IZVESTJA Muzejskega društva za Kranjsko. Letnik IX. 1899. Sešitek 5. __,_ Slovenica. Priobčil A. Koblar. Redke so po arhivih slovenske uradne listine iz prošlih stoletij kakor bele vrane. Jezik v njih ni lep. včasih je naravnost grozen. Vendar treba pobirati tudi te drobtinice, ker tiči v njih marsikakšna jezikovna znamenitost, in ker so sploh dokaz, s kakimi težavami se je borila slovenščina pri svojem prvem vstopu v urade. Priobčujemo tedaj nastopnih pet listin; prve štiri so iz kranjskega deželnega arhiva v muzeju Rudolfinu, zadnja je pa iz ljubljanskega kapiteljskega arhiva. I. O gorskem zakonu in gorskih pravdah je leta 1897. v »Izvcstjih Muzejskega društva« pisal g. Iv. Vrhovec. Pisatelj na strani 41. obžaluje, da je V. Oblak v »Letopisu Slovenske Matice« (leta 1887. s»'- 2^9—305) objavil in jezikoslovno razložil le oni slovenski prevod gorskega zakona iz leta 1644., katerega hrani ljubljanska licejska knjižnica (sig. 191), ne pa starejšega Rccljevcga prevoda iz 1. 1582., katerega je bil že 1. 1882. Dežrnatl izročil Levstiku v slovniško presojo in oceno. Recljev prevod gorskega zakona se še nahaja v kranjskem deželnem arhivu v rokopisni knjigi, ki nosi naslov: »Landge-lichts-Zehcnd- vnnd Perkhrechtsordnung dises Fürstcnthumb Crain«, V tej knjigi je zabeleženih več zakonov, namreč: deželno-sodni red (iz I. 1535.), desetinski red (iz let 1551. in 1573-), potem • Bestattigung des Fürstentumb Stayer Pergrecht-Buch«, 12 vsi ti zakoni so v nemškem jeziku, nato pa pride Recljev slovenski prevod iz leta 1582., ki se popolnoma naslanja na besedilo nemškega gorskega zakona za Stajarsko *). Župnik Recelj znabiti ni sam vpisal >Gornih Buqui« v navedeno rokopisno knjigo, katera je prišla v muzej iz dolskega arhiva. Dvomiti pa ni, da je Recelj, kakor pove napis, prevod dovršil že 1. 1582. Lahko je potem, ko je nadvojvoda Karol 1. 1583. ustregel želji kranjskih plemičev in imenoval na podlagi gorskega zakona, veljavnega za Stajarsko, kletarskega mojstra za Kranjsko, oskrbnik kake dolenjske graščine prepisal Recljev prevod v svojo zbirko kranjskih zakonov, katero je pozneje baron Erbcrg, pridni nabiralec starin, pridobil za svojo knjižnico. Mogoče pa je tudi, da je prav to knjigo, kakor trdi Vrhovec, kranjski odposlanec leta 1582. nesel v Gradec ter pokazal vladi Recljev slovenski prevod. To bi zlasti kazala korektura v prevodu pri § 47. Pisava je iz konca 16. veka. Knjiga je imenitno vezana. Lesenim platnicam, oblečenim v beloustrojeno svinjsko usnje, so vtisnjene podobe evangelistov, ki nosijo na sebi znak 16. veka. Jezikoslovcem utegnemo ustreči, ako objavimo Recljev prevod v celoti, priporočamo pa, ako ga hočejo porabiti za svoje študije, da vzamejo v roko tudi pod črto naznanjeni štajarski »Bergrechts -buchet«, ker je g. Oblak sicer objavil v >Letopisu« tudi nemški zakon, a je nepopoln in zelo zmeden. Razen Recljevega prevoda hrani kranjski deželni arhiv šc tri druge prevode gorskega zakona za Stajarsko, ki so pa zopet samostojni prevodi, tako da se niti glede na jezik, niti glede na vrsto paragrafov ne strinjajo z omenjenima prevodoma. *) Gorski zakon za Stajarsko je izšel tiskan 1. 15S3. z naslovom: •Römischer Keyserlicher auch zu Hungern vml lichaim Königlicher Mayestat ete. Krtzhcrtzog zu Österreich etc. ("onlirmation vml bestettung des Kürstenthumbs Stcyr Perckrechls Hüchel. MDLXXXIII«. Izdajo tega zakona ima ljubljanska muzejska knjižnica, kakor tudi podobni izdaji iz let 1639 in 1760. V vseh teh izdajah je pa gorski zakon, izdan dne .j. februvarja 1543 "J kralja Ferdinanda, le glede jezika nekoliko spremenjen. Kdaj se je zakon izdal tiskan pred I. 1583., nam ni znano. Prvi nosi podpis: »Datum Vienne 9. Martii 1543. —Die 17. Octobris 1683 deseripsit J. Kapsch Reittenburgi« (na Cretežu). Druga dva slovenska prevoda sta iz 18. stoletja. Recljev prevod se glasi: »Gornih Buqui Od krailoue Suetlofti Offen innu poterien general inu Priuilegium. Is Nouuflauenski Jefigk Istulmazhan skufi Andrea Rezla Farmoftra na Raki. Anno MDLXXXII. Privilegium. Mi Ferdinandus od Boshie milosti Rimfki krail, ufakimu zliafu Gmerar tiga Raiha Vnemzhich inu na (v) Ogrih, V pegamih, V dalmaty, na Hrauatih, inu V flouenzih etc. Krail, Infant Vhifpany Erzherzog Vefterraihi, Herzog V Burgundy, Vbrabanti, Vstayerih, V Koratani, inu V Kranfky Defheli, V Luzenburgi, V Birtenbergy, V goreni inu doleni Shlefy, Firsht Vshuabih, Margraf!" tiga Suetiga Rimfkiga Raiha Vburgaui inu Vmarerih, goreniga inu doleniga Laufniz, Pod Firftam knes Vhabspurgi, Vtiroli, Vfirti, V kiburki inu Vgorizi Defelfki knef Velfafsi Gospud na flouenfki Marki, Vportenaui inu Vfalinfi, etc. Spofnamo ozhitnu, inu damo na fnaine, ufsem uprek, sletim lyllum, de fo naf ti Vredni fhlahtni inu duhouni nafhi lubi andahtiui inu fuefti, N: ena pofhtena nafha Landtshafft nafhiga Firftouftua Shtayeria tih treh Itanou, od prelatou, Gofpofkiga ftanu inu od Shlahtnikou ponifhno klizali inu profili, de bi mi nim tili gornih praud Buque, tarn iflu Vftaieryh, kir fo Inf ho (?) ueftio inu gnadliuim peruoleinem is nouiga pofuetuanc, gori nareiene inu nam Vpifmi na ]ire pernefsenc kokur regirni Gafpud, inu Defhcllki Flrfht I Iconlirmainu inu I Ipoterieniu, GnadliUU pridali, Jim leteh gornih Bukui glas ie od befsede do befsede letaku. i.) Ksazlietku, Imaio Vfakatere sa gorfke Vpravde Vfhtayerfki defheli Vmci Velikonozhio inu umei Vinkufhtimi Vlaku leitu, na tili mcillih, kir ie od starifhih (im pcrlhlu inu prefsuiebnih neuterpezhih, potrebna, obenu drugu meiftu, ober-nrnc biti, 1 Itimuillmu ima En ul'akatcrni gorni (Safpud ta- 12* koiiifhne praude Vfoymi fogorniki obfcdeti. Aku on pak tulikaj Sagornikou nima, more on if drugih gur Sagornike vfseti inu Sagorska praudo obfedeti. 2. ) Item en Vfakateri gorni Gofpud, ima letem, kateri fa Erbe, tofhiti imaio, Vfelei Vleti Praudo puftiti yti, nemu ufelej fpifmam ali fbefsedo, Sapouedane fturiti, Inu nemu toifto Kenimu Zhafsu nikar faulezhi, famu/.h berfh kir more praudo pufliti tezhi, sakaj lete praude, od ulezheina nemoreia tcrpeti. 3. ) Item kateri kuli pride kfagorfki praudi, inu Rofhie fabo pernefse, ta en ufakateri ima suoie rofhie od febe diati (: sakaj Vgorah so Firftouike frainge :) inu aku bi glili gdu mezh ali drugu rofhie nefpodobnu fabo pemefsel, taku on tuiftu ne-Ipodobnu Vprauhati, fbefsedami se tudi spodobim dcrfhati ima, Nima tudi fa tiga Volio ena Kufhne Iramote inu ncpofhtena oblaiati, inu nikar fa brcfe daiati llkobenimu poboiu, Aku bi pak kateri Zhefs tuiftu sturil, inu bi se fbefsedami inu fizer udrugim potu, nefpodobnu dcrfhal tailli ima ibaiffan biti fa EXXII denarieu, Aku pak kateri mezh vun isdere, timu ima biti ftrayfiinga I. Marka denarieu, inu aku enden eniga udari, ima (Iraiffan biti 11 Marki denarieu, inu nifhter stem maine, timu refhalenimu ncgoua fkoda inu obyskaine napre ohranenu. 4. ) Item en ufakateri, ima perpraui Inlhtanzy, pred suoio poredno Ryhto, kokor ie od starilhih fem perfhlu Vfa-katere ritlhi, kar gornih praud an tizhe, napreic vfeti inu rounati. 5. ) Kadar bi ])ak ta gorni (Jofpud enimu praudo faulekel, dßbe neillnu bilu, ])<>teli mal more on toiilo ]>red tiga de-Ihelfkiga l''irlla, Kellermaillra pernelli, inu na Inainc dati, de fe ima tiga pran ilupralhati, inu aku fa takuillu ilnaido, inu if uiiingo dopernefsenu bode, potchrnaj more ta Kellermaürter Ipodobl/hino notii raunati, fakaj ta Kcllcrinailler nima <>bc^ niga napreuablena, puilit Vun yti. 6. ) Inu ta Krllnnuiller ima tudi kadai 111.1 kv.1i pred nega piide, katero on spolnanein te praude rounati, taktnioillo praudb, Sdcflielanni inu fpurgarie, kyr gorfhino imaio ali fhlu-fhio obfcdeti, inu po pre-agani gornih Buqui notri fpodob-fzhino rounati. 7. ) Ob fagornih praudah fe imaio naprc pouedati, vfse prauizhne inu frayati Sagorske, noter fe gaine noter terkaine, frauelnu inu fsillo, od nefnanih ludi, ali od koger bi fe kokou Gauel ali filla ifgodilla, ti frauelni inu flraiffinge, fe imaio mel-dati, inu kateri bi en frauel Ali fyllo uedezhe famolzhal inu nikar ne meldal, tailli ie timu gornimu gofpudu fapadel LXXI1 denarieu. 8. ) Vfi ncfpodobni poite k uinogradam inu od uino-gradou, kateri nifso od starifhih neuade, Sem prifhli ti ifli imaio po S. Mattynim ob pufti ufi prcpouedani biti, kateri bi fe pak tih iltih prepouedanih potuu po imeniuanim Zhalsu nikar ne ognil Ima tim gornimu Sapafli LXXII denariev. 9. ) Item Aku Vgori billu Potrebnu na Potih nareati, inu I><>i>i .inlati, tu ima tim Sagornikam, timu ofnainenimu, inu per poene LXXII denarieu ta ifti pot nareat, Inu Popraulat, Vka-fanu biti, kateri bi Pak Htimu ne perfhel, Ali koga na fuoim mefti ]>ref Spodobnih Vrfahou ne poflal, od tiga ima Straffingi od Vfakiga Samudeniga dne kokur od Sgorai stoy. 10. ) Item ti (imaini Plotoui Inu meie, per uinogradih, nafglauih, inu poufod, kir Je Potrebnu, Se imaio per meifte po S. Mathynim Sa graditi inu fa obarouati, kateri bi leto dolfhan bil fturiti inu bi ie prelomel, ta ima timu Gornimu (iolpurii sapalli Kstraffingi LXXII denarieu inu timu drugimu katerimi! le ie zhel tuillu, Skoda llurilla, to Škodo doli po-lofhiti. 11. ) Item en vfakateri Erbizh, kateri fa Erbino prauizo, ima gouoriti, ta isti ima letu per lagorni, praurli meldati, Inu lalol hiti, Sen im denariam, Ako bi Pa on tuiftu ne fturil, taku te nemu zhel tuillu obene praude, ni dolfhnu rezhi, ali obsoditi, vunufetu, Ako bi on (dobrimi guifhnimi Vrlhahi il delhcle bil ollal. 12. ) Item kateri bi pak bref uelli foiga Grundtniga Go-fpuda Ali gofpofhine ali drugih guifnih Vrfohou, is deshele ulekel Inu bi suimu ozhetu negouiga blafhza nepomagal delati ta ilü ima poteh mal tiga iftiga Krba odrezhen biti, Vfai se nemu gnada sturiti more. 13. ) Item kateri Vinu, Moft, ali fhitu veliku ali malu zhel" prepouid if Gorfhine bref uelli ali dopufzhena eniga gornika Vun pela, tedaj ie ta Vofnigk LXXII denarieu keni poeni, inu ta drugi to uinu, Mofht ali fhitu, timu (rOrnimu (iofpudi sapal, kadar bi pak ta gorni gofpud, tu vinu, mofht, ali fhitu na fuoih grunteh ne mogel fapopasti tadaj more on suoie sapadane popolnama ta timu uinogradi, ali grundti imeti inu fadobiti, Vfaj de ta ifta prepouuid Vflirnaillih dneh potler bode opraudana. 14. ) Item en vlakteri ima na ta dan, ali na kateri fe sagorfka 1'rauda ali Sagorfku rounaine Vtikaj klizhe, Inu ob-fodi fam fuoim fhiuotam, persagorni Praudi biti, ali eniga Drufiga na fuoim melli Podati, tuillu Hite vprizho, Inu Po-Ihlufhati Aku bi ta gorni Gospud, Ali gdu drugi pruti nemu imel, kekaj tofhiti, ali meldati, Sekaj se ny dolfhnu Eniga vfakateriga pofebe k praude napre profsiti, inu sapouedati, kateri pak liti ne pride, tailli ie fapadel timu gornimu Gospudi LXXII denaryeu. 15. ) Item kateri od eniga Vinograda mofht schlufsi, taifti ima suoimu gofpudi to neperuifhno shupo dati inu nima is tropin guerati, Inu tiima mofta uliti ufincrde/.ho pofodo, Inu tiga iftiga fobenifnim prilifhkum falfhati, inu ima ta Mofht tedaj zef antuertuati, taku Slatkiga koker ga hitru more, on tudi ima suoiga gospuda guerati iz tiga Vinograda, od kate-riga on slufhi, Aku mu ga pak vinogradi ni taku ga on ima drugde kupiti, na mesti, ker taku dobru uinu raste unegouim Vinogradi. 16. ) Item en Sagornik Se more fuio gorszhino, k sue-timu Juriu dneu bodi od Vinograda, laefsa, ali Nine, lzhiftim dobrim uinom, ali sdenarmi, koker od starifhih (im prifhlu dobru plazhati, kadar bi pak- en sagornik suoio gorfhino S moshtam, ali szhistim uinom ob S. Jurieuim, ali sdcnarmi, od uinograda, lacfsa ali niue tudi Nikar neplazhal taku on ima taifto gorfhino Hprihodnimu terganu, potle duc gube plazhati, Inu debi on she pak tega nefturil, taku on ima poteh mal to Vun stoiezho gorfhino drugimu terganu ifhe pak duegube plazhati Inu taku pred inu pred preraitati. 17. ) Kadar bi pak en Sogornik suimu Gornimu Gospudi v treh letih poredu gorfhinc, kokor ie od sgoraj meldanu nikar ne fhlufhil, taku se more ta gorni gospud spofnainem tih Sagornikou, dobru, tiga Vinograda, lefsa, ali nive, na zhe-tertu letu podftopit ga noter Vlezhi inu tergati. 18. ) To gorfsino ie en vsakateri suoimu gospudi, pod-loshen inu dolfhan pelati, taku dclezh kokur on en dan sa Sonza pelati more, kokur od stariga Sim prifhlu. 19. ) Item en vsakateri Gorni Gospud, ali Gornik, ima sa suoio prepuuid, sapadeine ali straiffingo, rubiti ugorah po fa-gorskj praudj, Aku on pak Rubefno ugori fa fuoio popre mel-dano ]>oena inu straiffingo nemore imetj, taku on Ima en kol pred ta prelas ali vedel tiga uinograda vbiti, inu nemu sapo-ucdati per LXXII denarieu, Kadar on pak ali gdu drugi sa negoua uolo Vinograd uun inu notre gre, telikaj krat ie on dolfhan ali sapadl LXXII denarieu, Inu Kadar ie letu timu Gornimu Gospudi shal, toku on ima nemu eniga Richtaria inu suoie sagornike zhef tuiftu doli poftauiti, inu nega na tuiftu uapre födrate ali gnati Inu takouo poeno pred rihtariam raitati, inu ukup šteti puftiti, Inu potter fe tiga Lrba podieti, taku dolgu dokler on zhes tuiftu plazhati bode, Inu takou praude Iskati, more, ta Gofpud ali na negouini niefti negou sagornik StUliti. 20. ) Item vfi ti kir So Slaftnim Hrbtam Vgorshini sidezhi, se imaio vun vlezhj, Inu na Semble ali ymeine seftj, kateri bi pak zhef letuiftu Sturil, stystim ima handlanu biti, kakur ie V dcfhclfkim rozhinu sapopadenu, Vun vsetu, kadar bi ta gor-fliina hpraudnimu Imeni raitala, kadar bi pak is tihiftih ali drugih praudnih ymein supet kenimu vinogradu sturienu bilUi potler more ta gorni Gospud, po fpofnanu tih sagornikou Eno spodobno gorfhino nan udarit). 21. ) Item vfakaterae shaffti, shtifftaine, Snstaue, katere se Vgorshini sture, taifte imaio stiga gorniga Gospuda Roko, ali negauiga gornika sturiene inu gori udariene bitj, sizer tu iftu obene Mozhi nima, kateri bi pak le to prelomil, taifti od tiga Gorniga gospuda ima fa eno Marko denarieu Straiffan bitj, Inu takove premembe obene nimaio imeti Kraffti. 22. ) Item kadar en Sagornik Smcrtio doli gre inu obeniga Erba ne sapusti taku ie taifti Erb timu gospudi spraudo ledig postal, ufaj kar ie prauizhnih dolguu na nim, ti imaio is usiga negouiga blaga plazhani biti, Aku fizer to i(tu tulikaj preieti, ali dafhezhi more. 23. ) Item kateri Sagornik suomu gospudi negouo gorfhino ali grundt odulezhe inu enimu drugimu ali sam febi oblubi inu da, inu aku tuiftu bode ueftnu, taku ie taisti Erb nego-uimu gornimu gospudi ledikh inu sapaden 24. ) Item kateri en Vinograd enu leitu ne obrefan puftj, Ta ifti ie timu gosf)tidi enu drugu leitu spraudo domu padel, Inu kateri pak enu letu učnim Vinogradu to poruo kopaine Pred Vinkustmi nikar ne dopernefsc, taifti ie timu gornimu gospudi sapadl eno Marko denarieu, Inu ta drugu leitu due Marky denarieu inu tu treke letu ta uinograd zelu. 25. ) Item kadar ta Gorni Gospud ali (iornigk eniga ne pre klizhe, Inu Htrekimu kratu nikar ne pride vfaku sapadane I 11 Marke denariu. 26. ) Item kateri Sagornigk Suoie Vinograde Sgrubainain inu foufsem fdrugim ])otrebnim Vinogradfkim delom, nikar uc(len kokur fe Iltimu spodobi, nederfhi, taku ima ta Gorni (rOSfSud takouo negouo samurio tim sagornikam osnaniti inu nim zhes tuiftu pustiti sposnat', aku takouo negouo nemarnoft fkodi tiga grunta ugorfhini lefhetsh pride, taku mu more ta Gorni Gospud sapoucidati, ta Vinograd po potrebi delatj, ali učnim pul letj predati per enim sap.idaitld IV. Marki, kadar bi pak ta sagornik is ttuzikofti ali samauolnu, timuiftimu tlagk neßrifhel, poteli mal more ta gorni Gospud zhef tuiftu spo-snati, inu fhazhatj pustitj, tiga iftiga uglilii Vrednofti predatj. 27. ) Item kateri od gorniga gospuda ali Huebmaftra enu na pre uablene pegeruie, ta ima saine dati XII denarieu, Inu sa ene richtne Lysti, kir nifo poglauni Vrtelne unim sapopa-dani, XII denarieu, sa enu udinane LX denarieu, Inu sa eh pousdig lift (nemfki behöbnuß) stiri shilinge denarieu, ufaj aku ie fa rezh taku maihina, Ima biti tudi uglih Spodobnih rezheh odnih ufetu. 28. ) Item aku se gdu eniga Vrtina pefhaura pred tiga gorniga gospuda ali negouiga gornika, ta ifli more tu od tiga peruiga inu pofledniga spraudnim Besednikom ta poglauni Vrti, glih dobru udinatl pred tiga defhelfkiga Firfta, Keller-maiftra, kateri se pak tiga Kellermaiftra Vrtina pofhuara, taifti more poteh mal utifti umeldani spodobi udinati pred Lanrits-haubtmona, Landtsferbefaria inu Vizdomba, Vmafi aku tu istu Krailoua suetluft peruoli. 29. ) Item tu sapaidane inu straiffinge V fogorski praude, katere so Enimu GOrnitnU Gospudi ali Gorniku sa paidane per poeni, kokor ie od Srlolaj Pifsanu Sa En usakateri Artikl bo sapopadeh, so tudi Gorniki sami Vun isrckli, inu hpraude spo-snalj, satu kir oni sui Erb inu Blagu inu ta fhiuot stem mirnifhi inu Shihrifhi morcio Jemeti Inu obranitj. 30. ) Stem obcnimu Tofhnigku inu odgouorienigku, kateri u SOgorni praudi tofhiti alj odgouoriati ima, nima perpufhenu biti, de bi Se on enimu Befsedniku pustil motiti, famuzh aku ie nemu enu pomankane, taku on more eniga is Rinka po-geruuati, taisti potehmal ima nemu sa shaffan biti. Inu kadar en purger eno gbat ugori (turi ta bode straiffan sa V Mark Item En Slahtnigk stu Mark zhittiga flata. 31. ) Item kateri Enimu Shiuino Škodo sturi Vonim uino-gradi ali gorshini, ta ie to škodo dolshan nasaj ])Ouerniti inu timu gornimu Gospudi ali gorniku od usakatere glaue XXXII denarieu, onu bodi posimi ali polete. 32. ) Item kateri Enimu en pelzar alli sadenu deruu usame, posegka, ali poshushi, ta isti ie sapal V Marke denarieu, (inui ta peltzar spet nafaj pouerniti). 33. ) Item en vsakateri kateri bi se noti puftiti Rubit inu bi fe fkusi fraul branil ali otcl braniti ta Je sapadel tri Marke denarieu. 34. ) Item kateri enimu nega koren Icifs ugorshini posegka od usakateriga stebla LXXII denarieu inu nemu tulikaj nefaj nemeftiti ali pouernitj po fposnane tih gornikou. 35. ) Item kateri enimu kolie krade, tudi Ena Marka denerieu, Inu timu zhiger ie tu kole bilu duegube poucrniti inu plazhatj. 36. ) Item kateri enimu noter flomi Vhrambo ali Vfiria-nizo Inu skufi fraul nan bye, ta ifti ima na shiuoti inu na blaß straiffan biti. 37. ) Item aku eden druliga Bie ali pretezhe inu pofkodi Vgorfhini tudi poene V M. denarieu, Innu timu negouo škodo nesai pouerniti. 38. ) Item kateri Edin timu drufimu negouo perst, lystie, da gnoie gori Vsiguie inu k ponafhanu sni Vinograd prazh tiefse ali pela, ta ifti ie sapal LXXII denarieu inu timu negouo perst fpet plazhatj. 39. ) Item kateri Meienike Vun kopa ali fanifha, ta poene V Mark denarieu Inu kar natim potu Manka tiga iftiga ie fpet dolfhan sturiti. 40. ) Item kateri Enimu negouo grosdie, ali vsakateri shlaht sad, kakouishnega imena sad bodi, ukrade, ta ie sapal tri shilinge denarieu, ali enu Vhu doli odrefati inu timu drugimi] shkodo doli plazhati. 41. ) Item kadar eden enimu en Vinograd proda, Inu sa dolg porokfl vsame, Inu on ne rietfhi Krifhta Inu gre tie inu se podstopi bres negoue inu tiga gornika uole Stralleln.ini tiga Vinograda, taku ima ta gornik timu kir ie ta Vinograd prodal, spet noter ifrozhiti, inu aku bi ta drugi kikaj Vnim bi delal tu on ima sgubiti, Inu ie pottler timu gornimu gospudi sapal V. Mark, satu kir se ie on te rihte podstopl. 42. ) Item kateri spodsigainem Vinograde ali koren leifs sat are taifti ie sapal X Mark denarieu inu timu drugimu negouo škodo nefai pouernitj. 43. ) Item kateri enimu fkufi frauel eno terto doli udari ali posegka ta ifti je sapal LXXII denarieu inu timu drugimu negouo terto nefai pouerniti. 44. ) Item en Gorni Gospud Ima enimu ufakaterimu Erbu negouo prauizo, kir ie nemu nemerla, Vofhiti, kar on nemu fpraui/.o vofhiti ima, Inu kadar ta Erb tri Vre Vprizho dueh Sagornikou nad nim pegeruie, de ie uedezhe inu mu zhes tuistu vofhiti nozhe, potehmal taku ima ta Erb tiga defhelskiga Eirshta, Kellermastra sainc obiskati, ta ima pifati Gornimu Gospudi, inu porozhiti de on timu sagorniku na negouo prauizo 14. dneh Vofhi, Aku bi pak ta gorni Gospud tiga iftiga sturiti dolfhan nemenil, toku on ufai ima utih XIV. dneh te fagornike doli pofaditi, inu spofnati puftiti. Aku bi pak on tiga istiga nefturil, toku potem illim ima tiga defhelfkiga Eiirfhta Kcller-mallra nemu takou Erb na negouo prauizo douofhiti inu nega knemu hpraude shirrnati, nesapopadenu timu gornimu gospudi, na negOtlim grunt' prauizi inu gorfhini. 45 ) Item kateri Vinograd inu grundt Vgorfhini lefhezh ie leitu no dan nesagouorien per enim, kir ie Vdefheli Sidezh, unuzi inu Vgueringi ostal, more on tuillu saprizhati kokur ie prau, taifti ie fuoio gueringo, kokur ie Sagorske praüde prauiza dofedil, inu napreie per pokoi ostati, Vun ufetu, neodrafteni Otrozi, kateri (ierobou inu sogouornikou nimaio, tim iftim ima noter X\'I leit kobifkainu napre stati. 46.) Item kadar enimu enu dreuie per enim Vinogradi pre blifu stoi, kateru bi fe timu uinogradu Skoda delala, tuiftu ima skusi sagornikc ogledanu biti Snaide li fe potehmal de min nemu pre blifu ftoy ali fkodi Ima priti taku natuiftu po spofnani teh Sagornikou biti doli poftaulenu. 47-) Item Meie inu Breguue trebiti per inu mili tirni Vinogradi Imata obudua Meiafha ukupaj uumiftribitj, Inu oku se ona dua neglihate, taku ima tuiftu po sposnani tih meiafhuu (doli poftaulenu biti) sgoditi. 48. ) Item vseh Poenah Sapadane Inu straiffingah koker ie popre pouedanu, Ima Enimu Vfakimu Gornimu Shupanu ali gorniku od ufaziga padza ali poene kir ie timu gornimu Gospudi sapaden XII denarieu sa negouo muio, de on tiifte timu Gornimu Gospudi noter pcrpraui, nemu biti ali ostati. 49. ) Item katerimu bi en Vinograd ali grundt Vdrugi Gospofhine lefhczh fkufi Erbshino, kupilu, membo fhafft ali sarozheine priftal inu biga Venim mefzi od tiga gorniga gospudi rok ali eniga drufsiga komer bi ie on porozhel napreiel ta ie timu gornimu gospudi sapal IV Marke denarieu. 50. ) Item kadar en uinograd ali en drugi Erb vgorshini bode na predaye postaulen, taku ima ta gorni Gospud mimu useh kupzuu ftem kupom ponuicn biti Vsaj de ta gorni Gospud takouisti Vinograd V to Vrednost koker bi ga sizer ta pro-deiauiz enimu drugimu mogl dati, gori ufame, inu enimu zhes tuistu pretefku nesturi, kadar bi pak ta gorni gospud tiga noti kupiti, potler more ta blifhni periatl shnim biti ponuien, kadar ga taisti turli nekupi, taku se ima taisti timu blifhnimu meiafhu ponuditi inu kadar ga taisti tudi nekupi, poteh mal more on takou Vinograd ali Erb predati komer ga on ozhe. 51. ) Item stem sgodnim tergainam bo leio tudi uelike nemarne neuade derfhane, fkufi katere timu gospodariti gornimu gospudi inu defetnikam fhlecht mofht ritta, de dokler nar dale tu grosdie brefh fkode more stati, da obeden bref dapufsanc tiga gorniga gospudi ali gornika neterga, Inu aku bi potrebnu bilu, de fa perfhefheni Vinogradarye inu sagorniki kogledenu inu kdopufhainu te tergatui, poftauio fkufi tuiftu bolfhi Vina inu s tem berfhe Vun is defhele mogo prodane biti. 52. ) Item Vsakaterimu Delouzhu Vfeh Vinfkih Gorah polek inu Vifhe murcke pred uinkuftmi se ima en dan klonu X denarieu, Ampak kar ie podmureko doli se ima enimu en dan XII denarieu dati. Smo mi nagledali nih ponifhno flisigk profhnio Inu smo nim skufi toiftu inu is suseb gnade imaenuuane Gorne Buque milostiü Confirmali inu poterdili, Confirmamo inu poterdimo nim tuiftu uedezhe inu Smozhio letega Liftu kar mi sa pra-uize inu gnade uolio natim poterditi imamo letaku de te predgouoriene Gorne Buque Vfeh nih punctih, Articlnih, Vmanungah Vsebi derfhanu inu sapopadenu Zilounu taku derfhane timu nagk dianu inu potem iftim fhiuenu Ima Biti, tudi od sgorai meldana nafha Londtschafft noter inu sunai praude ponih rounati inu fe tih iftih pokornu nuzati imaio inu moreio. Inu sapouemo natuistu N. Vfem inu fleheterinim Praelatom Knefom Slobodnim Gospudam Richtariam inu Shlu-fhezhim lonzhaubtmonam, Verbefhariem, Vizdomom, Flegariem inu Valputom, defhelfkim Rihteriam, Purgermaftrom, Rihteriem inu suetnikom, Purgeriam, Gmainam inu fizer ufem drugim nafhim oblaftnikom podlofhenim inu fueftim, fdaunifhnim ali prihodnim terdnu inu ozhmo de mi od Sgoraj meldana nafha Londtsafft per imenuanih Gornih Buquah, in nafhim Confir-miranu inu poterieniu Zilounu puftiti oftati, tudi Sanafho uolo ]>er tim roko derfhite, branite Inui fhirmaite de oni takoue gorne Buque pokonu dershati inu nuzati moreio, inu timu super nedeio. Nikar tudi tega kaj komu drugimu diati nedo-pustite letu mi menimo terdnu bref. Vsaj vfse na nafho nafhih Frbou Inu snanimi pridezih I Ierzogou uftayerih uolo inu dobru dapaidene Te Iste Gorne Buqui po lefhezhofti gmerati nu pomainkfati Ali zelu gori ufigniti S. Sueftnuftio letih Gornih Buquiz Schnafhim Krailoufkim gori na uefhenim Siglom ppr terienu. Danu Vnafhim meifti Dunaie ta IX. dan tiga mefza Fcbruaria, po Chrifhtufhouim nafhiga lubiga < iofpurii Roiftua V pctnaift stu inu utri inu Vstirdefelim, Inu nafhiga Hlagaftua tiga Rimfkiga vtrinaiftim inu tiga druliga Vsedinmaiftih Letih. Commissio Domini Regis in Consilio. A. V. Puechhaim Freyherr Ver. Stathalterambts. M. B. V. Leo]>oldtsdoi II, ('anzler. Sigmundt Freyherr zu Herberstain. I. V. Landau. B. Khuena Belasy. K. H. Keitter.« II. Nastopna listina, je iz prve polovice 17. stoletja, kakor dokazujeta pisava in jezik. Cesar je izročil pravico lova v cesarskih gozdih : v kamniški Bistrici, v Vojvodinem borštu (sedaj Udin boršt nad Kranjem), v Utiku pri Ljubljani in v Štangi pri Litiji kranjskemu deželnemu glavarju. Da sta se obvarovala v teh gozdih divjačina in les tatov, se je razglasil ljudstvu ta - le ukaz : »Potechmal, dokler ie nyh Cefsarioua Suetlost, nash ta nar gnadliuishi Gospud, inu dc'fhelski Fürst, to zelo, v leti Crainski desheli lefhozho oblast tega lduu usih slaht suiri, inu diuiazhin inu use letu, kar hte isti fhlifhi sred nekaterimi Gosdi, Gospudu Lantshaubtmonu Crainske defhelc, vlast utaki stalti zhcs dala, de on (iospud to isto rauno utaki uifhi inu meri kokor so nyo nyh Cefsarioua fuetlost imeli inu ufhiuali, tudi imeti, inu ufhiuati oblast ima, usai pak sa guifhnih ar-sahou uolo, inu slctim isgouoram, de on bulfhi merkaine, ino ahtingo ima dershati, kakor se ie doselunal sgodilu, de nikar Gosdi skusi dali sekaine tiga lefsa ne bodo doli pcrprauleni, inu kanzhani inu tudi ta suiriazhina skusi take skodliue sred-nosti pregnana, temuzh veliku uezh enu inu drugu, kar ie naruezh mogozhe bode gmeranu, inu pobulsehanu, Taku hozhe on (iospud Lantshaubtman letu usem, inu enimu usaketerimo pofsebai Sa negouc lastne bulfhi antuerti uolo, nikar le uestnu fturiti, temuzh tudi ukrafti letiga opominati, de pofehmal oln-den nikar v Wisterci, Viuuodinim Worstu, Vitiki, inu ustangi, u utech drusech Gosod Comendo Metlike flishechy podlofhniky, fposnamo fabo inu fpored Naino Neueftho Niefho, I ftim nainim fastaunim lifthom kirgodi Napreipride, Ali odpart lili bran bode daima verouan bithy, dafmo mi tri parthle ochithubelodanu dali, Inu fastauilly poftouanimu Jakopj Tefhaki Inu Nega Gofpodarichi Jelky Inuniu Jerbom fapulftarto kruono Gotuouih dinarieu tih Nalili dedom kraieuniue fa metlickim luogom, Med Juana vraniharia I Jureta kofiana Ninami lefhechy flishechifo pod Gmain Mcftu Metlike vtiftalti smo my triparthye tekraye 18 fastauilli daie uolan tefhak Inunega Gofpodaricha Inuniu duei Jerbi, Tekrayc takudolgu delat, Nuchat ufhiuat I vfakodobro hafanifnih Imat, doklemy partietu pulstartho kruono pofthenu fgotuouimi piniefhi pofthenu platimo, vfako kruono po defhet liber, tufemi odfgora Imenouani obechuiemo obdarfhati ob-ftati I Nega Jakopa fatadolg Naniednim kuari darfhati, prinafhi vieri Inuiftiny Inu pri fauefhi puncta krainfke de-fhellve, Sa uekfhiga verouaina vollo fmo mi tri partie ponifnu fapechat Naprofili Gofpuda Andreia (juodine Starafhine J Grcgoria lokaria purgaria v Metliki da fo ta Nafh fastauni lift fuoimi laftnimy pecchatmy fapechatili v fainim Inunih pcchati pref kuara, pifan v Metliky 14 Marcha 1677.« V. Ljubljanski kapiteljski arhiv (zv. 49. št. 3.) hrani v slovenščino preložen privilegij, s katerim je papež Gregor XV. dne 3. avgusta leta 1621, za veliki altar škofje cerkve v Gornjem Gradu podelil odpustek. Po pisavi se spozna, da je privilegij v slovenskem jeziku spisal ljubljanski knezoškol Tomaž Hren. Ni dvoma, da je tudi prestavo napravil škof sam. Akt je cela pola papirja, ki ima na zunanji strani napis: -Oklizajne X. S. Ozheta Papesha Gregorja XV. Priuilegia ali odpuftka Vfim Vernim Dushizam Daniga Na Veliki Altar Cerkve Shkoffle Gorniga Gradu 3. Aug. 1621. Na Pet Lejt.« Pripisano je z drugo roko: »Versio Slauica Apostolici priuilegii pro defunctis.« Ker ima spis nekatere jezikoslovne znamenitosti, ga priobčujemo v celoti. Glasi se: »J -f- M. Gregorius Rimski Shkoff ali Papesh tiga Imena XV. — K' Vezlmimu prihodnimu ("potnimi. Na sdravje ali isvelizhajne vfeh Dufhiz is prave Ozhine lubesni vfelej prc-milhleni, Svete Mčfta ali Cerquc Zhalsi s' Duhovnimi S'''1' ()d-puftkou dary pozhaftimo de fkusi teilte Verne (ube Dulhice teh mertvih, Vfmileniga X. (i. Jesusa Christusa poinuzh, inu njega lubih Svčtnikou saflufhcjnč dofeaheo: nym tudi f temi iftimi pomagänu bode: inu one is Martra ali Terplejna teh Paklenlkih Vyz, k' Vezlmimu sdravju inu Vefselju, fkusi Böshjo Miloft, samorejo pcrpelane biti. Hozhemo tedaj to Shkofflo Cerkou S. Divice Mariae Klofhtra, kir fe Terg Gorniga Gradu pravi, Eublanfke Slikoffye, S' takim Priuilegiom ali Odpuftkom kakör saftopimo dofehmal fhe nikar omifhleno vfaj de XII. Maflinikou tu ner majne fe v' nje najdeo, inu ta v' nje poftavlen Altar Luhe Divice Mariae Matere Boshje f tem safsebnim Darum refvetiti, Skusi od Gospuda nam dano oblaft, inu is Vfigamogozhniga Boga milofti: tudi na SS. Petra inu Paula Jogrou ali Apoftolou njega oblaft sanefscni: de kadar kolikrat en Mafhnik is Same teiste Cerkve S. Mafho Po Mertvih, na Dan Vfeh Vernih lubih Dufhiz inu teifte Ofmerice vlaki Dan, fhe tudi ob Pondelkih vfäkiteriga Tedna, Ob Eno Dufhizo kakörfhnigakoli Verniga Kärfhenika, katera G. Bogu v' lubesni pčrtifnena ali s'drushena fe bode s' tiga Svejtä lozhilla, per tčrniftim Velikim Altarju bode Mafhoval, taifta Dufhiza, is saklade ali Shaza S. Kärfhanfke Cerkve Odpuftik ali Ohladizo dofeshe: taku de ona tiga istiga N. Gospuda Jesusa Christusa tudi njega lubih Svetnikou saflu-shejnä pomuzhi sodoby, inu S' temi iftimi povsdignena is saaliga britkiga Terplejna inu Martra teh Paklenlkih Vyz k' vezlmimu Vefselju inu S Iravju bode prcftavlena, tu pčrvolimu inu nafho oblaft damo, Inu kar bi koli timu super dellalu, tu iftu nčjma obftati. Ta lyft tudi ali dar ima le pet lejt velati. Danit je pak v' Rimi per S. Marii Veliki Snoshnici, pod Ribizha Pärftanom, 3. dan Mefza Augusta tu je Kimmavza (iolpodniga Lejta 1621, Nafhiga Papefhtva pak Parviga Lejta. Scipio Cardinal S. Susannac.« Cesar Arnulf kot vladar po slovenskih pokrajinah. Spisal dr. Fr. Kos. Ko je dne 28. avgusta leta 876. v Frankfurlu umrl Ludovik, kralj Vzhodne Francije, kakor se je navadno sam imenoval, ali pa »Nemški«, kakor ga nazivajo sedanji nemški 13* zgodovinarji, razdelili so si meseca novembra istega leta njegovi trije sinovi Karlman, Ludovik in Karol njegovo državo. Najstarejši sin, ki je že prej vladal pod vrhovno oblastjo svojega očeta po Karantaniji in Bavarskem, dobil je k tema dvema deželama tudi vse pravice, katere so si lastili frankovski vladarji do Panonije, Češkega in Moravskega. ') Po teh dveh deželah je bila frankovska vrhovna oblast le navidezna, ker v resnici so bili Cehi in Moravci takrat popolnoma samostojni. Nekako v tistem času je Karlman prepustil svojemu nezakonskemu sinu Arnulfu Karantanijo in Panonijo, da bi pod njegovim nadzorstvom vodil zadeve po teh dveh deželah. *) Tako je tedaj Arnulf postal vojvoda po tistih pokrajinah, po katerih je takrat živela večina slovenskega prebivalstva. Karantanija je obsegala, kakor se je že večkrat poudarjalo, sedanje Koroško in Kranjsko, potem Štajersko razen vzhodnega ') Regin. Chron. a. 876, (MG. SS., I, 589): »Post haec (po bitki pri Andernachu dne 8. okt.) convencrunt tres supradicti f ratres in loco qui dicitur Sualifelt, et ibi diviserunt paternum rcgnum. ("arlomannus sortitus est liaioariam, Pannoniam et Carnutum, quod corruptc (aran-tanum dicitur, nec non et regna Sclavorum, liehemensium et Marahen- sium.....« — Ann. Fuld. a. 876, (MG. SS., I, 391): »Sequenti autem mense (]»> bitki pri Ankemahu, tedaj meseca novembra) Carlmannus et Hludowicus atque Karolus, Hludovici regis lilii, in pago Retiense (v okolici Nordlingena na zahodnem liavarskem) convenientes, paternum inter se regnum diviserunt.« *) Regin. Chron. a. 880, (MG. SS., 1, 591): »Goncessit autem idem lex (Hludowicus) Arnolfo Garant an um, quod ei pater i am pridem concesserat.« - Primerjaj tudi Ann. Fuld. a. 884, (MG. SS., I, 400): ». . . Arnulli, Kailmanni regis lilii, qui tunc Pannoniam tenuit.« — Med letom 876 —887 je dijakon Gundbaton daroval z dovoljenjem svojega gospoda, kraljevega sina Arnulfa (•domino suo Arnolpho lilio regali permittente«) nekatera posestva v Panoniji blizu lilatnega jezera. Pozneje je dijakon Gundbaton v navzočnosti vojvode Arnulfa (»in praesentia igitur Arnulli ducis-) iznova potrdil to daritev. (Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, IV, 192, št. 53). Iz tega sledi, da je Arnulf gospodoval po Panoniji, ko je še živel njegov oče, ker drugače ne bi se bil imenoval kraljevega sina. roba in pa še male dele Tirolskega, Solnograškega in Dolenje Avstrije. Vzhodno od Karantanije se je razprostirala Panonija. Arnulfov oče Karlman bi si bil rad povečal svojo moč in svojo državo. Nabral je med Bavarci in Slovenci precej veliko vojsko ter jo peljal v Italijo nad svojega strica Karola Plešoglavca. :l) Ta je bežal pred njim proti zahodu čez Mont Ceniš, kjer je dobil mrzlico ter umrl v neki planinski koči dne 6. oktobra 877. •) V decembru istega leta je šel Karlman, ko si je pridobil kraljevo krono italsko, zopet na Bavarsko. r>) Pot v Italijo je bila zanj jako osodepolna, kajti nakopal si je bolezen, ki je trajala do njegove smrti dne 22. marca 880.') Pred smrtjo je Karlman izročil svojo državo bratu Ludo-viku, kateri je Karantanijo še na dalje pustil v oblasti vojvode Arnulfa. Prej ko ne je ta po smrti svojega očeta navadno živel v Karantaniji ter imel svoj sedež v jako utrjenem in z močvirjem obdanem Blatogradu.7) Ko je dne 20. januvarja leta 882. umrl kralj Ludovik, združil je njegov brat Karol III. (Debeli), ki je bil takrat že tudi rimski cesar, za nekaj časa vse vzhodnofrankovske dežele. Ko so istega leta Normani pustošili po severnih straneh fran-kovske zemlje, in sicer po tricrskem okraju, šel je med drugimi nad nje tudi Arnulf, da bi pomagal svojemu stricu, cesarju 3) Ann. Fuld. a. 877, (MG. SS., I, 391): »Carlmannus veru cum manu valida Noricorum divcrsorumque Sclavorum Italiam ingrcditur, contra Karol um dimicare volcna, 4) Ann. Hertin. a. 877, (MG. SS., I, 503, 504)- •>) Ann. Kuld. a. 877, (1. c. 391). — Krchanberti cont., (MG. SS., II, 329). - Lih. de imp. pot., (MG. SS., III, 722). Uöhmer Regg., ed. Mühlbacher, 596, št. 1505 ü. ') Regin. Chron. a. 880, (1. c, p. 591): ». . . (Carantanum), in quo situm est Castrum munitissimum, quod Mosaburch nuncupatur, eo quod palude impenetrabili locus vallatus, diflicillimutn adeuntibus pracbcat accessum.« Illatograd je na Koroškem od Vrbskcga jezera proti severu. Še sedaj se nahajajo ostanki nekdanjega gradu pri nekem ribniku na severozahodni strani sedanjega gradu. Karolu. Ta pa je Normane odpravil z zlatom in srebrom, ne pa z mečem in ognjem.8) Odkar sta leta 874. moravski vladar Svetopolk in vzhodno-frankovski kralj Ludovik sklenila v Forchhcimu mir, ni bilo bojev med Franki in Moravci. Prijateljstvo med Svetopolkom in Arnulfom je bilo še celo tako veliko, da si je ta izbral moravskega vladarja za krstnega botra svojemu nezakonskemu sinu, kateremu je dal botrovo, a vender nekoliko po nemško zavito ime Zwentibald. •) Razmere v Vzhodni marki, katero nam je iskati na tleh sedanje Dolenje Avstrije, so pa povzročile, da je vojska nastala med Arnulfom in Svetopolkom. V imenovani pokrajini sta namreč do leta 871. gospodovala grofa Engilskalk in Wilhelm. Ko sta v boju padla, bili so njuni sinovi še premladi, da bi bili prevzeli vladarstvo. Zato je podelil kralj Ludovik mejno grofijo grofu Aribonu. Ko so Engils-kalkovi in Wilhclmovi sinovi postali polnoletni, žugali so grofu Aribonu, da ga umore, ako jim ne prepusti vlade v deželi, kjer sta gospodovala njihova očeta. Nato se Aribon zaveže s Svetopolkom ter mu da za poroka svojega sina Isanrika. Kmalu potem dobe Engilskalkovi in Wilhclmovi sinovi zase nekatere bavarske velikaše in ž njih pomočjo prežene- grofa Aribona iz njegove dežele. Vse to se je godilo leta 882. ,0) Vkljub temu pa da cesar Karol Debeli Vzhodno marko grofu Aribonu nazaj. Tega je podpiral tudi Svetopolk, ker je s svojo vojsko prijel njegove nasprotnike, pustošil njih zemljo ter vjel na severnem bregu reke Donave Werinharija, drugega izmed treh Fngils-kalkovih sinov, in njegovega sorodnika grofa Vezzilona. V tej stiski se obrnejo sinovi omenjenih mejnih grofov do Arnulfa, ") Ann. Kuld. a. 882, (p. 395. 396). - Ann. Bertin. a. 882, (p. 514). ") Kegin. Chron. a. 890, (p. 601): »(Amolfus) illi (sc. Zuendiboldo), anlequain in rCgnj lastigio subliniarcUir, Familiarität is gralia fuerit con-nexus : clenique Ii 11 lihi eins, quem ex pellice susceperat, a sacro tonte levavit, eunique ex nomine suo Zuentibold appellari fecit.« ,u) Ann. Kuld. a. 884 (p. 399.) Da je bilo Aribonoveniu sinu lsanrik ime, je razvidno iz Ann. Kuld. a. 898, (p. 413). ki je gospodoval po Karantaniji in Panoniji, ter ga prosijo pomoči, kajti od cesarja Karola samega niso pričakovali nič dobrega. Ko Svetopolk zve, da so imenovani sinovi dobili zavetje pri Arnulfu, pošlje k temu leta 883. poslance ter mu očita, da je v svoje varstvo sprejel njegove sovražnike in se tudi zavezal z Bolgari, ki so leto prej napadli Moravsko. Preti mu z vojsko, ako ne neha podpirati njegovih nasprotnikov. Ker pa Arnulf ni hotel izpolniti Svetopolkovih zahtevanj, šel je ta s svojo vojsko.'katero je nabral po raznih slovanskih pokrajinah, v Panonijo ter jo je pustošil. Povsod so se sovražniki pred njim umikali in iskali zavetja v utrjenih gradovih. Tudi v naslednjem letu (884) je šel Svetopolk čez Donavo v Panonijo ter peljal s seboj še večjo vojsko. Toliko vojakov je imel seboj, da bi jih bil lahko opazovalec gledal ves dan, ko bi bili mimo njega defilirali. Svetopolk je dvanajst dnij pustošil po Panoniji, posebno po zemlji med Rabo in Vzhodno marko, a naletel ni na noben sovražni oddelek, ker so se bili vsi pred njim poskrili. Ko se je vrnil domov, pustil je en del svojih vojakov poleg Donave. Ko to slišita najstarejša Engils-kalkova in Wilhelmova sinova, Megingoz in Pabo, napotita se s svojimi četami proti Donavi, da bi napadla omenjeni oddelek. A bila sta popolnoma pobita. Megingoz in Pabo sta utonila v Rabi, brat grofa Berchtolda in mnogo drugih pa je bilo vjetih. Ko je vojska trajala že poltretje leto, prišel je v jeseni leta 884. cesar Karol sam v Vzhodno marko in je blizu Tullna kjer je bila takrat politična meja med bavarsko in slovansko zemljo, sklenil mit s Svetopolkom. Ta je cesarju prisegel zvestobo in mu obljubil, da ne bode več napadal njegovih dežel, dokler bo on (cesar) živ. ") Kot nekako plačilo, da se je pomiril ter cesarju poklonil, je takrat dobil Svetopolk v svojo oblast Panonijo med Donavo in Dravo in je tako ") Ann. Kuld. a. 884, (p. 400, 401): >. . . . Imperator in tenniuis Noricorum et Sclavorum cum Zwcntibaldo colloquium halmit.« postal tudi vladar nekaterim panonskim Slovencem.l") Vendar je treba omeniti, da si je Arnulf obdržal jugozahodni del Pano-nije med Blatnim jezerom in karantansko mejo z mestom Blatogradom ter ga dal leta 896. v fevd vojvodi Braslavu. n) Ta vojvoda, ki je gospodoval po sedanji hrvaški zemlji med Dravo in Savo, je tudi prišel v Tulln, da bi se poklonil cesarju, kateri se je potem napotil čez Karantanijo v Italijo ter v Paviji praznoval božične praznike. u) Mogoče je, da si je cesar zato izvolil pot čez Karantanijo,-da bi se sešel z Arnulfom in ga pregovoril, da naj tudi on sklene mir s Svetopolkom, kar se je tudi v naslednjem letu (885) zgodilo.»») Akoravno je Karol Debeli dobil k Vzhodni Franciji in Italiji leta 885. še Zahodno Francijo ter tako postal vladar vse frankovske države, vendar je bil preslab, da bi bil pregnal roparske Normane. Pešal je na duhu in na telesu. Mnogo velikašev ga je zapustilo ter si želelo Arnulfa, vojvodo karan-tanskega, za svojega vladarja.Karolov prvi kancelar Liutward, katerega je moral cesar odstaviti, se je napotil leta 887. na Bavarsko, da bi se dogovoril z Arnulfom, kako naj bi svojemu vladarju vzela žezlo iz rok. I7) Meseca novembra rečenega leta je sklical cesar državni zbor v Tribur, kamor so prišli nekateri njegovi privrženci. Pa tudi ti so ga zapustili, ko je tjakaj dospel vojvoda Arnulf in pripeljal seboj precej veliko vojsko, sestavljeno iz Slovencev in Bavarcev. u) Karol, od vseh '*) Konst. Porphyrog., De admin. imp. c. 10. — Primerjaj Palacky, Gesch. von Böhm., I, 142. — Najbrfe jc Svetopolk obljubil cesarju zvestobo le zastran pridobljene Panonije, ne pa zastran Moravskcga. '■') Ann. Kuld. a. 896, (p. 413). ") Ann. Kuld. a. 884, (p. 401): »Postea veniente Bra/.louoni duce, qtti in id tempus regnum inter Dravum ct Savum llumine tenuit, Buaequae miliclae subditus adiungitur, röx per Carentatn in lialiam perrexit; prospere Papia natalem <"hristi celebravit.« »j Ann. Kuld. a 885, (p. 402). •") Ann. Kuld. a. 887, (p. 405). ") Ann. Kuld. a. 887, (p. 405). '") Ann. Kuld. a. 887, (p. 405): »Arnollus cum manu valida Nori-corum et Sclavorum supervenit, et ei molestus ellicitur.« zapuščen, je moral Arnulfu prepustiti svoje dežele ter biti zadovoljen, da mu je ta podelil dohodke nekaterih posestev na Svabskem. A tudi teh ni dolgo užival, ker je že dne 13. januvarja leta 888. umrl.20) Kakor se je Arnulf po Vzhodni Franciji polastil kraljevega prestola, prav tako sta storila Odon, grof pariški, ki je postal kralj Zapadnim Frankom, in pa furlanski vojvoda Berengar, ki je bil v začetku januvarja21) leta 888. izvoljen za italskega kralja. Iz Tribura se je Arnulf, sedaj kot kralj Vzhodne Francije, obrnil proti Bavarskemu. Na božični dan leta 887. je bil v Rcznem, kjer so se mu poklonili zastopniki raznih razrodov, med katerimi so bili tudi Slovenci. *2) Ko je Arnulf postal kralj, prepustil je karantansko in panonsko vojvodino, kateri je prej imel sam v svoji oblasti, drugim osebam. Ruodpert, sin zgoraj imenovanega Wilhelma in brat nam že znanega Megingoza, je dobil Karatanijo ali pa vsaj del te dežele. Omenjen je ta Roudpert v neki listini kralja Arnulfa, ki je podelil Reginhardu, vazalu solnograške cerkve, dve kmetiji v Železnem na obeh straneh reke Krke, kar je spadalo k njegovi grofiji.23) Svoje življenje je končal ta Roudpert leta 893., ko je pred Arnulfom ubežal na Moravsko. Tu je bil vsled Svetopolkovega povelja z vsemi svojimi tovariši umorjen.24) '") Ann. Fuld. a. 887, (p. 405). — Regin. Chron. a. 887, (p. 596). — Ann. Vcdast. a. 887, (p. 524). *") Glej Böhmer, Rcgg. ed. Muhlbachcr, 657, št. 1717JI. J') Primerjaj Diimmler, Gesta Bercngarii imp., 12, op. 1. ") Ann. Fuld. a. 888, (p. 405): ». . . receptis primorihus Kaioa-riorum, orientales Francos, Saxones, Thuringos, Alamannos, magna parte Sclavorum.« ••) Javavia, Anh., no, št. 52: ». . . in comitatu Ruodperti in regno Carantano iuxta tlumcn Gurca in loco Selezna dieto.« — Izvestja Muz. dr., IV, 225, št. 72. ' ") Ann. Fuld. a. 893, (p. 409). — Ann. Alamann. a. 893, (MG. SS., I, p. 53). Leta 887., ali pa nekoliko pozneje, je kralj Arnulf podelil eno pokrajino Engilskalku, sinu enakoimenovanega očeta, o katerem smo že govorili. Dobil je prej ko ne Gorenjo Panonijo med Rabo in Dunajskim lesom ali pa Vzhodno marko.2'') Imenovan je v listini kralja Arnulfa z dne 15. novembra leta 889.2ti) in pa v listini istega kralja na korist solno-graškemu vazalu Reginhardu.27) Pozneje si je nakopal jezo tega kralja, ker mu je ugrabil njegovo nezakonsko hčer, in moral je bežati k Svetopolku na Moravsko. Čez nekaj časa mu je Arnulf zopet prizanesel ter ga postavil za mejnega grofa v Vzhodni marki ali pa v Gorenji Panoniji. S svojim samovoljnim postopanjem je Engilskalk razžalil bavarske velikaše in ti so ga leta 893. v Rezncm vjeli, obsodili in oslepili.20) Iz Reznega se je napotil kralj Arnulf meseca februvarja leta 888. v Oettingen na Bavarskem. Tu je dnč 18. februvarja podelil v popolno last duhovniku Adaloldu dve kapeli v La-bodski dolini, kateri je imel do takrat kot fevd. S kapelama vred mu je dal tudi desetino od ondotnih dvorov in cerkvene občine. Vse to mu je podaril s pristavkom, da sme po smrti kapeli in desetino prepustiti po svoji volji tej ali oni cerkvi.2") Kmalu potem nahajamo novega kralja v njegovi stari pokrajini. Dne" 13. marca je bil v Blatogradu ne daleč od Vrb-skega jezera na Koroškem, kjer je podelil svojemu ministerijalcu Kponu hišo in dvor v Krautheimu v pokrajinah Volkfeld in Iffgau imenovanih.-10) Šest dnij pozneje, ko se je še mudil v Blatogradu, je izročil Sigiboldu, duhovniku solnograškega nad- *8) Po enem viru (Herimann. Augicns. a. 893) je bil grof v Panoniji, po drugem pa mejni grof v Vzhodni marki. (Ann. Fuld. a 893: »marcensis in Oriente«), Böhmer Rcgg. ed. Mühlhacher (1889), 673, St. 1783. ") Juvavia, Anh., 110, st. 52. — Böhmer Kcgg. ed Mühlhacher. 685, St. 1830. — Izvestja, IV, 225, ät. 72. •*) Ann. Fuld, a. 893. — Ann. Alamann. a 893., (p. 53). »") Izvestja Muz. dr., IV, 197, št. 60. •tj Izvestja, IV, 197, št. 61. — Volkfeld in Iflgau sta bila ob Srednjem Menu med Bambergom in Würzburgom. škofa Theotmara, listino, s katero mu je v popolno last podelil eno kmetijo v Labodski dolini na Koroškem, katero je prej imel le kot fevd.81) Kmalu potem se je kralj obrnil proti severu. Dnč i. aprila je bil v samostanu pri Sv. Florijanu, ne daleč od izliva reke Aniže v Donavo, kjer je podelil kremsmünsterskemu opatu Snelperonu tri kmetije poleg potoka »Scalaha« '*) v Arbonovi grofiji. Lastnika teh kmetij sta bila dva Slovana, najbrže dva Slovenca, s prav neslovenskim nazivanjem. Enemu je bilo ime Wartman, drugemu pa Saxo.3s) Kakor se vidi, prvi začetek germanizacije se je pri teh dveh Slovanih že izvršil. V jeseni leta 888. se je napotil kralj Arnulf v Italijo ter se v Tridentu sešel z Berengarjem, kateri je pri tej priložnosti priznal njegovo vrhovno oblast. Odtod se je vrnil z neznatnimi četami čez Furlansko na Koroško ter je v Krnskem gradu praznoval božične praznike/'4) V tem kraju se je mudil dne 26. decembra, ko je podaril Mildruti, soprogi svojega ministe-rijalca in ročaja Heimona, devet kmetij v Ramseidenu v saal-feldenskem okraju."6) Istega dne je podelil rečeni Mildruti vsled njenih zaslug v popolno last nekatere podložnike, njih družine in posestva80) v Trgu, Viču, Krnskem gradu, Žalah87) ter v ") Izvestja. IV, 197, št 62. Potok »Scalaha« je sedanji Kremsbach na Gorenjem Avstrijskem od Linza proti jugu. •») Izvestja, IV, 198, št. 63. :") Ann. Kuld. a. 888, (p. 406): »Rex autem, paucis secum assumptis, Korum-Juliensc penetrans, curtem Carantanam natale domini cclcbravit.« *5) Izvestja, IV, 200, št. 65. — ..... in pago Salvelda in loco Ramsidin.« - Ramsidin je Ramseiden, Salvelda pa Saalfelden na sedanjem Solnograškcm. *") Dotični podložniki so imeli, kakor je razvidno iz listine, svoja zemljišča in poslopja. Bili so torej nekoliko svobodnejši, kakor marsikateri drugi podložniki. Trg (Veltchircha - 1'eldkirchen) je na Koroškem v celovškem okraju. Med Celovcem in Trgom blizu Malega Št. Vida je Vič (Viscaha). Pri Vrbskem jezeru blizu Krive vrbe so Žale (Scalah). kraju Ruiti imenovanem, v Albmannovi grofiji. V Krnskem gradu sta bila podeljena Stranimir (»Strammir«) in Zitomisl (»Sitimuzl«) z njunima soprogama in otroki, v Žalah pa Tre-bibrat (»Trebifrater«) s soprogo, sinovi in sinahami.38) Dne 20. januvarja leta 889. se je mudil kralj Arnulf v Blatogradu na Koroškem, kjer je podelil svojemu kapelami Elolfu v popolno last kapelo v Nusplingenu ,:'), katero je imel do takrat le kot fevd.40) V sredi posta leta 890. se je napotil kralj Arnulf z Bavarskega proti Panoniji ter se v Omuntesbergu ll) sešel z mo-ravskim vladarjem Svetopolkom, kateri ga je prosil v imenu papeža Štefana V., da bi šel v Rim ter varoval italsko kraljestvo pred slabimi kristjani in pretečimi pogani.42) V naslednjem letu je Arnulf dalj časa bival v Reznem na Bavarskem. Tu je dne 9. marca podelil stolni cerkvi v Solnogradu nekoliko kmetij po Bavarskem, razen teh pa tudi posestva po Slovenskem (»in partibus Sclauinicnsibus«), in sicer v Ruginesfeldu v dudlebski grofiji vse to, kar je nekdaj imel v svoji oblasti slovenski vojvoda Kocel, in kar je imel v fevdu v isti grofiji poleg (inassbacha4a) neki Reginger, potem posestva ob Lendvi44), katera je imel v fevdu neki Loris, ter ss) Izvestja, IV, 200, št. 66. — Kakor se vidi, imamo tu opraviti z nekakimi zadrugami. 3") Nusplingen (Nuspilinga) je bil »in pago qui vocatur Scerra in comitatu Adalberti«, kar nam je iskati po Švabskem. 40) Izvestja, IV, 217, št. 57. ") Lega kraja Omuntcsbcrga ni znana. Najbrže je bil blizu Dunajskega lesa. Nikakor pa ne more biti štajerski Münzenberg, kateri ne leži na tleh nekdanje Panonije. Primerjaj Böhmer, Kegg, ed. Mühlbacher, 119, št. 307 n. ") Ann. Kuld. a 890, (p. 407). ") »Knesaha« je Gnassbach, ki teče med Cmurekom in Radgono v Muro. ") »Ad Lauenatam« je najbr/e Lendva, katera teče po zemlji ogrskih Slovencev. Nekateri mislijo, da je »ad Lauenatain« Labodska dolina na Koroškem. poleg Pinke, kar je bil dobil v fevd Erinbertov ministerijalec Izak. «) Meseca julija je bival Arnulf na zemlji sedanje Gorenje Avstrije, namreč v Mattighofenu. Tu je podelil dne 21. reče-nega meseca Marijini cerkvi v Freisingu ter cerkvi sv. Primoža in Felicijana na Otoku tik Vrbskega jezera kapelo in vse njene pritikline v Sloveniji (»in Sclauinie partibus«) pri svojem dvoru, Liburna imenovanem, katerega nam je iskati na Lurnskem polju blizu Špitala na Gorenjem Koroškem.4") Nekako v tistem času, ali pa ne dolgo potem, je Arnulf podaril vsled prošnje rezenskega škofa Asperta, ki je umrl dne 12. marca leta 893., in grofa Engilskalka, o katerem smo že govorili, Reginhardu, vazalu solnograškega nadškofa Theotmara, v popolno last dve kmetiji v Železnem na obeli straneh reke Krke v grofiji Ruod-bertovi v Karantaniji.17) Že leta 891. je poslal kralj Arnulf k Svetopolku na Moravsko svoje poslance, kateri so imeli nalogo, da bi ponovili mir med obema vladarjema.48) Ni znano, kaj je prišlo vmes, da je nastal prepir po tako kratkem času, ker leta 890. sta bila še prijatelja. Dotično poslanstvo ni menda nič opravilo in zato se je leta 892. kralj Arnulf sam napotil v Vzhodno marko, da bi se sešel s Svetopolkom. Ta pa se ni hotel kralju približati, kar je Arnulfa jako razjezilo. Oba sta se začela pripravljati na vojsko. Arnulf se je obrnil iz Vzhodne marke proti jugu in pri Hengstfeldu blizu Wildona, na sedanjih štajerskih tleh, se je pogovoril z vojvodo Braslavom, kateri je vladal med Dravo in Savo na sedanji hrvaški zemlji, kdaj, kje in kako naj bi napadla moravsko deželo. Sklenila sta nabrati tri vojske in ž njimi iti nad Svetopolka. Ko si je Arnulf pridobil tudi *') Izvestja, IV, 223, št. 69. — Pinka je potok na zahodnem Ogrskem med Sobotico in Štajersko mejo. 4") Izvestja, IV, 224, št. 70. 4;) Izvestja, IV, 225, št. 72. — »Selezna« je Železno (nemški Se-lessen) blizu izliva (iorčice v Krko na Koroškem. *") Ann. Kuld. a. 891, (p. 407). Madjare, da so mu obljubili pomoč, peljal je svojo vojsko, katera je bila sestavljena iz Frankov, Bavarcev in Švabov, meseca julija na Moravsko ter je potem štiri tedne pustošil po deželi. Tudi Madjari so mu pridno pomagali ter z ognjem po-končavali po Moravskem.4") V istem času je würzburski škof Arn s svojo vojsko udaril na Češko. Ko se je vračal, napadli so ga dne 13. julija polabski Srbi v pokrajini »Chutizi« na Kamnici (Chemnitz)r,ü) ter popolnoma pobili.5') Meseca septembra je Arnulf poslal poslance z bogatimi darili k bolgarskemu kralju Vladimiru, da bi ž njim ponovil stari mir. Poslanci naj bi tudi prosili bolgarskega vladarja, da bi njegovi podložniki več ne prodajali Moravcem soli. Arnul-fovi poslanci so morali, ko so šli k Bolgarom, napraviti velik ovinek skozi Braslavovo deželo, ker so se bali, da ne bi prišli Svetopolku v roke. To kaže, da je Svetopolk v tistem času gospodoval tudi po panonski zemlji med Dravo in DonavoH) ter da so se njegovi nasprotniki bali moravskih čet. Arnulfovi poslanci so potovali poleg Odre, potem ob Kolpi in dalje po Savi.") Ko so bili na Bolgarskem dobro sprejeti, vrnili so se 4") Ann. Fuld. a. 892, (p. 408). - Ann. Alam. a 892. — Ann. Laubac a. 892, (MG. SS., I, 52). — Ann. Sangall, a. 892 (MG. SS , I, 77). 50) Pokrajina Chutizi je obsegala severozahodni del sedanjega saškega kraljestva. Kamilica (Chemnitz) je reka, ki teče mimo enakoime-novanega mesta na Saškem. »') Regin. Chron. a. 892. — Ann. Hildesheim. (MG. SS., III, 50, 51). — Mirac. s. Wigberti, c. 11, (MG. SS., IV, 225). 5') Da je Svetopolk nekoliko časa vladal v Panoniji, dalo bi se sklepati iz besed Konstantina Porphyrogencta (De admin. imp. c. 40): „Aid nahv xnta tip' tov nota/tov ind()0(l.rjv tiru to £4q[UQV ixtwo to hyi'ifitriir, dno rov BtXtyffädat dddv iyor i^iniMV (Ivo mi dno riör ixh'mt 1) fitynh/ Moonßiu j/ ußattitorbs, »/»• xiu th'i).nil'«i' oi Tovqxoi (t. j. Madjari), jytf ijO][t ro ttQOTSQOV o StyifdonXoxOf." 5") Ann. Kuld. a. 892, (p. 408): »Missi autem propter insidiaa ZuentibaUli ducis terrestre iter non valentes habere, de regno Hrazlavonis per lluvium Odagra usime ad (julpam, dein per lluenti- Save Ihiminis navigio in Bulgaria perdueti.« Odra je Rečica, ki teče po Turopolju na Hrvaškem vzporedno s Savo ter se blizu Siska izliva v Kolpo. Tu omenjeni citat nam kaži:, kje se je razprostirala llraslavova oblast. bogato obdarovani meseca maja leta 893. po isti poti nazaj, po kateri so bili prišli.") Svetopolk se je leta 893. zavezal z mnogimi nezadovolj-neži v Arnulfovi državi, tako n. pr. z mejnim grofom Engils-kalkom, kateri je iz bojazni pred svojim kraljem tudi pribcžal za nekaj časa na Moravsko ter tu dobil varno zavetje. S Svetopolkom je bil v zvezi Engilskalkov bratranec Wilhelm, kateri mu je poslal svoje poslance na Moravsko, kar pa je Arnulf kmalu zvedel ter ga vsled tega dal kot veleizdajnika umoriti. Wilhelmov brat, koroški grof Ruodpert, je v pravem času ubežal pred kraljem na Moravsko, vendar ne v svojo srečo, kajti tu ga je doletela smrt, katere ni pričakoval.") Da bi se Arnulf znosil nad Svetopolkom, šel je sam v njegovo deželo. Ker so ga pa Moravci povsod zalezovali in napadali v zasedah, premagati je moral veliko težav in nevarnostij ter se je nazadnje brez uspeha vrnil na Bavarsko.r,li) Da je zopet srečno prišel na svoja tla, smatral je to kot nekako čudovito rešitev ter iz hvaležnosti vsled tega menda podelil samostanu sv. Emerama v Rezncm bogata darila.B7) Ker sta grofa Wilhelm in Engilskalk postala kralju Ar-nulfu nezvesta, izgubila sta zato svoje imetje. Nekatera njunih posestev, katera so bila v Mauternu ■*). ob Kampu r,!'), v Persch-lingu,iu) in po drugih krajih Bavarskega in Slovenskegaul), je «*) Ann. Fuld. a. 892, (p. 408). M) Ann. Fuld. a. 893, (p. 408). . m) Ann. Fuld. a. 893, (p. 409). -- Ann. Alamann. a. 893, (p. 53). ") Arnoldus, De s. Kmincrammo, I, 5, (MG. SS., IV, 551). 5») »Ad Kporespurch«. - Ta kraj je sedanji Mautcrn poleg Donave na Dolenjem Avstrijskem, (liöhmer Rcgg. ed. Mühlhacher, 687, St. 1839: "Muotarum, i|uae Kparespurch nominatur.«) w) »Ad Gambe«. - Cambe je reka Kamp, ki teče vzhodno od Kremsa v Donavo. "»>) »Ad Persiniacham«. — Ta kraj je Perschling med Tullnom in St. Pöltenom na Dolenjem Avstrijskem. •') »In aliis Waioariae scilicet at(|ue Sclaviniae locis vel terminis.« Mautern, Kamp in 1'erschling so bili, kakor kaže dotična listina, deloma na bavarskih, deloma pa na slovenskih tleh. Del sedanje Dolenje Avstrije je bil tedaj pred tisoč leti znan pod imenom Slovenija. podelil kralj Arnulf dne 22. oktobra, ko se je ravno mudil v Ranshofenu, kremsmünsterskemu samostanu.82) Po smrti grofa Ruodperta je podelil Arnulf karantansko Vojvodino svojemu sorodniku Liupoldu, kar se je najbrže zgodilo že leta 893. Liupold je bil nečak Arnulfove matere Liutswinde, tedaj Arnulfov bratranec. Omenjen je v raznih listinah, iz katerih je razvidno, da je že leta 895. in 898. gospodoval po Karantaniji.•») Razen te dežele je dobil še druge pokrajine, kakor Nordgau "l) oziroma Sulzgau66) ter Westermanngau 6li), ki je bil del Donaugaua. Nordgau je bil na zahodni strani Češkega med Donavo, Češkim lesom in Regnico; od njega proti jugovzhodu ob Donavi pa je bil Donaugau. Tu vidimo, da se je Liupoldova oblast razprostirala tudi ob češki meji in zato ga zgodovinski viri imenujejo mejnega grofa v Bavarski ali pa Češki marki. To dostojanstvo je dobil 1. 895., ko je bil prejšnji mejni grof Engildeo odstavljen."7) Z velikim veseljem je kralj Arnulf sprejel leta 894. novico o smrti moravskega kneza Svetopolka. Kako so se Nemci radovali, ko so culi, da je Svetopolk končal svoje življenje, kaže nam fuldski letopisec, kateri ima za umrlega moža samo grde psovke.m) Svetopolk je bil mogočen vladar, kateri je s M) Izvestja, IV, 226, št. 73. **) Primerjaj Izvestja, IV, št. 74, 75 in 76. **) Böhmer, Rcgg., cd. Mühlhacher, 725, št. 1952. •s) Ried, Cod. dipl. episc. Ratisbon., I, 79, št. 79. — Sulzgau jc bil del Nordgaua. M) Böhmer, Regg., ed. Mühlbacher, 724, št. 1944. -- Westcrmanngau nam jc iskati v okolici mesta Straubingcna na bavarskem. n;) Ann. Fuld. a. 895, (p. 410): »lingildico, marchensis Baioariorum, honoribus privatus est; in cuius locum Liutboldus, nepos regis, subro-gatus est.« - Neugart, Cod. dipl. Alemann., I, 525: > I ,iut polt dux liocmanorum« (i. c. limitis Uohcmici). ••) Ann. Fuld. a. 894, (p. 410): »Zuentibaldus, dux Maravorum ct vagina tocius perlidiac, cum omnes regiones sibi affines dolo et astucia perturbando, humanuni sanguincm siciens cireumiret, ultimum hortando suos, ne pacis amatores, sed poeius inimici domesticis peisistcrcnt, diem ultimum clausit infeliciter.« previdnostjo na vse strani razširil svojo državo. Še pred smrtjo je spodbujal svoje sinove, da bi nadaljevali boj s sovražniki. Ker pa sinovi niso imeli očetovih zmožnostij, niso se ravnali po njegovih naukih ter so v jeseni rečenega leta z Arnulfom sklenili mir.6B) Takrat so se začeli za Moravče in za Slovence jako žalostni časi. Madjari, katere je bil Arnulf poklical na pomoč zoper Svetopolka 7"), so prihrumeli čez Donavo na Ogrsko ter popolnoma opustošili Panonijo. Pomorili so može in starikave žene, mlade device pa odpeljali s seboj, da bi služile njih pohotnosti.71) Napade v Panonijo so večkrat ponavljali in jo nazadnje opustošili tako, da ni bilo leta 900. v celi deželi nobene cerkve.7-) Da bi bil kralj Arnulf lažje rešil svoj jugozahodni del Panonije pred madjarsko silo, dal ga je leta 896. vojvodi Hraslavu v fevd.7S) Arnulf je sicer v jeseni leta 894. sklenil mir z Moravci, a to sc jc zgodilo le na videz, kajti za hrbtom je porabil vsako priložnost, da bi uničil moravsko samostojnost. Služili so mu posebno trije pripomočki, da bi dosegel svoj namen. Prvič jc netil notranji nemir na Moravskem in šuntal Sveto-polkove sinove med seboj; drugič je tako dolgo pregovarjal češke kneze, dokler se niso izneverili Moravcem ter se zavezali z Nemci, in tretjič je poklical Madjare zoper moravske Slovane.74) '"') Ann. Kuld. a. 894, (p. 410). 7u) Liutprandi Antapodoais, 1, 13: »Arnulfus .. cum Centebaldum Maravanorum ducem, quem supra memoravimus, sihi viriliter repugnantem debellare nequiret, ... Hungariorum gentem, cupldam, audacem, omni* potentia Dei Ignaram, scelerum omnlum non insciam, caedis ct rapinarum solummodo avidam, in auxilium convocat; si tarnen aüxilium dlci potest, quod paulo post, co moriente, cum genti suac, tum caetcris in meridie occasuque dogentiboj nationibus, grave pcriculum, immo oxitium fuit.- :1) Ann. Kuld. a. 894, (p. 410). '•) Glej pismo bavarskih škofov do papeža Ivana IX. iz leta 900. (Spomenica tisoeletnice Metodove smrti, izd. Matica Slov., str. 23). M) Ann. Kuld. a. 896, (p. 413). •*) Šafarik, Slov. slarož., nemški prevod, II, 467. Nekateri novejši nemški zgodovinarji se prizadevajo, da bi pred svetom oprali Arnulfa, ko trdijo, da ni on poklical Madjarov zoper Slovane, pač pa je na koncu devetega stoletja nastala le taka govorica med ljudstvom. Temu nasproti je treba opomniti, da jako zanesljivi viri imenujejo naravnost Arnulfa, da je pozval Madjare na pomoč zoper svoje nasprotnike. To ni samo razvidno iz besedij, s katerimi nam škof Liutprand to potrjuje, temuč tudi iz prej omenjenega pisma bavarskih škofov do rimskega papeža Ivana IX. — Slovani so dolžili Nemce, da so se ti zavezali z Madjari (»sacramenta et pacem egisse«) ter jih še celo podpirali z denarjem. Bavarski škofje niso v svojem pismu do papeža izrekli, da jim Slovani podtikajo kaj neresničnega, temuč so se le izgovarjali, da niso Madjarom poslali darov v novcih, pač pa v blagu, kar jim je bilo brez dvoma ravno tako všeč. Razveselili so jih namreč z lancno obleko, (jotovo je bilo Arnulfu jako ljubo, da so ga Madjari tako hitro ubogali ter mu pomagali ukrotiti Moravče. Da bode ta mongolski narod kdaj nevaren njegovim naslednikom, tega Arnulf takrat še slutiti ni mogel. Sploh se je pa večkrat zgodilo, da se je kak vladar, ako je bil sam v zadregi, obrnil s prošnjo do tujega naroda. Tako je n. pr. leta 893. prosil grški cesar Leon Madjare, da bi mu pomagali proti Bolgarom. '•'') Tudi nam je znano, da se je kralj Arnulf sam parkrat zavezal z Bolgari zoper Svetopolka.7,i) Ako mu vest ni branila, da ne bi se bil družil z Bolgari, mu tudi ni, da ne bi bil poklical Madjarov na pomoč. Ko je v sredi meseca julija leta 895. Arnulf zboroval v Re/.nem, prišli so tjakaj vsi češki knezi, med njimi Spitihnčv in Vratislav. Bred kratkim časom so bili še zavezani z Moravci, a sedaj so stopili pod nemško vrhovno oblast.77) Dva meseca pozneje se je Arnulf mudil v Ottingenu, kjer je dne 29. septembra podelil svojemu fevdniku Waltunu v popolno last ne- 7J) Archiv f. Kunde österr. Gesch.-qu., X, 54. Ann. Fuld. a. 884, (p, 400); a. 892, (p. 408). ") Ann. Fuld a. 895, (p. 411). katera posestva, katera je prej imel le kot fevd. Ta posestva so bila v Trušenjski dolini7Ö) z obema tam sezidanima gradovoma, potem gozd na Dješki gori7!l), tri kraljevska zemljišča v Marki tik Save v Rajhenburgu, neko drugo posestvo unstran Save na Krškem ter v kraju, Undrina ^0) imenovanem, v Liu-poldovi grofiji na vzhodnih straneh Karantanije vse to, kar je imel v fevdu neki Ottelin. äI) Leta 896. se Arnulf ni mogel dosti brigati za moravske zadeve, kajti napotil se je v Italijo, kjer je dobil cesarsko krono.a2) Ko se je povrnil na Bavarsko, prišli so o božiču k njemu v Ottingen moravski poslanci, da bi ž njim sklenili mir. Ob enem so tudi zahtevali, da bi ne sprejemal in podpiral njih pregnancev. Fuldski letopisec pravi na kratko, da je Arnulf zaslišal moravske poslance ter jih potem odpravil.8S) Ko je Arnulf pridobil Cehe na svojo stran in poklical Madjare na Ogrsko, začeli so njegovi namestniki, posebno pa grof Aribon in njegov sin Isanrik, brez dvoma zato, ker je Arnulf tako želel, netiti sovraštvo in razprtijo med Svetopol-kovima sinovoma. Tudi tu je Arnulf kmalu dosegel svoj namen, kajti brata Mojmir in Svetopolk sta se začela leta 898. med seboj vojskovati. Ker pa je bil Mojmir močnejši, poslal je Arnulf Svetopolku, mlajšemu izmed bratov, pomočno vojsko pod poveljem Liupolda in Aribona, katera sta nato dalj časa požigala in morila po Moravskem. Ko je prišlo na dan, da so Nemci povzročili nemire med Mojmirom in Svetopolkom, hotel je Arnulf sebe umiti na ta način, da je na videz kaz- '") Trušenjska dolina jc na Koroškem od Vclikovca proti severozahodu. V Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Trušnjah se nahajajo dandanes razvaline nekdanjih gradov. ;") Djckšc stoje na gori od Trušenj proti severu. •"j Undrina je bil kraj poleg potoka Ingeringa, kateri teče blizu Knittelfelda na severnem Štajerskem v Muro. "') Izvestja, IV, 226, št. 74. »») Böhmer Kegg., cd. Mühlbacher, 698, št. 1861 •'. Ann. Kuld. a. 897, (p. 413). noval grofa Aribona in njegovega sina Isanrika ter jima za nekoliko časa vzel Vzhodno marko, katero sta pa kmalu dobila zopet nazaj. 84) Z Moravci je bil v zvezi neki Bavarec Erimpert, katerega je pa vojvoda Braslav dobil v svoje roke. Prepustil ga je grofu Liupoldu, ta ga pa je nato izročil Arnulfu.86) Po zimi med letom 898. in 899. je poslal Arnulf iznova na Moravsko svojo vojsko, katera je po stari navadi po deželi ropala, po-žigala in pustošila.HB) Nekoliko pozneje leta 899. so Bavarci na enak način tretjič napadli moravsko zemljo. Osvobodili so Svetopolka, katerega je njegov brat oblegal v nekem gradu; pripeljali so njega in njegove privržence s seboj na Bavarsko.87) V tistem času je živel na slovenski zemlji še neki drug Svetopolk, ki je bil plemenitega rodu ter vazal mejnega grofa Liupolda. Temu Svetopolku (»Zuentibolch«) je podelil cesar Arnulf dne 31. avgusta leta 898., ko se je ravno mudil v Ranshofenu, nekatera posestva na Koroškem v Liupoldovi grofiji in sicer dvor, ki se je zval Krka, z vsemi pritiklinami in pa to, kar je rečeni Svetopolk dobil v fevd od njega samega (od Arnulfa) ali pa od mejnega grofa Ciupolda v Krški dolini in v Selčah8S) v popolno last tako, da sme s temi posestvi storiti, kar bi mu bilo drago.8!l) Štiri dni pozneje je cesar Arnulf podelil imenovanemu plemenitniku še nekatera druga posestva na Koroškem. Meja darovani zemlji se je vlekla od (ilodniških Al]) pa do Pustih planin in do Schvvarnbrunna, na drugi strani pa do ustja Milse v Motnico in do Dürnsteina. Na severu je segala pode- »*) Ann. Kuld. a. 898, (p. 413). *••) Ann. Kuld. a. 89S, (p, 414). ••) Ann. Kuld. a. S9S, (p. 414). *') Ann. Kuld. a. 899, (p. 414). M) Selce (Zeltschach) je vas blizu Brez na severnem Koroškem. Izvestja, IV, 227, št. 75. ljena zemlja do Mure, na jugu pa do Krke.uo) Razen tega mu je tudi dal v popolno last vse to, kar je prej dobil v fevd od njega (od Arnulfa) ali pa od mejnega grofa Liupolda v Selčah. »•) Dne 8. decembra leta 899. je cesar Arnulf umrl ter zapustil državo svojemu šestletnemu sinu Ludoviku. il2) Iz vsega tega, kar smo tu navedli o razmerah med cesarjem Arnulfom in Slovenci, smemo sklepati, da je prvi rad izkoriščal naše prednike za svoje namene, a naklonjen jim nikakor ni bil. Slovenci so bili dobri, da so mu pomagali na raznih bojiščih; s slovensko pomočjo si je pridobil kraljevsko krono. Kaj pa je bilo potem njih plačilo? V zahvalo za njih hrabrost je Arnulf podeljeval zemljo, katera je bila prej lastnina slovenskih prebivalcev, raznim tujcem. Nekatera posestva, katera je imel v prejšnjih časih slovenski vojvoda Kocel, je Arnulf prepustil solnograški cerkvi. Ta in pa tudi freisinška škofija ste dobili od njega še drugih zemljišč. Dva duhovnika Adalold in Sigibold sta bila preskrbljena v Labodski dolini. Reginhard, vazal solnograške cerkve, je postal lastnik dveh kmetij v Železnem. Bogato je Arnulf obdaroval svojega fevd-nika Waltuna s posestvi pri Trušnjah ter poleg Save pri »Raj-henburgu in Krškem. Tudi Mildrute, soproge svojega mini- "°) > . . . ali alpibus Glodnizze ad Desertas alpes, ad ConiuraUim fontem, ad conlluentia Milse in Motniz et exinde usque Entrichestannc ex una parte montis usque ad Müram lluuium et ex alia parte eiusdem montis usque ad Gurkam rluuium.« — Glodniške planine so pri Glodniški dolini (Glridnitzthal), po kateri teče Glodnica, katera se pri vasi Mali Glodnici izliva v Krko. — Puste planine so najbrže identične s sedanjim gorovjem ►Haidnerhohec, katero je na severozahodni strani Glodniške doline. Heide — pusta, neobdelana zemlja. — Schwarn-brunn je gora na koroško-štajerski meji od Muraua proti jugozahodu, licscde »ad Coniuratiim fontem« so prevod izraza Schwarnbrunn Schwörenbrunn. - Milsa je najbrže sedanji potok Olša, ki se blizu Kriv. izliva v Motnico, ne pa Ingoisthalerbach, kakor nekateri mislijo. »Entricheatanne« je najbrže vas Dürnstein ob Olši. ■") Izvestja, IV, 228, št. 76. '") Böhmer Regg., ed. Mühlbacher, 710, št. 1903 '•. sterijalca Heimona, ni pozabil. Podelil jej je mnogo podložnikov in posestev po sedanjem srednjem Koroškem. Sploh je večinoma podpiral le tujce; na domačine se je le malo oziral. V zadnjih letih svojega vladanja je Arnulf pač odlikoval vojvodo Braslava, kateri mu je pomagal v bojih zoper Svetopolka. Tudi je podelil več posestev domačinu Svetopolku, morebiti zato, da ne bi se mu bili Slovenci izneverili, ko so prišli Madjari na Ogrsko. Tujci, ki so dobili razna posestva med Slovenci, so poslali na podeljeno jim zemljo nemških naselnikov ter na ta način germanizirali velik del naše nekdanje domovine Ako čitamo, da so se zvali leta 888., tedaj samo sto let pozneje, odkar so Slovenci prišli pod frankovsko oblast, nekateri podložni prebivalci v koroškem Trgu in Viču: »Liutpolt, Ehinfrit, Deothart, Sundarger, Fridarat, Folcrich, Folcrat, Wocho, Engildes, Puoli, Immina, Hiltipurh, Diothilt, Wolfswint, Purhswint, Adalhilt, Paldhilt, Pieriswint, Alpdrut, Lantpurch, Elrat, Engilrat, Heilrat, Gundalpirh, Domnia, Waltrat, Ceizliup in LJUtgart«,9') moramo si misliti, da so bili to nemški naselniki. Njih slovenski sosedje so imeli takrat še večinoma svoja domača imena, kakor Stranimir, /itomisl, Trebibrat. • Med Slovence je Arnulf pošiljal tujce, kateri naj bi v njegovem imenu vladali po slovenski zemlji, tako n. pr. Ruod-perta in Liupolda. Kako se je Arnulf prizadeval, da bi uničil moravsko samostalnost, je znano. Tudi vemo, kako je škodoval Slovencem in drugim zahodnim Slovanom, da je poklical Madjare na Ogrsko. Mali zapiski. Starinske najdbe na Kranjskem. Začudili so se oni, ki so nekdaj menili, da je bila Kmona malo mesto, ko so letošnjo jesen precej daleč proč od Dunajske ceste v Ljubljani pri kopanju temeljev za novo justično palačo delavci trčili ob množico rimskih grobov. Drugi grobovi so hranili večinoma le ostanke sežganih mtličev i revnimi posodicami, jeden grob, v katerem so ležale kosti mlade gospe, je bil pa posebno snamenit. Položena je bila gospa v 195 cm dolgo, leseno rakev, •*) Izvestja, IV, 200, št. 66. narejeno iz 4 cm debelih desk, ki so pa strohnele. Od znotraj je bila vsa rakev prevlečena s precej močnimi, še dobro ohranjenimi svinčenimi ploščami. Imela je gospa poleg sebe dragocene priložke, namreč: zlat prstan pečatnik s karneolom, v katerem sta vdolbena dva petelina in rakovica, drug zlat prstan s smaragdom, 38 cm dolga, zlato verižico z zaponko in biseri, koščeno iglo, okrašeno na koncu z zlato pločevino, levinjo iz temnorudečega jantarja, držečo s prednjima šapama živalsko glavo, posneto krasno Jakobovo školko v naravni velikosti, kos jantarske lasne igle, ostanke zlate lasne mreževine, stekleničico za mazilo in kos večje steklenice z ročem. Zraven je ležala čaša iz brona in leščrba z znamko tovarne C DESSI (Caius Dessus). Priloženi rimski denar cesarja Antonina Pia (ki je vladal od 1. 138—161) kaže, da je bil mrlič pokopan sredi drugega stoletja. Ležal je v rakvi tudi kos svinčenega sijajnika, rude, ki se dobiva v kranjskih svinčenih rudnikih, kar dokazuje, da je bila pokojnica najbrž lastnica kakega takega rudnika. Najdbe je dobil kranjski deželni muzej. Pri podiranju hiše poleg stiškega dvorca v Ljubljani so zadnji čas našli zgornji del rimskega nagrobnega kamena, ki ima na vrhu na desno gledajočega orla in spodaj del napisa, ki se glasi: Q • POLIVS | VITALIS I VI-F-SIbTET. . . . — Pri podiranju Paichlnovega hleva za zgradbo Zupančičeve hiše na Rimski cesti v Ljubljani so pa izkopali iz zidu rimski sarkofag, 89 cm dolg, 55 cm širok in 38 cm visok, ki ima na strani napis: ... M | ... S'MIL'LEG XIII G | . . . ERINA' AELIANO | . . . RII-PARENTES | . . . NFELICISSIM. Desna stran napisa manjka, ker je odbit velik del kamena na napisni strani. Na Kužjanih pri Družinski Vasi, v fari Šmarjeti blizu Novega Mesta na Dolenjskem, je meseca oktobra tega leta asistent kranjskega deželnega muzeja gosp. F. Schulz na stroške deželnega odbora prekopal tri gomile, katerih je bila jedna 365 m visoka in 16-5 /« široka. Nakopal je mnogo znamenitih prazgodovinskih starin, s katerimi se pomnoži že itak lepa šmarjetska zbirka v muzeju, in sicer: iz brona 11 lepih na-nožnic, katerih jedna je okrašena z ovnovimi glavami, 8 naročnic, dve s kačjimi glavami na konceh, 8 obročkov, 2 vrtelasta, 12 fibul iz brona in i fibulo iz višnjevega stekla, 1 bronasto veliko otlo navratnico, ki ima v premeru 22-5 cm, 1 lasno iglo, 1 okrasek za lase, 3 pašne skle-pance, 10 malih okrasnin iz brona, 1 veliko čelado iz brona z dvema grebenoma, dve bronasti situli s krožnimi okraski, 3 železne sekire, 5 sulic in 2 noža, veliko jagod iz barvanega stekla in iz jantarja, nekoliko skled, črnih žar, med katerimi je jedna zelo velika in dobro ohranjena, ter rudečo vazo iz Este, občrtano z grafitom. V gomili se je našla tudi železna žlindra, kar dokazuje, da so ondotni prebivalci topili železo in orožje izdelovali doma. A. K. Simona Robila zbirka mahov s l. 1S71. Ugodno naključje mi je naklonilo znamenit herbarij pokojnega prirodoslovca Simona Robiča. Pri svojih nečačkih sem opazil nekoč nenavadno igračo, ki sem jo takoj hlastno zasegel, dobro, da še nepokvarjeno. Bila je to poprečno polovična folioknjiga s platnenim hrbtiščem, ob sprednjem robu opremljena s trakovi. Razveselil sem se, ko sem zagledal njeno vsebino — mahove — 103 so — nabrane od marljive roke Robičeve. Kako je zašla med otroke ta dragocenost? Pozvedel sem, da jim jo je prinesla neka sorod-nica rajne Robičeve svekrve. Poslednja je bila dobila to stvar v zapuščini svojega soproga nekdanjega deželnega poslanca Luke Robiča, kateremu je podaril omenjeni herbarij brat Simon v spomin. Oglejmo si vsaj površno to zbirko! Na prvi strani stoji napis: »Mahovi | nabral Simon Robič duhovnik | na | Viševku | 1871.« Na prvega lista drugi strani je zabeležena ista kitica iz Tiedgejeve Uranije, ki jo je Simon Robič pozneje postavil na čelo svojemu spisu: »Kranjski mahovi«, objavljenem v petih sešitkih »Izvestij muzejskega društva« leta 1893. Zbirka je navzlic svoji osemindvajsetletni starosti dobro ohranjena. Le malokje se je odločila kaka betvica od fino stisnjenih mahov. Na posamičnih listih herbarija so na prvi strani — druga stran je prazna — nalepljeni na višnjevkastih črnoobrobljenih listkih mahovi, večinoma po štirji na jedni strani. Pod vsakim listkom stoji ime dotičnega mahu. Herbarij se začenja s: Hepaticae. Jetrn i ki. Lebermoose, katerih je trinajst. Za jetrniki so razvrščene tri: Sphagniae, gobnjaki, Torfmoose. Tretji najbogatejši del zbirke tvorijo: Bryinae, mahovi, Moose. Teh je 87. Konec herbarija se nahaja na jednajstih straneh v abecednem redu: »Razlaga imen in naznanilo krajev ter mest, kjer v tej zbirki imenovani mahovi rastejo.« Za vzgled, kako razlaga Robič imena mahov, navajam tu prvo in zadnjo točko njegovega spisa: »Amblystegium — grška beseda in sicer: amblys = tumpast (stumpf) in steges — pokrivalo (Deckel); serpens — latinska beseda si. plazeč. Raste na kamnih, na trohnelem lesu in na koreninah dreves poleg Šenčurja in Viševka. - Weisia; botanikarju Weisu na čast imenovana. Weisia viridula si. zelenkasta. Poleg Viševka na večih mestih.« (Robič rabi dosledno napačno, od šenčurske duhovščine nekoč skovano obliko: »Viševek« namesto pravilne: »Olševek«.) Nahajališča mahov, navedenih v opisani zbirki, so: okolica Šenčurja, Olševka, Prebačevega, na Zaplati, v Kokri, poti Možanci poleg Olševka, na Nanosu, pri Volčji Jami na Nanosu in na ljubljanskem Mahu poleg Borovnice. Opisani herbarij dohode kranjski deželni muzej. I. Vrhovnik. Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.« NatiHiiili J. ItluHuikovi nuHU'dniki v Ljubljani.