Leto VIII, št. 165 Mubljana, petek 15. julija 1927 Cena 2 Din c Uliaja ob 4. »mtraj. asa Stane mesečno Um «5-—; za inozemstvo Din av— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica Jtev. 5/L Telefon it. 307« in 3804, ponoči tudi Št. 2034. Rokopisi se ne »raiajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica St. 54. — Telefon St. 2036. inseratm oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 249« PodruZnlci: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-iana št. 11.843 - Praha «slo 78.180. Wten,Nr. 105.341. Ljubljana, 14. julija. G. Vukičevič se je vrnil v Beograd in njegovi ministri si pojejo hvalo, češ klerikalizem in separatizem in avtono-mizem SLS smo ukrotili. Pravijo, da je to takšen uspeh, kakršen je bil I. 1925. z Radičem. Gospodje v Beogradu, ki se danes radujejo, da so prisilili SLS v kapitulacijo, se v nečem motijo. Klerikalizmu ni bistvo, da se je zavzemal za avtonomijo in • se delal kakor podpornik Slovenstva, bistvo njegovo je v tem, da se ima politikujoči cerkveni organizaciji in njenim zagrizenim vladohtep-nežem zagotoviti tudi vsa posvetna premoč nad narodom, politična, kulturna in gospodarska zavisnost naroda od politične duhovščine, oziroma bolje rečeno, od tistih skupin, ki se okoli škofov polaščajo cerkvenega aparata. Ta vodilna misel klerikalizma ie ena in ista po vsiem svetu ter se lahko spoji z republikansko ali monarhistično. s centralistično ali federalitično idejo: kjer ji kaže. obleče narodom trobojnico, kjer pa se ji zdi nacijonalnost opasna. 30 ubija. Zato je preokreč politike SLS za cerkvenopolitične kroze malenkost. Včeraj proti Srbom, radikalom, korup-cijonistom, centralistom. danes zanje, ako se jim da vladna moč v Sloveniji, to se povsem strinja z značajem klerikalizma. Začudeni radi vsega tega nismo mi, pač pa prihajajo z vseh strani dežele vesti, da so zelo začudeno mnogi pristaši SLS. zlasti oni. ki niso naravnost odvisni od strankinih institucij in ki so se dali od SLS zavesti v iskreno vero, da je ta stranka zares slovenska in da se resno bije za avtonomijo, držeč se opetovanih svojih prises: avtonomija ali smrt. Ogorčenje se polašča teh prevaranih -pristašev in v krosih klerikalcev se vrše strastne debate za in proti najnovejši kapitulaciji SLS. Stvar pa se tudi v klerikaiskih krogih obsoja še z drugega stališča: posel z g. Vukičevičem se mnogim zdi sumljivo slab. Ze vstop v Uzunovičevo vlado je SLS prinesel samo ugodnosti osebne narave, Sloveniji in volilcem SLS pa nič drugega nego odgoditev izenačenja davkov, poostritev davka na ročno delo, povišanje obdavčenja zasebnih nameščencev, ki posredno zadene vso industrijo, obrt in trgovino, ker ubija nakupno zmožnost. SLS nam je prinesla znani čl. 82. finančnega zakona, ki ubija finance samoupravnih teles zlasti okrajnih in cestnih odborov in občin. Bilanca SLS iz Uzunovičeve vlade pomenja stomilijonske škode za Slovenijo. Zdaj pa novo čudo: novi pakt ne prinaša nobenih uspehov gospodarske in socijalne prirode, nič za naše mučeni-ke-železničarje, nič za kmeta, pač pa je nadaljeval Bridgeman, ene najdemo nobenega povoda, da bi obupali nad uspehom konference. Tekom zadnjih treh tednov je odbor 'strokovnjakov razčistil mnogo spornih vprašanj in pripravil tla za sporazum glede rušilcev, podmornic in klasifikacije nebojnih ladij. Istotako je odbor sklenil, da se prične razprava o velikih bojnih ladjah in je bil dosežen v lem vprašanju velik napredek. Glede križark akuša Angli. za omejiti napadalno silo te vrste bojnih ladij in določiti maksimum tonaže in oborožitve križark. Ta maksimum ni višji od dosedanjega in je v mnogih primerih celo nižji. Skupna tonaža bi bila pri določitvi razorožitve dobra, toda najprej je treba vedeti, kaj predstavlja ta količina. Vsa razorožitev bi bila v tem slučaju iluzorna, ako bi se preje ne določil maksimum velikosti vsake vrste bojnih ladij in oborožitve. Konferenca naj pomisli, da ima pripravljati materijal za raaorožitveno konferenco Društva narodov, katere 6e bodo udeležile tudi druge države. Ako se način razorožitve ne določi preje, ne bo nobena država vedela, kaj naj zahteva in kaj naj razoroži. V slučaju sprejetja angleških predlogov bo razorožitev iu napadalna sila bojnih ladij definitivnb določena že za pozneje. Stroški za gradnjo velikih bojnih ladij bi se zmanjšali za milijon funtov, in križark za pol milijona.* Nato se je Bridgeman bavil z vprašanjem križark in izjavil, da so angleški delegiti predlagali, naj se razmerje za velike bojne ladje, sklenjeno na washingtanski konferenci, raztegne tudi na kri Žarke, oborožene s topovi od osem palcev. Anglija ni nikdar odrekala Ameriki in Japonski pravice do gradnje majhnih križark v tisti meri, kalikor jih potrebuje Anglija za svojo obrambo. Anglija je hotela edinole zmanjšati njih napadalno silo in jih premeniti v obrambno orožje. Anglija skuša določiti čim manjšo tonažo, v kolikor ta odgovarja njenim potrebam. Cim večje velikosti so križarke. katere zahtevajo druge države, tem težje je Angliji znižati skupno tonažo potrebnih križark. Velike križarke s topovi od 8 palcev predstavljajo neprimerno večjo napadalno silo od križark Pred rekonstrukcijo čsl. vlade Praga, 14 julija, d. Nacijonalni demokratje so na svoji včerajšnji konferenci sklenili, da stopijo v vlado. Ze ob priliki sestave češko - nemške vlade meseca oktobra lan-skega leta jim je bilo ponudeno trgovinsko ministrstvo, ki pa so ga z ozirom na fašistično krilo svoje stranke odklonili, ker niso hoteli sedeti v vladi skupno z Nemci. Sedaj so to svoje stališče revidirali in bodo bržkone že v prihodnjih dneh imenovali svojega zastopnika v vladi. Kot naj resnejši kandidat za mesto trgovinskega ministra, ki ga zavzema sedaj uradniški minister dr Perout-ka, se imenuje višji deželni sodni svetnik dr. Matoušek. Parlamentarne počitnice v Franciji Pariz, 14 julija, (pa.) Senat je odobril ponoči s 345 glasovi zakonski načrt glede zvišanja uradniških plač. Obe zbornici sta nadalje odobrili zakonski načrt glede na. turalizacije inozemcev in pooblastili vlado, da izrednim potom spremeni nekatere ca« rine, da se omogoči naglo sklepanje trgo« vinskih pogodb. Nato je bilo zasedanje parlamenta zaključeno ob 1 uri 40, zaseda« nje senata pa ob 2 uri in 40 minut. Primo de Rivera proti Društvu narodov Madrid, 14. julija, d. Vladni organ «La Naciorn. objavlja oklic za ustanovitev sve« tovne mirovne zveze, ki naj bi nadomestila Društvo narodov. Splošno se priznava, da je ta oklic sestavil sam Primo de Rivera. V oklicu se povdarja, da bi ta svetovna mirovna zveza razpolagala z dvamilijonsko armado, ki bi jo sestavljali vojaki vseh držav, ki bi pristopile k tej zvezi. V okvir« ju te zveze naj bi se ustanovil tudi poseb« ni mirovni tribunal, ki bi razsojal v vseh spornih vprašanjih. mu. se je rešila na ta način, da ostane H. Frischler tudi v novi 6ezoni direktor tega zavoda. cDeutsches Volksthea-ter» je že objavil delovni program za zimsko sezono. Sezono bo otvorila prve dni septembra nova drama V- Schnidtbonna <2upnik iz Mainza>. Nato bo premijera komedije (Papirnati mlnu Georga Kaiserja. Komedijo bo insceniral novi režiser H. Sclmeikart, član monakoveke drame- Izmed nadaljnih komadov omenjamo Sha-kespearjevega cKralja Ivana>, ki se ni še nikdar doslej uprizoril na Dunaju. Repertoar vsebuje dalje Shakespearjevo komedijo »Mnogo hrupa za nič», Ibsenovo c Gospo z moria» in . Predstave se bodo vršile od 28. julija do 19. avgusta. Bilanca drame Narodnega divadla v Pragi. Iz poročila, ki ga je izdala drama Narodnega divadla v Pragi za sesano 1926./27. posnamemo: Ta prva, reprezentativna češka drama je naštudirala v minuli sezoni 34 komadov, izmed njih pa je 11 domačih. Med domačimi so nekatere stare (ciklus A. Ji-raska) druge pa najnovejše, med njimi , M bo v nji priobčil rezultat svojih raziska-vanj o vplivu tatarske rase na Poljake. Med drugimi zanimivimi dognanji na tem, dosih-mal neraziskanem področju, je posebno in-teresantno dokazovanje, da sta velika poljska pisatelja Mickiewicz in Sienkiewicz po svojih prednikih tatarskega porekla. Raziskovalec sodi, da se ta njun element opaža v izredno plastičnem podajanju starih voj-ščakov in bojevnikov, v čemer sta oba — prvi v poeziji, drugi v romanih — prekosila vse ostale poljske in do neke mere celo svetovne pisatelje. Študije E. M. Schumerja bodo temeljito dokumentirane, vzbudile pa so že v predobjavi v poljski kulturni javno sti senzacijonalno pozornost. Gledališka kriza na Dunaju. Po nekaterih vesteh se bo z novo sezono pridružilo več dunajskih gledališč anitm, ki so — ka kor Karlovo gledališče, Ronarch in dr. — že delj časa zaprta. cLustspielhaus» se namerava izpremeniti v kino, podobno bo s in z cModerno sceno». Tudi Meščansko gledališče nima povsem zasigurane bodočnosti. Krizo je zakrivila — pišejo dunajski listi — brezbrižnost športno nastro-jenega občinstva nasproti gledališču, z druge strani pa se ugonabljajo gledališča sama. ker iz komercijalnih razlogov vedno bolj znižujejo nivo. Uspeli češkega dirigenta v Varšavi. Ravnatelj mestne opere v Katovicah, Milan Zuma, je dirigiral dne 9. t. 'm. z velikim uspehom v varšavski operi Gounodovega an razpustil upravni odbor mariborske mestne hranilnice ter ie imenoval za gerenta zavoda mariborskega advokata dr. Rudolfa Ravnika. Ta razpust je očitna kršitev zakona in je priča, kovati, da ea bo državni svet razveljavil. 4 Za koncerta jugoslovanskih narodnih pesmi pevskega društva »Ljubljanski Zvon ki se vršita dne 17. t. m. popoldne v Laškem zvečer pa v Rimskih Toplicah vlada v obeh kopališčih, pa tudi v okolici veliko zanimanje, saj bo vzpored nudil izbrane narodne pesmi v moškem in mešanem zboru ter ženskem kvartetu, znana sopranistinja g. Špel-ca Ramšakova pa zapoje tudi par lepih pesmic. * Razpisuje se služba pogodbenega poštarja pri pošti Osilnica (III-2) Jamčevina 800 Din. Letni prejemki: redna plača 6600 Din, doklada (50% redne plače) 3300 Din, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 182 Din. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani do 26. julija 1927. Med prilogami mora biti tudi potrdilo krajevne oblasti (županstva), da ima prosilec zagotovliene prostore za pošto, kakor določa čl. 16. pravilnika o pogodbenih državnih poštah. * Razglas. Veroučitelji, ekskuredni učitelji ter učiteljice ženskih ročnih del se vabijo, da predlože čim preje prijave za nagrado dejanskih učnih ur in potnin za dobo od 1. aprila do 30. junija t. L in sicer prvi direktno računovodstvu, odsek za ljubljansko in mariborsko oblast Ljubljana, Marijanlšče, ostali pa službenim potom velikemu županu. * Motociklistična nesreča pri Kranjski gori Joško Tonejc, sin kavarnaria v Ljubljani je v sredo napravil skupno z g. Kra-maršlčem z motornim kolesom izlet na Gorenjsko. Ko sta se snoči vračala s Kranjske gore proti Ljubljani, je zadel g. Tonejc radi slabe razsvetljave s kolesom v obcestni kamen ter padel s kolesa. Pri padcu je dobil težje, toda ne smrtnonevarne poškodbe. O nesreči ie bila brzojavno obveščena ljubljanska reševalna postaja, ki je ob 21.15 odposlala v Kranjsko goro rešilni avto, s katerim so g. Touejca ponoči prepeljali v Ljub Ijano. * VeHka razprava proti Prpičevi razbojniški tolpi se bo vršila v Zagreba. Včeraj je kr. banski stol v Zagrebu rešil, da se bo monstre-proces proti Prpičevi tolpi vršil pred zagrebškim okrožnim sodiščem. Popoldne so bili razbojniki izročeni v te zapore in bržčas bodo tjakaj prignani tudi nešteti komplici, k; se sedaj nahajajo v raznih zaporih širom Hrvatske in Slavonije. Orožniki, ki so z narednikom Lazarjem Kugo na čelu nad vse požrtvovalno izvršili svojo velikansko nalogo, so se povrnili oa svoja službena mesta Zanimanje Zagrebčanov za senzacionalno obravnavo si lahko predstavljamo. * Nesreče v rudniku. Iz Zagorja nam pišejo: Danes, v četrtek dopoldne je rudar Jože Ceglar padel v obratu Kotre-dežu v 20 metrov globok jarek. Pri padcu je dobil tako težke poškodbe, da je obležal. Prenesli so ga v bolnico Bratovske skladnice. Tudi rudarja Alojzija Koželja je v jarku zasul pesek, k srečj pa ie dobil le lažje poškodbe. Tretja nesreča se ie zgodila v jami, kjer je rudarja Alojzija Škrbanjo potolkel les. Tudi Škrbanja ni preveč težko poškodovan. * Gozdni požar; v Bosni pogašeni. Kakor smo včeraj kratko beležili so gozdni požari v Bosni pogašeni oziroma lokalizirani. Vojak; so se vrnili v vojašnice. Na pogoriščih je ostala samo žandarmerija. ki z domačini opravlja zadnje gasilske posle. Prizadeto prebivalstvo je ministrskemu svetu poslalo spomenico s prošnjo za nujno pomč za oško dovance po požaru. * Gozdni požar nad KaštelL Po poročilih iz Splita se je predvčerajšnjim popoldne vnel gozd nad Kaštelom Kambelovcem in nad Kaštelom Lukšičem. Do petih popoldne je pogorelo približno en kvadratni kilometer gozda. Požar se širi dalje. Ljudstvo in vojaki so hiteli na pomoč. Požar je nastal vsled isker iz železniške lokomotive. * Strašno neurje v marenberškem okraja. Pišejo nam: V torek 12. t m. med pol 19. in 19. Je divjalo nad maTenberškim okrajem strašno neurje. Čisto nepričakovano je vihar pripodil črn oblak preko Velike Kope. Vsula se je suha toča, debela kakor oreh. Prizadete so skoraj vse občine na desni strani Drave, zlasti trpi velikansko škodo vuhredško polje, kjer je mnogo hmeljskih nasadov. Ne samo, da leži Hstje in cvetje na kupih, poškodovane so za več let tudi rastline same. Razen hmelja ie zbita pše-ca in koruza, vse sadje je oklateno. Škoda je neprecenljiva, kmetje so težko udarjeni. + Velik požar v Ravni gori. V Ravni gori na Hrvatskem je v hiši posestnika Antona Pizenta predvčerajšnjim nastal požar na ta način, da so iskre z ognjišča zapalile slamnato streho. Požar se ie naglo razširil tudi na sosedna poslopja. Pogorele so hiše treh sosedov z gospodarskimi poslopji vred Ško da je znatna, zavarovalnina Pa minimalna. * Pri ishiasu se na kupico prirodne gren-čice »Franz-Josef« zaužite zjutraj na tešče pojavi brez težkoč obilno izpraznienje črevesa čemur se rad pridruži dobrodelen občutek olajšanja. Zdravniški strokovni časopisi omenjajo, da voda »Franz-Josef« zanesljivo in prijetno učinkuje proti pritisku krvi na ietra in debelo črevo ter hemeroidih in prostatalnih bolečinah. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. * Trohnečl trupli dveh zaljubljencev. Zagrebška policija je v Maksimiru našla že trohneči trupli moškega in ženske, v katerih ie spoznala priv. uradnika Gustava Ancla in natakarico Ljubico Bagadurjevo, ki sta izginila pred dobrim tednom. Ancel je bil poročen in nihče ni niti malo slutil, da goji ljubavno razmerje z natakarico. Sit dvojnega življenja ie kupi strihnina ter zastrupil dekle in sebe. Iz Ljubljane u— Vse krajevne organizacije SDS v ljub Ijanski okolici se vabijo, da pošljejo na srez ko sejo, ki se vrši v soboto 16. julija t. L ob 8. zjutraj v gornjih prostorih Kazina, svoje delegate. u— Zanimiv sestanek se je vršil kakor nam poročajo snoči na velikem županstvu. Zbralo se je ob pol 9. več predstavnikov klerikalnih pobratimov med njimi gg. dr. Korošec, dr. Natlačen in dr. Ravnihar. Morda se bodo pa vendarle pomenili, da bo SLS umaknila svojo ljubljansko kandidaturo in io prepustila gg. radikalom. Lepa bi vsekakor bila taka manifestacija »prijateljskega pakta«. u— IL razstava umetnin na ljubljanskem velesejmu. Uprava ljubljanskega velesejma vabi vse interesente k obisku razstave umetnin v »K« paviljonu na seimišče, ki bode otvorjena v petek dne 15. t. m. med 16. in 19. uro. Razstava se otvori v svrho piodaje razstavljenih umetnin, ker prevladuje mnenje, da večina interesentov v dneh velesejma ni našla prilike nabaviti si sliko ali kip ter na ta način omogočiti la-godnejši živelj likovnim umetnikom. u— Šentjakobski izlet bo v nedeljo dne 17. julija v Kamniško Bistrico. Odhod z izletniškim vlakom iz Ljubljane ob pol 6. vožnja torej polovična. Udeležite se ga vsi, ki še niste šli po novi romantični poti, napravljeni šele letos. Drugi Vintgar zares! u— Motiv samomora Lizike Vrablove, ki so jo našli ob sokolskem telovadišču v Tivoliju, še vedno ni pojasnjen. Kakor je izpovedal g. Hajffrihar, pri katerem je službovala Lizika kot sestra njegove žene, je Lizika predsnočnjim okrog 21.30 odšla z doma, ne da bi rekla besedo. Storila je to že večkrat prej. Kolikor so dognale policijske izvedbe doslej, je šla mladenka v prostovoljno smrt radi nesrečne ljubezni, ki jo je gojila do ključavničarja Franca O. iz Nove vas; Pri Viču, ki ga policija doslej še ni mogla zaslišati. Šele po tem zaslišanju bo mogoče ugotoviti, kaj se je med zaljubljencema odigralo zadnje dni. V naše včerajšnje poročilo se je vpletla tiskovna pomota, ki neljubo moti smisel. Napačno stoji navedeno, da je bila pokojna Lizika v »sovraštvu« s soprogo g. Hajnriharja, ker je bilo prvotno napisano, da je bila v svaštvu. kar pa je tiskarniški škrat izpreobrnil. Ugotoviti velja da se je Lizika pri Hajnriharievih počutila kakor doma in da torej tam vobče n; iskati povoda za nagib k prostovoljni smrti. u— Surov cestni napad. Pod tem naslovom smo poročali v sredo o napadu, ki ga je v nedeljo zvečer doživela mala izletniška družba na Fužinah od strani štirih fantov. Fantje nam sedaj pišejo, da se nerodni dogodek ni odigral prav tako. kakor je M podan na policiji od strani prijavitelja. Fante je baje nekdo iz družbe že preje izzival v gostilni. Beležimo včerajšnjo kakor današnjo vest zgolj kot kronisti, stvar sama pa se bo itak razčistila pred sodiščem. u— S steklenico po glavi Gospa Tereza Habjanova iz Rožne doline se ie oglasila včeraj v našem uredništvu s prošnjo, da ugotovimo naslednje: Ni res da sem pričakala Francko iz Novega Vodmata na stopnicah, ki do mojega stanovanja sploh ne vodijo, marveč sem zalotila Francko na postelji in io tam sedečo udarila s pollitersko stekelnico po elavi... 1— Prijet ribiški par. Neki zakonski par s Tržaške ceste si je v tej hudi vročini privoščil prijeten sprehod v Mestn; log. Spotoma ali Pa že prej je zakoncema prišlo na misel, da si med kopanjem lahko nalovita tudi nekaj rib. Mož je povlekel iz žepa nekaj lorberjevih zrn, ki jih ie zdrobil in zmečkal v kruhove drobtine. Kakor znano zrna ribe omotijo in to je Ivan izrabil. Nalovil je okrog 4 kg rib v Malem grabnu na škodo Nemškega viteškega reda. Zalotil pa ga je poljski čuvaj France Gorenc, ki ie zakonski parček aretoval za nekim grmom ob vodi in oba odvedel na trnovsko stražnico. 1— V cilindru in salonski suknji. Je to sicer res nekoliko zapoznela prijava, a v vsej svoj; vsebin; naravnost »ljubka«, da se zdi v teh dneh, ko siie solnce in pritiska vročina naravnost senzacija. »Pogruntal« jo je Maksi iz Krakovega, star Ljubljančan pravega kova, čeprav ni všeč ne svoji bližnji okolici in se tudi stražniki ž njim ne razumejo najbolje, v nedeljo zvečer se je v Jazbečevi gostilni na Selu pojavil še primeroma mlad nekam suh možakar, ki pa je Previdnost Je baš pri kupovanju najbolj znanih proizvodov najbolj potrebna. Zato s« mora vsak, kdor kupuje čuvati po tvorb in padli nato, da dobi vedno res prave tablete U Hoechsta v originelnom zavoju z zaščiteno znamko M.LB. vso ostalo družbo opozarjal nase s svojo zgovornostjo in prešerno objestnostjo. Tak je Maksi. Ko je bila družba že prav razigrana, je poprosil gostilničarja, naj mu posodi črn suknjič in »cilinder« češ da bo pokazal razne cirkuške umetnosti. Medtem, ko se je gostilničar odpravljal na velesejem kjer je imel opravka v lastnem vinskem paviljonu, je Maksi v njegovi obleki igral razne komedije. Nenadoma pa je izginil gostom izpred oči. Ostal ni v bližini, marveč jo je neznano kam popihal. Policija ga na prijavo oškodovanca išče že tri dni. vendar ga ni mogoče izslediti. V salonski suknji, modnih hlačah in s cilindrom na glavi, ga policija bržkone ne bo izsledila v kaki domači gostilnici marveč ga bo našla skoro gotovo že preoblečenega in strašno mačkastega, če je bil izkupiček količkaj dober. Iz Maribora a— Cerkvena gospoda v Mariboru. Včeraj sta se pripeljala v Maribor z avtomobilom nuncij Pelegrinetti in djakovski nadškof dr. Aksamovič. Najprej sta obiskala frančiškansko cerkev, potem še škofa ter se po obedu v Grajski kleti vrnila zopet v Va-raždšnske toplice. a— Malo prepozno. Mariborski srednjeveški irikvizitorji, ki bi radi še v 20. stoletju zažigali svobodomislece na grmadah, so pri šli po daljši pavzi zopet k sapi. Slišali so post festum zvoniti o nekem procesu, s katerim so se proslavili nekje v Avstriji v bližin; predpotopne klerikalne Bavarske in obsodil; radi brezverstva nekega bivšega duhovnika na en mesec. Mariborski inkvizi-torj; so šele včeraj v »Slovencu« opisali to Salomonsko obsodbo in dali pod nos našim juristom, ki niso dopustili obtožbe proti uredniku Erženu radi svetega pisma. Inkvi-zitor kliče drž. pravdnika, nai si vzame Inomost za vzgled in vloži rekurz v Erženovi zadevi. Res obžalujemo, da so nesrečni inkvizitorji prepozno zvedeli za ta proces, in se tako tudi rekurza spomnili šele Sedaj, ko je odločba v Erženovem svetopisemskem procesu že davno pravomočna. Drugače bi se bili lahko tudi še Slovenci ovekovečilj v isti fronti, kjer je občudovanja vredni Innsbruck, kjer so že pred vojno radi podobne kurijozne zadeve upokojili univ. prof. VVahrmunda, ki je izdal znano brošuro. Naše inkvizitorje pa bi sodišču vsekakor priporočali, da jih sprejmejo za izvedence v tej stroki. a— Gospodarsko in politično društvo za magdalenskl okraj v Mariboru ima svojo sejo v soboto, 16. julija ob 30. v gostilni »Friedau« na Tržaški cesti. K obilni udeležbi vabi — Odbor. a— Nova avtobus zveza Maribor- Celje. V soboto popoldne, dne 16. t. m. začne mestna občina obratovati z novim avtobusom na progi Maribor-Celje, kj bo odpeljal prvič iz Maribora popoldne ob 17. Nato bo vozil ta avtobus redno ob 6. zjutraj iz Celja, prispe v Maribor okrog pl 9. dopoldne in se vrača ob 12.15 iz Maribora do Slov. Bistrice, iz Slov. Bistrice ob 14. nazaj v Maribor in zopet ob 17. v Celje. S tem bodo torej imele proge Maribor-SIovenska Bistrica in Konjice-Celje štirikrat dnevno avtobusno zvezo, proga Slovenska Bistrica-Konjice pa trikratno proti Mariboru fn Celju. Vozne cene ostanejo iste. Novo zvezo bo oskrboval novi avtobus. 26 sedežni »Sanrer«. a— Novinarske srečke, po katerih so Mariborčani že marljivo spraševali, je pravkar prejel upravnik mariborske podružnice »Jutra« g. Hlebš- in se dobivajo pri njem v upravi »Jutra« na Aleksandrovi cesti št 13. Srečke prve velike dobrotvorne loterije Jugoslovenskega Novinarskega Udruženja stanejo po 10 Din komad. t— Samo prepoved ne zadostuje. Včerai smo poročali, da je mariborski policijski ko misarijat strogo prepovedal kopanje izven oblastveno dovoljenih kopališč ob Dravi. Prepoved je sicer glede na številne letošnje žrtve zelo umestna, toda dvomimo, da bo zalegla, ker je mestno dravsko kopališče že davno premajhno, posebno pa v letošnji vročini, da bi zadostovalo vsem mariborskim kopalcem. V tem pogledu se res čudimo poklicanim, da ne odpravijo v sedanjem kopališču vsaj najhujših nedostatkov, ko je jasno, da novega kopališča s poldrugim milijonom je ne bomo tako kmalu dobili. Kabin bi prav lahko še vsai nekaj postavili, in z majhnimi zneski vsai še eno ali dve prhi. Sedaj mora vsem tisočem kopalcem zadostovati le ena prha in zato ni pod njo nič manjše prerivanje, kakor v bo-iu za kabine. Malo več dobre volie in ume-vanja bi vodstvo kopališča že lahko pokazalo, ko ima gotovo krasne dohodke in gornje skromne potrebe in želje občinstva ne bi skoro nič stale, zaleglo pa bi vendar mnogo. Od Maribora do Zagreba Bežna sBka letošnjega tujskega prometa. Maribor, 14. julija Ta proga je sicer kratka, brzovlak jo prevozi v 4 urah. toda te dni je izredno zanimiva za potnika, posebno domačina, ki ima v vagonu kljub dušeči vročini odprte oči in ušesa. Mariborski kolodvor sam je pravo mravljišče tujskega gibanja Dvakrat na dan, okrog tretje ure zjutraj in popoldne se križajo tukaj na vse strani mednarodni brzovlaki. vsi natrpani tujcev. Naša prva obmejna postojanka nas tukaj čedno repre-zemtira. Dolgi peron je ves v zelenju in cvetju, v pisanih, z narodnimi motivi okrašenih košarah visi najpestrejše cvetje, ki ga je poklonilo Olepševalno društvo, pro-govna sekcija pa je čedno izvedla okras obmejnega kolodvora. To je torej menda na kolodvoru najmanj stalo, a vzbuja največjo in prijetno pozornost potnikov. Križanje vlakov gre brezhibno od rok. PonehaJe so pritožbe nad šikanami carinske in policijske revizije, železniška uprava funkcijonira. kakor ura. S severa vozi zadnji čas dolg brzovlak dunajske in praške vagone. V Mariboru jih razdele in Po potrebi razmnožijo z mariborskimi rezervami in čez pol ure že odhittta dva brzovla-ka na jug, eden proti Trstu, drugi proti Zagrebu, katerega tam zopet razdele in pomnožijo, enega za Beograd, drugega za Split. En sam pogled ob tej popoldanski uri na mariborskem peronu pokaže, kakšno je letos tujsko življenje v Italiji in na našem jugu: po vagonih za Italijo zeva praznota, okna za Split pa so zadelana, kakor čebelni panji glava pri glavi. Od Dunaja in od Prage že stciijo potnSci, ki si niso mogli pravočasno priboriti sedeža. Po prisrčnem sprejemu češkega sokol-skega naraščaja sem včeraj sedel v splitski vlak in se vozil z njimi do Zagreba. Dečki niso spali vso noč, a v njihovem vagonu, okrašenem s svežim cvetjcm mladih mariborskih Sokolic in s slovansko zastavo, ki plapola mimo žitnih poljan, vrvi mladostna razposajenost. Odpirajo zavoje, jedo in pijejo črno kavo, limonado in »ky-selko«, baje že vso pot V očeh pa nestrpno koprnenje, da bi bili že čim prej tam doli ob sinji Adriji, prvič na morju, še eno noč ne bodo spali, a takoj po prihodu v Split hočejo v morje. Z voditeljem razpravljava o blagpslovu, ki ga prinaša naše morje, naval tujcev, in brat Ceh sam vzdih-ne, — da bi le znali to usmeriti v pravo pot, s solidnostjo cen, prijaznostjo in uvidevnostjo za vse, kar potrebuje tujec, da se za pošteno plačan denar res čuti gosta in pride drugo leto zopet. Oba sva si edina, da je to težak problem in lahko usoden za nas. Prevelika je zapeljivost za človeško slabost, hitro obogateti . . . Upajmo, da prevlada razum. Najprej zastojkno v Pragerskem. Nekdaj cvetoča postaja, živahno križišče za madžarske vlake, je po prevratu osamela. Le v letoviščni sezoni obstajajo zagrebški brzovlaki, da iim priklopijo budimpeštanski kurzni voz za goste v Rogaško Slatino, ki ga v Grobelmem zopet priključijo lokalni železnici. Naš vlak pa dobi v Grobelnem zopet drug prirastek, dva dolga vagona Rogaška SJatina-Beograd V nekaj minutah že zopet stojimo v Celju, kjer tudi čaka domač sokolski naraščaj, dekleta s cvetjem in zopet iskreno bratsko pozdravljanje in čehljanje med mladino. Brati Čehi so presenečeni, neprisiljena Ijubav je pre-roiila zadnjega utrujenega zaspančka. Vlak zopet podaljšajo z jedilnim vozom Potem se vijemo ob bistri Savinji, oddajamo in sprejemamo v zdraviliščih Laško in Rimskih toplicah. Naša ljubka zdravilišča torej niso zapuščena od železnice. Pokrajina je pestra, sveža, majhna nevihta je ohladila zrak. skozi gozdove vidimo lahen val, ki pripogiba veje. V nižinah pa kipijo njive, krasna, visoka koruza, tu in tam hmeljski nasadi, žanjice vežejo žito v snope. Pri Zidanem mostu zavijemo že pred postajo v Savsko dolino in potem nas spremlja po idilični ravnini najprej deroča Sava z brodi, splavi, dekleti, ki pljuskajo po vodi, da se končno pred Zagrebom umiri in razlije v polja, kjer jim trga rodno zetnljioo. Vroče je zopet in drobne punčke v Brežicah komaj donašajo žejnim potnikom sveže vode. Po cestah je vedno več prahu, malih hišic s skrbno gojenimi vrtovi, mimo njih avtomobili, težki vozovi tovarne, delavnice. In že smo v mestu. Naš vagon bodo odklopili, potniki pa gredo vs! v Split 2e na potu so slišali, da je v Zagrebu vsak dan velika bitka za sedeže v splitskih vagonih. Naravno, da se je polastila vseh podvojena razburjenost in že davno pred obstankom so ostal; vsi pri vratih in oknih, oboroženi s prtljago, da so že med vožnjo planili iz vagona in iskali na drugi progi napisov Zagreb-Split In potem je pričel boj, ko misli vsak le na sebe, na dolgo noč, ki io bo trebi prestati med kovčki do dalmatinskega obrežja. Kričanje, komolci, be-ganje sem in tja, vmes poštni vozovi, ob-tovorjeni nosaS. prodajalci limonade ir hrenovk, železničarji, policija in pri vsem tem babilonski direndaj, če si obziren in bi mislil oa človeško dostojanstvo, boš sedel kvečjemu na svojem kovčku polnih 12 ur od Zagreba do Splita In tako smo pre-žali, kakor lovec na divje peteline, ko so se bližali novi vagoni. Zdirjali smo jim naproti. Pot je tekel po obrazu in rokah, a ko so pripeli zadnji vagon, se je dolgi vlak že tudi premaknil in odpeljal razburjene duhove v hladnejšo noč. Ob .tretji ari zjutraj sem se vrnil v Maribor. Na peronu so te zopet stali drug poleg drugega trije nabasani brzovlaki. Bilo je malo tišie, kakor podnevi, a za razsvetljenimi okni Praha-Spiit, VVien-Sušak, ista gneča novih potnih mučenikov. ki pa ne godrnjajo preveč. Preveliko ie hrepenenje po oddafru v morskih valovih sinje Adrije. Na ažurnem nebu že vstaja lahna svetloba izza Slovenskih goric, v parku se oglaša prvo jutranje žgolenje ... a. r. Iz Litije Zadeva nove elektrarne (Projekt elektr. centrale n* potoku Reka pri Litiji) Litija, 14. julija. Naša občina je predložila tuk. »reškemu poglavarju projekt lastne električne cen« trale na potoku Reka pri Litiji S tem sto. pa borba za dobavo stalnega elektr. toka v novo fazo. V tem primeru gre za popolno osamosvojitev in za zgradbo samostojne lastne centrale. Ta način rešitve forsira ena struja, ki trdi, da pridemo potem v po« polno neodvisnost Prvotni stroški bodo v početku večji; tudi kilovati bodo dražji Ko pa se vse od« plača amortizacijskim potom, potem se bo dalo gospodariti na cenejši način, ker elek. trama pripade z vsem inventarjem občini Drugi način rešitve, o katerem je «Ju. tro» že pisalo in za katerega gre vzpored« na akcija, je napeljava daljnovoda iz Za« gradca ob Krki Od tam se ponuja cenejša elektrika, ampak vsa obširna, gospodarsko precej razvita okolica bo le odvisna od drugih faktorjev — in gospodarjev. Ver« jetno je tudi da bodo poprave na 16 km dolgem električnem vodu večne in zdru« žene s precejšnjimi stroški. O zagraški elektrarni je razpravljala tudi zadnja seja oblastnega odoora, kakor izve. mo iz zanesljivega vira. Menda se bodo na prihodnjem zasedanju oblastne skup ščine razgovarjali tudi o prevzemu te elek. trične centrale v režijo oblastne imovine. Da se povrnemo nazaj k predloženemu projektu centrale na Reki! Vse načrte je izdelal poobl. inž. Josip Pavlin, ki je za. električne centrale eden najpriznanejših strokovnjakov. Po študijah na terenu je dognal, da je vodna moč potoka Reke 40 do 45 konjskih sil. Projektu so pride, iani tudi načrti strojnice in centrale, kjer bo nameščena dvojna vodna turbina za 40 konj. siL Poleg tega pa je še predviden generator za 3 kw. Načrt celotnega terena zahteva, da se prevzamejo v nakup gotove potrebne par. cele, ki so sedaj še last g. Strzelbe z Gr> bina, g. Lavriča z Jez ter kneza Wind5sch» gratza iz Slatne; vsi so se že izjavili za odstop svojih zemljišč na korist Btijski občini, kot graditeljici nove centrale. Projektu je pridejana tudi zahteva za vo dopravno razpravo, ter prošnja za podeli, tev koncesije za zidanje centrale. Litijsko občino bodo zastopali po, sklepu zadnje obč. seje pri vodopravni c/oravnavi napram oblastem gg. župan Lebipger, obč. svetovalec Borišek ter Andrej Gorenc, za strokovna vprašanja pa še pooblaščeni inž. Pavlin kot graditelj. Načrti so torej tu! Upajmo, da bo za. trdilo, ki ga je dal celoktpni obč. odbor pri otvoritveni seji, da bo nova elektrika zasijala do božiča, realiziran, nn ta ali oni način. Uspehe obč. odbora in pridobitev elek. trarne bomo čutili vsi — Litija in vsa oko» lica, ki bo dobila s tem gospodarski blago. sTov in bo s tem dana možnost gospodar« skesa napredka. Iz Tržiča Smrt v prep,adu Tržič, 14 julija. Naključje je hotelo, da letos ni postal prva smrtna žrtev planin kak turist, maf« več planinski posestnik, ki je v planinah star znanec. Minulo nedeljo se je namreč gospodar Divjak od Sv. Ane odpravil na planino Korošco, kjer se pase njegova ži» vina. Pričakovali so ga ves naslednji dan, toda Divjak se ni vrnil. Obstojali sta sa. mo dve možnosti, da se je Divjak ponesre. čil ali pa je postal žrtev zločina, ker je nosil s seboj večjo vsoto denarja. Iskali so ga po planini okrog, toda gospo darja niso našli, pač pa so našli psa, ki je spremljal Divjaka in je nekje na poti z vso besnostjo in z vso zvestobo čuval go. spodarjev mehur za tobak. Končno so orožniki od Sv. Ane in iz Tržiča napravili obhod po planini Sele v sredo popoldne so našli Divjaka mrtvega. Padel je na Ko* rošci v prepad globok kakih 100 m in je njegova smrt gotovo bila hipna. o— Gostovanje mariborskih igralcev. Za soboto dne 16. julija, se obeta tržiškemu občinstvu izreden užitek. V Sokolnici bo gostovalo Narodno gledališče iz Maribora z veseloigro »Ognjenik®. V celoti nastopi osem oseb, med njimi dobri naši znanci Toško Kovič, ki vodi režijo, gdč. Kraljeva, Savinova in Zakrajškova ter gospodje Ras« berger in Stopar. Cene so malo višje kakor navadno, predprodaja vstopnic je pri go« spodu Globočniku. Začetek točno ob 20. Požrtvovalnost igralcev zasluži razprodano hišo, zato pričakujemo, da bo vstopnic zmanjkalo. č— Deželna cesta iz Tržiča proti Bega. njam je že popravljena in spremna tudi za avtomobilski promet. Poprava je bila precej velika, saj je škarpa dolga nad pet« deset metrov in mestoma šest in več me« trov globoka. Delo je bilo radi lapornate« ga sveta precej težko, ker se ni dalo zlepa dobiti dobrega temelja. Sedaj je zadeva urejena in ob Škarpi napravljena lepa že» lezna ograja. Cestnemu odboru polagamo na srce, da uredi tudi kanale na tej cesti tako, da ne bodo ovirali gladkega prometa. č— Suša je zadnje čase pri nas prav ob« čutna. V noči od torka na sredo je sicer malo deževalo, vendar premalo, da bi vsaj nekoliko namočilo. Lepo, vroče vreme pri« ja turistom, kmetom pa že preseda in bi prav radi imeli več dežja. Šport Prva kompletna profesionalna garnitura dunajskega W. A. C. (Wiener Alletiksport Club) v Ljubljani Ljubljanski športni publiki se obeta za soboto in nedeljo izreden športni užitek. SK Iliriji se je posrečilo z velikimi žrtvami pridobiti prvo profesijonalno garnituro slovitega dunajskega WAC. V tem moštva igra nič manj kakor šest avstrijskih inter. nacijonalcev, med njimi popularna P epi Schneider in Huber. Med zadnjimi uspehi tega moštva je zmaga proti dunajskemu Rapldu v prvenstvu s 4 : 1, jasen dokaz za izredno žilavost in kvaliteto. WAC je tudi edino moštvo, ki je premagalo slovi, tega BAC*a v zadnjem dunajskem prven« stvu. Ilirija nastopi v soboto ob 18. uri s po« sebno ojačenim moštvom, v nedeljo pa igra proti WAOu reprezentanca LNP«a. Zagreb : Ljubljana V nedeljo 17. t. m. se vrše na igrišču ASK Primorja ves dan lahkoatletska tek« movanja med atleti Zagreba in Ljubljane. Lahkoatletski dvomatch Zagreb : Ljublja« na se bo vršil v smislu lanskega dogovora med ZLAP in LLAP nepretrgoma devet let, in sicer izmenoma eno leto v Zagrebu, drugo v Ljubljani. Mesto, ki v teh devetih srečanjih večkrat zmaga, si pridobi dra« gocen pokal. Lani se je tekmovanje vršilo v Zagrebu in je Ljubljana podlegla v raz« merju 60 : 82. Program tekmovanja je za vseh devet let v naprej določen in obsega najzanimivejše discipline v tekih, metih in skokih. Pri poedinih točkah nastopita po dva tekmovalca od vsake reprezentance. Spričo obojestranske dobre forme atletov je pričakovati ostre borbe in je izid tek« movanja negotov. Službene objave LNP. (Iz seje poslov« nega odbora dne 13. 7. 1927.) Prvenstvena tekma Hermes rez. : Ilirija rez. se določi na nedeljo, 17. t. m. ob 16. kot predigra tekmi WAC : team LNP na igrišču SK Ili« rije. Prv. tekma Hermes rez. : Jadran rez. se določi na 24. t m., Jadran rez. : Ilirija rez. na 31. t. m. Čas in igrišče za slednji dve tekmi se določi kasneje. Klubi se po« novno opozarjajo, da v rezervnih prv. tek« mah ne smejo nastopiti igralci, ki so igrali v I. moštvu proti I. moštvu dotičnega klu« ba. — ŽSK Hermes in SK Elan se poziva, ta, da javita do 18. t. m., s čigavim dovo. Ijenjem sta odigrala prijateljsko tekmo dne 10. t. m. v Novem mestu. — Naknad« no se odobri prijateljska tekma ASK Pri. morje : Atletik SK v Celju dne 10. t. m. Odobri se prijateljska tekma ASK Primor. je : SK Disk v Domžalah dne 17. t. m. ASK Primorje za to tekmo ne sme vpora« biti igralcev, ki jih bo postavil podsavezni kapetan dne 17. t. m. v team LNP proti WAOi. — Vsled dopisa MO Maribor t dne 4. t. m. se predajo kazenskemu odbo« ru, ker neopravičeno niso nastopili v iz« birni tekmi za sestavo reprezentance Ma« ribora dne 3. t. m. igralci Kurzmann, Losch nig (SD Rapid), Barlovič (TSK Merkur), Škrabar (SSK Maribor) in Tergletz (SD Rapid), slednjemu se izreka do odločitve kaz. odbora zabrana igre. MO v Mariboru se naproša, da navedene igralce nemudoma zasliši po določilih pravilnika ter dostavi zapisnik LNP»u. — Verificirajo se prv. tekmi Primorje rez. : Jadran rez. 5 : 2, Hermes rez. : Primorje rez. 3:2. — Ve» rificirajo se s pravom nastopa dne 22. VII. 1927: za SK Reka: Jamnikar Franc, Bizovi« čar Alojzij, Bari Rudolf; za ASK Primor« je: Slapar Franc; za SK Slovan: Wagger Franc, Premrl Franc. — Tajnik II. Postava tirna za dvomatch proti Zagret bu. (Službeno iz LLAP.) Določi se slede« ča postava ljubljanskega tima za dvomatch z Zagrebom, dne 17. t. m. na igrišču ASK Primorja: 100 m in 200 m: dr. Perpar, Ste« pišnik, rez. Habič, Rezek; 400 m: Močan, Habič, rez. dr. Perpar, Žorga; 800 m: Mo« čan, Furlan, rez. Žorga, Gaberšek; 1500 m: Gaberšek, Žorga, rez. Perko, iurlan; 5000 m: Slamič, Slapničar, rez. Gaberšek, Perko; skok v dalj: Stepišnik, Režek, reji. Šiftar, dr. Perpar, Lojk; skok v vis: Gre« gorka, Lojk, rez. Medica, Šiftar; skok ob palici: Gregorka, Pavšič (Ptuj), rez. Ver« hovec, Malnarič; troskok: Režek, Ksrče, rez. Kalčič, Cimperman, Zupan; disk: Sla« mič, Verhovec, rez. Gregorka, Zupan, Po« dobnik; kopje: Orehek, Petkovšek. rez. Cimperman: krogla: Zupan, Slamič, rez. Podobnik, Smersu; kladivo: Rotar. Zupan, rez. Slamič; 4 krat 100: Režek, Stepišnik, Habič, dr. Perpar, rez. Janowsky, Pavšič, Močan. Vsi atleti morajo prinesti opremo seboj. Na igrišču je biti najkasneje pol ure pred pričetkom. Tekmovalni red je: dop. ob 10.: 100 m, krogla, skok ob palici, 1500 m, kopje, skok v dalj. 400 m; pop. ob 15.: 200 m, skok v vis, disk, 800 m. kladivo, 5000 m, troskok, 4 X 100 m. Službeno iz LLAP. Naknadno se raz« pis damskeea prvenstva LLAP v smislu sklepa Mariboc , • « Zagreb • « i a Beograd i • » Sarajevo ■ • • Skoplje . . • t Dubrovnik • • Split . . . • ■ 7. 14. 2L 7. Barom. Temper. Ol m I" Smel veti . ir brzin* v metrih Oblačno t>—10 761*3 1H-9 86 mimo 0 /60 0 280 62 S 2 7 7^2-3 20-6 81 E 2 7 761-4 22-0 66 mirno 0 /bi 2 230 84 ESE 4 1 760-4 23-0 77 SW 4 1 760-1 26 0 43 NW 1 2 /59-8 250 64 mimo 0 759-8 250 73 SSE 1 0 761-8 18-0 — mirno 10 Padavine Vrsta dež dež > mm do t. 1 JO 17.0 AER o jugo-slovenskem lesnem trgu, ki smo ga te dni navajali, za Slovenijo samo pač ne velja. R«s je sicer položaj na slovenskem lesnem trgu ugodnejši, toda tako ugoden vendarle ni, kakor ga slika iz 9tare pšenice, fco Ljubljana, plač. po prejemu, brez užitnine po 505. Dovozi iz Badke so slabi, ker producenti v pričakovanju višjih cen zadržujejo blago; na drugi strani pa konzum čaka na nižje cene. Novosadska blagovna borza (14. t. m ) Pšenica: baška, nova, 78 kg, 2 %, 4 vagoni 280; baška, nova, 78/79 kg, 2 %, 2 vagona 280; sremska, nova, 67/68 kg, 1 vagon 207.50. Turščica: baška, 9 vagonov 180 do 185; banatska, 10 vagonov 177.50—180. Moka: sremska, <0>, 1 vagon 245; baška, i-Og«, 1 vagon 425; baška, <2>, 2 vagona 297.50; baška, <6,, 3 vagoni 325 — 330. — Otrobi: baški, v jutastih vrečah, 1 vagon 152.50. Tendenca nespremenjena. Dunajska borza za kmetijske produkte (13. t. m.) Navzlic popuščajočim cenam v inozemstvu je temeljna tendenca na dunajskem tržišču dalje prijazna, vendar se je promet nekoliko zmanjšaL Cene pšenici in rži se gibljejo na višini preteklih dni. Povpraševanje po turščici je živahno. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 38-5 do 39.25, madžarska Tisa (80/82 kg) nova 42.5 do 43; nova r z: domača 34 — 35. madžarska 35.25 — 35.5; turščica: 26 — 27; oves: domači 33 — 34, madžarski 32 do 32.5, rumunski 29.5 — 30. Moka v trgovini na debelo: domača <0» 69 — 71; inozemska <0» za carin j ena: madžarska 65 do 68.5, jugoslovenska 63 — 65, ameriška 69 do 71. Iz življe Katastrofalen potres v Palestini Kakor smo že poročali v brzojavki, je Palestino, predvsem okolico Jeruzalema, zadela težka potresna katastrofa. Najhuje je prizadeto mesto Nublus. Tam se je zrušilo mnogo hiš, ki so zasule ceste. Prebivalstvo je moralo bežati iz mesta in se za silo nastaniti pod šotori. Pri reševalnih delih pomaga angleška policija. Po uradnih ugotovitvah je potres v Palestini zahteval nad 150 smrtnih žrtev, v pokrajini onstran Jordana pa okoli 100. Ranjenih je nad 500 ljudi. Med njimi ni, kolikor se da ugotoviti iz dosedanjih poročil, nobenega Evropejca. Londonski «Daily Express» meni, da utegne imeti potres usodne posledice v gospodarskem položaju dežele. Baje je že mnogo zionističnih naseljencev sklenilo, da zapuste Palestino in se vrnejo v svojo domovino. ★ Kakor poročajo strokovnjaki, je imel potres dva različna epicentra. Enega v Nablosu, drugega pa v Maanu. V Na-blosu je bil potres tako močan, da so se poslopja porušila kakor papirnate hiše. Pod razvalinami je našlo smrt več sto oseb, od ruševin pa je bilo ubitih tudi mnogo ljudi na trgih in ulicah, kamor je padalo kamenje. Nablus je danes popolnoma izumrlo mesto. Doslej še ni ugotovljeno, koliko žrtev je zahtevala katastrofa. Reševalna akcija je zelo otežkočena, ker obstoja nevarnost, da se porušijo tudi druge zelo poškodovane hiše; še večja je katastrofa v Maanu. Tam so porušene vse hiše kakor da bi se uresničil svetopisemski izrek in ne bo ostal kamen na kamenu. Prej cvetoče mesto je danes spremenjeno v taborišno bolnico. Med palestinskimi kraji je najbolj trpelo mesto Sihem, ki je dobesedno porušeno. Število človeških žrtev znaša več sto in še ni točno ugotovljeno. V Maanu je bilo ubitih 100, v Ramleu in Lydi 150 in v Amanu 300 oseb. Očividec iz Amana, ki je danes dospel v Kairo pripoveduje, da so se med potresom rušila tri in štirinadstropna poslopja, kot da bi jih presekal s sekiro na polovico. Nova mošeja v Amanu in poslopja na angleškem letališču so popolnoma porušena. Premikanje zemlje je bilo tako močno, da se je iztiril vlak med vožnjo. V zemlji so nastale do 1 meter široke razpoke. Tudi Jeruzalem je hujše prizadet, kakor pa se je sprva domnevalo. Več tisoč hiš je tako poškodovanih, da so jih morali prebivalci na odredbo oblasti izprazniti, ker je nevarnost, da se porušijo. Potres je trajal v Jeruzalemu in okolici 40 sekund. Glasom oficijelnega poročila je doslej zabeleženih 160 smrtnih žrtev v Palestini in 93 v Transjorda-niji. Število ranjenih presega več tisoč. Mnogo so trpele tudi arabske vasi in nasejbine. Točna poročila iz teh pokrajin še niso znana, vendar pa se ceni število žrtev na tisoč oseb. Židovske naselbine v Emeku in druge židovske kolonije niso tako zelo prizadete. Pač pa je potres povzročil občutno škodo na hebrejski univerzi v Jeruzalemu. Spomenik Lafayettovi eskadrilji v Franciji Zanimiva reminiscenca iz svetovne vojne. K sliki aSpomenik Lalayettovi eskadriljiki smo jo prinesli v včerajšnji številki, je pomotoma izostal pričujoči članek, ki ga da* nes objavljamo. Uredništvo. V Villeneuve 1'Etang so začeli Američani graditi spomenik junakom Lafa-vettove eskadrilje, ki so padli v boju za Francijo. Kdo je Lafayettova eskadrilja? Naši čitatelji so gotovo že dostikrat čitali o njej, pa najbrže še ne vedo, kaj naj si predstavljajo pod tem imenom. Evo na kratko zgodovine te slavne eskadrilje. V avgustu 1914. se je nahajal v avija-tični šoli v Marbleheadu (Massachu-setts) mlad letalec Norman Prince. Ko je bila napovedana svetovna vojna, ga ni vzdržalo doma. «Ne morem,» je dejal svojim staršem. lijanske šole z italijanskimi učenci in tt& tiranskimi učiteljiTako pravi cPopolo di Trieste*. Nadalje je zasluga ministra Fedeleja, da •e sprejemajo v učiteljsko službo za ljud* like šole na Primorskem samo osebe, ki ima jo sposobnost in voljo za delovanje v do* eego tistih ciljev, ki jih ima po namerah fašistične vlade ljudska šola v obmejnih pokrajinah. "B cilji so seveda poitalijan* čenje, raznaroditev, asimilacija našega na» roda. Druga važna stvar je okolnost, da je mi« nister Fedele v zadnjem času izposloval I spremembo šolskega zakona v določbah, ki se tičejo premeščanja učiteljstva. Do« slej je bilo namreč v smislu šolskega zako« na mogoče premeščanje učiteljev edino le v mejah posameznih krajin («regione»), ni pa bilo dovoljeno, da bi se premestil uči« telj iz Lombardiie v Kalabrijo, iz Sardini« je v Piemont itd. Minister Fedele je sedaj dosegel izpremembo šolskega zakona, v smislu katere se bo učiteljstvo moglo pre« meščati iz krajine v krajino. «Popolo» pra« ▼i, da bo minister glede Primorskega upo* rabi j al to določbo »pravično, ali brez oma» hovanja*. Skrbnik Reina pa sme tudi od* slej odpuščati slovanske učitelje poljubno. Prosvetni minister Fedele pač hoče, da bodo v dveh letih na Primorskem samo italijanske šole z italijandrimi učenci in učitelji!! p— Kulturne prireditve se še vršijo po raznih krajih goriške dežele kljub težko« čam, na katere naletavajo društva, ko jih naznanijo oblasti. Čestokrat se šele v zad« njem trenotku izve, da je prireditev do« voljena ali pa, da ni dovoljena. V Nem« Skem Rutu je imela biti kulturna prireditev 3. t. m., pa je bila odložena na 10. t. m. toda došlo je to pot takoj sporočilo obla« sti, da se prireditev ne dovoljuje iz razloga javne varnosti! V Nemškem Rutu se je mudil one dni občinski zdravnik. Prosili so ga, da naj pregleda prostor, ki je do« ločen za prireditev. Zdravnik je to storil eno minuto in treba mu je bilo plačati 75 lir! S pripravo za prireditev so imeli ljudje stroške. Končno pride pa prepoved! Oblast hoče odpraviti našo mladino od pri« rejevanja iger in petja. Dolge vaje, stroški, nazadnje prepoved! Plesi se dovoljujejo brez ovire. p— Na *Montuj> v Gorici je naloženega mnogo slovenskega denarja. Veliki denar« ni zavod je v dunovskih rokah in načeluje mu nadškof. «Mont» je razdelil sedaj po potrditvi lanske bilance med razne zavode, hiralnice in sirotiiča 25.000 lir. Ni pa zna« no, da bi bila kaka slovenska ustanova de« Iežna kakega darila. p— I etika pobira ljudi po Julijski Kraji« ni v taki meri, da je že zadnji čas, da bi vlada in lokalna oblast ukrenili vse potreb« no za pobijanje nevarne morilke obmejne« ga ljudstva. Sam Mussolini je v znanem svojem govoru v poslanski zbornici rekel o Julijski Krajini, da je dežela, kjer je največ jetike. Vojna je divjala po deželi, moški so bili v strelskih jarkih okoli po bojiščih, ženske in otroci po begunskih ta« sorte, obskuraot! O tem bodo odločali tisti, ki jim velja poziv: .Cavenant, con-sules, ne res publica aliquid detrimenti capiat!'« Boječ se dolge razprave, ki je zanjo že odpiral usta, ga prebitim: »Kaj mi govoriš o konzulih, saj je to naša notranja stvar, kaj bi se inozemci vtikali vanjo! In kakšno vražjo republiko mi vlačiš na dan?« »Molči, barbar, ki ti duhovita beseda spi v zabrtih ušesih.« »Glej, glej. ta lepa fraza ni antična, slišal sem jo drugje, veliko mlajša je ko ona o konzulih ta republiki.« »Vsa duhovitost novejše dobe temelji na antiki. Ti seveda tega ne razumel, ignorant, kakršen si. Ne govorim ne o konzuKh ne orepubKki v tvojem banal- • nem smislu, gomila nevednosti!« »Ne bodi precej hud! Saj ti tudi jaz nikoli ne očitam, da ne znaš francoščine in italijanščine,« ga mirim. »Kar molči mi o teh idiornih. Pradedje bi se zjokali nad takimi potomci ld so napravili iz prekrasnega jezika Cezarja, Horacija in Vergilija...« »... sijajni jezik Danteja, Musseta in Napoleona.« »Ti, ki jih navajaš, so zajemali pri viru, pri antiki, daj si dopovedati.« »Zajemali so pri viru, ker ni bHo drugih. da bi jemali od njih. Mi pa jih imamo, kal boš Se vedno hoda k vira, ko boriščih. Oni, ki so se vrnili, so trpeli dol« go časa, predno so bili kraji obnovljeni. S slovensko žilavostjo in vztrajnostjo se je izvršila obnova. Vojni in povojni čas sta izpodkopala ljudstvu zdravje. Pri naborih se pogostoma ugotavlja jetika. Potrebni so sirokopotezni zdravstveni ukrepi — ako se ne smatra jetiko za zaveznico fašizma! p— Nesreča se je zgodila med Reko in želinskim mostom pri Cerknem. Kamijon tvrdke Jamšček je zdrdral s klanca v ve« do in se prevrnil. Šofer je težko poškodo« van in se nahaja sedaj v goriški bolnici, ž njim se je vozil neki njegov znanec, ki se mu pa ni nič zgodilo. p— Sreča v nesreči. Tržaški industrija« Iec E. Wyscher je spremljal nekega svoje« ga prijatelja v vlaku do Červinjana, potem je čakal vlaka za Trst. Padlo mu je v gla« vo, da bi se šetal malo po železniškem tiru. Pri tem ga je zajel prihajajoči vlak in vrgel na tla. Vlak je vozil čez njega, ne da bi ga nevarno poškodoval. \Vyscher< ja so peljali nato takoj domov v Trst. Dopisi SKOFJA LOKA. Le dob&r teden nas še loži od volitev v mestni občinski odbor, kljub temu oa je še politično ozračie navidezno noDolnoma mirno. Nobenih volilnih sljodov. nobenih javnih lepakov, niti Poročil v listih, tem intenzivnejše Da se vr-še oriprave tihoma, od osebe do osebe: na delu so agitatorji obeh razdvojenih kandidatnih list SLS. kojih ena nastopa nod firmo SLS. druea oa nod imenom »Obrtno-delavska skupina*. Nasprotstva med obema listama Da niso načelna, ne ure tu za gospodarska vprašanja, niti ne za splošne občinske koristi, boi se bije le radi osebnosti. Na dan volitev, dne 24. julija, se nobenemu volileu ki zna le koiičkai trezno misliti in ki mu le naoredek ob2ine v resnici mar. ne bo težko odločiti, kam nai voli. Klub demokratskih obč. odbornikov it v pretekli poslovni dobi s svojim delom dovolj iasno Dokazal da mu ie na srcu samo dobrobit občine in njenega celokupnega prebivalstva. Naš program ie jasen: podreti stare zidove, ki so stoletja oklepali tir<" mesto i-n dušili vsako življenje v njem. odpreti na stezaj vrata industriji, širokemu gospodarskemu razvoju in Drosveti. Volild, somišljeniki! V soboto, dne 16. t. m. vsi na sestanek, kjer se nam bo podal račun o dosedanjem delu in sestavljal program za delo v bodočem obč. odboru. RADOVLJICA. V nedeljo dne 17. t. m. ob 20. gostuje v Sokolskem domu Narodno gledališče iz Maribora s Fuldovo veseloigro v štirih dejanjih »Ognjenik«. Predprodaja vstopnic ie v Jakličevi trafiki in so cene ravno take kakor ori domačih predstavah. Ne zamudite prilike in oočastite mariborske umetnike vsi s številnim obiskom. 21309 MIRNA. Tudi letos ie hilo več ljudi iz maše vasi na ljubljanskem velesejmu. Vsi smo bili zadovoljni z obiskom. Videli smo nove stroje in priprave za vsakršno obrt ter za gospodarsko in poiisko delo. Med onimi, ki so razstavili svoie izdelke, ie bil tudi naš občan Fr. Bule, ustanovitelj prve jugoslovanske industrije krede in sadrenih izdelkov. S tem le Mirna pokazala, da se zavzema za razvoj domače industrije. Čemu H neki uvažali kredo iz inozemstva? Mar ni bolje, da ostane denar doma in zaslužijo domači delavci? Novo podjetje ie doseglo na razstavi kar najlepši uspeh in jc u/pati. da se je z njegovo tvornico od-prl nov vir dohodkov zanj in tudi za tukajšnje ljudstvo. Dasi nas more neznosni davki, imamo vendar slabe ceste, le par mostov se ie popravilo. — Žetev se vrši ob najlepšem vremenu, ali za ajdovo žetev bi bilo vendar dobro nekoliko dežja. Upamo da bomo končno z letino še precej zadovoljni. KRŠKO. V nedeljo se ie vršil v Krškem okrožni zlet zagrebške sokolske žuDe. Ze z dopoldanskimi vlaki ie prišlo mnogo gostov iz Zagreba, bližnji okoličani pa so prišli ooooldne. Ob 11. dopoldne se ie razvila mogočna povorka. kateri na čelu ie jahal vrli lahalni odsek krškega Sokola, ki ie bil tudi po številu izredno dobro zastopan. Kompletna krška sokolska godba teT za-grebSka fanfara sta neumorno svirali. Mogočna povorka ie bila od občinstva burno pozdravljena in obsuta s cvetjem. Dasi ie ziutraj in ooooldne vreme precei nagajalo in s tem odvrnilo marsikaterega posetnika izleta, se je javna telovadba na sejmišču KDOR SKRBI Z A SVOJE ČEVLJE tajih čisti w Sndian Pasto " imaš vodovod doma. V viru je dosti navlake, mnogih komentarjev je treba, da precejajo vodo. Kaj boš hodil k viru. ko imaš pipo pred nosom!« »Saj sem ti že dejal,, da si ignorant. To pride od ignoro, ignoras, ignorare, ignoravi, ignoratum in velja zate v vseh teh naštetih oblikah. Povem ti...« Pa sem se zbal razprave in predavanja, zakaj imam ženo in otroke; vzel sem svoj »pileus« — tako pravi dr. As-fodelos klobuku — in sem pobegnil. Pereče vprašanje pa je ostalo in statu quo: Ignoramus et ignorabimus! Napisi na ploščah prevlečeni z radio«tinkturo, morejo se čitati tudi ponoči. — En primer. i:noqavice,ključ*: tfi^E vršila kar najlepše. Trud vseh domačih telovadcev ni bil zaman. Lepo bodrilo za na-dadjoe delo v telovadnici naim Je vsem pokazala elitna ljubljanska vrsta, ki je nastopila na drogu in na krogih tako dovršeno. da tega nismo oričakovali. Nad pričakovanje mnogo ljudi je bilo na veselici, ki se je razvila neposredno po telovadbi. Pomnožena krška sokolska godba, ki ie izvrstno igrala proste vaje. ie nato zabavala občinstvo pozno v noč. V tako dobri skladnosti ie še nismo slišali. Vsem. ki so sodelovali in pripomogli do tako lepega izida okrožnega zleta. se nailepše zahvaljujemo. KOROŠKA BELA-JAVORNIK. Za občinske volitve vlada v našem kraju napeto zanimanje. Vse stranke vrše živahno agitacijo. V »Napredni delavni listi« so združene. kakor vedno, vse napredne stranke, katerih kandidati so nam oorok da bodo delali nesebično v dobrobit občanov. Zato nai vsi volilci ki Jim je za napredek občine. vržejo kroglico v 1. skrinjico. Prosimo vse somišljenike, da se volitev po možnosti udeleže v dopoldanskih urah. Izjava Od danes nisem plačnik za nadaljnje dolgove moje žene. 1069 IVAN JURKOVIČ. strojevodja, Ljubljana Težave z afriškimi opicami Sovjetska vlada ie odposlala lani v Afriko prof. J. Ivanova, da bi noizkusil umetno križati različne vrste velikih opic ter nazadnje opico in človeka. Komunistični modroslovci so s svojo protiversko propagando precei škodovali znanstvenemu ugledu tega početja, ki se jim je zdelo že v nanrej uspešno. Napovedovali so. da se bo zdaj dokončano dokazalo da poteka človek od opice. Nedavno je prejela Akademija znanosti iz Konakrija v Kongu poročilo prof. Ivanova. Piše, da je pripravil po dolgih neprilikah potrebne stavbe in se podal v pragozd na lov. Nezdravo podnebje je raziskovalcem močno nagajalo. V teh deželah nadomeščajo ceste lovske stezice. Raziskovalce je tako prevzela vročina, da so iih morali črnci nositi v mreži. Konji in osli ne vzdrže; ugonablja jih strupena muha tse-tse. Domačini love opice z mrežami. Ivanov jim je plačal po tisoč beleijskih frankov za vsako nepoškodovano odraslo opico. Kljub temu so mu navadno prinesli le napol odrasle, za SDolne ooizkuse nepripravne šimpanze. Odrasle zverine so jako nevarne, Pred niimi imajo zamorci praznoveren strah. Več lovcev je podleglo ranam, ki so iih pridobili v boju z opicami. Nekoč sta se ubila hkratu dva črnca, ki sta splezala na visoko drevo, da bi ujela opico. Le ta se je vrgla na njiju in ju razjarjeno zalučila na tla. Padla pa je tudi sama in si zlomila hrbtenico. Sploh pa so zamorci za taka raziskavama dokai nezanesljivi: večkrat so pustili prof. Ivanova v najbolj nevarnem trenutku na cedilu. Njegov sin je bil hudo verižne n in je zbolel za otrplenju tilnika. Injekcije v bolnišnici v Konakriju so ga sicer rešile smrti, vendar pa je zelo slab. Končno je izbruhnila med ujetimi opicami griža, ki ji je podleglo 10 izmed 13 ujetih živali. Obolel je tudi sam nrof. Ivanov. Končno piše. da se mora v najkrajšem času vrniti domov, ker bi moral sicer podleči podnebju. Nadeje. da se bo z združitvijo opice in človeka rodil nov tip človeka, se bodo tedaj bržkone razblinile v nič. Naročila, in, vs«. dop tiZottsJt, nudih, oglasov, jt, podob, na, Oglasni,od, cUtak -Jutra,', Jjubljasia,. VrvJtnuAiCL^.TaL it. JLali, oglasi,, hi, služijo pin, 5«-. Motorno kolo pripravno za prikolico, prodam radi odhoda takoj za vsako ceno. Naslov v ogl. oddelku pod •Prosto stanovanje«. 21278 Fotograf, pomočnika mladega in dobro izurjenega sprejme fotografski atelje «Slavia» v Dubrovniku. 31277 Učenca ki ie dovršil dvorazredno meščansko šolo, ozir. gimnazijo z dobrim uspehom, sprejmem v trgovino z galanterijskem in modnim blagom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21157 Gaterista ta strojnika spretna, sprejmem s 1. avgustom. Izve£bw») v rezanju jalovine imajo prednost. — Ponudbe s spričevali in zahtevkom platSe na naslov: D. Stern. Gjulaves, Slavo- nija. 21195 Kot učenca sprejmem poitenega dečka boljSih starfev v večjo tr-govio z melanim blagom na deieli. Dopise na oglasni oddelek «Jutra> pod Jifro .Vesten 1927>. 21224 Jedilonosca sprejmem v večjo reetav--acljo v Mariboru. Pismene ponudbe na podrulnieo . 21336 Pletiljo sprejmem takoj. Naslov oglasnem oddelku «Jutra*. 21344 Gospodično ki govor perfektno nemško in slovensko, sprejmem k 2 otrokoma. Naslov pore oglasni oddelek «Jutra». 81346 Tesače (10—15 mol) ta mehki les, camo za takoj sprejme Mafija Obran, Maribor, LoSka ulica 15. 21348 Inkasanta - zastopnika sprejme takoj svetovna tvrdka. Ponudbe na ogla«, oddelek cjntra« pod Šifro «»«pr»den*. 21296 Vajenca za fotografsko obrt takoj iprejmora v Ljubljani — brez oskrbe. Ponudbe na oglasni oddelek pod •Vesten 1927». 21039 Pekovskega vajenca «nt>u Satu ▼ tegrntn. Brivskega pomočnika starejšega, ki zna dobro bubi frizuro in po motnosti ondolirati, sprejmem s 1. avgustom. Plača 900 do 1000 Din mesečno in stanovanje. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro •Gorenjsko 99». 21812 Učenca ki je dovršil dvorazredno meičansko šolo, ozir. gimnazijo z dobrim uspehom, sprejmem r manufaiturno trgovino. Sinovi trgovcev imajo prednost. Ponudbe na naslov: Alojzij Kosta-njevec, manufakturna za^ loga v Ptuju. 21303 Hotelsko sobarico za zelo promotni hotel na deželi sprejmem. Znanje nemSkega jezika in dobro spričevalo pogoj. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod •Sobarica*. 21319 Ključavničarskega vajenca a k o j sprejme Slanovic, ključavničarstvo, Gajeva ul. St. 8. 21314 Učenko močno, polteno, kmečkih atarfev, sprejmem takoj t trgovino aa deželi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 21302 Gospodinjo popolnoma zanesljivo, zdra-o ter lepega, mirnega in odkritosrčnega značaja — staro 24—30 let, išče mlad višji uradnik-akademik na teželi. Imeti mora veselje 'a dom in kot simpatična, -vesta tovarišica vse po-oje za duševno harmonijo t nisem premožen, želim, da ne reflktira toliko na denarno plačilo, nego na zadovoljno in smotrno življenje, ki se ji sieer nudi vsestransko. Ponudba naj obsega vsaj kratek, a točen življenjepis. Nasloviti na oglasni oddelek •Jutra» pod »Hvaležna vzajemnost«. 21300 Perem in likam Mestni trg St. 25/1, levo. 21337 Zastopstvo nekaterih patentnih predmetov oddam v vseli motih v Sloveniji. Lep ta-luiek radi minimalne cene predmeta zagotovljen. — Glavni reprezentant za Jugoslavijo E. KobliSek, Za-rreb, Sajmište 56. 21301 Pozor trgovci z žitom In moko! Vreče sprejemam stalno i Šivanje in popravilo. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra*. 21316 Ekonom izvežhan v poljedelstvu, živinoreji, vinarstvu, sadjarstvu in vrtnarstvu, išče primerne službe. Cenjene ponudbe na ogla«, oddelek «Jutra» pod značko (Samostojen 94». ' 21244 Trg. pomočnik ieleoJoike In Špecerijske stroka, vojaščine prest, tiče službe. Ponudbe na oglas, oddetek «Jutra* pod lifro •Zanesljiva moč*. 2183« Plačilni natakar 27 let star, ki govori slovensko, italijansko, nem-Sko in srbohrr., iSče slul-be. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 21331 Vzgoiteljca Seli službe pri bolJSi rodbini. — Dopise na oglasni oddelek pod Šifro •Ljubiteljica otrok*. 21308 Službo kolarja prevzamem ▼ kaki tovarni 'i grem kot donal eamo- pod itfm •Cvetoča bodočnoet*. 81288 3 hiše ena manjša in dve večji i vrtom, vse v najboljlem stanju, v bližini Zidanega mosta naprodaj. Foradbe pod «HiSa» na oglasni oddelek »Jutra*. 81889 Trgovsko hišo v večjem kraju Slovenije n« Gorenjskem pri farni cerkvi, « nekaj zemlje takoj prodam. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod Hfro »Ugodna prilika 88». 81888 Trgovina z mešanim blagom, dobro idoča, tik fajne cerkve, iz proste roke naprodaj. Dopise na oglasni oddelek :Jutra> pod »Promet 10». 21310 Stanovanje na Brinju ob Dunajski c. s kuhinjo, 1 sobo, 2 kabinetoma, souporabo pralnice in kopalnice ter vrtom odda z avgustom Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta 12. 20775 Stanovanje sobe in kuhinje, na željo tudi službo dam strajiki brez otrok, ki da za 2 meseca 20—30.000 Din posojila. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Ljubljansko podjetje*. 21358 Lepo stanovanje 2 sobi, zaključeno verando, kuhinjo, shrambo, 2 kleti, vrt, prostor za avto itd. oddam. — Vila D. Jamšek, Litija. 21349 Stanovanje 3 sob, kopalnice in priti-klin oddam z novembrom r novi hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 21295 Stanovanje sobe in kuhinje odstopim tistemu, ki odkupi pohigtvo ene sobe. Pojašniia med 12. in 15. uro v Bohoričevi ulici St. 9. 21325 2 stanovanj oddam 1., ozir. 15. avgu sta v Zeleni jami št. 230. Informacije istotam v pritličju, desno. 21315 Prazno sobo veliko, b posebnim vhodom oddam v Zeleni jami 230 21245 Opremljeno sobo in dva kabineta s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, pri gl. kolodvoru takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21215 Opremljeno sobo lepo, separirano, z elektr. razsvetljavo, s hrano aii brez oddam v bližini železnice. Naslov pove oglsfni oddelek »Jutra*. 21859 Sobo oddam takoj boljšemu gospodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 21335 Lepo sobo oddam dvema osebama najraje gospodičnama. — Naslov v oglasnem oddelka •Jutra*. 21212 Lepo sobo zračno, r sredini mesta, v prvem nadstropju, b posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo, parketlrano in • porabo kopalnice oddam s 1. julijem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 21341 1 al! 2 dijaka sprejmem takoj ali pozneje v bližini poŠte v lepo in zračno sobo z elektriko, erentuelno z zajtrkom. — Ponikva-. Bethovnova ul. St. IS/TO. desno. 21340 2 gospodični solidni, iščeta stanovanje t Milini kolodvora. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* Tod »Cel dan odsotni*. 21888 Opremljeno sobo -tračno in mimo, z elektr. razsvetljavo in posttata vhodom o4d&m zatonefc©-mn para brm otrok. Po-iasnlk ▼ offacoea AdAi < Jetra*. 9U99 Majhno sobico oddam takoj gospodični. — Naslov v ogiaenem oddelku »Jutra*. 21830 Čisto sobo na vrtu, z dobro hrano oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 21339 Opremljeno sobo z 2 posteljama, s posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo pri glavnem kolodvoru takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku .