^emu tpeBa se priDadit... K u p 1 e t.*) Mlada dva se poročila In ljubila se zvesto. Precej pa že v drugem tednu Pride mož domov kasno. Žena kisa se in joče, On pa kratko ji pove: Temu treba se privadit' S prva sicer težko gre. (: Se ponavlja: Sklicali so „gran Komizio", Da se čuje njih protest; V Politjama gor Rossetti, Tekli so Taljani sest. Notri pa še niso bili, Že z „hjaškonom" ven lete : Temu treba se privadit' S prva sicer težko gre. Ko me v prvič poljubila, Moja Urška je željno, Vpila je, da moje brke V lice strašno jo bodo. Jaz pa sem tolažil revo: „Drago moje srčice !" Temu treba se privadit' S prva sicer teško gre. Prišel sem na našo pošto In prinesel pisma tri, A uradniku slovenski Njih naslov nič ne diši. Pravi on : „mi no kapišo". Jaz pa ; „dragi moj, save Temu treba se privadit' S prva sicer težko gre. Dolgo še ne kolesari Pa že vozi se v Devin ; Cesta pa preveč ni ravna, V graben gre slovenski sin. Tipa se po vsem telesu, Strašno ga kosti bole : Temu treba se privadit' B prva sicer teško gre. Na sodniji na razpravi Sft slovenski govori) Tu pa „kompahija bella" Grozno kislo se drži, „Mi dispjaže" domač dohter Glasno v uho jim pove : Temu treba še privadit' S prva sicer težko gre. Stopil je v vojake Jaka, Nič to njemu ne diši: „Eins zvei, eins zvei, rechtsum linkaum^ Preneumno se mu ždi. Star koprol pa njemu pravi Nagajivo se smej^i Temu treba se privadit' S prva sicer teško gre. Le taljanski monitorji Bo prihajali v vas, Toda nikdo ni sprejel jih, Ni umeti htel ta glas. Slednjič morali poslati So slovenske Btegel'ce" : Temu treba se privadit' S prva sicer teško gre. *) Glazba te pesni se dobiva pri g. Vogriču. Vsak se rad nad tem spotika, Da ga Brivec je obril, Da s kartačo ga poribal, Marsikdo se je jezil. Brivec pa se v pest prav smeje, In si misli sam za se : Temu treba se privadit' S prva sicer teško gre. Dragi moji poslušalci, Nekaj pesmic sem zapel, Zdaj nevem pa, če jaz revež Kaj pohvale bodem žel. Ce pa žvižgali mi boste Hm... tolažil bodem se: Temu treba se privadit' S prva sicer teško gre. $ Burke slavnih Zabrdžanov. (Narodno blago ; priredil Silvester). XVI. Ko sem prvikrat slišal o premetenih Amerikanih, da znajo prestavljati cela po- slopja, katera jim ne stoje na priležnem in dovolj ugodnem kraji, vzkliknil sem: ,Stav m svojo glavo, če tega že ne znajo naši umni Zabrdžani!" In imel sem prav, kajti znal sem poizvedeti to, kar hočem v sledečih vr- sticah povedati. Zabrdžani imeli so svojo cerkev na se- verni strani vasi. Kot zelo pobožni ljudje obiskavali so jo zelo pridno ter molili tako toplo, da so se na stropu naslikani svetniki kar potili. Necega leta pa nastane tako grozna zima, da so vaščani pri božji službi kar ome- dlevali samega mraza. V tej sili pride jim rešilni angelj v podobi debelega ogerskega kupca, kateri je po naklučji ravno skozi Zabrd peljal cel voz kožuhov. Začudeni ogledujejo Zabrdžani okoli in okoli kosmatega tujca — kožuha še namreč niso bili nikoli videli — in ga sprašujejo, čemu mu je taka roba. „Taka roba? he, bassama! Taka greje!" zareži se Oger in si pogladi trebub. Posledica teh besed je bila, da so vsi Zabrdžani kupili kožuhov, katerih se je kupec za mali trud in dober denar kaj rad znebil. Toda bolj ko je nova kosmata obleka grela, bolj in bolj pritiskal je mraz. Slednjič tudi kožuhi niso nič več pomagali. Ljudska nezadovoljnost rastla je od dne do dne in in vedno gosteje slišal si robate kletvice spre- mljane se sledečim vzklikom : „Čemu vendar imamo celi preklicani občinski svet, če ne skliče seje in nam pomaga v sedanji veliki sili!" ' Morala je torej na vrste običajna ob- činska seja, ki je zopet kakor vsikdar sklepala in sklepala, dokler ni nekaj sklenila. Konečni J sklep te seje bil je pa ta: »Kakor smo pred nekoliko leti nategnili zid občinske hiše z močjo naših možakov, tako bodemo zdaj pre- maknili cerkev dalje na jug. Uverjeni smo, da bode potem v njej topleje, kakor zdaj, ko stoji celo na severu naše vasi". Druzega dne že zbirali so se možaki okoli cerkve in se zavijali v svoje kožuhe ; ko so bili vsi zbrani, začeli so velikansko delo. Vsak upiral se je v cerkev tako vestno, da se je tudi pri groznem mrazu vendair le vsak potil. Ko se skupno oddahnejo, gredo na spredno stran cerkve gledat in se prepričat o svojem uspehu. Dozdevala se jim je nekolika prememba v prostoru pred cerkvijo, kar jih pa toliko navduši, da zmečejo kožuhe na kup in začnejo s podvojenim naporom upirati se v cerkev. Radi tega je umevno, da se je vsakemu vedno topleje zdelo in da je jug vsakega navdajal z velikim veseljem, ker mu mu je že kar navidez pihal okoli nosa. Primeri se pa, da se v ravno istem času mimo pelje več Ogrov in zapazi pred cerkvijo kožuhe. Ker ni nikogar blizu in se le izza cerkve sliši strahovito kreščanje in stokanje, pograbijo Ogri blago in ga odnesejo. Kdo popiše jezo in vtliko žalost iznenadenih Zabrd- žanov, ko za nekaj časa zapazijo ogromno zgubo. Že premišljujejo, kaj bi se bilo zgo- dilo s kožuhi, kar se oglasi izmed sredine možak in potolaži sosede z besedami: „To je pa£ lahko umljivo, kam so prišli naši kožuhi. Ker smo jih bili tukaj spredaj pustili, cerkev pa od zadej porivali, potisnili smo jo tako daleč, da so prišli kožuhi pod njo". Okolistoječim šine v glavo, da je to najbrž vrjetno in z velikim zadoščenjem podajo se domu, svesti si, da so ugodno rešili imenitno nalogo prestavljanja cerkve. Vsak je bil uverjen, da stoji ta zdaj bolj proti toplem juga. In res ni Zabrdžane pri prihodnji ne- deljski službi božji skoraj celo nič zeblo, nekaj že radi lastne domišljavosti ne, nekaj in posebno pa tudi radi tega ne, ker je bil hudi mraz precej pojenjal. Dva župana na prodaji. Na Vipavskem nekje blizu Velikih Ža- belj sta za oddati dva župana. Oba hočeta biti menda nprva županakar pa ni mogoče po naših občinskih postavah ; zato bi radi oddali enega ali druzega. Zdaj ima vsak oblast v enem koncu vasi; to bi pa znalo postati ne- varno : torej vabimo ono občino ali vas, ki je brez župana, naj se obrne do nas. jDamo jih prav dober kupr' ' VašČani. £ ' - - ' •