najdejo med njimi celo dobri risarji V teh šolah ravnajo s slepimi otroki ravno tako kot z zdravimi in jim nalagajo enake kazni in enake šolske dolžnosti. Takšno šolanje pomeni za slepega otroka izredno dobro pripravo za življenje in poklic, kose bo moral čim bolje znajti in sposobnosti čimbolj približati sposobnostim ljudi, ki vidijo. Da bi zavaroval živino pred nedeljskimi lovci, je kmet Marquart iz Oncota v državi New York (ZDA) zaznamoval krave in konjiče z velikimi belimi napisi. Na konje je zapisal »horse«, na krave »cow«, na malega konjiča na sliki pa »p6ny«. Marquart ima namreč že presneto žalostne izkušnje z newyorškimi lovci, za katere trdi, da ne razlikujejo krave od jelena. Upa pa, da bodo znali vsaj brati . . . Na sliki vidimo součenca pri branju čitanke: prvi bere navadno knjigo, drugi pa sledi s prsti Braillovim črkam. V Združenih državah Amerike so se oprijeli zadnje čase nove metode šolanja slepih 0•* 155. Ko se je Magami ves prestrašen spustil na tla, je v vejah nad njegovo glavo zašumelo. Najprej tiho in počasi, potem pa se je šum razrasel v grozljivo bučanje — driungla je doživela eno silovitih neviht. Svetli bliski so rezali nebo in njih svetloba je ugašala v oglušujočem grmenju. Skozi gosto listnato streho so si utrli po* prvi deževni curki. SOBO V CENTRU zamenjam za sobo ali primeren prostor, ki se da preurediti za stanovanje, lahko tudi na periferiji. Naslov v ogl. oddelku. 2065 m ; 5:'. >%*: SlSIlP tŠSiS-i — Auuu! 156. Magami je bil v trenutku ves moker. V hladnem večernem zraku ga je zeblo, strah ga je bilo strašnega grmenja in bučanja dežja. Stisnil se je k mogočnemu drevesnemu deblu in tudi iz njegovih oči se je vlila pravcata ploha. Kako je pogrešal varno domačo kočo! Kako si je zaželel Tikijeve družbe! Od žalosti in strahu vso noč ni zaspal. ei »Zal mi je, gospod, toda zveza z Gloucestrom je prekinjena. Osrednji vod je prerezan.« _ . Dick je počasi odložil slušalko. In šele tedaj se je spomnil, da je Zaba še pri življenju — čuječ, maščevalen in mogočen. 51 Koje Elk stopil v Dickovo pisarno, je detektiv sedel za mizo in pisal brzojavke. Vse so bile naslovljene na ravnatelja glou-cestrske jetnišnice in so vsebovale kratko sporočilo, da je odlok o začasni pomilostitvi Jamesa Carterja že na poti. Vsaka naj bi prispela v Gloucester po drugi žični poti. »Kaj naj to pomeni?«,je vprašal Elk. »Telefonska zveza z Gloucestrom je prekinjena,« je rekel Dick in Elk si je zamišljeno grizel ustnice. i »Tako?« je mrmral. »Ce je prekinjena telefonska zveza, utegne biti tudi —« ... . i • -i »Na to možnost ne smem niti pomisliti,« ga je prekinil Dick. Elk je stopil k telefonu. »Zvežite me s centralnim brzojavnim uradom, gospodična,« je rekel v slušalko. »Govoril bi rad z ravnateljem... Da, tu inšpektor. C. I. D.« Cez čas se je spet oglasil: »Radi bi poslali v Gloucester nekaj brzojavk. So zveze v redu?« Ko je poslušal, se mu ni v obrazu zganila niti mišica. »Razumem,« je rekel čez čas. »Je mogoče kaka posredna zveza? S katerim mestom pa sploh lahko dobim zvezo?« Premor. »Aha. Hvala.« Odložil je slušalko. »Vsi brzojavni vodi z Gloucestrom so pretrgani. Osrednji vod je uničen na treh mestih, kakor tudi podzemni vod z Birminghamom.« Dicku so se zožile oči. »Poskusiva z radiom,« je rekel. »V Devizesu imajo oddajnik, prav tako tudi blizu Cheltenhama. Sporočijo lahko po radiu.« »Je tam radijska postaja? Tu inšpektor Elk, policijsko poveljstvo. V Gloucester bi bilo treba nekaj sporočiti, v tamkajšnjo jetnišnico. Prosim? Ali ne morete tega popraviti? — Koliko časa že opažate to motnjo? ... Hvala.« In že vdrugič je nezadovoljen odložil slušalko. »Baje jih moti neka postaja,« je rekel. »Ničesar ne morejo sporočiti. Baje ima nekdo na deželi tajni oddajnik, ki so ga Nemci uporabljali med vojno, in ta jim onemogoča vsakršno odajo.« Dick je pogledal na uro. Bilo je pol desetih. »Lahko še ujamete vlak za Gloucester, ki odpelje pet minut po deseti, Elk, toda bojim se, da ne bo odpeljal.« »Kot izvedenec za telefoniranje,« je rekel oni, ko je lenobno stopil k telefonu,« bi lahko dejal, da imam nekaj tako rekoč čudovitih lastnosti. Halo! Dajte mi zahodno postajo, prosim. Postajnega načelnika, da ... Imam čudovit glas za telefoniranje, silno potrpljenje, zaupanje v uspeh in... Halo! Je tam postajni načelnik?... Tukaj inšpektor Elk. Saj sem vam že povedal... Hudiča, bil je nekdo drug! Da, tu inšpektor Elk, C. I. D.... Imate nocoj kaj neprilik na vaši progi?« Dalj časa je poslušal. »Za božjo voljo!« je naposled vzrojil. »Mar res ni mogoče priti v Gloucester? Kdaj pa bo lahko spet peljal prvi vlak? ... Hvala.« Obrnil se je k Dicku. »Ob osmih so zleteli v zrak trije železniški prehodi in most pri Swindonu. Aretirali so dva človeka, enega pa na begu ustrelili. Dva prehoda pri Readingu sta podrta, tir v Loughu pa razdejan. Mislim, da bi bilo brez pomena, če bi klicala ostale po«taje, zakaj vse kaže, da je 2aba temeljito opravil delo.« Dick Gordon je odprl omaro ter vzel iz nje usnjen plašč in mehko usnjeno čelado. V predalu je našel dva črna brov-ninga in ju, ko je pregledal, če sta nabita, vtaknil v žep. Nato je izbral pol ducata cigar in jih skrbno vtaknil v prsni žep plašča. »Saj menda ne pojdete sami, Gordon?« je vprašal Elk resno. Dik je prikimal. »Sam,« je rekel. »Ce se prebijem, mi sledite s policijskim avtomobilom, a ukažite, da vozijo skrajno previdno. Mislim, da me tostran Newburyja ne bodo zadržali,« je rekel. »Morda mi uspe, da ga dosežem še pred popolno temo. Povejte gospodični Bennett, da je odlok o začasni pomilostitvi že podpisan in da sem ga sam nesel Rayu.« Elk je brez besede sledil šefu na cesto in skupaj s policistom, ki je stražil avto, počakal, da je Dick skrbno pregledal gume in bencinski tank. Tako se je odpeljal Dick proti Bathu in skupina ostrostrelcev, ki so ga čakali na obeh londonskih letališčih, če bi si izbral zračno pot, ga ni pričakala. Izognil se je neposredni cesti za Reading in raje izbral daljši ovinek. Ob enajstih je privozil v Newbury in zvedel, da je zletelo v zrak še nekaj objektov. Po mestu so se širile vznemirljive govorice. Neki nabito poln osebni vlak se je moral ustaviti pred mestom in potniki so natrpali starinske predmestne ulice. Dick je stopil na krajevno policijsko poveljstvo in poiskal inšpektorja. Zvedel je, da je cesta verjetno še prevozna, zakaj komaj deset minut pred njim je privozil v mesto avto iz Swindona. »Do Swindona ste vsekakor lahko brez skrbi,« je rekel inšpektor. »Sicer je bilo zadnji čas v okolici opaziti nekaj klatežev, vendar pa konjeniška patrulja, ki se je ravnokar vrnila, ni opazila na cestah nič sumljivega.« Dicka je prešinila neka misel.' »Potrebujem kuverto in nekaj uradnega papirja,« je rekel. Nato je sedel za mizo, prepisal odlok o začasni pomilostitvi, i*» ga podpisanega spravil v kuverto, ki jo je zapečatil in vtaknil v prsni žep. Nato je vzel pravi odlok, sezul čevelj, slekel gavico in si dal listino na boso nogo. Ko se je spet obul, jf odhitel v avtomobil in se previdno odpeljal proti Didcoi?|»