103. številka. Ljubljana, nedeljo 6. maja. X. leto, 1877. ^^L^L^L^L^L^L^L^r ^L^L^L^L^L^L^L^H ^^L^L^L^L^L^L^Lr ^L^L^L^^jI i^L^b^^i^L^L^i^H ^I^H v^H ^^^^^^^bS^^f i^L^L^I ^L^L^h. i^L^L^I ^^^^h ^L^L^L^I hhhel^i K23 ^m^9 ^kSSS^Sšj^ HJ^H^aB^aH? flL^K Ishaja vsak dan, izvzem&i puncdeljke in dneve po praznicih, ter velja po poftti prejeumn za avitro-o^erake tiožele za ćelo loto 16 «■] i* ii f£ i cio 1. • Sedmo poglavjo. (Dalju.) Naši potniki so ostali le eno noč v West-Poiutu. Vročina je hudo pritiskala. Ko je doktor Jeremija vidol, da Emilija ne more lehko preuušati veliko vročino, želei je še prud nedeljo, ki je bila uže precej blizu, dospeti v Catskill. Mirni večer, razavitljuit od lune, je za-dostoval, da je Jerica izpoznala lepoto kraja. Priliko nij imela, izpoznavuti ga na drobno, ogledala pa ga je po vrhu. A predstavljavši se njenim ocem v sanjarski prijazuosti poletne noči utisnil je njenemu lnelikemu srcu nedo-ločeu čut občudovauja in radosti o izvanredni njegovi prijetuosti. iiilo jej je, da je pogledala in zrla v nebuški raj, ne pa v resnično po- zemeljtfko pozori^če, tako skladna je bila pokrajina, tako mirna, tako tiha, tako ljubeznjiva. „Draga Emilija !" rekla je, ko ste skupaj stali v kmetski lopi, iz ka tore se je prekrasno vi-dulo na reko in bregove, „pokrajina je vam podobna; vi bi morali tu bivati iu biti du-bovnica takemu tempeljul" In položivši roko v roko Kmilijino, nasipala je pažljivo njeno uho s svotimi iu vzvišunimi občutki, katere sta jej čas iu kraj vzbujala. Kadar je razode-vula svojo misli Kmiliji, bilo je, kot bi bilo govorilo njeno lastuo srce in ravno tako gotov je bil odgovor na to misli. Tako je mino! večer in rana jutrauja ura je zopet našla piavajočo gori po reki. Izkušnja prvoga dne jo je prepričala, kako lehko so zamudi. Zato uijso obottivljali se, tor precej posudli sedeže ua pokrovu ladije, kajti parobrod je bil prenapolnjen kot prejšnje jutro. Komaj so jitu izginili bregovi NVest-l'ointski izpred oči, zasledila je skrbna iu pažljiva Jerica na Kmilijincm lici dobro jej znane izraze utrujeuosti iu slabosti. Urez obotavljanja se je odpovedala srčnemu voselju, katero jej jo pokrajina ob reki vzbujala, ter je nasvetovala,. naj bi Ali v kiijito, kjer bi se gospica Graha-inova lehko prav mirno in prijetno Oi>očila. Emilija nij hotela ničesar slisati o pred-logu, ne misliti, da bi Jerico odtegnila red-keniu veselju, katero mora tu nahajati. „Emilija! meni je sedaj izginil ves razgled," rekla je Jerica. „Sedaj vidim lo vaSo utrujenost. ,,Idite tja doli iu vlezite se noko-koliko, če tuđi, da bi le meni storili to ljubav. Ćelo uoč nijste skoro zatisuili oči.1' ,,Gospica Emilija ! kaj govorite, da bi šli tja doiiV" vskliknila je gospa Jeremijeva. „Jaz su i mi bi bila tuđi zadovoljna; tam je priprav-nej~e in skozi okno iz kajite vidimo lehko kar ćemo, ali ne Emilija V1' nKuj je vam res ljubšeV" vprašala jo je Emilija. „Se ve da mi je ljub?e,u odvrnila je gospa Jt'remijeva z uaglasom, ki nij pustil dvomiti nad njeno odkritosrčuostjo. „Oe mi obljubiš, da bodeS ostala tu," rekla je Emilija, „šla bodem z gospo Jeremi-jevo tja doli." novost, a izpolnenje narodne želje oznanila je ta carska beseda, katera je pretre3la 70 mi-lijonni slovanski narod ravno tako Bilno, ka kor ona, ki je 19. februarja 1861 prinesla fizično io duševno svobodo ravno temu narodu. Curjev manifest se je faral v vseh cer-kvah našega mestu in sploh v cerkvah ćele Kusije, pri zjutranjej službi božjej, a poteni ob desetih v katedrali. Naroda se je trio na tisoč v njej in okoli nje. V cerkvah se je iz globine src lilo „Gospodi pomil uj !*, a zunaj cerkve grmeli so strašno klici „ura", — „da zdravstvujet cara, — „da zdravstvujut naši vojini"! Pa to vam nijso bili kaki podobni fran-coskim kriki „a Berlin!'1 pred sedinimi leti: nij enega lica nijsem videl na smeh, vse je resno, vse se zavoda one velikanske in težavne zadaće, katero je Rusija vzela na svoja moćna pleća. Da, bog varuj samo nesreće, srcjunaš-kih bode dovoljeno, katera pokažejo. ka je njihna „matuška" I^usija v istini niogoćna. F. M, Štiftar. Govor slov. poslanca dr. Zarnika v zadnjej seji kranjskega dež. zbora. (Po stonografičncm zapisniku.) Jaz sem se oglasil k besedi glede 9. toćke đnevnega reda o imenovanji dr. Mrhala v deželni šolski svet. Ne bodem niti viharnih niti strastnih de-bat vzbujnl, anipak često objektivno in histo-rično bodeni stvar razvil, da bode slavneinu zboru jasno, kuko se je to imenovanju zgodilo. Lansko leto, ko je bila pri normalno-Solskem zakladu debata o deželnem šolskem svetu, naji je z dr. Bleiweisom g. Deschinann hudo ošteval, da ne hodiva v deželni šoldki svet. Najiu odgovor je bil, da ta svet nij legalan zavoljo imenovanja dr. Mrhala in da zaradi tega tje ne hodiva. Ilekef sem tak rat, da je bil ta §. pri posvetovanji dotične šolske postave jako natančno raztolinačen, da so bile v to svrho dolga posvetovanja, da ravno narodna stranka nij hotela tega zakona dolgo, dolgo sprejeti in da se je stvar vlekla tri leta, ker je ravno ta zakon merodnjen za ve-čino v deželnem šolskem svetu. Takrat je te-danji deželni predsednik gospod baron Conrad dal oficijalno zagotovljenje v šolskem odseku deželnega zbora, da se ta zakon nikdar ne bode drugače tolmačil, kakor da „iiber Vor- Jerica je privolila, a zahteva le, da je hoče spremiti tja doli, poiskala jej bode prazno obešeno posteljo, ter jo tako ustanovila, da se bode lehko nadejala počitka. Ker je bil odšel doktor Jeromija poizve-dovat za kosilo, izvršile so neniudonm svoj sklep. Emilija je bila zares preslabotna, da bi prenaSala ropot in gnječo na krovu ladije. Ko se je vlegla v mirni in skoro poiiolnein zapušteni kajiti, prisedla je Jerira k njoj, gladila jej jo lasc, ter je opazovala nje bledo lice, dokler je nij obdolžila, da če prelomiti pogodbo ; nazaduje jo je pregnala živa in blago-srčna žena doktorjcva, rekSi, da prav lehko sama varuje Emilijo. „Glejte, da se vrnete," rekla je „predno izgubite sedež in Jeriea! doktorja pa ne pustite nama preblizu; silil in nmćtl bi naji, da bi se vrnili, a midve že ne mislive na to/' Pri teh besedali si je gospa Jeremijeva od vezala slamnik, poljubila je .svojo roko in jo podala Jerici, ter jej je rekla, naj odide. (Dalje prib.) schlag" je tako razumeti, ka predlaga zmirom deželni odbor in da brez njegovega predloga ne more vlada nikogar imenovati. To je bilo oficijalno vladno tolmačenje tega §. dotičnemu odseku. Gospod Deschmann je lansko teto pri debati o tej zadevi rekel: f udim se, da gospod dr. Zarnik, kot Btar parlamentarec more vladi kaj verjeti! To bi morali gospod je crno na belo imeti, on vsaj (t. j. Deschmann) na take vladine besede nič ne da!! Žalibog, da je g. Deschmann prav imel lansko leto. Ako bi bili mi tako pažljivo in razborito delali postavo, kakor takrat na dol nje Avstrijskem, bili bi rekli mesto „iiber Vorschlag" — rajše „Uber Terno-Vorschlag", potem bi bilo težko za vlado zakon pogaziti. Ali tuđi sedaj v tej obliki je zakon tako jasen, da se mu ne da nič ugo varjati. Ražen naravne jasnosti v besedah imamo mi vladno tolmačenje za se, svedoki ro Se živi, ki so pričujoči bili pri dotični Con-radovi izjavi, namreč gosp. dr. Dleiweis, poro-čevalec te postave v zboru g. Svetec, dekan Toman ; dr. Toman in dr. Costa tuđi tnkrat navzoča, sta, se ve da, med mrtvimi. Prvikrat, ko je vlada imenovala dr. Mrhala, se je Se držala nekoliko postave. V prvo je bil pred-! ložen po deželnem odboru g. Lesar. Vlada ga nij potrdila in tuđi nij povedala uzroka, zakaj ne. Ali slišalo se je, da za to ne, ker je du-hoven, vsled tega klerikalec — in ker uže tako dva duhovna notri sedita. Deželni odbor je predlagat potem realista profesorja TuŠeka, ali tuđi ta nij bil vladi po godi. Vlada se je pa pri tej priliki vendar držala nekoliko predlojjov deželnega odbora, ker je v drugič predlog zahtevala. Deželni odbor je bil zmerom tega mnenja, da nij mo-gel po svojih dolžnostih drugače ravnati, ka kor da je predlagal vladi v potrjenje zmerom narodnega učitelja; enako bi se ravnalo tuđi od druge stranke, da bi konsekventno usta-voverea predlagala, ako bi ona večino v deželnem odboru imela, ker to je naravna po-sledica ustavnega, in torej strankarskega gibanja. Ravno tako se je ravnalo tuđi letos. Deželni odbor je imel namero v tej zadevi vladi vstreči in jej na pol pota nasproti priti. Bil je nekoliko časa mnonja, predlagati nekega uže starejšega filologa. Ali reklo se je: tu se nam bo zopet ugovarjalo, da preveč filologov v deželni šolski svet silimo, ker je gospod nadzornik Šolar tuđi filolog. Kuzen tega bi se prigovarjalo, da diSi ta filolog nekoliko po klerikalizmu. Zaradi tega si je mislil deželni odbor: naroden mora biti, katerega homo predlagali, vzemimo torej moža, ki je tuđi libera-len, kar je vse svoje življenje pokazal in ki je poleg tega izvrsten povestničur in literarni historik, kar se njegovih strokovnih vednosti tiče. Ta predlog se je deželnemu odboru zdel še zaradi tega tem bolj primorcu, ker deželni Solski svet ima uže realista (g. AVretschka), v gospod Šolarju filologa, torej naj bode tuđi zgodovinska in literarno-historična stroka za-stopana. Hazen tega smo se opirali tuđi na izvrstno svedočbe prof. Šukljeja. Juz sem te svedočbe bral, in moram reći, da je malo, malo učiteljev, ki bi bili tako izvrstno svoje izpite napravili. Gotovo nekateri udje deželnega odbora nijso gospoda Šukljeja nikakor iz osobne simpatije predlagali, anipak iz principa, ker je naroden in ker smo ho.eli ob enem vladi s tem predlogom vstreči. Naenkrat imenuje vlada đruzega moža. Za kazeo, da smo ga predlagali, bil je prestavljen profesor Šuklje iz domovine. Tako je deželni odbor, ki mu je mislil s tem predlogom čast izkazati, ▼ nesrečo spravil njega in njegoro družino! Hočem tu povedati, kaj se je potem godilo. Jamčim za vge besede, katere bora na-i vedel, ker mi ie to najbolj veredostojen mož pravil. Prof. Šuklje je Sel precej potem na Dunaj in je hotel poizvedeti, ali je zaradi tega prestavljen, ker je bil predlagan kot ud deželnega Solskega sveta, ali zaradi česa dru-zega. Gre najpoprej k personalnemu referentu in ministerijalnemu svetovalcu Krischeku. Ta ga vpraSa: kako se je vendar to godilo, da ste vi prestavljeni, ali ste imeli kak prepir z ravnateljem ali z učitelji? Šuklje mu odgovori, da ne. Potem ga vpraSa na dalje, pa nt>, da bi bili vi Slovenec?! In, ko Šuklje pravi: Da! mu odgovori Bvetovalec: Zdaj pa uže vse razumem! Potem pa gre k ministru Stremajerju, in ta mu reče: Vi ste najmlajSi učitelj na ljubljanski gimnaziji (kar pa nij res) in vas je narodna večina deželnega odbora predlagala v deželni Solski svet, to je bil za me tak migljaj, da sem si precej mislil, da zaradi tega ne inorete vi več v Ljubljani ostati! To so nvtentične ministrove besede. Mož je torej znrndi tega moral iz Ljublj&ne! Enake so tuđi razmere z deželnim Sol-skim svetom na Goriškem. Tam tuđi deželna odbornika zaradi neizpolnjevanja zakona od vladne strani ntjsta hodila niti Se zdaj ne hodita v deželni Solski svet Mej nami in mej Gorico je razlofek samo ta, da tuđi tam sedite v zboru dve narodni stranki, italijanska in slo-venskn, ali o nelegalnosti se danjega šolskega sveta ste obedve soglasno enega in istega mnenja. In eden najbolj ustavovernih državnih poslancev Rrof Coronini, predsednik „fort-schrittsklubn/' bivši deželni glavar guriški, je sklenil zadnje zasedanje goriskega deželnega zbora 1870. 1. s temi besedami: Gospoda moja, mi smo v zadnjem zasedanji in z žalostjo moram konstatirati, da tista oblast, katera bi imela biti v prvi vrsti celemu ljudstvu v izgled v izpolnjevanji postav, sama prve svoje postave lomi. To je jako obžalovanja vredno iu tako vladno postopanje ne more nagib biti narodom, da bi se tišti z većim veseljem postavue poti držali. (Dobro ! na levi — Bravo! links.) To so bile besede deželnega glavarja j>ri skle[»u goriSkega deželnega zbora! Kakor je gospodom znano, je državni po-slanec grof Coronini v državnem zboru stavil zaradi tega tuđi interpelacijo na ministra Stre-inajeija. Gospod minister je na to odgovoril, kaknr uže zna on o tacih prilikah: „Er hat nicht so und nirht so gesagt, auf dass nian niclit sage, er biitte so oder so gesagt." On nij hotel obstati, da bi bil res postavo prelo-inil, i»i tuđi nij hotel reci, da ima on prav. Grof Coronini je potem izrekel svoje obžalo-vauje, da se tako pri javnih poštovah godi — sevedu za deželnega glavarja goriškega nij zdaj več imenovan. Vprašal sem v tej zadevi naše državne poslance, ali bi ne bilo shodno, ako bi se stavila enaka interpelacija zaradi imenovanja dr. Mihitla v državnem zboru, in potem ministrov odgovor na razgovor? llokli so mi pa, da vse to nič ne pomaga, smijali se nam bodo usta-voverci! Ravno tako je nam tuđi denes gosp. pred-govornik (Vesteneck) rekel, da je to smesno poročilo, namreč poročilo o Mrhalu od strani -deželnega odbora, seveda, naša stvar je slo-vanska, zaradi tega je to Nemcu zmirom strašno smešno, kadar Slovan pravico iSče! Primeren se mi zdi odsekov pred loj?, ki de-Želni odbor pooblaščuje, v prihodnjem enakem «lučaji obrniti ae do upravnega sodišča. Tuđi of&ki* potegneni. Iz Praga naniree poroča telegram, da je naš vojaški minister grof IJv landt prteel v Karlove vare na Češko zdnivit se. Če imajo taki veliki mo/je zdaj čas po topi i rali hoditi, nij nevarnosti za nas bi dejal, kali V /fftuitski zastopniki na peštanskem zboru so vendar enkrat usta odprli, pa — , samo na pol. Miškatović je interpeliral o zje-dinjenji vojaško krajine in pri tej priliki rekel, da obžalovaje vidi, da se na Ogerskeni v ori-jentalnej politiki kaže takov tok, po katerein se Mrvatje ne morejo ravnati ni sedaj niti kedaj. — To je rekel in nič veo. Magjari so energičneji. Viit»nJ«» itržave. Iz KMlffnrije bo zopet poroča o zver ekih neusiniljenostih, katere Turki tam počen-jajo. lilizu Čirpana so dva mirna pastirja ubili in jim glave odrezali, v Siiinokovu so bulgar-skega stacunarja in njegovo ženo obesili, pa štaeuno oplenili. To so vrednf prijatelji nenj-škutarjov in Magjarov. Iz Ciivit/niflt* se 4. maja poroča: Vsled tega, ker je Ilumunija z Itusijo sklenila konvencijo, izrekel je turski minister vnanjili zadev runiunsk emu agentu, da nema v Carigradu nič več opravka. To je nekaka na-poved vojne. Stari svobodoborec <*<*»'ilmltti je iz-dal oklic, v katerein pozivlje, naj se zbira denar, da se kupi orožja za Miridite, ki so proti Turčinom bore. Iz fti»'jtl*'t\«f knjige so v delu, tako a) Zemljevidi trije po- ■ slednji, da se z njimi dovrši slovenski Atlant; ■ b) Letopis, za katerega je prav dobre tvari ne i došlo, se pridno tiska, c) Životopis dr. Costov đojde meseca juiija in iziđe s sliko njegovo; ■ d) Jul. Vernejevo potovanje krog sveta v 80 dneh; o) Zgodovina avstrijsko ogerske monarhije za srednje Sole in učiteljska izobraževlišča J. Krsnikova (predelal prof. Suklje), katera je v prvem natisku uže p?>polnem po.?la in se sem ter tja naročuje, natiskuje se v drugič primorno popravljena itd. 0 slovanskih ele-mentih o VenetSčini, zatrjuje se, da izidejo lotos v IV. in poslednjem ostavku. — CIz Maribora) se nam piše: Slovenski Abecednik mora vondar le dobra in ime-nitna knjiga biti, ker se celjski državni pravd-nik tako potoguje zanj. flSlov. učitelj" je namreC tako nepreviden bil, da je slovenski Abecednik so i^olskega in strokovnjaškepra stališča „^kandalozen" imenoval, na kar je bil konfisciran od g. KkvarJH v Mariboru. Okrožna sodnija celjska pa konfiskacije potr-dila nij, a državno pravdničtvo je zoper to razsojo — pritožbo na viSjo instanco napo-vedalo. — (Za Slovence?) Deželni Solski svet v C e 1 o v o u je o d I o č i 1, da se bode pri proš-njah za kvinkvenije od .slovenskih učiteljev ozimlo posebno na to, ali so se njih otroci nemščine dobro naučili..... — fC i s t e g a d o h o <1 k a) pri zadnjej sokolskoj veselici v čitalnici od vstopnine in tombole za pogorelco na "Viči je sto in šest-deset goldiiiiirjov. — (Trn rio) je meseca aprila v Ljubljani vsega skup 81 osob, in sicer 45 možkega, 3C) pa ženskoga spola. — (Nesreća.) V čete rte k se je na ne-kepra voznika, ki je seno peljal (.'rnovče, pre-brnil voz. ko je Ael črez ft-rahen, in £a je pre-roj do smrti strl. Unesrećeni voznik je bil Se mlad in vojak v rezervi. — (Izgube) im inseratih je imel dunajski turski list „Nouo freie l'resse" lanako leto r>2 tisoč ffoldinarjev. Dober tek ! * (Sit življenja.) V Trstu sta se te dni dva gospoda sprehajala, pa sta videla v „liosro Fordinandoo" mlađega moža, ki je delal mii:;»]iiico. da bi se na oni svet /ngugal. Ko pa je te noprijetne priče zagleda), i»ustil je vrvico na veji in stekol.________________________ Dramatično društvo. Občni xbor slovenskega „dramatičnega društva" za loto 1877 bode iH. maja ob f>. uri po polu dne v čitalničnej dvoraui v Ljubljani. Vrsta razgovorov: 1. Ogovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev preiisedfiika, blagajnika in novega odbora (10. odhornikov). 5. Posaniozni predlogi. Vsi ii' I jo so uljudno vablieni. V Ljubljani 1. maja 1877. ,1 auko Krsnik, Janez Alurnik, ______lujink_____________________pri-ilstMJnik. Javna zihvaia. iSijftjiicinu uspeltii, kat uru .'a jt1 :iin-l:i „S"kolova" /.nb.ivji v korist, po^omlccm Vićanoiii, j)ripuuioj;Ia ji< zhi.^ti tliirežljivost Ijublf. narodijjakuv, ki bo za loterljo dobitke in novcu C. k. cekini 6 „ 11 „ Srebro ' 1J „ — „ Državne marka ... K.'t . r>(> Prodaja hiše. V»la hl«» v prav dobrera stanu z onim nad-•tropjeun in majheniin vrtom je a proste roko na protlaj pod prav ii£odriimi pokoji. Su>jeea v mostu ob /eUS obiskovanein tr^u z razgledom n.i-nj jt« pri-ležna za vsako obrtnijo, posebno za kako pekarijo. Natančneje se izvć v prodajalniei nioke n;i St. .Jakobskem tr^n. h. st. I4H stara, nova 9. (101—2) Knjiga, £fl na + lCrtW doživela, vendar ne po-ki je VV UdLdbUV trebujenikiikegapripo-ročanja, to je pač najlepai dokaz, kako je dobra. Za bolnikc, ki so hočejo le izvratnega zdravijenja za priilobljiMij« svojega zdravja posluživati, je taka knjiga dvojne vrednosli m jauiči zato, da a» ne miai z uovimi zdravili im njcgoveui teiuau eksperimentirati, kakor bo to voćkrat zgodi. — IM inionitii", MM strani velike knjigo: „I»r. Airv's N'aturlioilni«>tliodfla je izsul uže. Gu. natia. Tišim- ju tisiM- so ima zahvati i za svoje zdravjo načinu zdravljenj;i, kije v tej knjigi popisan; o tem pri -eajo mnogobrojna, zraveu liskana sprieevala. Nitiče naj daklo ne zaiuudi, kupifci ai to izvrstno, ^opuiiirtiu-iuediuinaku delo, ki stane tiu kr. a v., : [Tiiv kumin v bližnji kujig.irni, ali pa naj si ju proti vposlanju \'l pisui. uiark po ;*> kr. da po-a.ati od Kiutiter'd Vurlaga-Anatalt in l.eipzig, ka-tira poprej, ako se to zalneva, pošijo Uh) strani dolg iztiHek \l nje franko, v pregled. (.'Kit)—VI> * 20 gld. za elegantno obleko, * ; 12 „ „ lepo zgornjo suknjo, < ► 25 ., „ crno obleko, (io»-2) J • f> „ „ hlaec iz tkanine < J hoče plafati, priđe n;ij k < : M. Neumann-u, ! > V Ljubljani, v Liikmanovej hiši. < I ^3Hi^lk" Zunanja naročila se proti J 5 poštnetnu povzetju toćno izvrše; nepri- 4 i stujoče zainetiju se brez ugorora. J Kannelitanski melisovec iz Benedk. 1 originalna steklenica 'Ih kr. Jedino pravi le pri (53-48) Gatriel Piccoli, lekarjv na dunnjskcj cesti r Ijubljani. Prostovoljna prodaja hiše* Hiša **t. m% -v i/s^jj-oi-iij«*j Wi!Hlci z vrtom iti stranukimi poHlopji, dobriiu vodujak<»m, zaradi ugodno lego v čistein zraku posobno za poletno bivanje pripravna, in tuđi za vaako trgovino sposobna, ho iz svobodne roko po cttni prodaja. Već v #'>•• ifšfilti'fjffi'j -v 11J i 11 /a 11 a r rI • |)iiin[)c vsake vrste, prodaj ej o jako solidno izdelano prav po Cf*ni Oesterreicher & Freund, Muschiuett-Fiilii-iks-NiiMlorlu^e, IV!!•;>, Akn«lciiiii'HtrHNHf 1. 0 JUMIVCIH antiartritičnem antirevmatičnem i£W*i fisl ita ^ m ćđšgi imamo več glasov, in priobčujemo jih nekaj tukaj, da so morejo bralci orijentirati. l»r. Knst je v jfivncm zboru o tom zdravilu t'ekel: ,,\VilJielniov kri ristilni raj zasluži iino ljnilskc^a zdravilu, kor vsako leto tfsor iloka/.ov Hvojt>j;a sm-nepja ujilivaiijti pri rcvinatiriiili in prulinskili liole/nili daje — zdravilu, h kattnem se lutgatin in rovež onako rada zateci ta, in katero naj/.naincnitcjSi zdnivtiikt priporotSajo." — hr. Uiiilor jo pisni v „>hd. ^oclieiiNchrilt" IS71 : ,,Wilhelniov kri ristilni čaj jo ]><> medicinskih zakunih Jako dobru narejena zincs talj.nii: ■•«<«• i- l,a*«iiili. \ Postoj ni: Jos. KupfVrschiniilt, lekar; v Zagrebu: Siff. Mtltl-Itach, lekar; v Cclj i: Itauiiilmcliova lekatna in Franc Itansclicr; v K o ruiinn: Hermes < init* 1 i n i. u-kar; v G o r i c i : A. Frail/oiii, lekar; v (i rad ci: J. lUir^lctliicr, lekar; v G u 11 a r i n g u : S. Vattorl; v II e r ni a g o r u : Jos. 31. Iticlitcr, ickar ; v Karl o v e u : A. K. Katktr. lekar; v Colovci: Karei Klcinoiu'-ič ; v K r a uji: Karei Ša\ nik, lekar; v Mariboru: ANijzi Kvamlest; v Rl e t 1 i k i t All'iM'd 3lalt<>r, lekar; v M o z i r j i: Ivan Tri li ni*; v l'tiijciu: i', (iirod. lekar; v I! u »I o 1 fo v e in : Dom. i;i/zr. A. llaitcr, lekar; v ulov. Mistriei: Ivun Junos, Jekar; v s 1 o v. Gr ade i: Jos. Kaligurić, lekar. Obznanilo! Mejnarodna ra/stava blaga na Dnnaji prodaja zaradi razpusčenja s'edeče blago po jako nizkej coni 5 g-ld. 65 kr, av. v, in sieor: 1 izvrstno precizijsko uro a po- 1 godteni instrument, na katori zlitčeno virižico; d;v prav gro, vsakdo igra lehko najlepšo ko-j« garantirano. made. 2 \nnvi japoiiBki cvetlićni vazi z 1 ćelo raajh. porcelansko servise za najfinejHo sliko, kraa za vsak ti osob, posebno za dar pri-.siilon. pravno i krasen album za fotografije, bo- 2 značajni glavi, čisto nova, origi- f^.ito zlatom okiiić.in nalna Hala. l par elegantnih orijent.komod.nih 1 eleg, Victoria-promenadna kortica Čevljev z nepokonč jivinn pod- z mtiogobarveiio uuietuljnu plo- plan a gtiHpodi- in j^o.spe. tonino. 1 lep mizni zvonček iz pravega G izvrstnih c. k. pat. tlio za jed. novela zlata. f> „ n „ žlic za kavo. I ćelo jjip. kadilno garnituro, <>b- G japon. tas, i/vrstnih. seg'A vse, kar jo kadileu treba. G koHov dr. Dupontovega zdra-L' lnajheni oljnati sliki, kopije slav- vilnega mila. iiih uiojstrov, v eie^antnili ok- virib. 88 koiuadov. ■■ Vseh tukaj navedenih 38 predmetov, solidno izvršenih, stane ■i Hunto !i kIiI. rav(>Kn dobiti žolć, nuj f vtiulej jasno zaliti:vaji> ^ Willielniov snežiiiski zeliščni alop. ^ Poduk ratljenja se vsaki flaši prida. k Zapečatctia originalna llaš;i stane 1 gohl. 25 kr. in so vedno , ^ friSen dobiva pii naruja.cii sauiein r l^i*. H'illieliiin, lekarju v Neunkirclinu, ^ Nižj e A vstrij sko. f Zadi lovsmjti 8o računa na 'AU kr. r Pravi VViiluluiov Biiežui»ki zeli»čui alop bo dobiva tildi lu ' ^ pravi pri mojih ^uspotlih jeiualciii ^ » l^jiililjani : ■>«"att*niE<, [ v l'oBtiijni: J. A. Kuprei'scluiiidt, lekar; v Zagrebu: Sig. r MiIIIImkIi, lekar; v ('r I j i : Jta um bacilo va lekarna iu F. liauseher; ^ v li r ud c i: \\en