cžm
SREDA, 20. MARCA 1991 • LJUBLJANA LETO XXXIII • ŠT. 66 • CENA 10 DINARJEV 2,60 DEM, 18 ATS, 2,50 CHF, 1970 ITL
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK TIT DOBERŠEK
Samostojen časnik za samostojno Slovenijo
Danes v prilogi Znanje za razvoj: CeBIT Hannover *91 - Človek in klimatske spremembe - TE Šoštanj in meritve zraka - Oblikovanje med hotenji in možnostmi |
Slovenija odločno proti diktatu JLA
LJUBLJANA, 19. marca — Predsedstvo R Slovenije je na seji, ki jo je vodil Ciril Zlobec, udeležili pa so se je tudi predsednik izvršnega sveta Lojze Peterle, podpredsednik republiške skupščine Vane Gošnik in republiška sekretarja Igor Bavčar in Janez Janša, obravnavalo sporočilo štaba vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ.
Nepodpisana izjava štaba vrhovnega poveljstva oboroženih sil kot nekakšnega organa, ki je zunaj ustavnega sistema, napoveduje samostojno ukrepanje oboroženih sil brez predhodne odločitve pristojnih organov. Štab s tem ne priznava predsedstva SFRJ za vrhovno poveljstvo in odkrito nastopa zunaj veljavne ustavne ureditve.
Slovensko predsedstvo je ugotovilo, da si v nasprotju z odločitvijo predsedstva SFRJ, ki je na seji 15. 3. 1991 že zavrnilo enake predloge štaba vrhovnega poveljstva, le-ta prilašča pravice, ki mu ne gredo. Zahteve štaba glede nabornikov in teritorialne obrambe so v nasprotju s plebiscitarno izraženo voljo slovenskega naroda in prebivalcev Slovenije, da Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Sporočilo štaba napoveduje uvajanje izrednih ukrepov, ki jih je predsedstvo SFRJ že zavrnilo, na ozemlju Republike Slovenije pa jih brez soglasja slovenske skupščine nihče ne sme uveljaviti.
Del sporočila očitno zadeva neposredno Slovenijo in grozi z nasilnim ukrepanjem proti legalnim odločitvam skupščine Republike Slovenije. Upoštevaje te grožnje bodo organi Republike Slovenije uveljavili vse potrebne ukrepe za zavarovanje suverenosti republike.
Predsedstvo Republike Slovenije tudi ob tej priložnosti zavrača vmešavanje oboroženih sil v razpletanje jugoslovanske krize. K mirnemu in demokratičnemu dogovoru jugoslovanskih republik o njihovih prihodnjih odnosih lahko in mora prispevati tudi JLA s tem, da se popolnoma podredi predsedstvu SFRJ kot svojemu vrhovnemu poveljstvu in da se preneha vmešavati v politično življenje države, sporoča predsedstvo Republike Slovenije.
Štab vrhovnega poveljstva je postavil svoje zahteve
Mirkovič podpira
f;||
Še lx*f arotMdiiv* krt čflo
jfrah ni! Ttmrnlif it» prekliče	M
•*"*** vrr.2*-^i*
ordinariji iTohiUm nte "fai
He: tu si le nuTimčf niil«ii«ti imT ’ tei11 jTvisVin voidtotlu hm rinit ti \itii: itn i7intrinWi?. U Pri os»n»oynt«qjB,

NA POLOŽAJU
sZSSzjfspM heztu voljnoT)
V /£ 7H ' VOLJ RO '
Karikatura: Franco Juri
LJUBLJANA, 19. marca — Po treh dneh molka in treh dneh sestankovanja za tesno zaprtimi vrati se je danes vendarle oglasil tudi vojaški vrh. Tanjug nam je danes opoldne posredoval sporočilo štaba vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ.
Slednjič je spregovoril štab vrhovnega poveljstva — Zahteva po vrnitvi TO v okvire sistema vodenja in poveljevanja
ska armada ne more prevzeti odgovornosti za nadaljnje morebitno nezakonito oboroževanje občanov in za njihovo vojaško organiziranje kjerkoli v Jugoslaviji.
Jugoslovanska ljudska armada se tako kot doslej ne bo vmešavala v politične dogovore o prihodnosti države.
Štab vrhovnega poveljstva meni, da so našteti ukrepi bistveni pogoji za mirno in demokratično rešitev jugoslovanske krize oziroma za dosego dogovora o pri-hodni ureditvi Jugoslavije, zato bo vztrajal pri uresničevanju teh.« Več na 3. strani.
Sporočilo armadnega vrha se glasi:
»Predsedstvo SFRJ jc kot vrhovni poveljnik oboroženih sil SFRJ na sejah, ki so bile 12., 14. in 15. marca 1991, zavrnilo predlog štaba vrhovnega poveljstva, naj bi sprejeli ustrezne ukrepe, s katerimi naj bi preprečili mednacionalne oborožene spopade in državljansko vojno oziroma zagotovili možnosti za miren, demokratičen in na ustavi in zakonih temelječ razplet jugoslovanske krize. Na podlagi z ustavo SFRJ določene odgovornosti oboroženih sil za zagotavljanje neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske celovitosti in z ustavo SFRJ uzakonjene družbene ureditve je štab vrhovnega poveljstva kot' najvišje strokovno in profesionalno telo na področju vodenja in poveljevanja oboroženim silam vsestransko pretehtal nastale razmere in morebitne posledice ter v zvezi s tem sporoča:
prvič, Jugoslovanska ljudska armada bo varovala meje SFRJ pred vsemi nevarnostmi in ne bo dovolila njihovega spreminjanja, dokler ne bo dosežen oziroma dokler ne bo začel veljati morebitni dogovor o tem, usklajen z ustavo SFRJ:
drugič, Jugoslovanska ljudska armada v nobenem primeru ne bo dovolila mednacionalnih oboroženih spopadov in državljanske vojne v Jugoslaviji;
tretjič, pri reševanju mednacionalnih, medrepubliških in medstrankarskih sporov ne bo dovoljeno nasilje katerekoli strani;
četrtič, treba je zagotoviti nemotene razmere za življenje in
delo oboroženih sil. To pa pomeni predvsem spoštovanje re-krutnih in drugih oblik vojaških obveznosti v skladu z ustavo
SFRJ in zveznimi predpisi, vrnitev teritorialne obrambe v okvire sistema vodenja in poveljevanja, določenega z ustavo SFRJ in akti predsedstva SFRJ, redno financiranje Jugoslovanske ljudske armade v skladu z že prevzetimi družbenimi obveznostmi;
petič, ker predsedstvo SFRJ ni sprejelo predloga nujnih ukrepov, ki naj bi zagotovili uresničitev njegovega ukaza z dne 9. januarja 1991, Jugoslovanska ljud-
Vlada jemlje s pleč
gospodarstva
LJUBLJANA, 19. marca — Slovenska vlada je na svoji sinočnji seji osnutek proračuna za letošnje leto zmanjšala za blizu 6 odstotkov in tako upoštevala mnenje večine skupščinskih poslancev, naj bo proračun manjši od 70 milijard dinarjev. Predlog proračuna, ki ga bodo dokončno oblikovali na podlagi pripomb s sinočnje sejeT bo zdaj med 37 in 38 odstotki za letos predvidenega družbenega proizvoda Slovenije.
Vlada je podprla tudi predlog za izdajo zakona o prenehanju veljavnosti zakona o davku na izplačane osebne dohodke. Te davke naj bi prenehali plačevati že 1. apnla letos. Gospodarstvo bi s tem po nekaterih ocenah razbremenili blizu 8 milijard dinarjev. Toda v vladi kljub podpori poudarjajo, da bo usoda tega zakona v bistvu neposredno odvisna od usode proračuna, ki bo kot predlog kmalu spet v skupščinskih klopeh.	B. S.
TEMA DNEVA
Obkoljevanje Hrvaške?
Ante Markovič je očitno nekakšna deklica za vse. Čeprav mu je »njegov« Veljko Kadijevič že zdavnaj odrekel pokorščino, JLA pa je malodane izvedla državni udar in se po tej blamaži pogreznila v večdnevni molk — je spet tu naš Ante, in sicer s pismom Peterletu, Id zveni kot svojevrsten ultimat. Zdi se, kot da bi mu nekdo držal pištolo na senca, ko je to podpisoval...
Ante gor ali dol, po večdnevnem zatišju, ko so generali v svojem topčiderskem volčjem brlogu premlevali, kaj in kako naprej, smo nenadoma (spet) v popolnoma novem položaju. Še do včeraj se ni tako rekoč nihče spotikal ob Janševo teritorialno obrambo, zdaj pa nenadoma prav Ante Markovič(!) zahteva, da je treba te enote v bistvu podrediti JLA. In seveda je tu še vprašanje nabornikov, ki je najbolj občutljiva točka v odnosih med JLA in Slovenijo; Ante spet terja vso pokorščino generalštabu — in niti m' videti, da bi kdo to izsiljeval s pištolo...
Dejansko vlogo zveznega premiera bo očitno razkrila šele zgodo-' vina, vsekakor pa smo priča novemu poskusu »obkoljevanja« Hrvaške, to pa sodi v že tako rekoč ponarodela »pravila« jugoslovanske zgodovine. Očitno je, da se naveza JLA—Jovič—Miloševič po večletnih neuspehih »integralistične« politike vrača k prvotni zamisli — *urejanju razmer« v separatistični Sloveniji (pred vojno ta manever ni bil nti potreben), kar potem pomeni politično obkoljevanje Hrvaške, ki preprosto nima več kam...
Vendar zdi se, da so vse te poteze brez tehtnejših analiz, torej izpeljane v časovni stiski ali celo iz obupa. Opiranje JLA na slovenski prostor je lahko le kratkotrajno ali, še verjetneje, trhlo, zato naj generali raje razmišljajo o kakšnih bolj zakonitih ^ofenzivah-,.	BORIS JEŽ
Zakonodaja o privatizaciji šla gladko skozi parlament
Privatizacijski sveženj so načelno podprle vse v slovenskem parlamentu zastopane stranke, k osnutku zakona o denacionalizaciji veliko več pripomb
LJUBLJANA, 19. marca — V slovenskem parlamentu se je začel tretji poslanski delovni teden v tem mesecu. Tudi tokrat so imeli zbori razmeroma kratek dnevni red, zato pa so bile po vsebini obravnavane teme zahtevne, zapletene in bodo imele, ko jih bomo začeli izvajati, tudi zelo resne posledice.
Priložnost, da sožitje dobi bogatejšo vsebino
Slovenska parlamentarna delegacija pod vodstvom dr. Franceta Bučarja v koroškem deželnem zboru
OD NAŠEGA DOPISNIKA
CELOVEC, 19. marca — Slovenska parlamentarna delegacija pod vodstvom predsednika skupščine Republike Slovenije dr. Franceta Bučarja jc danes vrnila nedavni obisk predsednice koroškega deželnega zbora (parlamenta) Susanne Kovarijeve v Ljubljani. Tudi tokrat sta se predsednica in predsednik ugodno izrazila o stopnji prijateljskega sodelovanja med Republiko Slovenijo in avstrijsko zvezno deželo Koroško.
odnos med nemško govorečo večino in koroškimi Slovenci in za napredek le-teh. Predsednik Bučar je opozoril na vprašanja dvojezičnih otroških vrtcev in ljudskih šol ter glasbene šole, zavzel se je za možnost številnejših nastopov kvalitetnih kulturnih skupin iz Slovenije na Koroškem.
O razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji je Bučar sodil, da vizija razdružitve Slovenije od Jugoslavije, čemur bi sledile takšne ali drugačne nove povezave, dobiva trdnejšo podlago.
JOŽE ŠIRCELJ
Dobro sodelovanje, o tem smo prepričani, bo v prihodnje boljše, je izjavila Kovarijeva.
%H8iH
Dr. FRANCE BUČAR Tisoč let smo živeli skupaj, zdaj pa nadaljujemo tam, kjer smo pred sedmimi desetletji nehali, je poudaril dr. Bučar in nadaljeval. da je naloga ustvariti ustrezno ozračje za reševanje konkretnih vprašanj, kot so varstvo okolja. jedrska energija, mejni prehodi, skupni viri zdrave pitne vode ipd.
Bučar je opozoril, da je pripravljenost večine na Koroškem videti v manjšini koroških Slovencev vez med različnimi narodi odločilna kvalifikacija za evropskost. Varstvo manjšin ni samo vprašanje tehnike, financ, marveč je odločilno za ustvarjanje nove Evrope kot preseganja ere nacionalnih držav.
• Slovenska delegacija se je popoldne pogovarjala z deželnim glavarjem dr. Jorgom Haiderjem in člani koroške deželne vlade.
Kar zadeva avstrijsko zahtevo po zaprtju JE Krško, je koroška stran opozorila, da je Avstrija pripravljena pomagati s 45 milijoni šilingov, Bučar pa je možnost zaprtja Krškega do 1995. leta povezoval z zagotovitvijo nadomestne elektrike, kar zahteva naglo gradnjo desetih hidrocen-tral na Savi na eni in izločitev gospodarsko neučinkovitih in ekološko spornih velikih porabnikov električne energije na drugi strani. Možen korak naprej utegne biti aprilsko srečanje jedrskih izvedencev iz Slovenije, Hrvaške in Koroške v Železni Kapli.
Predsednica Kovarijeva je zagotovila prizadevanja za miren
Nemci ponudili pomoč
Milan Kučan v deželi Baden-Wurttemberg — Veliko zanimanje za Jugoslavijo pa tudi pripravljenost pomagati Sloveniji - Srečanje s Slovenci
bil tokrat poudarjen še močneje kot doslej, naj bi tako končno dobil tudi otipljive oblike. Gosti-
OD NAŠEGA DOPISNIKA
STUTTGART, 19. marca — Na povabilo nemškega Društva za zunanjo politiko je predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan davi prispel na dvodnevni obisk v ZRN. Obisk je začel v Baden-VVurttembergu, jutri pa Se bo v Bonnu med drugim pogovarjal tudi z zunanjim ministrom Genscheijem in častnim predsednikom SPD WUlyjem Brandtom. Milana Kučana spremljata republiški sekretar za mednarodne odnose Dimitrij Rupel in šef kabineta predsednika predsedstva Matjan Šiftar.
Milan Kučan se je dopoldne žen, o čemer priča tudi število že pogovarjal z deželnim mini- političnih delegacij, ki so v zad-strom za gospodarstvo, drobno njih mesecih sem prišle iz Slove gospodarstvo in tehnologijo Hermanom Schaufleijem, nato pa v deželnem zboru še s pred sednikom tega deželnega parlamenta Erichom Schneiderjem, ki je gostom nato priredil kosilo.
Dežela Baden-Wurttemberg, ki sodi v razviti zahodni in južni pas ZRN, je v inovativnih teh nologijah med najbolj prodornimi v državi. Vsaj na politični ravni je bil interes za sodelovanje s Slovenijo doslej jasno izra-
K	BIO OBUTEV ZA PROSTI ČAS
IX	E OHHODHEfflH
(J31	Mercator — Kopitarna Sevnica
V Južni Osetiji ni miru
MOSKVA, 19. marca — Sovjetski notranji minister Boris Pugo je danes opozoril zvezni parlament, da so razmere v Južni Osetiji »izredno napete«. Sicer pa nemiri na tem območju na severu Gruzije trajajo že skoraj tri mesece. V krvavih spopadih med Gruzinci in Osetija je bilo menda mrtvih že več kot 40 ljudi, ranjenih pa okoli 200. Današnje ministrovo opozorilo utegne pripeljati do uvedbe izrednega stanja. Na sliki: Osetijka objokuje smrt svojega moža. (Telefoto: Reuter)
MILAN KUČAN nije: novembra je bila v Stuttgartu delegacija slovenske skupščine, v začetku decembra pa podpredsednik slovenske vlade Jože Mencinger s sodelavci. Do kratkega zastoja v teh političnih stikih je ‘potem prišlo zaradi krize v samem vrhu deželne vlade, ko se je moral deželni oče Lothar Spath pred poldrugim mesecem umakniti s položaja. Očitali so mu namreč, da je skupaj z družinskimi člani prepogosto užival brezplačne počitnice, ki so mu jih plačevali industrijci.
Šibka plat dosedanjih stikov so bile slej ko prej konkretne oblike sodelovanja, o tem pa je bil govor tudi danes. Krivec za to so seveda splošne politične razmere v Jugoslaviji — Milan Kučan je moral podrobno pojasnjevati tudi to tematiko — pa tudi pomanjkanje konkretnih ponudb in predlogov iz Slovenije.
Za to, da bi presegli ta zastoj, je minister Schaufier povedal, da misli jeseni priti na obisk v Slovenijo z večjo skupino gospodarstvenikov, še pred tem pa naj bi enemu od deželnih združenj in-dustrijcev naložili izdelavo projekta za konkretne gospodarske aranžmaje. Švabski sobesednik je visoko ocenil zmogljivost slovenskega gospodarstva in Sloveniji v njenem okolju pripisal vlogo, ki jo ima Baden-Wurttem-berg v ZRN. Možnosti, Id jih vidi, so še zlasti na področju znanstvenega- in tehnološkega sodelovanja, Stuttgart pa je pripravljen ponuditi tudi pomoč pri trženju in menedžmentu. Interes za sodelovanje s Slovenijo, ki je
telji so Sloveniji ponudili podporo za krepitev sodelovanja v evropskem kontekstu, še zlasti pa za njeno vključitev v sodelovanje v okviru štirih razvojno najbolj dinamičnih evropskih regij.
Milan Kučan se je popoldne sešel s predstavniki slovenske naselbine v Baden-Wiirttember-gu. O tem, da slovenske nastope v meddržavnem prostoru začenjajo jemati resno, pa priča dejstvo; da je del nadregionalnega tiska že davi objavil napovedane članke o obisku. Zvečer so bili člani slovenske delegacije gostje pri večerji, ki jo je priredil predsednik deželne vlade Emin Te-ufel. MARJAN SEDMAK
Prva točka dnevnih redov zborov je bil predlog zakona o zadrugah, o katerem so nekaj več povedali le poslanci v zboru občin, v drugih dveh zborih pa so poslanci že odločili, da zakon »pomladijo« — torej ga vrnejo
• Zbor združenega dela iz prejšnjih sej nima zaostankov, čeprav se seveda ne bo mogel izogniti usklajevanja pri nekaterih aktih. Družbenopolitični zbor ima še od prvega delovnega tedna na »vesti« razpravo o predlogu za izdajo stanovanjskega zakona in o osnutku zakona o notranjih zadevah, odločiti se mora še o nekaj zveznih aktih. Druga dva zbora sta razpravo opravila. S sej zborov v preteklem tednu pa so se danes uskladili o postopku glede zakona o cenah in o predlogu za izdajo zakona o malih in srednjih podjetjih. Zbori so se uskladili in sprejeli zakon o zavodih, neusklajeni pa so o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah. Predlog za izdajo zakona o mladinskih svetih pa se poslavlja z dnevnega reda, ker ga je zbor občin dvakrat zavrnil. Namesto predloga pa so vsi trije zbori podprli idejo, da bi znotraj vlade oblikovali urad za mladino.
nazaj v fazo osnutka, da bi lahko o njem razpravljali in sklepali hkrati z drugima dvema pomembnima sklopoma vprašanj s tokratnega dnevnega reda. To sta osnutek zakona o privatizaciji skupaj z osnutkoma zakonov o republiški agenciji za privatizacijo in skladu za razvoj ter osnutek zakona o denacionalizaciji. Oba zakona sta danes v parlamentu predstavila predstavnika slovenske vlade, podpredsednik dr. Jože Mencinger in sekretar
za pravosodje in upravo dr. Rajko Pirnat.
Pravzaprav je bilo pričakovati, da bodo vsi navedeni osnutki zakonov bolj razgreli poslance, čeprav je seveda treba povedati, da je ob njih prišlo do nove polarizacije med parlamentarno večino in manjšino. Sveženj o privatizaciji so načeloma vsi podprli, pri denacionalizaciji pa so zlasti poslanci prenoviteljev zasnovani zakon zavrnili.
Sicer pa so se pri svežnju osnutkov zakonov o privatizaciji razprave vrtele predvsem o »pragu«, kot so poslanci rekli pogojem za privatizacijo, ki bo,
če bo previsok, pripeljal do prevelikega podržavljenja v podjetjih, ki pogojev ne bi mogla izpolniti. Veliko besed je bilo tudi o tem, koliko družbenega kapitala naj bi razdelili med zaposlene in kolikb med vse državljane v obliki delnic.
Razpravo o osnutku zakona o denacionalizaciji so vsi trije zbori strnili v podporo dokumentu, kar pa ne pomeni, da so prepričali vse tiste poslance, ki so o dokumentu izrekli veliko pomislekov in dvomov. Zbor združenega dela in zbor občin sta končala tudi razpravo o predlogu za izdajo zakona o javnih glasilih in ga sprejela, družbenopolitični zbor pa je razpravo prekinil in jo bo nadaljeval jutri. Več na 4. strani.
JANA TAŠKAR
DANES V DELU
•	Potihem tudi Hrvaška hiti
v osamosvojitev
Logična posledica spoznanja, da dogovor z Miloševičem ni mogoč
•	Miloševič ni priznal napake
Srbski vodja je sprejel predstavnike študentov
stran 2
•	Stranke o vojaški grožnji
Slovenski politiki obsojajo sporočilo štaba vrhovnega poveljstva
stran 3
•	Vse naše sedmine
Očitno je, .da ima Jugoslavija že kar neverjetne reinkama-cijske sposobnosti
stran 6
•	Umetnik kar čez noč obrtnik
Izjava in poziv koordinacijskega odbora slovenskih kultumo-umetniškib društev
stran 7
•	Zasegli igralne avtomate
V Beli krajini policija odvzela 24 avtomatov
stran 9

Mikrohit*
računalmštvo & inženiring
NA SEJMU
CeBit’91
TEHNOLOGIJA
SVETOVNEGA
RAČUNALNIŠTVA
SIMBOL JE V SIMBOLIH — Iz skupščinskega preddverja (Foto: Igor Modic)
Grčija ne sprejema reciprocitete
ATENE, 19. marca (Tanjug) — Uradni predstavnik grške vlade je danes izjavil, da je Jugoslavija včeraj »brez najmanjšega vzroka« izgnala grškega konzularnega uslužbenca v Skopju Vasiliosa Li-otisa. Kot je znano, je Grčija 11. marca izgnala jugoslovanskega vicekonzula v Solunu Saška Todo-rovskega, vlada SFRJ pa se je potem odločila za načelo recipročnosti.
Predstavnik atenske vlade Viron Polidoras je danes popoldne novinarjem dejal, da Grčija recipročnosti v tem primeru ne sprejema, ker je bil Todorovski, kot je rekel, izgnan zaradi »propagiranja zgodovinsko in znanstveno neobstoječega tako imenovanega makedonskega vprašanja«.
LOTO
11. kolo
3, 16, 18, 22, 24, 28, 36 in dodatna 9.
INFORMACIJE O IGRAH NA SREČO: TELEFON 96621
ODSLEJ VSA POROČILA 0 NAŠIH IGRAH NA SREČO V SLOVENSKI IZDAII USTA EHO, KI IZHAJA VSAK TOREK!
V mestih pičla večina
Sovjetski referendum je zagotovil večino za »obnovljeno« ZSSR iz zaledja, v mestih pa bi se skoraj zataknilo - Tudi za predsednika Rusije
OD NAŠEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 19. marca — Predsednik osrednje komisije za izvedbo referenduma Vladimir Orlov je poslance seznanil s prvimi n nujnimi in nepopolnimi rezultati, Id veljajo za 436 volilnih okrožij od skupno 1059. Volilna udeležba je bila 82-odstotna, za obnovljeno federacijo pa je glasovalo 77,3 odstotka volilcev. Gre torej za pozitiven rezultat, in sicer od števila tistih, Id so se glasovanja udeležili, ne pa od onih, ki so vpisani v volilne sezname.
Skladno s to logiko je referendum moral uspeti, najbrž pa bi bila slika drugačna, če bi kot pozitivne šteli večino od vpisanih volilnih upravičencev. Pred poslanci zveznega parlamenta so govorili predvsem ljudski deputati iz tistih 6 republik, v katerih so parlamenti prepovedali oziroma bojkotirali izvedbo zveznega referenduma. Poslanec iz Estonije je opozoril na moralno-psi-hološke pritiske na državljane, ki so glasovali za ZSSR, in poudaril, da so prišli na volišča, ko je padel mrak. Ostra razprava se je vnela o referendumu v Mol-dovi, kjer so pristaši Narodne fronte blokirali malone vsa volišča v Kišinjovu, poslanec Kraj ko pa je to početje označil kot »blokado vseh, ki lastno usodo povezujejo z usodo ZSSR«. Poslanci zveznega parlamenta so zahtevali, naj kršitev ustave ZSSR in
človekovih pravic prevzame zvezni javni tožilec.
Deputat Kozlov je zahteval naj parlament predlaga predsedniku države, da v vseh šestih (neposlušnih) republikah, ki so bojkotirale referendum, uvede izdredno stanje. Poslanka Saži Umaletova pa je predsednika vrhovnega sovjeta Anatolija Luk-janova vprašala, kako bo vodstvo oziroma parlament v prihodnje zadovoljil vse, ki so na referendumu glasovali »za« obnovljeno ZSSR. Anatolij Lukja-nov se je izognil neposrednemu odgovoru, dodal pa je, da je potrebno pospešiti sklenitev novega zveznega dogovora, da bo parlament 21. marca, ko bo razpolagal z dokončnimi rezultati, sprejel ustrezne sklepe. Poslanci so zatem sprejeli poročilo osrednje referendumske komisije.
V Moskvi je samo 50,02 od-
stotka volilcev podprlo idejo »obnovljene ZSSR«, skoraj 53 odstotkov vseh volilnih upravičencev pa podpira uvedbo instituta predsednika Rusije, kar je 77,84 odstotka vseh, ki so volili. Za neposredne volitve župana mesta je glasovalo 81,09 odstotka volilcev, kar je 54,93 odstotka vseh volilnih upravičencev. V močnem vojaško-industrij-skem Sverdlovsku idejo obnovljene federacije podpira samo 34,5 odstotka volilcev, institut predsednika Rusije pa kar 89,89 odstotka.
Ti podatki povsem ustrezajo predsedniku vrhovnega sovjeta Ruske federacije Borisu Jelcinu, ki je tu začel svojo politično kariero. Pomenljivo je, da je Jelcin prav na dan referenduma razgrnil novo idejo, ki nemara razkriva konkretnejše predloge njegovega štaba za formiranje konfederalne ureditve. Jelcin je 19. februarja sicer že zahteval odstop MihaUa Gorbačova, ki bi po njegovem moral oblast predati svetu federacije. V najnovejši izjavi pa gre še korak dlje. Meni namreč, da v obstoječem sistemu ni mogoče izboljšati ničesar.
MIHA LAMPREHT
Nuklearka kot kamen spotike
ZAGREB, 19. marca — Ne slovenska vlada ne republiška skupščina se nista izrekli o stališčih hrvaške vlade, ki odločno nasprotuje predčasnemu zaprtju JE Krško, je na današnjem sestanku medrepubliške koordinacije .za področje jedrske energetike Hrvaške in Slovenije povedal vodja slovenske delegacije podpredsednik slovenske vlade dr. Leo Šešerko.
Ker je JE Krško na slovenskem ozemlju, je njena usoda predvsem v rokah poslancev slovenske skupščine ali pa državljanov Slovenije, je dejal dr. Šešerko, ki je tudi seznanil hrvaške gostitelje s tem, da bo študija o strukturnih spremembah v energijski porabi oziroma o njeni prilagoditvi energijskim virom brez JE Krško pripravljena do septembra. Slovenci ne želijo prepirov s Hrvati pri izrekanju za JE Krško ali proti njej, temveč naj bi vsa pereča vprašanja obravnavali strpno in ob vsestranskem upoštevanju argumentov.
Na današnjem sestanku v Zagrebu su se gostje in gostitelji sporazumeli le o tem, da je za varno obratovanje JE Krško treba skrbeti tako, kot da bi šlo za napravo, ki naj bi obratovala, — dokler ji ne poteče življenjska doba.	P. P.

. ■
S TELEPRINTERJA
Ocenjevali bodo resolucijo o razdružitvi
BEOGRAD, 19. marca (Tanjug) — Ustavno sodišče Jugoslavije je danes sprožilo postopek za oceno ustavnosti resolucije o sporazumni razdružitvi SFRJ, ki jo je nedavno sprejela skupščina Slovenije. Postopek za oceno ustavnosti so sprožili tudi zoper resolucijo, s katero je hrvaški sabor sprejel razdružitev. Oceno ustavnosti teh dveh dokumentov in še petih drugih republiških predpisov, ki zanikajo zvezno pravno ureditev, je predlagal zvezni izvršni svet.
Ustavno sodišče Jugoslavije pa je na lastno pobudo sprožilo postopek za oceno ustavnosti nekega slovenskega zakona in nekega odloka Republike Srbije, ki federaciji odrekata izvirne prihodke. Sprožili so tudi postopek za ugotavljanje mnenja o tem, ali je 12. člen ustave Republike Hrvaške v nasprotju z ustavo SFRJ. Po tem členu je v tej republiki v uradni rabi le hrvaški jezik in latinična pisava, uporaba srbskega jezika in cirilične pisave pa se ureja z zakonom, in sicer le na določenih območjih.
Letala JAT bodo spet letela v Split
BEOGRAD, 19. marca (Tanjug) - Na splitskem letališču bodo lahko znova pristajala letala Jugoslovanskega aerotransporta. Po 45 dneh bo jutri prvo Jatovo letalo poletelo iz Beograda v Split. Promet so prekinili zato, ker je JAT splitskemu letališču dolgoval 3 milijone dinarjev. Predstavniki letališča in Jugoslovanskega aerotransporta so zdaj našli skupno rešitev, tako da bodo letala s tega letališča že jutri znova letela na vseh domačih in mednarodnih linijah.
»Premalo izkoriščamo članstvo Italije v ES«
LJUBLJANA, 19. marca — Vodstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Italiji je obiskalo Gospodarsko zbornico Slovenije, kjer sta ga sprejela predsednik GZS Tomaž Košir in podpredsednik Franc Horvat. Predstavniki zamejskih podjetij, katerih lastniki so slovenskega rodu, so govorili o težavah, v katerih so se znašli, ker so s Slovenijo poslovali brez bančnih jamstev. Zdaj pa so zaradi našega plačilnega zastoja »kaznovani« za svoje prizadevanje, da bi ohranili gospodarske stike z matično deželo. Predsednik Košir jim je zagotovil, da bo posredoval pri LB, da bi imela izplačila tem podjetjem prednost. Delegacija SDGZ je poudarila pomen pozicije, ki jo ima Italija kot polnopravna članica ES, in opozorila, da bi morala slovenska stran to bolje izrabiti v svoj prid in okrepiti sodelovanje s tem območjem. Menili so namreč, da smo bili doslej pri iskanju gospodarskih stikov preveč usmerjeni proti Avstriji. (C. R.)
ZIS zahteva, naj vsi pocenijo bencin
BEOGRAD, 19. marca (Tanjug) — Ker v Hrvaški in Sloveniji ne upoštevajo novega odloka ZIS o znižanju cen naftnih derivatov, je zvezna tržna inšpekcija v ti dve republiki poslala inšpektorje, da bi ugotovili, kakšno je dejansko stanje. Hrvaška in Slovenija ne upoštevata odlokov ZIS, tako da so v teh dveh republikah naftni derivati za 18 do 25 odstotkov dražji. Kot je sporočil sekretariat ZIS za informacije, naj bi inšpektorji svoje delo končali že jutri.
Petiinsedemdeset let akademika B. Grafenauerja
LJUBLJANA, 19. marca — Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je v svojem imenu in imenu predsedstva voščil akademiku prof. dr. Bogu Grafenauerju za njegovo petinsedemdesetletnico. V čestitki med drugim pravi:
»Z vsem svojim bogatim in ustvarjalnim delom ste dali neponovljiv prispevek in pečat slovenskemu zgodovinopisju, številnim rodovom slovenskih zgodovinarjev pa nepogrešljivo znanje in podlage za njihovo strokovno in raziskovalno delo. Narod in skupnost, ki ne pozna in ne zna vrednotiti svojih korenin in svoje zgodovine, ne more zanesljivo snovati svoje bodočnosti. Z nami, Slovenci, k sreči ni tako. Za to gredo Vam, spoštovani profesor Grafenauer, velike zasluge in naša skupna zahvala.« (C. R.)
Izredni vlaki za informativni dan
LJUBLJANA, 19. marca — Železniško gospodarstvo Ljubljana bo na informativni dan za osrednje in visoke šole v petek, 22. marca, uvedlo izredne vlake, nekatere redne vlake pa bo okrepilo z dodatnimi vagoni. Priporočajo nakup skupinskih ali povratnih vozovnic. Vozovnice lahko kupite že v predprodaji in se tako izognete gneči pred odhodom vlaka. Cena povratne vozovnice za vlak iz Maribora v Ljubljano je 146 dinarjev, iz Kopra v Ljubljano prav tako 146 dinarjev, iz Dobove v Ljubljano 113 dinarjev, z Jesenic v Ljubljano 82,20 dinarja in iz Novega mesta v Ljubljano 87,40 dinarja. V to ceno je vračunan 20-odstotni popust. Izredni vlaki bodo vozili v Ljubljano iz Maribora, Dobove in Jesenic.
Informativni dan na vojaških šolah
LJUBLJANA, 19. marca — Informativni dan o šolanju na vojaških šolah in akademijah bo v petek, 22. marca 1991, z začetkom ob 9. uri in s ponovitvijo ob 15. uri. Informativni dan bo potekal: — za vse srednje vojaške šole in akademije na Vojaški gimnaziji »Franc Rozman — Stane« v Ljubljani, za vse vojaške akademije pa na sekretariatu za ljudsko obrambo občine Maribor. (C. R.)
Konec splošne stavke v Mehanu
IZOLA, 19. marca — Z uresničitvijo večine postavljenih zahtev in po zagotovilih, da bodo preostale zahteve rešili v najkrajšem času, so delavci izolskega Mehana na današnjem zboru delavcev sklenili, da prenehajo splošno stavko, ki je trajala kar štirinajst dni, danes pa tudi niso odšli na protestni pohod od tovarniškega dvorišča do sedeža občinske skupščine. Za delavce je najpomembnejša novost, da bodo lahko že jutri dvignili zajamčene osebne dohodke za januar, na zboru pa so postavili pogoj, da do prihodnje srede uredijo tudi izplačilo preostalih plač (mišljeni sta neizplačana plača za lanski februar in seveda plača za letošnji fehruar). Kljub koncu splošne stavke bo večina od 1400 Mehanovih delavcev ostala doma na čakanju, novemu vodstvu podjetja pa so naložili, da čimprej pripravi program, na podlagi katerega bo lahko proizvodnja spet normalno stekla. (I. U.)
HTV ignorira socialiste
SPLIT, 19. marca (Tanjug) — Socialistična stranka Hrvaške v Dalmaciji je danes poslala pisno »opozorilo novemu direktorju hrvaške radiotelevizije Antonu Vrdoljaku zaradi različnega odnosa HTV do dogodkov na hrvaškem političnem prizorišču in, kot pravijo, arogantnega neupoštevanja njihove stranke, čeprav je po številu predstavnikov v saboru tretja največja opozicijska stranka v Hrvaški«. Zaradi prilaščanja demokracije in monopola nad informacijami prebivalci Hrvaške prek televizije niso mogli videti niti enega od štirih stečajnih srečanj, ki jih je v zadnjem času na območju Dalmacije organizirala Socialistična stranka Hrvaške, opozorila HTTV pa, kot kaže, končajo v košu za odpadke.
Opozicija zahteva vstop v skupščino
NOVI SAD, 19. marca (Tanjug) — Zveza reformskih sil Jugoslavije za Vojvodino je danes od predsednice skupščine SAP Vojvodine Verone Adam Bokros zahtevala, naj predstavnikom opozicijskih strank omogoči udeležbo pri delu skupščine Vojvodine in njenih delovnih teles.
Zlom avtomobilske industrije?
BEOGRAD. 19. marca (Tanjug) — Na današnjem sestanku v Gospodarski zbornici Jugoslavije, ki so se ga udeležili prestavniki tovarne odkovkov Bratstvo iz Novega Travnika, predstavniki kupcev, dobaviteljev, republiških gospodarskih zbornic in ustreznih zveznih resorjev, je bilo rečeno, da bo v primeru, če ne bodo še danes rešili problema izterjave vseh dolgov tovarne, avtomobilska industrija Jugoslavije prekinila proizvodnjo. Na srečanju, ki so ga sklicali na pobudo Gospodarske zbornice Bosne in Hercegovine, so razpravljali o sedanjem položaju in iskali rešitev za nemoteno nadaljevanje dela v tej kovačnici. Zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala je omenjena tovarna januarja in februarja delala le 15 dni. V tovarni je zaposlenih 1500 delavcev, letno pa so izdelali do 20.000 ton odkovkov. Kot so povedali, bodo morali v tovarni v kratkem ustaviti proizvodnjo, to pa bo ogrozilo tudi proizvodnjo večjega števila podjetij s področja avtomobilske in motorne industrije ter industrije traktorjev in kmetijskih strojev.
Škoda zaradi zalivske vojne
BEOGRAD, 19. marca (Tanjug) — Član ZIS Branimir Pajkovič bo 20. marca vodil prvi delovni sestanek koordinacijskega telesa zvezne vlade, JUBMES, GZJ in predstavnikov zainteresiranih podjetij. Kot je danes sporočil zvezni sekretariat za informacije, je naloga tega novega koordinacijskega telesa, da na meddržavni ravni spremlja, koordinira in ustvarja pogoje za neposredno delovanje jugoslovanskih podjetij v povojni revitalizaciji in obnovitvi gospodarstev držav Zaliva, zlasti Kuvajta. Jugoslavija je imela zaradi zalivske vojne za 1,15 milijarde dolarjev neposredne škode, posredne škode pa še za okoli tri milijarde dolarjev. Prav zato je razumljivo, da so tako država v celoti kot tudi posamezna podjetja izredno zainteresirana za to, da nastopijo čimbolj organizirano in vsaj delno popravijo narejeno škodo.
Pomlad 21. marca ob 4.02
BEOGRAD, 19. marca (Tanjug) - Astronomsko društvo Ruder Boškovič iz Beograda je sporočilo, da se bo za prebivalce severne zemeljske poloble pomlad začela 21. marca_dve minuti po 4. uri zjutraj. Istočasno se bo za prebivalce južne poloble začela jesen.
V zvezni skupščini tuhtajo, kako naj bi zdaj ukrepali
Državno predsedstvo menda še ni dalo uradne pobude za sklic skupne seje obeh zborov - V skupščini pa sta gradivi ustavnega sodišča in ZIS
OD NAŠE DOPISNICE
BEOGRAD, 19. marca — Čeprav je državno predsedstvo že v soboto sporočilo, da bi bilo treba sklicati skupno sejo obeh zborov
skupščine SFRJ, take uradne zahteve še ni bilo, so sporočili na današnjem pogovoru novinarjev s predsednikom in podpredsednikom zveznega parlamenta Slobodanom Gligorijevičem in Irfanom Ajanovičem. Slednji je nazadnje izjavil, da bo, če tega ne bodo predlagali v nekaj naslednjih dneh, sklep o tem bržkone sprejel zvezni parlament.
Na vprašanje, koliko je lahko v nastalem položaju v zvezi s kolektivnim predsednikom države in njegovimi sklepi zvezna skupščina samoiniciativna, še najbolje odgovarja njen poslovnik. Ta v 61. členu namreč določa, da lahko predsednik skupščine SFRJ v rednih razmerah skliče sejo obeh skupščinskih zborov ob razglasitvi članov državnega predsedstva, če v skupščini govori predsednik tuje države ali tujega parlamenta in ko to zahtevata predsedstvo SFRJ ali ZIS. Slednja organa tega še nista uradno storila, to pa priča o zapletenosti sedanjega političnega položaja in o nepredvidljivosti
njegovega nadaljnjega razvoja, vsaj na podlagi nekaterih aktov, kakršen je denimo skupščinski poslovnik.
Če bi skupno sejo sklicali na pobudo državnega predsedstva, bi se oba skupščinska zbora sestala, nato pa bi ločeno razpravljala v okviru svojih pristojnosti. Zvezni zbor je denimo že zahteval od državnega predsedstva informacijo o doslej opravljenih pogovorih o prihodnosti države.
Na njegov naslov je prispelo tudi pismo ustavnosti sodišča Jugoslavije o ustanovitvi v državi, in sicer v zvezi s kršenjem ustavnih določil in zveznih predpisov, ZIS pa je poslal pismeno informacijo o ustavno-pravnih odno-
Sivi panterji iščejo pravico na sodišču
Stranka upokojencev je prepričana, da obdavčevanje pokojnin ni v skladu z republiško ustavo
MARIBOR, 19. marca — Sivi panteiji — stranka upokojencev Slovenije, so Ustavnemu sodišču Republike Slovenije poslali predlog za uvedbo postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti zakona o dohodnini. Kot je povedal predsednik stranke mag. Dragan Černetič, menijo, da je 'omenjeni zakon v nasprotju z veljavno ustavo Republike Slovenije.
Sklicujejo se na peto poglavje 254. člena slovenske ustave, ki določa, da mora biti republiški zakon v skladu z ustavo, in na 261. člen, ki govori, da predpisi in drugi splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. V skladu s tem se po njihovem mnenju ne more omejevati pokojnina, ki jo je upokojenec dobil po veljavnih zakonih in ustavi v preteklosti.
Dragan Černetič tudi opozarja na drugi odstavek 261. člena, ki pravi, da imajo lahko posamezne določbe zakona učinek za nazaj le, če je tako določeno z zakonom in če to zahteva splošni interes. Zakon o dohodnini pa po njegovem mnenju ne določa učinka za nazaj in tudi drugega ustavnega pogoja ne izpolnjuje.
V predlogu Ustavnemu sodišču so tudi zapisali, da ustava Re-
Upokojenci se organizirajo na republiški ravni
Ustanoviti nameravajo Demokratično stranko upokojencev Slovenije
LJUBLJANA, 19. marca — Danes je bila v Ljubljani prva seja iniciativnega odbora za ustanovitev Demokratične stranke upokojencev na republiški ravni, ki se bo borila za to, da se položaj upokojencev ne bi veš slabšal. V stranko se bodo lahko vključevali tudi vsi drugi, ne samo upokojenci, ki bodo sprejeli program in cilje stranke, sodelovala pa bo tudi z vsemi, ki si prizadevajo za reševanje problematike upokojencev.
Poleg Demokratične stranke upokojencev v Mariboru sta takšni stranki že doslej delovali tudi v Celju in Ormožu, v več kot dvajsetih občinah pa so tik pred njihovo ustanovitvijo. Zadnji dogodki v republiški skupščini v zvezi s sprejemom sprememb pokojninskega zakona po hitrem postopku pa so pokazali, da je že čas, da se te stranke čim prej organizirajo in povežejo v enotno, demokratično in samostojno upokojensko stranko.	M. Ž.
publike Slovenije v tretjem odstavku 261. člena določa, da lahko zakon za storjena kazniva dejanja velja za nazaj le, če je za storilca kaznivega dejanja milejši. Po njihovem zakon o dohodnini ni milejši, predvsem pa slovenski upokojenci niso kriminalci, da bi lahko uporabili za izdajo spornega zakona omenjeni odstavek 261. člena. Zato menijo, da ni nobene pravne podlage za obdavčitev upokojencev na podlagi zakona o dohodnini; po njihovem mnenju so vse določbe tistih členov, ki predpisujejo obdavčitev upokojencev, nezakonite oziroma v nasprotju z ustavo Republike Slovenije, saj slovenska ustava v 201. členu pravi, da so »na podlagi dela pridobljene pravice neodtujljive«.
VASJA VENTURINI
sih in enostranskih aktih republik, ki ogrožajo delovanje federacije. A o vsem tem pozneje.
Gotovo je le, da bo delo na jutrišnji seji zveznega zbora potekalo po vnaprej določenem dnevnem redu, na katerem je več zakonov iz paketa ZIS, ki naj bi omogočili najosnovnejše delovanje federacije v prehodnem obdobju. Uvodno besedo bo imel podpredsednik ZIS Živko Pregl. BOJANA JAGER
Spet podaljšanje proračunskega leta
BEOGRAD, 19. marca (Tanjug) — Sekretariat ZIS za informacije je danes sporočil, da je bil ZIS zaradi izjemno neugodnih finančnih razmer v federaciji, ki trajajo že nekaj časa, prisiljen skupščini SFRJ že tretjič predlagati podaljšanje lanskoletnega proračunskega leta.
V Metalni
začeli
stavkati
Delavci Tovarne avtožeijavov niso več hoteli čakati na pogovore z ministrom Rejcem
MARIBOR, 19. marca — Delavci mariborske Metalne - Tovarne avtožeijavov in strojev so začeli danes zjutraj, pogajanja sindikata z vodstvom te družbe pa do konca delovnega časa niso dala rezultatov. Kakih 300 delavcev bo zato jutri stavko nadaljevalo.
Za jutri je sicer napovedan pogovor o usodi Metalne z republiškim ministrom za industrijo in gradbeništvo izidorjem Rejcem, toda delavci nanj niso hoteli več čakati. Podobno kot prejšnje mesece se torej utegne zgoditi, da bodo ti pogovori potekali pod. pritiskom ogroženosti socialnega miru v Mariboru in iskanja denaija za plače, medtem pa je usoda podjetja vsak dan bolj negotova. Med drugim tudi zato, ker svetovna konzultanska firma Boz, Allen in Hamilton International, ki sedaj proučuje, ali bi Metalna lahko dobila tudi posojilo mednarodne banke za razvoj, pogojuje svoje nadaljnje delo v Metalni tudi s sodelovanjem republiške vlade. B V.
Bolj potihem kot na glas tudi Hrvaška hiti v osamosvojitev
Kninska krajina, osamosvajanje, katastrofalne in naraščajoča množica brezposelnih priganjajo
OD NAŠEGA DOPISNIKA
ZAGREB, 19. marca — Knin se je že »odcepil« in si prisvojil nekatere krajevne skupnosti šibe niške, draiške in sinjske občine z večinskim srbskim prebivalstvom. Po nezakonitih zamenjavah voditeljev občin Hrvatslu Kostanjica, Glina, Vrginmost in skupščinski krizi v Petrinji zdaj vre na Baniji in Kordona, hrvaška oblast s predsednikom dr. Franjom Tudmanom pa poziva k miru in prebivalstvo opozarja, naj ne naseda provokacijam, ki se na Hrvaškem vrstijo kot po tekočem traka.
Na drugi strani pa je treba priznati, da hrvaška oblast pospešeno išče oporo med Srbi na Hrvaškem, ki tudi na zunaj kažejo večje simpatije do srbske opozicije kot Miloševičevega režima. Predsednik Tudman tudi pravi) da iz dneva v dan dobiva več pisem hrvaških Srbov, ki podpirajo njegovo mirobljuno politiko. Prav to pa hkrati daje oporo »politiki čakanja« na razplet kninskega sindroma, ki jo po svoje določa tudi Miloševičev ultimat, sporočen prek dr. Bori-sava Joviča, da se bo tumusni predsednik v odstopu vrnil v predsedstvo, če bodo na Hrvaškem razorožili paravojaške
Vuk je pokopal boljševizem
Vodja Srbskega gibanja za obnovo trdi, da je čas boljševizma v Srbiji za vselej minil - Napovedani miting združene opozicije so preložili
OD NAŠEGA DOPISNIKA |
BEOGRAD, 19. marca — Ce bi bil svetovalec gospoda Miloševiča, bi mu svetoval, naj se raje kar takoj umakne. To je na današnji tiskovni konferenci izjavil voditelj Srbskega gibanja za obnovo Vuk Draškovič. Tujim in domačim novinarjem je samozavestno potrdil, da je v Srbiji za vedno minil čas boljševizma, da Miloševičeve socialiste podpirajo le starejši Srbi, srbska mladina pa jim je obrnila hrbet.
V ozračju, kakršno že nekaj časa vlada ob podobnih priložnostih, ko Draškovičevi privrženci motijo novinarje s svojimi nastopi, je predsednik Srbskega gibanja za obnovo dejal, da je utrujen od intervjujev, da pa je bil deset let tudi sam novinar, tako da razume težave tega častnega poklica, zato jim bo še naprej na razpolago.
»Napovedani miting resnice, ki naj bi ga organizirala združena opozicija, začel pa naj bi se jutri ob 15. uri na Trgu svobode pred spomenikom kneza Mihaj-la, smo preložili. Zbrali se bomo 27. marca ob 15. uri,« je dejal Draškovič. »Tako smo sklenili zato, da bi hkrati počastili še spomin na 27. marec 1941, ko so Beograd, Srbija in ves naš narod vstali v obrambo pred fašizmom.«
Novi telefonski imenik bo naprodaj že konec marca
Izšel bo v dveh knjigah — Del denarja od davka na telefonski impulz bo vlada zadržala zase
LJUBLJANA, 19. marca — Novi slovenski telefonski imenik, ki bo letos zaradi velikega obsega izšel v dveh knjigah, bo naprodaj 31. marca. Združene ptt organizacije Slovenije bodo do tega datuma počakale zato, ker bodo zadnji konec tedna v marcu izvedeni še zadnji preklopi v telefonskih centralah. V telefonski imenik so vnesene vse spremembe, ki sojih sporočili naročniki do 15. januarja, in vse spremembe, ki so nastale zaradi preklapljanja v centralah.
Karlo Kosem, predsednik odbora za izdajo telefonskega imenika, ki ga je tiskala tiskarna Delo, je na današnji tiskovni konferenci povedal, da je v novem imeniku kar 150.000 sprememb, od tega 50.000 novih telefonskih naročnikov.
V letošnjem aprilu bo v Sloveniji že 450.000 telefonskih naročnikov, od tega 82 odstotkov zasebnih in 18 odstotkov poslovnih telefonov. V naši republiki bo tako prišlo na 100 prebivalcev 21 telefonskih priključkov, do leta 1995 pa naj bi vsako gospodinjstvo dobilo svoj telefonski priključek. Na 100 prebivalcev naj bi torej imeli 35 telefonskih priključkov. Kljub intenzivnemu širjenju telefonskega omrežja
Črnogorski CK še vidi možnost za dogovarjanje
CK ZK Črne gore se zavzema, naj večjo vlogo pri jugoslovanskem dogovaijanju prevzamejo skupščine
TITOGRAD, 19. marca (Tanjug) - Člani centralnega komiteja ZK Črne gore so na današnji seji poudarili, da je kriza v delu predsedstva SFRJ, do katere je prišlo zaradi odstopov in odpoklicev polovice članov tega telesa, dodatno povečala napetost in poglobila spore, ki že nekaj časa vladajo na političnem prizorišču v Jugoslaviji. Kljub temn pa člani centralnega komiteja ZK Črne gore menijo, da še vedno niso izčrpane vse možnosti za demokratičen in miren razplet jugoslovanske politične in gospodarske krize.
O tem priča tudi uveljavitev vloge skupščine SFRJ, ki je bila do zdaj povsem neutemeljeno le
• Centralni komite je sprejel tudi pobudo za spremembo imena. Na kongresu bo članstvo lahko izbiralo med: Demokratično partijo levice, Demokratsko partijo iniciciativ ali pa Partijo nove demokratične levice.
obrobno vključena v pogovore o politični prihodnosti Jugoslavije. Poleg tega bi morala zvezna skupščina oceniti, koliko so bile uspešne dosedanje dejavnosti predsedstva SFRJ, pa tudi zveznega izvršnega sveta, ki, kot meni CK ZK Črne gore, očitno ni sposoben zagotoviti pogojev za najnujnejše delovanje federacije v obdobju do sklenitve dogovora o politični prihodnosti države,
ob tem pa ni sporočil razlogov, ki mu to onemogočajo.
Centralni komite poleg tega meni, da bi v parlamentarnih razpravah na zvezni in republiških ravneh javnosti ponudili informacije, ki so nujne za sprejemanje pravih in smotrnih sklepov. Razna sporočila, s katerimi tako radodarno oblegajo javnost, pa tudi pogosto zelo nejasne in nasprotujoče si izjave posameznih članov predsedstva ali visokih funkcionarjev, namreč povzročajo le še dodatno zmedo in zbujajo čustvene reakcije.
Člani centralnega komiteja ZK Črne gore so se zavzeli za to, da se čimprej skliče skupščina SR Črne gore in ob tem omogoči tovarišu Nenadu Bučinu, da obrazloži, zakaj se je odločil za odstop.
v zadnjem času pa v republiki čaka na priključek od 70 do
100.000	ljudi oziroma bodočih telefonskih naročnikov.
Na današnji tiskovni konferenci smo tudi slišali, da 20-od-stotni davek, ki ga od 15. marca plačujemo v Sloveniji na ceno telefonskega impulza, ne bo v celoti namenjen za razvoj telekomunikacij. Vlada je namreč od vsote, ki jo pričakuje iz tega vira — 343 milijonov dinaijev — pošti namenila 235 milijonov dinaijev, zase pa obdržala 108 milijonov dinaijev.
Novi imenik bo izšel v nakladi
226.000	izvodov (možen bo ponatis) in bo stal 300 dinaijev, trdo vezan pa 400 dinaijev. Imenik bo imel 1970 strani.
MOJCA KAUČIČ
Dejal je še, da bo vsebina omenjenega mitinga odvisna od tega, ali bo srbska skupščina sprejela zahteve opozicije, ki še
• Draškovič trdi, da morajo boljševiki pasti do konca leta, potem pa bi morali predstavniki vseh republik sesti za pogajalno mizo in se pogajati toliko časa, dokler ne bi v državi zagotovili popolnega miru. Socialistična stranka Srbije uživa podporo manjšega dela naroda, njeni privrženci so starejši ljudje, bivši Titovi partizani, vendar pa je treba tudi njih upoštevati...
naprej zahteva odstop predsednika vlade Zelenoviča in njegovega celotnega kabineta. V odgovorih na novinarska vprašanja, med katerimi je bilo tudi vprašanje, kakšna bo usoda sedanje srbske oblasti, je Draškovič dejal:
V Sloveniji je pobotanje odslej obvezno
Slovenska vladaje sprejela ustrezen odlok - SDK bo prijave sprejemala do 8. aprila
LJUBLJANA, 19. marca — Na včerajšnji seji slovenske vlade so sprejeli odlok o obveznem pobotanju obveznosti in terjatev pravnih oseb iz Slovenije. Glede na povprečno mesečno prodajo v lanskem letu (od januarja do septembra) so terjatve na dan mesečno prodajo presegale za 76 odstotkov. Da bi zaustavili nadaljnje gospodarsko nazadovanje, naj bi Služba družbenega knjigovodstva v soboto, 13. aprila, izvedla pobotanje obveznosti in terjatev pravnih oseb, ki imajo sedež v Sloveniji.
Obvezno večstransko pobotanje bo v prvem krogu veljalo samo za pravne osebe s področja gospodarstva, v naslednjih krogih pa se bodo vključile tudi negospodarske dejavnosti, katerih je neprimerno več. SDK bo prijave obveznosti sprejemala do 8. aprila.K. K
»Cas boljševizma je v Srbiji za vedno minil. Večina ljudi je zoper socialiste. Mladi so jim prav vsi obrnili hrbet. Oditi morajo, vendar pa mora biti ta odhod izveden demokratično.
Na današnji tiskovni konferenci so novinarjem povedali, da združena opozicija Srbije (Srbsko gibanje za obnovo, Narodna kmečka stranka, Demokratska stranka, Zveza reformskih sil Jugoslavije za Srbijo, UJDi in Demokratski forum) meni, da odstop Joviča in izjava Miloševiča še zdaleč nista pripomogla k zmanjševanju nacionalnih in političnih napetosti v Jugoslaviji.
Draškovič poleg tgga meni, da bi vsakršno pošiljanje vojske na ulice in njeno nastopanje na političnem prizorišču pomenilo ne le propad jugoslovanske države, pač pa bi takšna nepremišljena poteza naše narode pahnila v položaj s strahotnimi posledicami. Draškovič je na koncu pozval vodilne funkcionaije JLA, naj se nad tem dejstvom resno zamislijo.
SLOBODAN DUKIČ
»formacije HDZ«. Ker pa hrvaški voditelji že od 25. januarja dokazujejo, da so v sosednji republiki nelegalno oboroženi ie kninski vstajniki, Hrvaška pa ima legalno oboroženo le redno in rezervno policijo, je kakršenkoli pogovor o tem neizvedljiv.
Danes je kajpak veliko bolj očitno, kot je bilo 17. avgusta lani, da bi kakršnokoli represivno posredovanje hrvaške države v kninski krajini povzročilo posredovanje vojske, ki sodeč po »aferi Špegelj«, komaj čaka na vsak povod. Vendar pa hrvaška stran ni samo blokirana z Milo-ševidevo Srbijo in vojaško zahtevo, naj naredi red v svoji hiši, temveč tudi z mednarodno javnostjo in z vladami zahodnih držav, ki rešitev jugoslovanske krize vidijo le v demokratični poti, in to zlasti še po dogodkih v Pa-kracu, ki so jih pospremile izmišljene zgodbe o mrtvih in ranjenih, a so resnici na ljubo Hrvaški bolj koristile kot škodovale. Spodbudile so vsaj upor srbske opozicije in študentov na beograjskih ulicah. Zato hrvaški politiki vročo kri hladijo v prizadevanjih, da bi se suverene jugoslovanske republike čimprej dogovorile o prihodnosti na jugoslovanskih tleh, s čimer bi - tako menijo v Zagrebu — tudi odpravili kninski sindrom, ne da bi prišlo do prelivanja krvi.
Ker pa je danes povsem jasno, da se Miloševič z nikomer ne namerava pogajati v škodo svoje ekspanzionistične politike, se Hrvaška v primerjavi s Slovenijo bolj potihem kot naglas pripravlja na popolno osamosvojitev z znanim Tudmanovim reklom, »če se bo odcepila Slovenija, se
Vrnitev srbskih poslancev
PODRAVSKA SLATINA, 19. marca (Tanjug) — Regionalni odbor SDS za Slavonijo in Baranjo je sklenil, da bo vse poslance srbske narodnosti, ki bojkotirajo delo hrvaškega sabora, pozval, naj se prihodnjega zasedanja udeležijo.
razmere v gospodarstvu Hrvaško k odločitvi
bo odcepila tudi Hrvaška«. Prav to pa hrvaški Srbi jemljejo kot grožnjo srboslavski politiki.
Ob vsem tem pa ne smemo prezreti tudi bližajočih se socialnih nemirov, njihovo žarišče pa je prav gotovo množica 250.000 brezposelnih, ki se bo po napovedih Hrvaške SDK do septembra povečala na 350.000. Že sedaj blizu 400.000 zaposlenih dela v podjetjih z izgubo torej vsak tretji zaposleni. Politična kriza jc skoraj povsem otopila prizadevanja za korenite spremembe v gospodarski strukturi in zapletla lastninjenje s spreminjanjem večjih kolektivov v državna podjetja. Navsezadnje jc obramba domovine prva naloga hrvaške politike, kot pravijo v Zagrebu, socialne napetosti pa tudi po svoje pospešujejo prizadevanja hrvaškega državnega vodstva za uspešna pogajanja na zvezni ravni o hrvaški in jugoslovanski usodi.
PETER POTOČNIK
Prenovitelji so za miren razplet krize
SDP BiH je zoper blokado dela državnega predsedstva in vmešavanje JLA
SARAJEVO, 19. marca — Prvi človek SDP Nijaz Durakovič je danes obtožil ZK — Gibanje za Jugoslavijo, da načrtno napada prenovljeno bosansko-hcrcegovsko partijo. Ta rezervna partija za izredne razmere, kot jo j c označil Durakovič, si namreč skuša brez pravne osnove prilastiti dediščino nekdanje Zveze komunistov. Durakovič je tudi menil, da uvedba višje stopnje pripravljenosti JLA ne bi bila ničesar drugega kot uvedba izrednega stanja in se izrekel proti vsenarodnemu referendumu, ki zagotavlja Srbom prednostni položaj.
Podpredsednik SDP Zlatko La-gumdžija je poudaril, da ta stranka v celoti podpira resolucijo evropskega parlamenta iz Strasbourga, šc zlasti zato, ker se je najvišji evropski politični vrh zavzel za nespremenljivost jugoslovanskih notranjih meja. Izrekel se je tudi proti blokadi kolektivnega šefa države, obsodil je vse protiustavne akte v državi, tako tudi razglasitev avtonomije Kninske krajine na Hrvaškem in ukinitev kosovskega predsedstva.	V. E.
Miloševič ni priznal napake
Predstavnik študentov Nebojša Mikilič je srbskemu predsedniku očital, da je republiško vodstvo z napadom na demonstrante naredilo napako
BEOGRAD, 19. marca — Današnji pogovor predsednika Srbije Slobodana Miloševiča s študenti, za katerega je bilo rečeno, da bo potekal javno, je minil za zaprtimi vrati rektorata beograjske uni-
Pogovora so se udeležili le predstavniki posameznih fakultet, in sicer skupine, v katerih so bili študent prorektor, predsednik študentske organizacije in še po trije študentje. Povabljeni so bili tudi njihovi profesorji. Vsak izmed njih je imel v rokah brzojavko, s katero je dokazal, da je bil resnično povabljen. Za študenti je v poslopje stopilo večje število specialcev in telesnih stražarjev Slobodana Miloševiča, potem pa so se vrata univerze zaprla.
Miloševič je prišel na sestanek točno ob dvanajstih. Obkrožalo ga je večje število telesnih stražarjev. Skoraj celo uro po tem je pred rektoratom čakalo precej novinarjev, vendar pa jih stražarji niso pustili v poslopje. Sedma sila je tako ostala pred vrati.
»Srbsko vodstvo, pa tudi vi, predsednik Miloševič, ste 9. marca naredili veliko napako. Če boste priznali, da ste naredili napako, boste naredili nekaj pomembnega za Srbijo in njeno
Zavračajo očitke o oderuštvu
Z obrestmi le varujemo kapital delničarjev, pravijo v Stanovanjsko-komu-nalni banki — Razmišljajo, da bi odplačevanje posojil uredili drugače
LJUBLJANA, 19. marca — Stanovanjsko-komunalna banka d.d. je valcev pridobila tudi znatno imela ob koncu minulega poslovnega leta 5727 milijonov dinarjev mrežo enot (te mora sicer še od-(636 milijonov mark) bilančne vsote, in medtem ko so druge banke kuP>ti)-
v Sloveniji svoj kapital revalorizirale v povprečju za 35 odstotkov, Tako naj bi na primer s pomočjo so ga v tej banki za 67 odstotkov. Na današnjem zboru banke so b/ez večje razprave potrdili poslovanje banke v minulem letu in soglašali s številnimi predvidenimi novostmi v njenem poslovanju v tem letu.	inflacija znašala 120 odstotkov.
Med novostmi, ki jih je napo- prav zato da bi se otresli takih vedal glavni direktor SKB Ivan očitkov in da bi bolje poskrbeli
Stanovanj
Nerad, kaže omeniti predvsem bančni odgovor na številne kritike, češ da banka pri stanovanjskih posojilih odira ljudi s previ-
• Stanovanjsko-komunalna banka je odpisala neizterljive teijatve v višini 5,7 milijona dinarjev na račun zapadlih Litostrojevih dolgov, med sporne in dvomljive (z možnostjo, da jih kasneje vnovči) pa uvrstila za 64,6 milijona dinaijev različnih terjatev, med katerimi se jOt kar za 44 milionov dinarjev nanaša na Elan.
sokimi obrestmi. Kot odgovarjajo v banki, pa ta očitek ne drži, saj mora banka zavarovati svoj kapital, to je kapital delničarjev. Na očitke odgovarja tudi s podatkom, da je lani posojila revalorizirala le s 67-odstotno stopnjo, medtem ko je v Sloveniji
za bančni kapital, v sko-komunalni banki razmišljajo o tem, da bi odplačevanje posojil uredili kako drugače. Ivan Nerad je povedal, da sta praktično le dve možnosti, in sicer, da na eni strani zmanjšajo realne obrestne mere, vendar posojila sproti revalorizirajo v skladu z rastjo maloprodajnih cen ali pa plač. O tem naj bi verjetno kmalu odločil bančni upravni odbor, pri čemer pa se zavedajo neprijetnosti, ker praktično le v tej banki poskušajo ohranjati svoje realno premoženje tudi prek temu prilagojenega odplačevanja posojil, medtem ko v drugih bankah tega, kot je dejal, še ni.
Banki se že precej dobro obrestuje to, da je prevzela posle s prebivalstvom od propadle Komercialne in hipotekarne banke Ljubljana, saj je tako poleg številnih njenih bivših varče-
novih enot (po vsej Sloveniji) zbrali za najmanj 1000 milijonov dinaijev dodatnih hranilnih vlog. Tudi prek tega vira naj bi povečali svojo rentabilnost in donos bančne mreže.
Letos naj bi se bilančna vsota SKB povečala za najmanj 30 odstotkov, seveda pa že dolgo ni poglavitna dejavnost samo kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Kljub temu pa še naprej veliko pričakujejo tudi od poslovanja z občani, pri čemer naj bi bili, kot napovedujejo, pri svojih posojilih v vsem konkurenčni drugim bankam. V tem okviru kaže omeniti podatek z današnjega zbora banke, da bo SKB občanom odobravala dolgoročna stanovanjska posojila predvsem na podlagi njihovih privarčevanih in vezanih namenskih sredstev oziroma na podlagi odkupa dolgoročnih vrednostnih papirjev. Novost je,-da bo banka uvedla odplačevanje dolgoročnih stanovanjskih posojil tudi v povezavi z življenjskim zavarovanjem.
STOJAN ŽITKO
zgodovino,« je v pogovoru s Slobodanom Miloševičem dejal študent Nebojša Milikič. Dodal je še, da je nacionalni interes Srbije demokratična Srbija, ne pa nedemokratični tisk, kot sta beograjska televizija in časopisna hiša Politika.
Miloševič je odgovoril, da brez trdne države ni demokracije, hkrati pa dodal, da je treba vsa sporna vprašnja reševati v parlamentu. Tudi sam sem se zavzemal za to, da bi bil en program beograjske televizije izven-strankarski, je dejal Miloševič.
• Glede posega JLA v Beogradu 9. marca je Miloševič odgovoril, da v pravni državi armada varuje meje, vendar pa na mejnih prehodih ne nadzira in ne odvzema orožja. Poudaril je, da se armada ne bo nikoli vmešavala v politiko te države oziroma vplivala na sprejemanje političnih odločitev. V Beogradu je posegla v dogajanje zato, da bi v interesu vseh prebivalcev Beograda in Srbije preprečila nasilje.
Prizadevamo si ohraniti mir ter po mirni in demokratični poti premostiti jugoslovansko krizo. Odločitve o izstopu iz Jugoslavije ne more sprejeti politični vrh republike, temveč le narod, ki bo to svojo željo izrazil na splošnem jugoslovanskem referendumu, je poudaril Miloševič. Tako nimamo prav nič proti, da bi se na primer Republika Hrvaška odcepila od Jugoslavije, če bi tako na referendumu odločil hrvaški narod. Že na seji predsedstva SFRJ v Sarajevu pa sem poudaril, da v tem primeru ne more s seboj odpeljati srbskega naroda, ki živi na ozemlju Republike Hrvaške, je dejal Miloševič.
Povedal je še, da so ga predsedniki posameznih republik včeraj poklicali po telefonu in predlagali, da bi še ta teden v Beogradu sklicali novo sejo predsedstva SFRJ in nadaljevali pogovore o politični prihodnosti Jugoslavije.
Ne moremo imeti demokracije in večstrankarskega sistema, če ena od strank nabavlja orožje, druge stranke pa imajo le svoj politični program in politično voljo, je dejal Miloševič in poudaril, da se Srbija zavzema za mirno reševanje vseh problemov
ECHO
economic and poiitiea! rep ort of Sfovenia
v Jugoslaviji, da pa prav gotovo niso za mir vsi tisti, ki se skrivaj oborožujejo. Članom predsedstva sem jasno povedal, da bomo v primeru, če ne bodo odvzeli orožja paravojaškim skupinam v Hrvaški, po zakoniti poti oborožili naše ljudi, saj ne moremo dopustiti, da bi bil goloroki narod prepuščen na milost in nemilost oboroženim pripadnikom HDZ.
0 Zavzemam se za to, da se še enkrat potrudimo in skušamo poiskati mimo rešitev za sedanjo krizo. Izhodišča, na podlagi katerih bomo nastopili, so pripravljena v tem duhu, saj naše zahteve ne ogrožajo nobenega dragega naroda, vendar pa branijo pravice srbskega naroda, je dejal Miloševič.
V zvezi z dokumentom predsedstva Jugoslavije in funkcije skupne države jugoslovanskih narodov je Miloševič poudaril, da ni skupne države brez skupne obrambe, zunanjih zadev in enotnega trga oziroma enotne denarne in fiskalne politike in ekonomskih odnosov do tujine. SLOBODAN DUKIČ in Tanjug
DELO
Glavni in odgovorni urednik Dela:
TIT DOBERŠEK
Namestnik glavnega in odgovornega urednika Dela:
DANILO SLIVNIK
Direktor TOZD Delo:
EMIL ŠUŠTAR
Direktor trženja Delo:
JURE APIH
Uredniki:
MIRAN KOREN (centralna redakcija), JANA TAŠKAR. v. d. (notranja politika), MIJA RE-POVŽ (gospodarstvo), STANE IVANC (zunanja politika). JOŽE HORVAT (kultura), JANEZ ZADNIKAR (Književni listi), HELENA KOS (slovensko dopisništvo). ŽELJKO ŠEPETAVO (ljubljansko dopisništvo), OTO GIACOMELLI (šport), UROŠ ŠOŠTARIČ (kronika), ŽELJKO KOZINC (publicistika). BORIS JEŽ (komentarji), JANKO LORENCI (sobotna priloga), GREGOR PUCELJ (znanost), JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija), JANEZ SRŠEN (lektorstvo), BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumentacija), NIKO LAPAJNE (Vikend magazin).
Prav nič mehka varianta vrhovnega vojaškega štaba
Sporočilo vojaškega poveljstva zbuja nelagodnost — Ante Markovič zahteva, naj Slovenija teritorialno obrambo in nabornike prepusti JLA
LJUBLJANA, 19. marca — Jugoslovanski generali in admirali so se danes po treh dneh molka končno le oglasili s sporočilom, v katerem so nakazali prihodnje delovanje armade. Sporočilo štaba vrhovne komande se le deloma razlikuje od tako imenovane mehke variante, ki jo je kot možno reakcijo armade v nastalem jugoslovanskem položaju že včeraj napovedoval slovenski obrambni minister Janez Janša.
V zadnjih dneh so se v javnosti. še posebej pa v nekaterih jugoslovanskih časnikih pojavila namigovanja in celo trditve, da je jugoslovanski vrh razdeljen na jastrebe in golobe (če uniformirane ljudi sploh lahko imamo za golobe). Prvo strujo naj bi vodil šef generalštaba OS generalpolkovnik Blagoje Adžič, ki naj bi bil ob asistenci srbskega dela državnega predsedstva najbolj vnet zagovornik uvedbe izrednih razmer v federaciji. Tej struji nasproti naj bi menda stala obrambni minister Veljko Kadi-jevič in njegov namestnik Stane Brovet.
Iz vsebine današnjega sporočila bi lahko sklepali, da so v vojaškem vrhu sklenili kompromis. Vendar pa se nekateri dobri poznavalci razmer v armadi ne strinjajo s to delitvijo. Ocenjujejo, da je delitev na jastrebe in golobe izmišljena, ter da drži vso zadevo trdno v rokah Veljko Kadijevič. Kot smo že pisali, se ni udeležil ne zadnje seje sicer okrnjenega predsedstva ne seje zvezne vlade, zato nekateri sklepajo, da hoče obrambni minister imeti svojo politiko in je javnost zanalašč pustil v negotovosti, ker se hoče pokazati kot človek integritete in edini možni naslednik kolektivnega šefa države.
Ko mu s preglasovanjem v predsedstvu federacije armadi ni uspelo pridobiti uradnega statusa političnega dejavnika z uvedbo izrednih razmer, se je zdaj, vsaj tako je mogoče razbrati iz sporočila, vojska užaljeno oziroma navidezno umaknila.
Zdaj bodo pri reševanju jugoslovanske krize morali nastopiti politiki, še posebej po včerajšnjem pismu Milana Kučana in Franja Tudmana predsednikom drugih jugoslovanskih republik, v katerem sta jih pozvala na sestanek vseh predsednikov republik. Sestanek najvišjih predstavnikov oblasti suverenih republik
naj bi zamenjal okrnjeno predsedstvo pri nadaljnjih pogovorih o prihodnosti jugoslovanske skupnosti. Kot smo zvedeli, sta to pobudo sprejela že predsednik BiH Alija Izetbegovič in predsednik Makedonije Kiro Gligorov. Kot nam je uspelo zvedeti iz krogov blizu kabineta predsednika predsedstva Slovenije Milana Kučana, pa se je srbski predsednik sinoči menda po telefonu sam oglasil Milanu Kučanu in bolj ali manj potrdil navzočnost na četrtkovi seji predsednikov republik. Sinoči se je
BLAGOJE ADŽIČ
v Ljubljani in Zagrebu mudil tudi VasU Tupurkovski, ki je, kot smo neuradno zvedeli, utrjeval pobudo za nadaljevanje pogovorov o prihodnosti Jugoslavije.
Očitno je, da je vse dogajanje usmerjeno k ohranitvi Jugoslavije. Po nekaterih namigih je ta trenutek prav Slovenija najbolj na udaru, ker je prva odločno povedala, da se bo v primeru državnega udara odcepila. V Beogradu 7.daj ne vedo, kako naj bi nekako disciplinirali Slovenijo — ali z grožnjami ali s koncesijami. Grožnjo pomeni današnje pismo Anteja Markoviča Lojze-
Zapečateni prostori kosovskega predsedstva
Odpravljen še zadnji kosovski organ, kije formalhb obstajal — Albanskim časnikom se čas izteka
OD NAŠEGA POROČEVALCA
PRIŠTINA, 19. marca — Danes zjutraj so Iz Beograda odpotovali predstavniki srbske vlade, katerih edina naloga je bila izpolniti včerajšnji sklep srbske skupščine (danes zjutraj je bil že objavljen v uradnem listu), da se zapečatijo prostori kosovskega predsedstva, edinega kosovskega organa, ki je po razpustitvi kosovske skupščine lani poleti vsaj fprmalno še obstajal.
Zdaj že bivše kosovsko predsedstvo je imelo pet članov: tri Albance, enega Srba in enega Črnogorca. Slednja sta menda že sinoči, takoj po sklepu srbske skupščine, že opravila primopredajo poslov, trije albanski člani pa tega niso želeli storiti. Zato je predstavnikom srbske vlade danes priskočila na pomoč tudi mi-
• Številnim protestom zaradi razpustitve še zadnjega kosovskega organa — predsedstva — sta se danes pridružila tudi Ilaz Kamajli, bivši podpredsednik skupščine Kosova, in Hysen Kajdom^aj, bivši predsednik skupščine. Ilaz Ramajli tako kot drugi, ki so se oglasili, s tem v zvezi ugotavlja, da je odločitev srbskih oblasti nelegalna in nelegitimna, saj lahko predsedstvo razreši samo tisti organ, ki ga je tudi postavil, torej kosovska skupščina.
lica. Omenjenim petim članom kosovskega predsedstva, kot tudi 28 različnim funkcionarjem, ki so še delali v tem organu, so sporočili, da so od danes dalje brez dela, zato naj se jutri nikakor ne skušajo vrniti v svoje nekdanje pisarne.
Edino, kar še morda spominja na nekdanjo avtonomijo Kosova, je izhajanje časopisov v albanščini. Časopisom, ki so že izhajali ob prepovedi Rilindje, so se v zadnjem času pridružili novi, kot Bujku (Kmet, nekakšno nadomestilo za Rilindjo z naklado okrog 40.000 izvodov) ali zasebni Victoria itd. Toda tudi tem grozi skorajšnja ukinitev. Vse omenjene časopise zdaj tiskajo v Rilindjini tiskarni, za katero pa pričakujejo, da bodo srbske oblasti v njej vsak čas uvedle prisilno upravo in nastavile svoje cenzoije.
Sicer je na Kosovu mirno, čeprav iz srbskega vrha vztrajno prihajajo napovedi, da bo tu kmalu prišlo do neredov. Govori se sicer, da bi neodvisni kosovski sindikat v kratkem utegnil začeti akcijo vračanja na delo. Odpuščeni bi se zjutraj zbrali pred vrati svojih uradov, tovarn, bolnic itd. in skušali z mirnimi protesti doseči, da jih zopet zaposlijo. En tak poskus so prejšnji teden izvedli delavci tovarne procesne opreme v Titovi Mitroviči, a jim je prisilni upravitelj zagrozil z milico, zato so se razšli	MILOŠ EKAR
tu Peterletu, v katerem zvezni premier zahteva, naj Slovenija takoj podredi teritorialno obrambo armadi in naj prekliče
• Danes smo tudi zvedeli, seveda neuradno, da se v Srbiji zadeve razpletajo tako, da po nekaterih znakih srbska skupščina jutri ne bo razrešila Borisava Joviča. S tem pa naj bi odpadel tudi scenarij, po katerem bi vojska (Kadijevič) nadomestila šefa države. Srbi bodo najveijetneje izvedli samo spretni manever, se rešili neprimernega Riže Sa-punxhija, namesto njega izvolili drugega člana zveznega predsedstva s Kosova, po možnosti Srba, in tako si povrnili del starega vpliva v predsedstvu federacije.
moratorij za odhod nabornikov iz Slovenija v JLA. Koncesija Sloveniji pa naj bi bila možnost odstopa Veljka Kadijeviča, če bi jo ta poteza pomirila in vrnila nazaj v naročje federacije.
VESO STOJANOV
vr
Štab vrhovnega poveljstva odkrito grozi Sloveniji
Predstavniki slovenskih strank o sporočilu štaba vrhovnega poveljstva — Prav nič prikrite grožnje — Vojska skuša zrežirati konflikte
Tudman in Kučan želita pobuditi dogovarjanje
Namen pobude za sestanek predstavnikov suverenih republik je premakniti dogovaijanje z mrtve točke
ZAGREB, 19. marca (Tanjug) — Kabinet predsednika Republike Hrvaške je objavil obrazložitev pisma hrvaškega predsednika dr. Franja Tudmana in slovenskega predsednika Milana Kučana predsednikom republik. V njej je rečeno, da sta oba predsednika v položaju, ki je nastal z odstopom predsednika predsedstva SFRJ dr. Borisa va Joviča in z izjavo predsednika Republike Srbije Slobodana Miloševiča, včeraj predlagala »sestanek najvišjih predstavnikov oblasti suverenih republik zaradi dogovora o demokratičnem izhodu iz politične in državne krize«.
Pobudo sta že sprejela predsednika predsedstva Republike Bosne in Hercegovine Alija Izet-begovič in predsednik Socialistične republike Makedonije Kiro Gligorov, po telefonu pa je povabljen tudi predsednik Republike Srbije Slobodan Miloševič, je rečeno v sporočilu kabineta, ki ga je objavila agencija Hina.
Namen sestanka je nadomestiti sestanek okrnjenega predsedstva SFRJ, na katerem bi relevantni republiški predstavniki na podlagi priznanja suverenosti republik zadevo premaknili z mrtve točke. Najvišji republiški predstavniki naj bi se v prihodnjih, , j pogovorih* j ( . sporazumeli o gospodarskih, političnih in — nič manj- pomembnih — obrambnih in zunanjepolitičnih odnosih med suverenimi republikami pa tudi o minimumu funkcij prihodnje jugoslovanske skupnosti. To, kar te štiri osebnosti političnega življenja države, ki s takim sestankom soglašajo, spodbuja, je trdna odločenost za miroljubno in demokratično odpravo politične in državne krize v SFRJ.
Oba predsednika s predlogom o pogajanjih na najvišji republiški ravni tudi potrjujeta, da je nujno ohraniti kontinuiteto dela, začetega v predsedstvu SFRJ.
»V sedanjih dramatičnih političnih razmerah ni mogoče izpodbijati legitimnosti delovanja vrhovnih predstavnikov oblasti v republikah in članov predsedstva SFRJ za novi sporazum o ureditvi prihodnje skupnosti ali zveze, ki so pripravljeni sodelovati in s pogovori rešiti problem prihodnosti SFRJ.
V novem položaju, v katerem ne moremo pričakovati, da se v predsedstvu SFRJ da sprejeti ali uresničiti kakršenkoli sklep, menimo, da je mogoče nadaljevati samo s pogajanji med suverenimi republikami. Na njih naj sodelujejo člani predsedstva SFRJ ali predstavniki, ki jih bo imenovalo predsedstvo, pa tudi predsednika zvezne skupščine in zveznega izvršnega sveta.«
Novi položaj zahteva spremembo načina pogajanj, ker je dosedanji preprečeval odkrita in
znosna pogajanja med suverenimi republikami. Preglasovanje
v predsedstvu SFRJ je bilo očitno metoda, ki nasprotuje funkciji našega najvišjega organa še zlasti zato, ker si je vojaški vrh poskušal v predsedstvu SFRJ na ta način priboriti status neizogibnega političnega dejavnika v državi, četudi bi moral zaradi tega razglasiti izredne ukrepe in izredno stanje.
Na koncu obrazložitve je še rečeno, da sta predsednika Tudman in Kučan predlagala, »naj bo sestanek 21. marca v Zagrebu, pripravljena pa sta se dogovoriti tudi za srečanje v kakem drugem, mestu, če' so.tam> za sestanek primerne razmere« ' >i
Bo pogovor vodil Jovič?
Hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman je povedal, da se Miloševič strinja s pogovorom, toda le če bi se srečali na sestanku, ki ga je sklical Jovič
OD NAŠEGA DOPISNIKA
ZAGREB, L9. marca — Na izredni tiskovni konferenci za tuje časnikarje na Banskih dvorih v Zagrebu je predsednik Republike Hrvaške dr. Franjo Tudman poudaril, da ne verjame v vojaško posredovanje pri razreševanju jugoslovanske državne in politične krize, kajti po njegovem mnenju sta bili Hrvaška in Jugoslavija v zadnjih mesecih kar trikrat soočeni z nevarnostjo vojaškega puča, nazadnje v času od 12. do 15. marca.
Tridesetim tujim novinarjem je dr. Franjo Tudman zaupal, da je skupen predlog Hrvaške in Slovenije, njegov in Milana Kučana, o četrtkovem sestanku predsednikov jugoslovanskih republik v Zagrebu ali Ljubljani podprl celo Slobodan Miloševič, ki pa je ob tem obvesti! hrvaškega predsednika, da je podoben sestanek na isti dan na zvezni ravni sklical dr. Borisav Jovič.« Vsi bi morali priti na Jovičev sestanek,« je menda izjavil Miloševič. Ali si je potemtakem Borisav Jovič glede svojega odstopa premislil ali pa je to nekakšna nova igra, ki je za zdaj še ni mogoče razvozljati?
Na več novinarskih vprašanj je dr. Tudman odgovoril, da se Hrvaška ne namerava vmešavati v notranje zadeve Srbije, čeprav je res, da je celo SPO Vuka^Dra-" škoviča prosila hrvaško časopis-
no agencijo Hina, da bi prek nje objavljala svoja sporočila za javnost, da ima srbska opozicija povsem drugačen odnos do hrvaške politike kot Miloševičev režim, da je danes kninsko odcepitev obsodil tudi Vuk Draškovič itd. Vendar pa Hrvaška, pravi dr. Franjo Tudman, ne bo na silo zlomila srbskega upora v Kninski krajini in drugod po Hrvaškem. Rešitev je po njegovem mnenju mogoče doseči s političnim dogovorom na zvezni ravni, s pravnimi sredstvi in šele na koncu — če bi odpovedali prvi dve možnosti — bi prišla v poštev represija
V primeijavi z Janezom Janšo hrvaški predsednik pri razpletanju jugoslovanske krize ne daje takšnega pomena dogodkom v Sovjetski zvezi. »Dogmatske šile sAVzhodni Evropi-'resda dajejo injekcije podobnim silam
LJUBLJANA, 19. marca — Predstavniki slovenskih strank obsojajo sporočilo štaba vrhovnega poveljstva, ker ga razumejo kot vmešavanje vojske v politične probleme in tudi kot odkrito grožnjo naši republiki.
komande nastopa in nekaj sporoča jugoslovanski javnosti! Ni jasno, ali generalštab sploh še priznava zvezno predsedstvo kot vrhovnega komandanta ali pa se je s tem že sam razglasil za vrhovnega komandanta. To pa bi v bistvu pomenilo, da je v državi že prišlo do vojaškega puča. V sporočilu je vrsta protislovij, logičnih nejasnosti, na koncu sporočila štab zagotavlja, da se ne bo vpletal v politično razreševanje razmer v državi, pri tem pa je popolnoma jasno, da se vpleta že s tem sporočilom samim. Po eni strani štab sporoča, da predsedstvo njegovih predlogov ni sprejelo, po drugi pa že napoveduje vrsto ukrepov, ki so po svoji vsebini prav tisti, ki jih je predsedstvo zavrnilo. Kar zadeva Slovenijo, si po tem sporočilu generalštab prevzema kompetence slovenskega parlamenta in slovenske države in se neposredno vmešava v razreševanje političnih problemov Jugoslavije. Slovenija po mojem nima kaj čakati in ima samo eno možnost — da čimprej uresniči plebiscitno voljo slovenskega naroda. Zato mora slovenski parlament takoj uveljaviti samostojnost slovenske države.«
Slovenija ne sme odlašati
Dr. JOŽE PUČNIK (SDSS):
»Sporočilo štaba, ki je po mojem mnenju dovolj nejasno, da se lahko razlaga tako ali drugače, ne odgovori na bistveno vprašanje — v čigavem imenu štab vrhovne
v Jugoslaviji, vendar je naša usoda tako rekoč v naših rokah,« je
• TITOGRAD, 19. marca (Ta-njug) — Pripravljen sem, da v skladu s sklepi skupščine SR Črne gore sodelujem v vseh oblikah medsebojnih stikov, ki naj bi prispevali k iskanja izhoda iz politične in gospodarske krize v Jugoslaviji, je rekel predsednik črnogorskega predsedstva mag. Momir Bulatovič. S tem v zvezi je dejal, daje pripravljen sodelovati na seji predsedstva SFRJ, ki je sklicana za 21. marec v Beogradu. Hkrati je rekel, da se mu
zdi čudno, zakaj sta Franjo Tudman in Milan Kučan predlagala, da bi bila na isti dan seja najodgovornejših predstavnikov suverenih republik. Ta predlog po njegovem namesto k umirjanju vodi v nove razdore in etiketiranja.
poudaril hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman. »Te sile potiskajo Slovenijo iz Jugoslavije, da bi Jugoslavijo laže spremenile v Srboslavijo. V takšni državi pa Hrvaška pod nobenim pogojem ne>bo!Ostala	c
PETER POTOČNIK
Mnenja strank o jugoslovanski krizi
ŠTUDENTI S SVOJO GLAVO — V današnjem skupnem sporočilu delegacije Srbov in Črnogorcev s Kosova ter Zveze študentov Beograd, ki so ga izdali po sinočnjih pogovorih, je rečeno, da interesov srbskega naroda in prebivalcev Srbije ne smejo ogrožati nikakršni strankarski spori, še zlasti pa ne manipulacije različnih posameznikov. Prav zato obsojamo vse poskuse strank, ki skušajo manipulirati s študentskim mitingom.
V času zasedanja skupščine Srbije je nesprejemljivo kakršno-
koli zborovanje političnih organizacij. Tak zunajparlamentarni pritisk na najvišje organe bi še zlasti v sedanjih razmerah Srbiji prizadejal strahotno škodo.
Cilj študentskega mitinga je bil ohraniti svobodo javne besede in objektivnega obveščanja, ne pa spodkopavati legalne institucije države Srbije, je še rečeno v sporočilu.
Dosledno se bomo zavzemali za ohranitev temeljnih načel demokracije in mirnega delovanja zakonitih institucij države Srbije s Slobodanom Miloševičem na čelu.
Zahtevajo prepoved delovanja Socialistične stranke Srbije
BEOGRAD, 19. marca (Tanjug) — Republiškemu javnemu tožilstvu Srbije so danes predložili zahtevo generalnega sekretarja Srbskega gibanja za obnovo Milenka Radiča, da pri vrhovnem sodišču Srbije sproži hitri postopek za prepoved delovanja Socialistične stranke Srbije.
V	obrazložitvi zahteve je rečeno, da »Socialistična stranka Srbije s svojim delovanjem med prebivalci Srbije pa tudi do prebivalcev drugih republik podpihuje nestrpnost« oziroma da »temelji delovanje te stranke na širjenju sovraštva, finančnih zlorabah, zlorabah javnih glasil, podjetij in organov oblasti«.
V	pismu javnemu tožilstvu med drugim poudarjajo, da je Socialistična stranka Srbije v času pred volitvami obljubljala mir, blaginjo, intenzivno investicijsko obdobje in trdnost, jasno pa je, da stranka vseh teh obljub ni sposobna izpolniti.
POZIV DEKANOV - Dekani srbskih pravnih fakultet so na svojem današnjem rednem sestanku v Beogradu med drugim ugotovili, da je položaj v državi zapleten in v zvezi s tem poslali pismo skupščini SFRJ. »Menimo, da je naša dolžnost, pozvati skupščino SFRJ kot najvišji organ oblasti v državi, naj odločneje in složneje išče racionalno in demokratično pot za rešitev iz splošne krize, v katero je zašla jugoslovanska skupnost.
KAJ SE KUHA V ARMADI? (Foto: Joco Žnidaršič).
Z ODSTOPI REŽIRAJO KRIZO — Odstopi Borisava Joviča, Nenada Bučina in Jugosla-va Kostiča ter govor Slobodana Miloševiča gotovo ne prispevajo k zmanjšanju mednacionalnih in političnih napetosti v državi, marveč ravno nasprotno povzročajo še večjo zmedo in strah v vsej Jugoslaviji, je med drugim rečeno v sporočilu, ki ga je objavila srbska združena opozicija. To pravi, da se »zagovorniki preživelih idej očitno boje mirnega in demokratičnega razpleta drame v državi, ki bi pomenil tudi njihov dokončni odhod z zgodovinskega prizorišča, zato so se odločili, da bodo režirali ustavno krizo oziroma povzročili vojaški udar«. Združena opozicija opozarja, da bi bili pošiljanje vojske na ulice in njen prihod na politično prizorišče nepremišljeni potezi, katerih posledica ne bi bil le zlom Jugoslavije, marveč tudi vpletanje vseh narodov v tragične dogodke.
»Dr. Borisav Jovič, Nenad Butin in dr. Jugoslav Kostič nedvomno imajo pravico odstopiti. Mi pa pozivamo srbsko in črnogorsko skupščino, naj nemudoma izvolita nova člana predsedstva SFRJ in naj bosta to človeka, ki se bosta zavzemala za razumno in demokratično rešitev jugoslovanske krize, ne pa za nenehno povzročanje kaosa in za uporabo tankov,« je rečeno v sporočilu.
Odkrita vojaška grožnja
FRANC	ZAGOŽEN
(SKZ—LS): »Sporočilo seveda kaže, da je armada v veliki zadregi. Namesto da bi se ravnala po legitimnem in edino legalnem sklepu svojega vrhovnega komandanta — to je predsedstva — samostojno nastopa z nekim sporočilom javnosti, s katerim praktično presega svoje pristojnosti. Tudi tiste, ki ji jih daje sedaj.veljavna zvezna ustava.' Armada si jemlje Tickatere^političrre pristojhbstil in frMahktrriaVŠezatf-1 nje posegla tudi v kakšne demonstracije, tako kot se je to že zgodilo v Beogradu. To pa ji po drugi strani omogoča, da takšne proteste tudi inscenira. Sporočilo kaže, da armadni vrh ne priznava zveznih institucij, ni jasen njegov odnos do predsedstva.
Generalštab očitno nima koncepta, to pa pomeni, da lahko od njega v vsakem trenutku pričakujemo nova presenečenja. V nečem pa je sporočilo jasno: armada se bo vtaknila v posamezne zadeve, če bo kdo po njenem mnenju ravnal po svoje. To pa je direktna grožnja Sloveniji in njenemu samoosvajanju.«
Armada hoče biti razsodnik
MIRAN POTRČ (SDP): »Ker je generalštab zasedal tri dni, je zagotovo vsako besedo večkrat pretehtal, sam pa lahko govorim
samo o prvih vtisih in ocenah njegovega sporočila. Želel bi, da bi bilo to sporočilo mogoče razumeti predvsem v miroljubnem tonu, bojim pa se, da je drugače — namreč, da sporočilo pomeni, da armada ne dovoljuje nobenih enostranskih odločitev republik, da bo JLA posegla v kakršnakoli dogajanja v Jugoslaviji, ki bi po njeni oceni pomenila kakršenkoli spor med pripadniki posameznih narodov, med različnimi strankami. Da bo torej armada prevzela vlogo političnega razsodnika o tem, kdaj in v katerih primerih je njeno ukrepanje potrebno. Čeprav je legalizem v državi ta hip seveda zelo dvomljiva stvar, republike imajo svoje dokumente, na katere se sklicujejo — pa sc armada zelo legalistično sklicuje na svojo pozicijo, položaj, pristojnosti, kakršne naj bi imela po ustavi. Iz tega izvaja sklepe in pristojnosti, ki jih objektivno nima več. Če si jih vzame, pa to praktično pomeni uzurpacijo politične moči in oblasti.«
Vojaški vrh neti spore MARJAN PODOBNIK (SKZ-LS): »Če gledam na izjavo oziroma sporočilo štaba vrhovne komande v kontekstu dogajanj v zadnjih dneh, potem je to po mojem mnenju ena od trših variant armadnega ukrepanja. Armadi gre torej vse po zastavljenih načrtih, njen namen očitno ni reševanje mednacionalnih sporov, ampak njihovo netenje, in to bo razlog za njeno posredovanje. Osebno ocenjujem, daje čas zelo ugoden za to, da Slovenija in slovenska skupščina naredita tisti dokončen korak k osamosvojitvi. Čas je ugoden tudi zato, ker so tudi izjave nekaterih naših sosedov v zadnjih dneh izrazito naklonjene temu, da bodo te države upoštevale našo odločitev. Kakršnokoli drugačno reševanje na jugoslovanski ravni in zanašanje nanj je po 'moj?.m mnenju nesmiselno:«'"'	1	":
Vojski mesto, ki ji gre FRANCE TOMŠIČ (SDSZ): »Že to, da predsedstvu SFRJ pripravlja rešitve armada, se mi zdi nekaj povsem nemogočega. To je popoln absurd in predsedstvo tega nc bi nikdar smelo dovoliti, ampak bi moralo imeti za to svoje strokovnjake. Prav zato, ker ni tako, je seveda mogoče, da armada posreduje ob političnih sporih svoja avtonomna stališča in nam pripoveduje, kako sc bo v< različnih situacijah obnašala. Armada bo vsekakor morala slej ko prej spoznati, da tako ne more ravnati in da mora spoštovati mnenja in predloge demokratično izvoljenih predstavnikov republik. Naloga teh pa je, da armadi povedo, kje je njeno mesto. To napihovanje mednacionalnih sporov je armada skušala izrabiti za to, da bi pokorila demokratične sisteme in oblast zlasti na Hrvaškem in v Sloveniji.«
Anton Rupnik:
BALTIK NA ® BARIKADAH
(Burna pomlad ’91 v Litvi, Latviji in Estoniji)
Pogled na statistične tabele pove, da so sredi 19. stoletja Rusi predstavljali neznatno manjšino poldrugega odstotka, medtem ko je bilo na litovski zemTji več kot desetina Židov, skoraj toliko pa tudi Poljakov. Tudi v medvojni Litovski republiki Rusov ni bilo več kot 2,5 odstotka (Poljakov 15.3. Židov pa 8,3 odstotka).
Vsa razmerja so se obrnila na glavo šele po drugi svetovni vojni. Stalinski režim je najprej nasilno deponiral dobršen del litovske inteligence, sem pa naseljeval oficirje in preverjene direktorje vsezveznih podjetij. Z njimi so prihajale brigade gradbenikov. Pribaltik je ves čas po vojni veljal za Ruse kot pribežališče, kjer se da bolj kulturno živeti, bolje pslužiti. Pod plaščem raznarodovalne ideologije (ustvarjanje sovjetskega naroda) so se priseljenci nove vrste vedli čisto drugače kot prejšnji: niso se niti malo prilagajali navadam in jeziku, saj je veljala resnica, da so povsod doma, ker je vse to Sovjetska zveza in povsod ruski jezik edini uradni. Najhuje je to, pravi Natalija Kazatkina, ker med priseljenci zadnjih desetletij praktično ni predstavnikov humanitarne inteligence. Gojila se je narodnostna segregacija. Rusi so prihajali v novo zgrajene stanovanjske bloke ali celotna naselja.
Pravzaprav tole ni nikakršna posebnost Li-
tve, saj so pojavi čisto ruskih satelitskih mest še bolj drastični kje v Estoniji in ljudje v malih oglasih vnaprej povedo, da ta in ta mestna četrt ali soseska ne pride v poštev, ker je pač čisto ruska.
Gradbeni tehnik ne čuti nikakršne potrebe, da bi se zanimal za litovsko kulturo, še manj njegov delovodja in delavci — pa vsi skupaj živijo zaprto v svojem krogu, tudi tu seveda brez kulturnega življenja, razlaga vire konfliktov direktorica ruskega centra.
Sistem je porajal mednacionalne konflikte
Konflikti so tako rekoč neogibni. Nomenkla-turaa politika, ki so jo vodili tako v »centru« v Moskvi kot v republiških središčih, se ni nikoli zanimala za usodo narodov in manjšin. Iz Moskve so pošiljali v republike svoje prever-
• Ob eni od vpadnic v Vilni-us naletiš na večje parkirišče, kjer je vedno vsaj en avtobus s poljsko registracijo, zraven pa še nekaj osebnih avtomobilov z one strani litovske meje. Na sami cesti sicer ni opozorila, za kaj gre,.vendar vsak Poljak ve, da tu, na robu Vilniusa, leži zakopano srce njihovega medvojnega državnega voditelja Jožefa Pilsudskega, in to skupaj z materjo, kot izvemo na nadgrobni plošči. (Mimogrede: v Augustinčičevi galeriji v Klanjcu pa je ostal velikanski kip konjenika Pilsudskega). Noben prospekt litovske prestolnice ne omenja te-
ga starinskega pokopališča Rasos, še manj pa seveda vabi na romanje k Pilsudske-mu, saj jim je prav ta general odtrgal vzhodno Litvo.
Odnosi med Litovci in Poljaki so na moč zapleteni in podvrženi čustveni presoji. Oba naroda sta dve stoletji skupaj nosila veliko mogočno državo, ki je segala tja do Črnega morja. Litovci danes radi ponatiskujejo ali kar na novo rišejo zemljevide, s katerimi poudarjajo, da so velik zgodovinski narod in da so imeli mogočno državo. Ko pa kje v Varšavi ali Krako-wu poslušaš poljske muzejske
vodiče, pridno zamolčujejo dejstvo, da so bili njihovi Ja-gieloni — Jagailoviči v bistvu Litovci. Poljaki so svojim severnim sosedom vsilili svoj jezik za uradni v državnih zadevah. Litovci so dolga stoletja trpeli pod poloni-zacijo. Ko pa jim je Pilsud-ski hotel dokončno polemizirati vilniusko okrožje, se je razbohotilo pravcato sovraštvo proti Poljakom. Ne nazadnje je tudi v tem še danes razlog, da s tolikšno težavo sklepajo kompromise s svojimi Poljaki. Dosti lažje, in to kar uspešno, pa se oba režima dogovarjata na relaciji Vilnius—Varšava.
jene odposlance, v republikah pa so gojili domačo politično elito. Rusi v Litvi niso nikogar zanimali, prav tako ne Poljaki. Nikakršnih društev, nikakršnih ukrepov ni bilo, ki bi varovali narodnostno identiteto teh ljudi. Zdaj so se prebudili ne le Litovci, marveč tudi Poljaki in Rusi in vsi drugi. Vsi pa se čutijo prevarane,
zapuščene.
Tako kot v vseh republiških središčih in večjih mestih najdemo tudi v Vilniusu (in Rigi in Tallinnu) rusko dramsko gledališče. Kulturni center se opira pretežno na izobražence, ki delajo v gledališču.
Pa zastopanost Rusov v politiki, v državni upravi Litve? Natalija Kazatkina ne skriva zaskrbljenosti spričo dejstva, da so izredno redka ruska imena v teh službah, to pa zato, ker se je rusko prebivalstvo preveč slabo integriralo v litovsko družbo, pa zdaj ne more ali noče prevzemati svojega deleža odgovornosti. Je pa hkrati res, da z druge strani tudi nihče ne kaže posebnega zanimanja za to, da bi pomagal integrirati potencial, ki ga v sebi skriva rusko-jezični del prebivalstva, zlasti v gospodarstvu in tehniki, pravi Kazatkina. »To so pač težave mlade demokracije,« dodaja ne brez skrbi za prihodnji razplet odnosov.
Sovjetski človek je vzgojen tako, da sta mu država in partija določali vlogo in od njega zahtevali, zdaj pa naj bi sam pokazal, kaj hoče in zmore, sam predstavil svojo osebnost. Zlasti i. pri Rusih bo to še težko šlo.
Litva ima od vseh treh baltskih republik najbolj boleče ozemeljsko vprašanje. Najbolj cinično je adute Moskve v bitki s »sajudisti« in Landsbergispm predstavil komentator konservativnega dnevnika Sovjetskaja Rossija Alek-sandr Gelbah. Če vrhovni sovjet Litve pravi, da je pakt Molotov—Ribbentrop nezakonit in torej ne more priznati posledic, ki so iz njega

OSRAMOČENI PROMOSKOVSKI LIDERJI — Burokjavičius in Šved sta voditelja litovske KP, ki je ostala v sklopu vsesovjetske in ki je poklicala ruske tanke na pomoč. Po litovsko ima priimek Burokjavičius v korenu rdečo peso, pa zato kroži po Vilniusu krilatica, češ da pridelajo dosti svoje, pa ne potrebujejo ravno uvožene švedske rdeče pese. Iz naramnic sovjetskih vojaških uniform je sestavljen kljukasti križ, zraven pa je Gorbačov v družbi s Sa-damom Huseinom. (Foto: A. R.)
sledile — potem naj ve, da je ena neposrednih posledic dogovora med Stalinom in Hitlerjem bila prav v tem, da so Litvi oktobra 1939
predali Vilno in Vilensko okrožje, pa z njimi še nekatere beloruske rajone. »Ta tajni sporazum je torej tudi treba po isti logiki razglasiti za nezakonit z vsega začetka,« izziva novo litovsko vodstvo glasilo KP Ruske federacije. Za takšno postavljanje vprašanja pa navaja pravne, zgodovinske in moralne razloge, kot pravi komentator. Vilno (po poljsko Wilno) in vse okrožje so skozi stoletja naseljevali v glavnem Poljaki, Belorusi in Židje. Litovcev je bilo v samem mestu in okolici neznatna manjšina. »Okrožje so osvobajali med vojno sovjetski vojaki, ob podpori obeh poljskih armad, krajo-we in ludowe, pa tudi beloruskih partizanov. Vilno so iz ruševin dvigovali njeni prvotni prebivalci, pa še tisti, ki so jim priskočili na pomoč iz vse Sovjetske zveze kot delavci in strokovnjaki. Šest milijonovur so prostovoljno odaela-li za obnovo mesta. Šele konec 50-ih in v začetku 60-ih let pa se je začelo množično priseljevanje v Vilnius tistih Litovcev, ki so prišli iz mest in vasi osrednje Litve. Sem so prišli v udobna stanovanja, ki so jim jih zgradili ‘migranti1, ‘mankurti‘ (pohabljenci, op. A. R.), 'okupatorji* in podobni. Dobivali so šefovske fotelje v ministrstvih in upravah, visoke položaje v administraciji in podjetjih.«
Odprta pa ni samo litovska meja na vzhodu, marveč je enako problematična tudi na zahodu, nadaljuje »žgečkanje« komentator Sovjetske Rossije.
Sovjetska armada je bila tista, ki je januarja 1945 osvobodila nemško mesto Memel in sosednje nemške rajone. »Treba je reči, da sta Memel in vse širše območje okoli njega poprej nekaj stoletij pripadala Nemčiji. Le 15 let sta bila v Litvi kot avtonomija. To območje sploh ni bilo predano Litvi, marveč Sovjetski zvezi kot zmagovalki v veliki domovinski vojni v boju proti fašizmu.«
Podržavljenj u se ne bo mogoče izogniti
Že zato ne, ker v zasebni lasti ni dovolj kapitala, je rekel dr.
Jože Mencinger ob predstavitvi osnutka zakona o privatizaciji
LJUBLJANA, 19. marca — »Z osnutki zakonov o privatizaciji, o agenciji R Slovenije za privatizacijo in o skladu R Slovenije za razvoj je le malokdo zadovoljen. Kritizirajo jih tisti, ki so jih prebrali, in še bolj tisti, ki jib niso, tisti, ki jih razumejo, in tisti, ki jih ne, stranke v koaliciji in stranke v opoziciji. Z njimi je nezadovoljna neupoštevana znanost, predvsem znanost tistih, ki so še pred nekaj leti pisali traktate in doktorate o družbeni lastnini, zdaj pa jih zanima predvsem donosnost privatizacije,« je v nvodnem govoru na zasedanju vseh treh skupščinskih zborov med drugim dejal podpredsednik slovenske vlade dr. Jože Mencinger.	»
Potem je omenil najpomembnejše spremembe osnutka zakona o privatizaciji v primerjavi s predlogom za izdajo zakona: zakon je zdaj bolj enostaven: definicija družbenega kapitala je spremenjena in zajema tudi izvenposlovno pasi-vo; spremenili so področja, za katera velja zakon; vsako namero privatizacije je treba javno objaviti; uvajajo sistem rezervacij sredstev oziroma delnic podjetja za zahtevke nekdanjih lastnikov, s čimer ščitijo tako nekdanje kot tudi nove lastnike, kar omogoča tudi časovno usklajenost med tem zakonom, zakonom o denacionalizaciji in zakonom o zadrugah; prejšnja interna privatizacija postane odprta za druge fizične in pravne osebe v večinski lasti fizičnih oseb; natančneje razmejuje prodajo podjetij od dokapitalizacije, pri čemer računajo na to, da bo avtonomna privatizacija predvsem dokapitalizacija, saj bi tako podjetja ohranila kupnino. Strah, da se bo država obogatila, pravi Mencinger, je tako odveč, kvečjemu bo postala revnejša. Natančneje so določene metode ocenjevanja podjetij. Znižali so pogoje za gotovinska vplačila na 10 oz. 15 odstotkov, povečali so popuste na 30 odstotkov z dodatkom enega odstotka na vsako leto zaposlitve do skupnega zneska 50 odstotkov oz. 20 tisoč DEM. Likvidna sredstva iz privatizacije se po zaključnem računu prenesejo na R Slovenijo in za potrebe SPIZ.
V skupščinskih odborih in v javnosti so oblikovali nove predloge za spremembe, ki jih je mogoče upoštevati, ne da bi podrli osnovno zasnovo zakona, pravi dr. Mencinger. Gre predvsem za predloge o izenačitvi ugodnosti pri avtonomni dokapitalizaciji s tistimi pri prodaji, za predloge o drugačnih popustih in uidi o brezplačni razdelitvi dela delnic podjetja zaposlenim kot dodatni spodbudi za nakup odločilnega deleža navadnih delnic. Naštel je še nekatere druge predloge in dodal, da je izvršni svet pripravljen sprejeti vse tiste, ki ostajajo v okviru treh načel, in sicer, da gre za decentralizirano namesto centralizirane, kontrolirano namesto nekontrolirane, odplačno namesto neodplačne privatizacije .
»Zakonu očitajo, da bo pripeljal do podržav-Ijenja. Da, do tega bo prišlo, če za podržavlje-nje štejemo prenos delnic brez pravice upravljanja na sklad kot državno ustanovo in če ne upoštevamo, da gre za prenos delnic brez pravice upravljanja, ker gredo na sklad prav zato, ker za privatizacijo ni dovolj kapitala. Prav gotovo bo prišlo tudi do podržavljanja podjetij, ki jih ni mogoče privatizirati, ker jih nihče noče. Toda kakšne so druge možnosti? Splošna, brezplačna razdelitev, ki naj bi bila najbolj pravična in s katero naj bi takoj našli lastnike? Brezplačno razdelitev si želijo vsi, medtem ko bi delnice
kupili le nekateri. Vendar kaj bi delili, ne vemo. Kako bi pravično delili, vemo še manj in kako bi se s tem povečala gospodarska učinkovitost, vemo najmanj. Vsi bi postali nekakšni delničarji slovenskega družbenega premoženja, kar smo že, z delniškimi papirji bi zdaj dobili to napisano, spremenilo pa se ne bi nič. Vsi bi še naprej ostali lastniki vseh strojev, nihče pa ne bi bil lastnik svojega. Denimo, da bi do brezplačne razdelitve delniških papirjev prišlo pred letom dni. Veliko tistih, ki bi jih dobili, bi z njimi kupilo delnice Elana. Njegova vrednost bi silno narasla, Elan pa bi prav tako propadel. Temeljni problem družbene lastnine je namreč ravno njena neučinkovitost, ki izhaja iz slabega upravljanja s premoženjem v lasti vseh v primerjavi z upravljanjem s premoženjem v zasebni lasti, in iz neprestanega odtekanja premoženja,« je slikovito ponazoril dr. Mencinger.
Zadrege, ki nastajajo pri poskusu privatizacije, s katero naj bi slovensko gospodarstvo pridobilo učinkovitost evropskih, so po Mencingerjevem mnenju razumljive. Poskus spremeniti socialistično gospodarstvo tako, da bi pridobilo učinkovitost kapitalističnega in ostalo v bistvu socialistično, kjer bi bili vsi lastniki, je po njegovem tudi obsojen na neuspeh. Ali se bo takšno gospodarstvo spremenilo v kapitalistično, kjer bodo nekateri lastniki, drugi pa ne, ali pa bo ostalo neučinkovito. Splošno nezadovoljstvo z zakonom, ki poskuša rešiti nerazrešljiv problem, kako uskladiti gospodarstvo učinkovitost s pravičnostjo, je torej povsem razumljivo.
Ne glede na to, kdo bo pisal nov zakon, če bo ta osnutek zavrnjen, pa je očitno nekaj, pravi dr. Mencinger. Z zakonom o privatizaciji je treba pohiteti, teoretičnega odgovora, kako ga prav narediti, najbrž sploh ni, če pa je, bi bil, ko bi ga našli, že odveč. Vse bolj očitno je, da bo družbeno premoženje kmalu razgrabljeno in da ga bodo razgrabili najbolj podjetni in iznajdljivi. Zakonodajo, ki bi družbeno premoženje učinkovito varovala pred solastniki, si je težko zamisliti. Nacionalizacije, ekspropriacije, kolektivizacije, agrarne reforme in drugi nasilni odvzemi zasebnega premoženja so povsem omajali veljavo moralnih norm. Kot pravi dr. Mencinger, so si prilaščali pravzaprav vsi, nekateri s posojili po negativni obrestni meri, drugi s stanovanjskimi pravicami, tretji z utajami davkov ipd. Po njegovem mnenju je zakon o privatizaciji prišel ob nepravem času, čeprav je del programa vlade pri vzpostavljanju normalnega sistema in odcepljanja od Jugoslavije. Bilo bi drugače, če bi ga imeli prej in ne v času globoke gospodarske recesije, je končal svoj uvodni govor dr. Jože Mencinger.
Zakon o privatizaciji ustrezen kompromis,
Poslanci vseh treh zborov slovenske skupščine so sprejeli osnutek zakona o privatizaciji - Bo pokojninski sklad nekakšen »filter« med delavci in delničarji? - »Ne sme priti do subjektivnih presoj in vplivov«
LJUBLJANA, 19. marca — O paketa osnutkov privatizacijskih zakonov — o privatizaciji podjetij, o agenciji za privatizacijo in o skladu za razvoj — so razprave v vseh treh skupščinskih zborih potekale kritično, vendar v glavnem naklonjeno osnovnim privatizacijskim načelom slovenskega modela privatizacije družbenih podjetij.
To naklonjenost je po eni strani mogoče razumeti, saj so slovenski poslanci osnutek zakona o privatizaciji podjetij lani v jeseni že obravnavali. Zdajšnji osnutek se sicer bistveno ne razlikuje od takrat predlaganega koncepta, vendar je mogoče sklepati, da bo predlagatelj moral v »tretji rundi«, ko bodo poslanci obravnavali predlog zakona o privatizaciji podjetij, precej bolj odločno zagovarjati, zakaj določenih pripomb in sugestij ni mogel upoštevati. Pričakujemo torej lahko, da bodo razprave bolj vroče šele čez mesec dni, ko naj bi vlada pripravila predlog zakona. Njihovih tehtnih pripomb, še zlasti zahtev po dostopnejših pogojih (nižanje pragov, kot so to poslanci najpogosteje imenovali) za avtonomne metode privatizacij in rahljanje moči sklada za razvoj, verjetno ne bo mogoče preveč ohlapno spregledati, saj bo privatizacija nasploh »prizadela« vsaj 1200 slovenskih podjetij .
Zakon o privatizaciji podjetij, ki torej vpeljuje decentralizirano, kontrolirano in odplačno privatizacijo, tudi v očeh kritičnih poslancev ostaja primeren kompromis. Parlamentarna kritika se torej ravna po mnenju podpredsednika vlade dr. Jožeta Mencingerja, ki je v uvodnem govoru med drugim dejal, da je vlada (kot predlagatelji zakona) pripravljena sprejemati predloge v okviru že omenjenih treh načel. Že zdaj pa, če se opremo na uvodno razmišljanje Mencingerja, vlada računa, da bo pri avtonomnih metodah, ki se v sedanji gospodarski situaciji kažejo kot najrealnejše, predvsem prevladovala metoda avtonomne dokapitalizacije. Strah pred močno državo je po mnenju podpredsednika neutemeljen, saj bo po njegovem mnenju država v prihodnje le še revnejša. Drugi opciji, brezplačni delitvi družbenega premoženja, vlada seveda ni naklonjena, saj delitev vodi v nadaljevanje dozdajšnjega položaja, ko smo bili vsi delničarji. Prizadevanja — postati kapitalistično učinkovit in pri tem ne spreminjati naših socialističnih osnov — so po podpredsednikovem mnenju obsojene na neuspeh.
V vseh treh zborih so se razprave precej vrtele prav okrog možnosti, koliko je mogoče »prage« pri avtonomni privatizaciji še znižati in kako, kot je dejal socialist Viktor Ža-
O denacionalizaciji še kar strpno
Parlamentarna razprava o osnutku zakona je bila dokaj mirna, verjetno pa se bodo poslanci razgreli v kasnejših fazah - Precej nejasno, kakšne bodo posledice
LJUBLJANA, 19. marca — Zakon o denacionalizaciji, s pomočjo katerega naj bi po zelo grobih ocenah republiškega združenja razlaščenih
lastnikov — Pirnatov sekretariat niti teh nima — prišlo do premoženja ali vsaj odškodnine okoli 50.000 bivših lastnikov oz. približno 200.000 njihovih dedičev, na današnjem zasedanju ni vzbudil toliko vznemiije-nja, kolikor bi ga bilo mogoče na njegove povsem nepredstavljene in zato tudi neugotovljive ekonomske in socialne posledice pričakovati. Nadvse veijetno predvsem zato, ker je šele v fazi osnutka. Kot domnevajo opazovalci, je morebitne velike bitke pričakovati šele v naslednji fazi.
Medtem ko je Miran Potrč v ime- I LDS je tudi podprla odločitev za-
nu prenoviteljev osnutek zavrnil, pa je Hubert Požarnik dejal, da SDZ izhodišča, cilje in predlagane rešitve podpira, saj želi, da se storjene krivice popravijo. Edini večji pomislek ima ta stranka zaradi »preohlapnosti in nedorečenosti tistega dela zakona, ki govori o vračanju premoženja Cerkvi«; v kateri smeri. Požarnik ni povedal. Temeljna izhodišča zakona so sprejemljiva tudi po mnenju LDS. čeprav ima ta, kot je bilo mogoče razbrali iz sorazmerno dolgega govora Mileta Šetinca, precej več pripomb. Kot je dejal, se je treba upreti predvsem zahtevam nekdanjih lastnikov po vrnitvi izgubljenega dobička. Z nacionalizacijo po vojni namreč niso bili prizadeti samo ti. ki so izgubili svoje premoženje in s tem tudi potencialni dobiček. pač pa tudi vsi ostali, mnogo številčnejši sloji prebivalstva, ki s prehodom na državno lastnino sploh nikoli (z izjemo redkih in strogo nadzorovanih obrtnikov) niso imeli možnosti pridobivanja podjetniškega in drugega kapitala.
konodajalca, da nekdanji lastniki, ki niso državljani Slovenije, nimajo pravice do vrnitve premoženja, in do strogega obravnavanja, ko gre za vprašanje lastnine Cerkvi. Navsezadnje so s tem, da Cerkev ne more biti veleposestnik, opravile že meščanske revolucije.
Miran Potrč (SDP) je menil, da zakon o denacionalizaciji prinaša številne posledice, med drugim tudi to. da bo denacionalizacija zdaj prizadela celo več ljudi kot pa prejšnji odvzemi lastnine. Gre pač za ljudi, ki so v dobri veri uporabljali to premoženje. Poseg v lastninsko pravna razmerja je lahko problematičen, kar kažejo tudi izkušnje iz nekaterih drugih držav, podobno pa je zelo problematična ustavna podlaga za ta zakon. Vsekakor bi bilo treba zakon o denacionalizaciji sprejeti z dvotretjinsko večino.
Predstavnik svobodnih sindikatov je v DPZ predlagal, naj se nič ne vrača v naravi, zakon pa naj se sprejema z dvetretinjsko večino, socialist Dušan Semolič predlaga, naj se ob morebitni vrnitvi premo-
ženja v naravi hkrati vzpostavijo tudi takšna dolžniško-upniška razmerja v zvezi s to nepremičnino, kakršna so bila ob nacionalizaciji.
• Kljub temu, da so se poslanci zbora združenega dela večkrat vprašali, ali so se dovolj pretehtano spustili v proces denacionalizacije in ali so sploh izračunali, ali bo slovenska država to zmogla, so brez večje Razprave sprejeli osnutek zakona o denacionalizaciji. Sklenili so, naj bi postopek obravnave in sprejema tako zakona o denacionalizaciji kot tudi zakona o privatizaciji in stanovanjskega zakona potekal hkrati. Sklenili so še, naj bi materialnopravna vprašanja denacionalizacije zadružnega premoženja uredili z zakonom o zadrugah, procesno-pravna pa z zakonom o denacionalizaciji. Prav tako naj bi v postopkih denacionalizacije kot upravičence upoštevali tudi določene pravne osebe. Odločili so se še, naj bi tista sporna vprašanja, ki bi oteževala sprejem zakona o denacionalizaciji, uredili s posebnimi predpisi in se tako izognili blokadi sprejema tega zakona.
Ivan Pučnik iz kmečke stranka zagovarja, naj bodo v naravi vrnjene prav vse nepremičnine, ki jih je še mogoče vrniti. To velja tudi za Cerkev.
Rajko Pirnat je v imenu predlagatelja zakona med drugim menil, da bodo pripombe temeljito proučili in
že zdaj se mu nekatere zdijo uporabne. Opozoril pa je tudi na pavšalne očitke, ki so zanj nesprejemljivi — tako denimo tudi o posledicah tega zakona. Zavrnil je še trditve, da za zakon o denacionalizaciji ni ustavne podlage in meni, da zakona ni treba sprejemati z dvotretjinsko večino.
Še pred glasovanjem o zakonskem osnutku pa je Jože Školč (LDS) predlagal, naj bi izvršni svet ocenil, koliko bo vse to državo tudi stalo, češ da nas mora skrbeti, kot je nato menil še Janez Kopač, tudi kot davkoplačevalce, kako bomo zagotovili 'dovolj denarja za odškodnine, ki ne bodo izplačane v naravi, pač pa z obveznicami ipd. Školč je menil, da bi morali doseči, da bi Cerkev jasno povedala, koliko svojega bivšega premoženja namerava zahtevati nazaj, kar pa je krščanski demokrat Ciril Kolešnik ostro zavrnil, češ da Školčevo stališče ni liberalno, ker provocira Cerkev, da bo ta kriva, če bo država bankrotirala. To pa ni dobronamerno in za ta predlog res ni mogoče glasovati, kot je menil Kolešnik. V repliki mu je bilo nato odgovorjeno, da pač ni natančno poslušal in da se je predlog nanašal na to, da je cerkev v zakonu posebej izpostavljena. Medtem ko je DPZ s prepričljivo večino izglasoval pripravljeni sklep o sprejemu zakonskega osnutka, pa jih je s Školčevim predlogom od 51 poslancev soglašalo le 19.
kelj, »omehčati« skoncentrirano moč sklada za razvoj. Kot pomoč pri mehčanju moči tega sklada so nekateri poslanci prepoznavali pokojninski sklad. Omeniti pa tudi velja, da jih je kar nekaj neobhod-no potrebni začetek lastninskega spreminjanja družbenih podjetij pogojevalo tudi z lastninskim spreminjanjem bank.
Država kot vrhovni skrbnik?
Zakon o privatizaciji, ki ga sicer socialist Dušan Semolič, ki je začel razpravo v družbenopolitičnem zboru, ceni, po njegovem mnenju še ne zagotavlja učinkovitega poslovanja, po drugi strani pa uvaja državo kot vrhovnega skrbnika. Za podjetja, ki še poslujejo pozitivno, in to na račun slabih plač, so pogoji avtonomnih metod privatizacije nedosegljivi. Prav ta podjetja bodo torej morala upravljanje prepustiti skladu, ki bo po mnenju Semoliča kot paradržavna institucija predstavljal veliko koncentracijo politične moči in zaradi katerega se po njegovem mnenju slovenska politika ne bo skoncentrirala v parlamentu, pač pa v skladu. Privatizacijski izkupički naj bi se vračali v celoti nazaj v podjetje, ne pa v tekočo porabo. Prodaja podjetij naj bi prišla v poštev predvsem pri malih in srednjih podjetjih, je menil prenovitelj Milan Balažič, ki se med drugim zavzema za korporacijsko strukturo podjetij. Upravne odbore korporacij naj bi sestavljali delavski sveti in ljudje iz državne agencije, ki bi tudi odločili, da 40 odstotkov premoženja dobijo delavci in menedžment, četrtino pokojninski sklad, naslednjo četrtino drugi javni finačni skladi, preostanek pa naj bi se ponudil trgu. Povpraševanja po odkupih podjetij bo zaradi finančno omejenih prihrankov naših ljudi malo, to pa ne govori v prid hitri privatizaciji, je dejal Balažič, zato naj bo v ospredju delitev in ne prodaja družbenega premoženja. Najšibkejša točka vladnega privatizacijskega koncepta, ki ga LDS, kot je dejal MOe Šetinc, v glavnem podpira, so previsoki pragi tako avtonomne privatizacije kot avtonomne dokapitalizacije. Delitveni varianti LDS nasprotuje, saj je po njihovem mnenju utopična in bi jo tudi ljudje po določenem času prepoznali kot politično prevaro. V zakon o privatizaciji bi LDS dodala možnost, da se od 25 do 30 odstotkov družbene lastnine prenese kot trajna vloga na pokojninski sklad, saj bi od dividend, ki bi jih skladu prinašal ta kapital, -imeli koristi vsi prebivalci. Šetinc je tudi opozoril na potrebo po vzpostavitvi mehanizma, ki bi že v fazi, ko bi bivši lastniki vložili zahtevke, omogočala ocenjevanje verjetnosti zahtevkov.
Tudi socialist Viktor Žakelj je pritegnil mnenju drugih poslancev, da so namreč cenzusi avtonomnih privatizacij previsoki in kot taki postavljajo pod vprašaj uresničljivost projekta samega. Sicer pa je tudi dejal, da je treba povezavo sklada in izvršne oblasti omehčati, kar naj bi se že prepoznavalo pri sami organizaciji in zahtevani javnosti sklada in agencije, in predlagal, da bi z večjim številom skladov lahko moč enega sklada distribuirali. Kot možnost, ki naj se vendarle prouči, je omenil t. i. Ribnikarjev pokojninski sklad, saj bi prav ta varianta pripeljala tudi do podrobnega spreminjanja pokojninskega sklada. V imenu zbornice je zakon podprl tudi dr. Marjan Kocbek, ki se je med drugim zavzel za izboljšanje pogojev avtonomnih privatizacij; za varstvo pred možnimi šikanami bivših lastnikov in za modernizirano državno skrbstvo. Sicer pa brez tega zakona, po njegovem mnenju, ni poti v Evropo, hkrati pa tudi ni mogoče zaustaviti procesa hkratnega lastninskega sistema, ki že zdaj nastaja in ki ga bo težko popravljati.
Zakon o privatizaciji bi moral, kot je dejal socialdemokrat France Tomšič, omogočiti hitro lastninjenje; biti bi moral pravičen tako do bivših lastnikov kot do zdaj zaposlenih, pa tudi do upokojencev, kmetov. Pri sprejemanju zakona gre res za politično odločitev, toda
dobro bi bilo, da bi jo z 51 odstotki pozitivnih glasov potrdili.
Skupaj z zakonom o privatizaciji podjetij bi kazalo podpreti tudi pripravo zakona o privatizaciji bank, kajti brez lastninske ureditve teh ne bo prišlo do prave privatizacije, je menil Tomšič. V prid hitri privatizaciji, je dejal, bi bilo treba razmišljati o 15-odstotni brezplačni razdelitvi družbenega kapitala med polnoletne zaposlene državljane in dodatnih 15 odstotkov med državljane nasploh. Od deset do 15 odstotkov z avtonomnimi metodami privatizacije odkupljenega družbenega kapitala ne bo koristnih, saj sklad ne bo sposoben obvladovati vsega preostalega neodkupljenega kapitala slovenskih podjetij.
Krščanski demokrat Janez Gajšek je menil, da mora agencija v vsakem primeru privatizacije dati soglasje, sicer pa tudi predlagal, da naj bi, predvsem v strateško manj pomembnih podjetjih imeli tujci možnost več kot 49-odstotnega lastninskega deleža. V vsakem primeru naj bi po njegovem mnenju vlada in agencija večinski delež tujcev tudi odobrila.
Tone Peršak je v imenu SDZ zelo podprl predlagani osnutek zakona. SDZ, kot je nadaljeval Peršak, se strinja z vzporednostjo privatizacije in denacionalizacije, vendar pa denacionalizacija ne bi smela ovirati privatizacije. Tudi v tej stranki menijo, da so limiti pri avtonomnih metodah previsoki, popusti premalo atraktivni. Stranka želi tudi izvedeti, kako potekajo pilotski poizkusi privatizacije in koliko so njihovi rezultati že vključeni v zakonski osnutek. SDZ zlasti podpira avtonomno dokapitalizacijo, saj ta pušča denar v podjetjih.
Prenovitelj Emil M. Pintar je menil, da dilem ne bo odpiral iz strankarskih nagibov, temveč zato, ker je za tako izjemno pomembno problematiko, kot je privatizacija, potreben konsenz, sicer bo za posledice privatizacije odgovoren le Demos. Privatizacija po Pintarju da, vendar previdno. Do zakona, ki bo privatizacijo omogočil, moramo priti, je dejal, saj že zdaj zamujamo kar nekaj mesecev. Pintar zaradi konsistentnejše socialne strukture ne nasprotuje popolnoma delni delitvi družbenega premoženja, pri prodaji svetuje previdnost, saj bi nas nevarnost ekskluzivne prodaje pripeljala v podobne težave, kot so jih imeli Madžari, previden pa bi bil tudi pri nacionalizaciji, ki naj podjetij ne bi pehala v narobe države. Kot popolnoma nerazumljivo je označil zakonsko možnost, po kateri rezervirani zahtevki bivših lastnikov, ki se izkažejo za neutemeljene, ostanejo v lasti občine. Pintar se je tudi spraševal, zakaj zakon ne obravnava privatizacje trgovine, dela prometnih podjetij in bank. Še zlasti slednje, monopolne kot so, bi lahko pozitivne vplive privatiziranih podjetij precej razrahljale.
Franc Golja (LS) je poudaril, da je zakon potreben in nujen, pa tudi, da se lastnina le enkrat daje v trajno last in se nikoli več ne sme odvzeti. Tudi on je predlagal dodatno metodo privatizacije: brezplačen prenos delnic na delavce. Nasprotoval je posojilom za nakup delnic. Predlagal pa je tudi amandma, po katerem bi morala podjetja, ki so se preoblikovala po zakonu o podjetjih, vzpostaviti prvotni status in na tej osnovi izpeljati privatizacijo.
Franc Zagožen (SKZ-LS) je menil, da morajo popusti pri odkupu
Predloga za zakon o mladinskih svetih niso izglasovali
Zbor občin na zasedanju parlamenta prejšnji teden ni izglasoval predloga za izdajo zakona o mladinskih svetih Šlovenije (ostala dva zbora sta glasovala za). Po usklajevanju so poslanci tega zbora danes ponovno obravnavali to točko dnevnega reda. Potem ko so se Ervin Anton Schwarz-barti, Franci Feltrin in Ivan Čer-nej (vsi Demos) izjasnili, da bodo glasovali proti, ker vzroki, zaradi katerih predlog »ni šel skozi« pretekli teden, še vedno niso drugačni — šlo naj bi le za željo po pridobitvi sredstev in možnosti vplivanja na mladino — so poslanci s 15 glasovi za, 18 proti in devetimi vzdržanimi to točko še enkrat »vrgli«.
Strah pred zlorabo medijev
Jaša Zlobec: Ni dovolj prepisati določb, ki veljajo v Zahodni Evropi, potrebna je varovalka, ki bi preprečila politično zlorabo medijev
LJUBLJANA, 19. marca - Zbori slovenske skupščine imajo na dnevnem redu tudi predlog za izdajo zakona o javnih glasilih. Zakon, ki naj bi ga parlament sprejel v običajnem, tristopenjskem postopku, naj bi po evropskih zgledih opredelil predvsem postopke za uresničevanje temeljne človekove pravice do obveščanja in obveščenosti ter ustavne določbe o svobodi tiska in drugih oblik javnega obveščanja. Predlagatelj — vlada torej — v utemeljitvi prvih tez zakona pravi, da bo zakon urejal tista vprašanja, ki so skupna za vse vrste javnih glasil, medtem ko bodo specifiko s področja radiofuzije urejali drugi normativni akti (zakon o RTV Slovenija, zakon o radiofuziji ipd.)
komisija). Ob načelni podpori,
Zakon tudi ne bo urejal statusnih in organizacijskih vprašanj organizacij, ki se ukvarjajo z javnim obveščanjem, ker bodo ta vprašanja urejali drugi splošni predpisi (zakon o podjetjih, zakon o zavodih ipd.), pač pa bo urejal le vprašanja ustanavljanja javnih glasil, njihove pravice in obveznosti, temeljna vprašanja stanovske organiziranosti novinarjev ter način uresničevanja pravice do objave mnenja, odgovora in popravka. Uredil naj bi tudi status tujega tiska in njegovih predstavnikov v republiki Sloveniji.
Predlog za izdajo zakona o javnih glasilih so pred današnjim zasedanjem pretresli nekateri skupščinski odbori in komisije (odbor za kulturo, odbor za notranjo politiko, komisija za informiranje, zakonodajno-pravna
ki jo je predlog za izdajo zakona dobil, so se pojavila tudi številna resna in tehtna opozorila na predlagane teze, posebej na 3. a tezo, ki predvideva, da bi se z zakonom ali odlokom občine oziroma mesta posamezne dejavnosti javnega obveščanja lahko določile kot javne službe. Zakonodajno-pravna komisija je, denimo, opozorila predlagatelja, da pušča povsem odprt odnos ustanovitelja do nacionalnih glasil, odgovornost in vlogo novinarjev ter vpliv uporabnikov na javna glasila, da je premalo dorečen do pravic narodnosti na področju javnega obveščanja in omejitve vpliva države na javne medije.
V zboru združenega dela, ki je predlog za izdajo zakona danes že podprl, so bili ti pomisleki in
bojazni podkrepljeni še z novimi argumenti. Franček Rudolf je v imenu komisije za informiranje zahteval, da se 3 a teza črta iz predloga in posredoval splošno mnenje članov komisije, da naj bodo časopisne hiše podjetja in ne zavodi. Roman Jakič je predstavil stališče poslanskega kluba Liberalno demokratske stranke, ki meni, da teze zakona niti niso tako slabe, kot so glede na zlo-gasni in na srečo propadli zakon o medijih z začetka dela novega parlamenta pričakovali, saj ohranjajo nekatere demokratične standarde, osvojene že v času t. i. starega režima, denimo soglasje novinarskega kolektiva pri imenovanju odgovornega urednika. Varovalka — »če z zakonom ni drugače določeno«, je najbrž namenjena obrambi obstoječega zakona o RTV, kar se liberalnim demokratom ne zdi sprejemljivo. Tudi oni so se odločno zavzeli za črtanje teze 3 a, ki odpira prostor političnim zlorabam. Glavno past v tezah zakona pa so našli v prehodnih določbah, naperjenim zoper medije, ki še niso organizirani kot podjetja. Zanje zakon predvideva dvopartitni svet kot organ upravljanja, ki nato imenuje odgovornega urednika. Iz obrazlo-
žitve tez izhaja, da to zadeva dediščino bivše SZDL, v njej pa bo najbolj atraktiven primer Dela, ki še vedno ni organizirano kot podjetje. Če bo to določilo sprejeto — pravijo liberalni demokrati — se nam ponovno obeta repriza bojev za politično oblast nad mediji, kakršno smo imeli priložnost doživljati pri RTV. Liberalni demokrati predlagajo, naj tam, kjer so novinarski kolektivi že prevzeli nase ustanoviteljske pravice bivše SZDL, ostane tako kot je, morebiten prenos teh pravic na pravega lastnika pa naj bo prepuščen pogodbenim odnosom v postopku privatizacije. Tam pa, kjer se ustanoviteljske pravice SZDL prenašajo na družbenopolitične skupnosti, naj urednike imenuje tripartitni svet, -v katerem bi imeli svoje predstavnike v enakih deležih: ustanovitelj, novinarski kolektiv in javnost oziroma »civilna družba«.
Stane Stanič, minister za informiranje, je delegatom dejal, da so se v razpravi pojavljala mnenja, češ, da ima vlada s tem zakonom nekaj za bregom, da pa bo zakon nazadnje tak, kakršnega bo želel ta parlament. Jašo Zlobca (LDS) pa je vseeno zanimalo, kakšne cilje so imeli pred seboj predlagatelji zakona, češ da ni dovolj prepisati rešitev, ki veljajo v razviti Evropi, ob tem pa pozabiti na varovalke, ki tam ščitijo avtonomijo javnih medijev.
Predlog za izdajo zakona o javnih glasilih je podprl tudi zbor občin,
seveda s priporočilom, naj izvršni svet pri pripravi zakonskega osnutka upošteva pripombe in predloge iz razprave. Družbenopolitični zbor pa razprave o tezah zakona danes ni končal in jo bo nadaljeval jutri.
Stališče kluba Liberalno-demo-kratske stranke je v zboru občin pojasnjeval Jože Zakonjšek. Posebej je poudaril, da bi bilo podržavljanje ustanoviteljskih pravic naj-slabši možni način razpleta pravnega vozla, ki ga je za seboj pustila pokojna SZDL, češ da bi nam to prineslo kopico političnih afer š la radio Kranj, vse skupaj pa bi se ponovilo ob naslednjih volitvah.
Marcel Stefančič (SDZ) je najprej dopolnil poročilo komisije za informiranje, ki da se je zavzela tudi za to, da narodne manjšine dobijo zakonsko možnost sousta-navljanja in ustanavljanja javnih glasil.
Aurelio Juri (SDP) je opozoril, da se poudarek na tržni usmerjenosti javnih glasil iz uvodnih tez v nadaljevanju spremeni v očitno težnjo po podržavljanju, razvidno zlasti v tezi 3 a in prehodnih določbah. Država naj ne krni avtonomije medijem, poskrbi pa naj za takšne pogoje, da bo kljub majhnemu in omejenemu trgu možna konkurenčnost med glasili. Podprl je participacijo novinarjev pri imenovanju urednikov in vplivu javnosti na programsko politiko, ki da mora biti zagotovljena ne glede na lastništvo medija. Zamisel o novinarski zbornici je podprl, a pod pogojem, da bo odprta. Posebej pa je poudaril potrebo po zakonski ureditvi pravic nacionalnih skupnosti na področju javnega obveščanja.
V družbenopolitičnem zbora so o zakonu o javnih glasilih doslej govorili le trije razpravljalci. Milan Balažič (SDP) se je odločno zavzel za avtonomnost javnih glasil in njihove neodvisnosti od političnih strank. V Sloveniji se po njegovem mnenju spet skuša vzpostaviti nadzor ene stranke oziroma koalicije nad mediji.
Osnutek zakona o zadrugah se rojeva prepočasi
LJUBLJANA, 19. marca - Ko so poslanci zbora občin govorili o osnutku zakona o zadrugah, so menili, da je to eden najvažnejših kmetijskih zakonov, ki ga je treba sprejeti še letos, sicer bo nastala občutna škoda.
»Država mora z ekonomskimi ukrepi podpirati zadružništvo, morda pa bi bilo dobro sprejeti celo dva zakona: enega za kmetijske zadruge, drugega pa za zadrušni-štvo,« je rekel Alojz Metelko •(Demos).
Janez Žampa (Demos) je opozoril, da zadružniki niso skupina revežev, ampak skupina ljudi, ki dela, ustvarja in skuša svoj pridelek prodati po tržni ceni.
Nekaj poslancev zbora občin je še menilo, da je zakon preobsežen, prepodroben, da se rojeva prepočasi. Pa še eno od vprašanj: kakšen je status stanovanjskih zadrug in kakšna njihova funkcija, saj tega osnutek ne določa.
delnic biti enaki za vse državljane sicer ne bodo vsi v enakem položaju. Predlagal je tudi ustanovitev agencije za razvoj kmetijstva in kmetijskega sklada.
Rajko Lesjak, ki je nastopil v imenu Zveze svobodnih sindikatov, pa je dejal, da je zakon o privatizaciji za delavce in gospodarstvo vsaj tako pomemben, kot je za Slovenijo zakon o plebiscitu. Ker zakon posega na ustavno področje, je predlagal, da naj ga sprejmejo z dvotretjinsko večino. Opozoril je tudi na velike možnosti korupcije pri ocenjevanju vrednosti podjetij, zato je predlagal, naj cenilci in vsi zaposleni v Skladu in Agenciji ob nastopu dela in po zaključku prijavijo svoje premoženje.
Ob koncu razprave je v družbenopolitičnem zbora prišlo do zapleta, ko je predsednikovemu predlogu sklepa — naj zbor sprejme osnutek in naj predlagatelj pripravi predlog zakona — s svojim predlogom sklepov nasprotoval Miran Potrč (SDP). Ta je predlagal nekoliko zapleten sklep, ki pravi: zbor ugotavlja, da med poslanci in poslanskimi klubi obstajajo dvomi o ustreznosti koncepcijske zasnove zakona: izvršni svet naj poskuša poiskati rešitve, ki jih bodo stranke soglasno sprejele če soglasje ne bo mogoče, naj izvršni svet pripravi predlog zakona, vendar mora od predložitve do obravnave v zborih preteči najmanj 30 dni. Predsednik zbora dr. Ludvik Toplak je od Mirana Potrča želel izvedeti, ali to pomeni, da zbor sprejme osnutek, ali ne. Po dokaj obširni razlagi, kaj njegov predlog pomeni, je Potrč bistvo odgovora strnil takole: »da in ne«. Z glasovanjem je zbor Potrčev predlog zavrnil, pred glasovanjem za predsednikov predlog sklepa pa se je oglasil še Emil Milan Pintar (SDP), ki je pojasnil, zakaj bo glasoval zoper tak predlog: septembra, ko so obravnavali prvi osnutek zakona o privatizaciji, so od izvršnega sveta zahtevali, da oblikuje strokovne skupine za pripravo tega zakona. Tega ni storil. Sklenili so tudi, naj se sprejetje tega zakona pospeši, del vladajoče koalicije pa je dosegel, da se je ta zakon štiri mesece zadrževal v izvršnem svetu. V obeh primerih gre za manipulacijo, SDP pa naj bi bila kriva, da zadržuje sprejetje tega tako potrebnega zakona.
Na koncu je družbenopolitični zbor sprejel osnutek zakona.
Poročali so: Vinko Vasle, Marko Pečauer, Majda Vukelič, Darja Verbič, Slava Partlič, Silva Čeh, Andrej Poznič, Mija Repovž, Tonja Slokar in Stojan Žitko.
IZ OČI V OČI — Šef ljubljanskih prenoviteljev dr. Lev Kreft in slovenski kulturni minister dr. Andrej Capuder na zasedanju skupščine (Foto: Igor Modic)
Zbor občin: izdelati simulacijo v praksi
Od zakona o privatizaciji pričakujemo čudeže, pa teh čudežev ne bo, smo lahko slišali na zbora občin, ko so razpravljali o osnutku zakona o privatizaciji. »Sem za takšno privatizacijo, v kateri naj vsakdo obdrži tisto, kar je pridelal «
Poslanci, ki so sprejeli osnutek zakona, so sicer k njemu imeli še vrstno pripomb. Miloš Urbančič (Demos) je na primer dejal: »Kaj pa kmetje: Vsaka država se industrializira iz kmetijskega dohodka. Minulega dela kmetov pa v tem zakonu ni nikjer. Industrija se torej privatizira, kmetje pa ostajajo praznih rok.« Priča smo bili še mnenju, da ni znano, kdo so delničarji, še manj pa so znane metode, po katerih se bodo sredstva delila, in sicer delila po pravilu pravičnosti v vsem slovenskem prostora. »Vrniti se morajo tja, kjer so bila ustvarjena,« je poudaril Anton Rojec (Demos), tako ne bi prišlo do subjektivnih presoj in vplivov. Med delničarje in delavce pa je treba postaviti nekakšen filter: najboljši filter so na eni strani pokojninski sklad, na dragem pa banke.
Poslanci zbora občin so menili še, da v osnutku zakona o privatizaciji ni upoštevana ideja, naj se del družbenega kapital deli med zaposlene, temveč se le vztraja pri prodaji delnic s popustom. Predlagali so tudi, naj se izdela simulacija učinkov tega zakona v praksi.
Zbor združenega dela o privatizaciji
Poslanci zbora združenega dela so sveženj zakonov s področja privatizacije sprejeli pravzaprav zelo na hitro. V osnutku zakona o Agenciji republike Slovenije za privatizacijo in osnutku zakona o Skladu republike Slovenije za razvoj skoraj ni bilo razprave, nekaj več je je le bilo o osnutku zakona o privatizaciji podjetij. Poslanci so osnutek podprli, saj omogoča lastninjenje in s tem določitev titu-larja lastninske pravice na družbeni lasti, to pa sta bistvena vzvoda pri ekonomski preobrazbi republike. Franc Grašič je predlagal, naj bi vlada omilila pogoje za privatizacijo — predvsem avtonomno privatizacijo in avtonomno dokapitalizacijo — kajti drugače bo prišlo do prevelikega podržavljenja v podjetjih, ki teh pogojev ne bodo mogla izpolniti. Andrej Muren (SDSS) je sodil, da predlagatelj zakona ni upošteval pripombe te stranke, in sicer naj bi del družbenega kapitala razdelili med državljane Slovenije. Dejan Murko (LDS) je dejal, da sta še vedno previsoka praga (to je odstotka vplačanih delnic), tako pri avtonomni privatizaciji kot tudi pri avtonomni dokapitalizaciji. Zavzel se je, naj izvršni svet pripravi tudi zakon o lastninjenju bank.
Zbor združenega dela je osnutke vseh treh zakonov sprejel in vladi naložil, naj v mesecu dni predloži predloge zakonov.
Nikogar oškodovati in vsakomur, kar je njegovo
Iz uvodne besede dr. Rajka Pirnata o zakonu o denacionalizaciji, ki je v skupščinski razpravi
LJUBLJANA, 19. marca — »Že od rimskih časov je eno temeljnih načel prava nikogar oškodovati, vsakomur prisoditi njegovo. Ko je to deželo prizadel socializem in v njej ostal 45 let, je režim sistematično odpravljal zasebno lastnino in jo skoraj tudi v celoti odpravil. Pri jemanju zasebne lastnine z ukrepi, ki so imeli le videz prava, je grobo poteptal vsa pravna načela. Z vzpostavitvijo pravne in demokratične države mora biti tako eden izmed glavnih ciljev poprava krivic, ki so bile zlasti v povojnem obdobju storjene s poseganjem države v lastninske odnose v imenu t. i. revolucionarne preobrazbe takratne družbe in v imenu obračuna s takratnimi režimu sovražnimi osebami. Ti ukrepi so bili izvedeni z zaplembami, agrarno reformo in nacionalizacijami.«
To je med drugim dejal v uvodnem govoru na zasedanju vseh treh skupščinskih zborov dr. Rajko Pirnat, republiški sekretar za pravosodje in upravo, ko je delegatom pojasnjeval osnutek zakona o denacionalizaciji. Razlogi za izdajo zakona, je nadaljeval dr. Pirnat, pa niso samo popraviti krivice, razlog je tudi že v začeti in predvideni privatizaciji družbene lastnine. Pravično je, je dejal, da se predhodno ali vsaj sočasno privatizira tisti del družbene lastnine, ki je nastal s krivičnim podržavljanjem zasebnega premoženja. To pomeni, da se to premoženje vrne lastnikom oziroma njihovim pravnim naslednikom. S tem bodo po njegovem tudi pospešili privatizacijo v Sloveniji, kajti prostega kapitala, s katerim bi lahko slovenski državljani pokupili družbeno lastnino, ni dovolj.
Glavno načelo zakona je, da se storjene krivice popravijo v čimvečji možni meri. Obdobje, v katerem naj bi se načeloma štelo, da so bili odvzemi premoženja krivični, obsega čas od konca vojne do leta 1958. Zakon pa naj bi omogočil popraviti tudi nekatere druge krivice, storjene kasneje, če je bilo premoženje podržavljeno brez plačila. Upravičencem naj bi podržav-'ljeno premoženje vrnili v naravi. Če to ni mogoče, jim pripada odškodnina v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali v denarju. Eno temeljnih načel zakona je, da ne smemo delati novih krivic. To načelo obsega predvsem varstvo fizičnih oseb, ki so na podlagi veljavnih predpisov pridobile na podržavljenem premoženju lastninsko pravico. Prav tako pa so z zakonom varovana najemna, zakupna in podobna razmerja, ki so jih sklenile fizične osebe na takem premoženju. Varovane so tudi pravice družbenopravnih oseb, če so podržavljeno premoženje pridobile v upravljanje, v najem ali temu podobno razmerje z odplačnimi pravnimi posli.
Zakon o denacionalizaciji predvideva predvsem vračanje podržavljenega premoženja v naravi, pa tudi plačilo odškodnine v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev in izjemoma v denarju. Najprej je predvideno vračanje nepremičnin, vračanje premičnih stvari pa le, če gre za predmete kulturne, zgodovinske ali umetniške vrednosti oziroma stvari večje vrednosti ali posebne priljubljenosti, pravi dr. Pirnat. Upravičenci do denacionalizacije so tiste fizične osebe, ki so bile ob podržavljanju premoženja jugoslovanski državljani in so to državljanstvo dobili po predpisih, sprejetih po 9. maju leta 1945. Osebe, umrle pred 28. 8. 1945, torej pred začetkom veljave prvega zakona o državljanstvu, so upravičenci, če so prej pridobili jugoslovansko državljanstvo po veljavnih predpisih. Če upravičenci za denacionalizacijo niso več živi, so to njihovi pravni nasledniki. Upravičenci so le fizične osebe, pravne pa le takrat, če zakon to izrecno določa. Premoženje naj bi vračali predvsem v naravi, to je v last in posest z vrnitvijo lastninske pravice in vrnitvijo lastninskega deleža. Če to ni mogoče, bo denacionalizacija v obliki odškodnine. Zakon posebej ureja
vračanje kmetijskih zemljišč, gozdov, stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih stavb, stavbnih zemljišč, podjetij in kapitala. Cerkvi in drugim verskim skupnostim naj bi v naravi vrnili vse sakralne objekte in nepremičnine, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih dejavnosti v skladu s pogodbo med njimi in Republiko Slovenijo. Za odločanje o zahtevah upravičencev so na prvi stopnji pristojne komisije, ki jih bodo ustanovili prav v ta namen.
Uresničevanje tega zakona bo, kot pravi dr. Pirnat, povečalo obseg dela nekaterih upravnih organov in sodišč. To bo terjalo delno povečanje števila zaposlenih v teh organih. Stroški za delo upravnih organov in sodišč bodo po prvih računih presegli 600 milijonov dinarjev, pri čemer niso upoštevana sredstva za izplačilo odškodnin. Dokončnih podatkov o obsegu in vrednostih podržavljenega premoženja še ni. Dosedanje ocene pa kažejo, da to premoženje pomeni znaten del sedanje družbene lastnine.
Do priprave predloga zakona o denacionalizaciji bo izvršni svet organiziral vzorčno denacionalizacijo v občinah Lenart, Novo mesto in Kranj. Dr. Rajko Pirnat je omenil različne dileme, ki se pojavljajo ob predvideni denacionalizaciji, npr. to, kdo so upravičenci do denacionalizacije, v katerem obsegu naj se premoženje vrača v naravi, kako naj se vračajo nepremičnine, s katerimi razpolagajo družbenopolitične skupnosti in družbene pravne osebe, in zlasti, kako uresničiti načelo, da se s popravljanjem krivic ne bo delalo novih. Posebno vprašanje je tudi, kakšen naj bo obseg denacionalizacije nasploh, saj zakon ne predvideva nobenih omejitev pri vračanju premoženja, razen pri cerkvi, ki pa je že tako predmet posebne pogodbe.
Omenjene dileme so predvsem politične narave in izvirajo iz nasprotujočih si interesov in omejene materialne sposobnosti družbe, da se krivico v čimvečji možni meri popravi. Predlagatelj je v osnutku zakona do nekaterih vprašanj že zavzel stališče, za nekatere pa predlaga več možnih rešitev, o katerih se bo treba v skupščinski razpravi odločiti.
V blodnjaku različnih interesov in v precepu med željami in možnostmi je predlagatelj skušal najti najboljšo možno pot, je pojasnil dr. Pirnat. Z osnutkom zakona zato nihče ne more biti povsem zadovoljen, vendar po njegovem predstavlja razumen kompromis. Na podlagi skupščinske razprave bo mogoče spriAneniti in dopolniti vse tiste določbe zakona, ki se nanašajo na upravičence, zavezance, obseg in način denacionalizacije in druga vsebinska vprašanja. Predlagatelj pa ne more odstopiti od temeljne usmeritve zakona, da se nacionalizacija izvede na zahtevo upravičenca po posebnem postopku, v katerem so varovani tako pravice upravičenca in zavezanca kot tudi javni interes. Izvedba postopka v vsakem posamičnem primeru je nujna, da se pri denacionalizaciji ne bi ponovile zablode preteklosti in da ne bi ponovno poteptali prava in pravičnosti, je dejal dr. Rajko Pirnat.
r
Sreda, 20. marca 1991
ZUNANJA POLITIKA
DELO ★ stran 5
V Afriki čedalje hujša lakota in vedno manj pomoči tujine
Mednarodne humanitarne organizacije trdijo, da lakota ogroža 30 milijonov ljudi - Najhuje v Sudanu — Čedalje manj zanimanja razvitih za afriško dramo
OD NAŠEGA DOPISNIKA
NAIROBI, 19. marca — Potem ko mednarodne humanitarne organizacije že dalj časa opozarjajo, da zaradi dveh zaporednih sušnih let in vse daljšega spiska oboroženih spopadov lakota v Afriki ogroža že 30 milijonov Ijndi, so te dni izrazile bojazen, da se katastrofi ne bo več mogoče izogniti. Doslej jim je namreč uspelo zbrati manj kot polovico potrebne pomoči, ker je ob zalivski vojni, kot pravijo, povsem usahnilo že tako vse manjše zanimanje za neskončno ponavljanje afriške drame. Tudi zbrano pomoč pa bodo v državah, ki jih pretresajo oboroženi spopadi, spet le z velikimi težavami spravili do ogroženih.
Najbolj kritične so razmere v Sudanu, generalni sekretar Združenih narodov Perez De Cuellar pa jih je konec tedna primerjal s tistimi pred tremi leti, ko je zaradi lakote umrlo četrt milijona Sudancev. Letos lakota v Sudanu zaradi uničujoče suše in spopadov na jugu ogroža že 9 milijonov ljudi, ki bi takoj potrebovali milijon ton hrane. De Cuellar je mednarodno skupnost zato pozval, naj pomaga zbrati 700 milijonov dolarjev, da bi jim še lahko pravočasno zagotovili potrebno humanitarno pomoč.' Toda v Zdržuenih narodih
Posojilo Madžarski
BUDIMPEŠTA, 19. marca (Reuter) — Mednarodna finančna korporacija IFC, izpostava Svetovne banke, bo Madžarski odobrila posojilo v višini 40 milijonov mark. Denar je namenjen izvedbi projetka, v katerem bo delež zasebnega sektorja večji od 50 odstotkov.
Pomoč v hrani
ŽENEVA, OHRID, 19. marca (AFP, Tanjug) — Norveška vlada je Albaniji odobrila pomoč v obliki 20 ton hrane, ki jo bo jutri popoldne pripeljalo letalo, so sporočili v visokem komisariatu ZN za begunce v Ženevi. V Albanijo bo prišel tudi predstavnik komisariata Sergio Vieira de Mello. Tudi Italija, ki je Albaniji namenila 10 milijard lir, bo to pomoč poslala čimprej.
Pomilostitve v Butanu
NEW DELHI, 19. marca (Tanjug) — Butanski kralj Džigme Singje Vangčuk je pomilostil 177 ljudi, aretiranih med lanskimi jesenskimi nemiri. Hindustan Times v današnji številki piše, da v okrožjih južnega dela države, kjer so bili neredi, odpirajo šole. Toda časopis Kuensal (Jasnost), ki izhaja v angleščini, sporoča, da položaj še zdaleč ni normalen, ker »protinarodni teroristi, oblečeni v vojaške uniforme, še vedno napadajo kmete in ropajo po vaseh«.
Podpora predsedstvu in Markoviču
State Department podpira zvezne institucije, ki so za miren dialog
VVASHINGTON, 19. marca — State Department, ki je v petek zvečer izdal prvo izjavo o stanju v Jugoslaviji po odstopu Borisava Joviča, je čez konec tedna izdelal še dopolnilo, v katerem pravi, da je »kolektivno predsedstvo edini zakoniti državni poglavar v Jugoslaviji, zvezni izvršni svet in zvezna skupščina pa tvorita legitimno oblast Jugoslavije«.
»Podpiramo prizadevanja vseh teh institucij, s katerimi naj bi zagotovili, da so odločitve o prihodnosti Jugoslavije sprejete s pomočjo mirnega, demokratičnega dialoga, ne pa z uporabo sile ali ustrahovanja,« je rečeno v dopolnjeni izjavi State Depart-menta.
»Pozdravljamo stališče zveznega izvršnega sveta, ki ga vodi premier Markovič, ki 16. marca ponovno izjavlja, da je probleme Jugoslavije moč rešiti edinole z reformami in demokracijo, ne pa s silo. . . Vseskozi že pozivamo jugoslovanske voditelje na zvezni in republiški ravni, naj se vzdrže prenagljenih in enostranskih ukrepov, ki bi izključevali dialog. Obžalujemo kakršnokoli akcijo na kakršnikoli ravni v Jugoslaviji, ki bi služila rušenju procesa mirnega, demokratičnega dialoga.«
New York Times pa se sprašuje. ali se je jugoslovanska armada pripravljena boriti, in če se je, za koga. »Vojska odraža razdore v Jugoslaviji,« pravi časopis in dodaja, da »številni analitiki pravijo, da bi vojska razpadla, če bi se od nje zahtevalo, naj uvede izredno stanje po vsej državi. Vojaki bi raje ostali v vojašnicah kot pa da bi tvegali spopad z lastnimi ljudmi v svojih republikah. Toda drugi pa spet dokazujejo, da bi armada ostala enotna in da lahko predstavlja močno silo, četudi bi v njej ostali le srbski vojaki in oficirji.«
New York Times navaja tudi besede namestnika slovenskega obrambnega ministra Jelka Kacina: »Če bo vojska posredovala na Hrvaškem, se bo zapletla z vso Jugoslavijo. Mi smo se že odločili: če bo armada intervenirala na Hrvaškem, bomo storili, kar je treba storiti. Prepričan sem, da ne bomo stali ob strani. In če pride do kakršnekoli intervencije, bo to konec Jugoslavije, hkrati pa tudi konec jugoslovanske armade.«
MITJA MERSOL
DELO
hkrati ne skrivajo bojazni, da bo poziv zlasti med razvitimi kaj lahko naletel na medel odziv, ker je sudanska vojaška hunta v zalivski vojni podprla Irak. Tudi opozorila humanitarnih organizacij pred grozečo lakoto pa je dolgo zavračala kot zlonamera-no propagando in je šele v zadnjem času mednarodno skupnost le zaprosila za pomoč.
Ameriška Agencija za mednarodni razvoj (AID) je namige o namernem odrekanju humanitarne pomoči Sudancem zaradi političnih nasprotij z režimom v Kartumu odločno zavrnila kot neutemeljene. Trdi pa, da jo še preprečujejo neskončne logistične težave in trma sudanskih oblasti, ki zaradi vojne na jugu omejujejo svobodno delovanje humanitarnih organizacij. Brez tega pa po njenem seveda ni mogoče zagotoviti, da bo pomoč v resnici prišla v roke tistih, ki jo potrebujejo.
Podobne so razmere v Etiopiji, kjer lakota ogroža 6 milijonov ljudi, ki bi takoj potrebovali 750.000 ton hrane. Pred mesecem dni obnovljeni spopadi so namreč izničili dogovor vlade in upornikov, ki je humanitarnim organizacijam omogočal, da so od novega leta pomoč obema stranema pošiljale preko pristanišča Massavve, in vprašanje je, kdaj ga bodo spet obnovili.
Nič manj kritične po oceni humanitarnih organizacij niso razmere tudi na jugu Afrike. V Angoli lakota ogroža dva milijona ljudi in v Mozambiku 4,5 milijona, občasni spopadi pa tudi tam še otežujejo humanitarno pomoč, čeprav se sprte strani počasi le približujejo mirovnemu sporazumu. V Angoli, na primer, je vodja uporniškega gibanja Unita Jonas Savvimbi te dni celo zatrdil, da je vojna zanj praktično že končana, premirje pa bo mogoče podpisati brž ko bo vlada v Lu-andi pristala, da večstrankarske volitve pripravi najkasneje v letu dni, namesto v treh, kot za zdaj še vztraja.
Nujno pomoč pa potrebujejo tudi še v Liberiji, kjer prav te dni na težko pričakovani naci-
onalni konferenci skušajo poiskati politični razplet petnajstmesečni krvavi državljanski vojni. In seveda v Somaliji, prizorišču najnovejše v vrsti afriških tragedij, kjer tudi mesec in pol po padcu Barrejevega režima še vlada zmeda, nasprotja med uporniškimi skupščinami pa zlasti na jugu države še netijo spopade, tako da trpljenju prebivalstva ni videti konca.
Po ocenah humanitarnih organizacij bo Afrika letos tako potrebovala več nujne pomoči v hrani, kot pa jo je skupaj prejela v dveh letih poprej. Toda povečane potrebe na eni strani in upadajoče zanimanje za afriške tegobe na drugi so jih, kot opozarjajo, praktično postavile pred nerešljivo nalogo, saj bodo doslej zbrane zaloge pomoči zadoščale najdlje do junija, čas za ukrepanje pa se počasi izteka, saj zadnji hip zamujenega v minulih mesecih ne bo več mogoče nadoknaditi.
VOJKO PLEVELJ
GNEČA NA VRHU
PAJSCHO, »Le Monde«, Pata
Albanci so narod, ki mu je begunstvo od nekdaj usojeno
Množično so se izseljevali že v štirinajstem in petnajstem stoletju - Danes bežijo pred revščino in strahom, da tudi po volitvah ne bo dosti bolje
Dvanajstega decembra leta 1985 se je v italijansko ambasado v Tirani zateklo šest članov družine Popa, štirje bratje in dve sestri, stari od 44 do 60 let, ter prosilo za politično zatočišče. Informacija o tem je obšla svet šele dobrih deset dni po dogodku, saj so uradni krogi »zaradi izredne kočljivosti dogodka« čakali, če se stvar morda le ne bi dala urediti brez vmešavanja medijev. Sedemnajstega maja leta 1990, torej kar štiri leta in pol po incidenta, so člane omenjene albanske družine z HaBjanAlm vojaškim letalom odpeljali v Rim.
Salvadorski večno začarani krog
V Salvadorju je očitno tudi po parlamentarnih in lokalnih volitvah ostalo vse po starem, čeprav je obstajalo upanje, da bo volilni razplet ngodno vplival na umirjanje tega srednjeameriškega kriznega žarišča. Še preden je volilna komisija objavila uradne rezultate volitev, je bilo v San Salvadorju slišati obtožbe o prevarah, zaradi česar je prišlo do demonstracij, dobre tri dni po volitvah pa do novih spopadov med vladnimi enotami in odporniškim gibanjem Fronte Farabnndo Marti za narodno osvoboditev (FMLN).
Prvič v enajstletni državljanski vojni se je zgodilo, da so odporniki za volitve razglasili tridnevno premirje, čeravno ga po besedah obrambnega ministrstva niso povsem spoštovali. Najbrž bo držalo, da je FMLN hotela s to potezo povečati volilne možnosti tistim levosredinskim in levičarskim strankam (ali celo sredinski Krščansko demokratski stranki), s katerimi bi se bilo po njenem mnenju laže sporazumeti o politični rešitvi krize in o končanju dolge in za vse strani izčrpujoče državljanjske vojne.
Neuradni volilni rezultati so pokazali, da se to ni zgodilo, kajti na prvo mesto se je z 41 poslanskimi mesti v 84-članskem parlamentu uvrstila vladajoča Narodna republikanska zveza (ARENA, ki jo označujejo kot skrajno desnico), krščanski demokrati so osvojili 25, levo usmerjeni stranki Demokratske konvergence in Stranka narodne pomiritve pa osem oziroma se-
dem mest, medtem ko je Nacionalistična demokratska zveza (marksisti) osvojila dva in Avtentično krščansko gibanje eno poslansko mesto.
Narodna republikanska zveza predsednika Alfreda Cristianija je imela v prejšnjem parlamentu, v katerem je bilo samo 60 poslancev (približno z,2 milijona volilcev je sedaj prvič volilo 84 poslancev, pri čemer so poročali o manj kot polovični volilni udeležbi), absolutno večino z 32 poslanci, česar si sedaj ni zagotovila. Ne glede na to »republikancem«, ki jih je kdo pred nekaj let vodil zloglasni skrajno desničarski major Roberto D’Abuis-son, ne bo težko obdržati oblasti, saj jim za večino v parlamentu zadostuje koalicija s katero od manjših strank. Rezultati lokalnih volitev, na katerih so volili 262 županov in mestna ter krajevna svetovalca, za sedaj še niso znani.
Številni mednarodni opazoval-

ci, ki so spremljali »prelomne« salvadorske volitve, niso mogli potrditi obtožb stranke Demokratske konvergence in odpornikov, da so rezultate pretvarjali, vsaj v tolikšnem obsegu ne, da bi moglo to vplivati na končne rezultate. Fronta Farabundo Marti za narodno osvoboditev pa je pred volitvami objavila, da bo zmaga vladajočih desničarskih sil oznanila nadaljevanje državljanskega spopada, kar se že dogaja, čeprav razmere v Salvadorju gotovo niso tako čmo-be-le, kakor jih skuša prikazati odporniško gibanje, ki je dolga leta dobivalo denarno, politično in vojaško pomoč od nikaragovskih sandinistov (po lanskem volilnem porazu sandinistov pomoči ni več) in s Kube, kjer so razmere z utapljanjem Castrove revolucije in njegovega intemaciona-lizma (izvažanje kubanske revolucije v tujino) spreminjajo, kajti iz države, ki je na robu gospodarskega zloma, je vedno teže pošiljati pomoč odporniškim gibanjem.
Z zatonom revolucionarnih režimov v tem delu sveta je tudi salvadorsko odporniško gibanje ostalo osamljeno, iz česar so v San Salvadorju sklepali, da je napočil čas za politično reševanje krize in za mariginalizacijo — ’ ■u -vmtm * r.*>rro>i *»o
INTERVJU MILANA KUČANA ZA DUNAJSKI »KURIER«
»Slovenija zasluži naklonjenost«
Dunajski dnevnik »Karier« (naklada 600.000 izvodov) je 14. marca čez celo stran, kot temo dneva, objavil intervju s predsednikom predsedstva Republike Slovenije Milanom Kučanom pod naslovom »Slovenija zasluži naklonjenost«. V uvodu k pogovoru med Kučanovim obiskom na Dunaju pravi sogovornik Hans Ranscher, namestnik glavnega urednika, da je bil Milan Kučan, »predsednik Slovenije, sprejet na Dunaju skoraj kot državni glavar samostojne države. Bivši voditelj slovenske KP in zdaj »pravi socialist« ima velik delež pri poti Slovenije v neodvisnost, morda celo v državno samostojnost. Petdesetletni Kučan si je na Dunaju prizadeval za podporo bodoči novi sosedi Avstrije.« Intervju objavljamo v celoti.
problem čisto drugače. Ali centralistična Jugoslavija, ki jo odklanjamo, ali suverenost posa-
KUR1ER: Gospod predsednik, Jugoslavija se je komaj ognila oklicu vojaške oprave. Toda kako nevarno je stanje po nemirih v Beograda, kaj hoče zvezna armada?
KUČAN:	Zelo avtoritarno
urejeno državo. Na ta način bi bila vojska znova postavljena v ospredje kot dejavnik jugoslovanske enotnosti.
KURIER: Ali se je bati »počasnega« vojaškega udara?
KUČAN: Da, tendenca je zelo jasna. Vojska bi očitno želela dobiti legalno kritje od vrhovnega komandanta (predsednika zveznega predsedstva Joviča, op. ur.).
KURIER: Kaj naj naredi Zahod, kaj naj naredi Evropa?
KUČAN: Evropa mora pretehtati, ali njeno stališče do Jugoslavije, namreč opcija ohranitve Jugoslavije, še drži. Ravno ta opcija ima namreč najmanj demokratične podpore v Jugoslaviji. Čemu bi si morali Evropejci oziroma Avstrijci bolj želeti Jugoslavijo kot Jugoslovani sami?
KURIER: Ali ste opustili zadnje upanje na enotno Jugoslavijo?
KUČAN: Na sedanjo Jugoslavijo že. Ne pa na Jugoslavijo, v kateri bi narodi formirali novo skupnost, potem ko bi dosegli svojo samostojnost in suverenost. Recimo po zgledu Evropske skupnosti s skupnim trgom kot temeljnim integrativnim faktorjem.
KURIER: Toda kljnč k rešitvi je vendar Srbija. AH mislite, da bo v Srbiji prišlo do spremembe, da bo nacionalistično-komuni-stični režim Slobodana MHoše-sviča zamenjan? AH bi se z njegovim nasprotnikom, nacionati-stično-konservativnim Vokom Draškoričem laže pogovarjali?
KUČAN: V tem trenutku Draškovič nima še nobene odgovornosti. Mislim pa, da kaže vsaj pripravljenost na pogovore, medtem ko postavlja Miloševič samo ultimate.
O Srbiji pa tole: problem Srbije je položaj Srbije v Jugoslaviji. A žal je pač tako, da živijo Srbi iz zgodovinskih razlogov tudi v drugih republikah. To pa pomeni za Srbe bodisi centralistično Jugoslavijo, ki se uklanja srbski politiki ali pa državo »Veliko Srbijo«. Za nas se zastavlja ta
meznih republik kot nacionalnih držav. Pri tem pa mora biti Srbom kot vsem manjšinam zagotovljena zaščita v skladu z mednarodnimi standardi.
Tudi Hrvaška država mora upoštevati posebni položaj Srbov na svojem ozemlju. Iti gre morda celo tja do politične avtonomije.
KURIER: Petnajsti maj je magični datum. Tega dne naj bi Srba Joviča zamenjal v predsedstva zveznega prezidija Hrvat. AH bodo Srbi to dopustiti? In če ne bo tako, ali se potem ne bo cela Jugoslavija razletela?
KUČAN: Prevzem bi pomenil, da Srbi ne morejo več tako preprosto uporabljati zveznih mehanizmov, kot je na primer vrhovno poveljstvo nad armado. Zato je treba računati s konflikti, v katerih bi se zdel poseg armade sprejemljiv.
KURIER: Torej še pred 15. majem?
KUČAN: Tudi to je ena od
V SaJvadoiju spet boji
SAN SALVADOR, 19. marca (AFP) — V ponedeljek so se v salvadorskih vaseh spet začeli boji, v glavnem mestu pa delavski nemiri, in to kljub nedavnim voUtvam, ki jih opazovalci opisujejo kot velik korak k miru in demokraciji. V zadnjih štirih dneh je po poročilu predstavniku armade v bojih med oboroženimi silami in pripadniki gverilske uporniške organizacije Farabundo Marti na obeh straneh padlo 60 ljudi.
možnosti. Zato je treba voditi zelo subtilno politiko, vztrajati pri poHtičnem dialogu in zahtevati izločitev vojske iz političnega življenja. Za to pa potrebujemo tudi pomoč sosednjih držav, kajti to ni samo notranja zadeva Jugoslavije, to bi lahko zelo naglo imelo posledice za celo Evropo.
KURIER: Evropa in Zahod nista ob Baltiku naredila nič, kaj bi potem lahko storila, če zvezna armada zasede Ljubljano aU če na Hrvaškem prevzame oblast in če pride do spopadov?
KUČAN: Stališče Evropske Skupnosti do Jugoslavije mora biti zelo jasno. Zelo jasno tudi do uporabe armade. Zelo jasno pa mora tudi biti, da spreminjanje notranjih jugoslovanskih meja ni sprejemljivo. Jasno mora biti, da so vrata za evropsko integracijo zaprta, če bodoča rešitev ne bo rezultat sporazumov med obstoječimi republikami.
KURIER: Če pa ne pride do rešitve s pogajanji, se bo Slovenija dokončno konstituirala kot lastna država.
KUČAN:	Da. AU skupaj
z drugimi, v kakršnikoli obtiki že ali pa kot samostojna država.
KURIER: AH bi bila Slovenija kot neodvisna država gospodarsko sposobna za življenje?
KUČAN: Vprašanje je treba zastaviti drugače. Namreč, ali Slovenija lahko preživi, če ostane v Jugoslaviji? Moj odgovor bi bil, da ne, kajti ob sedanji gospodarski politiki smo udeleženi v docela nerealistični vsejugoslovanski gospodarski politiki. Navsezadnje smo mi le največji izvoznik.
Sprva bomo seveda imeti težave. Posebno, če pride do neodvisnosti z enostranskim aktom, torej brez sporazumov ali dogovorov z drugimi republikami. To bi nas namreč za določen čas odrinilo z mednarodnih tržišč kapitala in iz mednarodnih finančnih institucij, kot je na primer Svetovna banka V tem primeru bi zares potrebovati konkretno pomoč, da bi lahko preživeti.
KURIER: Pomoč s krediti?
KUČAN: Pomoč s krediti ati pa vsaj naklonjeno stališče nacionalnih bank evropskih držav, da bi Slovenija še naprej lahko opravljala normalne mednarodne posle. Po vsem, kar je Slovenija naredila za demokratizacijo v Jugoslaviji, mislimo, da imamo pravico do določene naklonjenosti.
KURIER: Hočete reči, da Slovenija odvrača Balkan od Evrope?
KUČAN: Ne Balkan, temveč nasilje in konflikte med regijami. Raje bi rekel, da se Slovenija v Jugoslaviji trudi zoper razvoj, ki bi lahko vodil v smer Libanona. Smo faktor stabilnosti in demokratične zmernosti. Zavzeli smo se za skupnost med narodi, ki bi jih ne povezovala ena ideologija, ena stranka ali armada.	•
KURIER: Kaj konkretno pričakujete od Avstrije kot neformalno pomoč?
KUČAN: Avstrija mora upoštevati svoje lastne interese. Del teh interesov pa je objektivno zmeraj povezan z Vzhodom. Interes Avstrije je tudi, da ostane Slovenija in s tem (avstrijska) južna meja stabilna. Navsezadnje je delež slovenske blagovne menjave z Avstrijo 40 odstotkov. Obstaja tudi dolga doba skupne zgodovine, ki se za nas ni zmeraj pokazala za najbolj prijazno. Toda zdaj sta tu dve demokratični deželi z odprtimi mejami, kjer moteči dejavniki sploh niso mogoči. Še posebej, ko bo 7. člen državne pogodbe v celoti izpolnjen.
KURIER: Kako?
KUČAN: Tam, kjer je slovenska manjšina, bi morali biti dvojezični krajevni napisi, dvojezične vzgojne ustanove, tudi otroški vrtci in srednje šole. To ni noben moteč dejavnik, temveč deluje integrativno. Saj imamo svoje izkušnje v Italiji in na Madžarskem: čimbolj represivno se obnaša večina do Slovencev, toliko večji je odpor. Če pa ni nobene represije, potem se Slovenci ne upirajo, temveč iščejo svojo identiteto na drugi ravni, v odnosu do samega sebe.
LASERSKI TISKALNIKI HEVVLETT-PACKARD
HP LaserJet III	56.990
HP LaserJet IIP	32.990
HP LaserJet IIID	80.890
razširitve, YU znaki, PostScript, tonerji, druga HP opremi
SHIFT d.o.o., Ljubljana/ (061)301-981
odpornikov, kar se vsaj doslej ni zgodilo. Opozicija očita Cristi-anijevi vladi, da je opustila politiko krščanskih demokratov Napoleona Daurteja (nacionalizacija bank in zemljiška reforma) in da se zaostrujejo gospodarsko-socialni problemi (30 odstotkov brezposelnih, draginja in rast inflacije, ki je lani dosegla 20-24 odstotkov), zaradi česar tudi državljanskega spopada ne more rešiti za pogajalsko mizo. Vlada in odporniško gibanje sta sicer skušala najti kompromisno rešitev s posredovanjem OZN oziroma njenega generalnega sekretarja De CueUarja. Pogajanja so prekinili lani, ko je odporniško gibanje terjalo postopno in hkratno demilitarizacijo na obeh straneh (vladni in odporniški), kar so v San Salvadorju zavrnili. S tem seveda ni rečeno, da pogajanj ne bo več, saj jih potrebujejo oboji, najbrž je le vprašanje časa, kdaj se bodo v salvadorskem glavnem mestu (ali odporniki) odločili za nove poteze.
AVGUST PUDGAR
	DELO	0d zibelke
	■R6I	do groba nas
	ftEM	Je pripeljal
	IH	Slobal
Usoda šestih članov družine Popa je le skromna napoved begunskega vala, ki je enega vrhov doživel lani poleti z »naskokom« na tuja veleposlaništva v Tirani, drugega pa letos z množičnimi prebegi v Italijo. »Begunstvo je stalnica albanske zgodovine,« opozaija Drago Košmrlj.
»Prva masovna izseljevanja Albancev segajo že v štirinajsto in petnajsto stoletje,« piše v enem redkih poskusov celovite obravnave albanskega vprašnja Branko Horvat (Kosovsko pitanje, Globus Zagreb). »Albanci so se izseljevali v Grčijo, Italijo, Dalmacijo (na te priseljence še danes spominjajo nekateri toponimi, kot na primer naselje Ar-banasi pri Zadru), pozneje pa tudi v Turčijo, Romunijo, Bolgarijo, Sirijo, Egipt in še nekatere dežele.« V novejšem času predvsem v Zahodno Evropo in ZDA. »Izseljujejo se ljudje, ki so nekaj veljali,« piše dalje Branko Horvat, »in tako ostaja dežela — če uporabimo sodobno socialistično	terminologijo
— brez kadrov.« In tudi poročila o najnovejšem valu izseljevanja govorijo o tem, da so med begunci tako inženirji kot nepismeni delavci. In kar je za državo še največja izguba, gre predvsem za mlade ljudi. »Seveda je ljudi,' ki so živeli v materialnem pomanjkanju in pod budnim očesom Si-gurimija, mogoče razumeti,« pravi Drago Košmrlj, »naveličali so se tega in zdaj, ko imajo možnost, da odidejo, so to tudi storili. Toda za državo, še posebej za opozicijo, bo tolikšna izguba mladih, sposobnih in za spremembe pripravljenih ljudi pomenila težek udarec.« Koliko ljudi je od lanskega četrtega julija, ko so prvi Albanci preskočili ograjo zahodnonemškega veleposlaništva v Tirani, pa do danes zapustilo Albanijo, je težko reči. Zlasti o grških oblasteh gre namreč glas, da vse begunce, ki niso dokazano grškega porekla, pošiljajo nazaj. Tudi jugoslovanske oblasti se jim v tem pogledu pridružujejo — nismo še pozabili televizijskih posnetkov obupanih beguncev, ki jih naši obmejni organi dobesedno vlečejo iz avtobusov, da bi jih predali alban-
skim oblastem. Nedvomno jih ni manj kot nekaj deset tisoč.
Toda naj bo število tistih, ki so zgrabili prvo priložnost in pobegnili v negotovo prihodnost — vsaj mi bi morah vedeti, da zahodni »raj« ni čisto tak, kot si ga večkrat radi slikamo v domišljiji — še tako veliko, večina bo ostala doma. Zato je vprašanje, kaj temu prebivalstvu ponujajo »nove« oblasti, povsem upravičeno. Ramiz Alia, ki je po smrti »očeta naroda« Enverja Hoxhe zasedel njegov prestol, je sicer dal že veliko lepih obljub in ne-
cer povsem prevzel oblast, saj je razpustil vlado in na čelo države, do volitev, ki so napovedane za zadnji dan v marcu, postavil začasni državni svet, toda pri tem ne smemo pozabiti, da ključne položaje v državi še vedno obvladujejo sinovi in hčere propadajočega režima. Ti sinovi in hčere so mišljeni dobesedno, saj se Albanija po obsegu nepotizma prav nič ne razlikuje od drugih držav realnega socializma. Vse pomembnejše funkcije v državi, od upravljanja medijev do vojaških položajev in razvpite tajne policije Sigurimi zasedajo sinovi, hčere, nečaki in drugi sorodniki nekdanjih vplivnih mož. Da spadajo omenjeni v najbolj privilegiran družbeni sloj Albancev, najbrž ni treba posebej poudarjati. Zato tudi po volitvah ni pričakovati dramatičnejših sprememb. Vlada bo sicer prisiljen? podpisati vse mogoče mednarodne sporazume in konvencije, ka-
• Ramiz Alia, ki se je šele po obračunu Enveija Hozhe s svojini dolgoletnim soborcem Mefamedom Shehujem in po smrti »velikega vodje« povzpel za krmilo Albanije, se je rodil v muslimanski družini v S kadru leta 1925. Proti koncu tridesetih let se je v Tirani vključil v protifašistično gibanje in postal Han komunističnega gibanja ob njegovi ustanovitvi. Že leto po sprejema v partijo (1944), ko je imel komaj devetnajst let, je bil v sedmi udarni partizanski brigadi, v kateri so se kalili vsi kasnejši albanski politični funkcionarji, vodja mladincev in član političnega oddelka brigade. Konec vojne je dočakal kot politični komisar brigade s činom polkovnika. Po ne povsem zanesljivih zahodnih virih je bila Ramizova prva žena Hozhova sestra.
Po vojni je bil Alia najprej predsednik mladinske organizacije, na drugem kongresa albanske partije (1952) pa so ga sprejeti v centralni komite. Kot Hana centralnega komiteja so ga postavljati na trinajsto mesto: na dvanajstem je bila takrat Hozhova žena Nezmija, na štirinajstem pa Shehujeva žena Fikreta. Leta šestdeset se je povzpel še više, v politbiro. Od leta 1958 je bil partijski ideolog. Pravi vzpon je prišel šele po letu 1983, ko je takrat že močno bolni Enver Hozha zaključeval še zadnje knjige svojih spominov; v njih pohvalno govori o Ramizn kot človeku, s katerim razpravlja o vrsti pomembnih
državniških vprašanj.
katere med njimi celo uresničil (izpustitev političnih zapornikov, obljuba, da povratnikov ne bodo kaznovali ipd., če omenimo samo najnovejše). Toda vse to so izsilili nenadzorovani izbruhi ljudskega nezadovoljstva ali pritiski iz tujine. In marsikdaj je dano besedo tudi prav na hitro snedel. Ko so demonstranti podirali sedemmetrski spomenik Enverja Hoxhe v Tirani, policija ni posredovala. Ko pa so se v naslednjih dneh kar vrstile »spontane« demonstracije, ki so takemu ravnanju nasprotovale, je albanski vodja pohitel s televizijsko izjavo o pomembnosti »velikega vodje« za Albanijo in »vandalstvu« množic, ki ga je treba tako ali drugače zaustaviti. Alia je po burnih demonstracijah 19. in 20. februarja letos si-
ko jih bo dejansko izpolnjevala, pa je drugo vprašanje.
Težnje velikih sil so vedno krojile usodo malih narodov, kot je albanski, in kljub velikim spremembam tehnologije se strateški interesi ne spreminjajo mnogo. Tisto, zaradi česar so si albanska ozemlja nekdaj lastili Turki, Benečani ali Srbi, zaradi česar so povojne jugoslovanske oblasti hotele iz Albanije narediti svojo sedmo republiko, ni danes nič manj pomembno ameriškim ali sovjetskim strategom. Albanija (kot tudi Jugoslavija) ostaja prej ko slej na prepihu različnih interesov in to bo tudi v prihodnje močno vplivalo na njeno usodo.
MILOŠ EKAR
Koliko je (bila) ura, ko ste utegnili v miru. vzeti ta časopis v roke?
Prehitite čas, berite časopis takrat, ko utegnete in ko je tudi najbolj svež — danes zvečer za jutrišnji dan.
Ljubljančani, ki stanujete v Novih Jaršah, Bratovševi ploščadi, Dravljah,Šiški-zahodno od Celovške c., Brinje-Posavje, Novih Fužinah, Stepanjskem naselju, ob Tržaški cesti do obvoznice, v BS 1/5, Trnovem, Savskem naselju in BS-3, se lahko na večerno DELO naročite ali prenaročite (če ste že naročniki jutranjega DELA) takoj - če bomo dobili vaše naročilo do 14. ure, vam bomo prinesli prvo večerno DELO domov že isti večer!
Natisnili smo ga že včeraj zvečer!
Večerno DELO, časopis jutrišnjega dne, tiskamo že ob sedmih zvečer in ga dostavimo naročnikom najkasneje do 21. ure.
Vsi drugi Ljubljančani, za katere večerna dostava še ni organizirana, si lahko privilegij jutrišnjega časnika zagotovite vnaprej. Izpolnite in odpošljite spodnje prednaročilo. Večerno dostavo bomo prej organizirali tam, kjer bo zanjo večji interes.
Jutro ne bo pametnejše - izpolnite in odpošljite takoj:
DELO-Stik ljubljana, Titova 35
Naročam VEČERNO DELO:
IME IN PRIIMEK:.........................
NASLOV:.................................
ROJSTNI PODATKI:. ,.....................
ZAPOSLEN: . ............................
OPOMBE:.............PODPIS:.............
NA DELO SEM ŽE NAROČEN IN SE ŽELIM PRENA-ROČITI NA VEČERNO DOSTAVO
DA	NE
NA NOVO SE ŽELIM NAROČITI NA DELO-VEČERNA DOSTAVA
DA	NE
(Ustrezno označite!)
Ker sem na Delo z jutranjo dostavo že naročen, mi ga zjutraj prenehajte dostavljati.
DA	NE
Cena naročnine DELA v večerni dostavi je 313,00 din na mesec.
Če na vašem področju dostava VEČERNEGA DELA še ni organizirana, vam bomo pisno sporočili, kdaj vam ga bomo lahko prvič prinesli.
POKLIČETE, POVPRAŠATE, PRENAROČITE, NAROČITE, PROTESTIRATE lahko tudi po telefonu 321-551 int. 27-79 vsak delovni dan od 9. do 14. ure.
VEČERNO DELO, časopis ju-trišpjega dne!
DEIjO
Vse naše sedmine
BRANIMIR NEŠOVIČ
Na prvi pomladni dan naj bi se v Zagreba ali kakem drugem mestu sestali predsedniki jugoslovanskih republik, da bi se kot individualni ali kolektivni suvereni pogovorili o tem, kaj storiti z Jugoslavijo. Ali to pomeni, da Jugoslavije ni več?
Videti jc že tako, vendar tudi to sedmino kaže zaužiti z zrncem soli. Očitno je namreč, da Jugoslavija zmore neverjetne reinkamacij-skc sposobnosti. Zdaj je ni, se pravi, da se podira kot hiša iz kart, hip za tem pa je tu poleg nas, če ne drugače, pa v podobi rohnečega tanka, ki čaka pred semaforjem na cesti.
Po Milanu Kučanu, če svobodno interpretiramo njegove besede, so vse jugoslovanske republike dejansko oklicale svojo suverenost, torej je napočil čas — ugoden trenutek — za pameten dogovor bodisi o sodelovanju (v takšni ali drugačni obliki) bodisi o razdružitvi. Pravzaprav o slednjem — razdružitvi — torej pogajanjih o razvezi, ki naj bi šele omogočila morebitno navezavo novih stikov, navez in zvez. V tem smislu kaže tudi razumeti njegovo in Tudmanovo pobudo za dober začetek pomladi v deželi jugoslovanski. Menda je zamisel pogodu tudi Miloševiču, ki si povija rane iz boja s študenti. To naj bi pomenilo, da prvič, odkar se gremo parlamentarne demokracije, obstajajo neki temeljni pogoji za enakopraven dialog enakih med enakimi.
Toda v politiki ne kaže preveč zaupati. Sum obstaja — celo zelo utemeljen je, če pogledamo, kaj se dogaja v srbski skupščini, ki bo na novo ukrojila de! svojega omizja zveznega predsedstva. Se pravi, da Srbija še vedno igra, kot vselej na jugo odru, z eno karto več. Mnenje, da se Srbija umika iz zveznega predsedstva, torej da ne bo priznavala njegovih (okrnjenih) odločitev, jc bilo kratkega daha. Kot na šahovnici so socialisti družno z opozicijo z eno potezo odstranili donedavna tihega, skorajda poslušnega Rižo Sapumchijo, člana zveznega
predsedstva s Kosova in mimogrede pospravili še kosovsko (pokrajinsko) predsedstvo s Kaj-domgajem na čelu, češ da ni predvideno po veljavni srbski ustavi.
Osamljeno pobudo poslanca Petra Petroviča, naj podobno storijo tudi z vojvodinskim predsedstvom, so preložili na naslednjo sejo, pridobili nekaj na času, in utegne se zgoditi, da bo Srbija že danes na jugoslovanski ravni legitimirana z novo postavo. To pa pomeni, da bo po potrebi v zveznem predsedstvu še vedno uveljavljala svoj četrti glas (če za tretjega štejemo črnogorskega). V vsakem primeru lahko institucionalno zapletajo stvari do onemoglosti in popolnoma blokirajo delo predsedstva (ki ne bo več glasovalo 5 proti 3), čakajoč in spodbujajoč še razplet v armadnem vrhu in v srbskih diasporah na Hrvaškem in BiH. Na roko jim gre tudi status Jugoslavije v mednarodnem okviru, ki še vedno velja za pravi naslov za vse mogoče diplomatske depeše, v katerih zaskrbljeni svet kliče k enotnosti, demokraciji in dialogu, kot je rečeno v zadnjem sporočilu State Departmenta.
Prednost na pogovoru na prvi pomladni dan bo imela srbska stran, seveda, če se jim bo ta hip sploh zdelo, da jo je smotrno uveljavljati. Prednost zato, ker je odcepitev, ki jo je Slovenija napovedala kot drugo, rezervno karto, povezana s Tudmanovimi izjavami, da bo v tem primeru ravnal enako. To dejansko blokira Slovenijo in že vnaprej krni njeno pogajalsko pozicijo enakih suverenov. Tudi če v glavah jugoslovanskih politikov in generalov obstaja zloženka Slovenija sama — še, še, zagotovo ob Hrvaški velja — ne, ne. In če bi stvari krenile po tej poti, je očitno, da bi druga stran težo pogajanj prenesla spet na zvezno raven, na svoje štiri glasove in verjetno tudi na armadnega, za katerega je ozemeljska celovitost Jugoslavije še vedno, nekaj nedotakljivega — zatorej s sedminami še ni konec.
Referendum novih zapletov
AVGUST PUDGAR
Rezultat vsezveznega referenduma v Sovjetski zvezi, prvega v njeni 73-letni zgodovini, pravzaprav potrjujejo to, kar je bilo mogoče z veliko mero verjetnosti napovedovati že pred glasovanjem: dejstvo, da je pričakovana večina volilcev glasovala za obstoj ZSSR kot obnovljene federacije enakopravnih republik, lahko Gorbačov razlaga kot svojo zmago, precej višji odstotek glasov v Ruski federaciji pri glasovanju o predsedniškem sistemu in o njenem statusu »prve med enakimi« pa daje prav Jelcinu in njegovemu konceptu sovjetske konfederaS-zaciie.
Če k temu dodamo še to, da so oblaštFšestih ' od vsega petnajstih republik prepovedale zvezni referendum, da so nekatere avtonomne republike Ruske federacije izrazile težnjo po večji lastni samostojnosti, in da so v drugih republikah (Ukrajina, Kazahstan in Uzbekistan) preoblikovali »zvezno vprašanje« in glasovali o ZSSR kot federaciji suverenih držav (ne republik), potem je še bolj jasno, da je vsakdo hotel svoje in da je to bolj ah manj tudi dobil. Pravno in politično tolmačenje rezultatov referenduma bo nedvomno najbolj zapleteno v pribaltskih republikah, kjer so glasovali le deli ruskega prebivalstva in kjer so zvezni referendum prepovedali z utemeljitvijo, da so se Litva, Latvija in Estonija na referendumih že odločile za samostojnost in ločitev od sovjetske federacije. Razmere v treh drugih republikah (v Armeniji, Gruziji in Moldovi) so dodatno zapletene zato, ker so se tudi ondotne oblasti odločile proti referendumu, medtem ko so ga nekatera avtonomna področja večinsko podprla. Tudi ti podatki dovolj zgovorno povedo, da si bo vsezvezno in republiško glasovanje (v vrsti republik so namreč imeli zvezni in republiški referendum) mogel vsakdo razlagati po svoje in da bodo rezultati tega prvega glasovanja v ZSSR in v njenih delih še dolgo predmet političnih in pravnih manipulacij.
Čeprav je seveda res, da so volilci tako pomembnih mest, kot so Moskva, Leningrad in
Kijev, le z zelo skromno večino glasovali za ohranitev sovjetske federacije in da so veliko bolj odločno podprli republiške osamosvojitvene težnje in zamisli o konfederalizaciji (Ruska federacija, kjer je več kot polovica od okrog 200 milijonov sovjetskih vohlcev in Ukrajina, kjer so že lani sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti), je po pričakovanju res še nekaj drugega. Gorbačovov federativni model, za katerega kritiki pravijo, da je v njegovem ozadju v bistvu ohranitev sovjetskega imperija, so z največjo večino podprli na Daljnem vzhodu in v srednjeazijskih republikah in avtonomnih področjih, “kar podpira nekoliko grobo' težo o aziatskem" boljševizmu. V tem okviru ni presenečenje, da so prebivalci Daljnega vzhoda glasovali proti vrnitvi Kurdskih otokov (ZSSR jih je zasedla po drugi svetovni vojni) Japonski, čeprav je čedalje manj dvomov, da bo Moskva morala dati Tokiu ozemeljske koncesije v zamenjavo za normalizacijo odnosov in zlasti za krvavo potrebno japonsko gospodarsko in finančno pomoč.
Kakorkoli obračamo rezultate zveznega in republiških referendumov, se ni mogoče otresti mish, ki jo je pred glasovanjem čez celo prvo stran zapisala Komsomolska pravda, ko je zatrdila, da referendum ne bo nič rešil. Ta ugotovitev ostaja aktualna tudi poslej, hkrati pa bo ljudsko glasovanje najbrž dalo prav tistim analitikom, ki trdijo, da je referendum še dodatno polariziral sovjetsko politično prizorišče in da se bo politični spopad v ZSSR po tem dogodku še bolj zaostril. Zlasti spopad med Gorbačovovim konceptom ohranjanja sojuza (čeprav domnevno posodobljenega) in Jelcinovim konfede-ralizmom ter njegovimi pritiski za pospešitev gospodarskih in političnih reform, ki postajajo vedno bolj žgoče v premem sorazmerju z notranjim gospodarsko-socialnim razkrojem. Ne smemo pozabiti, da sovjetska vlada za začetek aprila napoveduje »reformo« cen, ki bo nekatere izdelke podražila za sedemkrat, kar bo silovite notranje napetosti dodatno okrepilo.
ALTERNATIVNA STRATEGIJA
Z DRUGIH ROTACIJ - Z DRUGIH ROTACIJ
Konec
privilegijev
V	nekaterih zanesljivih virih se jc zvedelo, da so minuli konec tedna v okolici Beograda, glavnega mesta Jugoslavije in republike Srbije, opazili nenavadne premike vojske. JLA, v kateri so oficirji predvsem Srbi in ki zastopa odločno prokomunistično stališče, nasprotuje separatistični politiki jugoslovanskih republik Hrvaške in Slovenije, ki so zagrozile, da se bodo odcepile, če federalni sistem v državi ne bo postal bistveno ohlapnejši. »Ta država pleše na konici noža,« je dejal neki zahodni diplomat v Jugoslaviji.
V	sredo zvečer je ameriški veleposlanik Warren Zimermann na telesiziji izjavil, da je treba zapletene jugoslovanske politične probleme reševati mimo, in opozoril, da bodo Američani v primeru vojaške intervencije ustavili pomoč Jugoslaviji. V srbohrvaščini je dejal, da se ZDA zavzemajo za enotno in demokratično Jugoslavijo in da so pripravljene še naprej podpirati njene gospodarske reforme. Na vprašanje, ali bi lahko računali na to podporo Washingtona tudi v primem vojaške intervencije, pa je odgovoril: »Nikakor ne!«
Slišati je. da se je general Ad-žič. po narodnosti Srb. na sestanku predsedstva SFRJ glasno prepiral s hrvaškim predstavnikom Stipetom Mesičem. V obveščenih virih vedo povedati, da je Adžič dejal Mesiču, da so njegovo družino med dmgo svetovno vojno pobile hrvaške fašistične sile in da tokrat ne bo stal
križem rok oziroma dovolil, da bi se kaj takega ponovilo. Mesič pa je za neki jugoslovanski časopis izjavil, da bi lahko zahteval, naj odstavijo Adžiča. »Njegova ocena političnega položaja v Hrvaški je bila nadvse nekorektna,« je pojasnil Mesič.
Zdi pa se, da razlogi za nasprotovanje JLA spremembam niso le nacionalne oziroma ideološke narave. Številni oficirji imajo namreč vrsto privilegijev, vključno s sorazmerno visokimi plačami, subvencioniranimi stanovanji, možnostmi za zdravljenje v najboljših bolnišnicah in za letovanje vzdolž vse jadranske obale. Hudi politični in gospodarski problemi v Jugoslaviji in tudi demokratično gibanje, ki se poraja v Srbiji, pa bodo bržkone pomenili konec teh in podobnih olajšav, piše med dmgim Blaina Hardent v MVashingtou Postu.
Fantje hočejo vJLA
Tovariš general Kadijevič, kar zadeva sklep, sprejet na zadnji seji vseh treh zborov skupščine Slovenije, o naborniškem vprašanju, si ne znamo predstavljati naše skupne armade brez slovenskih vojakov. Kako bi bilo če ne bi bili tudi mi tu, v garnizijah na Kosovu in v Metohiji, in to skupaj z našimi tovariši iz drugih krajev Jugoslmijc; kako bi bilo v Pakracu, če tudi tam ne bi bilo mladih Slovencev? In slednjič, kako in v čigavem imenu je mogoče sprejeti sklep, da bodo slovenski naborniki, fantje, ki še niso dopolnili 20 let, služili vojsko izključno v enotah TO in or-
ganov za notranje zadeve. Kdo lahko kaznuje preostalih deset tisočev, zrelih za vojsko, da morajo čakati na nov rok in na proste zmogljivosti v republiki, kdo lahko odloči, da lahko samo posamezniki in to izključno na lastno željo, odidejo v enote JLA. Dobro poznamo slovenske razmere, zato se bojimo, da slednjih ne bo, čeprav vemo, da bi na stotine mladih tovarišev z veseljem služilo vojaški rok v drugih krajih domovine. To se bo zgodilo zato, ker bodo ti fantje izpostavljeni pritiskom v lastnem okolju, pa tudi pritiskom oblasti, ki jim je tako rešitev vsilila. Ko bi vsaj kdo izvedel anketo med temi mladimi ljudmi, ki jim je služenje vojske eno od življenjsko pomembnih, vsekakor pa najpomembnejše domoljubno in moralno vprašanje. Šele na podlagi tako dobljenih mnenj bi se bilo mogoče izrekati o tem vprašanju in sprejeti ustrezne rešitve.
Priče smo, kolikor je pač mogoče razbrati iz tako zelo razdeljenega tiska in televizije, s kakšno vztrajnostjo se ZSLO zavzema v skupščini Jugoslavije in v drugih pristojnih ustavnih institucijah, da bi to vprašanje rešili v zadovoljstvo tako mladih Slovencev kot JLA, pa tudi v prid obrambe celotne države, pri čemer pa, žal, doslej ni bilo veliko uspehov. Zaradi tega Vas, tovariš general, prosimo, da v imenu teh 12.000 naših vrstnikov, somišljenikov in domoljubov ne odstopite. Vemo, da imate veliko skrbi in pomembnih nalog, toda prepričam smo. da vprašanje nabornikov iz Slovenije zasluži, da ga rešujemo na pravičen in civiliziran, vsekakor pa na ustaven način, dokler pač ne bomo spremenili sedanje ustave SFRJ.
Skupina slovenskih vojakov iz garnizije Priština v Narodni ar-miji.
Osnovni motor razvojnega gibanja je lastnik kapitala
Prikličimo podjetniško substanco iz množice negibnih in čakajočih, podobno kot so storili v ZRN leta 1948 ali v Južni Koreji
V osnovi teme je vprašanje: kdo poganja ekonomsko mašinerijo v toku zgodovine. To je lahko država in njena administracija, ki s keynesijanskimi instrumenti mobilizira negibne proizvodne tvorce in sproža hitrejši krožni tok reprodukcije (inpntiran razvoj, državni
intervendonizem_____). Na drugi strani pa stoji samorazvojni sistem
energijsko vitalnih, gospodarskih osebkov, Id črpajo svojo moč iz lastninskosebične življenjske filozofije smithjanskega ekonomskega človeka. Tn je nedvomno odgovor na vprašanje, zakaj v enakih materialnih in antropoloških razmerah dva različna sistema ne dajeta enakih reznltatov. Konkretno: zakaj je v Evropi socialistični model odpovedal, tržnokonkurenčni pa dobesedno eksplodiral v razvojni energiji.
Odgovor je na dlani: osnovni motor razvojnega gibanja je podjetnik, lastnik kapitala, ta osamljeni genij, ki razpolaga z redko posejanimi talenti (kot
po ra vi J. Schumpeter). Prav glede podjetniške sive substance in na njeni osnovi upravljalskih veščin vlada dramatično pomanjkanje. Če k temu dodamo še nezadostno pravno varnost in bližnje spremembe in negotovost, potem podjetništvu čas ni naklonjen.
Morda sta prav to dejstvo in tudi spoznanje, da bo za privatizacijo, denacionalizacijo ter rušenje starega in rojevanje tržnega sistema potrebno večletno obdobje, narekovali slovenski vladi, da se je odločila za močno in centralizirano državo in se s tem odrekla časovno odmaknjeni podjetniški samorazvojni alternativi. V tem seveda ne vidimo odgovora na vprašanje, tu se diskusija šele začenja. Začenja se pri temeljnem problemu vsake strategije, in to je pri določanju razmerja med akumulacijo in porabo (A:C).
Če imamo dominantno državo, se to razmerje oblikuje po sili zakona. Sedanja burna razprava o predloženem osnutku proračuna in o davčnem sistemu je nekakšen odziv na vsiljeno formulo A:C. Kako pa se to razmerje oblikuje v tržnih gospodarstvih?
a) Po evolucionistični razvojni zamisli se posamezni deli in prvine družbenega sistema usklajujejo, torej uravnovesijo po podobnih zakonih, kakršni vladajo v naravi. V naravi pa je osnovna silnica gibanja težnja po ravnovesju. Tako npr. trdna valuta signalizira, da so v ekonomskem sistemu dosežena ravnovesja med globalnimi kategorijami ponudbe in povpraševanja ... Potemtakem se tudi razmerje med A:C lahko vzpostavi na trgu in uravnovesi v skladu z naravnimi (= tržnimi) zakoni. V sodobni socialni državi pa se socialni
delodajalci (kapital) — vlada (sociala in ekologija) poskušajo sporazumeti in ravnovesje formulirajo v družbeni pogodbi.
Pri nas teh partnerjev še ni. Trdno v sedlu je samo država (vlada, parlament), sindikati so na pol poti do svojega partnerskega statusa, delodajalci, tj. lastniki kapitala, podjetniki pa so šele na obzorju. Iz predloženega dokumenta o strategiji, še
bolj pa iz osnutka proračuna se razpozna, da ni konsenza, marveč program enega partnerja.
b)	Zaradi tega je razumljivo pomanjkanje energetske potence. Za vsako strategijo niso usodni le konsistentni cilji in pa sredstva (podcilji) ter instrumenti razvojne politike, odločilni so gospodarski osebki, ki se nanje nanaša razvojna politika. V našem primeru so ti gospodarski osebki brezspolni organizmi, brez lastnih meril za oblikovanje ekonomske optimalnosti. Se vedno gre bolj za socialne cilje, kot sta npr. zaposlenost in socialni mir, kakor pa za profit oziroma akumulacijo. Ad absur-dum! Kako naj se potem vlada pogaja z ekonomsko kastriranim partnerjem o ravnovesju med akumulacijo in porabo.
Enako je z delavskim socialnim partnerjem. Delavci najbrž ne vedo natančno, proti komu dandanes stavkajo.
c)	Ali potemtakem alternativna energetsko naravnana razvojna strategija enostavno ŠE NI MOGOČA, saj na odru še ni igralcev, nastopata le režiser in dirigent na eni ter nezadovoljna publika (vzdrževanega prebivalstva) na drugi strani.
Torej, hamletovsko vprašanje preživetja je s tem povsem osvetljeno: prikličimo podjetniško substanco iz množice negibnih in čakajočih, podobno kot so storili v ZRN 1948 ob Marshallovem planu, v J. Koreji in danes v bivši V. Nemčiji, kajti le podjetniška siva substanca je izvirni nosilec samorazvojne energije, ki pa jo zdaj formulirana državnokomandna strategija duši in sili v razpoloženje nezaupanja in defenzive. Strateška poanta je torej v pospešenem oblikovanju podjetniških lastniških osebkov (v tej povezavi sta privatizacija in denacionalizacija le del celote) in v pospešenem oblikovanju delavskih sindikatov brez realsocialistične filozofije in predstav »o delu, ki je ustvarilo
partnerji:	sindikat (aglavšTCfoT 'žščTKarimahfiiTrriri so zato de-
lavci upravičeni lastniki delnic ipd«.
č) Razprava o samorazvojni strategiji Slovenije, torej o strategiji, ki zanjo odgovarjajo tudi drugi pomembni socialni partnerji, ne samo vlada — parlament, se ne more končati, ne da bi odgovorili na vprašanje o kapitalu.
V tem orisu alternativne strategije se problem kapitala izraža
(1) v kapitalizaciji obstoječih sredstev OZD, v spreminjanju iz njihove naturalne v kapitalsko funkcijo (privatizacija), in seveda (2) v dotoku svežega kapitala. Pri tem vključujemo tudi domače vire iz prebivalstva (recimo tistih 1,5 milijarde US dolarjev, ki so jih v preteklih mesecih in letih znosili naši ljudje v Avstrijo in drugam) in tuji zasebni in javni kapital.
Ta sredstva naj bi po naši alternativi prevzeli izključno zasebni podjetniki, nikakor pa ne birokrati v državnih institucijah, bankah in t. i. javnih družbenih podjetjih, ki so glede ekonomske racionalnosti energetsko neartikulirani.
d) Vsak, tudi površno obveščen bralec, poreče, da stvari niso tako preproste in da so tu hipoteke združenodelskega in druž-benolastninskega sistema, ne samo v tehnologiji in organizaciji proizvodnje ter v protežiranju socialnih ciljev pred ekonomskimi (npr. zaposlovanje pred profitom), marveč predvsem v stanju zavesti in duha celotne nacije. Socialistični »zoološki sindrom« bo še dolgo krojil strateške odločitve. Res je! Ni dvoma, tu bi se morala diskusija pravzaprav šele začeti	(Konec)
dr. ERMIN KRŽIČNIK
PREJELI SMO
IZJAVA
Na zasedanjih republiške skupščine dne 20. 2. in 6. 3. 1991 sta bila zavrnjena dva predloga Sodnega sveta za izvolitev sodnikov Vrhovnega sodišča, ki naj bi delala pa civilnem oziroma upravnem oddelku. Ker je Vrhovno sodišče Republike Slovenije sodelovalo v kandidacijskem postopku in podprlo kandidatki, ki ju je skupščina zavrnila, želi občna seja Vrhovnega sodišča obvestiti javnost o strokovnih merilih, ki jih je upoštevala pri sprejemanju mnenj o kandidatih za sodnike Vrhovnega sodišča.
Občna seja je dne 16. 11. 1990 ugotovila, da vsi štirje prijavljeni kandidati za razpisani dve sodniški mesti na Vrhovnem sodišču izpolnjujejo zakonske pogoje.
Kandidatka Sonja Ogrinc-Ra-pe je diplomirala leta 1961, leta 1963 opravila odvetniški izpit, od konca leta 1964 do 1980 -je delala kot samostojna strokovna svetovalka na civilnem oddelku Vrhovnega sodišča, nato pa deset let kot sodnica civilnega oddelka Višjega" sodišča v Ljubljani, pri tem je bila dve leti in pel tudi vodja civilnega oddelka na tem sodišču. Poleg sojenja je sodelovala pri pripravljanju zakonodaje civilnega prava in oblikovala predloge pravnih stališč in mnenj. Samostojno je pripravila
REKLI SO
Ljubljanska univerza je kot počasna starka
Dr. PETER VENCELJ, predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, naokrogli mizi o šoli in družini v Radencih:
»___Smešno in žalostno je, da
univerzi ne marata iz okvirjev zakona o združenem delu in trdita, da hočeta ostati pod tem zakonom do naslednje ureditve. Za naslednjo ureditev pa obe univerzi v treh letih nista uspeli pripraviti usklajenih tez za zakon o univerzi, kot je bilo dogovorjeno. Po mojem je vzrok za takšno stanje to, da se univerza noče postaviti v jasno luč, ker ji je v temi bolj ugodno... Te težave so povezane tudi z rektorjem mariborske univerze dr. Alojzom Križmanom in njegovim ponujenim odstopom. Obe univerzi se namreč v marsičem, kar naj bi bila njuna avtonomija, nočeta ali nista sposobni uskladiti. Tako ni skupnih tez za zakon, ni poenotene obremenitve študentov glede na število ur predavanj, glede na število predmetov za posamezne študije in drugo. Razlike med univerzo v Mariboru in ljubljansko pa so pri vsem tem velike. Univerza v Mariboru je mlada, majhna, ambiciozna in ima ambicioznega rektorja, ki ne zna oceniti razmer na področju visokega šolstva in se ne zaveda, da to lahko izpeljemo le s skupnim projektom. On je pohitel in je na svoji univerzi napravil to, kar smo se dogovorili. Ljubljanska univerza pa je kot starka, ki se ne da premakniti z mesta, ki zveličavno gleda na mariborsko in ki se obnaša togo, zastarelo in počasno. To je pogojeno tudi z njeno velikostjo, zato bi mariborska univerza morala upoštevati, da ljubljanska ne zmore teči tako hitro kot ona. To je tako. kot bi postavili skupaj mladeniča in starega človeka: oba ne moreta teči enako, čeprav se oba hočeta gibati.« (J. P.)
Slovenija je mala Švica
Dr. GERD HANEL, direktor tobačne tovarne Reemtsme iz Hamburga, na tiskovni konfe renči Tobačne iz Ljubljane:
»Kot lahko vidim na nemški televiziji, politične razmere v Ju goslaviji niso dobre. To skrbi tu di nemške gospodarstvenike, ki z nezaupanjem gledajo na vašo deželo. Toda naše podjetje gleda povsem drugače. Mi že dve desetletji sodelujemo s Tobačno Ljubljana in moram reči, da je sodelovanje zelo dobro. Na Slovenijo gledamo drugače kot na druge jugoslovanske republike. Za nas je vaša republika mala Švica.« (J. B.)
Tudi Miloševič ima paravojaške enote
VETON SURROI, predsednik Parlamentarne stranke Kosova, za Vjesnik:
»To je stara Miloševičeva politika, namreč da težišče dogodkov prestavlja na drugo raven oziroma da svoj »vroč krompir« meče drugim. Skrb zbujajoče pa je, da tokrat resnično skuša povzročiti državljansko vojno. Bistveno v njegovi izjavi je, da je zaključil svoj memorandumski cikel. Miloševič je že prej imel lastne paravojaške enote. Nihče me namreč ne more prepričati, 'da so oklepna vozila del »pribora« milice. Ker vojske zavoljo razmerja političnih sil v predsedstvu ni mogoče uporabiti, skuša Miloševič povzročiti hujše mednacionalne spore s pomočjo svojih paravojaških organizacij, ki jih pošilja v Sandžak oziroma na Kosovo, čeprav mu tudi v Beogradu gori pod nogami: Tako bo spet poskušal zbuditi pozornost JLA in uvesti izredne ukrepe. Ker tega s pomočjo predsedstva ni mogel doseči, bo poskusil vnovič, le da tokrat pri stranskih vratih — prek Sandžaka in Kosova.«
Decidirano stališče BiH
Dr. CIRIL RIBIČIČ v intervjuju za Nedelju:
»Danes nas mnogi opozarjajo, da se Evropa združuje, mi pa razdružujemo. Odgovor je lahko najti le v našem zaostajanju. Najprej gre za osamosvajanje posameznih republik, da bi se te kot suverene, samostojne, na temelju čistih računov lahko povezovale. Osamosvajanje in povezovanje na novih temeljih lahko teče vzporedno.
Pred dvema letoma sem napovedal, da bomo v primeru, če se bodo konflikti med centralisti in separatisti podaljševali, morali iskati rešitev v asimetričnosti. Takšna napoved se je do danes v marsičem uresničila. Danes sem mnenja, če ne bomo hitro prišli do kompromisne rešitve, da bo potem za daljši čas onemogočena kakršnakoli institucionalizirana zveza med Slovenijo in dosedanjo Jugoslavijo. Jasno pa je, da brez Slovenije te Jugoslavije ni več in v tem primeru lahko govorimo le o ostanku Jugoslavije. Kar pa zadeva Bosno in Hercegovino mi je všeč to, kar sem slišal od predsednika Izetbegovi-ča, da Bosna in Hercegovina ne želi ostati v okrnjeni Jugoslaviji, v kateri ne bi bilo Hrvaške in Slovenije. Gre za decidirano stališče, ki je po mojem mnenju za nadaljnje pogovore zelo pomembno«.
Jovič bi se lahko ugriznil v jezik
Dr. IVAN DURIČ, v Borbi:
»Če se ne motim, je Jovičev odstop v nasprotju s tistim, kar je izjavil, mislim, na Kopaoniku. Tedaj je namreč dejal, da je član stranke, ki si je oblast priborila z orožjem in da jo bo pod orožjem tudi izgubila.«
Ob grdih so lepi še lepši
Kadar tistega, ki ga razglasiš za »grdega«, potem vsak dan še malo očrniš, da bi tako čim bolj učinkovito branil njegovo žrtev, to je »pridnega«, slednji sčasoma postane tako bel, da ti jemlje pogled, drugi pa tako črn, da ga niti vidiš ne več. Tako dr. France Bučar sploh ni tako oblasten in nedemokratičen, kot je videti v zvezi z novinarskimi »akreditivi« v skupščini, in zaradi dveh ljudi, ki bi se ju mož rad znebil, še ni treba vpiti, da hoče Demos zasužnjiti novinarstvo. Če bi Miloševičevi policaji res streljali v Srbijo, kot vpije Vuk Draškovič, bi merili kvečjemu v zrak...
Zadevo bi bilo skratka hitro mogoče urediti znotraj te ali one hiše, če bi bili medčloveški odnosi v tej deželi normalni, besedo ogroženost pa bi uporabljali samo v zvezi z živalstvom, rastlinstvom in zdravjem. Kar zadeva princip, besedo, v kateri se skrivajo višji, plemeniti in nesebični cilji, pa lahko rečemo, da je kot ognjemet. Se zablesti in razprši. Zatorej ni mogoče verjeti, da v skupščini ne bodo več kritizirali novinarjev ali pa jim skušali preprečiti prihajanje vanjo (dogajanja v njej bodo še zmeraj lahko komentirali, ha), če bodo v primeru Vukelič-Le-skovic njuni kolegi stopili skupaj in zmagali.
»Labodji spev« na primer je na TVS izzval enourni molk, a kaj so, skupaj z množico, ki se je solidarizirala z njimi, do-
segli!? V principu nič, razen da so sc televizijski šefi obdržali malo dlje, kot je sprva kazalo. Če pa bi takrat namesto statične slike prikazali recimo najbolj žalostni prizor iz baleta Labodje jezero, bi nemara Stane Stanič, minister za informiranje, zdaj s predsednikom Društva novinarjev Slovenije plesal pas-de-deux, ne pa da brez posluha meče Slovenski sedmi sili pasje bombice pod noge.
Dr. France Bučar ima pravico biti nezadovoljen z delom šefinje za informiranje, in na novinarko, ki je kritizirala njegovo delo, je lahko tudi hud, če hoče. Prvi lahko predlaga, naj odstopi s svojega delovnega mesta — in če je samokritična, bo namig prav razumela — z drugo pa naj se v javnosti spusti v prepir. Če je ustavna komisija že prej dobro delala, bo po tem še bolje.
Ampak ne, stvari so samo navidezno tako preproste. Ker prva ni izvršila naročila "svojega predstojnika in tako za ceno svojega položaja zavarovala drugo, zdaj o obeh poroča celo Yutel. Tako poteka v suvereni Sloveniji bitka za svobodno novinarstvo. . .
Ni treba, da mi šefinja v skupščini oprosti, kar bom povedala zdaj: ko jc bila predsednica Častnega razsodišča pri Društvu novinarjev Slovenije, ji novinarska čast še zdaleč ni pomenila toliko kot zdaj, zakaj bi sicer njegov zdajšnji predsednik odpiral več kot leto dni stare neodprte dosjeje. Kar pa zadeva »akreditiv«, vsaj za zdaj lahko v skupščino prideš tudi tako, da pri vratarju pustiš osebno ali novinarsko izkaznico.
Če pa drži, kar napoveduje-
jo, namreč nov red, kar zadeva
sodelovanje med mediji in skupščino, se jč treba seveda boriti iz principa. Novinarjem nihče ne bo govoril, kam smejo in kje so dobrodošli. Toda roko na srce, poročanje iz skupščine jc že od nekdaj novinarski žanr, ki zahteva celega človeka; se pravi, ta za kaj bolj ustvarjalnega, kot je posredovanje misli, ki so jih izrekli drugi, nima časa. Skupščinsko novinarstvo je bilo včasih sploh žanr, ki so ga obvladovali le najzancsljivejši oziroma najboljši. Kaj če bi ga odpravili?
VESNA R. MARINČIČ
knjigo »Pregled sodne prakse in literature Vrhovnega sodišča s področja posebnega dela obligacij«, ki je izšla leta 1982, in bila soavtorica knjige iste zbirke z naslovom »Obligacijska razmerja — posebni del«, ki je izšla leta 1988. S prispevki s področja civilnega prava je sodelovala na strokovnih pravniških srečanjih, njeni prispevki so bili tudi objavljeni (npr. problematika funkcionalnih zemljišč in nematerialna škoda). Ves čas je bila mentorica sodnim in drugim pripravnikom in je članica komisije za pravosodne izpite.
Občna seja je glede na navedene podatke in poznavanje njenega šestnajstletnega dela v sodstvu, za katero je značilna visoka strokovna kakovost na civilnem področju, sposobnost poglobljenega teoretičnega in praktičnega obravnavanja pravnih problemov, sodelovanje s predlogi pravnih stališč in mnenj, njen prispevek pri objavi sodne prakse in njeno mentorsko delo, soglasno podprla to kandidatko.
Sodni svet je republiški skupščini predlagal prav to kandidatko v izvolitev. Kot nam je znano, je Republiška komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve soglasno podprla predlog Sodnega sveta. Na zasedanju republiške skupščine dne 20. 2. 1991 ob obravnavanju te točke dnevnega reda ni bilo nobene razprave, sodnica Sonja Rape-Ogrinc pa iz nam neznanih razlogov ni bila izvoljena za sodnico Vrhovnega sodišča.
Druga kandidatka, Bogdana Žigon-Roth, je diplomirala leta 1975. Od 1974 naprej je bila zaposlena v upravi, in sicer štiri leta kot predstojnica premoženjskopravne službe občine, pet let kot samostojna svetovalka za pravne zadeve v občini, opravljala je upravni nadzor, pripravljala osnutke splošnih aktov občine ter izobraževala upravne delavce. Leta 1980 je opravila pravosodni izpit, od leta 1984 naprej pa je kot samostojna strokovna sodelavka na upravnem oddelku Vrhovnega sodišča delala pri reševanju zadev v upravnih sporih in pripravljala pravno evidenco upravnih sporov. Kot sourednica je sodelovala pri pripravi knjige »Upravni spori«, ki je izšla v zbirki »Pregled sodne prakse in literature Vrhovnega sodišča« leta 1990 in je ena redkih publikacij te vrste na upravnem področju. Dve mandatni dobi je kot sodnica sodila na sodišču združenega dela.
Glede na navedene podatke in poznavanje njenega samostojnega dela na upravnem oddelku Vrhovnega sodišča je občna seja soglasno odločila, da ima Bogdana Žigon-Roth prednost pred drugimi kandidati in je to v pisnem mnenju tudi utemeljila.
Na zahtevo Sodnega sveta je Vrhovno sodišče svoje mnenje dopolnilo. Pri tem je poudarilo, da je njeno samostojno strokovno delo v upravi na različnih upravnih področjih prav zaradi specifičnosti dela sodnika na upravnem oddelku Vrhovnega sodišča izredno koristna praksa. Kot strokovna sodelavka je na Vrhovnem sodišču z delom pri reševanju upravnih sporov dokazala veliko samostojnost, natančnost in odgovornost ter teoretično poznavanje upravnega prava in prispevala k oblikovanju pravnih mnenj in načelnih pravnih mnenj. Tako je med prijavljenimi kandidati edino ona izpolnjevala vsa strokovna merila za sodnika upravnega oddelka Vrhovnega sodišča.
Sodni svet je nato kandidatko Bogdano Žigon-Roth predlagal republiški skupščini v izvolitev. Republiška komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je s predlogom Sodnega sveta soglašala in menila, da je le-ta pri oblikovanju tega predloga upošteval določbe Zakona o rednih sodiščih. Na zasedanju skupščine dne 6. 3. 1991 so bili poslanci podrobno seznanjeni z vsemi strokovnimi utemeljitvami, vendar tudi Bogdana Žigon-Roth ni bila izvoljena.
Iz povedanega izhaja, da je občna seja Vrhovnega sodišča
oblikovala mnenje o prijavljenih kandidatih za sodnika Vrhovnega sodišča v skladu z zakonom in merili glede strokovnega znanja in usposobljenosti, ki se zahtevajo za delo na civilnem oziroma upravnem oddelku Vrhovnega sodišča. Drugačna, morebiti še zahtevnejša merila pa bi bilo treba najprej uzakoniti.
Občna seja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije
Predsednica FRANCKA STRMOLE-HLASTEC
Sporočilo za javnost
Sklep o spremembi načina uporabe zdravstvenih storitev v slovenskem delu Istre bo povzročil hude posledice tudi za prebivalce Buj in okolice, ki kajpada protestirajo proti temu. Zato objavljamo naslednje sporočilo za javnost.
Ker morajo prebivalci Buj in okolice v izolski bolnišnici in drugih zdravstvenih institucijah v slovenskem delu Istre plačati polni znesek za opravljene storitve, dokazuje, da opozorila Istrskega demokratskega sabora na posledice morebitne prihodnje toge delitve Istre (med Slovenijo in Hrvaško) niso bile neutemeljene. Ravno nasprotno, zdaj je že jasno, da nekdo skuša prebivalce Istre vnovič vplesti v novo zgodovinsko prevaro, ki utegne imeti zanje zelo hude posledice.
Zaradi takih in podobnih izkušenj zahtevamo od slovenskega in hrvaškega predsedstva oziroma od obeh vlad, naj čimprej sklenejo mednarodno pravno veljavne in obvezujoče sporazume, ki bodo zagotavljali prebivalcem Istre spoštovanje in razvoj stoletnih tradicij oziroma omogočali skladen razvoj in skupno življenje. Ena izmed teh stoletnih tradicij je tudi možnost uporabljati storitve zdravstvenih ustanov v slovenskem delu Istre, v katere so vsi Istrani vlagali svoj denar še pred njeno delitvijo na slovenski in hrvaški del. Za to so svoj denar namenjali že naši predniki.
Zlato pozivamo vse prebivalce Buj in širše okolice, ki niso zadovoljni z nastalim položajem, naj se nam pridružijo in pomagajo pri uveljavljanju naših pravic.
Zahtevamo, da lahko naši ljudje tudi v prihodnje brez slehernih omejitev in brezplačno uporabljajo zdravstvene storitve v slovenskem delu Istre, pod enakimi pogoji kot v Republiki Hrvaški.
Zahtevamo, naj probleme, ki so jih prebivalcem tega območja povzročili »čez noč«, ravno tako »čez noč« oziroma nemudoma tudi re-šijo!
Ce tisti, ki so dolžni ohranjati dosedanjo raven zdravstvenega varstva ogroženih občanov, v najkrajšem času ne bodo pokazali razumevanja, se bomo prisiljeni odločiti za druge akcije, ki so na razpolago v vseh demokratičnih družbah.
Ne dovolimo, da bodo Istrani vnovič plačevali tuje račune z lastnimi tragedijami, tako kot to že počnemo mi, prebivalci Buj z okolico.
Pozivamo vse, ki upravičeno obsojajo postavljanje barikad v Kninu, naj se zavzamejo, da jih bodo čimprej odstranili in naj ne odgovarjajo na tako ravnanje s kratenjem pravice lastnim občanom do zdravljenja v najbližji bolnišnici.
Istrski demokratski sabor Podružnica za Buje z okolico
IZJAVA
Skupnosti srednjih šol Ljubija-na, sprejeta na seji dne 13. 3. 1991
Ljubljansko in slovensko javnost opozarjamo na neurejen položaj v srednjem šolstvu, ki je nastal zaradi prepočasnega, včasih pa tudi nestrokovnega reševanja problemov v šolstvu. Težave so se nakopičile v preteklih letih, nekatere pa so po nepotrebnem nastale na novo.
Ker se posledice odločitev v šolstvu pokažejo šele čez deset in več let, bi morale te odločitve temeljiti na izjemno pretehtanih interdisciplinarnih strokovnih podlagah in biti podprte z najširšim soglasjem javnosti. Ta danes ni niti informirana, kaj šele, da
bi vsaj njen strokovni del sodeloval pri oblikovanju teh odločitev.
Šolstvo je celosten sistem, zato nasprotujemo njegovemu delnemu reševanju, ker to nujno povzroča disonance med posameznimi deli celote. Spremembe v srednjem šolstvu ne morejo potekati neodvisno od sprememb v osnovnem in visokem šolstvu.
Eden pomembnih vzrokov za tak položaj so pogosto protislovna ukrepanja in celo različni razvojni koncepti med organi in inštitucijami, ki so na ravni republike odgovorni za šolstvo: sekretariat, zavod za šolstvo, strokovni svet. Eni spremembe predlagajo z željo, da bi izboljšali kakovost šolanja, drugi pa šele čez nekaj let ugotovijo, da ni sredstev za realizacijo teh izboljšav in materialna plat izvedbe pade na ramena šole.
Ker o teh vprašanjih dokončno odločajo poslanci v skupščini, pozivamo tudi njih k večji zavzetosti pri reševanju problemov, ki na koncu najbolj prizadenejo naše otroke in z njimi tudi našo prihodnost. Ko boste glasovali o šolski zakonodaji in o proračunu, pretehtajte razmerje med deležem sredstev za šolstvo in kakovostjo šolanja.
Opozarjamo na konkretne pomanjkljivosti, na podlagi katerih je nastala ta izjava.
1.	Upravljanje in vodenje šol je uteženo, ker formalno še velja Zakon o združenem delu, ki pa ga zaradi nove zakonodaje ni mogoče upoštevati v celoti. Srečujemo se z zelo različnimi rešitvami in tolmačenji raznih sekretariatov. To je še posebej pokazala praksa na šolah, kjer je ravnateljem potekel mandat.
2.	Pristojnosti občin, mesta in republike glede vprašanj, ki zadevajo srednje šolstvo, so v Ljubljani še posebej nejasne. Ko gre za posege oblasti, si tc pristojnosti vsi lastijo, ko gre za odgovornost, ki zahteva sredstva, pa se jih skušajo vsi znebiti. V zadnjih letih je Ljubljana namensko zbirala sredstva za investicije v srednjih šolah (gostinska in agroživilska šola, telovadnica na Poljanah, številni prizidki in adaptacije). S 1. 1. 1991 je vir za nadaljevanje potrebnih del na srednješolskih zgradbah ukinjen, čeprav je materialni standard srednjih šol v Ljubljani še vedno zelo nizek. Vpis učencev vsako leto narašča, novi ukrepi pri mreži šol pa bodo še povečali vpis na ljubljanske srednje šole iz regije in širše.
3.	Pedagoško delo na šolah je izrazito podcenjeno, zato podpiramo zahteve sindikata na tem področju. Materialni stroški na šolah se povečujejo, financer pa tega ne upošteva.
4.	Zelo draga mreža šol, ki je rezultat konceptov usmerjenega izobraževanja in razvoja Slovenije, šolstvo materialno zelo obremenjuje. Ta problem se rešuje prepočasi, nestrokovno in s premalo političnega posluha. Ob zapiranju nekaterih oddelkov bi morali pomisliti na posledice, ki jih bo to povzročilo. Šolanje v oddaljenih krajih je drago, število štipendij se zmanjšuje, vse to pa lahko povzroči, da del mladine ne bo mogel nadaljevati šolanja na srednji stopnji.
5.	V zvezi z letošnjim vpisom je vse preveč nejasnosti in zmede. Pravočasno se ni vedelo, kdaj bo informativni dan, kaj bo v razpisu za vpis za srednje šole, še sedaj pa ne vemo natančno, kako bodo potekali sprejemni izpiti.
6.	Za nedavno prenovljene programe učencem, ki se vpisujejo, ne moremo posredovati predmetnika niti za prvi letnik. To otežuje tako usmerjanje učencev kot kadrovsko načrtovanje pri zaposlovanju učiteljev.
7.	Tudi v zvezi z zaključnimi izpiti, ki so letos prvič za štiriletne programe, torej za tiste, ki imajo med drugim izhod na univerzo, predvidevamo probleme. Zato pričakujemo, da bo univerza pri sprejemnih izpitih upoštevala letošnjo novo situacijo. SKUPNOST SREDNJIH ŠOL LJUBLJANA
Sreda, 20. marca 1991
KULTURA - ŠOLSTVO
DELO ★ stran 7
Na univerzah 9663 mest za redni in 4432 za študij ob deli*
Na obeh univerzah v Sloveniji se začenja mesec prijav za vpis novincev - informativni dnevi bodo že ta teden: v petek, 22., in soboto, 23. marca
Od 19. marca do 17. aprila imajo kandidati za vpis na univerzo čas, da se prijavijo za študij na katerikoli visokošolski organizaciji v Sloveniji. Letos sta univerzi za novince razpisali skupaj 9663 mest za redni študij (32 manj kot lani) in 4432 mest za študij ob delu (435 manj kot lani). Po razpisu za vpis naj bi se letos na Univerzo v Ljubljani vpisalo 77 rednih študentov manj kot lani, na Univerzo v Mariboru pa 44 več.
Kandidati za vpis se morajo prijaviti do 17. aprila 1991 na obrazcu -Prijava za vpis v začetni letnik visokošolskih organizacij v R Sloveniji« (Obrazec DZS 1.71). ki ga letos prvič dobijo v prodaji v knjigarnah. Pred tem naj si natančno preberejo skupni del razpisa za vpis in razpise posameznih visokošolskih organizacij. ki so objavljeni v Objavah republiškega sekretariata za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Prijaviti se morajo: ločeno na Univerzo v Mariboru (za visokošolske organizacije članice Univerze v Mariboru) in ločeno na Univerzo v Ljubljani za njene članice. Pošljejo lahko le eno prijavo, izpolnjeno tako, da jim prijave ne bo treba vračati. Več o študiju na želeni šoli bodo izvedli na informativnih
dnevih v petek, 22. in soboto, 23. marca. Če bodo po prijavi, oddani v predpisanem roku, želeli zamenjati študij, bodo lahko do 10. maja prijavo prenesli. Zaradi obdelave prijavnih obrazcev bodo lahko to storili šele proti kon-
0 pridnih otrocih na Slovenskem
Danes, v sredo. 20. marca, bo v okviru pomladnega semestra Vesele znanosti predaval v Kud France Prešeren ob 20. uri Albert Mrgole o temi O pridnih otrocih na Slovenskem. Darko Štrajn pa bo predaval v okviru tegacikia prihodnjo sredo, in sicer o družini in ideologiji. S. J.
Zoran Mušič
ustanovil
štipendijo
Prešernov nagrajenec je finančni del nagrade namenil mlademu slikarju za študij
Letošnji Prešernov nagrajenec, svetovno znani slikar Zoran Mušič, želi finančni del nagrade spremeniti v štipendijo slikarju, ne starejšemu od petintrideset let. za študij v tujini. Izbor je Zoran Mušič zaupal Janezu Berniku. Zoranu Kržišniku, dr. Juretu Mikužu in dr. Ivanu Sedeju.
Vsi slikarji, ki želijo kandidirati, naj prijavo z dokumentacijo o svojem delu pošljejo do 5.
aprila 1991 na naslov: Republiški sekretariat za kulturo, Prešernov sklad. Ljubljana, Cankarjeva 5.
Orgelski koncert
V sredo, 20. marca, ob 19. uri bo v Uršulinski cerkvi v Ljubljani orgelski koncert Stefana Korde-sa. 23-letni Nemec, ki študira orgle in cerkveno glasbo v Hamburgu. je na prvem ljubljanskem evropskem tekmovanju v Cankarjevem domu prejel tretjo nagrado. Koncert je v okviru ljubljanske orgelske transverzale.
B. C.
cu aprila. Na visokošolskih organizacijah. kjer bo prijavljenih bistveno več kandidatov, kot je razpisanih mest, bodo sprejemni izpiti. O tem jih bodo šole obvestile po 10. juniju. Tako kot doslej se bodo lahko udeležili sprejemnih izpitov na dveh ali več visokošolskih organizacijah.
Letos čakajo kandidate za vpis na nekaterih visokošolskih organizacijah spremenjeni vpisni pogoji. Ti se nanašajo: na spremembo števila ur iz posameznih predmetov v srednji šoli (npr. AGRFT, BF-gozdarstvo, živilska tehnologija itd.), na širitev števila ustreznih srednjih šol za vpis (npr. FF — psihologija), na spremembo števila in vsebine diferencialnih izpitov, ki jih morajo pred vpisom opraviti kandida-
Kultni
Kaurismakijev
kino
Včasih se zgodi, da pride v Ljubljano kaj tudi prezgodaj. V primeru finskega režiserja Akija Kaurismakija, ki gre s Špancem Pedrom Almodovar-jem ta hip v kultni vrh evropskega filma, bo to že držalo. Medtem ko se nori Finec, čigar popularnost lahko ta hip primerjamo z nekdanjimi Fass-binderjevo, Pasolinijevo ali Truffa-utovo, na londonskem, berlinskem in celo beograjskem festivalu prodaja za med in v svoji karieri praktično nima padca, ga kaže pri nas šele odkriti. Preden se bodo množice nanj navadile. torej nekako pred majem, ko bosta v redni jugoslovanski distribuciji prek E-motion filma iz Ljubljane njegovi deli Leningrajski kavboji gredo v Ameriko (1989) in Najel sem poklicnega morilca (1990) in ko namerava pri nas nastopiti tudi hiperavant-gardistična glasbena skupina Leningrajski kavboji, nam pride prav retrospektiva, ki sta jo med 20. in 26. marcem pripravila ŠKUC — filmska redakcija in Cankarjev dom. Nocoj, v sredo ob 20. uri se v Linhartovi dvorani CD začne s priredbo Dostojevskega — Zločin in kazen (1983), zatem pa bomo ob istem času in na istem kraju gledali še Kalamarijske zveze (1985, 21. marca), Sence v raju (1986, 22. marca), Hamleta med poslovneži (1987, 25. marca) in subtilno kriminalko Deklica iz tovarne vžigalic (1986, 26. marca).	z M.
ti z neustrezno predhodno izobrazbo itd. Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in Ekonom-sko-poslovni fakulteti v Mariboru bo prihodnje študijsko leto spremenjena organizacija študija, zato morajo kandidati že ob prijavi navesti, ali želijo študirati na višješolskem ali visokošolskem študiju. Kandidati, ki želijo študirati na naravoslovnem ali tehniškem področju ustreznih fakultet, bodo enkrat do vpisa obveščeni o trajanju Študija (osem ali devet semestrov). Kandidate za študij rudarstva na FNT želi fakulteta dodatno obvestiti o možnosti izbire nove študijske smeri geotehnologije, ki se prične v zadnjih dveh letnikih. Za kandidate vojaške obveznike je pomembna informacija, da bodo lahko v študijskem letu 1991/92 vse visokošolske organizacije zadržale na študiju petino takih obveznikov, po letu 1994 pa naj bi vsi vojaški obvezniki služili vojsko po diplomi.
DARJA BUDIHNA POŽAR


....j
Bogdan Borčič v ljubljanski galeriji Insula
V ljubljanski galeriji Insula so na ogled novejša grafična dela akademskega slikarja in grafika Bogdana Borčiča (izbor iz let med 1984 in 1990). Avtor se s svojimi deli uvršča med najbolj uveljavljene predstavnike ljubljanske grafične šole in sodobne grafike nasploh. Borčičevi grafični odtisi so nosilci samo na videz enostavnih, formalno ploskovnih čmo-belih likovnih polj in imajo v sebi določen ritem, ki ga poznamo že iz starejših avtorjevih grafik. Na sliki: Stopnjevanje, 1990, suha igla in akvatinta.
Iz Solkana v novo stavbo
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice naj bi se preselilo v novi dom pred sezono 1992/93 - Marko Sosič novi umetniški vodja PDG
Naključje je naneslo, da je delovanje Primorskega dramskega gledališča (PDG) iz Nove Gorice te dni v znamenju števila dvaindvajset. 28. marca bo namreč preteklo 22 let od njegove profesionalizacije, hkrati teče že 22 mesecev, kar gradijo novo gledališče, ki bo po predračunu veljalo 22 milijonov DEM.
Na srečanju z novinarji, ki so ga predstavniki PDG pripravili pred zaključkom abonmajskega gostovanja v ljubljanski Drami (v abonmajski zamenjavi za Jovanovičevo dramo Zid, jezero so odigrali deset predstav kriminalke Ire Levina Smrtna past v režiji Janeza Pipana), direktor Tomiča Dumančič ni skrival velikih pričakovanj, a tudi skrbi, ki jih povzroča zidava novega gledališča. Zdaj jih namreč iz bivše konjušnice v Solkanu, kjer delujejo od ustanovitve, ne priganjajo le težki delovni pogoji, ampak tudi pričakovana denacionalizacija, ki bo vrnila njihov začasni dom prvotnemu lastniku. Novo gledališče je gradbeno že dograjeno. porabili so že 44 odstotkov predračunske ocene, zdaj pa je pred investitorjem in izvajalci najzahtevnejši del — notranja dela. Dvorana bo imela 370 sedežev,. stranski oder z velikim amfiteatrom na prostem pa bo omogočal poletne uprizoritve za čez 500 gledalcev. Direktor upa.
Nesrečno ime kot geslo za veseli azil znanstvenikov
Mišljeno je Trnovo in ustanova Vesele znanosti v njem, katere prva predavanja so izšla v domiselnem zborniku
Tako je bilo kot na pogrebu Josipa B. Tita: lažje je bilo namreč evidentirali tiste, ki so manjkali, kot pa prešteti navzoče (v našem primeru) alter znanstvenike, ki jih je včeraj privabila tiskovna konferenca Kuda France Prešeren ob izidu zbornika predavanj prvih dveh let Vesele znanosti, ki tradicionalno potekajo v njihovem trnovskem kulturnem domu.
Veselo znanost I, II (zbornik predavanj 1988/89, 89/90) sta uredila Alenka Bogovič in Miha Zadnikar, natis tega dela pa je omogočil Republiški sekretariat za raziskovalno dejavnost in tehnologijo. V knjigo (izšla je v nakladi 700 izvodov) sta urednika uvrstila besedila 13 predavanj, razpetih med Prispevke k resnici o Prešernovem Krstu, Črtomiru in Ajdovskem gradcu Jožeta Vogrinca in Iztoka Sakside do Rastka Močnika Posprave. Drugi avtorji in predvsem avtorice pa so Bernard Nežmah, Albert Mrgole, Zoja Skušek, Bojan Ba-skar, Primož Južnič, Svetlana Slapšak, Igor Ž. Žagar, Neda Pagon, Miha Zadnikar in Mirjam Milharčič-HIadnik, ki je na tiskovni sestavek prišla oblečena v Mandelbrotovo fraktalno množico.
Predavanja Vesele znanosti so sicer zamišljene kot neformalna
in neakademska, gradijo na veselosti, alicološki burlesknosti, parodičnosti in komičnosti kot notranjih razsežnostih znanosti, čeprav gre pri tem za resne analize in osvetlitve. Po besedah Mihe Zadnikarja sta namreč le dva avtorja predavanj v tem zborniku off, vsi drugi pa so eta-blirani znanstveniki, vključeni v raziskovalni proces. Nedi Pagon je ta zbornik, ki prinaša z vsem potrebnim znanstvenim aparatom opremljene razprave-predavanja (tudi povzetki v angleščini s key words) všeč, ker je videti kot kako prvo berilo, sicer pa v njem ne manjka zabavnega branja. Primer zanj je recimo predavanje Zoje Skušek, v katerem se prijazno spominja Levi-Straussa v smislu, »da je kuhinja prostor, kjer se natura predeluje v kulturo, pri tem pa asistirajo ženske. In to je za nas pomembno.«	S. J.
da bo kljub znanim gospodarskim težavam, ki že vplivajo na zastoje v dotoku denarja, naložbo republiškega pomena mogoče končati do začetka sezone 1992/ 93, ko naj bi se celotni kolektiv s svojim občinstvom preselil v novi dom.
Arhitekt Vojteh Ravnikar je z diapozitivi pokazal, kako je v zasnovi gledališke stavbe izhajal iz primarne likovne karakteristike bližnje stavbe občinske skupščine. Posebnostim pokrajine se je skušal približati tudi v izbiri gradiva, saj je izbral za fasade opeko, za notranje obloge pa kamen. Gledališču bo dal širši značaj kulturnega, družabnega in nakupovalnega središča okrogli stolp, v katerem bodo poleg garderob in gledališke uprave še prostori za galerije, trgovine in gostinske lokale. Na njegovem dnu bo mogoče za gledališke predstave uporabiti tudi krožno prizorišče, okoli katerega se bo zbralo 200 gledalcev.
Organizacijski vodja Srečanj
gledališč Alpe Jadran Emil Aberšek je zagotovil, da bo po lanskoletnem premoru, ko so srečanje »posodili« Beljaku, letos mednarodno srečanje spet v Novi Gorici, in sicer od 8. do 15. novembra. Program bo izbral mednarodni komite, ocenjevala pa ga bo mednarodna strokovna žirija. Srečanje bo v prihodnje bienalno, tako da bodo imela zainteresirana kulturna središča v prostoru med Alpami in Jadranskim morjem priložnost prirejati podobne prireditve v vmesnih letih. Domača občina je sredstva za srečanje že zagotovila, zdaj je na potezi še republika.
Na petkovem srečanju v ljubljanski Drami se je javnosti predstavil novi umetniški vodja, režiser iz Trsta Marko Sosič, ki bo formalno imenovan v tem tednu. V svoji prvi sezoni, ki jo pojmuje kot »prehodno«, namerava predvsem s spremljevalnimi programi nagovoriti novogoriško občinstvo ter ga v večjem številu privabiti v dvorano. O repertoarju bo lahko spregovoril konkretneje, ko ga bodo veljavno sprejeli v gledališču.
SLAVKO PEZDIR
Izšla knjiga o thrilerju osemdesetih
Pri založbi Karantanija, ki jo vodi David Tasič, so izdali knjigo Lovec na ljudi
Včeraj dopoldne sta v prostorih Društva pisateljev v Ljubljani David Tasič kot predstavnik edicije in avtor Marcel Štefančič predstavila knjigo Lovec na ljudi, ki je izšla pri založbi Karantanija. Gre za četrto knjigo Marcela Štefančiča, tokrat posvečeno thrilerju. V knjigi, ki obsega okoli tristo strani, je filmski žanr predstavljen v svoji najširši pojavni obliki, saj so vanj zajete tudi nekatere mejne zvrsti, in sicer v časovnem obdobju od leta 1980 do vključno leta 1989. Avtor obširneje komentira 70 naslovov pomembnejših filmov tega žanra, v celoti pa jih v knjigi predstavlja okoli sto. Večinoma so to filmi iz ameriške produkcije, nekaj pa jih je tudi iz drugih svetovnih kinematografij.
David Tasič je na tiskovni konferenci povedal, da Štefanči-čeva knjiga sodi v tisti del programskega načrta, s katerim se skuša taložba Karantanija po novem čim bolj približati okusu in zahtevam mlajše bralske generacije.	L. R.
Umetnik kar čez noč obrtnik
Koordinacijski odbor slovenskih kuitumo-umetniškib društev nasprotuje nese-lektivnosti Zakona o dohodkih - Apel javnosti in napoved zaostritve razmer
Zakon o dohodnini (Ur. list RS št. 48/90) je v primerjavi s prejšnjim davčnim sistemom znatno poslabšal davčni položaj kulturno-umetniških ustvarjalcev, še posebej tistih, ki so se temu delu v celoti zapisali in jim je to edini poklic in vir preživljanja, to je samostojnim kulturnim delavcem. O tem je v ponedeljek razpravljal Koordinacijski odbor slovenskih kulturno-umetniških društev in sprejel posebno izjavo (podpisanih je deset društev).
čujejo obrtniki oziroma dohodki iz obrti. To pomeni, da bi morali samostojni kulturni delavci stroške dokazovati, voditi poslovne knjige, popisovati zaloge, voditi evidenco
Kot je prepričan omenjeni koordinacijski odbor, je novi zakon docela neselektivno, malo da ne počez izenačil vse vrste dohodkov in zavezancev. Edina ugodnost, ki jo je zakon o dohodnini ohranil za zavezance, ki dosegajo dohodke iz avtorskih pravic, so normirani stroški v višini štirideset_odstotkov doseženega dohodka. Še slabše pa se godi ustvarjalcem s področja tehnike, to je izumiteljem, avtorjem tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja.
Kreatorjem novega davčnega sistema pa to še ni bilo dovolj in so sklenili, da samostojnim kulturnim delavcem odvzamejo še to ugodnost, in to kar mimo zakona, ki so ga sami pripravljali! Tako je direktor Republiške uprave za družbene prihodke Ivan Rojc v pisnem navodilu občinskim upravam za družbene prihodke z dne 11.2. 1991 navedel, da se dohodki samostojnih kulturnih delavcev obdavčujejo z davkom od dohodkov iz dejavnosti; torej z davkom, s katerim se obdav-
osnovnih sredstev, prikazovati amortizacijo ter plačevati akontacije davka ne glede na tekoče dohodke, kot razberemo iz navodila. (Kar predstavljamo si pogovor dveh pisateljev o tem, kako je kdo knjižil, v poslovnih knjigah namreč, nedokončani roman.)
Temu pa so sledile okrožnice občinskih davčnih uprav za družbene prihodke, ki so jih pred dnevi pričeli prejemati samostojni kulturni delavci, v katerih se jih poziva, naj v 8 dneh sporočijo podatke za odmero akontacije davka in dejavnosti za leto 1991, in eksplicitno omenja, da se od njihovih avtorskih honorarjev ne plačuje davek po odbitku. To je povzročilo med samostojnimi kulturnimi delavci veliko vznemirjenje in upravičeno ogorčenje.
O vsebinskih argumentih, ki do-
kazujejo nevzdržnost in nesmiselnost uporabe istega davčnega režima za obrtnike in za samostojne umetnike, ne kaže razpravljati, ker je Zakon o dohodnini glede obdavčevanja dohodkov iz avtorskih pravic kot posebne vrste dohodka popolnoma jasen, saj z nobeno določbo ne izključuje tega, da se avtorski honorarji samostojnih kulturnih delavcev ne bi obdavčevali po 69. čienu.
Koordinacijski odbor slovenskih kulturno umetniških društev se pri uveljavljanju svojih interesov v svoji izjavi sklicuje izključno na zakon. Zakon o dohodnini, čeprav umetnikom ni najbolj naklonjen, so pripravljeni spoštovati, saj ga je sprejela skupščina. Nikakor pa niso pripravljeni spoštovati Rojčevih »zakonov«, ki jih ta piše mimo veljavnega republiškega zakona.
Na ta problem je opozorila že Avtorska agencija za Slovenijo v svoji vlogi z dne 13. 2. 1991, naslovljeni na Skupščino Republike Slovenije oziroma na njeno Zakonodajno pravno komisijo, s katero je zahtevala obvezno razlago sicer jasnih določil Zakona o dohodnini prav zaradi opisanega nezakonitega ravnanja Republiške _ uprave za družbene prihodke. Žal Zakonodajno pravna komisija skupščine
OBISK V DUNAJSKI DRŽAVNI OPERI
Marjana Lipovšek kot Daiiia
Dunaj je letos v znamenju Mozartovega leta, 200. obletnice skladateljeve smrti, a bo vendarle na odru dunajske Državne opere komaj petina repertoarja
—	kar pa še vedno pomeni deset oper in baletov
—	posvečenih imenu velikega Salzbnržana. V okviru »francoskega opernega cikla« pa je v tekoči sezoni v ospredju uprizoritev Samsona in Daiile, še danes mednarodno uspešne in uprizarjane (edine izmed dvanajstih) opere Camilla Saint-Saensa.
Dunajska predstava je nastala v koprodukciji s pariško Opera Bastille, kar je razvidno zlasti v scensko-—kostumski opremi, ki je kar preveč »gosta« za precej manjši dunajski oder. Pariz pa je Samsona in Dalilo letos uvrstil v repertoar spričo tamkajšnje stoletnice prve koncertne izvedbe opere (praizvedba je bila sicer v Weimarju leta 1877) in bližnje stoletnice prve uprizoritve na odru Opera de Pariš leta 1892.
Glasbeno založniške hiše so Samsona in Dalilo sorazmerno redko posnele na plošče; v zadnjih tride-seth letih komaj štirikrat, pri čemer je zadnji posnetek pri Philipsu izšel pred kratkim. Posnetek je nastal v Munchnu s simfoničnim orkestrom in zborom Bavarskega radia pod vodstvom dirigenta Colina Davisa ter z Agnes Baltsa v vlogi Daiile in Jose Carrerasom v vlogi Samsona. Temu posnetku se bo julija v Parizu (z ansamblom pariške opere s korejskim dirigentom Myung Whun Chungom) pridružil še eden za londonsko založbo EMI. Naslovni vlogi bosta pela Placido Domingo kot Samson im slovenska mezzosopranistka Marjana Lipovšek kot Dalila. Zelo sorodna, a v drugačni kombinaciji je sedanja zasedba Samsona in Daiile na odru dunajske Državne opere. V prvi zasedbi sta pela Placido Domingo in Agnes Baltsa, v drugi — premiera je bila 8. marca
—	pa ruski tenorist Vladimir Atiantov in Marjana Lipovšek (na zadnji predstavi 21. marca bo pel Cario Cossutta.). Lipovškova bo potemtakem pela z Domingom za ploščo, lahko bi dodali, da v idealnem trenutku: po številnih odrskih izkušnjah na poletnem festivalu v Bregenzu, na odrih Nemške opere v Berlinu in dunajske Državne opere. Za Dominga, ki je Samsona prvič pel že leta 1965, leta 1978 pa opero tudi posnel za DGG — Dalila je bila tedaj Jelena Obrazcova, pa bo nastop kulminacija in prav gotovo dosežek zrelega interpreta na vrhuncu izjemne umetniške kariere.
Dramaturško jedro Samsona in Daiile je zaobjeto v dvojnem frontalnem nasprotju: patriotično—religioznega tipa (Izraelci proti Filistejcem) in erotične zgodbe (ljubezen in ljubezensko izdajstvo v odnosu med Samsonom in Dalilo, ki pa prerašča zgolj osebno dimenzijo in individualno usodo, saj postane že »državna zadeva«). Samson je najprej in predvsem junak, postavljen med dvema izbirama: kot drzen vojskovodja Izraelcev in zmagovalec v dvoboju z Abimelehom v prvem dejanju in kot omrežen v zahrbtno, sladko, a izdajalsko ljubezen Daiile v drugem dejanju. Izbira ljubezni v tej dilemi je zanj in za njegovo ljudstvo usodna: v tretjem dejanju je ujetnik in mučenec vendar pa doživi ponovno junaško samouresničitev s porušenjem templja in smrtjo sovražnikov. Ne glede na Samsonova herojska dejanja, pa se v operi kaže bolj kot pasivna osebnost, razdvojena med politično-religioznim poslanstvom in ljubeznijo do Daiile kot čistim in elementarnim čustvom. Obe sili sta si v nekem smislu bolj alternativni kot nasprotni, ker ustvaijata psihološko in moralno krizo, s tem pa postaja Samson veliko bolj človeški, kot bi se zdel, če bi ga razumevali zgolj kot osebo iz Biblije.
Dalila je predvsem ženska, ki se zaveda svojih čarov, in ko sreča Samsona v trenutku zrele ljubezenske preizkušnje, si prav gotovo želi intenzivnega ljubezenskega čustva, a v obliki ljubezenske prevlade. Njena ljubezen naj premaga Samsonovo fizično moč. Na začetku je »sladka skrivnost ljubezni« (Prin-temps qui commence), politična spletka in zarota z usodnimi posledicami nastopi kasneje, ne prostovoljno in še manj avtonomno. V drugem dejanju se v prizoru izdajalskega zapeljevanja Daiile — ali ni strateški načrt že povsem oddaljen od ljubezni!
—	približuje nevihta, očiten simbol narave, ki noče
biti zgolj atmosferska podoba ambienta, ampak tudi simbol nebeške jeze nad dvojnim izdajstvom: Samson izda svojega boga, Dalila izda Samsona. V teh dveh dejanjih se manifestirajo vsa nasprotja med dvema sovražnima ljudstvoma (Izraelci in Filistejci) iz etničnih, političnih in religioznih motivov.
Dunajska predstava z Vladimirom Allantovom in Marjano Lipovšek z veliko izpovedno močjo zarisuje zgoraj omenjene dileme, nasprotja in razrešitve. Vladimir Atiantov je kot Samson pravi dramski junak, velike osebnostne moči (izrazit dramski tenorist), morda bi v njegovem oblikovanju lika pričakovali še več niansiranih prehodov iz junaške drže v stanju človeške šibkosti, neizmerne osebne stiske tik pred usodno kapitulacijo na kolenih pred Dalilo in takoj zatem v njeni razkošni spalnici. Atiantov je velik tenorist, čeprav precej drugačen od Placida Dominga, ki je morda bolj simpatičen spričo »mehkejše« drže, bolj razvidne moške ranljivosti.
Dalila Marjane Lipovšek je v tem trenutku idealen dosežek naše velike umetnice: osebnost, ki izžareva moč naravne podobe lika in z njim sodoživlja predvsem notranji spopad med ljubezensko strastjo, ki se ji ženska nikoli ne odpove, in vsiljeno ji protinatumo spletko. Zato Lipovškova v tretjem dejanju ni zmagovalka: njena drža bolj išče sočutja in odrešitve ob zavesti krivde in — morda še bolj — neponovljivosti usode. V tem razponu vloge je Marjana Lipovšek izjemna interpretka, ker razumeva Dalilo v njenih notranjih, duševnih, emotivnih dimenzijah in ker izahaja temeljna podstat vloge iz bistva ženske narave in čustva, ki ne potrebuje zunanje »emancipacije«. V nastopu Lipovškove so bile vrhunske vse tri velike arije (Printemps qui commence, Samson, recherchant ma prčsence in Mon coeur s’ouvre a ta vobc).
VLADIMIR ATLANTOV IN MARJANA LIPOVŠEK — Kot Samson in Dalila na odru dunajske Državne opere.
Zelo solidne so bile preostale pevske zasedbe: Philippe Rouillon je pel Dagonovega velikega svečenika, Claudio Otelli Abimeleha, Goran Simič pa starega Izraelca. Zbor ima v Samsonu in Dalili vlogo kolektivnega protagonista (v bistvu pa oratorijsko funkcijo) v nekakšnem razsodniškem dialogu s posameznimi junaki. Skladatelj je večjo karakterizacijo namenil Filistejcem v tretjem dejanju: orgiastična opojnost v bakanalu, v katerem je eksotičnost različnega porekla združena, da bi poudarila njihovo barbarsko naravo. Zbor dunajske Državne opere je bil odličen. Prav tako pa tudi orkester Dunajske filharmonije pod vodstvom dirigenta Jana Lathama — Koniga. O sceni (Gianni Ouaranta) in režiji (Gotz Friedrich) sem podrobneje že pisal ob prvi postavitvi (januarja) in še enkrat podpišem vse (negativne) pripombe. Za spoznanje je bil boljši konec opere, čeprav še vedno ne dosega učinka grozovitosti in tragične razrešitve.
MARIJAN ZLOBEC
navzlic akutnosti problema še ni odgovorila.
Koordinacijski odbor se spričo povedanega obrača na javnost z naslednjimi apeli:
»Svojim članom in vsem samostojnim kulturnim delavcem v Sloveniji sporočamo, da naj omenjene okrožnice občinskih uprav za družbene prihodke ignorirajo kot nezakonite, kar zadeva davek iz dejavnosti.
Republiško upravo za družbene prihodke in vse občinske uprave za družbene prihodke pozivamo, da do odločitve Zakonodajno pravne komisije Skupščine Republike Slovenije v zvezi z vlogo Avtorske agencije za Slovenijo ustavijo vse postopke zoper samostojne kulturne delavce na podlagi navodila Republiške uprave za družbene prihodke z dne 11.2. 1991.
Vse izplačevalce avtorskih honorarjev obveščamo, naj do nadaljnjega tudi pri avtorskih honoraijih samostojnih kulturnih delavcev obračunavajo davek iz premoženjskih pravic po odbitku, s priznanimi 40% materialnimi stroški in s 15% davčno stopnjo od vsakega posamičnega dohodka.
Zakonodajno pravno komisijo Skupščine Republike Slovenije obveščamo, da se pridružujemo zahtevi Avtorske agencije za Slovenijo z dne 13. 2. 1991 za obvezno razlago določil Zakona o dohodnini, in da se v celoti strinjamo z njeno utemeljenostjo. Hkrati jo pozivamo, da to stori čimprej, in s tem preseka negotovost, v kateri so se znašli samostojni kulturni delavci spričo Rojčeve zakonodaje.
Svoje člane in vse samostojne kulturne delavce iz Slovenije pozivamo, naj nam sporočijo vse primere nezakonitega nadlegovanja in šikaniranja s strani davčnih organov, ker bomo sprožili postopke za ugotavljanje odgovornosti za nezakonitosti pri opravljanju javnih funkcij.
Slovenski vladi predlagamo v razmislek, ali Ivan Rojc še lahko ostane na čelu Republiške uprave za družbene prihodke, saj je s svojim nezakonitim ravnanjem, ki je posledica bodisi njegove samovolje, bodisi neznanja, povzročil, da se samostojni umetniki v Sloveniji zadnje čase prvenstveno ukvaijajo z negotovostjo okrog svojega davčnega položaja, ter osmešil celotni davčni aparat v Republiki Sloveniji in omajal zaupanje vanj.
Ministra za kulturo, Andreja Capudra, obveščamo, da naj se spričo naših apelov ne da motiti, ker smo se za svoje legalne in legitimne interese pripravljeni in sposobni boriti sami brez njegove pomoči.
Slovensko javnost, skupščino in vlado seznanjamo, da smo se zaenkrat odločili za legalen način obrambe naših stanovskih interesov, ki so ogroženi z nezakonitimi posegi republiških in občinskih upravnih organov. V kolikor po tej poti svojih legalnih in legitimnih pravic ne bomo uspeli uveljaviti, se bomo primorani zateči k civiliziranim oblikam državljanske nepokorščine, kot so neplačevanje davkov in kulturni molk kot skrajno sredstvo.
Izražamo globoko zaskrbljenost nad davčnim in socialnim položajem, v katerem so se z novo davčno
zakonodajo znašli slovenski tehnični ustvarjalci, še posebej inovatorji v svobodnem poklicu, saj grozi, da bo ta zvrst intelektualnega ustvarjanja v kratkem zbrisana s slovenskega površja. Ob takem odnosu do ustvarjalnosti, te najplemenitejše, najžlahtnejše in najproduktivnejše oblike človekove aktivnosti, nam kmalu res ne bo preostalo nič drugega kot štirje milijoni pridnih rok; vsekakor dosti premalo za narod, ki želi imeti svojo suvereno državo, in to v Evropi.«
Slavnostni Ramovšev koncert
V sredo, 20. marca, ob 20. uri, bo v kulturnem domu Španski borci na Zaloški 61 slavnostni koncert ob sedemdesetem rojstnem dnevu skladatelja Primoža Ramovša. Klemen Ramovš (kljunasta flavta), Tomaž Lorenz, (violina), Romeo Drucker (violina), Cvetko Demšar (viola), Miloš Mlejnik (violončelo) in Aci Bertoncelj (klavir) bodo izvedli njegove skladbe Studio (1982), 6 etud (1989), Pentafonia (1990, krstna izvedba) in Partitura (1975). Koncert je organizirala koncertna agencija Klemen Ramovš Management.
DELO
Kaj se dogaja v Trbovljah
T, P, G AREN
VEČERNI
UDAREC
35. nadaljevanje _____________
.Vajino . . hm . . izginotje bo prisililo FBI k preiskavam. Te bodo brezuspešne, kajti vajinih trupel ne bodo mogli najti. Tačas bom prekinil svoje trgovske posle, vse kar bo sumljivega. pa bom naprtil Jerrvju.«
Plavolasi barman je z veliko pozornostjo spremljal besede, ki so se nanašale nanj.
»Ko se bo vrnil s sprehoda z vama. bo izginil v Mehiko. Poskrbel bom, da bodo njegove sledi do meje očitne. Potem se bo izgubil — dobil bo nove osebne podatke.«
Njegov načrt je bil videti dobro izdelan. Škoda"je bilo le, da sva zanj morala prispevati Di.\on in jazv Jerrv je že potegnil iz žepa najlonsko vrvico. Še preden sem se utegnil ubraniti, me je Bob zgrabil s svojimi težkimi pestmi in me z vso svojo silo potisnil nazaj na stol.
»Iztegnite roke!« mi je ukazal barman.
Nisem se ganil. Toda Jerry je iz vrvice že pripravil zanke, ki mi jih je vešče vrgel čez zapestje in pošteno pritrdil na podlakti.
»Zdaj lahko vlečeš, kolikor hočeš! Vrvica je najboljše kakovosti! Z njo lovimo mečarice!«
Zvezal me je tako močno, da se mi je vez zadirala v kožo in mi prekinjala krvni obtok. Roke so mi postajale neobčutljive, mrtve.
Medtem ko sta se Bob in barman trudila, da me zvežeta, je Dixon poskusil še zadnji mane-
ver. Dvignil se je, da bi napadel orangutana. Toda bil je preveč oslabljen in po vsej dolžini se je zvrnil na preprogo.
Zdaj sta se Bob in barman brž lotila Dixona in ga v dveh minutah zvezala. Anton se je še nekaj časa poigraval z Dixonovo policijsko značko, nato pa mu jo je potisnil v žep.
»Rad bi jo bil obdržal, inšpektor, toda čez take malenkosti se človek pozneje slejkoprej lahko spotakne.«
»V vsakem primeru mojim kolegom ne boste ušli in boste gotovo končali v plinski celici,« sem mu zabrusil.
Iz Antonovega grla se je izvil meketajoč smeh.
»Vaše upanje moram razočarati! Toda, če vam to prepričanje prinaša tolažbo preden vas doleti smrt — mene ne moti!«
Obrnil se je k svojima pajdašema:
»Za ta prevoz vzemita mali dobavni avto. Ne izgubljajta časa, kmalu se bo zdanilo!«
V	orangutanovi roki se je nenadoma zasvetila avtomatska puška.
»Marš! In pri najmanjšem poskusu bega bom streljal!«
Jerry je odpri vrata pisarne. Poslušno sva mu sledila po hodnikih, ki so vonjali po potu in šminki. Najbrž smo se znašli med kulisami nočnega kluba.
Hodnik so zapirala kovinska vrata. Barman jih je odklenil in previdno pogledal ven. Prehod je peljal na temno slepo ulico.
V	oddaljenosti nekaj metrov je stal dostavni ayto. Jerry je odprl zadnja vrata in že je Bob potisnil Dixona v notranjost. Ko je Phil sklonil glavo, ga je Bob z revolverjem usekal za uho. Dixon se je zvrnil naprej in nezavesten obležal.
»Zdaj si ti na vrsti!« je rekel barman.
Kratko sekundo sem se obotavljal, a že sem začutil ostro bolečino pri rebrih. Jerry je poteg-
nil nož in zarenčal: »Hodi! Ali pa bom globlje potisnil nož!«
Tako prepričljivemu pozivu se nisem upiral. Brž sem zlezel v avto, toda v trenutku, ko naj bi orangutan zadal udarec, sem se vrgel na tla.
Orožje me je sicer vseeno zadelo za ušesom in obležal sem z brenčečo glavo. Nisem pa izgubil zavesti. Zaznal sem loputanje vrat, brnenje motorja in čutil, da je avto odpeljal. Potem sem razločno slišal, kaj je Bob dejal barmanu Jerryju:
»Tako bosta med vožnjo ostala mirna.«
Štirinajsto poglavje
Obupno sem se boril proti nastopajoči ohromelosti. Avto je vozil vedno hitreje in sodil sem, da bo kmalu na mestnem robu. Nenaden sunek vozila me je vrgel na Dixona, ki je še vedno ležal nezavesten. Lotila se me je besna želja po cigareti in tej obsedenosti sem podredil vse drugo. Cigarete in vžigalnik sem imel v zunanjem desnem žepu sunknjiča.
S svojimi omrtvičenimi prsti sem skušal seči v žep, toda dosegel sem le zgornji del podloge. Ponovno sem se pripravil na prijem in sunkovito potegnil za blago, ki se je pretrgalo, cigarete pa so se razsule po tleh. Tipaje sem najprej ujel nekaj cigaret, nato pa še vžigalnik. Končno sem lahko potisnil cigareto med usnice, vžigalnika pa z otrdelimi prsti nisem mogel prižgati. Opustil bi bil vsak nadaljnji poskus, če mi ne bi bila šinila v glavo prav nora misel! Če si že obsojen na smrt, se oprijemlješ tudi najmanjšega upanja.
Vso svojo voljo sem osredotočil na en sam gib — da bi vžgal vžigalnik! Skušal sem gibati s prsti, toda napor je bil tako silen, da me je oblil pot! Končno se je prikazala iskra in tobak je začel žareti. Z neskončnim užitkom sem si privoščil potegljaj. Nato sem se takoj lotil druge naloge. Hotel sem se znebiti spon.
Yvonne Whittal:
KAROOJSKI UROK
30. nadaljevanje
»Sploh te ne kanim kaznovati,« je ugovarjala. Ni še dokončala stavka, ko je Rory z bliskovito naglico premagal razdaljo, ki ju je ločevala in jo ujel v objem.
»Pusti me,« se je divje izvijala.
»Dokazal ti bom, da me še zmeraj ljubiš,« je hripavo zamrmral. Opazila je, da so mu oči potemnele od strasti, ki jo je dobro poznala, sklonil je glavo in poiskal njene ustnice.
Divje se mu je umikala, zvijala glavo z ene strani na drugo, da bi ušla njegovim ustnicam, vendar so, vroče in vzdražene, našle njen tenki vrat. Obšel jo je strahoten gnus. Četudi bi prej kakorkoli dvomila o svojih občutkih do tega moškega, zdaj ni več. Njena ljubezen do Rory-ja je bila mrtva, tako mrtva, da je morda sploh nikdar ni bilo.
»Pusti me!« je kriknila, zbrala vso moč v sebi in ga odrinila. V očeh se ji je zrcalil gnus.
»Lisa...«je nejeverno začel, se rahlo zamajal in težko vzdihnil.
»Takšne te sploh ne poznam.«
Lisa je s težavo obvladala drhtenje. »Ne maram tvojih poljubov, Rory.«
»Ljubi Bog, bili so časi, ko ti jih ni in ni bilo dovolj!« je zbesnel. Z robčkom si je potrepljal po znojnem čelu in spodnji ustnici.
»Vem,« je priznala in osramočeno povesila pogled. »A to je bilo pred nesrečo.«
»Ljubica...«
»Prosim. Rory,« ga je hlastno ustavila. »Ni mi do tega, da bi te po nepotrebnem ranila, a ne ljubim te in zdaj vem, da te nikoli nisem v resnici ljubila.«
»Kako lahko rečeš kaj takega!«
»Prepričana sem Rory. Lahko mi verjameš, da sem.«
Zamišljeno je priprl oči. »Imaš koga drugega?«
Odmajala je z glavo. »Nikogar nimam.«
»Tale možak, Vandeleur?« je nenadoma začel. »Saj se menda nisi zaljubila vanj, ali pač?«
»Ne bodi smešen«, je ogorčeno siknila, ne da bi se menila za to. da ji je začelo srce ob tem namigu divj"e razbijati. »Gospod Vandeleur je moj delodajalec in nič drugega.«
»Si prepričana?« jo je porogljivo podražil. »Ne bi se zgodilo prvič, da bi se dekle zaljubilo v svojega šefa, veš?«
»Rory . . ,«Samanivedela,zakajmunemore pogledati v oči. »Sprijazni se z dejstvom, da te ne ljubim več. Žal mi je. da si naredil vso to dolgo pot zastonj, to neprijetnost bi si prihranil, če bi telefoniral.«
»Ne bom se sprijaznil, da me več ne ljubiš,« je razburjeno dejal. »Samo malo zmedena si. Tvoja mati mi je razložila, da imaš še vedno težave s kolkom. Ko boš čisto zdrava, boš čisto drugačna, boš videla.«
»Cisto nič drugače ne bom čutila in ne potrebujem časa za premislek, Rory,« je odrezala. Zdaj je bila jezna, da je tako vztrajen. »Tiste dolge tedne v bolnišnici sem pač imela več kot dovolj časa za premišljevanje o svojih čustvih, pa še potem ko sem se zdravila doma. ..«
Vabeče je iztegnil roke. »Ampak zakaj. Lisa?«
Za hip je molče in ravnodušno strmela vanj. Ni si želela obujati preteklosti, a kazalo je, da bo morala, drugače Roryja ne bo prepričala.
Ko je spregovorila, jo je obšla grenkoba in spet je začutila staro bolečino razočaranja.
»Ko si me prišel obiskat v bolnišnico, mi je izraz na tvojem obrazu jasno pokazal, da me nisi nikoli resnično ljubil. Rory. Če bi me ljubil tako, kot si trdil, bi ti bilo vseeno, kakšna sem na zunaj. Priznam, da nisem bila ravno mikavna na pogled, a znotraj sem bila čisto isti človek, le da te to ni zanimalo. Vrnila sem ti prstan in ti si odkorakal iz mojega življenja. Oh, da . . .« Porog v njenem nasmehu ga je ustavil in ni ji segel v besedo. »Lahko razumem, da si se zaradi šoka odzval, kot si se. a če bi bil samo šok, bi se že zdavnaj vrnil.« V globokih modrih očeh se je zabliskal posmeh. »Kaj ti je rekla moja mati. Rory?Ti je rekla, da moje brazgotine niso tako odvratne, kot si si predstavljal?«
Lica so mu zardela, morebiti prvikrat v življenju. Biljezmeden in bilo mu je neprijetno, a bilje dovolj pošten, da ni zanikal njenih obtožb. »Samo človek sem. Lisa, in imam napake.«
»Tudi jaz sem samo človek, Rory, in tudi jaz imam napake, a če sem v teh mesecih spoznala kaj o sebi, potem sem to, da te zagotovo nisem ljubila. Tisto, kar sem čutila, je bila zanesenost. Zdel si se mi privlačen, zabavno je bilo biti s teboj, toda zakon pomeni živeti skupaj vse življenje in za to je potrebno veliko več kot površna privlačnost, če naj se ohrani.«
»Pa si prepričana, da se nisi zaljubila v nikogar drugega!«
»Nisem se,« je nepopustljivo odmajala z glavo. »Če pa se kdaj bom. se ne bom v videz. Notranjost je najpomembnejša.«
»Lisa. . .«»Vmi se v Cape Tovvn, Rorv.« ga * je utrujeno ustavila, se obrnila in se zastrmela na vrt in še dlje. kjer so se v senci trnovega drevesa nagnetle ovce, da bi se obvarovale pred pekočim soncem opoldanskim.
V ljubljanskih Križankah razstava »Opojnost tobaka«
Tobačna iz Ljubljane jo bo odprla v četrtek, 21. marca, govornik pa bo Milan Kučan
LJUBLJANA, 19. marca — V sodelovanju z Mestnim muzejem bo Tobačna iz Ljubljane ob svoji 120-letniri v četrtek, 21. marca, v Kultumoinformacijskem centru Križanke odprla razstavo z naslovom »Opojnost tobaka«. Slavnostni govornik na otvoritvi, ki bo ob 12. uri, bo predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan.
Na današnji tiskovni konferenci, ki so jo v ta namen pripravili v Tobačni, je ravnatelj Mestnega muzeja Gregor Moder dejal, da bo razstava, ki jo bodo kasneje preselili v Tobačno, velik prispevek k ohranjanju tehnične dediščine Slovencev. Razstava bo odprta do 17. aprila, in sicer vsak delavnik od 10. do 18. ure. ob sobotah od 10. do 13. ure, ob nedeljah pa bo zaprta. Organizirali bodo tudi vodstvo po razstavi (vsak torek in četrtek od 11. do 12. ure), predavanje o ljubljanskem delavstvu pred sto leti in okroglo mizo z naslovom »Cigareta prihodnosti«. Vsak torek in četrtek pa bo od 11. do 12. ure in od 16. do 17. ure prikaz ročne izdelave cigar.	J. B.
Mestni IS proti monopolom javnih podjetij
Na trg je dal dimnikarske storitve, denar za razširjeno reprodukcijo pa na poseben nam
LJUBLJANA, 19. marca — Mestni minister za komunalo Janez Lesar je danes pojasnil nekaj zadev, ki naj bi po njegovih besedah pripomogle k postopnemu odpravljanju monopolov javnih podjetij v Ljubljani.
Mestni IS je namreč sprejel sklep, da lahko dimnikarsko dejavnost na območju ljubljanskih občin poleg Dimnikarskega podjetja Ljubljana opravljajo tudi drugi izvajalci. Izvajalce bodo izbrali na podlagi javnega natečaja. Člani so sprejeli tudi sklep o tem, da morajo javna podjetja denar za razširjeno reprodukcijo odslej zbirati na posebnih računih. Tak način naj bi preprečil, da bi se zbran denar spreminjal v plače in zagotavljal, da bo v prihodnosti porabljen strogo namensko. Javna podjetja in mesto naj bi pri Stanovanjsko komunalni banki odprli skupen račun, podjetja pa bodo denar lahko porabljala le s soglasjem mestnih organov.	J. M.
Šišenska vlada podprla predlog financiranja javne porabe mesta
Šiškarji so menili, da je spremenjen predlog mestnega proračuna sprejemljiv — Kam je šel denar za Podutik? LJUBLJANA, 19. marca - Po hudih obtožbah Siškarjev v minulem mesecu na račun osnutka dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev za financiranje javne porabe v občinah in mestu za letošnje leto, ki ga je pripravil mestni sekretariat za finance, so Šiškarji zdaj zadovoljni s predlogom omenjenega dogovora. Člani šišenske vlade so namreč na današnji seji ugotovili, da je mestna vlada upoštevala njihove pripombe k osnutku dogovora.
Predsednik šišenske vlade Peter Zule je dejal, da se iz spremenjenega dogovora oziroma mestnega proračuna zdaj »vsaj vidi, za kaj bo porabljeni denar«. Kljub nekaterim napakam je zato po njegovem mnenju proračun za Siškarje sprejemljiv. Občinski finančnik Dušan Krajnik je članom vlade povedal, da bo občina na ravni mesta združevala manj sredstev, kot je bilo predlagano v osnutku dogovora. Šiškarji pa so dosegli tudi to, da je mesto iz skupnih nalog in obveznosti črtalo financiranje nakupa opreme za mestno javno pravobranilstvo. denar za storitve v prenovljenem delu ljubljanskega gradu, pohod po poteh svobodne Ljubljane, mestno geodetsko upravo in družbenega pravobranilca samoupravljanja.
Zaradi slednjega pa je bil na današnji seji navzoč tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja Franc Skinder. Menil je, da njiho-
V Rogovem servisu imajo že precej dela
Za zdaj je treba počakati na popravilo kolesa dva dni — Ura popravila stane 80 dinaijev
LJUBLJANA, 19. marca — Začela se je kolesarska sezona. Predno se začnemo voziti s kolesi, je dobro, da jih za to pripravimo. Povpraševali smo, kako je s popravili koles pri Rogovem servisu.
Te dni imajo kar precej dela, vendar je čakalna doba le dva dni, pričakujemo pa, da bo v pravi sezoni čakalna doba tudi do deset dni. Največ dela imajo z menjavo zračnic, plaščev, ležajev in popravilom zavor. Cene popravil so različne, odvisno od časa, ki ga za to potrebujejo. Enourno popravilo stane 80 dinarjev. Na zalogi imajo vse dele za Rogova kolesa, saj so desna roka tovarne Rog. Tudi popravljajo izključno Rogova kolesa, če je potrebno, pa jih tudi predelajo.
Najbolje pa lahko poskrbimo za svoje kolo sami, če ga redno čistimo in vzdržujemo. S tem lahko preprečimo marsikatero okvaro in nesrečo.
B. B.,T. K.
ve ustanove ne morejo preprosto razpustiti, temveč morajo zaposlene razrešiti občinske skupščine, ki so jih imenovale. Prav tako pa je financiranje družbenega pravobranilstva samoupravljanja stvar občin, in ne mesta. Zato je Franc Skinder predlagal, naj bodisi zagotovijo sredstva do konca leta ali pa sredstva, ki zaposlenim pripadajo zaradi prekinitve delovnega razmerja. Peter Zule je priznal, da postopek res ni bil pravilen zato je podprl drugi Skinderjev predlog.
Jože Grozde se je obregnil ob obtožbe mestne sekretarke Jasmine Držanič na račun občin, zanimalo pa ga je še, kam je šlo 122 milijonov dinarjev, ki jih je mesto že vložilo v gradnjo stanovanj v Podutiku »Podutik pustimo pri miru, Jasmina Držanič pa je problem mesta,« je radovednemu Grozdetu odgovoril Peter Zule.
0, JOŽE bi^Cak
Sivi panteiji dobili svoje prostore
LJUBLJANA, 19.*- marca
—	Območna organizacija Sivih
panterjev iz Ljubljane se je te dni preselila na Gregorčičevo ulico 15, kjer bodo po besedah njenega predsednika Miklavža Mušiča imeli normalne možnosti za delo. Imajo organizirane tudi komisije (stanovanjsko, premoženjsko ipd.), ki se ukvarjajo s problemi članov. Teh je v Ljubljani prek 500. Sicer pa po besedah Miklavža Mušiča pripravljajo lastno različico pokojninskega zakona, ki ga bodo predstavili republiški skupščini.	J. B.
Predavanje za vrtičkaije
LJUBLJANA, 19. marca
—	Vrtičkarska univerza iz Ljubljane bo v četrtek, 21. marca, ob 17. uri v dvorani KS Prale organizirala predavanje o biološki zaščiti vinske trte, sadnega drevja in jagodičevja brez uporabe kemičnih zaščitnih sredstev. Vrtičkarjem bo predaval znani strokovnjak Darko Znaor, pred predavanjem pa bodo lahko obiskovalci kupili obrezovalno orodje, cepilne nože, gnoj deževnikov in vrtičkarsko literaturo. J. B.
V mestnem proračunu bo letos za vse manj denarja
Po odločitvi republike je obseg sredstev za javno porabo namreč zmanjšan za deset odstotkov — Družbene dejavnosti bodo v težavah
LJUBLJANA, 19. marca — Člani mestnega izvršnega sveta so danes sprejeli z občinami usklajen predlog dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev javne porabe v občinah in mestu, predlog odloka o proračunu mesta ter predlog programa razvojnih nalog Ljubljane za letošnje leto. Vsi trije dokumenti so v znamenju za deset odstotkov zmanjšanega obsega denarja za javno porabo, kar je v skladu z odločitvijo Republiškega sekretariata za finance.
Do hudih zapletov in nasprotovanj je prišlo že pri pripravi osnutka dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev za financiranje javne porabe, nanašali pa so se predvsem na različna tolmačenja zakona o javni porabi in različnih pojmovanjih delitve pristojnosti in funkcij med mestom in občinami. V predlogu dogovora so povsem na novo opredeljena sredstva za razvoj drobnega gospodarstva, kmetijstva in geodetske uprave, občutno so nižja sredstva za stanovanjsko gospodarstvo, sredstva za priznavalnine borcem so ostala na lanski ravni, povečala pa so se sredstva iz prispevka za zdravstveno varstvo. Za vse občinske programe, ki se bodo financirali iz mestnega proračuna,
bo mesto denar nakazovalo direktno na občinske račune.
Obseg mestnega proračuna se je v predlogu, glede na desetodstotno znižanje obsega javne po-
• Predsednik mestnega IS Marjan Vidmar je danes povedal, da naj bi Jasmin Držanič na čelu mestnega sekretariata za stanovanjsko gospodarstvo zamenjal Stane Zupančič, sedanji vodja mestnega orada za cene.
rabe, znižal iz prvotnih 4.126,457.380 na 3.672,422.900 dinaijev, od tega je nekaj več kot tri milijarde dinaijev predvidenih za uresničevanje programov družbenih dejavnosti. Proti takemu obsegu in predvideni razdelitvi denarja za družbene
dejavnosti je protestirala mestna sekretarka za izobraževanje, kulturo in šport Branka Lovrečič. Poudarila je, da je denarja občutno premalo, posledica tega pa bo, da bo zavrt vsak razvoj v družbenih dejavnostih, ponekod pa ne bo mogoče niti dosegati v Ljubljani že dosežene ravni v družbenih dejavnostih. V predlogu mestnega proračuna so znižana sredstva za mestni odbor Zveze rezervnih vojaških starešin, za sanacijo Ljubljanskega gradu, za delo mestnih upravnih organov, za delo sodnika za prekrške in delo javnega pravobranilca. Za Zvezo prijateljev mladine, Medvojni aktiv OF, domicilne vojaške enote in pohod po poteh svobodne Ljubljane pa v proračunu denarja sploh ni predvidenega. Program razvojnih nalog je usklajen s proračunom in predstavlja poleg začrtane smeri razvoja Ljubljane tudi nekakšen program mestnega izvršnega sveta.
MARKO JAKOPEC
Danes Pozdrav pomladi
LJUBLJANA, 19. marca — Jutri, v sredo, bo ob 16. uri pred Magistratom prireditev Pozdrav pomladi. Prireditev pripravlja Zveza kulturnih organizacij Ljubljana v sodelovanju z Radiom Glas Ljubljane, Turistično zvezo Ljubljana in drugimi. Na prireditvi bo več kot 400 nastopajočih. Najprej bo ljubljanski župan Jože Strgar pozdravil vse nastopajoče in vse ljubitelje glasbe in plesa. Nastopili bodo: pevka Romana Kranjčan, Partizanski pevski zbor, Komorni zbor Glasbene matice, folklorna skupina Tine Rožanc, Primorski akademski zbor V. Vodopivec, Črnuški oktet. Akademska folklorna skupina F. Marolt, Komorni zbor Gaudeamus, Komorni zbor Foerster, Pihalni orkester Litostroj, Društvo likovni samorastniki in aktiv kmečkih žena iz Dobranj.
Nastopajoči se bodo predstavili z belokranjskimi, rezijskimi in še nekaterimi drugimi pesmimi in plesi. Društvo likovnih samorastnikov pa bo razstavljalo svoja dela. Na stojnicah bo možno kupiti kasete in plošče nastopajočih, aktiv kmečkih žena iz Dobranj pa bo poskrbel za dobro hrano. Na prireditvi bo tudi pokušina sladkarij Kolinske. Prireditev bo trajala predvidoma do 21. ure.
T. K.
Kje so podnajemniki?
V uradnih statistikah in programih jih ni — Davčne olajšave za lastnike stanovanj — Drugačni načini reševanja tega problema
LJUBLJANA, 19. marca — Podnajemništvo in težave, ki jih ta kazalo že neštetokrat, verjetno status prinaša ljudem, so se vedno potiskali na stran. Tako stara kot tudi to ne bo vplivalo na zniža-nova oblast se s tem problemom doslej nista bili sposobni spoprijeti, nje podnajemnin. Socialno ogro-zato sta odobravali, da si s podnajemništvom vsaj del prebivalstva (v ženi niso lastniki stanovanj, am glavnem mladih) rešuje stanovanjski problem. S tem področjem se namreč mesto že vrsto let neuspešno spopada
Koliko podnajemnikov je v Ljubljani, ne ve nihče. V petih ljubljanskih občinah imajo registriranih 2803 davčnih zavezancev, ki oddajajo stanovanja in za to tudi plačujejo davek na priho-
• Podnajemnine v Ljubljani nenehno rastejo; za garsonjero zahtevajo lastniki približno 300 mark, za dvo- ali trisobno stanovanje pa od 600 do 1500 mark na mesec. Lastniki se pogostokrat sploh ne pogovaijajo o oddaji stanovanja brez eno- ali dveletnega predplačila. Mnogi oddajajo celo družbena stanovanja s tiho privolitvijo vseh tistih, ki vedo, da so družbena, tudi podnajemnikov.
dek od premoženja. Ta podatek še zdaleč ne pomeni dejanskega števila podnajemnikov, saj bi jih bilo, upoštevaje to število, v celotnem ljubljanskem prebivalstvu manj kot odstotek. V takšnem primera namreč stanovanj-’
Ilirija-Vedrog in FCI sta ustanovila podjetje v Miinchnu
V njem ima Ilirija-Vedrog večinski delež kapitala — Pomagalo naj bi ji pri uveljavitvi na evropskem trgu
LJUBLJANA, 19. marca - Ilirija-Vedrog in FCI-Fischer ConsuU-tants International sta pred kratkim ustanovila podjetje z mešanim kapitalom ITI Ilirija-Vedrog, ki ima sedež v Miinchnu. V novem podjetju ima Ilirja-Vedrog večinski delež kapitala, ukvarjalo pa se bo s komercialno dejavnostjo.
področje trženja) in jih bodo še naprej zaposlovali.
Proizvodnih programov ne bodo spreminjali, vendar pa bodo več pozornosti posvetili kakovosti, ki naj bi bila na evropski ravni, spoštovanju dobavnih rokov ter cenam, ki naj bi bile za kupce kar se da ugodne. Gre torej za tri osnovne kriterije uveljavljanja na normalnem trgu. Tako naj bi ta firma, ki je že pred kratkim preživljala hudo krizo, do leta 1995 povečala izvoz s sedanjih pet na 30 do 40 odstotkov letne realizacije. Vendar pa so v Iliriji-Vedrog že lani začeli selekcionirati izvozne programe glede na rentabilnost.
Predvidena je tudi reorganizacija firme v holding in več samostojnih podjetij (s tem so pravzaprav že začeli) in selitev proizvodnje sredstev za nego obutve in čistil v Lendavo, kjer že proizvajajo sveče. LJ1LJANA DERIČ
ITI Ilirija-Vedrog naj bi pomagala pri prodora izdelkov Ili-rije-Vedrog na trg Evropske skupnosti in vzhodnoevropskih držav ter pri uvozu surovin, ki jih Ilirija-Vedrog potrebuje za lastno proizvodnjo.
Ustanovitev tega podjetja je torej del dejavnosti, ki se jih Ilirija-Vedrog v zadnjem času loteva z namenom, da bi se na evropskem trgu uveljavila z lastno blagovno znamko. Finančna konsolidacija firme je namreč končana, na vrsti pa sta še tehnološka in kadrovska sanacija.
Kadrovske so začeli že lani, ko je Ilirija-Vedrog zmanjšala število zaposlenih s 750 in 570, letos pa ga bo predvidoma zmanjšala še za 15 odstotkov. Gre za delavce, ki so opravljali manj zahtevna dela in naloge, medtem ko potrebujejo strokovnjakov precej več, kot jih imajo (zlasti za
skega problema v Ljubljani sploh ne bi bilo. Kako pomanjkljiv je omenjeni podatek, pove tudi to, da je 2428 študentov Ljubljanske univerze podnajemnikov. Kar 42 odstotkov ali 9516 študentov živi pri svojih starših, iz česar lahko sklepamo, da je študij postal privilegij Ljubljančanov — tudi zaradi cen podnajemniških stanovanj.
Morda se lahko številu podnajemnikov bolj približamo s številom začasno bivajočih, ki jih je v Ljubljani 30.000, vendar pa številka upošteva tudi dijake in študente po domovih ter tiste v samskih domovih in nastanitvenih centrih. Po drugi strani pa je med podnajemniki tudi veliko Ljubljančanov, ki imajo v mestu stalno prebivališče.
Kljub zatiskanju oči pa se nekateri le zavedajo stanovanjske stiske. Novi predlog socialne politike obljublja lastnikom, ki bodo oddali svoja stanovanja,, davčne olajšave. Kot pa se je iz-
|------ ---------------
Ljubljanski
gimnazijci se povezujejo
Nezadovoljni s koordinacijo slovenskih gimnazijcev, so ustanovili regijsko zvezo
LJUBLJANA, 19. marca — Predstavniki gimnazijcev sedmih od enajstih gimnazij ljubljanske regije so se na današnjem ustanovnem sestanku Zveze gimnazijcev ljubljanske regije dogovorili, da bodo ustanovili tako organizacijo, ki bo skrbela predvsem za družabno življenje gimnazijcev. Zveza gimnazijcev ljubljanske regije naj bi se ukvarjala s konkretnimi težavami gimnazijcev, organizacijo okroglih miz, plesov in podobnih dejavnosti. Delovala bo v okviru Zveze dijakov Slovenije, nikakor pa ne bo sodelovala v koordinaciji slovenskih gimnazijcev, ki je po njihovem mnenju nelegitimna.
Predstavniki gimnazijcev so se zavzeli za eno vseslovensko organizacijo dijakov, ki bo močna in resna sogovornica vlade in ministrstva za šolstvo. Javnosti, medijem in Petru Venclju pa so očitali, da jih ne zanimajo problemi ljubljanskih in slovenskih srednješolcev.
pak podnajemniki, ki jih je treba zaščititi.
• Po novi davčni zakonodaji je kazen za utajo davkov od dohodnine od 500 do 50.000 din, z ustanavljanjem finančne policije pa podnajemnikom obljubljajo lepše čase. Glede na »iznajdljivost« lastnikov stanovanj pa lahko domnevamo, da bodo verjetno tudi te davke plačevali podnajemniki.
In kako ta problem rešujejo drugod po svetu?' Mladi so se reševanja lotili sami; nekateri živijo v stanovanjskih skupnostih, dragi so zasedli hiše ali stanovanja, s katerimi so v mestu špekulirali ali pa so bila dolga leta prazna. Tako si je stanovanjski problem rešilo hkrati več ljudi, ki so z življenjem v skupnosti oblikovali in razvili tudi nov življenjski stil. Tudi podnajemniki v Ljubljani bi se lahko začeli povezovati in glasno in z akcijami opozarjali na svoje težave.
NINA KOZINC
Udeleženci javne tribune v Domžalah za slovensko vojsko
Za lastno vojsko se je izreklo skoraj 150 ljudi — Janez Janša: Naše enote so sposobne preprečiti poseg JLA
DOMŽALE, 19. marca — Vprašanje slovenska vojska da ali ne za vedno udeležencev včerajšnje javne tribune v Domžalah sploh ni vprašanje. Njihov odgovor, ki ga je s ploskanjem podkrepilo približno 150 ljudi, je da. Poleg tega pa so podprli tndi mnenje enega od udeležencev tribune, da JLA ni vredna, da bi bUi Slovenci še naprej njeni člani.
Eno od glavnih vprašanj, ki ga je Anton Tomažič iz domžalske SDZ zastavil gostu večera Janezu Janši, slovenskemu obrambnemu ministra, je bilo, ali je JLA sposobna okupirati Slovenijo in Hrvaško oziroma ali je naša teritorialna obramba sposobna Slovenijo ubraniti pred morebitnim napadom.
Janez Janša je v daljšem odgovoru najprej pojasnil, da je možnosti za tak ali drugačen scenarij veliko (izključil ni niti možnosti, da JLA neposredno prevzame oblast v državi), še posebej, ker je zvezno predsedstvo, na katerega je vojska vedno prisegala, po odstopih nekaterih članov in predsednika postalo zanjo problematično. V vojski se je namreč en del začel zavzemati za prevzem nadzora JLA nad civilno oblastjo v državi, drugi del pa je proti temu. O tem, kaj se bo zgodilo, pa je po njegovem mne-
r—
Bivši nastanitveni center z obnovljenim pritličjem
Restavracija in bistro Krona presenečata in vračata ugled stavbi — Kupca za objekt v celoti še ni
LJUBLJANA, 19. marca — Nastanitveni center v Šiški, samski hotel, nazadnje smo mu rekli že kar beznica, se počasi, a vztrajno otresa slabega slovesa. Gradbeno podjetje Grosuplje, ki ga je zgradilo v hotelske namene, ga je, ker ni bilo interesenta, ki bi bil pripravljen kupiti objekt v celoti, razprodalo tako rekoč po koščkih podjetjem, firmam, zasebnikom, tako da je nabralo kar 37 lastnikov, v glavnem firm, ki se otepajo s stečajem in bi zdaj lastnino z veseljem prodale.
Kupca za celoten hotelski objekt, ki stoji na idealni lokaciji na Celovški 264, z velikim parkirnim prostorom in zemljiškim zaledjem, kjer bi se dala dozidati velika kuhinja za potrebe hotela, žal še ni. Za zdaj je upravljavec stavbe Gostinsko turistično podjetje A — Lipa. Dve nadstropji s 144 ležišči v eno in dvoposteljnih sobah sodita v hotelska trakta, v višjih nadstropjih pa še zmeraj stanuje okoli 500 samcev. Ne da se pa reči, da stvari niso krenile na bolje.
V pritličju sta 420 kvadratnih metrov najela zasebnika Dimitar Dimitrovski in žena Ivanka. Pritličje sta spremenila v ekslu-zivno restavracijo z uvoženo opremo, detajli in zelenjem, česar se ne bi sramoval noben hotel A-kategorije, in v bistro, kjer sta enaka hrana in pijača kot
v restavraciji. Bistro je odprt od 6. do 22.
Restavracija ima drugačen urnik, odprta je od enajste zvečer do ene zjutraj. Lokal so poimenovali Krona.
Jedilnik je bogat. Sladkovodne in morske ribe, potočni raki, polži, školjke, posebna ponudba so jelen, medved in divji prašič po slovensko. Poleg tega imajo na zalogi vsa naša vrhunska in originalna francoska vina. Vsak večer vzorno postrežbo spremlja nežna živa glasba za prijetno počutje v restavraciji.
Cene? Zgledovali so se po ekskluzivnih ljubljanskih lokalih in izbrali zlato sredino, ki je za ene draga, za druge ne.
Ko bo v sedanji stavbi enkrat zaresen hotel, bo Ljubljana pridobila več kot 600 postelj.
MARINA UČAKAR
nju še težko kaj reči. Vojaški vrh namreč nepretrgoma zaseda že od četrtka. Kljub temu po Janševem mnenju obstajata le dve možnosti. Po prvi bi se vojska lahko umaknila iz političnega življenja in se sprijaznila z razpletom politične krize v državi, kakršenkoli že bo. Po dragi pa bi prevzela oblast. Po tem dragem scenariju bi bil možen nadzor nad celo Jugoslavijo — razpustili bi republiške in zvezne inštitucije in vzpostavili vojaško-ci-vilno oblast (Janša meni, da je ta različica utopična, ne izključuje pa poskusa takšnega urejanja razmer) ali pa bi vojska prevzela
• Janez Janša je povedal, da bo slovenska vojska sestavljena tako iz profesionalnih vojakov kot rednih nabornikov — prvi naj bi skrbeli predvsem za tehnično najbolj zahtevna opravila in naloge, saj bi le tako lahko imeli učinkovito vojsko. Po no-vem zakonu o obrambi m . zaščiti naj bi bilo mogoče teritorialno obrambo uporabiti le na slovenskem ozemlju!
oblast le na območju srbske interesne sfere — JLA bi postala srbska vojska.
Janša je kljub naštetemu prepričan, da so bile v zadnjem času spremembe v Jugoslaviji tako radikalne, da je vojaški poseg le malo verjeten. Je pa opozoril na problem zaposlenih v JLA — morebitni stečaj oboroženega podjetja je namreč lahko po njegovem mnenju precej nevarna stvar. V primera izrednega stanja, sprejetega mimo slovenske skupščine, pa bi bile po njegovem mnenju naše enote sposobne preprečiti poskuse nasilnega spreminjanja slovenske oblasti.
Med vprašanji udeležencev tribune je bilo zlasti zanimivo vprašanje nekega Mengšana. Vprašal je, ali se bojimo oboroženih Slovencev, saj oblast postavlja hude pogoje za pridobitev dovoljenj za pridobitev orožja. Janša je odgovoril, da se tega ne bojijo, saj ima, denimo, veliko pripadnikov TO orožje celo doma. Na vprašanje, ali so kakšne možnosti, da se JLA umakne iz Slovenije, pa je dejal, da namerava večina neslovenskih oficirjev oditi v svoje matične republike.
JANEZ PETKOVŠEK
PO SLOVENIJI
Parkiranje skoraj v križišču
LJUBLJANA, 19. marca — Na križišču Linhartove ceste s Titovo cesto pri Plavi laguni za Bežigradom nekateri parkirajo že skoraj v križišču, to pa močno ovira predvsem tiste voznike, ki z Linhartove zavijajo desno na Titovo. Tako je skoraj vsak dan. Ljubljanski pajkarji, ki se utapljajo v izgubah, bi ob pomoči prometne milice mogoče lahko izboljšali svoje poslovanje z rednim odvozom tako parkiranih vozil. (Besedilo in slika: Zdenko Matoz)	-
Pogrebi
LJUBLJANA: V sredo, 20. marca, se bodo na Žalah-Navju svojci poslovili od 45-letnega uslužbenca Janeza Erjavca (ob 10. uri); 58-letne upokojenke Julijane Cufurovič (ob 11. uri); 67-letnega upokojenca Franca Woharja (ob 12. uri); 69-letne upokojenke Milice Šibenik (ob 14. uri); 92-letne upokojenke Olge Pogorelz (ob 15. uri) in 67-letnega upokojenca Dragana Stefanoviča (ob 16. uri).
POLJE: Na pokopališču v Polju bodo v sredo ob 13. uri pokopali 79-letno upokojenko Marijo Jurjevec. (R. D.)
Na kratko
Javna tribuna z Janezom Janšo
•	GROSUPLJE, 19. marca
—	Grosupeljski odbor Slovenske
demokratične zveze bo v četrtek, 21. marca, ob 19. uri, v grosupeljskem Družbenem domu na Taborski 3 pripravil javno tribuno s slovenskim obrambnim ministrom Janezom Janšo. Udeleženci javne tribune se bodo z ministrom pogovarjali o aktualnih političnih razmerah v Jugoslaviji in Sloveniji.	K. M.
Tečaj tehnike ozaveščanja
•	LJUBLJANA, 19. marca
—	Center za duhovno kulturo bo
v četrtek, 21. marca, ob 18. uri na Srednji šoli za strojništvo organiziral tečaj tehnike ozaveščanja, ki je sestavljen iz treh delov: moč ozaveščanja, pot do notranjega jaza in umetnost življenja. Udeleženci se bodo pri tem seznanili z refleksijsko meditacijo za boljše razumevanje lastnega življenja in spodbujanja skritih notranjih moči v človeku. Z njeno pomočjo naj bi človek vzpostavil notranji mir.	J. B.
Vrhniški konec na starih razglednicah
•	VRHNIKA, 19. marca
—	Vrhničani so te dni dobili novo knjigo, ki je posvečena Vrhniki in okoliškim krajem. Skupščina
J ■ ■ <■’.
občine Vrhnika je izdala knjigo starih razglednic z naslovom »Vrhnika, prečuden kraj«. Knjigo je uredil Janez Šumrada, besedilo pa sta napisala z Milanom Škrabcem. Oba sta knjkgo, ki je izšla v 3500 izvodih, tudi založila Razglednice za knjigo »Vrhnika prečuden kraj« so prispevali Ja nez Žitko, Mitja Brezovšček Marko Korenčan, Iko Kraševec Franc Okrajšek in Franc Zupet Knjiga stane 450 dinarjev.
V knjigi je objavljenih sto starih razglednic krajev, ki spadajo v sedanjo vrhniško občino. Sko raj polovica razglednic obravna va Vrhniko, druge pa Močilnik Verd, Zaplano, Podlipo, Smrečje, Bevke, Breg pri Borovnici Pekel pri Borovnici, Borovnico nekoč slavni borovniški železniški viadukt in Bistro, ter še nekaj manjših krajev v vrhniški občini.
Z. M.
Srečanje mladih literatov
• LJUBLJANA, 19. marca — V viški glasbeni šoli na Emonski 20 bo jutri, v sredo, 20. marca, ob 17. uri že 14. srečanje mladih literatov viške občine. Dan pozneje, torej v četrtek, 21. marca, prav tako ob 17. uri, pa bo v likovnem salonu na Tržaški 47a, v prostorih viške knjižnice Prežihovega Voranca Prežihove kulturne prireditve z naslovom Glasba in mlada poezija. Sodelovati bodo skladateljica in pianistka Brina Jež Brezavšček, violinist Branko Brezavšček, igralca Mojca Partljič in Mare Mlačnik ter mladi pesniki.	K. M.
Smledničani grozijo z zaporo regionalke Valburga - Zapoge
Ceste najbrž tudi letos ne bodo obnovili - Vse ostaja pri obljubah republike — Cestarji imajo premalo denarja
SMLEDNIK, 19. marca — Krajani Smlednika in Hraš so te dni zelo razburjeni oziroma, bolje rečeno, prekipelo jim je. Izvedeli so, da republiška uprava za ceste tudi letos ne bo obnovila regionalne ceste od Zapog do Valburge, ki je v izredno slabem stanju.
Svet KS Smlednik je zato na svoji nedavni izredni seji sklenil, da bodo prizadeti krajani v soboto, 23. marca, protestno zaprli cesto za ves promet, in sicer od Hraš do križišča v Valburgi, če seveda pristojni republiški in občinski organi ne bodo do četrtka, 21. marca, našli vsaj kratkoročne rešitve za obnovo te ceste.
»Nočemo izsiljevati, toda dolgo časa smo bili strpni in smo razumeli težave cestarjev,« je dejal Roman Gantar, predsednik sveta KS Smlednik. Po njegovih besedah se obnova te regionalne ceste vleče že osem let. Ko so gradili gorenjsko avtocesto, so po sporni cesti vozili težki tovornjaki in jo uničevati. »Takrat so nam vsi obljubljati, da bodo cesto popravili,« je nadaljeval Roman Gantar in dodal. da je bila obnova načrtovana že za minulo leto, vendar je vse ostalo le pri obljubah. Ce
krajanom z napovedano sobotno protestno zaporo ne bo uspelo »prebuditi odgovornih«, bodo zahtevali, naj bo cesta odprta samo za lokalni promet.
Na šišenski občini nam je Ciril Hočevar iz sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora povedal, da se pri obnovi omenjene ceste zapleta pri izdaji gradbenega dovoljenja, saj vodnogospodarsko ne da potrebnega soglasja. Da pa je občina naredila vse, kar je bilo v njeni moči, saj je že izdala lokacijsko odločbo in pridobila večino tamkajšnjih zemljišč.
Metod di Batista iz republiške uprave za ceste nam je dejal, da z obnovo ceste od Zapog do Valburge »slabo kaže«, čeprav je bila to prednostna naloga cestarjev. Za zdaj še ne vedo, kaj bodo storiti, saj čakajo na dokončno sprejetje republiškega proračuna. JOŽE BIŠČAK
PISMA BRALCEV
Zastava republike Slovenije
Prebral sem članek pod gornjim naslovom predsednika SDP Hrastnik Draga Kopušarja. Prenovitelji pravite, da je danes na Slovenskem veliko več bolj perečih vprašanj, kot je vprašanje slovenske nove državne zastave, mislim jaz nasprotno, pa z mano vred vsaj 50 odstotkov Slovencev. Med vojno in takoj po vojni smo vsi verjeli, da je rdeča zvezda znak svobode, danes pa mislim, da je toliko krvava, kot je rdeča, še najmanj pa, da je znak svobode. Zato je ne maramo več videli na slovenski zastavi. Še ruski narodi, ki so jo iznašli, je ne marajo več. da o vzhodnih Nemcih. Poljakih. Madžarih, Čehih, Romunih (ki so jo celo izžgali iz zastave) ne govorim. Samo mi Slovenci in Srbi jo še imamo, o pardon JLA in Albanija tudi. Z vsako uro, ne z vsakim dnem dalj. ko bo še ta znak na zastavi, bomo izgubili več prijateljev, denarja, posojil svobode, novega poleta itd. Takoj ko je nastopila nova oblast, bi morala zamenjati zastavo. Zato jaz DEMOSA, ki mu tudi sam pripadam, ne razumem, da ne uvidi, kako pomembna je zastava za novo državo.. nepoznan narod v svetu in njegovo politiko ter ekonomijo.
V tem pogledu so Hrvati dosti pametnejši. Slovenci se bomo tako dolgo prepirali o novi zastavi, grbu, ustavi, lastni vojski, lastnem denarju, samostojni državi. Čemu hudiča le služi slovenski referedum— plebiscit, ali mu že Slovenci ne verjememo več, tako kot v njegov pozitiven rezultat nočejo verjeti drugi narodi v Jugoslaviji in na svetu? Ali smo se sami sebe ustrašili? Da bomo nazadnje pristali v Srboslaviji z rdečo zvezdo, neokomunizmom in hlapčevstvom in dvojno desetino vred, Gospod Drago Kopušar, pravite, da gospoda A. Tomažič in H. Malečkar, še vedno preganja strah boljševizma in komunizma in, da bosta s tem strahom morala že sama opraviti. Jaz se na vašem mestu iz tega ne bi norčeval, tak strah danes preživljajo milijoni. Tudi vi ne verjamete več v komunizem, zato ste pa danes prenovitelji. Zakaj je vaša zvezda sedaj rumena, če ste za
rdečo?
Za SKD Litija član odbora Adolf Berložnik
Inšpekcija dela je nujna
Sindikat Neodvisnost v Železarni Jesenice je 4. januarja letos poslali pobudo na izvršni svet občine Jesenice za ustanovitev nad-
zorno inšpekcijskega organa v občino Jesenice. Predsednica IS je odgovorila, da je inšpekcija dela organizirana v okviru Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko, kjer je tudi odgovorni inšpektor za jeseniško občino.
Sindikat Neodvisnost je potem na naslov Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko poslal dopis, v katerem je opozoril na številne nepravilnosti, ki se dogajajo po podjetjih po Gorenjskem. Odgovor načelnika Uprave inšpekcijskih služb je med drugim vseboval obvestilo, da nimajo zasedenih delovnih mest inšpektorjev dela, katerih pristojnost je nadzor nad izvajanjem predpisov s področja delovnih razmerij, predvsem zaradi zmanjšanja števila zaposlenih. Zato so vlogo sindikata Neodvisnost odstopili v rečevanje Republiškemu inšpektoratu za delo, od koder še do sedaj ni bilo nobene reakcije o kršitvah delavske zakonodaje.
Inšpekcija dela je po 131. členu Zakona o delovnih razmerjih določena, da izvaja nadzor nad uporabo zakonov iz delovnih razmerij ter kolektivnih pogodb. Inšpekcija dela je pristojna in pooblaščena, da odpravlja kršitve pravic in ima možnost, da lahko zadrži izvršitev sklepa o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev.
Zaradi vse pogostejših kršitev predpisov iz Zakona o delovnih razmerjih s strani vodilnih v podjetjih, zaradi splošnega nespo-
štovanja kolektivnih pogodb, zaradi nenehnega šikaniranja sindikalnih zaupnikov Neodvisnosti s strani samoimenovanih menedžerjev, zaradi nespoštovanja sindikalne svobode in proste izbire sindikata s strani poslovodnih struktur ter zaradi neupoštevanja sindikalnih organizacij, se mora ustanoviti v vseh gorenjskih občinah inšpekcija dela ali pa naj se zaposli ustrezno število inšpektorjev za področje delovnih razmerij v Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Ker vemo, da prihajajo težki časi, posebno za delavstvo, naj se ta pobuda sprejme in čimprej udejani. Za primer, kje smo z našo delavsko zakonodajo, čeprav smo bili država delavcev, naj navedem del Zakona o inšpekciji dela, ki je bil izdan leta 1921 še pod kraljem Aleksandrom: — za neposrednej-še nadzorstvo o izvrševanju zakonov, uredb, pravilnikov, ki se tičejo delavskega socialnega in življenjskega varstva v industrijskih, obrtnih, trgovskih in prometnih obratih in podjetjih, bodisi da so zasebna ali državna, kjer so zaposleni civilni delavci, se osnav-lja inšpekcija dela (to je bilo 21. maja 1921. leta)!!!
— Inšpekcija dela nadzira, ali so delavci pravilno zaposleni, nadzira delovni čas, daje dovolitve za nadurno delo ter nadzoruje periodične prekinitve dela
— kontrolira delavska pravila, veljavna v podjetjih, potrjuje nova delavniška pravila ali daje
o njih mnenje, nadzira pravilno vodenje plačilnih knjig
—	preiskuje vzroke sporov med delodajalci in delavci, posreduje pri sporih ter vodi statistiko o stavkah, mezdnih sporih in kolektivnih odpovedih dela delavcem
—	nadzoruje delo delavskih zaupnikov ter varuje njihove pridobljene pravice.
To je le nekaj členov iz Zakona o inšpekciji dela, ki je bil sprejet, naj povem še enkrat: 21. maja 1921. leta v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, razglasil pa ga je kralj Aleksander. Kljub temu, da smo imeti, kot so nam zatrjevali, »najboljši sistem na svetu« v delavskem samoupravljanju, še danes ne premoremo približno take zakonodaje, kot jo je imela zaostala kraljevina pred 70. leti. Kje si, Evropa?
BOGOMIR LIČOF,
Udarna 4, Jesenice
Pismo tovarišu gospodu Ribičiču
Vašo nonšalantno izjavo na televiziji, da se boste udeležili pogovora z gospodom Marojevičem kljub povabilu, ki je žaljivo za vse Slovence, razumevam kot nostalgijo za časi, ko je imela komunistična partija na Slovenskem neomejeno oblast, hkrati pa kot poskus nabiranja političnih točk na račun ljudi, ki bi mo-
vsaj kruh, katerega primanjkuje že mnogim Slovencem. Predvsem pa je to razumeti kot popuščanje Marojeviču in njegovim pristašem, ki bi se morati zaradi tega, kar je srbska politika naredila slabega slovenskemu in jugoslovanskim narodom, zavleči v najbolj črno luknjo in molče zardevati! Prav Marojevič in sodelavci branijo z ognjem in mečem včlikega vodjo in JLA, katerih politika je svoj obraz pokazala tudi ob nedavnih dogodkih v Beogradu.
VITAN MAL, Gregorčičeva 15, Ljubljana
Tržiško pokopališče in mufloni
Te dni sem bil na našem grobu na tritiškem pokopališču. Na grobu je bila posajena pritlična cipresa, roža in ob enem obisku tudi nagaljni v vazi. Vse skupaj so obglodali mufloni, na samem grobu pa so biti odpadki, bobki muflonov. To je velika sramota, kajti to se ni zgodilo samo na našem grobu, ampak tudi na mnogih drugih. Drago smo plačati vrtnarja, da nam je uredil grob, draga je najemnina za grob in tudi sam pogreb veliko stane. Odgovornost za to nosi uprava pokopališča, pa občina Tržič in končno tudi lovsko društvo. To se dogaja vsako leto, samo bolj blago, če ni snega. Uprava pokopališča bi morala že zdavnaj po-
staviti ograjo ali kako drugače preprečiti obiske muflonov na pokopališču. Kakor sem zvedel, tudi sveže vence takoj drugi dan po pogrebu poškodujejo mufloni. Kje je pieteta uprave pokopališča, čeprav je drugače to eno najbolj urejenih in lepih pokopališč v Sloveniji. Naj lovsko društvo priskrbi dovolj kakovostne hrane za muflone v bližini njihovih prebivališč, da se ne bodo hoditi hranit na cvetje, nasade in vence na grobovih.
JOŽA PRETNAR, Povšetova 104/D, Ljubljana
Preprečili bodo beg možganov
Povsem neopazno je šla mimo slovenske javnosti na videz skromna, pa vsebinsko bogata brošurica Zavoda RS za šolstvo z naslovom Gimnazijski program (Ljubljana 1990, predstavnik dr. Srečko Zakrajšek). V poglavju »Obvezne izbirne vsebine, ki jih mora učenec absolvirati do zaključka šolanja«, prinaša drobna knjižica učinkovit načrt, kako preprečiti, da bi gimnazijski maturanti odhajati v tujino. Zaradi tehtnosti besedila navajam načrt dobesedno. Naj opozorim na izvirno lep in razumljiv slog jezika, kajti velika škoda bi bila, če ga javnost ne bi razumela:
»V gimnaziji je treba zagotoviti povezavo z drugimi ustanovami, ki so pomembne za nadaljnje
šolanje in zaposlitev; to so fakultete, inštituti, podjetja itd. Na ta način novo nastala znanja, ki jih ni mogoče vključiti v predmete (ati pa je to mogoče z bistveno zakasnitvijo), lahko takoj, ko nastanejo, neposredno prenašajo učencem. Vzpostavljajo se povezave med okoljem in učenci, kar je pomembno za prihodnje vključevanje učencev v domačo ustvarjalnost (preprečuje beg možganov v tujino). Sem štejemo: kulturne dejavnosti, spoznavanje družbenega sistema, vzgojo za mit in nenasilje, socialne dejavnosti, življenje v naravi (taborniki, planinci...), predavanja, obrambne in zaščitne dejavnosti, varstvo pri delu, ekološke tabore, zdravstveno vzgojo s tečajem prve pomoči, dejavnosti v okviru gibanja »Znanost mladini«, vozniški izpit, poletne šole in tabore, praktična znanja (strojepisje, gospodinjstvo, vrtnarjenje, šivanje in krojenje, kmečki turizem, stare in modeme obrti (tudi najstarejša? Vpr. F. Š.), knjigovodstvo, samostojno zbiranje in posredovanje znanja, usmerjane računalniške tečaje - npr. urejanje besedila, raziskovalne in seminarske naloge, seznanjanje s poklici in podjetji, delovno prakso in drugo).«
Zdaj se pa lahko tolčemo po glavi in računamo, koliko možganov bi prihranili, če bi nam ta recept prej prišel v roke.
prof. FLORIJAN ŠKUR, Cesta v Mestni log 69, Ljubljana
Slovenija je pravšnja dežela
Slovenci so pridni, če niso leni; so pametni, če niso neumni; so lepega videza, če niso zanikrni. G. Klemenca je strah besede »Slovenija« za angleško govoreči svet. Vendar ne drži, da »sloven« v angleščini pomeni umazanca, zanikrneža. Mogoče je bilo to res v davnih časih, zdaj pa je to zastarelo. Angleška beseda za ta pojem je »slob« (izg. slab). Zatorej ni nobene bojazni, da bi nas imeti za umazance, posebno še, če smo dobro opravljeni. Tudi pri izdelkih živilske industrije bo vse v redu z »made in Slovenia«, posebno še, če se bo ujemalo s kakovostjo po evropskih standardih. Poleg tega ima beseda Slovenec v angleščini še dragoceni -e, torej Slovene (izg. Slovfn), medtem ko ima sloven (izg. slšvon) povsem drugačno izgovarjavo.
MILAN PREŠEREN, Prešernova 49, Mengeš
Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma braicev« kaj potožili, pohvalili ali na kaj opozorili, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic.
ŠE DVA DNEVA DO PLANICE 91
Prvi finale SP v poletih krona izjemno uspešne sezone
Najboljši smučarski skakalci na svetu od 22. do 24. t. m. na dveh tekmah v Planici - Mercedes za 200 m - Predstavitev sonetov Nika Križanca
LJUBLJANA — »S Planico je Slovenija dala svoj zgodovinski prispevek k mednarodni uveljavitvi nove smučarske discipline — poletov; dolgoletna prizadevanja generacij smučarskih skakalcev, konstruktorjev in funkcionarjev so bila kronana s prvim svetovnim pokalom, katerega finale bo od 22. do 24. t. m. v dolini skakalnic pod Poncami,« je na tiskovni konferenci Komiteja Planice v veliki predavalnici Fakultete za telesno kulturo uvodoma povedal njegov predsednik Andrej Marinc.
partner OK Planica”za prodajo vstopnic in organizirane izlete. Zlatarno Celje, Steklarno Rogaško Slatino, ki sta za nagrade najboljši umetniški rešitvi. Ob koncu je Andrej Marinc prek medijev povabil ljubitelje športa, posebej smučarskih poletov, na tridnev-
Bližnji veledogodek v Planici, ki je od leta 1987 z nad vse uspelo prireditvijo rehabilitirala polete po številnih hudih padcih na tekmovanju v Kulmu (A), nameravajo organizatorji izpeljati tako. da bo tekma z varnimi poleti nov prispevek za nadaljnji razvoj te smučarske discipline in Planice, hkrati tudi učinkovita uveljavitev Slovenije in družbenih sprememb pri nas. Velika planiška skakalnica, po kateri so se zgledovali tudi drugod po svetu, je dobila širše doskočišče, sicer pa ni doživela sprememb. Med pripravami za finale SP se je OK Planice zaradi zaostrenih finančnih razmer vedel kar sc da gospodarno, pri čemer je neprecenljiv delež sponzorjev, ki so tudi letos pokazali poseben odnos do Planice. Predsednik je v zvezi s tem posebej omenil med drugimi Kompas, ki je
• Predplaniško srečanje je izzvenelo s predstavitvijo zbirke sonetov dolgoletnega planiškega organizatorja Nika Križanca. Novo umetniško delo Slava Planici sta predstavila glavni urednik založništva Slovenske knjige Jaroslav Mihelač in predsednik ŠZS dr. Rajko Šugman, igralec Boris Kralj pa je mojstrsko recitira] več pesmi iz zbirke Slava Planici. Potlej so gostitelji s FTK zadržali vse goste na prijetnem srečanju.
Jugoslovansko zastopstvo v največji možni zasedbi
LJUBLJANA, 19. marca - »Tudi letos vlada za Planico izredno veliko zanimanje v strokovnih skakalnih krogih, po uspelih poletih na Kulmu pa so se za nastop v Planici odločili tudi tisti skakalci, ki so bili do poletov doslej rezervirani. Tekmovanji v soboto in nedeljo bosta zato zanesljivo odlično zasedeni in po tej plati je planiški prireditvi zagotovljena najvišja možna raven. Razumljivo je, da si tudi mi v tej konkurenci želimo kar največ uspeha in po že doslej uspešni sezoni in dobrem razpoloženju med našimi skakalci pričakujem nov dober tekmovalni uspeh našega zastopstva.«
Tako je. strnjeno povzeto, na tiskovni konferenci na FTK v Ljubljani pričakovanja vodstva naše skakalne reprezentance orisal direktor nordijskih reprezentanc SZJ Lojze Gorjanc in pojasnil, da so se zaradi toplega vremena danes odločili za trening na preurejeni 130-metrski napravi, ker ni zanesljivo, da bo mogoče tudi še v sredo izpeljati želeno prilagoditveno vadbo zaradi pomanjkanja snega na stari Bloudkovi velikanki, vzdrževanje te naprave ob hkratnih naporih na velikanki, kjer bodo v četrtek za preskus poleteli predskakalci, pa bi terjalo preveč napora in sredstev. Ni seveda izključeno, da treninga v sredo ne bo več, današnji, ko so bili v Planici zbrani tako rekoč prav vsi kandidati za nastop, pa je služil tudi za zadnjo informacijo, na podlagi katere so se po posvetu v strokovnem vodstvu odločili takole:
• V uradni konkurenci bodo v petek nastopili Franci Petek, Primož Ulaga. Miran Tepeš, Goran Januš, Janez Štirn, Rajko Lotrič, Matjaž Zupan, Samo Gostiša, Primož in Andraž Kopač, Janez Debelak, Tomaž Knafelj. Sašo Koroovec, Damjan Fras in Matej Oblak.
Prvi štirje imenovani so v tej sezoni že osvojili točke svetovnega pokala, zalo bodo zanesljivo nastopili v okviru naše kvote v svetovnem pokalu, ki šteje pet skakalcev, petega pa naj bi določili po uradnem treningu v petek. Tako bo torej 10 od 11 preostalih imenovanih skakalcev v uradni konkurenci tekmovalo v tako imenovani nacionalni skupini, ki je zmeraj prva na štartu. Določili so že tudi 12 prcdskakalccv, ki bodo v četrtek preskusili planiško letalnico, potem pa bodo vsak dan, tudi glede na potek preskusa, izbrali tiste, ki bodo zahtevni nalogi najbolje kos.	(O. G.).
KEGLJAŠKE LIGE
I. republiška liga — moški
Triglav : Brest 5107:5067
TRIGLAV 5107: Bcber 848, Oman 860. Šimnovec 808. Hafner 824, Bo-štar 905. Mihelič 862.
BREST 5067: Urbas 854, Piletič 804, Meden 779, Gornik 859, Založnik 890. Terzič 881.
Tekstina : Hmezad 5139:5046 TEKSTINA 5139: Ristič 871. Prosen 812. Turk 859, Jamšek 898, Bratina 862, Marc 837.
HMEZAD 5046: Sivka 826, Lešnik 881, Podkrajšek 849, Rotar 794. Gmajner 832, Jakopovič 864.
Slovan : Hidro 4986:5131 SLOVAN 4986: Osek 816, Martinčič 832, Petavs 841, Sajovic 838, Strmole 825. Gale 834.
HIDRO 5131: Kos 835, M. Kernič 812. Giacomelli 850. Križaj 893, T. Kernič 872, Vengust 869.
Gorica : Proletarec 5278:5025 GORICA 5278: Čeperli 842, Virgu-lin 869, Marinič 887. Radočaj 912, Kodnč 865. Kravos 903.
PROLETAREC 5025:	Mažgon
917. Burja 824, Novak 378. Kos 417, Gantar 834. Hribar 866, Poglajen 789. Kočevje : SCT Ljubljana 5014:5066 KOČEVJE 5014: Andolšek 789. Pajnič 832, Glavič 776, Grgorič 835. Kajfcž 878. Kržc 853.
SCT LJUBLJANA 5066: Mojškerc 854, M. Križaj 834, Belcijan 823, Eržen 831. T. Križaj 884, Maravič 840.
Republiška liga — ženske
Konstruktor : Rudar 2321:2262 KONSTRUKTOR 2321: Bertoncelj 391. Ogrizek 384, Kukovec 395, Vargazon 384, Romih 406. Čeh 361.
RUDAR 2262: Hočevar 415. Mlakar 390, Lopan 378, Bajde 343. Tušek 383. Železnik 353.
Kočevje : Gorica 2325:2362 KOČEVJE 2325: Oberstar403. Legan 374, Janež 409. Trpin 394. Žafran 387. Mrtinč 358.
GORICA 2362: Kogoj 406, Ušaj 402, Velišček 377. Čeme 406, Okro-glič 460, Karadžič 411.
Fužinar : Korotan 2455:2359 KOROTAN 2359: Verbole 410, Žagar 397, Fink 389, Petek 350, Ves-ničar 383, Sabljar 430.
Tekstina : Izola 2404:2318
TEKSTINA 2404: Černigoj 418. Štokclj 427. Cej 366. Blaško 403. Železnikar 403, Stegovec 387.
Triglav : EMO Celje II 2417:2258 TRIGLAV 2417: Cej 388, Flajšman 413. Ribič 392, Zajc 405, Glivar 391, Virant 428.
• Drugi kegljaški rezultati
II. republiška liga zahod — moški:
Proteus : Adria 5362:5062, Domžale : Ljubelj 5103:496, Geološki zavod: Riko 4935:4775
11. republiška liga vzhod — moški:
Konstruktor Branik :	Rudar
5083:5128, Radenska :	Fužinar
5027:5282, MTT : EMO Celje 4813:4942.
II. republiška liga zahod — ženske:
Proteus : Gradis 2365:2193.
II. republiška liga vzhod — ženske:
Impol : Miklavž 2232:2195.
Veleslalom za najmlajše
KRANJSKA GORA - SK Olimpija je na podkorenških smučiščih uspešno pripravil tekmovanje v veleslalomu za cicibane in cicibanke iz centralne regije za pokal .Ham-ham«.
IZIDI: cicibanke: 1. Čibej (Nov) 34,30,2. Čuk (Domž) 36,26,3. Potočnik (JPO) 37,03, 4. Plešnar (Nov) 37,42. 5. Nedog (Ol) 38,92; cicibani: 1. Medja (Nov) 33,62, 2. Fetih (Nov) 34,52, 3. Saje (Nov) 34,60, 4. Pogačnik (Ol) 35,06. 5. Kovač (Nov) 35.29; pregledna tekma za letnike 1982 in 1983 — cicibanke 83: 1. Šinkovec (WD) 45,20,2. Pucelj (WD)47,09, 3. Schnabl(Kam) 51,73;ddbanke 82:
1.	Kovač (Nov) 41,20, 2. Jazbinšek (Rog) 43,04, 3. Medja (Nov) 43,23; cicibani 83: 1. Gačnik (WD) 46,18,
2.	Bizjak (WD) 51,71, 3. Nučič (WD) 53,09 cicibani 82: 1. Mrežar (Dol) 39.99, 2. Jureš (Ol) 40,60, 3. Rutar (Ol) 41,73.
PLANINE IN LJUDJE
Občna zbora
PD Ljubljana - Matica bo imelo 97. redni letni občni zbor 27. t. m. ob 17. uri v dvorani sindikatov, Dalmatinova.
PD Kamnik bo imelo občni zbor 22. t. m. ob 18. uri v dvorani nad kavarno Veronika v Kamniku. V kulturnem programu bo sodeloval Tunjiški oktet.
Tečaj gorske straže
PD Ljubljana Matica, odsek za varstvo narave in gorsko stražo, prireja tečaj za gorske stražarje. Poleg predavanj si bodo tečajniki skupaj ogledali tudi zanimivosti na terenu. Pričetek tečaja bo 26. t. m. ob 19. uri v društveni pisarni, Trdinova 8.
Na Kornate
PD Integral bo lelos med 22. in 29. junijem organiziral bivanje na Komatih. Informacije in prijave so možne do 5. aprila pri Maji Žnidaršič. organizator pa je Marinka Ko-želj-Stepic.
Podporno članstvo GRS
Tudi letos je GRS pripravila večje število nalepk, ki pričajo, da je
lastnik prispeval znesek 100 din v sklad za nabavo osebne opreme gorskih reševalcev in s tem pomaga reševati del težav, ki tarejo to edinstveno humanitarno in učinkovito organizacijo, ki nima primera v svetu.
Hochalmspitze
Komisija za mednarodno sodelovanje PZS ne bo izvedla nameravanega in v ponedeljkovi številki objavljenega izleta na Ankogel. Namesto tega pa opozarja ljubitelje pravega visokogorskega turnega smuka na izlet na Hochalmspitze (3.360 m), najvzhodnejši tritisočak v Visokih Turah. Izlet bo trajal dva dni, 6. in 7. aprila.
Skupna vožnja
MDP PD ljubljanskega območja tudi za pohod na Porezen, tako kot za s« večje skupinske planinske prireditve organizira skupni prevoz s posebnimi avtobusi. Prijavljenci se bodo zbrali do 7. ure pred PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana. Cena prevoza je 100 din. Društva se prijavijo z naročilnico na PZS do 21. t. m., posamezniki pa lahko do istega dne po tel. 316-519.
no prireditev v prelepo dolino pod Poncami, na lepo in varno, privlačno tekmo.
Za predsednikom Andrejem Marincem so povzeli besedo tudi drugi organizatorji. Damjan Mlakarje med drugim povedal, da so za planiški finale prijavljeni skakalci Švedske (6), Švice (4), Avstrije (8), Finske (3), Španije (2), Kanade (3), Norveške (6), Bolgarije (2), Italije (1), ČSFR (9), Japonske (3) in ZDA (3), še zmeraj pa pričakujejo prijave še nekaterih držav (ZRN). Vsem bodo pripravili kar najboljše razmere za tekmovanje; Planica ima dovolj snega, nekaj težav povzroča samo nalet (zaradi toplega vremena), je poročal inž. Vlado Gorišek. Služba za marketing, zagotavlja Tomaž Teger, je realizirala svoj program, Kompas si obeta v treh dneh več ko 50.000 gledalcev, se je veselil Tine Mihelčič. Direktor naročilne proizvodnje Zlatarne Celje Darko Končan je predstavil planiške nagrade, Vladimir Potokar (Autocommer-ce) pa je povedal, da bo skakalec, ki bi morda prvi poletel 200 m daleč v Planici, dobil še posebno nagrado — avtomobil mercedes 190. H. O.
Slovo Matjaža Debelaka
LJUBLJANA, 19. marca — Matjaž Debelak, prvi jugoslovanski skakalec z olimpijsko kolajno (1988 v Calgaryju) in jugoslovanski rekorder v poletih s 185 metri, se je po nasvetu zdravnikov poslovil od skakalnega športa. Na današnji predstavitvi Planice 91 sta se Lojze Gorjanc in Andrej Marinc zahvalila skakalcu, ki je ime majhnih Braslovč ponesel po svetu, in mu zaželela, da bi še naprej delal v dobro smučarskega športa in bil uspešen tudi kot poslovnež s športno opremo. Matjaž Debelak je od vodstva naše reprezentance dobil sliko, ki kaže, da je bil tudi dober stilist, od Komiteja Planica pa kristalno vazo. (Foto: Marko Feist)
Zmota »izganjalcev hudiča« Iskreno zaupanje v Boruta
Srdjan Djordjevič, trener In svetovalec Boruta Bilača: »Pogovorila se bova9 mislim pa, da bova še sodelovala«
LJUBLJANA — Po ponedeljkovi nenadni, a nadvse veseli novici za športno javnost, da je Komisija za doping IAAF predlagala Evropski atletski zvezi, naj prekine suspenz Boruta Bilača in ga ponovno razglasi za nosilca bronaste kolajne z EP v Splitu, je bUo zanimivo slišati mnenje Bilačevega svetovalca in treneija Srdjan a Djordjevi ča, diplomiranega biologa in inženiija informatike; njega so ob izbruhu dopinške afere prenekateri označili za glavnega krivca in mu oporekali strokovnost. Tudi tokrat smo Djordjeviča najlaže našli na atletskem štadionu ŽŠD Ljubljana v Šiški.
sodelovala Še predsednik AZS Vladimir Slejko in jaz s svojim znanjem. Pred tem sem dobrih 15 dni zabil, ko sem študiral vse mogoče članke od
— Kdaj in kdo vam je sporočil radostno novico?
»Zjutraj sem bil na štadionu, ko je prišel Borut in dejal, da so mu iz Beograda sporočili o preklicu suspenza. Preprosto nisem mogel verjeti svojim ušesom in nekajkrat sem vprašal, od kod je dobil te informacije. Kmalu za tem sem prek telcfaxa dobil faksimile pisma vodje komisije za doping IAAF Bryana Wottona, ki je potrjevalo novico.«
— Torej se je obrestoval ves trud, ki ste ga vložili, da bi dokazali nedolžnost vašega varovanca?
»Da. Moraš biti pogumen in vztrajati. Prvi protest smo poslali 15 dni po izbruhu afere, nato smo poslali še en dopis, a so nam z Mednarodne atletske zveze nonšalantno odgovorili. Nismo bili zadovoljni in v tretje smo na sedež v London naslovili dokumente o analizi seruma in urina, ki so jo opravili na UKC pod vodstvom dr. Ladka Korošca in mag. Joška Osredkarja. Poleg njiju sva pri vsej stvari
ALPSKO SMUČANJE
Brez naših med petnajsterico
NARVIK, 19. marca — V Narviku na Norveškem je bil Še en veleslalom za evropski pokal v moški konkurenci. Zmagal je Švicar Sulliger pred rojakom Wickijem, izmed naših pa se nihče ni uvrstil v prvo petnajsterico. Štartala nista Košir in Jazbec, ki sta odpotovala domov na okrevanje, da bosta nared za svetovno mladinsko prvenstvo.
REZULTATI: 1. Sulliger (Švi) 2:13,21, 2. Wicki (Švi) 2:13,62, 3. Eberle (A) 2:13,75, 4. Bamerssoi (Nem) in Bergamelli (It) 2:13,90, 22. Brezavšček 2:16,41, 28. Miklavc 2:16,69, 37. Pavlovčič (vsi Jug) 2:17.83.	H. J.
Kunc 54.
LAKE LOUISE — Rezultate z zadnjega super G za svetovni pokal dopolnjujemo z uvrstitvijo Mitje Kunca, ki je bil 54. z zaostankom 2,73 sekunde. Zaostanek ni velik, Kunc pa je naredil nekaj napak, ker ni dobro ocenil zelo zahtevne proge.
ŠAH
Na vrsti je Dojran 91
SKOPJE - V Starem Dojranu bo od 23. marca do 3. aprila mednarodni šahovski turnir, na katerem bo nastopilo 12 igralcev iz SZ, Poljske, Bolgarije in Jugoslavije, med njimi štirje velemojstri: Kirčo Georgijev (B, rating 2.585 točk), Muhin Raškovski (SZ, 2.535) in Jugoslovana Bojan Ku-rajica (2.520) in Dušan Rajkovič (2.480 točk). Turnir bo 7. katerije (možen velemojstrski bal), prva nagrada pa 15.000 din.
leta 1981 sem, ki se nanašajo na materijo, to je na HCG (humani hormonski gonadotropin). Na argumentiran način smo želeli dokazati, da gre za zmoto.«
— V čem je bila po vašem zmota in kako se je zgodila?
»Metoda pri analizi urina ni bila ustrezna. Preprosto niso upoštevali postopka, ki so ga sami določili na komisiji za doping. Ne znam si razlagati, kako bodo vso stvar opravičili.
SRDJAN DJORDJEVIČ
Gre za izganjalce hudiča pri IAAF. V svetovnem športu sta strahoten pritisk in gonja za doping kontrolo. Pod tem pritiskom se je tudi komisija odločila za metodo, ki je sama po sebi sumljiva.«
— Vso to obdobje ste bili pod sumom?
»Pritisk je bil izrazit predvsem prva meseca. Nato sem se usedel, pričel analizirati vse mogoče okoliščine in spoznal, da gre za zmoto. Po tem je prišlo olajšanje. Sam s seboj sem bil na čistem, zaupal sem tudi Borutu in vso stvar gnal naprej in jo poskušal odkriti.«
— Ali boste trener?
še naprej Borutov
»O vsem se bova še pogovorila, mislim pa, da bova še sodelovala. Tudi doslej sva živela normalno, Borut je treniral, tekmoval je zunaj konkurence, zdaj, ko bo še formalno končan ves postopek, lahko začne trenirati z večjo intenzivnostjo in verjamem, da bo tekmoval že na uvodnem mitingu sezone na planem. Koliko je afera pustila nanj posledice, pa bodo poka-zali rezultati.« LIDUA'ČUKUEVIČ
Bubka 611 cm
DONJECK - Sovjetski skakalec s palico Sergej Bubka je še za en centimeter izboljšal svoj svetovni rekord. Nova znamka je 611 cm.
Tyson zaustavil Ruddocka v 7. rundi
LAS VEGAS — Bivši svetovni prvak v boksu, 24-Ietni Mike Tyson (levo), je premagal 27-letnega Kanadčana Donovana Ruddocka s spornim tehničnim knockoutom v 7. rundi (na sliki). Sodnik je prekinil dvoboj po 2 minutah in 22 sekundah. Ljudje iz moštva Kanadčana so stopili v ring in nastala je zmeda, ki je trajala nekaj minut. Prekinitev dvoboja je sledila po Tysonovi seriji udarcev, ko se je R uddock znašel na vrveh in je sodnik pritekel b Kanadčanu in z rokami dal znak za konec dvoboja. Ruddock, ki je bil sicer videti sposoben za nadaljevanje, je sodnikovo odločitev sprejel s popolnim nezaupanjem. »Iron Mike* je tako priboksal svojo 40. zmago, ima pa en poraz, ko je februarja lani v Tokiu izgubil naslov svetovnega prvaka. Jamajčan Simon Brown je združil naslova svetovnega prvaka v vel trski kategoriji po verzijah IBF in WBC, potem ko je v 10. rundi poslal na tla svojega sicer dobrega prijatelja Maurica Blockerja. Blocker je bil na tleh že v 3. rundi, po 50 sekundah v 10. rundi pa je moral dokončno odnehati. (Telefoto: Reuter)
Bo 3:0 dovolj za uvrstitev v polfinale?
Nogometaši Crvene zvezde drevi drugič z Dyna-mom v Dresdnu
DRESDEN — Nogometaši Crvene zvezde so že dopotovali na prizorišče nocojšnje povratne četrtfinalne tekme za pokal pokalnih prvakov z Dyna-mom, ki so ga v prvi tekmi premagali s 3:0. »Ne glede na prednost iz Beograda se ne mislimo le braniti, naše moštvo tega pravzparav niti ne zna. Vemo pa, kaj nas čaka: ofenziva od prve minute naprej,« je dejal pred tekmo Zvezdin trener Ljupko Petrovič, ki načrtuje podobno igro kot v Glasgowu, z veliko borbenosti in teka.
Petrovič ima pravzaprav preveč igralcev, zato je v precejšnjih dvomih o sestavi moštva. Za vse seveda ne bo prostora v najboljši enajsterici, kot kaže, pa sta najpomembnejši dilemi: Marovič ali Mihajlovič ter Stošič ali Jugovič? Petrovič je izjavil, da je zasedba odvisna tudi od odločitve Dyna-movega trenerja Hafnerja, ki po 0:3 še ni obupal. Znano pa je že, da* bo domačega golgeterja Gutschowa spremljal Šabanadžovič, nevarnega Resslerja pa Najdoski.
Verjetna postava: Stojanovič, Radinovič, Mihajlovič (Marovič), Šabanadžovič, Belodedič, Najdoski, Prosi-nečki, Stošič (Jugovič), Pančev, Saviče vič, Binič.
Popravna izpita za Milan in Bayern
ZUR1CH — Oči nogometne Evrope bodo drevi uprte v Marseille in Porto, Iger bosta evropska nogometna velikana v povratnih tekmah četrtfinala nogometnih pokalov skušala popraviti spodrsljaja (remija) s prvih tekem. Igrali bodo — pokal prvakov: Porto — Bayem (1:1), Real — Spartak (Od)), Marseille
—	Milan (1:1); pokal pokalnih prvakov: Barcelona — Dinamo K. (3:2), Sampdoria — Legia (0:1), Juventus — Liege (3:1), Montpellier — Manchester U. (1:1); pokal UEFA: Sporting — Bologna (1:1), Anderlechl — Roma (0:3), Torpedo
—	Brondby (0:1), Inter — Atalanta
(Od)).
Odobrili projekt Tokio—Solun
LJUBLJANA — Izvršilni odbor Atletske zveze Slovenije je razpravljal o sprotnih zadevah in pripravah na volilno skupščino Atletske zveze Jugoslavije in redno AZS, ki pa ju obeh bržčas ne bodo izvedli ob napovedanih terminih. Kandidat AZS za predsednika AZJ bo Dagmar Šuster. Na predlog strokovnetga sveta so odobrili projekt Tokio-Solun, ki opredeljuje priprave izbrane skupine najboljših slovenskih atletov in atletinj za letošnje članske SP in mladinsko EP. Razpravljali so tudi o nujnosti in metodah organiziranega boja proti dopingu in izrazili zadovoljstvo spričo ugodnega razpleta, ki se obeta v aferi Borut Bilač.
DELO~l^^y
TENIS
Seleševa v četrtfinalu, Becker in Prpič izgubila
KEY BISCAYNE - Jugoslovanska teniška igralka Monika Seleš je že v Četrtfinalu turnirja na Floridi. Za uvrstitev med osmerico najboljših je premagala Argentinko Labat s 7:5, 6:0. V prvem nizu je imela Novosad-fanVa kar precej težav, predvsem zaradi hudega vetra, ki je po njem turnir tudi znan. V 3. kotu moških je izgubil naš Prpič, ki ga je ugnal prvi nosilec Šved Edberg s 6:4, 6:2 in se mu tako maščeval za poraz na tekmi za Davisov pokal v Zagrebu. Veliko presenečenje pa pomeni slovo drugega nosilca, Beckerja (Nem), ki ga je premagal mlajši McEnroe — Patrick s 6:1, 6:4. In tudi to je bilo maščevanje — za poraz v polfinalu prvenstva Avstralije pred nekaj tedni. Za veterana Con-norsa je turnir tudi že končan. Mlademu Italijanu Caruttiju, ki vse bolj opozarja nase, ni bil kos. Rezultat je bil 6:4, 6:3.
Še nekateri izidi 3. kola: ženske - Paulus (Av) : Porwik (Nem) 6:3, 6:2, Rajchrtova (ČSFR) : Frazier (ZDA) 7:6, 2:6, 6:4, Helgeson (ZDA) : Šviglerova (ČSFR) 6:3, 6:0, M. J. Femandez (ZDA) : McNeil (ZDA) 6:1, 6:2, 4. kolo - Graf (Nem) : Werdel (ZDA) 6:1, 6:2, Gar-rison (ZDA) : Pierce (Fr) 6:3,6:4, M. Maleeva — Fragniere (Švi) : Reggi (Ita) 6:0,6:4, Sabatini (Arg): Tauziat (Fr) 6:3, 6:1, mošld — 3. kolo: Rosset (Švi) : Matsuoka (Jap) 6:4,6:4, Ferre-ira (JA) : J. Sanchez (Špa) 6:1, 6:3, Forget (Fr) : Arias (ZDA) 6:1, 6:1, Rostagno : Mayotte (oba ZDA) 6:7, 6:4,6:3, Chang (ZDA): Leconte (Fr) 4:6, 6:3, 6:3, Reneberg (ZDA) : Si-emerink (Niz) 7:6, 6:4, Stich (Nem)
: Aguilcra (Špa) 6:4, 6:2, Carbonell (Špa) : Skoff (Av) 0:6, 6:1, 6:2, Co-urier (ZDA) : Haarhuis (Niz) 7:5, 3:6, 6:3, H. Sanchez (Špa) : Cabill (Avs) 7:6, 6:1.
KOLESARSTVO
Zmaga Štanglja v Italiji
LJUBLJANA — Mladi jugoslovanski kolesarji so bili najboljši na 12. dirki Trst — Pordenone (110 km). Zmagal je Gorazd Štangelj (Krka) pred Boštjanom Felcom (Idrija) in Tilnom Petričem (Rog). Naši mladi kolesarji so pokazali, da skokovito napredujejo, kajti dirka je bila kvalitetna, saj so nastopili vsi najboljši italijanski mladinci.
REZULTATI: 1. Štangelj (Krka) 2:57,01 (povpr. 42,8 km/h), 2. Felc (Idrija), 3. Petrič (Rog), 4. Konc (Sava), 5. Plečaš (Bgd), 7. Mervar (Krka), 9. Poljanec (Sava) — vsi z zaostankom 0:30, itd. (V. D.)
Papežu Jarun 91
ZAGREB — Sandi Papež (Krka) je zmagovalec članske dirke, imenovane kronometer Jarun ’91. Nastopilo je 60 kolesarjev iz vseh najboljših jugoslovanskih klubov razen iz ljubljanskega Roga.
REZULTATI - člani (18,9 km): 1. Papež 24:57 (povprečna hitrost 45,450 km/h), 2.Glivar (oba Krka) 25:18, 3. Baloh (Mene) 25:31,4. Turk 25:36,5. Ravbar 25:47, 6. Eržen (vsi Krka) 25:56, 7. Šmerc (Merx) 25:59, 8. Judež (Krka) 26:06,9. Melanšek (Mene) 26:31; st. mladinci (12,6 km): Karaži-ja (MC*Zg) 17:40 (42,799 km/h); ml. mladinci (6,3 km): Kresonja (MC Zagreb) 9:41 (39,036 km/h).
SREČKO PIRŠ
Na EP skupine B naši mladinci po kolajno?
Začetek v soboto v Jari — Priprave na Bledu — Drevi s člani Triglava (18)
BLED — Mladinsko hokejsko reprezentanco Jugoslavije (do 18 let) čaka od 23. do 30. t. m. EP skupine B v Jaci v Španiji, kjer bodo sodelovale še Avstrija, Španija, Švica Italija, Romunija, Danska in Nizozemska. Prve tri bodo igrale v predtekmovalni skupini A skupaj z Jugoslavijo, ki si tokrat obeta najmanj ponovitev lanske uvrstitve na 4. mesto, na tihem pa računa s kolajno.
»Veliko bo odvisno od štarta, od dvoboja z Avstrijo. Če tekmo dobimo, o čemer smo prepričani, se bomo skoraj zagotovo uvrstili na eno od prvih dveh mest v skupini, ki vodita v finale štirih najboljših«, pravi vodja reprezentance Ciril Vister.
Pod vodstvom trenerjev Vaclava Červenyja in Dušana Rudana na Bledu trikrat na dan vadi 22 igralcev. To so vratarji: Mohorič, Škrjanc, (oba Jes), Vladisavljevič (CZ); branilci: Bešlagič, Pavlovič, Rotar, Škofič, Vučkovič (vsi Jes), Čižman (Ol), Stefanovič (Part); napadalci: Omerzel, Varl, Pretnar, J. Smolej, Mahkovic, Poljanšek, Jan, Rožič (vsi Jes), J. Vnuk, M. Zupančič, Bogme (vsi Ol), Kire (Zg).
Drevi ob 18. uri igrajo naši najboljši mladinci s članskim moštvom Triglava, ki ga bo okrepilo 5 hokejistov Olimpije, mlajših od 20 let. (K. B. )
	
»Piksi« - tajno orožje?
‘PARIZ
po sobotnem
iV ^	''i111.

Romingerju Pariz - Nica

NICA - švicarski pnrfcfo«*, kokmr Ttmj Roodnger je z zmago

Z dvema udarcema s sekiro ubil zunajzakonsko družico
Jože R., ki je imel zaradi izpadov pod vplivom alkohola že večkrat opravka s sodiščem, je tokrat obtožen umora in nasilniškega vedenja
LJUBLJANA, 19. marca — Nasilnost Jožeta R., 33-Ietnega kmeta
iz Zagradca pri Ivančni Gorici, so zadnja leta obravnavali kot prekrške zoper javni red in mir in tudi kot kaznivi dejanji nasilniškega vedenja in poskusa hude telesne poškodbe, v kratkem pa bo moral na zatožno klop pred sodnike grosupeljske enote ljubljanskega temeljnega sodišča pod obtožbo umora. Z dvema udarcema s sekiro je namreč 12. januarja letos nbil svojo tri leta starejšo zunajzakonsko družico Nado P.
Nad Nado P., s katero je živel skupaj zadnja leta, se je do takrat že večkrat znesel in eno od takih dejanj je zajela tudi obtožba, ki so jo spisali v teh dneh na ljubljanskem temeljnem javnem tožilstvu, in mu razen umora očita tudi nasilniško vedenje. Predlani, 7. septembra, je Nado P. z zidarsko zajemalko udaril po glavi in jo laže ranil. V preiskavi je razložil, da zato, ker je nanj vpila, ko je z umazanimi škornji stopil v stanovanje, kjer so bila tla poribana. Za prepire med obema so vedeli tudi sosedje in nekateri so Nadi P. svetovali, naj se od njega odseli, sicer jo bo še ubil. Jože R. je bil nasilen pod vplivom alkohola in zaradi tega ga je zapustila že prva
žena. Medtem pa je pokojnica veljala v kraju za zelo urejeno, mimo in delavno, pijače pa sploh ni poskusila. Do popivanja Jožeta R. je bila strpna, ker ga je po mnenju vaščanov imela očitno zelo rada in mu je očitno tudi vse grobosti odpuščala.
Do tragedije je prišlo okrog 15.50 ure, ko se je Jože R. pripeljal domov s traktorjem. Ko je še sedel na njem, je Nado P. s topim delom sekire udaril po glavi, da je padla na tla in obležala nezavestna. Potem je zlezel s traktorja in jo tako nemočno še enkrat udaril po glavi. Bila je takoj mrtva.
S takšnim opisom udarcev je sodnomedicinski izvedenec po ogledu pokojničinih poškodb
ŠTIRIINDVAJSET UR
Zasula ga je zemlja
MARIBOR, 19. marca — Včeraj okoli 14.30 so delavci Cestnega podjetja kopali jarek za kanalizacijo med Muratovo in Jamovo ulico ob robu Stražunskega gozda. Ko je bil okoli dva metra globok jarek že skopan, se je zemlja naenkrat sesula na 51-letne-ga Anteta Matjaševiča, začasno stanujočega v Mariboru, ki so ga hudo poškodovanega odpeljali v bolnišnico. (Z. Š.)
S volkswagnom podrl pešca
MARIBOR, 19. marca — Danes okrog enih zjutraj je 56-letni Stanislav Klajnšek iz Hotinje vasi hodil po cesti skozi domači kraj poti Orehovi vasi. Pri gostilni Fingušt ga je dohitel 40-letni Alojz Šošter, prav tako iz Hotinje vasi, kije vozil VW 1200. Nameraval je prehiteti Klajnška, ki je ob sebi potiskal tudi kolo.
Toda ko ga je prehiteval, je na ozkem cestišču opazil, da mu prihaja nasproti še en pešec. Šošter je začel zavirati, toda avto je na spolzkem vozišču začelo zanašati in je Klajnška zadel. Pešca je najprej vrglo na pokrov motorja, od tam je padel na cesto in so ga hudo ranjenega odpeljali v bolnišnico. (Z. Š.)
Z mopedom v tovornjak
MARIBOR, 19. marca — Včeraj okrog desete ure je voznik tovornjaka, 56-letni Simon Weiss iz Kamnice, nameraval'žaviti s' Tržaške ceste na
Nevarnost kurje kuge še ni mimo
SLOVENSKA BISTRICA, ŠMARJE PRI JELŠAH, 19. marca — Čeprav so bistriški veterinarji cepili večino kokoši v južnem delu bistriške občine, predvsem v krajih med Poljčanami in Makolami, nevarnost kurje kuge, ki se je tu pojavila pred približno desetimi dnevi, še ni mimo. Kot nam je povedal vodja bistriških veterinarjev Ivan Rahle obstaja utemeljen sum, da se je kuga v zaselku Štari Grad nad Makolami spet pojavila. Upajo, da gre le za živali, ki jih na odmaknjeni kmetiji najbrž sploh niso cepili. Bistriški veterinarji pričakujejo, da bodo izide pregledov poginulih živali iz ljubljanskega veterinarskega zavoda dobili ob koncu tega tedna, ko bo tudi natančno znano, za kakšno obliko bolezni gre. Nekaj težav imajo s kugo tudi v sosednji, šmarski občini. Šmarski veterinarji so nekaj primerov te kužne bolezni zabeležili v naselju Pečica, dokaj blizu Poljčan. Kot nam je povedal šmarski ve-teriran Nikola Jadek, so tudi oni na območju Pečice cepili kokoši in zdravje perjadi sedaj še bolj skrbno nadzorujejo.	V. S.
Novo industrijsko ulico v Mariboru. Zavijal je na levo, ker je pripeljal iz smeri Streliške ulice. Toda pri tem je zaprl pot 19-Ietnemu Leonu Petku iz Gaja pri Pragerskem, ki se je pravilno, po svoji strani ceste, z mopedom pripeljal iz smeri Bohove. S prednjim kolesom je Petek zadel v zadnje desno kolo tovornjaka in padel po vozišču. Hudo poškodovanega mopedista so odpeljali v bolnišnico. (Z. S.)
Avtobusu zaprl pot
KOBARID, 19. marca — Včeraj okrog poltreh popoldne se je 51-letni Rudolf Hlačar iz Zabukovice pri Žalcu s svojim tovornjakom furgonom peljal od Idrskega v Kobarid. Ko je pripeljal do bencinske črpalke, nasproti tovarne TIK Kobarid, je zavil na levo in tako zaprl pot avtobusu Avtoprometa Nova Gorica, s katerim je za njim pripeljal 41-letni Roman Lapanja iz Breginja. Ta ni mogel pravočasno ustaviti in avtobus je trčil v tovornjak, v sredino levega boka. Pri tem sta se Hlačar in njegov 58-letni sopotnik Ivan Pražinar iz Žalca hudo ranila in so ju odpeljali v šempe-trsko bolnišnico, lažje poškodovani pa sta bili potnici v avtobusu, 40-letna Danica Kurtinovič iz Starega sela pri Kobaridu in 26-letna Ksenija Šimunič iz Kobarida, ki sta zdravniško pomoč dobili v tolminskem zdravstvenem domu. Zaradi nesreče, v kateri je nastalo za 300 tisočakov gmotne Škode, je bila magistralna cesta poldrugo uro zaprta. (K. D.)
Pred gostilno ga je napadel in oropal
NOVO MESTO, 19. marca — Ena-intridesctletni A. S. iz Dolnjega Vrhpolja se je v soboto krepko zasedel v gostilni v Gornjem Maharocu in bila je že nedelja okrog poltreh zjutraj, ko se je napotil proti domu. Tako rekoč za vrati oziroma v neposredni bližini izhoda iz lokala pa ga je pričakal neznanec in ga od zadaj z neznanim predmetom udaril in podrl po tleh. Napadalec mu je potem iz denarnice vzel bankovec za sto mark in tri bankovce po sto Šilingov in izginil v noč. (K. D.)
Ob plašč in radio
LJUBLJANA, 19. marca - Sinoči je neznanec vlomil v osebni avto nemške registracije na Grubarjevem nabrežju. Iz vozila je snel moški plašč in avtoradio. Lastnika je z »akcijo« oškodoval za okoli 40.000 dinarjev. (M. S.)
»Gospodinjski« tat
LJUBLJANA, 19. marca — Do večjih vlomov v vikend hiške je prišlo na Malem vrhu pri Besnici. Tat je iz enega odnesel kombiniran štedilnik, iz drugega kuhinjski nož, kavni mlinček in še nekaj gospodinjskih drobnarij, iz tretjega in četrtega pa nič, vendar je z vlomom napravil precejšnjo škodo. Lastnike je tako »prizadel« za okoli 14.800 dinarjev. (M. S.)
Izsilila je prednost
MURSKA SOBOTA, 19. marca -Včeraj ob 17.10 uri se je na magistralni cesti na Cankarjevi ulici v Murski Soboti zgodila prometna nesreča, ko je voznica osebnega avta Terezija Prelog iz Murske Sobote, ki je pripeljala po ulici Mikloša Kuzmiča v križišče s prednostno Cankarjevo, izsilila prednost pred voznikom osebnega avtomobila, Jožefom Novakom iz Nor-šincev pri Murski Soboti. Voznica je bila hudo ranjena.
J. P.
S ponarejenimi papirji »spravila v promet«
40 audijev in mercedesov
BIHAČ, 19. marca — Bihašld javni tožilec je zahteval uvedbo preiskave zoper Muhameda Begoviča in Duška Soleša — oba sta po poklicu avtomehanika in doma iz Bihača — zaradi utemeljenega suma, da sta se ukvaijala s prepovedano trgovino s tujimi avtomobili in da sta ponarejala dokumente.
Doslej je bilo ugotovljeno, da sta osumljena kupovala predvsem avtomobile znamke audi in mercedes. Kot piše v kazenski ovadbi, sta lani in v začetku tega leta kupila in prodala več takih avtomobilov, ki sta jih registrirala' s pomočjo ponarejenih dokumentov. Menda sta jih dobila pri pristojnih organih in podjetjih, ki se ukvarjajo s kupovanjem in prodajanjem osebnih avtomobilov v Osijeku, Zagrebu in na Reki.
Vse listine so bile »pravilno« podpisane in opremljene z žigi, glasijo pa se na imena izmišljenih ljudi. Ponarejala sta tudi podpise prodajalcev in kupcev avtomobilov.
Zanimivo je, da so bila vsa protizakonito kupljena vozila na podlagi ponarejenih dokumentov registrirana pri pristojnih organih za notranje zadeve v krajih, kjer so bili avtomobili kupljeni — v Cazinu, Bihaču, Bosanski Krupi, Veliki Kladuši, Zagrebu in Karlovcu.
Vsem, ki so kupili avtomobile pri Begoviču in Solešu, so vozila vzeli in jih odpeljali na banjaluško carino, kjer bodo ostala, dokler ne bo sodišče izreklo sodbe. Kot so povedali na bihaški postaji milice, so doslej zasegli kakih 40 avtomobilov, vendar pa to število še ni dokončno, saj domnevajo, da sta Begovič in Soleša nezakonito uvozila še več osebnih avtomobilov, piše zagrebški Vjesnik.
ovrgel zagovor Jožeta R. Ta je namreč preiskovalnemu sodniku zatrjeval, da ga je Nada P. izzvala z zmerjanjem in ga s polenom udarila po glavi, pa ji ga je s sekiro zbil iz roke, potem pa zlezel s traktorja, ko je poleno še enkrat pobrala in jo končno s sekiro udaril po glavi. Po njegovem je bila takrat še na nogah.
Po vsem tem sc je Jože R. odpeljal s traktorjem do gostilne, med vožnjo pa je slišal za sabo vpiti sosedo, ki je zdravnica, da je Nada P. mrtva. Gostilničarki je naročil, naj pokliče miličnike, do njihovega prihoda pa je spil dva brizganca. Trdil je, da je pred dogodkom spil pri nekem vaščanu približno pol litra vina.
Vinjenost v času dejanja je potrdil tudi izvedenec — psihiater, vendar pa je menil, da je bil Jože R. tedaj le nebistveno zmanjšano prišteven, ker je zelo odporen na alkohol. Vendar je zanj predlagal tudi obvezno zdravljenje, ker je zasvojen z alkoholom.
Zaradi podobnega udarca s sekiro je bil Jože R. že obsojen, vendar se je dogodek bolj srečno končal. S topim delom sekire je 3. marca lani poskušal udariti po glavi enega od domačinov, ko se je med vožnjo s traktorjem z njim srečal na lokalni cesti pri vasi Češnjica. Napadeni se je s pobegom pravočasno rešil. Jože R. je bil zaradi tega obsojen na dva meseca zapora, sodba pa še ni pravnomočna.
BARBARA GUČEK
Zasegli igralne avtomate in »izkupiček«
NOVO MESTO, 19. marca — Kriminalisti in policisti novomeške UNZ so v soboto in nedeljo na območju Bele Krajine zasegli 24 igralnih avtomatov in nekaj več kot 98 tisočakov gotovine, ki je bila »pridobljena« v igrah na srečo.
Petnajst avtomatov je bilo nameščenih v »črnih« igralnicah v Črnomlju in Metliki, devet pa v gostinskih lokalih po Beli Krajini. Igralnica v Metliki je »poslovala« od začetka lanskega decembra, medtem ko so metliško »pognali« 15. januarja letos.
Kot je znano, lahko igre na srečo po zakonu organizirajo le družbene organizacije in društva, ki morajo za prireditev iger imeti dovoljenje pristojnega upravnega organa. Kazenski zakon pa med drugim določa, da se predmeti oziroma pripomočki za igranje na srečo kot tudi na ta način pridobljeni denar za-sežejo, prav tako se odvzame premoženjska korist, pridobljena s tovrstnim kaznivim dejanjem.
Z zbiranjem obvestil so dolenjski kriminalisti in policisti ugotovili, da so igralne avtomate v igralnici in belokranjske gostilne namestili nekateri ljubljanski obrtniki in več zasebnih firm iz Zagreba. Lastnike avtomatov in njihove najemnike, prav tako pa tiste, ki so dali v najem prostore za »srečolov«, bodo ovadili. Kolikšen je bil »izkupiček« iger na srečo, še ugotavljajo.	K. D.
PEKLENSKI
STROJ
T TREBNJEM
Ustavljena je preiskava proti Francu Gerdenu, uspešnemu vodilnemu delavcu v trebanjski kmetijski zadrugi, ki pa je delal napako s tem, da je premalo dal na zadružno birokracijo in za nameček leta 1974 še izstopil iz Zveze komunistov.
Kot strokovnjaka so ga novomeški politiki vendar še porabili in sicer tedaj, ko so ga poslali direktorovat v kmetijsko zadrugo Žužemberk - s tiho nalogo, da to uspešno enoto priključi k novomeški KZ Krka. Ko prav vse ni šlo, kakor so si zamislili, so se zanj spet začele težave.
Vodilni iz Novega mesta
—	gospodarstveniki in politiki
—	so mu začeli podtikati razne umazanije. Normalne posojilne pogodbe, katerih podrobnosti niti niso bile v njegovih rokah, so postajale kriminal. Zadruga, ki jo je vodil in je bila ves čas med najuspešnejšimi, je nenadoma zabredla v izgube — za tri mesece, toliko, da je šel s poti. Računovodski trik.
Pri njem so nenadoma opravili preiskavo in odnesli s seboj škatlo, v kateri je bil ne več in ne manj kot — peklenski stroj...
Če ne bi bilo plazov, bi bil Vršič prevozen
VRŠIČ, marca — Minuli konec tedna smo si s predstavniki Republiške uprave za ceste, Hidrometeorološkega zavoda Slovenije in Cest-nega podjetja iz Kranja ogledali spomladanske snežne razmere na Vršiču, in sicer v zvezi z možnostmi celoletne povezave zgornje Soške in zgornje Savske doline. Ker cesta zaradi obilice snega ni bila očiščena, smo se na pot odpravili kar s kranjskogorskim snežnim teptalnikom.
Asfaltna cesta je bila do prelaza in še naprej na soško stran globoko pod snegom in nevzdr-ževana. Cestarje smo vprašali, zakaj je pozimi ne plužijo. »Cestarji bi cesto čez prelaz Vršič sicer lahko očistili snega,« je dejal Andrej Berčič, vodja oddelka za študije in tehnično planiranje pri RUC, »vendar bi avtomobilistom grozili spomladanski snežni plazovi, predvsem, z Mojstrovke in Prisojnika tik pod Vršičem. Po njegovih besedah bi bilo zavarovanje cestišča pred plazovi tehnično zelo zahtevno in ekološko nesprejemljivo, saj bi morali zgraditi sistem protiplaznih pregrad in predorov, hkrati pa na nekaterih odsekih cesto »preložiti« oziroma rekonstruirati serpentine. Toda še takrat bi bili avtomobilisti zaradi nenapoved-Ijivosti in nepredvidljivosti plazišč v nevarnosti, stroški vzdrževanja pa bi bili glede na majhen tranzitni promet čez Vršič preveliki.
• Po študiji »Analiza možnosti celoletne povezave zgornje Soške in zgornje Savske doline z oceno soškega koridorja« bi stroški zagotavljanja celoletne prevoznosti ceste čez prelaz Vršič znašali 40 tisoč ameriških dolarjev na kilometer ceste (cesta čez Vršič je dolga nekaj manj kot 22 kilometrov). Za primerjavo znaša zimsko vzdrževanje cest na Gorenjskem 1.772 ameriških dolarjev na kilometer ceste.
Na poti od hotela Erike do Vršiča smo lahko na cesti, ki smo jo le slutili pod sabo (ponekod je sneg povsem zametcl tudi palice, ki označujejo rob cestišča), našteli na desetine zametov in plazov, Tomaž Vrhovec iz Hidrometeorološkega zavoda Slovenije pa nam je sproti kazal, od kje sc lahko vsak trenutek sproži nov plaz. Teh krajev pa ni bilo ravno malo. Kljub nevarnosti pa smo na Vršiču lahko srečali precej navdušenih turnih smučarjev.
Zanimalo nas je še, ali ne bi mogli na kakšen drugačen način zago-
Delo Plus, več kot drugi!
toviti tudi zimsko prometno povezavo med Gorenjsko in dolino Soče. »Seveda, toda samo s predori,« je odgovoril Andrej Berčič. Glede gradnje prodora pa je več možnosti. Prva možnost je predor pod prelazom Predel (dolg bi bil 4,4 kilometra), druga je predor med dolinama Koritnice in Tamarjem (dolžina 4,1 kilometra), tretja možnost so tri različice predorov pod Vršičem (dolžine 2,7, 1,6 in 0,9 kilometra), četrta pa sta dve različici predorov med Zadnjico in Vrati. Vsi ti predori pa so po besedah Andreja Berčiča povezani še z obnovo obstoječih in gradnjo novih cest, investicije pa gredo v nekaj desetin milijonov ameriških dolarjev.
Dolina Soče in Gorenjska najbrž še nekaj let ne bosta tudi pozimi neposredno povezani. Je že tako, da se vsaka stvar zatakne pri denarju. Tega imajo letos cestarji precej manj, kot so načrtovali. Pa tudi v prihodnje ne kaže nič boljše.
Besedilo in slike: JOŽE BIŠČAK
\ / i :ss&
GORENJSKA STRAN vojnih ujetnikov.
Plaz z Mojstrovke je med prvo svetovno vojno pokopal okoli 400 ruskih
MUZEALSTVO NA NOVIH POTEH
Kam s starimi hlačami, listki, posodo, ki ni častitljive, muzejske starosti?
V soboškem gradu je odprta zanimiva vseslovenska razstava »Življenje na listkih« — Kmečka in delavska družina — Prijetna in manj prijetna pričevanja ne tako davnih časov
MURSKA SOBOTA, marca — Ste že kdaj pomislili, da je naše življenje pravzaprav v mnogočem zapisano na različnih listkih, da si z njimi pomagamo v vsakdanjih opravkih in do določenih dvizadj-skih operadj sploh ne bi mogli opravljati brez njih? V muzeju murskosoboškega gradu so slovenski muzejski delavd postavili izredno zanimivo razstavo z naslovom »Življenje na listkih« in z njo predstavili poseben način družbenega komuniciranja v času od neposrednega konca druge svetovne vojne do danes.
Tega prikaza pa niso gradili zgolj na abstraktni teoriji, ampak po posebno zamišljenem scenariju, in to tako, da so z omenjenimi listki spremljali usodo ene kmečke in ene delavske družine, natančneje rečeno, od življenja starih staršev do vnukov. Tako so zajeli časovno obdobje treh generacij na deželi in v mestu, to je tistih dveh tipičnih predstavnikov povojne družbene strukture, ki sta najbolj neposredno občutila vse oblike vzpostavljanja postulatov nove družbe.
Zamisel za postavitev takšne razstave je pred tremi leti podal kustos Mestnega muzeja Ljubljana Janez Kos v sekciji slovenskih kustosov, ki se ukvarjajo z novejšo zgodovino
in redno strokovno sodelujejo. Tako je nastala tudi omenjena razstava kot rezultat izrazitega skupnega dela, ki ga je vodila in koordinirala kustosinja Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani Nataša Urbanc. Njeni sodelavci so bili Vlasta Beltram iz Kopra, Rolanda Fugger-Germad-nik iz Celja, Metka Fujs iz Murske Sobote, Nada Holynski iz Kranja, Janez Kos iz Ljubljane, Nataša Nemec iz Nove Gorice in Ludvik Tončič iz Novega mesta. Z nasveti in gradivom pa so še sodelovali Albert Murn, Maruša Reya, Andreja Rihter, Štefan Urbanc, Alojz Zavrl. Knjižnica Edvarda Kardelja iz Celja in Pivovarne Laško. Razstavo in katalog je oblikovala dipl. arh. Ula
Vehovar-Kcnda.
Proučevanje novejše zgodovine oziroma načina življenja po drugi svetovni vojni je v naših muzejih še mlada dejavnost. Čeprav naj bi v muzejih zbirali osnovno muzejsko gradivo, ki ga jugoslovanska muze-ološka terminologija imenuje tridimenzionalni predmeti, ga vedno bolj dopolnjujejo tudi dokumentarne fotografije, filmi, drobni tiski, magnetofonski zapisi, gramofonske plošče, brošure, časopisi, knjige in drugo. V Sloveniji je že bilo več občasnih razstav na omenjeno temo (v Kranju, v Celju je stalna, sestavljena v treh delih) in vsaka zase so prinašale nove izkušnje. Tega sc je dobro zavedala tudi skupina kustosov, saj se njeni člani v svojih muzejih ukvarjajo s to problematiko, kjer so ustanovili tudi ustrezne oddelke.
Kaj je pravo gradivo?
Omenjena razstava ima več sporočil. Eno od njih gotovo opozarja na posebno vrednost tega gradiva,

PRIMORSKA STRAN - Snežni plaz pri Šupci. star tri dni
ZLOČIN NA CVETNO NEDELJO (2)
Piše: JOŽE VIDIC
Partizan izbira, kdo bo ustreljen in kdo ne bo
Radosav Isakovič, ki je bil tedaj načelnik štaba Kosovelove brigade, je opisal šolski primer malomarnosti. Borci, ki so bili v zasedi med sedlom Mederc in vrhom Porezna, so pred zoro slišali tope udarce. Zaseda je pravilno sklepala, da gre pod njo dolga kolona. O tem so obvestili komandanta bataljona Franca Zorna, ki je dremal na nekih snetih vratih. Zorn je podvomil, da bi to bila sovražna kolona in ko je o tem obvestil še komandanta brigade, je tudi on menil, da gre spodaj po poti kaka partizanska kolona proti Baški grapi. Bili pa so esesovci, ki jih zaseda zaradi megle ni videla, le slišala jih je. Tako so se vrstile usodne napake.
Smrt iz megle
Zjutraj se je Porezen lesketal od sončnih žarkov. Bila je sobota, 24. marca 1945. leta, dan pred cvetno nedeljo. Na najvišjem vrhu Porezna in na pobočju do strmine pri vojašnici je bilo na prostem le okoli petdeset borcev in komandirjev, vsi drugi so dremali po rovih, bunkerjih in v obeh hladnih betonskih vo-
KOZERIJA
Testiranje hrbtenice v demokraciji
.V-f do t,
nr,B ih?.!.
Scdite!
Pa smo sedli. Na stole z naslonjali. Človek mora imeti vsaj na sestankih hrbtenico v pravem položaju. Sicer je hrbtenica tako ali tako nujno potrebna. Vsaj iz zdravstvenih razlogov. Slatine na mizi se v začetku ni nihče dotaknil. Za osvežitev govora bo potrebna.
Še trenutek ali dva in začelo se je. Mikrofoni so bili vključeni, slatino so tudi odprli, stoli so bili polnoštevilno zasedeni. Jasno, saj so bili povsem novi. Ploskanja smo se vzdržali.
Mikrofonov ni z ena, dva, tri nihče testiral. Drugače se sploh nismo kaj prida poznali, in to je dajalo tudi močan ton razpravi.
Dva sta govorila o pomanjkanju ustreznih kadrov nasploh in tudi sicer ter pri tem pridno pritiskala na testaturo malo večjih prenosnih računalnikov. Ni potrebno posebej poudarjati, da sta pomembno buljila v tanke računalniške ekrane. Neka prosvetna delavka pa je brez pomoči osebnega računalnika na pamet zdrdrala vse težave našega šolstva, predstavnik gledaliških delavcev je menil, da je situacija tako zavožena, da niti pravega zakulisnega življenja m več. Razpravljalccm mnogi niso niti najmanj verjeli.
V rahlo nelagodni tišini je prišla do izraza slatina. Kako lepo šumi. Maraton se lahko nadaljuje.
Besedo na zakulisno življenje je takoj navezal novopečeni delničar velike kompanije »KLOROFIL and FLANCANJE« ter zago-
tovil, da točno ve, da v višinah ni nekaj v redu. Vse te čudne zime v zadnjih letih vplivajo tudi na našo pomladansko počutje. Enotno smo vsi po vrsti pogledali v žepne koledarčke, prva dva govornika sta nekaj odtipkala v računalnik in se zamislili v poletje.
Šumeča slatina. Polni in prazni kozarci. Med njimi nekateri lepo okrancljani s čudovitimi odtisi ženskih ustnic. Tihožitje. In ne nazadnje, se je mimogrede oglasil predstavnik ekologov, bi morali zaščito naše lepe in skoraj samostojne domovine vzeti v roke predvsem urbanisti, ki bi morali manj graditi, sicer nam bodo vse pozidali. Medtem ko stavek ni bil dokončan niti z ločilom, je v razpravo posegel, a nič dosegel, občan brez stanovanja ter nahrulil neidentificiranega, ki še vedno gradi samo draga stanovanja.
Konstruktivno hruljenje je bilo poplaknje-no s slatino. Pššš. Toda to ni nič proti tiskarskemu škratu, se je oglasil predstavnik tiskarske stroke. Samo pomislite, kakšno vznemirjenje ali pa odobravanje lahko povzroči tiskarski škrat, ki v objavljeni govor pomembnega državljana postavi napačno vejico. Recimo: Delajmo, manj zabušavajmo/« spremeni v: »Delajmo manj, zabušavajmo!«
Nekdo je želel zaploskati, pa je raje (bolj gotovo je) popil deci nastavljene slatine.
O humanizmu ni nihče črhnil niti besedice. Jasno, v udobnih stolih nas ni nič tiščalo.
Razprava je bila demokratična in bohotila se je v povsem nepredvidljive zaključke. Vendar samo navidezno, kajti razpravo je zakoličil predsedujoči, ki je šele na koncu priznal svojo funkcijo ter obrnil nekaj mikrofonov sebi v prid: »Gospe in gospodje, demokracija prodira v vse pore našega bivanja. Zahvaljujem se vam za vse, kar ste storili v teh nekaj urah, in poudarjam, da ste storili veliko. Vi v resnici sploh ne veste in se še ne zavedate. Testirali ste naše izdelke, izdelke naše pohištvene industrije, testirali ste naše stole, ob. tem pa omogočili, da se tudi naša pohištvena industrija vključi v tok demokracije. Hočem reči, skratka, da ste z dolgo in obširno razpravo dokazali, da smo pravilno oblikovali naše stole, ki so mehki in udobni, zato vaši siceršnji drži ne morejo škodovati, rekel bi, da prej koristijo, saj je hrbtenica v naših demokratično oblikovanih stolih vedno pravilno naravnana. In končno smo želeli s tem anonimnim, anonimnost pa je pogoj uspešne demokracije, uspešnim testiranjem dokazati, da še skrbimo za položaje teles in hrbtenic vseh tistih, ki so obsojeni na demokratične sestanke. Demokracija se je potrdila, namen testiranja je dosežen. Hvala in lepo pozdravljeni.«
Počasi in previdno smo vstali, pregledali stole, pretipali svoje hrbtenice in polagoma tiho odšli. Hrbtenice se res niso bolj ukrivile.
Doma sedaj testiram pručko. In to na najbolj demokratičen način. MATIJA LOGAR
jašnicah. Ob osmih zjutraj so opazovalci opazili sovražno kolono, ki je štela kakih petdeset mož in približno deset natovorjenih mul in konj. K vsem enotam so poslali ukaz o strogi pripravljenosti in da na to kolono ne smejo streljati, da ne bi s tem odkrili svojih položajev. Očitno je bilo, da je omenjena kolona nosila hrano in strelivo za udarno esesovsko skupino.
Čez petnajst minut je vrh Porezna pokrila gosta megla. Vse koso-velovce so poklicali iz bunkerjev in vojašnic na že prej določene položaje, a so mnogi raje še naprej dremali. Minilo je še petnajst minut, borci pa še niso zasedli ukazane jim položaje. Tedaj so se iz goste megle na širini 300 metrov vzdolž glavnega grebena izza hrbtov poveljnikov in borcev pojavili esesovci in začeli silovito streljati na vse strani. Vnel se je boj. V začetku so si bili zelo blizu, menda dvajset metrov.
Že v prvem naskoku so esesovci zavzeli vrh Porezna. V podzemnih rovih in bunkerjih je zavladala nepopisna panika. Vhodi v te rove so bili zelo ozki, za izhode na drugi strani pa niso vedeli. Roji svinčenk so udarjali pred vhode rovov in bunkerjev. Med prvimi so padli poveljnik tretjega bataljona Kosovelove brigade in njegov namestnik in namestnik poveljnika Gorenjskega >.?j^e# P°droči? Afldrej Žvan-Bo, ris. Vsi trije so do smrti streljali na sovražnika in branili vhode v rove. Kmalu zatem so Nemci jurišali.
V podzemeljskih rovih in bunkerjih je bilo okrog 300 borcev in bork, od teh se je polovica rešila, za druge pa je bil izhod že prepozen. Padli so že pri izhodu, zato so drugi ostali notri in bili zajeti. V teh rovih so se vrstile drame. Mnogi so se v temi na vsak način skušali izriniti ven, zato je vse preklinjalo in kričalo, ker ni nihče vedel, zakaj tisti blizu izhoda ne zbežijo.
Največ borcev in bork je bilo v vojašnici, v kateri je sedaj planinski dom. V gosti megli Nemci še niso mogli streljati na to vojašnico, zato so se vsi rešili, teh pa je bilo kar blizu osemsto. Po zaledenelih in potem zasneženih strminah so bežali proti Baški grapi, drugi proti Divači, sploh v razne smeri. Tisti, ki so bili zajeti v Baški grapi, so bi H nekaj dni zaprti v kleti osnovne šole v Podbrdu; od teh nobenega niso ustrelili. Morda zato, ker tam tedaj niso bile enote esesovcev?
Po grebenih Porezna so srditi boji besneli še naprej vse do ene ure popoldne. Kljub obupnim razmeram je brigadni sanitetni referent in zdravnik Bohumir Medek, po rodu Čeh, pozneje v poročilu zapisal, da je s pomočnikom Vaskom Kalam-bajevim dal na Poreznu pomoč 35
ranjencem, od katerih je bilo devet huje ranjenih.
Krožna obramba
Postopoma so se vse enote umaknile na vrh Koča (1512 m. n. v.), kjer so organizirali krožno obrambo. Še med hudimi boji med Ko-čem in Porcznom so posamezniki, manjše in večje skupine brez besed zapuščale bojišče. Odhoda aktivistov, članov komande mest, borcev iz delavnic ni mogel nihče preprečiti, niti ni kdo poskušal, ker ni bilo enotnega poveljstva, ob splošni tragediji pa je bila morala večine na zelo nizki ravni. Prostovoljno so se na Črnem vrhu priključili koloni, prostovoljno so odšli, vsakdo v smer, za katero je menil, da je najbolj varna.
Prvo organizirano skupino je s Koča odpeljal kapetan Krtina.
V	njej je bilo od 50 do 60 borcev. Čez Petrovo brdo in Lajnar so brez težav prišli v Bohinj. V Ravnah nad Bohinjsko Bistrico ni bilo Nemcev, zato so prespali v bližnjih lesenih kočah. Naslednji dan so počivali. Bohinjci so jim prinesli hrano, zvečer (bila je cvetna nedelja, 25. marca), ko so se pripravljali za odhod v Staro Fužino, je za njimi prišla kolona kosovelovcev (s Krtinom so bili namreč predvsem pripadniki Gorenjskega vojnega področja).
Zadnja večja sovražnikova skupina, ki je vodila 146 ujetih borcev, se je spustila s Porezna okrog dveh popoldne proti vasi Jesenica. Vendar je za zaščito vse do večera na vrhu Porezna ostalo še dvajset esesovcev.
Ob štirih popoldne je zadnja skupina borcev zapustila Koč in po isti poti odšla v Bohinj. V koloni je bilo 260 borcev in bork, od tega 130 kosovelovcev. Od 23 ranjencev so jih devet morali nositi in od teh so med potjo trije umrli. Vsi ti nesrečniki s Porezna so se zbrali na Uskovnici, kjer pa za vse ni bilo prostora, zato je večja skupina odšla na Rudno polje na Pokljuki.
V	naslednjih dneh so v Bohinj preko Petrovega brda ali gorskih vasic Rut in Grant v Baški grapi (znanih po organizaciji TIGR, ki so ji pripadali domala vsi vaščani), prihajali posamezniki, večje in manjše skupine.
Nazaj na Porezen
Z Uskovnice je štab Kosovelove brigade poslal šest telesno, psihično in politično močnih nižjih starešin nazaj na Porezen z nalogo, da pregledajo položaj, preštejejo mrtve, poiščejo komandanta brigade (ki je bil medtem sicer ranjen že na poti v Bohinj), zberejo v kolono razhaj-kance in pripeljejo v Bohinj. Na vrhu so naleteli na dve mladinki iz
vasi Jesenica, ki sta med mrtvimi iskali vaščana in na kup nosili razmetano orožje in opremo. Skupaj so našteli 32 padlih.
Desetega aprila 1945. leta je Kosovelova brigada zapustila Bohinj in odšla na Cerkljansko. Dva dni pozneje je ves drugi bataljon odšel na Porezen in pokopal padle borce. Tedaj je brigada štela le 140 borcev, torej za eno četo. V naslednjih dneh se ji je priključilo še nekaj razhajkancev, štab divizije pa ji je dodelil še ruski bataljon, ki se je vrnil iz Benečije. 28. aprila 1945. leta je brigada, ki je štela 250 borcev, pod vodstvom novega poveljnika Karla Masla (narodnega heroja) in politkomisarja Oskarja Mahniča krenila proti Trstu. Po ogorčenih bojih za Opčine je šla v noči na prvi maj neopazno prek nemške obrambne linije v tržaško predmestje Rojan, zavzela štiri vojašnice in prodrla do pristanišča. Mesto je zajel val oborožene vstaje in naslednjega dne je bilo osvobojeno. Kdo bi verjel, da bodo borci in starešine to zmogli po hudem porazu na Poreznu!
Sto smrtnikov v Sovrčenovem hlevu
Če bi šteli žrtve od tiste noči, ko so se vse enote nameravale prebiti čez Selško Soro in Ratitovec v Bohinj, a so se po nerazumljivem ukazu morali vrniti nazaj na Črni vrh, potem je treba zapisati, da je prvi izgubil življenje sekretar komiteja SKOJ Kosovelove brigade Lado Majerle. Ko sc je v koloni vračal nazaj na Črni vrh, je v bližini steze zagledal svetleči konzervi. Verjetno je mislil, da jih je kdo izgubil. Pohitel je tja, tedaj je odjeknila eksplozija. Bila je mina presenečenja, ki so jih nastavili Nemci kot vabo lačnim partizanom. Sekretarjeve ostanke so pobrali v šotorsko krilo in pokopali pod bližnje drevo.
Več sreče je na Poreznu imel borec Franc Furlan, ki se je v megli zrinil iz rova, ko so okrog njega sikale svinčenke. Plazil se je po snegu in se ob žični oviri zaril vanj. Potuhnil se je med padle borce in šele zvečer pokukal iz snega, ko na Poreznu, razen padlih ni bilo več borcev in ne esesovcev. Kako so bili njegovi soborci presenečeni, ko se je nekega dne pojavil na Uskovnici.
Pretresljiv je primer komandirja čete Angela Stepančiča. Ko se je zadnja kolona z ranjenci umaknila s Porezna, ga je nezavestnega in hudo ranjenega pustila pri nekem kmetu v Rovtu pri Petrovem brdu. Zjutraj so prišli policisti, ga odkrili v skrivališču ter pri priči ustrelili.
O tragediji na Poreznu in v va-
1	2	3	4	5	6 .		7	8	9	10	11
12							13				
				15		16					
|17 j				18		19						
20				21			22			23	24
		25			26	27		28			
29	30						31		32		
33						34		35			
36							37					
VODORAVNO 1. predel ljubljanske občine Šiška. 7. ameriški veletrgovec nemškega porekla (Johann Jakob, 1763 do 1848), 12. področje pod vodstvom imama, 13. italijanska pisateljica (s pravim imenom Ana Radius Zuccari, 1846 do 1918), 14. soustanovitelj Rima, 15. ruski pravnik in politik, leta 1917 vodja boja proti boljševikom (Aleksander, 1881 do 1970), 17. skupek značilnih elementov pri opravljanju kake dejavnosti, stil, 19. teniški lopar, 20. evropsko gorovje na Slovaškem ČSSR in na Poljskem, 22. kartotečni listek, 25. dunajski nogometni klub, 28. gamsji bivol z indonezijskega otoka Ce-lebesa, 29. drugi priimek španskega pesnika, pisatelja in dramatika Cervantesa, 32. angleška kratica radijskega in radarskega sistema za slepo pristajanje letal, 33. ameriški dramatik, prvi dramatizator »Koče strica Toma« (George, 1830 do 1876), 34. majhno okno, 36. žensko ime, Jasna. 37. iraški diktator (Sadam).
NAVPIČNO: 1. nemški pisatelj (Hans Helmut, 1914 do 1989), 2. grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, 3. grški otok v severnem
delu Egejskega morja, 4. začetnici francoskega slikarja Maneta, 5. poljski slikar (Eugenjusz, 1884 do 1926), 6. lahko hlapljiva in vnetljiva tekočina, narkotik, 7. priloga k spisu ali pogodbi, 8. rimski državnik, pesnik in stoiški filozof, Neronov učitelj (Lucij Enej), 9. močnati prehrambni izdelki, 10. starorimski bog smrti, 11. kratica italijanske radiotelevizije, 16. kemijski znak za renij, 18. kdor vrezuje črke, okrase v trdo snov, navadno v kovino, 21. afriški kraj v porečju Konga severno od ekvatorja, 23. kraj na južnem robu Podravine, severozahodno od Našic, 24. norveški slovničar in pesnik (Ivar Andras, 1813 do 1896), 26. latinska kratica za idem, 27. oseba iz Prešernovega Uvoda h Krstu pri Savici, 29. ribiška mreža, 30. otoček v Prespanskem jezeru 31. mesto v afriški državi Nigeriji, 35. kemijski znak za einsteinij. (D. Š.)
Rešitev prejšnje križanke
VODORAVNO: 1. Astor, 6. pučist, 12. Kaoma, 13. okular, 14. Allen, 15. rok, 16. L(ili) N(ovy), 17. Melkior, 19. pak, 20. koda, 21. ST, 22. mama, 23. ano, 24. starina, 26. re, 27. car, 28. eland, 30. altana, 32, leica, 33. Salman, 34. Ettal.
VRTIMO GLOBUS - VRTIMO GLOBUS - VRTIMO GLOBUS - VRTIMO GLOBUS
Umetnost na zidarskih odrih
Trompe-l’oeil, umetnost, ki vara oči, imenujejo Francozi slikarijo, ki na stenah hiše ustvari iluzijo okna, čeprav ga v resnici ni, ali pa cvetočih vrtnic, ki se vzpenjajo po zidovih. Šestintridesetletna Catherine Feff, nekdanja modna kreatorka, pa je varljiv videz spremenila v novo obliko umetnosti — tako imenovano umetnost na zidarskih odrih. Gradbišča, bodisi zasebna ali javna, ovija v plastične ponjave, na katere s svojimi pomočniki slika zgodovinske ali drugačne prizore. V Rue Saint-Honorč je restavratorska dela skrila za bidermajersko pročelje iz 18. stoletja. V Rue de Faubourg je neko fasado okrasila s pregrinjalom, velikim 150 kvadratnih metrov, na katerega je prekopirala prizor. Odhod prostovoljcev, ki ga je zasnoval kipar Franco is Rude. Na ponjave pod nekim drugim gradbiščem je naslikala galopirajoče konje. Svetopisemski prizo-
ri, dela impresionistov ali pa le preprosto slike iz pisanega sveta prikrivajo torej neprijeten pogled na razvaline, izkopane temelje, nedograjene hiše, dvigala, žerjave, zidarske odre ali mešalce za beton.
Leta 1988 je umetnica poslikala 8000 kvadratnih metrov veliko ponjavo in z njo prekrila Slavolok zmage, ki so ga obnavljali. Seveda je bila slikarija v patriotskih barvah: modri, beli, rdeči. Po naročilu pariške mestne uprave je lani na Plače de la Concorde izobesila 2500 kvadratnih metrov veliko sliko radijskega sprejemnika iz leta 1940 v počastitev zgodovinskega radijskega razglasa Charlesa de Gaulla 18. junija 1940. Za božič in za novo leto je umetnica po naročilu občinske uprave pariškega predmestja Co-lombes mestno hišo prekrila s slikarijami figur iz stripov. Za okrasitev zidarskih odrov na Avenue de FOpera pa si je umetnica izbrala prizor iz revolucije: prisego ljudskih zastopnikov, ki so 20. junija leta 1789 v Jeu de Paumu pri Versaillesu zahtevali ustavo in sklenili, da jih lahko preženejo samo bajoneti.
Pol ducata poslovnežev je umetnici plačalo milijon frankov, da je s 1400 kvadratnih metrov vleiko arhitektosnko skico iz 18. stoletja prekrila cerkev na Plače de la Medeleine, ki jo obnavljajo. Hoteli, draguljarne, muzeji pa tudi gledališča z njenimi umetninami prekrivajo svoje pogosto žalostne fasade. Za kvadratni meter slikarije morajo plačati 500 do 1000 frankov. Lani je imela specialistka za prikrivanje grdih fasad za osem milijonov frankov naročil, ta pa še kar naprej dežujejo, med drugim tudi iz New
Yorka. Vendar pa tudi njej ne prizanaša konkurenca. Absolventki akademije lepih umetnosti Anne le Breton in Genevieve Beuchon sta začeli spreminjati plotove v umetnine, gradbišča pa v umetniške galerije.
■ Oskar prihaja
V Los Angelesu je že skoraj vse nared za letošnjo podelitev filmskih nagrad oskaijev, ki bo 25. marca. Letošnja podelitev bo že triinšestdeseta po vrsti, nanj pa pred dvorano ameriške filmske akademije že opozarja tudi šestmetrska povečava kipca, ki ga prejmejo nagrajenci.
■ Delo pred zasloni za nosečnice ni nevarno?
Če naj verjamemo raziskavi, ki jo je naročila ameriška vlada, iz-
vedel pa državni inštitut za poklicne bolezni in varnost, potem redno delo pred računalniškim zaslonom ali video terminalom nosečnicam ne škodi in niso izpo-tavljene večjemu tveganju za spontani splav. Znanstveniki so opazovali 730 žensk, ki so bile med letoma 1983 in 1986 zaposlene pri telefonskih informacijah in so bile v tem času vsaj enkrat noseče. Polovica jih je vsak dan po sedem ur sedela pred zasloni, druga polovica pa na svojih delovnih mestih ni imela videoter-minala.
Primerjava števila živorojenih, mrtvorojenih otrok, predčasnih porodov in spontanih splavov ni pokazala nobene pomembnejše razlike med obema skupinama. Strokovnjaki po-udarjajo, da je veliko večja nevarnost za spontani splav pri tistih nosečnicah ki pijejo žgane pijače, ki pokadijo več kot škatlo cigaret na dan ali pa imajo motnje v delovanju žleze ščitnice.
■ Izgubljena sezona arheoloških izkopavanj v Zalivu
Zaradi zalivske vojne niso bila opravljena dela v letošnji sezoni arheoloških izkopavanj na tem področju. Sezona se je navadno končala s poletjem, ko zaradi visokih temperatur ni bilo več mogoče opravljati del na terenu. Doslej so arheologi iz Evrope in ZDA vsako leto prihajali v zalivske države in z domačimi strokovnjaki izkopavali na pomembnih najdiščih. Preteklo jesen in pozimi bi morali nadaljevati dela na najdiščih v Iraku, predvsem pri izkopavanju mesta Ninive pri Mosulu, poskrbeti pa bi morali tudi za konservacijo temeljev in palač v Babilonu in Uru. Vojna je preprečila tudi dela v Siriji in v Kuvajtu.
Anekdoti za danes
Na današnji dan leta 1826 se je rodil norveški pesnik in dramatik Henrik Ibsen, pomemben avtor naturalističnih družbenokritičnih dram (umrl 1906).	.
Ibsen ni posebno cenil žensk. Ko je bil še lekarnar, je pnšel v njegovo prodajalno neki kmet po zdravila za bolno revmatično ženo in za kravo, ki mu je tudi zbolela. Ibsen je dal kmetu dvoje zdravil in ga opomnil:
»Pazite, očka, da jih ne zamenjate! Ne bi rad videl, da bi vašo ubogo kravico doletelo kaj neprijetnega!«
Ko Ibsen ni bil še svetovno znan, je prejel od založnika za rojstni dan v dar lepo uro. Čez nekaj dni je pisatelj srečal založnika in mu potožil, da ura ne gre.
»Ali mislite, da vaše stvari gredo?« se je branil založnik.
seh. kjer so postrelili ujetnike, je bilo doslej napisano in objavljeno že veliko člankov v raznih časopisih, revijah, brošurah in knjigah. Vendar pisci navajajo različno število padlih in ujetih borcev. Tako je na primer na spomeniku v vasi Jesenica zapisano, da so okrog vasi postrelili 97 ujetnikov, nekateri pisci pa so navajali 99, 100,101 in 106 žrtev.
Na jubilejnih spominskih proslavah govorniki ponavljajo, da je na Poreznu padlo 32 borcev in funkcionarjev; tej številki lahko verjamemo, ker so jih pokopali kosovelov-ci. V nobeno številko pa nista všte-
JAKA SLIVNIK
ta Stepančič in Majerje. Prepričan sem tudi, da je marsikateri osamljeni ranjenec umrl med begom, skrit v kaki skalnati votlini.
Mnogi govorijo, da Nemci na Poreznu sploh niso imeli žrtev. V Isa-kovičevi knjigi je zapisano, da so esesovci ujetnikom na Poreznu zvezali roke na hrbtu in nato še po deset in deset skupaj za vratove. Andrej Čufer iz Zakojce, tedaj star 39 let, mi je 28. januarja 1991. leta na Jesenicah izjavil, da on in še mnogi niso bili zvezani. Za vrat je bila zvezana le ena skupina in to so morali zaradi hoje po strmem pobočju kmalu odvezati.
Vasici Jesenica in Orehek sta ob vznožju hriba Kojce in Porezna, z zaselki Nemci in Orehovska grapa. Nekoč je bila v Orehku šola. v kateri je pisatelj France Bevk iz bližnje Zakojce prvič nastopil službo učitelja. Ob začetku napada Italije in Nemčije na Jugoslavijo aprila 1941. leta so prebivalce teh vasi evakuirali v Italijo, v Montecatini. V Jesenici je bilo tedaj 32 domačij s 185 prebivalci. V to vas so esesovci pozno popoldne, na soboto. 24. marca 1945. leta, pripeljali 147 ujetnikov. Vse so zaprli v Sovrčc-nov hlev.
Jutri: REŠITEV V GNOJU
kajti njegova vsebina prinaša v mu-zcjc in v občasne ali stalne razstave življenje naših generacij ali generacij naših staršev in nam je ta vsebina v določenem kontekstu bližja od tiste, ki jo pripoveduje zgodovina za več stoletij nazaj. Gre torej za valorizacijo muzejskega gradiva za čas po letu 1945. Zal so ljudje mnogo tega gradiva uničili in zavrgli že doma, kajti po splošnem pojmovanju to niti ni bilo »pravo« muzejsko gradivo.. . Kaj bi v muzeju s starimi listki in dokumenti, ki pa vseeno niso tako stari, da bi bili za v muzej. Ali pa kaj bi s starimi hlačami, staro posodo (ki ni zlata ali iz beneškega stekla, ki je zastarela, a ni častitljive, muzejske starosti) ...
Drugo sporočilo je vsebina sama. Razstava je razdeljena na dva dela, ih sicer je prvi namenjen imaginarni družini treh generacij, v drugem delu pa so zbirke različnih zvrsti listkov, ki so vredni obiskovalčeve pozornosti. Vsebina je razdeljena na štiri poglavja.
Prvo zajema prva povojna leta, drugo se veže na petdeseta leta, tretje na šestdeseta in četrto na konec sedemdesetih in začetek osemdesetih let. Kmečka družina je že med vojno veliko pretrpela: od izgub domačije in gospodarskih poslopij do uničenja plodne zemlje, gozdov, živine — da čoveških življenj sploh ne omenjamo. V povojnem času pa se je znašla v primežu nove oblasti s prisilno oddajo in industrializacijo, ki je tudi nasilno preselila veliko kmečkega prebivalstva z dežele v mesta. Delavske družine pa so se tisti čas ubadale z udamištvom ter oskrbo z življenjskimi potrebščinami.
Druga generacija, torej mladina, je že bila v mladinskih delovnih akcijah in na športnih tekmovanjih ter paradah vseh vrst. Mlad par se je znašel pred težkim vprašanjem, kje stanovati, a pojavile so se že prve potrošne dobrine: radioapara-ti, kolesa, šivalni stroji... Najpopularnejša zabava mladih je bil kino. Sola je bila vsa prežeta z ideologijo. V šestdesetih letih se je občutno znižal strošek za hrano, povečal pa za trajnejše dobrine, 1966. so sc odprle meje in Slovenci smo ponovno »zavzeli« Trst. Prišlo je tudi do ekspanzije srednjega in visokega Šolstva. Prav gotovo je bil posebnost sedemdesetih let delegatski sistem, ki nas je okupiral do donedavnega ... Vedno večje je bilo povpraševanje po stanovanjih, posojila ni bilo težko dobiti. Potem so prišli samoprispevki in trimak-cije...
Knjižica kliconosca tifusa
Med razstavljenimi eksponati je nekaj takih, ki so še posebej vredni omembe: pristopna izjava za v zadrugo iz leta 1949, potna dovolilnica za potovanje v cono B, poziv za oddajo krušnega žita (1945), carinska deklaracija za paket iz Amerike (1951), potrdilo o prostovoljnem delu v letu 1949, ki ga je izdal Štab delovnih brigad v Kranju, vstopnica za kulturno-politično prireditev Gorenjska v svobodi na Jesenicah 1945, dovoljenje za zakol prašiča (1946). Iz zgodovine delavske družine pa: osmrtnica ob prekopu padlih partizanov (1945), knjižica kliconosca tifusnih bolezni, listek potrdilo o prispevku v sklad za preprečevanje širjenja tuberkuloze, pooblastilo za enkraten vstop v vse tovarne, ki sodijo pod Glavno direkcijo živilske industrije LR Slovenije (1947).
Sledijo številni listki in listi iz življenja mladih, od spričeval do Športnih diplom in pohval, potem vrsta dokumentov, ki pričajo o dvigu življenjskega standarda (pogodbe o posojilih, garancijski listi za hladilnike in štedilnike.
Novejše obdobje osemdesetih let obeležujejo sodobni dokumenti, pa tudi etikete nekaterih naših tovarn oziroma njihovih izdelkov.
drago medved
20. marec
V začetku 11. stoletja je v Tuniziji razpadel Fatimidski kalif at in začelo se je obdobje beduinskih napadov iz severnega Egipta, deželo so pustošili Normani iz Sicilije in povrhu še križarji. Šele v 15. stoletju si je Tunizija opomogla in napredovala. Imela je dobre trgovske zveze z italijanskimi mesti, cvetela je kultura in gradbena dejavnost. V 16. stoletju so ta razvoj pretrgali Turki, ki so si deželo podjarmili. Dve stoletji je bila Tunizija turška provinca, toda zaradi oddaljenosti precej samostojna. Ta samostojnost ji je omogočala tudi razcvet gusarstva (Tunizijci so gusarske napade imenovali »svete vojne« proti nevernikom, saj so že zelo zgodaj sprejeli islam), gusarstvo pa ji je omogočalo boljše življenje. Ob koncu 18. stoletja sta Britanija in Francija, ki sta s to »dodatno« tunizijsko dejavnostjo doživljali največ nevšečnosti, udarili, onemogočili gusarje, kot nagrado pa sta si izsilili določene privilegije. To je bil začetek kolonialnega prodiranja Evropejcev. Čedalje tesnejši trgovski stiki so v deželo pripeljali evropski način življenja in povzročili propad domačega, posledica tega pa so bile številne vstaje in nemiri v notranjosti. Da bi zadušil te nemire, se je tunizijski bej zadolžil pri evropskih bankah, Velika Britanija, Francija in Italija so leta 1868 dobile celo pravico, da nadzorujejo tunizijske finance. Ko pa je Berlinski kongres leta 1878 dal Franciji proste roke, je iz Alžirije prodrla v Tunizijo in jo naredila za svoj protektorat. Kmalu je vodstvo prevzel francoski kapital, razvijala so se mesta in ustanavljale tovarne in plantaže. Rojevala pa se je tudi sicer maloštevilna inteligenca, ki je začela boj za neodvisnost. Tunizijsko stranko, ki je boj vodila, je Francija prepovedala že pred prvo svetovno vojno, po vojni pa so nastali sindikati in stranka Destur, ki so boj za neodvisnost nadaljevali. Med drugo svetovno vojno je bila Tunizija plen Nemcev, osvobojena je bila leta 1943, po vojni pa se je osvobodilno gibanje ob podpori vsega sveta tako okrepilo, da je bila Francija prisiljena dati junija 1955 avtonomijo, 20. marca 1956 pa neodvisnost.
Dogodki na današnji dan
43 pr. n. št. V Sulmoni se je rodil rimski pesnik Publius Ovidius Naso (umrl leta 17 ali 18). Njegovo pesništvo obsega tri zbirke ljubezenskih elegij, v izgnanstvu pa je napisal še znamenite Žalostinke in Pontska pisma.
1815 Dvajset pooblaščencev dunajskega kongresa je podpisalo izjavo, s katero je bila Švici priznana nevtralnosti.
1828 Rodil se je norveški dramatik Henrik Ibsen (umrl leta 1906), ki velja za enega največjih dramatikov v svetovni literaturi.
1900 Rodil se je hrvatski politični delavec Josip Kraš (ubit leta 1941).
(
Sreda, 20. marca 1991
DELO ★ stran 11
	
	
AKRON Celovška 275 od 9.-12. in 16.-19. ure tel. 061/574-284	Pri nas vsak mesec nekaj novega	,	1 -	izvozni modeli garderobnih omar z dimenzijami po želji kupca za predsobe in spalnice že od 2.700 din dalje -	sedežne garniture po vaši izbiri blaga v sestavu trosed, dvosed, fotelj za 15.000 din -	velika izbira kuhinj, predsob, otroških sob, spalnic PONUDBA MESECA: nov model raztegljivega troseda - zofe za samo 12.000	L
	din UGODNI 6-mesečni krediti brez pologa.	5
ALIB. rent a car	KVALITETNA NOVA VOZILA ZNAMKE MITSUBISHI: LANCER, GALANT,	c PAJERO, KOMBI L-300.	N VELIKI POPUSTI ZA DALJŠE NAJEME.	L Poslujemo v hotelu Ilirija v Ljubljani od 9. do 16., sob. od 8. do 12. ure.	R
EUROLESCO SALON POHIŠTVA, Gosposvetska c. 5, Lj. (vhod Semenarna — Center iz Leninovega parka), tel.: 061/217-268, faks: 061/217-271 odprto: PON.—PET. od 9.—19., OB SOBOTAH od 9.-13. ure	d.o.o., DRUŽBENA PODJETJA IN OBRTNIKI,	d« POZOR!	pi a)	ITALIJANSKO PISARNIŠKO POHIŠTVO	k< -	PISARNIŠKI STOLI	* (več kot 30 različnih modelov)	Č -	PISARNIŠKE MIZE	E (10 sistemov)	.	f! b)	OPREMA APARTMAJEV S KOMPLETNIM POHIŠTVOM.	* IZREDNO UGODNE CENE IN KREDITNI POGOJI. Organiziramo prevoz in	“ montažo.	—
GORSKO KOLO Mountain BIKE sindikalna prodaja	že za 4.250 din (brez opreme) ali 4.650 din (z opremo) na 3 obroke. OGLED: Trgovina NJAM, Štihova 14 a, PRODAJA: BESS-PRO MARKET, Šmartinska 11,	(( Lj., tel. 310-935.	4I
REVMATIZEM?	Prva zasebna specialistična - revrriatološka ambulanta v Sloveniji. Mag. dr. VLADIMIR PIRNAT, spec. internist - revmatolog, Celovška 106, tel. 061/557-	f 794.	(
Društvo radiestezistov J Ljubljana »DRAL«	vabi vse člane društva na redni letni občni zbor in zanimivo predavanje našega	\ znanega radiestezista gospoda Andreja Oblaka s temo Novosti v radiesteziji in bioenergetiki v soboto, 23. marca 1991, z začetkom ob 9. uri v sejni dvorani,	m Komenskeqa ul. 7. Vpisujemo tudi nove člane.	v
DOMUS Kardeljeva 2	Samo še danes je odprta razstava »Vrt spomladi« v Potrošniško informativnem	j* centru. Od 16.-19. ure je informativni dan podjetja Keramix.	D
ZELO UGODNO STARE CENE, POTROŠNIŠKO POSOJILO PRODAJA NA ČEKE	Po izredno ugodnih cenah prodajamo radiatorje Jugoterm, peči TVT in Euro-	kJ warm, pralne stroje in hladilnike z zamrzovalniki Gorenje, pralne stroje Ariston	- in komb. štedilnike Gorenje 2+2, kolesa Rog po starih cenah s 13% popustom za gotovino, orodje Black & Decker, različno akustiko, cisterne iz pločevine, žepne	5 kalkulatorje, gorilce MINOR (uvoz - Italija), gume Sava z 10% popustom za gotovino, avtomatike Tomos in ATX, mot. žage Husqvarna 61 - samo 6.993 din	/ za gotovino, sončne kolektorje in bojlerje, uvožena kolesa, TV Gorenje in še	/ mnoqo druqeqa pri M-TRGOAVTO CERKNICA, od 8.-19. ure, tel. (061) 791-631.	V
PDUS HOTEL DELFIN IZOLA	ponuja ugodne pakete letovanja - do konca meseca marca Vikend paketi ob plesu in kopanju v bazenu z morsko vodo 31 C z jutranjo telovadbo.	^ 7-dnevni paketi s polpenzionom, 4xtedensko glasba, kopanje v bazenu z mor-	^ sko vodo 31° C in jutranjo telovadbo, možnost organiziranja izleta v Trst in	^ drugih izletov.	v: Ugodne cene, otroci 30 oz. 50% popsuta, upokojenci pa imajo posebne cene.	^ Inf. in rez. po tel. 066/63-552.	v
TENIS ŠOLA	HIT KLUB vas pričakuje. Tel. 452-919 neprekinjeno.	s'
KONKURENČNA KLAVZULA	Kakšna naj bo točna in pravno nesporna določba v Pogodbi o zaposlitvi, da bo	| res preprečila odliv znanja iz podjetja v konkurenčno dejavnost? Kakšna	F formulacija konkurenčne klavzule prepreči iskanje lukenj v zakonu?	s Na ta in še na druga vprašanja o konkurenčni klavzuli bo odgovoril seminar, ki	(_ ga bo DU Boris Kidrič imela 11. 4. 1991 v Ljubljani.	* Informacije dobite po tel. 311-182 in 313-542 ali na naslov DU Boris Kidrič,	lj Miklošičeva 26, Ljubljana.	3
OPTIK LAH, Prušnikova 54, Lj. Šentvid, tel. (061)52-374	Nudimo kontaktne leče, izdelavo korekcijskih in zaščitnih očal ter kontrolo vida	_ - tudi elektronsko. V zalogi je bogata izbira okvirjev in stekel. Zagotavljamo	| hitro dobavo vseh vrst kontaktnih leč in specialnih stekel. Del. čas od 9.-12. in	c 16.-19. ure.	*
UGODEN NAKUP!!! TAKOJŠNJA DOBAVA!!! SUPER GARANCIJA!!!	ROS INTERNATIONAL - Domžale, Ljubljanska 80, vam ponuja 15% popust za	t PC računalnike in EPSONove tiskalnike ter drugo računalniško strojno, pro-	c gramsko in pisarniško opremo. Informacije in naročila po tel; 712-170, tel/faks:	d 712-190.	”
KITAJSKA KUHINJA do 23. marca	v restavraciji J & AS v Zg. Jaršah pri Domžalah (ob Induplati) vsak dan od	1 18.—22. ure. Rez. po tel. (061) 721-476.	“
PRODAJA NOVIH REGIST. VOZIL	TOYOTA, SUZUKI, FORD, dobava 3 dni,	F EUROMETAL - SATURN, tel. 061/271-786. Del. čas od 9.-12. ure.	v
KAKO UČINKOVITO POSLOVATI V MALIH PODJETJIH	Center za zunanjo trgovino v Radencih vabi na seminar POSLOVANJE MALIH	1 PODJETIJ V MEDNARODNI MENJAVI (25.-28. 3.). Informacije: 069/73-059, 73-040, int. 214, faks: 069/73-054.
RAČUNALNIKI MADOS	že za 23.900,00 din in na dva obroka	® informacije tel. 061/558-068 faks: 061/558-993.	*
KUPUJETE AVTOMOBIL? ZAKAJ GA NE BI POIZKUSILI KUPITI PRI NAS! »AVTO-HIT« TRGOVINA Z VOZILI IN DELI NOVO MESTO, d.o.o., Stranska vas 1, tel. 068/43-502 del. čas od 13.—19. ure sobota od 9.—13. ure	S KRATKIMI DOBAVNIMI ROKI VAM NUDIMO OS. AVTOMOBILE:	r MAZDA 323 HB L, 12.850 DEM	j' MAZDA 323 SEDAN LX, 15.250 DEM	£ MAZDA 323 F GLX, 18.750 DEM	F OPEL CORSA SWING 1.0,11.850 DEM	; OPEL CALIBRA 2.0, 31.040 DEM	( TOYOTA CELICA 1.6 STi. 23.050 DEM	i V ceno niso vračunani stroški prevoza, carina in prom. davek.	< I I
SPANJE ZDRAVO -ZA CENO PRAVO!	Do 25. marca je velika akcija SPANJE ZDRAVO — ZA CENO PRAVO! Do	® četrtine nižje cene spalnic, otroških in samskih sob, predsob, kosovnega	2 pohištva in karnis, vzmetnic, odej in vzglavnikov, posteljnega perila in brisač... nagradna žrebanja kupcev v Prodajnih centrih SLOVENIJALES: Ljubljana,	j Vižmarje, Celje, Velenje, Slovenj Grade in Maribor.	s
Posvetovanje PODJETNIŠTVO IN INFORMATIKA Portorož, 25.-27. marca 1991	Teme: Vloga informatike pri osvajanju novih znanj in prenosu tehnologije, Problematika gradnje IS podjetja, Izobraževanje in razvojni projekti v informa-	. tiki, Uporaba sodobne informacijske tehnologije v podjetju. Organizacija in	r prijave: Društvo ekonomistov Ljubljana, Trubarjeva 3, tel. 332-411, int. 96	5
POMLADANSKA SMUKA V BOHINJU	Morda smo edini, ki vam lahko še zagotovimo smuko na pomladanskem soncu.	| Sistem na Volgu obratuje. Žagarjev graben je odprt, mi pa vam lahko najdemo	s primerno namestitev v naših hotelih in apartmajih. Pokličite ALPINUM po tel.	* (064) 723-441.	1
LIKO VRHNIKA PONUJA 10-32% POPUST	pri nakupu vseh vrst vrat. Vrata iz programa Liko lahko kupite v vseh slovenskih	5 trgovinah s stavbnim pohištvom, posebej pa priporočamo nakup v salonu Liko	( Vrhnika, Tržaška 11, tel. 061/752-997, in v salonu Liko Kolmanič. Krog pri Murski Soboti, tel. 069/25-364.
KERAMIČNE PLOŠČICE GORENJE	prodajamo od 98 din/m2 (brez p.d.) naprej v novi industrijski prodajalni GORENJE TIKI, Ljubljana, Magistrova 1, tel. (061) 554-341. Odprlo od 8. do 15., ob sredah od 8. do 18., ob sobotah od 8. do 12. ure.
NOVI STROJEPISNI IN RAČUNALNIŠKI	TEČAJI se bodo začeli 20. 3. pri Izobraževalnem centru DSS. Vpis vsak dan od 9.-17. osebno ali po tel. 314-937 na Resiievi 40.
LESNINA LGM, Trgovina Lavrica, Dolenjska c. 325, Škofljica	Ugoden nakup — razprodaja: stavbno pohištvo Lesna in Inles - krila že od 620 din naprej, podboji že od 615 din naprej. Količine omejene! Bogata ponudba vseh drugih gradbenih materialov po konkurenčnih cenah. Vablieni' Odprto od 7.-18. ure, tel. (061) 666-070, 666-045.
AVTOTEHNA, d.d., Ljubljana	obvešča cenjene kupce, da lahko izdelke iz njenega prodajnega programa	■ kupujejo na vseh njenih prodajnih mestih za gotovino ali z obročnim načinom	■ odplačevanja (30% + 5 obrokov), lahko pa se poslužujejo poleg ugodnejšega	J gotovinskega deviznega plačila tudi možnosti nakazila sredstev občanov iz	J deviznih hranilnih knjižic.	v Omenjeni pogoji veljajo za blago široke ponudbe, nekatere izdelke pa ponujamo	p tudi prek konsignacije.	n Pričakujemo vas v Ljubljani na Titovi 36, tel. 061/315-573, 317-044, Titovi 25, tel.	j 061/317-472, Celovški 228, tel. 061/573-737, 573-555, na Viru pri Domžalah,	r trgovina Šubelj, tel. 061/713-976, v Sevnici, trgovina FENCO, tel. 0608/81-559,	t v Trbovljah, trgovina STIK, tel. 0601/21-481. Murski Soboti, trgovina H&B, tel.	g 069/21-790, v Trebnjem, trg. KOVINOPRODAJA, tel. 068/44-249, na Jesenicah,	č trgovina AS. tel. 064/83-283, v Novi Gorici, trgovina INMERK, tel. 065/26-712, in	1 v Novem mestu, trgovina MEL RACING SHOP, tel. 068/22-713.	( AVTOTEHNA - BLAUPUNKT - BOSCH - NESCO - YAMAHA - BEKTON	d - CANON - ICOM - NISSAN - HONDA - KODAK.	i
ELEKTROMAX - elektro mat. — ugodno	Trifazni dvotarifni števec 2.695 din • fid stikalo 25/0,5 677,70 din • avtomatske	1 varovalke 91.30 din. Vse cene so brez p.d. Tel. 061/483-293.	»
B 2 - RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE BREZ TVEGANJA	25 3 -29 3 ' OUATTRO PRO, LOTUS osnovni m 1. 4.-5. 4.: WORDSTAR, DOS	: • 8. 4.-12. 4.: dBASE IV. OUATTRO PRO. VVORDSTAR • 15. 4.-19. 4.: LOTUS	| osnovni, VVORDSTAR, DOS • 22.4.-26. 4.: LOTUS nadaljevalni, DOS. WIN-	< DOWS, dBASE IV.	„	^	' Če s tečajem niste zadovoljni, vam ga ni treba plačati. Za podrobnosti vpra-	1 šaite po telefonu (061) 264-508.	■
DIGI ELECTRONIC d.o.o., Milana Majcna 24, tel. 301-922, od 8.30-12. in od 17.-19. ure	NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO	E Prodaja TV, video, Hi-Fi, video kasete, baterije, avtoradie, zvočnike.	1 Možnost nakupa na obroke. Poleg tega ponujamo tudi nadomestne dele.	j Sprejemamo naročila po katalogu.	* 3
PIZZERIJA BOTRA	Pridite v Pizzerijo BOTRA. Pripravljamo 15 vrst pizz različne velikosti, z zelo	Š zanimivimi in dobrimi dodatki. Za vas pripravljamo, vendar samo med 9.30 in 11. uro, TOPLE MALICE in VELIKO PIZZO BOTRA M. Botra M je največja pizza	‘ z najnižjo ceno. V pizzeriji Botra vas pričakujemo vsak del. dan od 9.30-22., ob	j, sob. od 12.-22. ure. Opekarska 17, Trnovo, tel. (061) 216-591. t
DNEVNA
OBVESTILA
CATCARIEV
Sobota, 30. 3., ob 20.30
MILES DAVIS
Sreda, 20. 3., ob 19.30:	THOMAS
\ CHRISTIAN, violi-J na (namesto Vadima Repina) in EMMA SCHMIDT, klavir;
- Sonata za violino in klavir v Es-
Četrtek, 21. in petek, 22.	3., ob
, 19.30: KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, oranžni
ob 19. uri — P. I. LABODJE JEZE-
. 3., ob 19. ari: TRENUTKOV JLTURE LJUB-SREDNJEŠOL-
:lova in Štihova
Torek,
L, 10. in ponedeljek, 15. 4., . uri — B. Slabe: OB LETU
ZARADI VELIKEGA ZANIMANJA!
Gerard Depardien, Anne
A KIJA
predavanja, srečanja
V STARI ZAVEZI
Četrtek, 21. 3., ob 20. uri: JOŽE HUDEČEK - VEČER S FRANCETOM MIHELIČEM. Priložnostni koncert: Borat Bačar, klarinet in Primož Grašič, kitara. (Klub CD, 120 din.)
Ob 18. uri bo po Miheličevi razstavi v Galeriji CD vodil prof. Marjan Tršar. (Galerija, 20 din.)
13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure in uro pred začetkom prireditev. Tel. 222-815.
šm
KULTURNI
IM»M
Španski
10 LET BORCI
SREDA, 20. 3., ob 20. un SLAVNOSTNI KONCERT OB 70-LETNICI KOMPONISTA PRIMOŽA RAMOVŠA. Predprodaja vstopnic od 13.—20. ure na blagajni Cankarjevega doma in eno uro pred koncertom na blagajni Kulturnega doma Španski borci.
SREDA, 20. 3., »Moje gledališče« O. PREUSSLER: RAZBOJNIK ROGOVILEŽ. Gostovanje v Murski Soboti.
GLEDALIŠČA
O
DRAMA SNG
V LJUBLJANI
PETEK, 22. marca, ob 19.30
—	Georges Feydeau: DAMA IZ MAXIMA. Za KOLEKTIVE. Naslednja ponovitev bo v soboto,
30. marca.
SOBOTA, 23. marca, ob 19.30
—	F. M. Dostojevski — A. Waj-da: ZLOČIN IN KAZEN. Za IZVEN (konto).
MALA DRAMA SNG
SREDA, 20. marca, ob 13.15
—	F. Kafka — L. Rozman: PREOBRAZBA. Zaključena predstava za SŠ ZA FARMACIJO IN ZDRAVSTVO.
BLAGAJNA DRAME je odprta od 11. do 12. ure in od 18. ure do začetek večerne predstave. Rezervacije potelefonuMl-SlU^

PERA BALET
SlOVENSRONAOOONO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Seviljski brivec, 23. marca. Franc Javornik 150. v vlogi Bartola.
OPERNI DOGODEK LETA Giuseppe verdi
Al DA
29. in 30. aprila
na velikem odru Cankarjevega doma
Sreda, 20. marca, ob 20. uri; Orff, CARMINA BURANA: dirigent Arnič; pojejo: Radovan N., Korcs, Aleksandrov, Radovan F.; red študentski, izven Petek, 22. marca, ob 19. uri: Verdi, NABUCCO: dirigent: Arnič; pojejo: Radovan F., Milič, Niko-lova, Elenkov; izven Sobota, 23. marca, ob 19. uri: Rossini, SEVILJSKI BRIVEC, dirigent: Švara; pojejo: Jeraša, N. Radovan, Reja, Javornik, Šarič; izven
Ponedeljek, 25. marca, ob 16.30: Čajkovski, LABODJE JEZERO v CD; dirigent: Fuad Mansurov; plešejo: Irena Pasarič in Maximi-Uaiio Guerra (Buenos Aires); red petek, izven
Sreda, 27. marca, ob 19. uri: Čajkovski, LABODJE JEZERO v CD; dirigent: Faud Mansurov; plešejo: Irena Pasarič in Maximi-liano Guerra (Buenos Aires); izven
Četrtek, 28. marca, ob 20. uri: Orff, CARMINA BURANA, red četrtek, izven Petek, 29. marca, ob 19. uri: Do-nizetti, I.UCIA Dl LAMMER-MOOR, Lucia: Kathleen časel-lo; izven.
Blagajna v Operi od 10. do 13. ure, razen nedelje (tel. (061) 331-945) in na več desetih prodajnih mestih:
Slovenijaturist, Titova 40; Kompas. Titova 12; Stop, Titova 25; Golf turist, Trdinova 3; Uniš Tours, Igriška 5; Asplan, Brilejeva 15 (vse v Ljubljani); Golf turist, VRHNIKA; Golf turist, KAMNK; Slovenija turist, NOVA GORICA; Kompas Hertz, NOVA GORICA; Medijske toplice, IZLAKE; Kompas motel, MEDNO; Odisej, KRANJ; Kompas int. d. d., Tavčarjeva 22, KRANJ; Slovenija turist, PORTOROŽ, Kompas Koper, Cesta JLA 95, KOPER; Golf turist, DOMŽALE, Kompas turizem, Trg svobode 1, MARIBOR; Kulturni center Ivan Napotnik, VELENJE; Izletnik VELENJE; Integral, JESENICE; Kompas Internacional, POSTOJNA; Kompas turist, NOVO MESTO; Kompas, BLED; Putnik, ZAGREB; Izletnik, Stanetova 2, CELJE; Montenegroexpres; Stanetova 4, CELJE; Popotnik, CELJE; Izletnik, avt. postaja, ŽALEC; Potepuh, ŽALEC; Izletnik, KRŠKO; Unika tti., PIVKA; Globtour, AJDOVŠČINA; Mtour, Koroška 18, MARIBOR; Slovenijaturist, Grajski trg 3 A, MARIBOR; Kompas, IDRUA; Anka, PTUJ; Kompas int. d. d., SEŽANA: Kompas, ŠKOFJA LOKA; DC Knjižnica Jožeta Udoviča, CERKNICA; Slovene-ijaturist, Titov trg 1, CELJE; Kompas, TRBOVLJE; Maona, PIRAN: Kora tur, RAVNE NA KOROŠKEM; Relaz, MUTA; Gea, ŠEMPETER PRI NOVI GORICI: Mark Toours, GORNJA RADGONA; Turist agent. Partizanska 46, MARIBOR; Glasbena šola, ČRNOMELJ; Hygea, IDRIJA; Kompas Hertz, LJTTJA; Kompas KOČEVJE, Turist agent, PTUJ.
TEHNIK, d. o. o.,
satelitski TV SISTEMI, ugodne cene za povezane en. hiše.
Nasveti in naročila med 8.-16.30 po tel. (061) 554-794.
MGL
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
SREDA, 20. marca, ob 19.30
-	D. Mamet:	ŽIVLJENJE
V TEATRU, za abonma RED O in IZVEN.
ČETRTEK, 21. marca, ob 10. uri
-	A. T. Linhart: TA VESELI DAN AU MATIČEK SE ŽENI, zakjučena za šolo. (80. pred-stava!);
ob 16. uri: A. T. Linhart: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, zaključena za šolo. PETEK, 22. marca, ob 10. uri
-	A. T. Linhart: TA VESELI DAN AU MATIČEK SE ŽENI, zaključena za šolo;
ob 19.30 - D. Mamet: ŽIVLJENJE V TEATRU, za abonma RED V in IZVEN.
SOBOTA, 23. marca, ob 19.30
-	J. J. Bricaire—M. Lasaygues: LAŽNI VKA, za IZVEN in KONTO.
MALA SCENA MGL
TOREK, 26. marca, ob 19.30
-	S. Vuk: TAKO SREČEN BI BIL, ČE BI TI RAZUMELA TE MOJE BESEDE, za IZVEN in KONTO.
SREDA, 27. marca, ob 20. uri: Ž. Petan: AVDICIJA, za IZVEN in KONTO. Zadnjič na pro-gramu!
Vstopnice so v prodaji v Prodajno informativnem centru — PIC MGL, vsak dan od 10. do 12. ure in uro pred predstavo. Telefon 210-852. Vabljeni!
Sponzoija MGL sta Mednarodno podjetje Slovenijales in Neodvisni Dnevnik.
(JiNmpi&gJ
Krekov trg 2
SREDA, 20. marca, ob 11. uri
-	Dušan Radovič: KAPITAN JOHN PIPELFOKS, mladinska igra. ZAKLJUČENO.
Ob 19.30 - J. B. Moličre: IZSILJENA ŽENITEV, veseloigra. Abonma red E in IZVEN. ČETRTEK, 21. marca, ob 17. uri
-	J. B. Moličre: IZSELJENA ŽENITEV, veseloigra. Abonma red U in IZVEN.
PETEK, 22. marca, ob 19.30 - J. B. Moliere: IZSILJENA ŽENITEV, veseloigra. Abonma red A in IZVEN.
SOBOTA, 23. marca, ob 19.30
-	J. B. Moličre: IZSILJENA ŽENITEV, veseloigra. IZVEN. Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 16. do 18. ure, na dan predstave pa dve uri pred predstavo. Rezervacije po telefonu 312-860.
'MS5HL'
- FBAHCE 'I1 PREŠEREN •
V sredo, 20. 3. ob 20. uri bo v okviru VESELE ZNANOSTI predaval Albert Mrgole: O pridnih otrocih u Slovenskem. Razstava slik J. A. Razstava je odprta vsak dan razen nedelje in ponedeljka od 17. do 21. ure.
|ll|
Slovensko
Mladinsko Gledališče
_______Ljubljana___
Edgar Allan Poe - Janez Pipan
KROKAR
SREDA, 20. marca, ob 20. uri: E. A. Poe-J. Pipan: KROKAR (14), za IZVEN.
Opozarjamo na začetek predstave, ki bo tokrat ob 20. uri!
TOREK, 26. marca, ob 19.30:
Zaradi velikega zanimanja ponovno koncert Vlada Kreslina z gosti: BELTINSKA BANDA, HARMONIKAŠICE ZUPAN, TAMBURAŠI »ŠUKAR«, DA-RE VALIČ
NAJBOLJŠA KOMBINACIJA avtorskega šansona ter slovenske (prekmurske) in ciganske etno-glasbe.
Rezervacije vstopnic: med 10. in 12. uro (razen sobote in nedelje) po telefonu 301-286.
Prodaja vstopnic: med 10. in 12. uro ter 15. in 17. uro (ob sobotah med 10. in 12. uro) v lokalu SMG na Trgu francoske revolucije 5 ter dve uri pred vsako predstavo pri blagajni gledališča.
ČETRTEK 21. marca ob 21. uri SOBOTA 23j marca ob 20. uri NEDELJA 24. marca ob 20. uri
Jean Genet
POOSTRENI
NADZOR
Vstopnice dobite uro pred predstavo pred vhodom v Grumovo klet (Krekov trg 1).
Študenti in dijaki imajo pri nakapa vstopnic popast.
r«3n
VJLEj
GLEJ IN BETON-TANC TEATER
Gostujeta od 18.—24. marca s predstavo PESNIKI BREZ ŽE-POV v Glasgowu na festivalu NEW MOVES.
Režija: Matjaž Pograjc Igrajo: Alman Blaganič, Igor Dragar, Davor Herga, Janja Majzelj. Blažka Muller in Matej Recer
Avtor glasbe: Mitja Vrhovnik-Smrekar
Izvajalci glasbe: Godalni kvartet Enzo Fabiani
I voj čel I
DRAMA SNG MARIBOR PREDSTAVLJA: svečano premiero gledališkega projekta režiserja PAOLA MAGELLUA in dramatika Georga Buhnerja:
DRAMA SNG MARIBOR PREDSTAVLJA: svečano premiero in praizvedbo avtorskega projekta režiserja in dramatika PAOLA MAGELLUA:
EVARIST0
sončni harlcbiit
Gledališka blagajna je odprta vsak dan od 10. do 13. ure in uro pred začetkom predstave. Vstopnice lahko rezervirate ob istem času po te-—J lefonu 221-206.
40 LET SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA CELJE
PETEK, 22. marca, ob 10. uri — J. Švare — B. Veras: ZMAJ, režiser Igor Stransky, zaključena za OŠ Dušana Jereba iz Slov. Ko-njic;
ob 15. uri — J. Švare—B. Veras: •j:\c.em j svakc - LOf.OM:r veras
m/
V RE2MI IGORJA STKAVSKEGA
abonma ČEBELICA 3. Napovedujemo gostovanje PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA iz NOVE GORICE s predstavo SMRTNA PAST, v soboto, 6. aprila, ob 19-30.
0
PREŠERNOVO
GLEDALIŠČE
KRANJ
Rudi Šeligo
KDOR SKAK, TISTI HLAP
SREDA, 20. marca, ob 19.30 za abonma MODRI in IZVEN
ČETRTEK, 21. marca, ob 19.30 za abonma RDEČI in IZVEN.
Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstav pri gledališki blagajni: rezervacije sprejemamo po tel. (064) 21-355, tudi ob delavnikih dopoldne.
LJUBLJANSKI
riNEMATCePAfl
I kinoteka!
ob 16. in 18. uri KROKAR (LE CORBEAU), Francija, 1943. R.: Henri-Geor-ges Clouzot. ob 20. uri
STANJE STVARI (DER STAND DER DINGE), ZN. 1982. R.: Wim Wenders, F.: Henri Alekan.
| KOMUNA |
ob 10. uri matineja
PRVI NA POTEZI, akcijski
ob 16.30
PEPELKA (CINDERELLA). ZDA, pravljična risanka.
NOVA KOPIJA ENE NAJLEPŠIH DISNEYEVIH RISANK, ob 18.15 in 21. uri ANGEL ZA MOJO MIZO (AN ANGEL AT MY TABLE), melodrama. 8 NAGRAD NA FESTIVALU V BENETKAH f90).
I UNION | ob 16., 18. in 20. uri TRIJE MOŠKI IN MALA DAMA (THREE MEN AND A LITT-LE LADY), komedija. L: Tom Selleck, Stavo Guttenborg, Tod Danson.
| MINI KINO UNION | ob 16., 18.30 in 21. uri HAVANA, melodrama. I.: Robert Rodfford.
rvicl
ob 16.30,18.45 in 21. uri DIVJI V SRCU (WILD AT HE-ART), melodrama. R.: David Lynch (Twin Peaks). ZLATA PALMA, CANNES '90. Predvidoma zadnjič.
I BEŽIGRAD
ob 16., 18. in 20. uri POLICAJ IZ VRTCA (KIN-DERGARTEN COP), akcijska
komedija. L: Arnold Schw«r-zenoggor.
ob 16„ 18. in 20. uri NAVY SEALS - OKORELI SPECIALCI, vojni/akcijski. Zadnjič.
[TRIGLAV |
ob 16., 18. In 20. uri
VOZNIŠKO DOVOLJENJE,
komedija.
I MOJCA | ob 16. in 17.30
ČUDEŽNI GOZD, Hrvaška/ ZDA. risanka.
| SLOGA |
ob 10. in 12. uri
STRASTI.
ob 14., 16., 18. in 20. uri
KARIN IN BARBARA, SU-PERZVEZDI.
ob 22. uri
HUDIČ V GOSPODU HOLMSU.
ob 18. in 20. uri
BOLNICA FRANKENSTEIN.
Hpfror komedija. Zadnjič.
I KOČEVJE! ob 18. In 20. uri MAŠČEVALCI IZ MIAMIJA,
akcijski. Zadnjič.
Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo.
MARIBOR
PARTIZAN: ameriški. NEDOKAZANA KRIVDA, ob 16., 18.15 in 20.30.
Ameriški, NEDOKAZANA KRIVDA, ob 10. uri.
Ameriški erotični. SEKSI UNIVERZA, ob 12.15.
KINO GLEDALIŠČE- KINOTEKA: ameriški, ONA IN NJENI MOŽJE, ob 15.30, 17.30 in 19.30.
UNION: ameriški, RABELJ, ob 16., 18. in 20. uri.
UDARNIK: ameriški, ROCKY V., ob 17. in 19. uri. Francosko-ameriški erotični, SEKSUALNI DVOMI, ob 21. uri.
ŠTUK: premdpremiera francoskega filma ŠTUDENTKA, ob 19. uri.
SORA - ŠKOFJA LOKA: ameriški, OREL SMRTI, ob 18. in 20. uri.
CENTER - KRANJ: premiera amer., PROBLEMATIČEN MULC, ob 16.. 18. in 20. uri. STORŽIČ - KRANJ: ameriški, POLICAJ POD KONTROLO, ob 18. in 20. uri.
ŽELEZAR - JESENICE: ameriški. LAMBADA, ob 18. uri. Amer.-nem., ZADNJI ODCEP ZA BROOKLYN, ob 20. uri. Film ni primeren za otroke! DUPLICA - FILMSKO GLEDALIŠČE: francoski, NIKITA, ob 20. uri.
RADOVLJICA:	ameriški,
DRUŽINSKE SLIKE, ob 20.
uri.
BLED: ni predstave.
DELAVSKI DOM - ZAGORJE: ameriški, DUH, ob 19. uri. DELAVSKI DOM - TRBOVLJE: ameriški, VSI ZMAGUJEJO, ob 17. uri.
DELAVSKI DOM - HRASTNIK: ameriški, WILLOW, ob 17. in 19. uri.
ČRNOMELJ: ameriški, TANGO IN CASH, ob 19. uri.
NOVO MESTO:	ameriški,
MLADI REVOLVERAŠI, ob 18. uri.
Ameriški, STRAH PRED PAJKI, ob 20. uri.
DOM JLA - NOVO MESTO:
ameriški. VROČINA V TELESU, ob 19. uri. (Mladini do 18 let ne priporočamo ogleda filma.) SOČA - NOVA GORICA: ameriški, PIŠTOLA BREZ KONTROLE, ob 18. in 20. uri.
OBVESTILA
Tečaj jogijskih tehnik sproščanja za starejše in bolnike s kroničnimi težavami. Manjša skupina. Tel. (061) 317-835.
802465-0
BABIL0K
Danes vas bo zabavala skupina Don Mentony Band.
Jutri v četrtek vas vabimo na prvo pomladansko ekskluzivno modno revijo večerne modne kolekcije. Sodelujejo: Butik Lili, Butik Diana, Čevljarstvo Dermarc, Frizerski studio Mihaela in Zoom Pro-motion.
Medicinska fakulteta obvešča, da bo mag. Jože Bedemjak, dr. med. branil svojo doktorsko disertacijo z naslovom »Leptospiro-ze v Pomurju« v četrtek, 28. marca 1991 ob 10. uri v bralnici na tajništvu, Vrazov trg 2/1.
Mestni muzej Ljubljana in Tobačna Ljubljana vas vljudno vabita na otvoritev razstave, ki bo jutri ob 12. uri v Kultumo-informacij-skem centru Križanke na Trgu francoske revolucije 7 v Ljubljani. Zgodovinska razstva z naslovom Opojnost Tobaka je namenjena 120-letnici ene najstarejših in najpomembnejših tovarn v Ljubljani in Sloveniji. Razstva bo kasneje prenešena v tovarniške prostore kot posebna stalna zbirka. Obiščite nas!
OSEBNA
ZAHVALA
Zahvala za uspešno operacijo, ozdravitev in prijaznost vsemu osebju, g. dr. Milanu Jarcu in_direktorju g. doc. dr. Mihi Zargiju TOZD-a Univerzitetne klinike za otorinolaringologijo in cervikofa-cialno kirurgijo, Ljubljana, Zaloška c. 2.
Pacient S. Zdravko
PROMET Z NEPREMlCNINAML Iščemo podjetnega
ekonomista ali dipl. ekonomista -pripravnika
Ponujamo zanimivo delo in možnost dobrega zaslužka.
Pisne ponudbe pošljite v 10 dneh na naslov: BIRO 90, Mestni trg 6, Ljubljana.
DEŽURNI
ZDRAVNIK
LJUBLJANA
1.	Nujna ambulantno-medicinska pomoč v Ljubljani za odrasle neprekinjeno v Urgentnem bloku Univerzitetnega kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice): za otroke in mladino do 15. leta starosti — ob delavnikih čez dan v otroških in šolskih dispanzerjih Zdravstvenega doma Ljubljana;
—	ponoči od 19. od 7. ure, ob nedeljah in praznikih v pediatrični dežurni ambulanti — dispanzer za otroke Center, Ulica stare pravde 2. tel. 327-942.
2.	Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite po tel. 323-060. V primeru življenjske nevarnosti ali ogroženosti pa po tel. št. 94. Za otroke in mladino do 18. leta starosti se ob delavnikih od 7. do 19. ure obračajte na otroške in šolske dispanzerje Zdravstvenega doma Ljubljana. Pediatrična dežurna ambulanta od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo zagotavljala le v izjemnih primerih prevoz otrok z reševalnim vozilom v ambulanto. V takem primeru kličite po tel. 327-942.
3.	Prebivalci občine Grosuplje
—	Ivančna Gorica naj kličejo za nujno zdravniško pomoč na domu podnevi v redne ambulante. Ponoči od 19. do 7. ure zjutraj in ob nedeljah ter praznikih ves dan pa na telefonsko številko 783-039 ali 783-006. Če sc zdravnik ne javi, ker je na terenu, naročite obisk na Reševalno postajo Ljubljana, telefonska številka 94, ki ga bo preko radio-zvezc posredovala zdravniku na teren.
4.	Nujna zobozdravstvena pomoč je vsak delavnik, nedeljo in praznik v prostorih TOZD Center. Zdravstvenega doma Ljubljana, Metelkova ulica 9, pritličje, soba št. 50.
Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih in sicer ob delavnikih od 19. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 23. ure. Ob delavnikih med 7. in 19. uro nudijo zobozdravstveno prvo pomoč dispanzerji za zobozdravstveno varstvo Zdravstvenega doma Ljubljana.
»Klic v duševni stiski« deluje od 19. do 7. ure naslednjega dne. Kličite po tel. (061) 313-715. Telefonski številki za nujno zdravniško pomoč za vojaške zavarovance sta 331-142 in 224-903.
DEŽURNA
LEKARNA
LJUBLJANA
Nočna in nedeljska dežurna služba: CENTRALNA LEKARNA. Ljubljana. Prešernov trg 5. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. MARIBOR
Nočna in nedeljska dežurna lekarna: Lekarna Glavni trg 29.
Mikro Ada
računalniški tečaji tel. 061-329-244
Iščemo strokovnega sodelavca za honorarno opravljanje računovodskih in administrativnih del.
Neto OD 4.000,00 din.
Pisne prijave pošljite do 23. 3. 1991 na naslov: Skupnost stanovalcev SO-8, Bilečan-ska 5, 61110 Ljubljana.
2206
PODJETJE
9/aors
NE PONUJA KONJ, PONUJA VAM SVETOVNO POSLOVNOST
TELEFAKS, TELEFON. AVT. TAJNICA. KOPIRANJE vse v eni napravi GUIS FAX „ ---? ?=;_■=.
14 A - 128	" V - ~ y
Cena samo 16.920.00 din Rok dobave 15 dni Garancija 12 mesecev -h supergarancija Posojilo na 3 in 6 obrokov in leasing 15 mesecev - trenutno
usUtvf/eni
Tel/faks 071/622-980. 490-932 Sarajevo - llidža.
71210 Dobrinjska 16. tel. v Ljubljani 061/375-599
SOBOTAH • POSAMIČNA "EVILKA 14.00 DINARJEV
i NAKAZILA NAROČNINE NA TEKOČI RAČUN: ČGP DELO - TOZD 603-48909 • POLLETNA NAROČNINA ZA TUJINO JE 468 DEM (ZA JDATNO ZARAČUNAVAMO PO TARIFI) • PLAČILA NA DEVIZ.
MALIH OGLASOV PO TELEFONU 318-866 ALI OSEBNO NA BLAGAJNI V ŠUBIČEVI 1 ALI C« SOBOTAH ODD7°DO iTuRE^SMNO tfUMČEVA “^tItoVaS" POTELEKSU YU DELO
FON 318-570 TELEFAX 302-414 • OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SPREJEMA OSMRTNICE (DO 16.
TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 318-252, TELEKS YU DELO 31-255, TELEFAKS 311-871.

UH®*
Infomarket — Partner Zagreb
Sistem vlaganja kapitala, ki že dolgo in uspešno deluje na zahodu, pred kratkim na Hrvaškem in prvič tudi v Sloveniji. Če imate finančna sredstva in razmišljate, kako jih najkoristneje vložiti, nam sporočite. Pokličite nas! Vse bomo za vas opravili v vašem imenu, vi pa pri tem lahko zaslužite 60% letnih obresti ob popolni in večkratni garanciji. Vključite se v ta pri nas enkraten, zanesljiv sistem vlaganja kapitala. Zagotovo boste zadovoljni.
Telefon (061) 301-228, od 16. do 18. ure, (062) 221-272, od 15. do 18. ure, (041) 530-034.
702-
. /nrfcr
Narodni muzej
Narodni muzej Ljubljana. Trg he rojev 1, vabi na ogled razstave »Ure skozi stoletja«. Danes ob 17. uri bo po razstavi vodila avtorica g. Vesna Bučič.
zavod tivoli
KOPALIŠČE
Odprto od 9. do 11. in od 18.30 do 22. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 20. ure.
SAVNA
Odprta je vak dan od 10. do 22. ure.
TPS
Organizirana rekreacija za ženske je ob torkih in sredah.
BOVVLING
Odprto od 16. do 22. ure.
DNEVNI BAR od 10. ure Sreda:	GUANTANAMERJCA
DOUBLE BILL VIDEO - LOU REED + R. E. M.
Nocoj vas vabimo na predstavitev ekskluzivnih modnih kolekcij bu tika Resnik iz Domžal.
ŠKUC
ŠKUC-FORUM Kersnikova 4, Ljubljana_
V ciklusu filmov finskega režiserja AKUA KAURISMAKUA bo danes v Linhartovi dvorani CD, z začetkom ob 20. uri projekcija filma ZLOČIN IN KAZEN iz leta 1983. Vabljeni.
(več kot plesna šola)
NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU
hala 82/11 - tel.: 327-651 INFORMACIJE, REZEVARICJE, VPIS: od 10. do 12. ure in od 15. do 20. ure
Vabimo k vpisu v plesne tečaje: DRUŽABNI PLES I: sobota. 23. 3., ponedeljek, 1.4. (nad 30 let);
II: sobota, 6. 4.:
III: IV: sreda, 20. 3., petek, 29. 3.;
sobota. 23. 3.;
KLUB: sobota, 23. 3.
VABIMO K VPISU V PLESNO ŠOLO ZA OTROKE IN MLADE.

college
5*109 LjuDi/ar-a. Kardeljeva pl 17. p p 122 Tei 061-345-326 061-345-161 (in: 321>
RAZ VU ANJ E PODJETNIŠKIH POBUD
Kaj podjetništvo v podjetju lahko spremeni? Kaj podjetništvo lahko prinese občini, regiji ali velikemu gospodarskemu sistemu? Kako spodbuditi podjetniške ideje, razvijati zamisli in jih uresničevati? Od 15. do 17. aprila ter 25. in 26. aprila v Bohinju. Tečaj je namenjen svetovalcem in »»pospeševalcem« podjetniškega prestrukturiranja v občinah, regijah, zbornicah in velikih gospodarskih sistemih. Kotizacija 9600 din. Prijave do zapolnitve skupine.
KAKO DO UČINKOVITE KADROVSKE STRATEGU E V malem in srednje velikem podjetju je le malo zaposlenih. Kako izbrati kadre, kako jih usposobiti, kako jih motivirati. Od 8. do 10. aprila v Ljubljani. Kotizacija 4900 din.
Pokličite nas in zahtevajte podrobne programe. V kotizacijo je vključeno tudi gradivo za vse teme ter dodatno podjetniško usposabljanje
Telefon ZATE - ZAUPNI TELEFON za otroke, ženske, družino, žrtve nasilja in vse nemočne 323-353 vsak dan od 16.-21. ure
vcesfi/t ČTVPitO
POMLADNI PLES
petek. 22.3„ ob 20. uri. hotel Slon
■	ANSAMBEL ALBERTA GREGORIČA
■	NASTOP NAJBOLJŠIH PLESALCEV
■	BOGAT SREČELOV - ZABAVA
■	NASTOP ČARODEJA Vstopnice: Emona Globlour v Maxi* marketu, tel. 213-912!
PLESNI TEČAJI VSEH VRST!
Vpis: Hote! Ilirija-Š&ka. pon.-čeL. od 17. do 21. ure, tel 329-195.
—ee -	•
HIMfll
PLGSNA ŠOLA
vpisuje v naslednje plesne tečaje: začetni: 22. 3. - petek, ob 20 uri, 10. 4., ob 19. uri nadaljevalni: 9. 4., ob 19. uri izpopolnjevalni: 9. 4., ob 20.30 Tečaji za starejše: začetni: 30. 3., ob 19.30, nadaljevalni: 30. 3., ob 18. uri AEROBIKA: 25. 3., ob 19. uri VPIS IN INFORMACUE: vsak dan od 11. do 13. in od 16. do 20. ure po tel. 320-042.
Plesna šola
ROŽANC
Trg OF 3 (pri kolodvoru) tel.: 325-878
vpis od 13.-18. ure ZAČ.: 4. 4.
KEEP FITZ. 1. 4.
PLESNA ŠOLA
KdZIMh
Trg osvoboditve 1
DRUŽABNI PLES:
I.: ned., 24. 3.
0.: sre., 27. 3., ob 17.10
III.	: sob., 30. 3., ob 20.30
IV.	: sre., 20. 3., ob 20.30 AEROBIKA - HORUK: enkrat tedensko ob petkih; dvakrat tedensko pon., sre. in tor., čet. VPISUJEMO NOVINCE V OTROŠKO PLESNO ŠOLO MALA KAZINA.
Anonimni
alkoholiki
Vas zanimajo naše izkušnje?
Pokličite nas:
(061) 311-524 (061) 451-022 (061) 319-322 (061) 714-238 ali nam pišite AA — 61116 — p. p. 12
8959
DP Tekstilna industrija
VITEX« Visoko
Predstavništvo Ljubljana
Dolenjska cesta 44 61000 Ljubljana objavljamo prosta delovna mesta:
1.	akviziterja
za območje Notranjske
2.	akviziterja
za območje Celja Pogoji pod 1. in 2.:
SŠI izobrazba, vozniški izpit B kategorije, odslužen vojaški rok; možnost skladiščnega prostora do 20 m2. Nudimo terensko vozilo. Vse dodatne informacije dobite po tel. št. 218-343. Poskusna doba 2 meseca!
2214
UVOZNIKI
IZVOZNIKI
OBRTNIKI
Sprejemamo in posredujemo vam informacije o DEVIZNIH PRAVICAH. Oglasite se po tel/faksu (061) 554-986.
2284
Načrtujemo in zasadimo vrtove, parke, igrišča in druge zunanje površine. Informacije po telefonu: 061/223-600, 223-656.
22*7-165
Novo: deli karoserije (novi) za vse vrste osebnih avtomobilov po ugodnih cenah, npr.: blatnik za GOLF II380 ATS neto
vetrobransko steklo za GOLF II770 ATS neto blatnik za OPEL KADEH 500 ATS neto
-	AVTOMOBILI
-	DELAVNICA
-	RABUENI DELI
9020 KLAGENFURT/CELCVEC Flatshacher Strasse 19, tel. 9943/463-32-1-10 faks 9943/463-381062

'AIXN E K*
MALI OGLASI
TEL. 318*866
Pri okencu:
Šubičeva 1, Titova 35
Sprejem oglasov vsak dan
od 7. do 19. ure
dan pred praznikom
od 7. do 11. ure.
Oglase za naslednji dan sprejemamo: na okencih do 9.30, po telefonu do 10.30
STANOVANJA
prodam
Odločeni ste,
da prodate oz. kupite nepremičnino, nimate časa in želje, da bi to urejevali sami. Pokličite nas na <*■ (061) 442-935, vska dan od 16 do 18. ure: PRO-NEP d.o.o.,. podjetje za posredovanje nepremičnin.
802245-10
ENOSOBNO stanovanje, 33 m2, prodamo za 80.000 DEM oz. za protivrednost kredita. Vseljivo maj 1992. « (061) 378-622, ob delavnikih, med 14. in 16. uro. Ponudbe pod »Šentvid«.	p-802261-10
DVOINPOLSOBNO stanovanje, ugodno prodam. « (061) 482-447 ali 737-412.	p-802477-10
V	ŽALCU prodam novo, man-
sardno stanovanje, 55 m2, s centralnim ogrevanjem in garažo, za 60.000 DEM v din. protivrednosti.	063 36-399.
t-204068-10
V	KOPRU, prodam enosobno,
komfortno stanovanje, 41 m2. « 061 349-474.	t-204076-10
STANOVANJE, 56 m2, v Kopru. Benčičeva, s pogledom na moije, prodam za 1.800 DEM v d.p. za m2. Možnost bančnega plačila. « 061 654-473.	t-204110-10
DVOSOBNO STANOVA
NJE, 62 m2, vseljivo takoj, prodam. « 064 52-259. od 10-23 ure.
t-204131-10
DVOSOBNO stanovanje, v Savskem naselju, 1. nadstropje, 38 ra‘, prodam. « 061 267-142.1-303704-10 DVOINPOLSOBNO stanovanje, 70 m2, na Fužinah, nujno prodam za 1.800 DEM din protiv ./m~. « 061 572-693.	t-403052-10
DVOINPOL sobno stanovanjc v BS 3, takoj prodam ali zamenjam za manjše stanovanje. « 061 341-923.
t-403078-10
STARO stanovanje v Ankaranu s pogledom na morje, prodam za 1.100 DEM/m2 v d.p., vseljivo v juliju. « 013 816-436.	t-504041-10
STANOVANJE, 70 m2, na Fužinah prodam za 1600 DEM/m‘ v d.p. «061 485-506.	t-504139-10
KONFORTNO dvosobno stanovanje, Sat TV, 62 m2, v stolpnici v Šte-panskem naselju, prodam. « 061 447-750.	t-504140-10
ENOSOBNO stanovanje 33 m2, v Domžalah, prodam. OP 061 328-641 int. 531.	t-504141-10
LASTNIŠKO dvosobno stanovanjc v dvostanovanjski hiši v pritličju ( polovica hiše ), 53 m2, starejše, delno potrebno adaptacije, z garažo, za Bežigradom. prodam. ^P 061 272-053.
t-504148-10
TROSOBNO stanovanje, 100 m2, v dvodružinski hiši. v okolici Kamnika, z vrtom, ugodno prodam. « 061 371-411.	t-504167-10
SVETOVANJE, POSREDOVANJE IN EKONOMSKE STORITVE PRI PROMETU NEPREMIČNIN
PONUDBA
TEDNA:
9ddamo enosobno stan. Žup. jama, neopremljeno, 450 DEM/mes. oddamo gost. lokal, najožje središče mesta, 50 m2 oddamo trgovino, najožje središče, 20 m2 (ne prehrana)
in še vrsta drugih ugodnosti ...
Od pon. do petka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, v soboto od 10. do 12. ure, tel.: ^061/226-227, Mestni trg 6 J
NEDOKONČANO STANO-
VANJE, 160 m2, v pritličju v družinski hiši, prodam. « 052 33-541, po 20 uri.	pt-204079-10
ENOINPOLSOBNO stanovanje. v Kosezah, v terasastih blokih, prodam. « 061 344-557.
pt-204086-10 TRISOBNO stanovanje, 75 m2, na Brilejevi, prodam ali zamenjam za manjšo enoto. Zaželjena ista lokacija. «061 576-303, po 16. uri
pt-303396-10 ENOINPOLSOBNO stanova-
nje. ob Drenikovi. 40 m2, starejše, brez centralne, 1.900 DEM din. pro-tiv. za m*, prodam. « 061 553-154.
pt-303763-10 DVA KLOMPLETNA kom
pletno opremljena apartmana, vsak 22 m2, v naselju Gajac, Novalja, Pag. prodam. Cena 2.400 DEM din. protiv. za m2. « 041 718-219.	pt-303766-10
TROSOBNO. luksuzno stanovanje. v Centru mesta, prodam. « 061 557-642.	pt-303799-10
STANOVANJE 60 m2. I. nad-
stropje, neposredna bližina marine, kopališča, prodam. Centralne ni. Možnost plačila takoj ali 50 % takoj, ostalo v dveh obrokih. « 066 75-503 po 20. uri.	pt-402955-10
DVOSOBNO stanovanje, 48 m2. Livade — Izola, s pogledom na morje, prodam. « 066 61-329.pt-504098-10 DVOSOBNO konfortno stanovanje. v Grosupljem, ugodno prodam ali zamenjam za trisobno. « 061 773-302.	pt-504101-10
DVOSOBNO stanovanje, 60 m2, II. nadstropje, zastekljen balkon, sončno v mirnem okolju na Rakovniku, prodava. « (061) 225-862.
802478-10
GARSONJERO v Fužinah, 26 m2, cena 52.000 DEM d. p. in enoinpolsobno. v Novih Jaršah, 46 ra2, 85.000 DEM d. p„ Zaloška 99, « (061) 443-242, od 8.-14. ure. sobota od 10.-12. ure. 901828-10-st
kupim
'P*
novanje. « (065) 76-069, po 20. uri.
701727-12
KUPIM manjše stanovanje na slovenski obali ali zamenjam za enosobno stanovanje s telefonom, centralno in sat. TV. « (064) 10-052. 701770-12 NA Prulah kupim manjše stanovanje s telefonom, za gotovino. « 061 484-769.	t-403068-12
najamem
SOBO s telefonom in posebnim vhodom, iščem. « 061 329-022.
pt-303547-13 MLAJŠA zakonca, zaposlena, najameta enosobno stanovanje. « 332-111, int. 54, od 14. do 19. ure.
701737-13
DVE mladi družini najameta dvosobno stanovanje. Ponudbe pod »Dogovor«. « 576-306.	701738-13
TRIČLANSKA družina išče dvoinpolsobno ali trisobno stanovanje. Možnost predplačila. «	(061)
347-450.	701750-13
MIREN par, nekadilca, podiplomski študent m študentka, iščeta stanovanje v Ljubljani. Polletno predplačilo. «(061) 268-741, int. 2426.
802499-13
GARSONJERO, opremljeno,
najame mlad par brez otrok, nekadilca, zaposlena za dobo dveh let. « (061) 40-571.	802506-13
UREJENO dekle, išče v bližini
Centra manjše stanovanje s telefonom. Nudim tudi pomoč. « 061 310-735.
t-204112-13
ENOINPOL ali dvosobno stanovanje s telefonom, v Ljubljani najame poslovnež intelektualec. « 061 341-079.	t-403057-13
GARSONJERO s telefonom, najraje za Bežigradom, najamem. Možnost predplačila. « 061 372-809. ob delavnikih, do 15. ure. t-504089-13 MLADA tričlanska družina išče kakršnokoli stanovanje. Smo redni plačniki. Ponudbe « 345-738, popoldan.
p-701736-13
SOBO s kuhinjo ali garsonjero ali enosobno stanovanje v Ljubljani ali okolici, najamem. Ponudbe pod »Ptujčanka s hčerko«.	802447-13
ZLOŽLJIVO otroško posteljico, s pripadajočo vzmetnico, prodam. « 061 52-037.	1-504102-30
UVOŽEN otroški voziček, zložljiv, lepo ohranjen, prodam za 300 DEM din protiv. « 061 455-223.
t-504157-30
GRADBENI
MATERIALI
prodam
POSODE za kurilno olje 2.300 I in 3.000 1, prodam. Dostava na dom. OP 0608 60-155.	pt-303740-35
V KAMNIKU prodam elemente stare montažne hiše, primerne za vikend ali delavnico, kritina, ostreje, stene, okna, vrata, ograje, nekaj in-ventaija, potrebna je demontaža in odvoz. Cena po dovogovu « (061) 812-210. po 15. uri. st-901834-35 HRASTOVE hlode in plohe, večjo količino, prodam. OP 055 242-655, zjutraj in zvečer. Memovič.
t-204144-35
TRAJNOŽARNI kotel TVT. za
centralno ogrevanje. 26 kw. brez boj lerja, nov. prodam 50 % ceneje. «“061 861-731.	t-303776-35
GARAŽNA vrata, ugodno prodam. « 061 751-046, dopoldan.
t-303790-35
BETONSKO strešno opeko, 2.600 kom, in ostrešje , vse staro 4 leta, zelo ugodno prodam. « 061 374-934.	t-303811-35
GARAŽNA VRATA, dvižna
nova. lesena, še ne vgrajena — LIP Bled. ugodno prodam. « 061 576-231.ini. 295.	t-402773-35
OLJNE in plinske gorilce, peči in pribor, ugodno prodam. « 061 264-905.	t-403072-35
500 M2 opaža, prodam. Prebil, Av-sečeva 19. Nove Jarše. t-403095-35
APARATI IN STROJI
prodam
oddam
GARSONJERO oddam. Ponud-bc pod »Enoletno predplačilo«.
701735-14
ENOSOBNO stanovanje v Zgornji Šiški, opremljeno, oddam dvema dekletoma. Ponudbe pod »500 DEM din. pr.«.	802449-14
GARSONJERO, 350 dem d.
p., enosobno 450 DEM d. p., dvosobno stan. 550 DEM., oddam. « (061) 226-227, od pon.—pet. od 10.-12. in od 16.—18. ure.	802507-14
GARSONJERO z opremljeno kuhinjo, oddam za daljše časovno obdobje, na Planini pri Kranju. Ponudbe pod »od 6 do 12 mesecev predplačila«.
t-403042-14
ŠTUDENTKA biologije išče sostanovalko v garsonjeri v Dravljah. « 061 577-386, zvečer, t-504163-14
zamenjam
DVE konfortni stanovanjski enoti — Šiška, zamenjam za hišo ali najmanj štiriinpol sobno stanovanje. Ponudbe pod »Resen dogovor«.	t-504074-15
V PIRANU zamenjam družbeno dvosobno stanovanje, 58 m2, pritličje, telefon, sončna lega ob obali, za podobno v Ljubljani (centralno gretje in bližina Centra). Ponudbe pod »Selitev v aprilu«.	p-802234-15
ENOSOBNO, lastniško stanovanje, na zelo lepi lokaciji, v Šiški, nizki bloki, centralna, telefon, sat. TV, zamenjam za dvosobno stanovanje, najraje v Šiški. « (061) 575-808.
204020-15
STANOVANJSKA
OPREMA
prodam
OMARA, kavč, pralni stroj — vse rabljeno, poceni prodamo. « (061) 452-611, popoldne.	701771-20
ODDAM vrstni red zakonske postelje florida medikal sistem serija 1, plačana ara, 1500 DEM d. p. ceneje. Informacije po « (061) 653-823.
802502-20
RAZTEGLJIV kavč in nov raztegljiv fotcl, prodam za 2.500. « 061 331-282.	pt-204093-20
SPALNICO, prodam. Cena po dogovoru. « 061 484-386.
t-204100-20 ZARADI selitve zelo ugodno prodam : večjo jedilno mizo s 6 stoli, skoraj novo, štedilnik Iskra Korona 2 +2, hladilno skrinjo LTH 380 1 in predsob-no omaro z garderobno steno. « 061 50-081 po 17. uri.	t-303787-20
SEDEŽNO GARNITURO
(kavč — razstegljiv, dva fotelja, mizica), poceni prodam. « 061 553-227.
t-504144-20
GOSPODINJSKA
OPREMA
prodam
PRALNI stroj Gorenje, star eno leto in pol. ugodno prodam. « 061 322-935.	t-303698-25
ŠTEDILNIK Candy. rostfraaj, 4 plin, 1 elektrika, širine 60 cm, prodam. « 061 572-351.	t-303714-25
HLADILNO omaro gorenje in skoraj nov kavč prodam. « 061 226-050.	t-403019-25
HLADILNIK Obod, malo poškodovan, prodam. «061 375-293.
t-403029-25
OTROŠKA
OPREMA
ENDLARICO za krojače in industrijsko, pet niti ugodno prodam. « 041 174-756.	pt-303759-40
DVA INDUSTRIJSKA šivalna stroja, Pfaff Singer in Singer over-lock, entrlerica štiri igelna, ugodno prodiam. « 061 486-463.
pt-303778-40
LESNOOBDELOVALNI
stroj-kopirni, Locateli in krožno žago s podajalno napravo in boben za brušenje, prodam. « 061 483-300.
pt-303779-40
STRUŽNICA Weisser fi
460x1000, vrtalni stroj fi 24, delilna glava (Prvomajska 100), merilno in rezno orodje, prodam za 14.000 DEM v d.p. « 063 826 121 po 19. uri.
pt-403043-40
TISKARSKI STROJ A 4, rola-
print R 40 SYKM, prodam. « 063 748-230.	pt-503803-40
STROJ za napenjanje tenis in bad-binton loparjev, ugodno prodam. Informacije ob delavnikih na « 061 319-050.	pt-504073-40
STROJ za brizganje plastike Boy 15/2,letnik 74,ter kompresor 460 l.z dvema glavama, prodam. « 061 738-538.	pt-504109-40
MLINE, peč, orodja za brizganje in pihanje, prodam. « (061) 271-150, 666-454.	701752-40
MLETI ABS, polistirol, polipropi-len, polietilen, hostaform, polikarbo-nat in original polistirol VM, prodam. «(061) 271-150, 666-454.
701753-40
NOVO žago za železo (list), nemško, zelo ugodno prodam. « (064) 40-342. zvečer.	701764-40
KROŽNO žago z nagibom prodam. « (061) 52-398.	802323-40
STROJ za izsekovanje z delom, stare peči in nov prtljažnik za vasrtburg, prodam. Ponudbe pod » Vič«.
t-303743-40
VULKANIZERSKE stroje,
monrirko in centrirko, prodam. « 061 861-710, do 12. ure in od 20: ure dalje.	t-403075-40-
OVERLOČK Pfaff model 797, pet nitni. z diferencialom, prodam. « 061 772-921 zvečer, t-504130-40 IŠČEM DELO na tampotiskar-skem stroju. Stroj tudi prodamo. « 0601 61-299. od 9. do 12. ure.
t-504173-40
UNIVERZALNO stružnico TNP prvomajska, 360 x 1000, s priborom, ugodno prodam. «	(061)
552-732, po 18. uri. p-701643-40 DOBRO vpeljano proizvodnjo tiskanih vezij prodam ali sprejmem partnerja. « (061) 667-797 ali (066) 33-248.	\	p-901648-40-st
STRANSKI rezkar za šablonsko krožno obdelavo lesa, kot so sedežne deske, straniščni pokrovi in podobno, prodam. Janez Zajc, Forme 12, Žabni-ca pri Šk. Loki, « (064) 631-822.
p-901694-40-st T£LE-FAX, panasonic s tajnico in telefonom, popolnoma nov, s računom, prodamo. « (061) 455-873.
p-901805-40-*t
računalniki
COMMODORE 64, novi model, z opremo (joystick, igre), ugodno prodam za 450 DEM din. prot. « (061) 347-922.	802509-41
AMIGA 500 in barvni monitor, prodam. « 067 57-244. 1-303700-41
fotoaparati
KOMPLETNO aparaturo za izdelavo čmobclih in barvnih fotografij, prodam. « 064 79-456. t-504048-44
LOKALI
prodam
NA FUŽINAH, v obrtni coni, na severni strani Zaloške^ceste, prodam spodnji prostor, 85 m2, namenjen za obrt (razen gostinstva). « 061 487-742 ali « 485-345.	pt-203842-50
GOSTINSKI pomivalni stroj za kozarec »BENO«, prodam. « 061 881-368.	pt-204167-50
prodam
SKORAJ nov otroški. .kombiniran voziček, znamke roky in torbo za do-jenča, prodam. « 061 559-612.
<-204088-30
^philipp Ojuihh
V
CELOVEC, Waagplatz 5, tel. 9943/463-54866
a parfumerija
• gospodinjski artikli in čistilna sredstva • frizerski artikli (1/VELLA. SCHVVARZKOPF, L OREAL) OUELLE križišče, do Bahnhofstr.. na začetku ulice levo, okoli 70 m od začetka Bahnhofstr.
‘J
KOZMETIČNI SALONI Pro-
dam Mydren (aparat za hujšanje, limfno drenažo, odpravo celulita), kozmetične mizice, bele pletene stole, ogledala. in drugo opremo.« 061 578-269 ali « 061 551-627.	t-303796-50
oddam v najem
LOKAL. 25 m2, v centru Ljubljane (telefon, centralno ogrevanje), oddam za dve leti. Ponudbe pod »Navedite dejavnost«.	t-204142-53
VPELJANO gostilno v Bohinju, oddajam v najem. « 064 723-393.
1-303727-53
PISARNO s telefonom, cca 25 m2, v strogem središču mesta, oddam za 1000 DEM v din. protivrednosti mesečne najemnine. « 061 301-064 ali « 061 317-221.	t-303795-53
POSLOVNI prostor za trgovino. 25	m*-, v Novcmgradu, oddam.
«0531 43-132.	t-403084-53
V CENTRU Novega mesta, oddam opremljeno trgovino (22 m2). « 068 26-678.	t-504133-53
POSLOVNI PROSTOR, so
m*, oddam v najem. Možnost sodelovanja. « 061 371-167.	t-504145-53
VPELJANO fotokopimico oddam v nejem. « 061 214-477.
pt-303780-53 NA BLEDU oddam lokal, primeren za trgovino, butik ali agencijo—takoj. « 064 79-830.	pt-303789-53
PISARNE
in skladišča v obrtni coni Trzin, skupne površine 800 m2, dajemo v najem od julija 1991 dalje. «061 51-147. pt-503830-53
vzamem v najem
PROSTOR za kozmetično dejavnost (cca. 60 m2), v Kamniku ali okoli-d, vzamem v najem. « 061 811-238.
t-403017-54
IŠČEMO sposobne akvizi-teije za prodajo kuhinjske posode iz rostfraja. Obvezen lasten prevoz. Javite se na « 061 311-535, vsak dan
rtriQ-17	«.TOTR?«;.I6<;-42
PROJEKTIRANJE, montaža, servis za setalitsko TV, kabelske, skupinske sisteme in individualne antenske naprave. Levec Nastran, « 061 40-898 ali 061 51-097	1-50.11^-165-6(1
»n
ZASTEKLITVE balkonov in izdelavo vetrolovov, opravimo	profesionalno
v enem dnevu z garancijo in možnostjo obročnega odplačevanja. « (061) 213-823 med 6. in 8. uro, ter po 15. tiri________nJfl24aLl£Sz2£
OBRTNIK kovinostrugar išče delo za univerzalne stružnice. Delo opravim kvalitetno in po konkurenčni ceni.« (061) 552-732, po
18 uri	701644-1
BRUSIM in polagam parket, pluto, lesne obloge tal, sten in stropov ter plastične pode in tapisome. « (061) 322-054.	701763-165-56
EMAJLIRAMO obrabljene kopalne kadi v vseh barvah. Garancija.«(061) 213-931 in (069) 69-152, Allons d. o. O.	701766-165-43
SOBOSLIKARSKA dela, polaganje tapet, keramičnih ploščic, dekorativnih ometov in talnih oblog- « (061) 321-202.	701769-165-6
VODOVODNE inštalacije, montaže in popravila, adaptacije kopalnic z zidarstvom in keramiko. «	(061)
266-645.	802493-165-8
POLAGANJE parketa in plute, polaganje plastičnih podov in tapisonov, oblaganje lesnih oblog, tal, sten in stropov ter mansard. « f061 484-407 «17.407.1 65.5*
BRUSIMO, lakiramo in polagamo vse lesene talne obloge. « (061) 324-272, 312-870.	802501-165-56
KOMBUCHA ČAJNI NAPITEK
pospešuje presnovo in ohranja ravnotežje kislinskih baz ter obnavlja črevesno floro.
I
vilizacijskih« boleznih.
^Krauferiisl^
A-9020 CELOVEC, Siriusstrasse 3, tel. 9943/463-511438-12
5 Rosen ta I erstrasse, za železniškim podvozom desno, čez štiri 3 križišča — Siriusstrasse desno, nasproti Lcgro. Lasten prarkimi P^>ro«or!
STIK0VA VROČA LINIJA
ZVEDELI VČERAJ - VELJA DANES!
NAROČILA ZA OBJAVO OGLASOV V STIKOVI VROČI LINIJI SPREJEMAMO PO TELEFONU (061) 329-559 IN NA NASLOV DELO STIK, LJUBLJANA.'TITOVA 35. DO 12 URE ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN.
STAVBNO POHliTVO MIZAR	MALOPRODAJA »MIZAR« Volčja draga vam prodaja stavbno pohištvo vrhunske kakovosti z ugodnimi plačilnimi pogoji. POPUST, KREDIT. Tel. (065) 53-121.
SPOMLADANSKA AKCIJA V UNIVERZALE DOMŽALE	V obeh prodajalnah v Domžalah smo vam od 18. 3. do konca meseca pripravili moško, žensko in otroško konfekcijo ter pokrivala po akcijskih cenah in ugodnih pogojih. Vsi kupci z nakupom nad 800 din vrednosti dobijo praktično darilo. Pričakujemo vas!
VELIKONOČNI POGRINJEK od 18.-30. 3.	V pritličju EMONA BLAGOVNICE BEŽIGRAD smo vam pripravili cenejšo ponudbo živilskih izdelkov. Po izredno ugodni ceni ponujamo šunko, vrat b.k., sir gauda in jajca Jata. Pridite, ponudba je ugodna.
RENT-A-CAR MINI - C	Od sedaj izposojamo osebne avtomobile in kombije tudi v poslovalnici ADRIATIC, Kidričeva 11, tel. 061/210-688 od 8.-16. ure. Prav tako si lahko avtomobile izposodite v naši stari poslovalnici v AVTOKAMPU JEŽICA, Titova 260 a, tel. 061/ 371-382 neprekinjeno.
STILTEKS Javna skl., hala D	Obveščamo vas, da je odprta nova prodajalna z zavesami in talnimi oblogami ter dekorativnim blagom. Priporočamo se za obisk našmartinski 152, Lj., od 9.-12. in od 15.—19. ure.
LINKOT jezikovno izobraževanje SUMMERČAMP V	BOHINJU V	JULIJU IN AVGUSTU ZA OSNOVNOŠOLCE OD 3. RAZREDA NAPREJ	STARŠI! Naj vaši otroci preživijo počitnice drugače. 10 DNI bivanja v MLADINSKEM HOTELU 40-urni tečaj ANGLEŠČINE ali NEMŠČINE TENIS, PLANINARJENJE, KAJAK, KANU, PIKNIKI, KOLESARJENJE... Veliko koristnega in prijetnega! Prijave sprejemamo do konca APRILA! Pohitite, število prostih mest je omejeno! Inf. med 9. in 13. uro po tel. (061) 721-026.
MITSUBISH11,5 GLXi 13.790 DEM	Mitsubishi colt 1,5 GLXi in lancer 1,5 GLXi po izjemno ugodnih cenah. CLASSIC MARKETING, Neubergerjeva 17, tel. 061/302-686.
PLANICA POLETI	DALMACIJATURIST, Ljubljana, Linhartova 3, vas vabi z avtobusom v Planico 23. in 24. 3., cena je 190 din za osebo. Tel. 322-998, 314-491.
UGODNA PRODAJA KUHINJSKE POSODE	Podjetje K" d.o.o. ugodno prodaja garniture kuhinjskih posod iz nerjaveče pločevine na Moša Pijadejevi 22. Uradne ure od 9.-17. ure vsak dan razen sob. in ned., tel. 311-535.
CELULIT?	Preveč maščobnega tkiva? Lahko vam pomagamo z mvoliftom in savno. Kozmetika TOYA, tel. 314-431.
»MAMI* Trg kom. Staneta 1 tel. 061/574-454 del. čas 9.—12. in 15.—19. ure	Nova kolekcija uvoženih oblačil za bodoče mamice: -	HAUSER (Avstrija): obleke, hlače, tučnike -	nedrčki za dojenje, hlačne nogavice SUPER PONUDBA: PAMPERS plenice po 420,00 din OTROŠKA OBLAČILA po novih, nižjih cenah.
UGODNO POHITITE	na zalogi imamo še nekaj velikih senčnikov e 3 m, primernih za terase, lokale in vrtove. Mizarstvo, Mivka 23, Lj.-Trnovo, tel. 061/22-55-66.
UNICOM Stegne 25 Cesta 5	Dobimo se pri nas: * rolke po 497 din * pomivalni in pralni praški SLOI. 4 I mehčalca po 78 din * T-shirfs (2 kosa) od 90-99 din * za sladke urice pa cadburry’s posladki.
PEKARNA IN TRGOVINA METKA Nazorjeva 6 (vhod iz KRAIGHERJEVE PLOŠČADI)	Dnevno svež kruh in pekarsko pecivo iz domače pekarne, velikončna akcijska prodaja suhomesnatih izdelkov mesne industrije KRAS SEŽANA in vipavskih vin po ugodnih cenah, velika izbira raznih vrst sira, testenin Mlinotesta iz Ajdovščine in drugih izdelkov. Odprto vsak dan od 6.30-20., v soboto od 7.-19.30. v nedeljo od 8.-13. ure.
POČITNIŠKI APARTMAJI	Projektiramo in izvajamo kompletno notranjo opremo apartmajev po sistemu »VACANCA« v počitniških naseljih Ankaran, Barbariga, Bohinj,TermeCatež, Izola, Piran, Gajac na Pagu, Kranjska Gora itd. Oprema je oblikovana po merah prostora, odlikujejo funkcionalnazasnova, kvalitetna izvedba in barvna usklajenost. Vse inf. ALFA STUDIO, Zrinjskega 5, Ljubljana, tel. 061/321-150, faks 216-010.
SREDNJEŠOLCI! STANOVANJE?	Že ob informativnem dnevu si lahko zagotovite posteljo v našem domu. Pokličite ali pridite in poglejte — mogoče vam bo naš dom všeč. DOM ZA UČENCE, ŽG - Železniška srednja šola LJUBLJANA, ALJAŽEVA 32. tel. 061/556-607.
STRUNJAN	7-dnevni paket v hotelu Svoboda, odhod 6. 4. Prijave in inf. GOLFTURIST, Trdinova 3, 061/314-544 ali 316-871.
AŽURNA OBALA KOMPAS	Še nekaj prostih mest za odhod 4. in 18. aprila. Prijave in inf. v vseh KOMPASOVIH poslovalnicah.
CHIC BOUTIOUE Gornji trg 24	pristaše ženske in moške elegantne mode vabi: bodite soustvarjalci svojega modnega oblačenja. Pomagamo pri kreaciji in oblačila izdelamo po vaši meri - ZA VAŠ UNIKAT.
Ponudba meseca »SONY«	SONY CD player CDP-190 16 bit, 4 OS, izhod za slušalke, program, time fade. shuffle... samo: 5.237 din Za člane kluba »PETICA« 5% popusta. RENT A CD d.o.o., Drenikova 36, Lj., vsak dan + sobota od 9.-12. in 14.-20. ure. Tel. 061/557-120.
ŠOLT TEČAJI	ŠOLT Študentsko naselje v Rožni dolini, blok 7, organizira tečaj za voditelje čolnov. Začetek 25. 3. 91, cena 690 din, študentje in dijaki 490 din. Tečaj make-upa, začetek 25. 3. 91, cena 960 din, študentje in dijaki 670 din. Avtošola ŠOLT organizira tečaj CPP 25. 3. 91 in 8. 3. 91 na Pedagoški akademiji za Bežigradom. Uradne ure vsak dan od 10.-12. in 14.-16. ure, petek od 10.-13. ure. Tel. 061/268-128.
EKTREME COMPUTERS tel. 061/301-530, 301-665 301-810	Prodaja računalnikov HYUNDAI iz zaloge po ugodnih cenah in tiskalnikov STAR, EPSON. Kot avtorizirani prodajalec HEWLETT PACKARD sprejemamo plačila za laserske tiskalnike! Predvidena dobava konec marca.
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE	SINEL-ov popoldanski tečaj za vodenje evidenc LOTUS se začne 25. 3. 91. Tečaj za začetnike (DOS + VVORDSTAR) 1. 4. 91. Prijave 061/218-740, 322-355 in med 8. in 10. uro 221-185.
JEZIKOVNA ŠOLA BABVLON POLETNI TEČAJI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE	Jezikovna šola Babylon bo po izredno uspešnih poletnih tečajih v lanskem letu. ki se jih je udeležilo več kot 700 otrok, tudi letos poleti pripravila vrsto izpopolnjevalnih tečajev angleščine in nemščine. Sodelovalo bo 18 tujih profesorjev in 18 domačih profesorjev tujega jezika. Tečaji bodo potekali: v LJUBLJANI CELJU MARIBORU KOPRU KRANJU in RADOVLJICI TERMINI, od 24.-28. 6., od 26.-30. 6., od 1.-5. 7., od 26.-30. 8. Bivalna poletna šola v Radovljici bo od 6.-13. 7. in od 13.-19. 7. Zaradi velikega zanimanja prosimo, da se čimprej prijavite. Vse dodatne inf. in prijave osebno na Komenskega 11, II. nad., soba 49. ali po tel. (061) 317-980, od 9.—13. ure, ob torkih tudi od 15.-18. ure. Vljudno vabljeni!
PODJETNIKI!	Najučinkovitejša celostna rešitev poslovanja malih podjetij:	članstvo v sistemu &COMPANY vas reši stroškov poslovnih prostorov, administrativnega osebja in birotehnične opreme ter vseh poslovnih zadreg in neprijetnosti. Tel. (061) 261-957, od 8. do 16. ure.
RAČUNOVODSKE STORITVE	za podjetja in obrtnike strokovno opravljamo v Domžalah. Inf. po tel. 061/724-316, REJIC.
DISKONT GRAMEX Lj., Verovškova 72	Ponovno v prodaji strešna kritina tegola canadese. Izkoristite ugoden nakup, 10 let garancije. Tel. 061/348-141, 348-163, diskont GRAMEX.
RAČUNALNIK NAMESTO REGISTRSKE BLAGAJNE EXIT Ljubljana	Vsa zamudna opravila v trgovini vam bo odslej opravljal računalnik. S profesionalnim programom MALOPRODAJA in uporabo ČRTNE KODE vam bo ostalo dovolj časa, da se posvetite kupcem. Tel. 061/486-038.
STANOVANJSKA ZADRUGA GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE	Obveščamo vas, da smo znižali provizijo na samo 3,5%. Pridobivamo lokacijska in gradbena dovoljenja ter uredimo vpis v zemljiško knjigo. Obiščite nas v Grosupljem, Taborska 13, od ponedeljka do petka od 6.30 do 14. ure, ob sredah do 18. ure ali nas pokličite pot tel. 772-112.
GEMMA d.o.o. Ljubljana	ponuja ugoden nakup fotokopirnih strojev in registrirnih blagajn proizvajalca Sanyo. Informacije po tel. 061/451-075.
USPOSABLJANJE ZA UPORABO OSEBNIH RAČUNALNIKOV	Osnove dela z računalnikom, pisanje, urejanje in oblikovanje besedil, namizno založništvo, delo s preglednicami, kalkulacije, izdelava in urejanje kartotek na računalniku, statistika ali vodenje projektov. Na Institutu Jožef Stefan izvajamo vrsto usposabljanj za uporabo osebnih računalnikov tipa IBM-PC na naštetih področjih. Na naslednjih terminih je še nekaj prostih mest:
Z NOVIMI ZNANJI ŠE BOLJ UČINKOVITI!	Wordstar, začetek 26. 3. ob 8. uri Lotus 1-2-3 izpopolnjevanje, začetek 26. 3. ob 8. uri dBASE IV osnovno uspos., začetek 26. 3. ob 12. uri Davki in dohodnina po novem, začetek 27. 3. ob 8. uri	. ob 8. uri Ouattro Pro osnovno uspos., začetek 9. 4. ob 8. uri Informacije in prijave: (061) 219-269. POKLIČITE!
DIZAKO, d.o.o., 0608/61-253 in LAB COMMERCE, d.o.o., 061/214-212, int. 243	DETEKTIVSKE STORITVE IN PRODAJA •	fizično in tehnično varovanje • alarmne naprave •	oprema za osebno varnost in preprečevanje industrijske špijonaže • izterjava dolgov Dizako, Gornji trg 22, Ljubljana
PRAVA PRODAJNA AKCIJA, CENTER, LETALIŠKA 1
V letošnji pomladi vas bomo razveselili z izjemno ugodno ponudbo: keramične ploščice od 79 din/m2 dalje, vrata s podbojem od 1448 din. stenska obloga od 139 din, hrastov klasični parket od 234 din/m2, strešna lepenka 95 din za rolo, kombi plošče, 5 cm, 114 din/m2, novoterm, mehki, 5 cm, 23 din, tervol, trdi, od 33 din dalje, gips plošče od 55 din/m2, salonit plošče od 81 din/kos, cisterne za olje 2000 I, 4910 din, črpalke za centralno kurjavo od 950 din, in kar do 40% nižje cene za barve!!
Cene so brez prometnih davkov. Prav tako ugodne so cene radiatorjev, inštalacijskega materiala, humovita, gnojil, semen,... Še vedno vam nudimo nakup na 4 obroke - tudi za stanovanjske zadruge, vpis v stanovanjsko zadrugo, brezplačno strokovno svetovanje.
Do včeraj Kurivoprodaja, odslej CENTER, Letališka 1, tel. 441-582.

ZNRNJESairazuoj
~ - ■■  - - ■-	-      - „\Jr
Mnenje
I
I
Manjka širša strategija
lepubliški sekretariat za raziskovalno dejavnost in tehnologijo (RSRDT) je dodelal in dal v parlamentarno razpravo projekt razvoja RR dejavnosti v naši državi z željo, da oblikuje celovit in objektiven dokument, ki naj bi pomenil, dolgoročno podlago za oblikovanje, delovanje in usmerjen razvoj te, vsekakor zelo pomembne sestavine gospodarskega, pa tudi družbenega razvoja.
Menim, da gre Sekretariatu najprej priznanje, da sc je naloge lotil in jo v nekem obsegu pripeljal do točke, ko se bo o njej izrekala Skupščina. Res pa je, da lahko v -modri knjigi« vsak zainteresiran najde še vedno nekatere načelne pripombe, ki celo niso vedno enake, ker vsakdo išče v dokumentu predvsem svoj položaj in so torej izhodišča bistveno različna.
Pa vendar! -Modra« knjiga bi bila bolj zaokrožena, če bi jo dodelali na (vsaj) naslednjih sestavinah:
•	Kljub nesporni evoluciji dokumenta — od -bele« do -modrc« knjige — je po mojem mnenju še vedno premalo izpostavljen osnovni cilj ali zaveza RR dejavnosti. da z znanjem in rezultati, povezano z gospodarstvom, pomaga večati konkurenčno sposobnost oziroma dobiček na trgu. Meja med čisto znanostjo in -obrtjo« raziskav je še preveč izražena.
m Povezovanje slovenske pameti s tujino je obdelano skoraj izključno v podrejenem položaju. Celo v prehodnem obdobju vraščanja v svetovno RR druščino bi morali najti vsebino in področja, kjer bi lahko z agresivnejšim in morda od republiških organov podprtim nastopom začeli uveljavljati tudi enakopravno vlogo. Če ne drugje, pa v nekaterih državah Vzhodne Evrope.
•	-Modra« knjiga obdeluje načine in poti delovanja RR ustanov, skoraj nič pa ne opredeljuje vsebine RR dela. Menim, da bi pri javno opredeljeni vsebini ali globalnih vsebinskih ciljih po najbolj usodnih strokah laže oblikovali celotno 'organizacijsko verigo, od baznih raziskav do razvoja. Sama (ali pretežno sama) organizacija še ni porok za pravilno vsebinsko naravnanost.
•	Glede na usodne razlike med staro prakso in novimi usmeritvami bi pričakoval še zaključno poglavje o ukrepih in potezah v prehodnem obdobju, v katerem bo zaradi zaokretov v raziskovalni politiki in splošne gospodarske katastrofe še kako potrebno učinkovito, racionalno in selektivno preusmeriti RR sfero, kjerkoli že deluje, v novo strugo.
Kljub vsem pripombam, ki so nastajale in sc bodo pojavljale tudi v parlamentarnih razpravah pa sem prepričan, da je -modra« knjiga pomemben dokument, ki 7. nekaj obdelavami in z jasno podporo lahko postane hrbtenica delovanja m povezovanja RR dejavnosti med seboj, z gospodarstvom in tujino.
Bojim pa sc, da sc ob -modri« knjigi srečujemo vsi, posebej pa še RSRDT, s problemi, ki so v pristojnosti Republike Slovenije in jih RSRDT ne more izvesti sam namesto države.
Gre vsaj za naslednje robne pogoje:
m Strategija gospodarskega razvoja ko! najširši okvir, v katerem naj sc oblikuje. razvija in uveljavlja RR dejavnost, je gotovo interdisciplinarni projekt vlade in pristojnih resorjev, med katerimi RSRDT igra sicer pomembno, ne pa edino vlogo. Brez izdelane in sprejete državne strategije ostaja dokument RSRDT v bistvu osamljen in učinki njegovega uveljavljanja slabši, kot bi lahko bili.
•	Popolnoma jasno je, da gospodarska situacija ne omogoča (in verjetno še nekaj časa ne bo) enakomernega in enakopravnega dela vseh segmentov, pač pa (vsaj v tej fazi) terja diferenciacijo in selekcijo dejavnosti in programov, da bi sredstva, ki jih obubožano gospodarstvo vendarle še izloča, usmerili predvsem tja. kjer bodo dala najhitreje najboljše možne rezultate.
m Odpiranje RR dejavnosti v svet je sicer stvar tudi RSRDT, ne pa samo njegova. Ob splošni deklaraciji, naj se gospodarstvo ob pogojih mednarodne tržne konkurence uveljavi kjer koli mu to pač uspe. vendarle potrebujemo okvirno podporo in usmeritev vlade. Ob konceptu postopnega uveljavljanja političnega položaja republike Slovenije v svetu je treba takoj dodati tudi segment ; _ strategije vključevanja v svetovne gospodarske tokove. Na RSHDi ležj sicer: in odgovornost, da opredeljuje, kaj lahko ponudimo Evropi.in sveiui.na vladi rime-posebej na RS za mednarodno sodelovanje pa ostaja naloga, kako in komu to predstaviti in tako odpirati kanale za samostojen nastop gospodarstva in posebej RR dejavnosti.
MARKO VRANIČAR
O Po Eurekinem seminarju v Beogradu_
Bo splahnelo navdušenje vendarle znova oživelo?
Sredi leta 1985 (kako odmaknjeno se zdi iz današnje evropske perspektive to obdobje!) je bila na ministrski konferenci 17 evropskih držav in članov komisije evropske skupnosti ustanovljena Eureka, namenjena izvajanju skupnih evropskih projektov na strateških • znanstveno-tehnoloških področjih (to naj bi bil tudi odgovor združene Evrope na ameriško in japonsko tehnološko prehitevanje). Pred koncem tega leta so na ministrskem srečanju v Hannovru, kjer je sodelovalo že 18 zahodnoevropskih držav, s tako imenovano Hannovrsko deklaracijo določili pravila Eureke in jih naslednje leto dopolnili na londonski konferenci.
Prav slednje zasedanje je zadalo Jugoslaviji hud udarec, ker je zavrnilo naš poskus vstopa v Eureko — dovolili so nam le sodelovanje preko posameznih firm oziroma inštitutov. Znano je, da sta se zlasti tedanja zahodnonemška in francoska vlada zavzemali, da naj Eureka ostane v zahodnoevropskih okvirjih in da naj bo omejena na države z enako ekonomsko in družbeno ureditvijo. Hkrati so v Londonu za Jugoslavijo rekli, »da nikoli ni zaprosila za polnopravno članstvo, prav tako pa nima tržnega gospodarstva, ki ga projekti Eureke zahtevajo«.
Resnica je, da se je naša država tedaj precej sprenevedeno obnašala. Po eni strani je navdušeno sprejela polnopravno članstvo v’ vzhodnoevropski enačici Eureke, v tako imenovanem Kompleksnem programu, po drugi strani je hotela biti brez kakršnihkoli »popuščanj Zahodu«, deležna tudi vseh prednosti članstva v Eureki. Razen tega političnega ozadja pa je šlo pri naši zavrnitvi tudi za, kot so tedaj opozarjali naši strokovnjaki, našo premajhno sposobnost. Pri Kompleksnem programu so nas sprejeli z odprtimi rokami in že v prvem krogu se je prijavilo okrog 50 jugoslovanskih podjetij, od tega približno 15 slovenskih. V teh gospodarskih firmah, inštitutih in fakultetah so si obetali prodor na vzhod — žal ni podatkov o tem. koliko so bili ali niso bili razočarani.
Tudi za Eureko je bilo pri nas sprva izredno zanimanje in prvi dve leti je kazalo, da bomo sodelovali v mnogih Eureki-nih projektih. Predsednik republiškega komiteja za raziskovanje dejavnost in tehnologijo dr. Erik Vrenko je v začetku
Žal lahko po preteku štirih let izjavo »prvega moža« tedanje slovenske znanstvene politike demantira podatek, da je edini slovenski izvajalec kakšnega Eureko-vega projekta Inštitut Jožef Stefan. To je sila skromno za Slovenijo, a tudi celotni Jugoslaviji se ne godi bolje: dva projekta ima Inštitut Rudjer Boškovič v Zagrebu, enega pa Inštitut Vinča pri Beogradu.
Od seminarja si ne smemo preveč obetati
Ta sprehod po Eurekini zgodovini in našemu deležu v njej naj bo okvir za pogovor, vezan na prvi jugoslovanski seminar o programu Eureka, ki je bil konec minulega tedna v Beogradu. Pripravilo ga je italijansko Ministrstvo za univerze in znanstveno raziskovanje (Italija je v obdobju 1989 — 1992 ena od treh vodilnih držav v organizaciji Eureke, omenjeni seminar pa je pripravila v okviru Pentagonalnega povezovanja srednjeevropskih držav —pred Beogradom je bil seminar že v Pragi, naslednji bo v Budimpešti). Z naše strani je bil soorganizator Zvezni zavod za mednarodno znanstveno, prosvetno-kul-turno in tehnično sodelovanje. Pomočnik
»Z naše strani je po začetnih napovedih, kje vse bomo sodelovali, ostalo bolj malo... Tako je kljub trudu, ki smo ga vložili v našem zavodu in pa kolegi v republikah, ki delajo na področju mednarodnega sodelovanja. Za kompleksni program pa kljub njegovemu bližajočemu formalnemu koncu sodim, da je bil koristen za jugoslovansko tehnologijo in gospodarstvo, ter da se bodo projekti nadaljevali z bilateramimi dogovori.«
JASNA KONTLER-VENTURINI
Republiški sekretariat za raziskovalno dejavnost in tehnologijo
bo odslej enkrat mesečno organiziral javno tribuao o stanju, razyoju, spremembah, problemih in pobudah na področju raziskovalne dejavnosti i)a Slovenskem. Tribune bodo priložnost za javno soočenje odgovornega republiškega sekretariata z zainteresirano strokovno in drugo javnostjo o pomembnejših postavkah raziskovalne in razvojne politike ter o spremembah sistema na teh področjih. Sekretariat želi, da vsebino soočenj postavljajo udeleženci srečanj s svojimi vpraSanH« tezami in kritikami.
'prva javna tribuna ho v četrtek 28. 3. 1991 ob 14. mi v dvorani Kulturnega doma španski borci, Zaloška dl, Ljubljana.
Vodstvo sekretariata bo na tej tribuni prisotne informiralo o pripravah zakona o raziskovalni dejavnosti, o pristopu k reorganiziranju raziskovalnih organizacij, o izbiranju raziskovalnih in razvojnih projektov za leto 1991, o proračunskih sredstvih in drugih aktualnih zadevah. Predvsem pa se bo odzvalo na vprašanja, ki jih bodo postavili zainteresirani.
Sekretariat prosi, da vprašanja in zahtevke pisno vnaprej dostavite na naslov Republiškega sekretariata, Cankarjeva 5/III, gg. Alenki Kocjan. Vprašanja naj bodo zapisana vsako posamič na listu formata A5, z navedbo imena postavljaica vprašanja in ustanove, na kateri dela. To bo vodstvu sekretariata omogočilo dobro pripravo odgovorov in pojasnil.
• Predstavljamo varčne hiše
Po tipski projekt za solarno hišo je treba v Beograd
• Eureka je sistem, ki deluje z minimalno pomočjo administracije. Skupni sekretariat v Bruslju je skromen, ob tem so še nacionalni koordinatorji in tisti, ki pomagajo pripraviti vsakoletne ministrske konference. Do leta 1987je biki prek sto razvojnih projektov, po zadnjih podatkih pa jih je že 383 (pri vsakem sodelujeta vsaj dre evropski državi). Največ projektov (81) je s področja robotike, biomateriaiov (64) in zaščite življenjskega okolja (71). Skupno sodeluje 1848 raziskovalnih organizacij, od tega 1249 (70 odstotkov) iz industrije. Med posameznimi državami imajo največ projektor Francija (168), Nemčija in Italija (132). Samo simbolično sta udeležena Turčija s petimi projekti in Luksemburg s šestimi.
I
s CeBIT Hannover ’91
direktorja tega zavoda, mag. Blažo Krsta-jič, ki je odprl seminar, je takole pojasnil namen seminarja:
»Eureka še vedno združuje le najbolj razvite evropske države in čeprav je Jugoslavija tudi v zadnjih letih večkrat poskušala, da se na uradni način vključi, ji to ni najbolj uspelo. Tudi od tega, da so zdaj
Ker v naši republiki ni takorekoč nobene projektantske organizacije, ki bi kupcem lahko ponudila tipske projekte solarnih, ekosolarnih in drugih varčnih hiš, je moral tudi Janez Končan iz Vrhpolja pri Kamniku, ki ga je komisija za izbor najbolj varčne hiše v Sloveniji uvrstila v ožji izbor prvega kroga naše akcije, podobno kot številni drugi lastniki talrih hiš v naši republiki projekt za svojo hišo kupiti od beograjske projektantske organizacije Naš stan.
Osnovnemu projektu je naš sogovornik dodal še klet, naklon strehe je spremenil tako, da je tudi podstrešne prostore v celoti izkoristil za bivanje.
Osrednji prostor, ki je v bistvu hkrati tudi zbiralnik sončne energije, je steklenjak. Hiša je z bivalnim delom (spalnice dnevna soba) v celoti usmerjena proti jugu. tako da toplota iz steklenjaka predvsem v sončnih zimskiih dneh ogreva bivalne prostore. Zanimivo je. da se temperatura v steklenjaku ob jasnih zimskih dneh povzpne celo do 30 stopinj Celzija, ob sončnem zahodu pa je v steklenjaku temperatura še vedno 18 stopinj Celzija. Toplota se čez dan akumulira v temno
1987. leta izjaviL^V zadnjem č^iu ^i zelp . -vocJilrii	pred^, .p&ih stenah bivalnih prostorov, ko
mtenzivno prizadevamo<povfezalj. naša po . ,	Eure4to k. nan*-si“še-ne moremo sonce zaide pa toplota* faznim *amikom
l N1ČAR X ccocccol
djetja s tujimi, ki soi_, ,	______
Eureke in tu imamo pozitiven odziv. Zlasti velja to za ZRN, tu že potekajo konkretne priprave skupin naših podjetij s točno določenimi programi.«
Rekordna ponudba najsodobnejše komunikacijske tehnologije
Tradicionalni, letos že 26. CeBIT (Svetovna razstava pisarniške, Informacijske in .elekomunikacijske tehnologije), ki poteka vsako leto v marcu na velikanskem sejmišču (23 hal) nemške spodnjesaške prestolnice (Hannover), je bil s skupno 4568 razstavljal« iz 41 držav (iz Nemčije jih je bilo 2838, iz Slovenije pa štirje) rekordnih 283.800 m2 in s skoraj 600.000 obiskovalci eden od največjih sejmov »elektronike« v svetu doslej. Novosti, predstvljene v Hannovru, pa že po tradiciji določajo trende razvoja predvsem na področju računalniške in telekomunikacijske tehnologije v razvitem svetu.
Struktura razstavljalcev na CeBIT je bila vselej najboljša slika trenutnega stanja na področju razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije v svetu: če je bilo še pred dvema letoma na področju računalništva enako število ponudnikov softve-ra in hardvera. je letos prvih skoraj dvakrat več. V ospredje se je definitivno prebilo znanje, ki sedaj razlikuje ponudnika od ponudnika, oprema, na kateri se to znanje ponuja, pa postaja standardna (oziroma se standardizira). Po več letih neuspešnih beganj predvsem na področju operacijskih sistemov, pa tudi hardvera. jc na tem področju čedalje manj razlik, te pa v veliko večji meri nastopajo pri softveru. Uveljavila sta sc torej operacijska sistema MS/DOS (pa tudi OS/2) in UNIX. pri čemer je slednji perspektivnejši zaradi svoje vcčdimenzionalnosti, po drugi strani pa pridobiva softver, podprt z relacijskimi bazami (pri čemer izstopa baza SOL). To je poleg hardvera, ki temelji na čedalje hitrejših osnovnih ploščah (brez 33 mega-herznih plošč že na naslednjem CeBIT ne bo šlo več) in sposobnejših osnovnih konfiguracijah. tista standardizacija, o kateri smo govorili. Vse ostalo je različnost sof-tvera" pri katerem se je že težko znajti na sami izkustveni ravni.
Skrivnost je v mreži__________________
Tisto, kar je odločujoče bistvenega, pa je skrito v besedi »mreža« (network): še pred dvema letoma je računalništvo v svetu delovalo na ravni en človek-en računalnik in takrat je beseda »mreža« pomenila tudi revolucijo v dojemanju te tehnologije. Na CeBIT 91 nihče več ni poudarjal prednosti mrežnih povezav; danes je to samo po sebi umevno in sodobno računalništvo poslej deluje na ravni en računalnik-del mreže. Temu ni prirejen samo »čisti« hardver. čeprav tudi v precejšnji meri skozi popolno uveljavitev mrežnih sistemov
ethernet v primerjavi z že zastarelim konceptom mreže arcnet, ki je bila revolucija zadnjega obdobja osemdesetih let, in s poudarkom na popolni odprtosti mrež, ki so poslej kompatibilne ne samo na ravni obstoječa mreža-zunanji računalniki, ampak predvsem na ravni mreža-mreža. Omenjenemu sodobnemu računalništvu, ki deluje na relaciji računalnik-del mreže, je prirejen predvsem softver, od najnižjih ravni (denimo Ventura Publisher, poslej prirejena za sisteme MS/DOS, Apple in Win-dows) pa do najbolj zahtevnih čistih industrijskih procesov kot popolna izdelava časopisov ali revij oziroma vodenje in nadziranje proizvodnega procesa. Število ponudnikov mrež na letošnjem CeBIT dokazuje omenjene spremembe: leta 1989 je bilo tovrstnih ponudnikov trikrat manj kot letos. Ob tem je treba dodati še silovit prodor na področju mrežnih sistemov CAD. CAM in CAE (Computer-added Design, Manufacturing oziroma Engine-ering, torej računalniško podprt dizajn, proizvodnja in inženiring), kjer se je število ponudnikov tehnologije povečalo ža polovico glede na leto 1989; brez tovrstnih mrež si je sodobno proizvodnjo nemogoče predstavljati. Zaenkrat mrežne povezave obstajajo predvsem znotraj takoimenova-nih LAN (local area network), čeprav je perspektiva gotovo v mreža WAN (wide area network) kot povezavah tipa mreža mreža. V bistvu je bil najmanjši napredek viden na področju računalniške tehnologije (in mrež) na področju bančnih in finančnih storitev, kjer so mrežni sistemi sicer najdlje uveljavljeni.
Očitne spremembe tudi v pisarniški opremi
Na področju pisarniške opreme in telekomunikacij so spremembe tudi očitne, čeprav samo število ponudnikov te tehnologije na CeBIT 91 tega ne dokazuje, saj se je v nekaterih segmentih zmanjšalo. Uveljavil se je koncept ISDN (integriran sistem podatkovnih mrež), ki omogoča hkratni prenos po eni strani množičnih baz podatkov na ravni računalnikov (ta je mogoč ne samo na tej modemski ravni, ampak tudi preko satelitov) in na drugi strani hkratni prenos slike in tona na ravni telefonskih komunikacij (videokonferenca). Na področju telekomunikacij prehajajo mobilne telefonske centrale z nekdanjih skorajda neprenosljivih škatel na povsem uporabniški (user-friendly) princip, kar bo mogoče podoben prehod kot pred leti — prehod z velikih računalniških centralnih terminalskih sistemov na osebne računalnike s kasnejšo integracijo v mreže. Na področju pisarniške opreme je svojevrstno presenečenje letošnjega sejma v Hannovru
pozitiven odziv. Zlasti ,epe možno^ti za razširitev našega deleža v projektih Eureke in prav z Italijo je tu veliko možnosti.«
— V katerih Eurekinih programih sploh ne moremo sodelovati?
»Načelno je Eureka namenjena le raziskovalnim projektom za civilno uporabo. Gotovo pa obstajajo določena strateška področja, kjer nas še nekaj časa ne bodo želeli zraven. Od vsega začetka je bilo najbolj odprto področje raziskav v zvezi z varstvom življenjskega okolja in sem sodita tudi dva naša projekta. Pričakujem pa, da bodo v naslednjih letih vse obstoječe ovire odpadle in to v korist takoimeno-vanih »tretjih držav«.
— Jugoslavija je bila prva in doslej ob Sovjetski zvezi (ta sodeluje v treh projektih) in Madžarski (z enim projektom) edina med ne zahodnimi državami, kije bila vključena v Eureko. Ali nam s sedanjim naglim odpiranjem vzhoda ne preti, da bomo zapravili to prednost?
»Ne strinjam se s tem. Mislim, da je madžarska, češkoslovaška in še kakšna prodornost tudi v našo korist. Navsezadnje ni važno, ali bomo prav mi tudi uradno prvi član iz vzhodnega kroga, ki ga bodo sprejeli v Eureko.«
— Pred nekaj leti smo Eureko in Kompleksni program sprejeli z navdušenjem in velikimi načrti. Kaj od tega je še ostalo?
nce zaide pa toplota* faznim zamikom '"še vedno prehaja v bivalne prostore. Kljub temu, da v steklenjaku lastnik nima vgrajenih radiatorjev, temperatura tudi v najhladnejših zimskih nočeh ne pade pod plus tri stopinje Celzija. Čeprav nekateri izražajo bojazen, da je v stekleniku v poletnem času neznosna vročina, Janez Končan zagotavlja, da v njem ni nikakršne pretirane vročine, saj z odpiranjem oken v samem steklenjaku in z odpiranjem vrat in
videoprinter japonske proizvodnje, ki z vi-deonaprav posname sliko v barvah (zaenkrat le mirujočo), med fotokopirnimi stroji pa preseneča hitrost proizvodov japonskih izdelovalcev, ki dosega že številko 50 kopij na minuto (to je rekordna hitrost letos). Atrakcija CeBIT 91 je nedvomno najnov-ješi IBM-ov računalnik za igranje šaha z imenom Deep Thought2, močno razširjena verzija starega sistema Deep Though-ti, ki je lahko obdelal 720.000 možnih položajev v sekundi, Deep Thought2 z 22 paralelno povezanimi procesoiji na sistemu IBM RS/6000 pa obdela v istem času 10 milijonov možnih položajev. Z njim je bilo zaenkrat mogoče igrati le preko satelita (instaliran je v ZDA).
Trume obiskovalcev
iz Vzhodne Evrope_________________
S čisto politično-ekonomskega vidika je CeBIT 91 na tehnološki ravni poskrbel za nadaljnje združevanje vzhodne in Zahodne Evrope. Med pol milijona obiskovalci sejma v letu 1989 jih je bilo le 2000 iz držav SEV (Vzhodne Evrope), lani jih je bilo že 40.000 in letos še za polovico več. Vzhodna Evropa je namreč lačna informacijskih sistemov in telekomunikacijske opreme; kot je bilo slišati na otvoritvi sejma, bo samo bivša Vzhodna Nemčija v letošnjem letu (gre torej za kratkoročna naročila) potrebovala za milijardo dolarjev tovrstne tehnologije. Odtod že v začetku sejma tolikšno poudarjanje odnosa Vzhod-Zahod kot enega temeljnih politično-ekonomskih dejavnikov iz ozadja same razstave. Med drugimi bivšimi vzhodnoevropskimi državami po povezavah izstopa Češkoslovaška, ki je storila precej na ravni konkretnih poslovnih povezav z nekaterimi pomembnimi zahodnimi družbami (na razstavnih panojih je Praga že vrisana kot točka širitve na Vzhod), zahodni prodajalci opreme pa si na tem trgu obetajo veliko prodajo. Jugoslavija žal ne sodi v ta koncept: na sejmu se je predstavila edinole Slovenija s tremi razstavljala (ljubljanska Mikrohit in Sting na področju računalništva, pri čemer je prvi pustil še najboljši vtis, in mariborski Primat z registrskimi blagajnami, medtem ko si je Aero v zadnjem času premislil glede udeležbe na sejmu), odziv pa je bil temu primerno skromen. Na drugi strani je opaziti silen razmah držav jugovzhodne Azije, ki že nekaj časa veljajo za »predelovalca« informacijske in telekomunikacijske tehnologije (oziroma izdelovalca »iz druge roke«); od leta 1986 do letos, ko je bil Tajvan za Nemčijo in ZDA celo drugi številčno najmočnejši udeleženec, Hong Kong pa dežela-partner, se je številčna zastopanost tega dela sveta povečala za osemkrat.
DARIJAN KOŠIR
■ Predaval bo
dr. W. Schenk ______________
V času ko naša znanstveno-raziskovalna sfera išče novo fiziognomijo, so lahko tuje izkušnjne zelo dobrodošle. Tako bo v petek, 22. marca na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani na Večni pot 2, ob 10. uri predaval dr. Win-fred Schenk.
Dr. Schenk je organizacijski in ekonomski direktor osrednjega avstrijskega raziskovalnega centra v Si-ebersdorfu pri Dunaju, našim raziskovalcem pa bo predaval na temo Umeščanja znanosti in raziskovalnega dela v produkcijsko nacionalno sfero — primer Siebersdorf.
G. P.
Kako v svet informacij brez denarne podpore?
Projekt Eureka — 8 je večnacionalen in panevropski, ker v njem sodelujejo vse države Evropske skupnosti, države EFTA, Jugoslavija in Turčija. Poteka že četrto leto, v prvem letu so bile izdelane specifikacije panevropske računalniške mreže, v nadaljevanja pa poteka faza implementacije oziroma uresničitev načrtovane komunikacijske infrastrukture. ______________________ _______ ____________________________
Tehnični izvajalec projekta COSINE na evropski ravni je RARE, Evropsko združenje akademskih in raziskovalnih mrež, ki je za izvajanje del v fazi implementacije oziroma realizacije projekta podpisal pogodbo s Komisijo Evropske skupnosti. Pri nas doma je to akademska mreža YUNAC d.o.o, ki ima sedež na Institutu Jožef Stefan. Trenutno je v YUNAC včlanjenih 9 ustanov iz vse Jugoslavije, največ, 4 iz Slovenije. Jugoslavija, ki ni članica programa EUREKA plačuje sama skupne stroške udeleženk projekta (Kotizacija) za razliko od držav ES, kjer to krije Komisija ES. Dosedaj je to pri nas kril Zvezni sekretariat za razvoj.
Po treh letih sodelovanja v projektu smo poleg raziskovalnega dela sodelavcev uspeli instalirati in povezati opremo za storitev elektronska pošta po standardu X.400 na naslednjih lokacijah;
a) V RC Univerze v Ljubljani, V RCUM v Mariboru, v SRC v Zagrebu, na Inštitutu Rudjer Boškovič v Zagrebu, na Fakulteti za elektrotehniko v Beogradu, ter na centralnem vozlišču YUNAC, na Institutu Jožef Stefan, b) Centralno vozlišče YUNAC poleg servisa za elektronsko pošto po standardu X.400 še vodi in vzdržuje mrežo, in hkrati zagotavlja storitve pretvornika za vstop v računalniške mreže z nestandardno tehnologijo kot je BITNET/EARN, APPA-NET in EUNET. To vozlišče je povezano z 200.000 računalniki po vsem svetu.
c)	Mreža YUNAC je edina računalniška mreža iz Jugoslavije registirana v ZDA (v mreži Intemel, ki je nekakšen dežnik ostalim mrežam ZDA). To pomeni, da za uporabnike iz akademskih ustanov opravlja naloge administratoija mreže in dodeljevanja naslovov X.400.
d)	Vzpostavljeni so temelji za izdelavo Elektronskega imenika mreže po standardu X.500 in vključitev le-tega v centralni evropski elektronski imenik, ki se gradi v Bruslju v okviru COSINE.
e)	Vozlišče YUNAC je povezano z mednarodno mrežo X.25, ki je bila zgrajena na udeležence projekta COSINE. Vstopno vozlišče te mreže (1X1 — International X.25 Infraslructure) je locirano v ljubljanski pošti in je hkrati povezano z domačo javno mrežo za prenos podatkov JUPAK.
Delo na implementaciji mreže COSINE je pospešeno, ker gre projekt h koncu, doma pa zaradi neurejenega finansiranja (Slovenija ni prispevala skoraj nič za delo na projektu v zadnjih dveh letih) že postaja vprašljivo, prav tako pa tudi vzdrževanje dosežene ravni storitev, na primer elektronske pošte in upravljanje mreže ter vse nadaljnje delo na projektu. Doslej je bil denar za to zagotovljen v Zveznem skladu za tehnološki razvoj Jugoslavije (Matičev fond), v letu 1991 pa ni zagotovljenih nobenih virov.
BORKA JERMAN-BLAŽIČ
oken v bivalnih prostorih doseže idealne pogoje za bivanje tudi poleti. V prihodnje pa bo pravilno regulacijo temperature v steklenjaku dosegel tudi z ozelenitvijo z drevjem (brezami) pred steklenjakom.
•
Končanova hiša je z zunanje strani izolirana s 7,5 centimetrov debelimi kombi ploščami na katere je nanešena fasada (te-ranova). Notranje predelne stene so zgrajene iz 10 centimetrov debelih opek siporeksa. Stropovi v kleti in v pritličju so izolirani z 12 centimetrov debelimi AB ploščami. Podi v bivalnih prostorih pa so iz 4 do 5 centimetrov debelih plošč stiropora, nanj pa je položen 5 centimetrov debel sloj estriha. nanj pa lamelni parket in keramič-
ne ploščice. Mansardne stene in zgornja stropna plošča so izolirane s tervolom in novotermom. Tako zgornji del stropa kot tudi podstrešne stene so zaščitene z alu-folijo in strešno lepenko. Vsa okna so zastekljena z dvojnim termopan steklom.
V preteklih letih so pri Končanovih vseh 150 kvadratnih metrov bivalnih površin ogrevali z drvmi in premogom, lansko kurilno sezono pa so se preusmerili na kurilno olje. V enem letu so ga za ogrevanje celotne hiše porabili približno 1300 litrov, medtem ko sanitarno vodo ogrevajo preko štirih sončnih kolektorjev, ki so nameščeni na steklenjaku.
FRANCI DOVČ
: -M:
•'SKifS-

Končanova hiša v Vrhpolju pri Kamniku je ena izmed redkih solarnih hiš pri nas (foto: Igor Modic)
DELOVA AKCIJA
IŠČEMO
NAJBOLJ VARČNO HIŠO NA SLOVENSKEM
V sodelovanju s strokovnjaki Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij (ZRMK) iz Ljubljane, Fakultete za strojništvo in Oddelka za arhitekturo pri Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo in pod pokroviteljstvom Sekretariata za energetiko Republike Slovenije razpisujemo v uredništvu Delove priloge Znanje za razvoj
nagradni natečaj
za najbolj varčno zgrajeno hišo na Slovenskem
Na natečaj se lahko prijavijo vsi lastniki novih ali prenovljenih stanovanjskih hiš v Republiki Sloveniji, ki sodijo, da so njihovi objekti nadpovprečno energetsko varčni, in ki so jih pripravljeni javno predstaviti.
VARČNAHIŠA NA SLOVENSKEM
Lastnik hiše, ki bo po oceni naše strokovne komisije razglašena za najbolj varčno, bo nagrajen s povračilom svojih lanskoletnih povprečnih energetskih stroškov za ogrevanje hiše — in to v naslednjih petih letih.
Štirje lastniki drugih najbolj varčnih ocenjenih hiš bodo nagrajeni s povračilom lastnih energetskih stroškov za dve leti.
Vse nagrade prispeva Republiški sekretariat za energetiko
Podrobnejši razpisni pogoji so bili objavljeni v prilogi Znanje za razvoj (13. februarja letos.)
Prijave s priloženimi fotografijami hiše pošljite na naslov: DELO — priloga Znanje za razvoj, Titova 35, 61000 Ljubljana (za nagradni natečaj).
Uredništvo priloge Znanje za razvoj
Klimatske spremembe - Klimatske spremembe - Klimatske spremembe - Klimatske spremembe - Klimatske spreme
» Klimatske spremembe - vzroki zanje in ocene njihovih vplivov na živi svet v prihodnje
Klima se je spreminjala tudi v preteklosti, človek vpliva le na intenzivnost teh sprememb
O vremenu in klimatskih razmerah govorimo pogosto. O teh pojmih smo slišali v času šolanja precej, vendar jih nekateri le nejasno in megleno ločijo. Dandanes govorimo tudi o klimatskih spremembah, vzrokih, zaradi katerih nastajajo, in zlasti o vplivih na življenje človeštva, ki jih bodo povzročale. V geološki zgodovini Zemlje so klimatske spremembe povzročali naravni pojavi, v novejšem času pa pri tem sodeluje tudi človek s svojimi gospodarskimi aktivnostmi. Če želimo objektivno razpravljati o klimatskih spremembah in njihovih vplivih, moramo poprej podrobneje odgovoriti še na nekaj drugih vprašanj: Kaj razumemo pod pojmom klima, katere so fizikalne osnove, ki vplivajo na njeno oblikovanje in kaj vpliva na spremembe teh osnov in s tem povzroča klimatske spremembe?
Spremembe klimatskih razmer planeta Zemlje v širšem smislu so posledica spremenjene energijske bilance med vesoljem in Zemljo. Ta je lahko posledica astronomskih dejavnikov, ki vplivajo na moč sončnega obsevanja gornje meje atmosfere (Milankovic 1940) in transmisijskih lastnosti atmosfere za sončno in dolgovalovno sevanje ter spremembe ledenih in snežnih, kopnih in vodnih površin, kar ima za posledico spremenjeni cirkulaciji oceanov in atmosfere. Vse skupaj pa se odraža na spremenjenih temperaturnih razmerah, na spremenjenem padavinskem režimu, na dvigu morske gladine in na še marsičem drugem.
Klimatski modeli, ki naj bi služili razlagi klimatskih sprememb oziroma njenih nihanj in napovedim klime v bodočnosti, so glede kompleksnosti in prostorskih dimenzij zelo zamotani in obsežni. (Slika 1). Vsebujejo številne parametre in številne podsisteme z zelo različnimi karakterističnimni časi, med katerimi vsi odnosi še niso do podrobnosti znani. Pa tudi njihove rezultate je zaradi velike časovne in prostorske variabilnosti težko preveriti z opazovanji.
Klimatske razmere kot tudi klimatske spremembe imajo velik vpliv na vse človekove dejavnosti, ki se odvijajo na prostem, kot sta to zlasti kmetijstvo in gozdarstvo pa tudi na tiste, ki sc odvijajo v zaprtih prostorih, saj je klima v njih odvisna od klime na prostem. Zato je poznavanje klimatskih razmer in klimatskih spremembe izredno pomembno za vse gospodarske dejavnosti sveta v celoti.
Pojem klime
Pod pojmom klima razumemo »značilnosti vremena nad kakim območjem v daljšem časovnem obdobju (praviloma 30 let),* kot preberemo v Meteoroškem terminološkem slovarju, ki je izšel v preteklem letu v Sloveniji kot skupna publikacija Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Društva meteorologov Slovenije. Definicij klime pa v literaturi lahko najdemo še celo vrsto. Iz vseh pa razberemo, da so v njih vključene prostorske in časovne dimenzije kot neodvisne in meteorološki ali vremenski elementi kot odvisne spremenljivke.
Pregled povezav prostorske in časovne skale z raznimi meteorološkimi pojavi v atmosferi. kot so: turbulenca, oblaki, nevihte. lokalni vetrovi in anticikloni, nam nazorno prikazuje shema Smagorinskega (1974): mikro-, lokalno, mezo- in makro-vreme, povezuje z velikostjo prostorske skale 100 m, 1000 m 10 do 100 km in 1000 km in časovno skalo od sekunde do leta. Glede na zahtevo po obravnavi vremena v daljšem časovnem obdobju, ki jo postavlja klima, moramo to shemo nekoliko do-
polniti. Kot zelo primeren se izkaže prikaz. ki so ga izdelali Delcourt in sod. (1983). Ti avtorji povezujejo nekoliko večjo prostorsko in znatno daljšo časovno skalo vplivov motenj v okolju kot so tektonski premiki, ledene dobe, nihanja klime, človeško aktivnost, in podobno z biološkimi reakcijami, živega sveta kot so: evolucija življenja, spremembe ekosistemov, tekmovanja raznih ekosistemov in njihovo produkcijo in drugimi manj obsežnimi.
Klimatski dejavniki
Dejavnike, ki oblikujejo klimo posameznih območij na Zemlji lahko razvrstimo v pet skupin: sončno obsevanje, tran-smisijske lastnosti atmosfere, lastnosti zemeljske površine, cirkulacija oceanov in atmosfere ter relief. Za klimatske razmere Zemlje kot celote so seveda odločilne njene sevalne značilnosti, ki odločajo o njeni energijski bilanci glede na vesolje oziroma Sonce. V dolgih obdobjih zgodovine Zemlje se je med klimo, tlemi in vegetacijo izoblikovalo nekakšno kvazi ravnovesno stanje, v značilnih klimatskih pasovih najdemo značilne tipe tal in značilno rastlinstvo.
Časovna dimenzija klime, ki sledi iz definicije, je vprašljiva, pa čeprav jo je postavila Svetovna meteorološka organizacija. Iz opazovanj vemo, da je značilnost obdobja 1931 — 1960, da je bilo relativno toplo. Daljša nihanja klime povezujemo s potjo Zemlje okoli Sonca in njegovo aktivnostjo ter z navadno neregularnimi spremembami na Zemlji. Nihanja temperature Zemlje v geoloških dobah kažejo, da ta ni nikdar bila konstantna in je zato malo verjetno pričakovati, da bo konstantna sedaj (Slika 2).
Energijska bilanca sistema atmosfera — Zemlja
Energijska bilanca Zemlje je odvisna od sončnega sevanja in od dolgovalovnega sevanja Zemlje in atmosfere, ki odhaja v vesolje. Gostoto toka sončnega sevanja na vrhu atmosfere, ki predstavlja input energije v naš sistem atmosfera — Zemlja, preprosto popišemo s solarno konstanto, ki znaša 1353 Watov na kvadratni meter, popis dolgovalovnega sevanja Zemlje in atmosfere, ki predstavlja output energije iz sistema pa ni tako preprost. Le del dolgovalovnega sevanja zemeljske površine odhaja skozi okno v atmosferi v vesolje. V drugih valovnih dolžinah je popisovanje tega toka zelo zapleteno. Njegov učinek pa je tak, da vlada v prizemni plasti zraka temperatura okrog 15°. Če atmosfere in njenega blažilnega učinka ne bi bilo, bi bila temperatura na Zemlji okrog —18° C!
Transmisijske lastnosti atmosfere
Nazoren pregled absorpcijskega spektra atmosfere, ki odloča o tem, je prikazan po Fleaglu in Busingerju (1963) (Slika 3). Naj pri tem opozorimo, da so za absorpcijo tako sončnega kot dolgovalovnega sevanja pomembni le tri in več atomni plini, ki jih je v atmosferi razmeroma zelo malo: še največ je vodne pare — do 4 odstotke, CO, je okoli 350 ppmv, metana 1,7, dušikovih oksidov 0,31 ozona 0,06 ppmv, kloroflu-oroogljikov (CFC) in drugih pa še znatno manj.
Ti plini stopajo s sončnim in dolgovalovnim sevanjem v energijsko izmenjavo s svojimi rotacijskimi spektri ali pa delujejo kot katalizatorji in posledica tega je tako imenovani učinek tople grede. Ta je posledica dejstva, da prihaja sončno sevanje razmeroma neovirano do zemeljske površine in jo segreva. Dolgovalovno sevanje zemeljske površine in atmosfere sa-
gi zgodovini Zemlje povzročali velike in pogostne klimatske spremembe. Ločimo jih v dve veliki skupini: ekstraterestrične in terestrične.
Ekstraterestrični:
1.	Pot Zemlje
(Rotacija, revolucija, nagib osi, nihanje polov)
2.	Solarna konstanta
3.	Nemirno Sonce (pege, pertuberance)
4.	Rotacija Sonca
5.	Pulzacija Sonca
6.	Sevanje Lune in drugih nebesnih teles
7.	Kozmično sevanje
8.	Meteoriji, meteoriti
9.	Sile, ki dodatno občasno vplivajo na Sončni sistem
Terestrični:
1.	Prepustnost atmosfere
(Aerosol, plinaste primesi, vulkanski izbruhi, požari)
2.	Oblačnost
3.	Cirkulacija v atmosferi
4.	Orografija, gibanje kontinentov
5.	Oceanska cirkulacija
6.	Spremembe slanosti morja
7.	Tip in stanje zemeljske površine
8.	Zaloge ledu
9.	ANTROPOGENI VPLIVI 10. Stohastični procesi
V prve spada spreminjanje solarne konstante, ki je posledica aktivnosti na Soncu in razdalje Sonce—Zemlja, v drugo pa poleg geološkega spreminjanja površin, in topografije Zemlje zlasti erupcije vulkanov, ki bruhnejo velike količine aerosola raznih velikosti in sestava ter velike količine raznih plinov v atmosfero. Tam se zlasti aerosol majhnih dimenzij lahko zadržuje tudi nekaj desetletij in zajame zaradi atmosferske cirkulacije velik del hemisfere.
Znane so povezave vulkanskih izbruhov s temperaturnimi sprerrtembami in napredovanjem oziroma nazadovanjem ledenikov v Evropi. Erupcija Krakatoa v letu 1883 naj bi po oceni Budika in sod. (1988) povzročila padec temperature severne hemisfere za 0,5° C. Podobne vendar prostorsko manj obsežne učinke imajo gozdni požari in peščeni viharji v puščavah.
Modeliranje klime
Modeliranje klime je zelo zapleteno in težavno. Gre za povezovanje podsistemov, ki jih sestavljajo stratosfera, troposfera, kopno, led na kopnem, led na morju, gornja in spodnja plast morja ter snežna odeja. Vsak od teh podsistemov ima svoj karakteristični čas, njihov interval pa se rasteza od nekaj dni do nekaj sto let. (Slika 4). Če eden zaniha in je povezan z vsemi drugimi je vprašanje, kdaj se celotni sistem uravnovesi. Pri tem je potrebno upoštevati še dejstvo, da se v delovanjer vmešajo povratni vplivi, ki nekatere klimatske spremembe krepijo in druge zmanjšujejo.
Tako zaledenitve površin pospešujejo na-daljne ohalditve prek povečanja albeda zemeljske površine za faktor pet do deset. Otoplitve pa prek povečane evapotranspiracije povečajo stopnjo oblačnosti, ki večino sončnega obsevanja odbije v vesolje in prepreči njegov dostop do zemeljske površine ter s tem vpliva na zmanjšanje otoplitve.
Prognoze dejavnikov
Kvantitativne prognoze človeških dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje klime, predstavljajo jih predvsem emisije tro- in več-atomskih plinov, kot so CO,, metan, NOx, CFCi in drugi ter spremembe zemeljske površine in njene rabe, so za prihodnje stoletje v precejšnji meri znane.
Koncentracija C02 je sedaj 350 ppm, v nekaj prihodnjih desetletjih naj bi eksponentno
SHEMATSKI PRIKAZ KOMPONENT KLIMATSKEGA SISTEMA S SPREMEMBAMI ZUNANJIH {—IN NOTRANJIH PROCESOV (t~^»).(US GARP Commity, 1974)
Nov elektronski mikroskop
Z novim elektronskim mikroskopom CETEM. ki so ga izdelali v Veliki Britaniji. je mogoče opazovati predmete, velike le 0,3 nanometra. Novo tehnologijo za mikroskopsko opazovanje je odkril dr. Gordon Parkinson iz raziskovalnega centra družbe British Petroleum iz Sunburyja pri Londonu.
Prvega izmed 400-kiIovoltnih elektronskih mikroskopov so izdelali na oxfordski univerzi. Znanstveniki bodo z njim proučevali vzorce, katerih premer je manjši od milijardinke metra. Čeprav instrument še izpopolnjujejo, je povečava že zdaj tolikšna, kot če bi teniško žogico spremenili v zemeljsko kroglo. Dr. Parkinson je prepričan, da je že zdaj rekordno povečavo mogoče še izboljšati.
Druga prednost Parkinsonovega mikroskopa je možnost proučevanja in analiziranja vzorcev v plinskem okolju. Pri opazovanju z drugimi elektronskimi mikroskopi morajo biti primerki v vakuumu.
me pa je pri prehodu skozi atmosfero močno absorbirano. V vesolje odhaja le del sevanja zemeljske površine skozi »okno« v atmosferi in sevanje zgornjih plasti stratosfere. Pri tem je potrebno poudariti, da se spektri posameznih plinov povsod ne prekrivajo in so zato tudi plini, ki jih je znatno manj kot je C02, za absorpcijo dolgovalovnega sevanja zelo pomembni; ena molekula metana ima na primer tak učinek kot ga ima 25 molekul C02!
Klimatske spremembe
Vprašanje klimatskih sprememb se v zadnjem času veže predvsem na spremenjene transmisijske lastnosti atmosfere, ki so posledica porasta koncentracij teh plinov v atmosferi. Ta porast pa je vsaj deloma tudi posledica človekove aktivnosti. Ta se odraža predvsem v vedno večjih potrebah po energiji, ki jo večinoma pridobivamo z zgorevanjem fosilnih goriv, v povečani rastlinski in živalski proizvodnji ter v spreminjanju lastnosti zemeljske površine.
Na energijsko bilanco Zemlje pa vplivajo tudi številni naravni procesi, ki so v dol-
narastla na dvakratno vrednost. Ocena izhaja iz porabe energije iz fosilnih goriv. V letu 1985 naj bi bila ta poraba 190 EJ (10-I8J) v letu 2025 pa naj bi po enem od scenarijev EPA narastla na 585 EJ! Ta porast naj bi prispevali predvsem nerazviti, kjer naj bi se poraba energije kot osnova razvoja početverila (Kahn 1990), v razvitem svetu pa naj bi nadaljnji razvoj temeljil predvsem na povečani učinkovitosti njene izrabe.
Kljub povečanju učinkovitosti izrabe energije pa porasta njene porabe ni mogoče ustaviti. V deželah tretjega sveta bo število prebivalstva od leta 1985 do leta 2025 narastlo skoraj za 90 odstotkov. Porastla bo tudi poraba energija in emisija CO,. Klasičen primer za to je Kitajska. Sedaj prispeva 550 milijonov ton ogljika v obliki CO- oziroma 10 odstotkov letne emisije v atmosfero iz fosilnih goriv. V letu 2025 naj bi se ta količina početvorila. Povečevanje števila ljudi je torej največkrat povezano s povečano porabo energije oziroma s povečanjem emisij CO>.
Na drugi strani moramo oceniti tudi ponore CO,- Te predstavljata rastlinstvo in oceani. Glede na spremembe pri rabi tal in spremenjene lastnosti površine oceanov je očitno, da med viri in ponori CO, ni ravnovesja. Trenutna emisija ogljika v atmosfero je 6 Gt na leto, 56 odstotkov te količine se kaže kot
porast CO, v njej, ostalih 44 odstotkov pa porabita morska in kopna biosfera. Goudria-an (1990) ocenjuje, da so verjetno površine oceanov največji ponor C02, čeprav njihove globlje plasti tega plina kot tudi karbonatov in bikarbonatov vsebujejo znatno več. Tudi kopna biosfera predstavlja neto ponor ogljika do 1 Gt na leto. Njegova koncentracija v atmosferi pa kot rezultat virov in ponorov raste eksponentno.
Z razumno že danes dosegljivo tehnologijo bi razviti svet lahko izboljšal učinkovitost izrabe energije za 3,5 odstotka letno v naslednjih 20 do 40 letih. Če bo nacionalni produkt v razvitih deželah rastel le 2,5 odstotka letno bo tako pri izboljšani učinkovitosti zmanjšana poraba fosilnih goriv za 1 odstotek. To bo morda pogojevalo zmanjšan porast koncentracij C02, ki naj bi znašal le 1 odstotek letno.
Metan je plin, katerega koncentracija v atmosferi tudi prispeva k učinku tople grede. Strokovnjaki ocenjujejo, da prihaja v atmosfero več kot 500 milijonov ton metana letno. Vire predstavljajo močvirja, smetišča in gnojišča, riževa polja, izdihi prežvekovalcev ter prebava termitov. Trenutna koncentracija je 1,65 ppm, v zadnji dekadi pa linearno raste za 1 odstotek letno. Podatki dobljeni s paleokli-matskimi raziskovalnimi metodami dokazujejo, da koncentracija tega plina stalno narašča že nekaj sto let. Eden od zvrokov je morda porast površin riževih polj na svetu. Ker nastaja metan tudi v vampih prežvekovalcev, ena krava odda dnevno 1201 metana v atmosfero, število živali pa raste, je porast koncentracije metana v atmosferi vsaj do neke mere razumljiv.
Dušikovi oksidi prav tako prispevajo k učinku tople grede. V atmosfero prihajajo iz tal kot posledica nitrifikacije gnojil pod aerobnimi pogoji in denitrifikacije iz tal nasičenih z vodo. S porastom porabe gnojil po drugi svetovni vojni raste koncentracija NO, v atmosferi za 0,2 odstotka letno. K temu
Klorofluoroogljiki (CFC) prihajajo v atmosfero pri proizvodnji plastičnih mas in iz raznih razpršilnih doz in hladilnih naprav. K klimatskim spremembam prispevajo neposredno in posredno. Neposredno vplivajo na temperaturne spremembe, posredno pa na spremenjene koncentracije ozona v atmosferi in na njegovo razporeditev v njej. Značilnost CFC plinov je, da delujejo kot katalizatorji na razpad ozona v stratosferi. Pri tem se koncentracija ozona v stratosferi zmanjšuje, v troposferi pri tleh pa povečuje (Slika 5).
Neprijetna lastnost CFC plinov je, da imajo dolgo življenjsko dobo — okrog 100 let. Tudi če bi jih takoj prenehali uporabljati bo učinek tistih, ki so že v atmosferi, še dolgo prisoten. Ker jih v praksi ni mogoče nehati uporabljati v trenutku, so se številne države sporazumele, da zmanjšajo njihovo proizvodnjo tako, da bo njen letni porast le 1,5-odstoten.
K skupnemu učinku tople grede na temperaturne spremembe Zemlje prispevajo posameznih plini tako kot kaže slika: polovico (1,5°C) prispeva C02 drugo polovico pa vsi drugi plini skupaj (slika 6).
Na spremembo energijske bilance Zemlje vpliva tudi spremenjena raba tal. Z njeno spremembo se spreminja njen albedo in zaradi njega tudi temperatura zemeljske povšine. Zmanjševanje gozdnih površin v tropih in drugje prispeva 20 do 30 odstotkov emisij C02. Tip vegetacije vpliva prek svoje evapotranspiracije na različno delitev energijskih tokov. Poprečna temperatura gozda opoldne je lahko 25°C v primerjavi z vrednostjo 35°C nad travo ob enakih vremenskih razmerha.
V svetu sc raba tal močno spreminja. V velikih razmerah se zmanjšujejo površine, ki jih pokriva gozd, zlasti v tropskih predelih južne Azije, bazenu Amazonske in centralni Afriki. Leta 2000 jih bo za 40 odstotkov manj kot leta 1980. Spremembe rabe tal so zaznavne tudi v Evropi, kjer smo samo v Sloveniji izgubili okrog 7 odstotkov kmetijskih zemljišč v petnajstih letih (Sunčič 1983).
Spremenjena raba tal je lahko posledica človekovih posegov ali pa tudi posledica naravnih procesov. Erozija tal in zaporedje rastlinskih združb spremenijo lastnosti zemeljske površine. Te procese pa lahko sprožijo razni geološki pojavi ali pa tudi klimatske spremembe same. Višje temperature, spremenjen padavinski režim, regionalno pomanjkanje vode povezano s sušo lahko spremeni sedanja kmetijska območja v puščavo.
Dvodimenzionalne klimatske spremembe
Do sedaj smo govorili o Zemlji kot celoti. Sevalna bilanca pa je različna po posameznih geografskih širinah. Od ekvatorja do nekako 35° severno in južno se pojavlja suficit, od teh geografskih širin dalje pa deficit. Za izravnavo skrbita cirkulacija atmosfere in oceanov. Pri zvišani temperaturi Zemlje kot celote se tudi ti dve spremenita.
Cirkulacija atmosfere se odraža v valovanju polarne fronte. Na severni hemisferi se ta počasi pomika proti severu in kaže večje amplitude. Opazovane višje temperature zraka pri tleh in nižje na višinah spodnje stratosfere kažejo na povečano labilnost atmosfere. Rezultat tega so spremenjene padavinske razmere ter vremenske ujme, vetrovi, nalivi, poplave. Britanski znanstveniki so ugotovili, da je bilo na svetu v zadnjih tridesetih letih za 30 odstotkov več hudih neurij, za 50 odstotkov poplav in za 300 odstotkov več hudih suš kot poprej. Podobne pojave opazimo tudi pri nas v zadnjih desetletjih, čeprav jih ne moremo dokazati kot statistično značilne. Indikacijo spremenjene oceanske cirkula-
cije na svetu pa lahko najdemo v izostanku morskega toka EL Nino ob perujski obali.
Opazovanje klimatske spremembe
Analiza temperaturnih podatkov sveta za obdobje 1880 do 1985 kaže zelo zanimiv trend (Slika 7). Prvi porast na celem planetu je izrazit od leta 1920 do leta 1960, drugi pa od leta 1965 naprej. Ta porast je bolj izrazit na severni polobli kot na južni. Posebej so prikazani podatki za vse postaje in za tiste pri katerih so mesta izvzeta. Dokazano je tudi, da so bila najtoplejša leta v celotni opazovalni dobi v osemdesetih letih.
Tudi analize temperaturnih opazovanj v Sloveniji, ki jih je opravila Kajfež-Boga-tajeva (1991), kažejo trend k otoplitvam. Meritve temperature zraka tečejo v Sloveniji že od leta 1850. Povprečne letne temperature zraka izračunane na podlagi teh podatkov sicer močno nihajo iz leta v leto, vendar naraščajo za 0,73°C na 100 let. Morda bi morali to vrednost zmanjšati za vpliv mesta, ki je gotovo tudi zaznaven, toda trend je jasen: kažejo ga tudi prikazi drsečih poprečij za 11 letno in 69 letno obdobje. Zlasti zadnje zelo nazorni govori o dvigu poprečnih letnih temperatur zraka v zadnjih letih.
Znani so še nekateri drugi podatki. Tako se zaradi dviga temperature že dviguje gladina oceanov, v zadnjih sto letih za 10 cm in zaradi spremenjenih ekoloških razmer se zmanjšuje število rastlinskih vrst na svetu.
Pričakovane klimatske spremembe v naslednjem stoletju
Študij klime v dolgi dobi zgodovine Zemlje, ki jo omogočajo razne raziskovalne metode, uporaba rezultatov tega študija in sodobnih računalniških modelov, ki poskušajo kvantitativno zajeti vse dejavnike, ki klimo oblikujejo, nam omogoča oceniti nekatere klimatske spremembe v prihodnjem stoletju. (Eden takih modelov je tudi Globalni Klimatski Model Svetovne Meteorološke Organizacije).
Številni modeli (7 priznanih) so si edini, da lahko pričakujemo, dvig globalne temperature zraka pri tleh, tudi če upoštevamo feed back oceanov za 1,2 do 1,3°C, ko se bo koncentracija C02 podvojila. Če pa ne upoštevamo povratnih vplivov (spremembe oblačnosti, vpliv oceanov in podobno) dajo modeli še znantno večje razlike: največjo 4,5, najbolj verjetno 2,5 in najmanjšo 1,5°C. Podvojitev koncentracije CO; oziroma ekvivalentnega vpliva vseh plinov tople grede v atmosferi je pričakovati med leti 2015 in 2050 najveijetneje pa pred letom 2030 pri linearni in pri počasni eksponenti rasti.
Dvig temperature bo dvakrat večji v polarnih območjih kot v ekvatorialnih pozimi in znatni manjši v nižjih geografskih širinah v topli polovici leta. Pozimi je pričakovati leta 2050 dvig povprečne globalne temperature za 1,7 dq.2,8, poleti pa do 1,7°C.
Spremenjene bodo tudi padavinske razmere. Ocenjujejo, da se bo količina padavin na Zemlji v povprečju dvignila za 7 do 11 odstotkov. Vendar raziskovalci o tem niso tako enotni kot so pri oceni temperature. Številni modeli predvidevajo, da bodo žitnice severne hemisfere kot so Ukrajina in sloviti »Corn belt« v Severrii Ameriki, bolj suhe kot sedaj zlasti spomladi in poleti.
• Kratka ocena klimatskih razmer severne hemisfere za obdobje, ko bo učinek plinastih primesi zraka enak tistemu dvakratne količine ogljikovega dioksida glede na predindustrijsko ero, kot jo dajejo svetovni klimatski modeli.
KLIMA 2 x C02 obdobje
2040-2060
Temperatura:
zima topleje
sever	+5—10°C
jug	+4-5
poletje
sever	+2—5
jug	+2—6
padavine: poletje
ni soglasja med modeli zima
povečanje v mnogih modelih Vodna vsebina tal poleti: verjetno znatna znižanja toda velika rashaja-nja med rezultati raznih modelov Variabilnost — ekstremi Več nevihtnih pojavov Več ekstremno vročih dni (Verjetno) več suš poleti (Verjetno) več poplav pozimi in spomladi
Spremenjene ekološke razmere — onesnaženost zraka, koncentracija CO,, temperature in padavine bodo vplivale na zmanjšanje števila rastlinskih vrst za kakih 20 odstotkov. Spremenjena pa bo tudi kmetijska produkcija. Ni nujno, da ne bo več kot bi pričakovali. Ena od ocen je ta, da bo pridelek zmanjšan za 10 odstotkov, če se bo temperatura dvignila za 2°C. Tudi modelne raziskave dr. Kajfež-Bogatajeve z domačimi modeli kažejo, da bo manjša. To bo seveda izziv za genetike in druge, ki bodo oblikovali nove rastlinske sorte že sedaj, da ne bomo čakali na evolucijo.
Na koncu ne smemo pozabiti na karakteristični čas, ki je pri naših obravnavah vse prepogosto le človeško življenje. Če v tem času ne bo izjemno močnega vpliva vulkanov ali drugih naravnih procesov lahko pričakujemo v naslednjih desetletjih, da bo učinek tople grede postal vse močnejši. Zemlja bo toplejša, kot je bila kdajkoli in padavinski režim bo v številnih območjih drugačen kot je dandanes.
Oboje bo v temeljih spremenilo produkcijo v kmetijstvu in gozdarstvu, in bistveno vplivalo na vodno gospodarstvo. Pri tem ne smemo pozabiti vpliva dviga gladine oceanov — v zadnjih 100 letih se je dvignila za 10 cm — ki bodo v nekaj sto letih preplavili četrtino prebivalstva, ki živi na njihovih obalah. Klimatske spremembe, ki jih povzroča poleg narave tudi človek bodo tako v ne zelo daljni bodočnosti močno vplivale na življenje in razvoj človeštva v celoti.
ANDREJ HOČEVAR
150	125	100	75	50	25	O
TISOČLETJA OO SEDANJOSTI V PRETEKLOST
Slika 2
VALOVNA DOLŽINA SEVANJA (lim)
Absorptivnost plinastih primesi v atmosferi glede na valovno dolžino
Slika 3
Spremembe na Soncu

-► Premiki kontinentov

—► Tvorba gorovij
◄-------\y^Z[---------► Kopni led
•4—1	[—)>•	Gibanje Zemlje
Vegetacija	◄—)^9dl—*■
Globina oceanov -4-------jgs^J—►
Ledeniki	<---DCC1—*
Morski led	<---jjskgj ►
Zgornja plast oceanov	<—LsssJ----*
Atmosfera
HUJ-
Snežna odeja

_1___________L
iK)9 io8 107 io6 K)5 104 103 io2 io1 io° icr’ io-2
STAREJŠE OD ZEMLJE
Slika 4
KARAKTERISTIČNI ČAS (LETA)
TEMPERATURA ZRAKA
u
trsposleri ilriloifiri
CFC H
CFC E
ulili
PREDVIDEN PORAST TEMPERATURE DO LETA 2030
Slika 6
r-
LJUBLJANA, 20. MARCA 1991
ZNANJE ZA RAZVOJ
STRAN 15
• Slovenska seizmologija med JE Krško In HE Golica (3)
Ponovne ocene potresne nevarnosti le ob boljših vhodnih podatkih
V času projektiranja in izgradnje jedrske elektrarne Krško je bil v Jugoslaviji v veljavi Pravilnik o začasnih tehničnih predpisih za grajenje na potresnih področjih (Uradni list SFRJ, 39/1964 in 50/1964). Jedrskih elektrarn pravilnik ni posebej omenjal, je pa za »zgradbe, katerih porušitev bi lahko izzvala nadaljnje katastrofalne posledice«, predvideval projektno potresno stopnjo, kije bila za stopnjo višja od siceršnje vrednosti v seizmološki karti. Ker je bilo območje Krškega v takrat veljavni seizmološki karti v 8. stopnji po potresni lestvici MCS, bi bila torej projektna stopnja 9 MCS. Tej stopnji je prirejen povprečen maksimalni pospešek 0,1 g. Postopek, ki ga je predpisoval pravilnik, je upošteval še nekatere dejavnike, ki bi to vrednost nekoliko povečale, bila bi pa še vedno vsaj pol manjša od vrednosti za površje lokacije, ki je bila dobljena po precej zahtevnejši poti.__________________________________
V	svetu so se v času načrtovanja JE Krško s potresno varno gradnjo jedrskih elektrarn ukvarjali predvsem v ZDA in na Japonskem. Inštitut za potresno inženirstvo in inženirsko seizmologijo (IZIIS) iz Skopja je metodo, ki je bila takrat uveljavljena v ZDA, uporabil na primeru naše prve jedrske elektrarne. To metodo, ki daje verjetnostno oceno vrednosti projektnih parametrov predvsem na podlagi statističnih podatkov o preteklih potresih in o seizmotektoniki ozemlja, uporabljamo z določenimi dopolnitvami še danes. Na kratko in poenostavljeno sem jo opisal v prvem delu in deloma v drugem delu na primeru pregrade.
Razvoj potresno varnega projektiranja jedrskih elektrarn v ZDA še vedno skrbno spremljamo tako v praksi kot v pravno normativnem pogledu. Vsaj okvirno urejata te zadeve poleg že omenjenega pravilnika za visoko gradnjo (Uradni list SFRJ, 31/198 I z dopolnitvami) še Pravilnik o pogojih za lokacijo, graditev, poskusno obratovanje. zagon in uporabo jedrskih objektov (Uradni list SFRJ, 52/1988) in Pravilnik o izdelavi in vsebini varnostnega poročila in druge dokumentacije, potrebne za ugotavljanja varnosti jedrskih objektov (Uradni list SFRJ, 68/1988).
Kako so določili projektne potresne pospeške za JE Krško?
IZIIS je dokončal svojo prvo raziskavo potresnih vplivov na lokaciji jedrske elektrarne Krško februarja 1974. 1. (NEK, Istraživanja dejstva zemljotresa na lokaciji elektrarne, Knjiga I in II, IZIIS, Skopje, Febr. 1974, Izvještaj br. OIS 74-2). V njej je za horizontalni pospešek nihanja površja lokacije za primer lokalnega maksimalnega potresa dana vrednost 0,45 g. Za pospešek projektnega potresa so predlagali polovico te vrednosti, torej 0,225 g. Pospeški oddaljenega potresa naj bi dosegli le 50 odstotkov teh vrednosti.
V	času projektiranja jedrske elektrarne Krško je bila v Evropi deloma že uveljavljena potresna lestvica MSK, ki prireja 9. stopnji maksimalni pospešek 0,4 g; ta vrednost pa je že blizu vrednosti, ki jo je dala IZIIS-ova študija.
Ce pogledamo danes veljavne seizmološke karte za razne povratne dobe potresov, vidimo, da je območje Krškega za potrese s povratno dobo 1000 let v 9. stopnji MCS. za povratno dobo potresov 100 let pa v območju 8. stopnje MCS. Ker se v praksi poslužujemo lestvice MSK, prirejamo 9. stopnji v povprečju maksimalni pospešek 0.4 g, 8. stopnji pa 0,2 g. Prvi res približno ustreza projektnemu pospešku za maksimalni potres, drugi pa projektnemu pospešku za projektni potres. Vrednosti v seizmološki karti veljajo za srednja tla, zato se tudi po tej plati lahko bolj ali manj razlikujejo od vrednosti, ki so dobljene s podrobnimi raziskavami lokacije in njene okolice.
Vse to so bile vrednosti za površnje lokacije. Pod površjem je pospešek navadno manjši. (Območje obravnavanja je seveda dovolj daleč od potresnega žarišča tudi v primeru lokalnega potresa.) Za koto temeljenja reaktorske zgradbe oziroma, za globino 19 m je dobil IZIIS za pospešek maksimalnega potresa vrednost 0,25 g, za pospešek projektnega potresa pa je privz-vel polovico le vrednosti, to je 0,125 g (Arsovski, \1. Stojkovič, V. Mihailov, D. Petrovski, Summarv of the geological and seismological investigation of the nuc-lear power plant Krško location, IEEES (= IZIIS), Skopje, Febr. 1975, Report No. OIS 75-2).
Omenjeni študiji še ne uporabljata izrazov »maksimalni« in »projektni potres« ampak povzemata ameriško poimenovanje. Ameriški pravilnik za jedrske objekte uporablja za maksimalni potres izraz »safe shutdorvn earthquake« ali na kratko SSE (v obeh IZIIS-ovih študijah je namesto SSE izraz »design basis earthquake« oziroma DBE),za projektni potres pa izraz »operating basis earthquake« z okrajšavo OBE.
Poleg projektnih pospeškov so v študijah naštete registracije potresov z drugih območij, ki naj bi rabile za določitev spektralne sestave nihanja temeljnih tal ob lokalnem in oddaljenem potresu. To so zelo vprašljivi privzetki, ob pomanjkanju zapisov močnih potresov z raziskovalnega ozemlja pa ni bilo boljše rešitve.
Leta 1974 je na povabilo investitorja JE Krško (Savske elektrarne, Ljubljana in Elektroprivreda. Zagreb) prišel z Japonske takrat svetovno znani izvedenec za potresno varno projektiranje Kijoshi Malo (v spremstvu z mlajšim sodelavcem), da bi pregledal rezultate potresnih študij in dal svojo oceno projektnih parametrov. Njegova ocena pospeška maksimalnega potresa za globino temeljenja je bila 0,22 g, pospeška projektnega potresa pa 0,11 g-(K. Muto, Definition of earthquake design and recommendation for the aseismic design criteria for the nuclear povver plant Krško, YugosIavia, Muto Report 74-4-2, May 1974).
Strokovni svet za oceno primernosti kriterijev za potresno varno projektiranje in dimenzioniranje JE Krško, ki so ga sestavljali seizmologi, gradbeniki in drugi strokovnjaki iz Ljubljane, Zagreba, Skopja in Krškega, je na več sejah obravnaval problematiko potresno varnega projektiranja oziroma dane projektne pospeške. Zaklju-
ček 7. seje 26. junija 1974, ki so ga podpisali Sergej Bubnov in Viktor Turnšek iz Ljubljane, Jakim Petrovski iz Skopja in Dražen Aničič in Dragutin Cvijanovič iz Zagreba, je bil, da je treba objekte JE Krško dimenzionirati na maksimalno vrednost pospeškov 0,22—0,25 g, pri čemer je investitorju prepuščena izbira končne vrednosti znotraj tega razpona.
Po raznih podatkih in izjavah je bila za projektiranje privzeta vrednost pospeška 0,30 g za maksimalni potres.
Zakaj nezaupanje v pravilnost določitve projektnih parametrov?
Glede na gornje ugotovitve se postavlja vprašanje, čemu je prišlo do dvomov v pravilnost ocene potresne nevarnosti na območju jedrske elektrarne Krško in ustreznost izbire projektnih potresnih parametrov, in kaj je pogojilo razhajanja v pogledih in tudi javnih izjavah nekaterih strokovnjakov? Z razčiščevaihjem tega se med drugim ukvarja Komisija Skupščine Republike Slovenije za proučitev okoliščin izgradnje jedrske elektrarne Krško in posledic njenega obratovanja. Ker bo omenjena komisija pripravila izčrpno poročilo o svojih ugotovitvah, bom na kratko omenil le tri stvari iz ozadja dogajanja, ki so po mojem videnju glavni vzroki nesoglasij.
Prva stvar neposredno zadeva nesporazum glede vrednosti projektnega pospeška za maksimalni potres. Menim, daje glavni vzrok, ki vzbuja dvome v pospešek 0.3 g dejstvo, da se ta pogosto primerja z vrednostjo 0.45 g, čeprav velja slednja
raznih geologov o neotektoniki in seizmotektoniki ožjega in širšega območja jedrske elektrarne. Izhajam predvsem iz sedanjih meritev in potresne zgodovine, ki kaže, da se je to ozemlje večkrat razmeroma močno treslo.
Seizmotektonik Boris Sikošek omenja tri potrese 9. stopnje MCS (Zemljotres i ja, Exportpress, Beograd 1986), ki naj bi na območju Brežic in Krškega »obrušili okolišnje hribe, pregradili vodotoke in jim spremenili smer«. To naj bi se zgodilo leta 567, leta 1000 in leta. 1097. Starejši vir (Mišo Kišpatič, Potresi u Hrvatskoj. Rad Jugosl. akademije znanosti i umjetnosti, Zagreb, 1891) navaja za vse tri potrese skupaj kratko opombo iz beležke zgodovinarja Ivana Kukuljeviča Sakcinskega: »V južnih krajih Hrvaške in Kranjske strašni potresi, ki so porušili mnoge hribe in dali potokom drugo smer.«
Pri obravnavanju podatkov o »silnih potresih« in drugih nesrečah v letu 1000 je treba biti previden, saj so bili v Evropi še posebej takrat nagnjeni k pretiravanju. Bilo je to leto, v katerem naj bi prišel konec sveta. Stare podatke o potresih moramo tudi sicer obravnavati s pridržkom, še zlasti ko pretvarjamo slikovite opise v potresne stopnje. Zato je treba skrbno pregledati vse razpoložljive pisne vire in ohranjene materialne dokaze (poškodbe gradov, cerkva in drugih trajnejših gradenj in učinke v naravi).
Po zadnjem ovrednotenju seizmologa Vladimiija Ribariča so bili na območju Krškega (pa tudi Brežic) učinki izpričanih potresov največ 8. stopnje MSK. Kot sem
Znani potresi na širšem območju JE Krško, ki so jih čutili prebivalci.
za površje lokacije. Vrednost 0.3 g je postala sumljiva tudi zato, ker se je o tej ali približno taki številki govorilo, preden je bil znan rezultat IZZIS-ovega izračuna 0.25 g in Mutova ocena 0.22 g za pospešek na globini temeljenja. Angažiranje K. Muta nezaupanja ni zmanjšalo, ampak kvečjemu še okrepilo, saj je bolj ali manj prevladovalo prepričanje, da ga je investitor povabil zato, da bi ta kot svetovno priznani izvedenec za potresno inženirstvo in prebivalec dežele, kjer so ljudje »navajeni« na pogoste in močne potrese, ocenil potresno nevarnost na območju Krškega kot »nič posebnega« in dal razmeroma nizko oceno pospeška za maksimalni potres.
K zmedi v zvezi s projektnimi pospeški prispevajo še napačna razumevanja nekaterih meritev pospeškov nihanja tal z akce-lerografi. V zapisih potresnega pospeška (akcelerogramih) tu in tam izstopajo posamezne amplitude tresljajev pri razmeroma šibkih potresih. Gre za kratkoperiodno potresno nihanje, ki v nekaterih primerih doseže ali celo preseže pospešek 0.5 g brez kakršnihkoli potresnih učinkov na gradbenih objektih. Razmeroma velike hipne pospeške kratkoperiodnega potresnega nihanja so izmerili tudi že z akcelerografi, kijih je na jedrski elektrarni Krško in izven nje namestil IZIIS, ki instrumente tudi vzdržuje ter obdeluje in vrednoti merske podatke.
Druga stvar zadeva prerekanje okoli potresne dejavnosti in nedejavnosti geoloških prelomov. Ker nisem geolog, ne bom razsojal o nasprotujočih si prepričanjih
že povedal in kot je razvidno iz ustrezne seizmološke karte, pa lahko po verjetnostni oceni v povprečju na vsakih tisoč let pričakujemo tudi potrese 9. stopnje.
Šibki potresi so na tem ozemlju razmeroma pogosti in jih Seizmološki zavod Republike Slovenije od konca julija 1990 neprekinjeno instrumentalno zapisuje z začasno potresno opazovalnico v Brezju pri Senušah. Ker potresi v bližnji okolici JEK so, morajo biti tudi globinski geološki vzroki zanje, ne glede na to, kako in kje natančno se to kaže na površju.
Tretja stvar, ki je morda najbolj spotakljiva, je očitek, da je bila izbira lokacije »politična« in ne strokovna. Tu je treba povedati, da je in mora biti vsaka končna odločitev, ki zadeva gradnjo takega ali podobnega objekta, politična. Pri tem ne mislim na odločitev enega ali peščice poklicnih politikov, ampak za politično odločitev v širšem smislu, pri kateri sodeluje tudi nestrokovna javnost, saj gre za splošno pridobitev in splošno tveganje.
V primeru JEK širša javnost ni bila vključena (javnost se je pač zbudila in zgodila šele v zadnjem času), pa tudi sicer je bila stvar obrnjena na glavo. Strokovnjaki so pričeli z delom na že dani lokaciji, namesto da bi s predhodnimi temeljitimi in vsestranskimi raziskavami najprej opredelili nekaj možnih lokacij in bi se šele potem politično odločili za eno od njih.
Morda se sploh ne bi odločili za nobeno, čeprav v to močno dvomim, če upoštevam splošno vzdušje pred dvema desetletjema in še posebej takratno razmerje sil za in
proti uporabi jedrske energije. V primeru, da se ne bi odločili za nobeno lokacijo, bi bile seveda vse predhodne raziskave nepotrebno zapravljanje časa in denaija.
Načelna politična odločitev za ali proti gradnji jedrskih elektrarn mora biti sprejeta pred vsemi morebitnimi drugim, aktivnostmi. Pred dvajsetimi leti ni šlo za tako načelno odločitev. Treba pa je tako postopati vsaj v prihodnje.
Smiselnost ponovne ocene projektnih potresnih parametrov
Jedrska elektrarna Krško je v zadnjih petih letih vložila precej sredstev za preverjanje varnosti obratovanja. V okviru tega so tudi ponovne ocene potresne nevarnosti. Preverjanja opravljata instituciji, ki sta napravili tudi prvotne študije (ameriška svetovalna organizacija Gilbert in skopski IZIIS).
IZIIS-ove nove študije (Istraživačkl ra-dovi za reevaluaciju projektnih seizmičkih parametara na lokaciji NE Krško: Knjiga I — Seizmološka, neotektonska i seizmo-tektonska istraživanja, Skopje 1989; Knjiga II — Projektni seizmički parametri, Karakteristike kretanja za srednje uslove tla i na površini slobodne lokacije, Skopje 1989; Knjiga III — Projektni seizmički parametri, U lažno kretanje i parametri interakcije nukleamog otoka,' Skopje 1990)
Ekološki Informacijski sistem TE Šoštanj
O Osnovno načelo potresno varnega projektiranja objektov visoke gradnje, ki dopušča določene poškodbe tudi nosilnih konstrukcij, ne pa rušenja, je zapisano tako v veljavnem pravilniku za visoke gradnje, kot tudi v osnutku pravilnika za inženirske objekte. Zato je za objekte izven kategorije predpisana dinamična analiza obnašanja konstrukcije objekta v elastičnem (za projektni potres) in neelastičnem (za maksimalni potres) območja. Ta analiza mora za oba potresa ugotoviti stanje napetosti in deformacij konstrukcije ter določiti sprejemljive stopnje konstrukcijskih in nekonstrukcijskih poškodb za pričakovani maksimalni potres. Največji potres, ki je upoštevan pri projektiranju jedrske elektrarne, ne sme povzročiti takih poškodb, zaradi katerih bi lahko prišlo do izpusta radioaktivnih snovi v okolici in s tem ogrožanja zdravja ljudi.
• Odmev
Inštitut za zdravje ne bo nikakršna čudežna rešitev
Novinarka Dragica Bošnjak je objavila prispevek z omenjenim naslovom, ki temelji na izjavah dr. Mateje Kožuh-Novak, specialistke ginekologinje, ki je od I. 1988 direktorica Zavoda za socialno medicino in socialno varstvo v Ljubljani. Posebno zdravniki smo skeptični, kadar nam kdo razlaga o dramatičnih novostih v medicini, pa naj gre za preiskovalne ali operativne metode ali za »čudežna zdravila«. Še bolj pa dvomimo, kadar nam nekdo spet obljublja dejavnost, s katero bo s pomočjo strokovnjakov neboleče zmanjšal stroške v zdravstvu. In ravno to nam ponnja Kožu-hova, ko trdi, da so razvite države razvile posebno filozofijo varovanja in krepitve zdravja, ki je že v vrsti dežel omogočil ne le zavreti naraščanje proračuna za zdravstvo, pač pa ga celo zmanjšati.___________________
Zdravstvo se bistveno razlikuje od ostalih družbenih služb še posebej pa od go-
spodarstva v tem, da ga vsaka modernizacija, vsako novo odkritje in napredek, ki so porabni v medicini, ne pocenijo ampak dodatno dražijo in se višji stroški le malo odražajo v boljšem zdravju prebivalstva. Postaja brezno brez dna, ki je sposobno požreti prav vse, kar ustvari gospodarstvo in niso izzvzete celo najbogatejše države na svetu.
Kožuhova vidi rešitev v neodvisni inštituciji, ki bi združevala v skupni projekt strokovnjake različnih strok, voljnih delati za krepitev zdravja in v njej koren-lečen za naše zdravstvo. Naj nam našteje države, ki so bfle v skrbi za pozitivno zdravje tako uspešne, da imajo sedaj tako zdravo prebivalstvo, da se je zdravstvena služba pocenila, kljub uvedbi dražjih diagnostičnih in terapevtskih posegov in dražjih zdravil, jaz ne poznam nobene. Nič ne pomaga, stroške se da zmanjšati ali vsaj držati na uzdi samo s trdo roko, strogim nadzorom in naravnost surovimi omejitvami.
Medtem ko se sicer skušamo čimprej rešiti ostankov dolgoletnega totalitarnega
režima, ki nas je spravil v sedanjo gospodarsko godljo, pa je zdravstvo, ki smo ga
Sele zdaj vemo, koliko TE Šoštanj onesnažuje zrak
so nekoliko bolj sofisticirane od prejšnjih. Ker pa vhodni podatki niso kaj prida boljši od prejšnjih, te študije ne dajejo bistveno novih informacij.
Zaradi nezanesljivih vhodnih podatkov (zelo majhna natančnost določitve epicentrov preteklih potresov, nezanesljivost ocen stopenj starejših potresov, pomanjkanje krajevnih instrumentalnih zapisov močnih potresov in zato nepoznavanje frekvenčne sestave potresov na dani lokaciji, nezanesljive predpostavke seizmotek-tonike, še zlasti ocena aktivnosti bližnjih prelomov) so možna velika stresanja izračunanih vrednosti.
Zaradi nezanesljivosti vhodnih podatkov bi z nekoliko drugačnimi predpostavkami. ki bi bile popolnoma opravičljive, lahko namesto 0.45 dobili npr. 0.30 g tudi za površje lokacije. Tudi še tako sofisticirani ponovni izračuni in prevrednotenja ne morejo spremeniti tega dejstva in so več ali manj odvečen strošek. Seveda velja ta ugotovitev le za potresno problematiko. Drugi dejavniki varnosti, ki so podvrženi obrabi in staranju pač terjajo stalno ali občasno preverjanje. Ponovna ocena potresnih količin pa je smiselna le, če so na voljo boljši vhodni podatki.
Zato je Seizmološki zavod Republike Slovenije predlagal opazovanja (zelo) šibkih potresov, ki so na območju Krškega razmeroma pogosti, z mrežo primerno razporejenih šestih potresnih opazovalnic na širšem območju elektrarne. Te meritve naj bi v nekaj letih med drugim razmeroma natančno pokazale, kje nastajajo lokalni potresi oziroma kateri prelomi so aktivni. To bi omogočilo določiti boljši model (zlasti krajevnih) potresnih izvorov, ki je najpomembnejši vhodni podatek verjetnostne ocene projektnih parametrov. Po naročilu JEK je zavod za vzpostavitev mreže opazovalnic že izdelal projektno študijo. Postavitev mreže pa je odvisna še od drugih dejavnikov in predvsem od politične odločitve o prihodnosti JE Krško.
Ocena potresne nevarnosti na lokaciji elektrarne, ki bo temeljila na bolje opredeljenih vhodnih podatkih (in upoštevala tudi nova teorijska spoznanja in s tem spremembe in dopolnitve metodologije) ima smisel tudi v primeru, če bo elektrarna v nekaj letih zaprta, saj ne zadeva le varnosti v času obratovanja, ampak tudi (ne) varnost izpusta radioaktivnih snovi v primeru močnega potresa še daljše obdobje po ustavitvi obratovanja. Seveda je treba pri tem presoditi, kako zahteven cilj, ki določa obseg in strošek raziskav, si bomo v tem primeru zastavili.
Prihodnjič: Potresne opazovalnice na Slovenskem
JANEZ LAPAJNE
Prvi pogoj za začetek resnega zmanjšanja onesnaženja zraka v okolici velikih onesnaževalcev — na primer termo elektrarn — je, da vemo, kakšne so dejanske emisije (izpusti iz dimnikov) in imisije (onesnaženost zraka v okolju) v okolici vira onesnaževanja. Imisije S02 in NOx v okolici treh največjih onesnaževalcev zraka v naši republiški TE Šoštanj, TE Trbovlje in TE-TO Ljubljana so bile doslej le ocenjene, v začetku leta 1990 pa je začel v okolici TE Šoštanj delovati ekološki informacijski sistem (EIS TEŠ), tako da danes lahko rečemo, da poznamo dejanske emisije in imisije na območju TE Šoštanj v lanskem letn._________________________________
Ekološki informacijski sistem TEŠ ima šest stalnih imisijiskih merilnih postaj (Šoštanj, Topolšica, Veliki Vrh, Zavodnje, Velenje, Graška gora) in mobilno enoto ter emisijsko merilne točke na vseh blokih TEŠ. Kakor je povedala mag. Žalika Rajh-Alatič, ki na Elektroinštitutu Milan Vidmar vodi skupino za ekologijo, so s podatki, ki so jih dobili v preteklem letu, nadvse zadovoljni. Gre namreč za razmeroma zahtevne meritve, ki pa jih je skupina pod vodstvom inž. Franca Slaviča izpeljala na visoki ravni, tako da se razpoložljivost podatkov giblje med 82 do 96 odstotkov.
V okviru EIS TEŠ spremljajo koncentracije SO, na vseh šestih merilnih postajah, dušikove okside in ozon pa istočasno na dveh merilnih postajah. Oglejmo si nekaj najznačilnejših podatkov izmerjenih leta 1990.
Onesnaženost zraka s S02
Iz tabele 1 je razvidno, da se pojavljajo visoke kratkotrajne koncentracije SO, ta-
Onesnaženost zraka z NOx
Onesnaženost zraka z NO, na vplivnem območju TEŠ (tabela 2) ni kritična, čeprav
prispeva k onesnaževanju z NO, svoj delež tudi promet. Povprečne koncentracije NO, so višje v Topolšici in Šoštanju, če-
• Centralna računalniška enota ekološkega inforamcijskega sistema je zaradi zanesljivosti v celoti podvojena. Sicer pa redno, vsake pol ure zbere vse podatke merilnih postaj, jih prekontrolira in tvori podatkovno bazo, v kateri ostanejo podatki shranjeni vsaj mesec dni. Kadar ne delajo s terminalom centralne enote, se na ekranu avtomatično prikazuje »osnovna slika*, kjer so vpisane zadnje polurne koncentracije S02,' njegova skupna emisija iz celotne TEŠ in pH v reki Paki. Za barvo je označeno stanje na posamezni postaji (zelena
—	vse v redu, rdeče — alarm, siva
—	odprta vrata in podobno), medtem ko črte, ki povezujejo posamezne postaje s centralno enoto, ponazarjajo uspešnost komuniciranja in prenosa podatkov.
prav so maksimalne kratkotrajne najvišje v Zavodnjah. Strokovnjaki z Elektroinšti-tuta Milan Vidmar ugotavljajo, da na merilnih mestih v Šoštanju, Topolšici in Zavodnjah tvorijo koncentracije NO, več kot polovico vseh NO,, ker kaže na visoko
Emisija slovenskih termoelektrarn
oksidacijsko stopnjo atmosfere; to potrjujejo tudi meritve ozona.
Onesnaženost zraka z ozonom
Ozon (O,) je kot sekundami onesnaževalec zraka produkt vrste verižnih fotoke-mijskih reakcij. Lani so prvič opravili daljši niz meritev ozona (tabela 3). Kot so predvideli, sc najvišje koncentracije ozona pojavljajoi v višjih legah na merilni postaji žlavodnje. Te koncentracije spadajo že v razred škodljivih in povzročajo škodo na najbolj občutljivi vegetaciji. Prav poškodbe vegetacije, ki so posledica visokih koncentracij ozona, navdajajo strokovnjake s skrbjo, da se stanje ne bo bistveno izboljšalo še vrsto let po izvedbi čiščenja dimnih plinov v TEŠ.
Usedline in padavine_________________
Meritve na vseh šestih merilnih postajah so pokazale, da so bile lani usedline nizke (med 1 do 2 g/m2). Izstopata samo Pesje (dodatno merilno mesto na deponiji pepela) in Šoštanj s povprečno mesečno usedlino3,5 in 2,93g/m2površine. Meritve kislosti padavin so pokazale, da se je kislost nekako umirila in da se ne povečuje. Vsebnost sulfatov in nitratov v padavinah je posledica onesnaževanja zraka s SO, in NO, Koncentracije nitratov v padavinah pa so nizke.
Skratka, ekološki informacijski sistem TEŠ je že v prvem rednem letu svojega
• Pilotna naprava za preizkušanje odžvepljevanja po mokrem kalcitnem postopku, ki je od lanske pomladi delovala pri bloku S v TE Šoštanj, je zelo uspešno opravila svojo nalogo. Brez posebnih težav je dosegla do 98-odstotno čiščenje S02 iz dimnih plinov.
Zdaj v EGS zbirajo denar, da bi pilotno napravo prestavili na novo lokacijo — k TE Trbovlje.
korekoč na vseh merilnih mestih v okolici TEŠ. Tudi najvišje dnevne koncentracije presegajo mejne vrednosti. Zaradi odločilnega vpliva enega samega onesnaževalca, to je TEŠ, niso izmerili značilnih sezonskih koncentracij, kakor v večjih mestih, kjer so glavni onesnaževalec mala kurišča in so zato visoke Jconcentracije S02 samo pozi-miifiV okolici TEŠ so mogoče visoke koncentracije v vsakem letnem času in ob določenih vremenskih razmerah, vendar ne trajajo dolgo, zato so povprečne letne koncetracije razmeroma nizke.
	ŠOŠTANJ		TRBOVLJE	LJUBLJANA	
	1989	1990	1989	1990	1989	1990
SO, (t)	94830	92980	30880	25600	22000	21240
NO, (t)	2630	12390	1710	1600	2400	1400
PRAH	4900	5700	1400	900	1800	900
Tabela 1: koncentracije S02 v mg/m3					
		max	max		srednja
		30 min	24-urna		letna
Šoštanj		3,33	0,43		0.06
Topolšica		1,83	0,49		0,04
Veliki Vrh		2,20	0,49		0.08
Zavodnje		2,27	0,50		0.07
Velenje		1,55	0,38		0,02
Graška gora		2,21	0,37		0,04
Tabela 2: koncentracije NO* v mg/m3					
		max	max		srednja
		30 min	24-urna		
Šoštanj		0,29	0,14		0.04
Topolšica		0,36	0,14		0.03
Zavodnje		0,49	0.09		0.02
Tabela 3: koncentracije 03 (ozon) v rag/m3					
		max	max		srednja
		30 min	24-urna		
Šoštanj		0,14	0,06		0.03
Topolšica		0,25	0,12		0,04
Zavodnje		0,22	0,19		0,08
5 ndb	H i»	»M« —“ j? »'

naravoslovnih ved jedrekeVnergije ipd' Hkrati pišejo tudlo’možnosti sodelova-
delovanja pokazal svojo vrednost. Prišli smo do izmerjenih podatkov, ki kažejo:
leta 1990 je bila TEŠ s 93 tisoč tonami emisije S02, 12 tisoč tonami NO, in 5.700 tonami pepela še vedno največji onesnaževalec zraka v Sloveniji. Najvišja polurna koncentracna 3,33 mg S02/m3 je bila zabeležena v Šoštanju, na vseh ostalih merilnih postajah pa so se maksimalno polurne koncentracije S02 gibale med 1,55 in 2,21 mg SO}, kar je lahko tudi za polovico nižje kot v prejšnjih letih; strokovnjaki z Elek-tro inštituta Milan Vidmar predvidevajo, da je z občasnim zmanjšanjem proizvodnje energije v TEŠ v kritičnih vremenskih razmerah, uspelo preprečiti pojavljanje še viš-
• Mag. Žalika Rajh-Alatič je povedala, da naj bi že konec letošnjega leta montirali podoben ekološki informacijski sistem tudi v okolici TE Trbovlje. Potrebna tuja merilna oprema je že uvožena.
podedovali, najboljše kar je ostalo, ker je bila politika velikodušna in predvsem, ker se ni vtikala v stroko. Imamo gosto mrežo zdravstvenih ustanov, celo preveliko število bolniških postelj, dovolj in celo preveč kvalitetnih ljudi, ki delajo v zdravstvu. Ob vsem tem pa porabi slovensko zdravstvo komaj 350 dolarjev na prebivalca na leto medtem ko v ZDA 1500 dolarjev. Ker niso materialni stroški nič manjši kot zunaj, cenejša so samo zdravila, smo tako poceni samo zato, ker so dohodki zaposlenih nesorazmerno nižji.
Zdaj gre mirno mimo nas postavka za zdravstvo v letošnjem proračunu, ki je 10 odstotkov nižja kot lani, kot da se nič ne dogaja. Ker v načrtu o razvoju družbenih služb ne nameravamo zniževati dosežene stopnje razvoja zdravstvenega varstva, s tem pa se materialni stroški ne. bodo zmanjšali, bi to pomenilo najmanj 20 odstotkov nižje plače.
Zato je nevarno, da bo sekretariat za zdravstvo nasedel takim čudodelnikom, kot je Kožuhova, ki bodo hokup-pokus uspeli rešiti oboje, tako stroške kot zdravje, ker naj bi odslej skrbeli za zdravje znanstveno in nič več stihijsko. Res se tu
di sam strinjam, da je moderna medicina vedno dražja, zaleže pa komaj toliko, da popravlja napake in zdravi bolezni, ki smo se jih nakopali zaradi nezdravega življenja; vendar so celo neke približne rešitve hudo zapletene, pomislimo samo na kajenje in alkoholizem.
Kako domače gleda Kožuhova na zdravje, je značilno že v naslovu njenega članka (Zdravstveno varstvo, 9-10/90), kjer je geslo WHO »Equity in health!« prevedla v »Enakost v zdravju« (equality), kar je seveda nesmisel. Nikdar ne bomo enako zdravi, kot tudi niso vsi enako bistri in sposobni, pač pa mora biti za vse equity-nepristranost, enaka dostopnost in pravica do zdravstvenih uslug in znanja!
Pojem zdravja in skrbi za zdravje je star. Ideologija našega svetovno priznanega preventivca dr. Andrije Štamparja je bila vera v vrednost zdravja, v pomembnost družbene vloge zdravja in možnosti, da se zdravje izboljša s socialnomedicinskimi ukrepi. Med njegovimi zahtevami (1926. leta) je tudi ta, da vprašanje zdravja in delo na napredku za zdravje ni monopol zdravnikov. Tudi dve obsežni publikaciji prvih slovenskih strokovnjakov socialne medicine, higiene in epidemiologije, bratov dr. Iva in dr. Bojana Pirca, iz leta 1937 nosita naslov Zdravje v Sloveniji, kjer je med drugim podana tudi še danes veljavna filozofija in napotki za delo na napredku ljudskega zdravja. Začetki njunega dela segajo v leto 1923, ko je bil v Ljubljani ustanovljen Higienski zavod. Po 2. svetovni vojni je ustanovljen Centralni higienski zavod, sedanji Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno zdravstvo. Kot prva naloga je bilo »proučevati, varovati in dvigati ljudsko zdravje s preventivnimi ukrepi«. Kolikor mi je znano, je zavod
razvijal in izvajal do današnjih dni higienske, epidemiološke, socialno medicinske
dejavnosti na znanstveni osnovi, jih usklajeval med seboj ter uveljavil učinkovito delovanje v slovenskem prostoru. Kljub reorganizacijem, ukinjanju nekaterih oddelkov in kljub težkim materialnim in kadrovskim razmeram je ohranil kontinuiteto dela in je bilo veliko storjenega na področju celotne preventive, kar je dokumentirano v številnih publikacijah in prispevkih delavcev zavoda. To poudarjam, ker Kožuhova trdi, da ta inštitucija že 20 let propada, pri tem pa pričakuje, da bo novi Inštitut za zdravje napravil čudeže. Predlagati nekaj novega je tipično za ljudi, ki zadev ne poznajo in upajo, da se bodo že nekako znašli.
O dejavnosti inštituta je veliko lepih obljub: o sprotnem obveščanju in vzgajanju prebivalstva, o nudenju analiz in rezultatov številnim resorjem (od zdravstva, socialnega varstva, družbenega planiranja, varstva okolja, šolstva, raziskovalne dejavnosti do tehnologije) o potrebah prebivalstva in o vplivih njihovih dejavnosti na bolezen oziroma ohranitev in razvijanje zdravja; na podlagi teh bi politiki ukrepali. Glede na konec prispevka sklepamo, da Inštitut za zdravje bo in to pri zdravstvu namesto dosedanjih zavodov za socialno medicino in higieno.
Naivno si je predstavljati, da bi nov naziv Inštituta omogočal vzajemno delovanje vseh strok in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s proučevanjem vplivov na zdravje; še bolj, da bi taka inštitucija lahko izpolnila dane obljube, ki so predstavljene deklarativno, za laika privlačno, za strokovnjake kot neizvedljive. Težko si je recimo predstavljati, za kakšne republiške zdravstvene akcije bi šlo, katerih učinke bi lahko sproti ovrednotili.
V težkih časih, ki so pred nami, se bomo morali pametno odločati, kaj iz preteklosti opustiti, kaj spremeniti ali dopolniti, kaj
jih kratkotrajnih koncentracijh SO,. Popolna primerjava onesnaženosti zraka na območju TEŠ s prejšnjimi leti pa seveda ni mogoča, saj enakovrednih podatkov za nazaj ni. Tako bodo podatki dobljeni s pomočjo ekološke merilnega sistema TEŠ v lanskem letu služili kot reeferenčni po-odatki za oceno uspešnosti načrtovanih sanacijskih ukrepov za čiščenje dimnih plinov iz TEŠ.
GREGOR PUCEIJ
izničiti ali uničiti. Ne misliti, da se je vse začelo leta 1945 ali 1990. Upoštevati moramo dejanske potrebe in možnosti naše družbe. Karkoli bomo ukrenili, bo boleče vendar nujno! Hudo bo odpuščati ljudi v zdravstvenih ustanovah, čeprav vemo. da se jih je nabralo preveč zaradi vedno novih navideznih nalog in razbijanja v temeljne organizacije, saj vidimo, kako celo ob ukinjanju sisov ni ostal nihče na cesti. Zmanjšati bo treba število bolniških postelj zlasti internističnih (interna, dermatologija, gerontologija). Od privatne prakse ne smemo v začetku pričakovati preveč, zaenkrat bi bilo dovolj, če bi legalizirali dejavnosti, ki že obstajajo na črno, zlasti zobozdravniško prakso. Ljudje neradi segajo v žep, kadar gre za zdravje, so pa velikodušni, ko kupujejo avto ali gradijo hišo. Zato ne verjamem, da se bo denar kar zlival v žepe privatnih zdravnikov. Šele z ustanovitvijo zavarovalnic za dodatno zavarovanje, ki bodo krile stroške privatne prakse s pogodbenimi zdravniki, bo postala privatna praksa resnična konkurenca. Se dolgo pa bomo čakali, da bi nastalo med privatno prakso in javno zdravstveno službo tako sodelovanje kot je v najbolj razvitih državah in bi za zgled omenil Nemčijo.
Preden se bomo odločili še za eno novo inštitucijo, bomo morali izdelati točno vsebino in delokrog in vsaj petletni program dela, kar bi seveda morali pripraviti vsi strokovnjaki, ki naj bi jih taka hiša povezovala v uglašeno skupinsko delo. Oceniti bi morali, kakšne so realne možnosti, da bi se vse, kar Kožuhova obljublja, dalo tudi zares izpeljati. Preden to ne bo opravljeno, pa ne smemo dovoliti, da zavajajo javnost in ji vzbujajo lažne upe. in ne nasedajmo idejam nekaterih, ki so komaj pričeli delati v stroki, ki je še sploh dovolj ne poznajo.	TINE VELIKONJA
Slovensko industrijsko oblikovanje
Društvo oblikovalcev Slovenije med hotenji in možnostmi
V sklop predstavitev slovenskega industrijskega oblikovanja uvrščamo pisanje o Društvu oblikovalcev Slovenije, združenju, ki si že po svoji naravi prizadeva za razvoj oblikovalske stroke in njeno vlogo v kulturnih, gospodarskih tokovih. O tem smo se pogovarjali z industrijsko oblikovalko Bibo Bertok, ki je od lani njegova predsednica.____________________________
* Društvo oblikovalcev Slovenije bo letos praznovalo štirideseto obletnico. Kljub tej' častitljivi starostije slišati, daje edini resnični in velik uspeh društva ustanovitev oddelka za oblikovanje na ALU. Kako vi ocenjujete delo DOS in kako bo v prihodnje?
Morda se bodo zdele besede, da je društvo v razsulu, marsikomu preostre, vendar je DOS kot celota v zadnjih letih zapadel v pasivnost. Večina dela je slonela na posameznikih; tem gre zasluga za ustanovitev visokošolskega študija oblikovanja, ki ste ga omenili, tako smo dobili v Ljubljano kongres ICSID. O povezanosti članov oziroma o timskem delu v društvu bi bilo težko govoriti. Vsekakor računam v prihodnje na večjo pomoč.
Trenutno nas zaposluje priprava koncepta nove davčne zakonodaje, ki bi pomenila boljši status oblikovalcev, saj smo vsi samostojni kulturni delavci z zakoni, sprejetimi decembra lani, izenačeni z obrtniki. Trudimo se, da bi v povezavi z ostalimi strokovnimi društvi poiskali dialog in uskladili poglede med specifičnostjo avtorskega dela, obrtjo in zakonodajo.
Povezovanje oblikovalcev in industrije * v
Pomemben del programa so naša prizadevanja za čim večji prodor oblikovalcev v industrijo oziroma da bi vzbudilo potrebo industrije po oblikovalskih stvaritvah. Določenim sekcijam uspeva bolj, drugim manj. V ta namen smo pripravili kataloge, v pripravi so novi ceniki, dopolnjeni za tista področja, ki so bila do zdaj slabo obdelana. Pripravljamo tudi novo grafično podobo, ki naj bi bila izdelana v mesecu dni. Šele tako nam lahko uspe animirati industrijo ter povezati oblikovalce z njo
v trden, kakovosten, produktiven in uspešen tim. S tem bi mogli vzpostaviti višjo stopnjo strokovnosti na tem področju.
Društvo se širši javnosti predstavlja z vsakoletnimi preglednimi razstavami. Se vam zdi smiselno, da so te zasnovane kot prikaz celoletne bere, ne glede na raven in ali ne razmišljate o selekciji?
Selekcija bi bila potrebna, vendar je pri tem težava, da je društvo razdeljeno na devet sekcij, ki zajemajo tako različna področja, kot so industrijsko grafično prostorsko in unikatno oblikovanje, oblikovanje oblačil, kostumografija, scenografija, vizualne komunikacije, fotografija, publi-
cistika in likovna teorija ter sekcija mojstrov obrti. Skupna tema je v bistvu nemogoča, razpis oziroma natečaj za društveno razstavo prevelik zalogaj za vse, predvsem finančno, zato je novoletna društvena razstava prikaz delovanja članov čez vse leto. Kljub vsem pomislekom bodo omenjene razstave ostale nespremenjene, čeprav bomo znotraj sekcij poskrbeli za izbor in predstavili le kvalitetnejšo produkcijo. Eden od načrtov so tudi avtorske razstave posameznih oblikovalcev. To bi lahko postal mesečni društveni dogodek.
Ena od uspešnih akcij DOS je bilo »grafično delo meseca«- Se ne bi dalo kaj podobnega narediti tudi za industrijski dizajn?
Zaradi daljšega ciklusa nastajanja industrijskega izdelka bi lahko izbirali delo leta
Biba Bertok
ali celo za daljše obdobje. Lansko leto je društvo sodelovalo na sejmu pohištva v Ljubljani in podelilo priznanje za najboljšo oblikovalsko stvaritev na tem sejmu. Če bi ta salon postal tradicionalen bi lahko poiskali možnosti za podelitev letnega oblikovalskega priznanja.
Menda je ena od največjih težav in razlog za slabo aktivnost društva pomanjkanje denarja. Vendar je DOS eden redkih, ki je uspel svojim članom izboriti dokaj realen cenik in ali ni to stalen vir denarja?
Ceniki obstajajo, kot sem že prej povedala, tudi dopolnjujemo jih. Vendar je to cenik za storitve oblikovalcev. Res pa je, da smo začeli prek društva voditi račune naših članov. To je vir dohodkov, ki pa se zelo počasi vpeljuje in s tem si društvo za zdaj še ne more pomagati. Doslej je tudi prihajala pomoč iz kulturne skupnosti in nekaj iz mesta Ljubljane. Vendar prav gotovo ne bomo obogateli.
Torej ne podpirate teze Janeza Suhadolca, pred časom objavljene v časopisju, da je vsaka dotacija, subvencija vsaj miloščina, če že ne' sredstvo duhovne okupacije?
Osebno ne smatram teh dotacij niti za miloščino niti za prosjačenje. Društvo je bilo ustanovljeno pred skoraj štiridesetimi leti in te relacije pač obstajajo, dogovorjene so bile mnogo prej kot smo se vključili vanj. Strokovnost društva potrjujejo sprejeti člani, ki morajo to dokazati s svojimi deli. Seveda pa so mnenja, kaj je industrijsko oblikovanje, deljena. Eni ga pojmujejo kot čisto umetniško stvaritev, čemur sama pravim unikatno oblikovanje. Menim, da mora industrijsko oblikovanje upoštevati tudi elemente kot so tehnologija, material, ergonomičnost, ekonomičnost, trg in še bi lahko naštevala.
DOS, privilegiji, denar, stroka
Na prejšnje vprašanje se navezuje, ali niso morda privilegiji, ki jih ima oblikovalec, včlanjen v društvo, edini motiv za to. Se vam ne zdi simptomatično, da večina najuspešnejših oblikovalcev noče imeti z društvom nič?
Društvo ne daje nobenih posebnih privilegijev; takšna predstava je zelo poenostavljena. Je strokovno in tistemu, ki v njem ni strokovno aktiven, ne more nuditi ugodnosti. Ravno zato skušamo aktivirati čim več članov, da bi na ta način pritegnili tudi ostale.
S problemi stroke se DOS doslej ni pretirano ukvarjal. Imate zdaj kakšne načrte?
V program imamo vključena strokovna posvetovanja, natečaji v organizaciji društva tečejo že vrsto let. Načrtujemo tudi delavnice na temo za določenega naročnika, pri katerih bi sodelovali člani društva sami ali s povabljenimi oblikovalci iz drugih dežel. To je oblika sodelovanja z gospodarstvom. Hkrati pa bomo s promocijami takih delavnic tudi izobraževali, omogočili delo našim članom in prispevali k boljši kakovosti oblikovanja in kulturi bivanja ter širili spoznanje, da je oblikovanje pomemben element bivanja.
Na splošno velja, da društvo pomeni toliko, kolikor ugleda ima njegov predsednik. Ta skrbi za generalno politiko društva, je njegov reprezentant, medtem ko se ne ukvarja s prav vsemi banalnimi podrobnostmi. Kako vidite vi svojo vlogo?
Predsednik je nedvomno gonilna sila, tisti človek, ki naj skrbi za animacijo članov in povezavo navzven. Vendar igra pomembno vlogo v društvu celoten izvršilni odbor, predsednik strokovnega sveta in s svojimi člani — predsednik sekcij. Sele usklajenost celotnega tima lahko požene delovanje društva. Iluzorno si je pri nas predstavljati predsednika strokovnega društva tako, kot ste ga opisali.
Kako se namerava društvo vključiti v kongres ICSID?
Kongres ICSID je srečanje oblikovalcev iz vsega sveta. Tudi razstave, ki bodo v okviru kongresa, bodo od vsepovsod. Več naših Članov pripravlja avtorske razstave,
na katerih bodo prikazana dela ali celo življenjski opusi posameznih avtorjev. Sekcija za industrijsko oblikovanje bo pripravila razstavo stolov s pregledom ustvarjenega in mislim, da bomo lahko ta artikel kakovostno predstavili.
Doslej je bilo zelo malo izkoriščeno povezovanje z arhitekturno stroko oziroma njihovim društvom.
Oblikovalci in arhitekti
To sodelovanje je bilo od nekdaj slabo.
Čeprav je veliko oblikovalcev arhitektov,
torej smo izšli iz iste šole, imam včasih vtis, kot bi ne želeli imeti kaj skupnega. Razen nekaj arhitektov, ki se ukvarjajo z obema področjema, jih velik del tretira arhitekturo kot nekaj vzvišenega, oblikovanje kot profano. Ne vem, ali je razlog za takšno razmišljanje miselnost, da je oblikovanje predmetov nekaj nepomembnega, je za to kriva šola, ki je premalo poučila o pomembnosti vsega, kar nas obdaja, je razlog preobremenjenost z delom. Vendar bi se morali zavedati, da arhitektura
Kaj (ne) vedo mladi o spolnosti in aidsu (1)
Zgodnje spolne izkušnje ne spremlja ustrezna informacija
• Društvo oblikovalcev Slovenije (DOS) je nastalo iz Društva dekorativnih umetnosti Slovenije, ustanovljenega leta 1951 z namenom gojiti izvirnost in ustvarjalnost v vseh zvrsteh dekorativne umetnosti. V skoraj štirih desetletjih obstoja je DOS prerasel v združenje, odprto za vsakršne oblikovalce, ki se ukvarjajo z industrijskim, grafičnim, prostorskim, unikatnim, modnim oblikovanjem, pa fotografijo, kostumografijo, scenografijo, vizualnimi komunikacijami, umetno obrtjo, publicistiko.
brez opreme prostora, pojmovane v pravem pomenu besede, izgublja vrednost. Kljub vsemu upam na boljše sodelovanje v prihodnje.
In kakšne so vaše osebne oblikovalske izkušnje? Kot pohištvena oblikovalka ste dobili vrsto priznanj, od zlate medalje BIO leta 1977 do nagrade Prešernovega sklada. Iz razvojnega biroja slovenskega pohištvenega koncema ste se umaknili in zdaj delate kot samostojna oblikovalka. Kako gledate na relacije znotraj industrijskega oblikovanja? Pri tem imam v mislih prilagajanje oblikovanja estetskim nazorom potrošnika, razmerje industrija oblikovalec.
Za nastanek novega proizvoda potrebujemo poleg celotnega tima zunaj, od tehnologije, materiala, do trga in potrošnika, tudi vztrajnost, in sicer tako pri nastajanju kot pri promoviranju novega izdelka. Podjetja pa običajno hočejo takojšen efekt, kar ni dosegljivo niti v zelo razvitih deželah. Pristop z dolgoročno izdelanim konceptom programske usmeritve, posluh za trg in potrošnika, vztrajnost in naposled tudi strokovnost so garancija za počasen, toda gotov vzpon in uspeh izdelkov in podjetja, s tem pa tudi oblikovalske stroke in potrebe po njej.
SAŠA VIDMAJER
Zdravstvena statistika ugotavlja, da je petina bolnikov z aidsom starih od dvajset do trideset let. Če vemo, da inkubacijska doba lahko traja več let, to pomeni, da se je večina danes bolnih okužila z virusom HTV v zgodnjem mladostniškem obdobju. Marsikje po svetu zato veliko časa posvečajo raziskavam o spolnem vedenjo mladih generacij, da bi jih poučili o nevarnostih in seveda predvsem o aidsu.
Ameriški raziskovalci so tako ugotovili, da je dobra polovica (57 odstotkov) mladostnikov pri prvih spolnih odnosih starih sedemnajst let: 17 do 37 odstotkov fantov ima v teh letih tudi homoseksualne odnose, v povprečju pa je starost fantov pri prvih spolnih odnosih 15 do 19 let.
Podobne raziskave, seveda v skromnejšem obsegu, so bile v zadnjem obdobju opravljene tudi pri nas. Skupina strokovnjakov dr. Katja Stražiščar in Milena Skubic iz Šolskega dispanzerja Zdravstvenega doma Ljubljane in dr. Dobrivoje Stojanovič iz Zagreba je v obeh mestih anketirala več kot tisoč srednješolcev, v povprečju starih 18 let; o informiranosti o spolnosti (starost in izvor informacij), o prvem spolnem odnosu (starost, motiv, občutki, oblika kontracepcije) in o nadaljnjem spolnem življenju, (menjavi partnerjev, obliki kontracepcije) ...
Temeljni sklep anonimne ankete med več kot tisoč ljubljanskimi in zagrebškimi mladostniki je, da so pomanjkljivo informirani o spolnosti, o tem, kje in kako so dobili prve tovrstne informacije, pa obstaja precejšnja razlika med spoloma.
Z dekleti se pogovori mama...
Kot ugotavljajo avtorji ankete, dobijo fantje prve informacije o spolnosti v največjem odstotku od vrstnikov (36 odstotkov), nato iz knjig in revij (20 odstotkov), nekoliko manj od mame (17 odstotkov) in od očeta komaj 5 odstotkov! Pri dekletih je glavni vir informacij mama (40 odstotkov), prijatelji in vrstniki se med seboj pomenijo o teh vprašanjih v 23 odstotkih, knjige in revije so vir informacij vil odstotkih, ... Fantje in dekleta dobijo prva znanja o spolnosti v starosti med enajstim in dvanajstim letom (40 odstotkov), okoli 20 odstotkov vprašanih je dobilo prve informacije o spolnosti pred desetim letom.
V današnji prilogi Znanje za razvoj poleg novinarjev Dela sodelujejo še: prof. dr. Andrej Hočevar, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani; doc. dr. Borka Jerman Blažič, YUNAC, EUREKA — 8/ YUNET/COSINE, Institut Jožef Stefan, Ljubljana; dr. Janez Lapajne, Seizmološki zavod R Slovenije; dr. Tine Velikonja, Ljubljana in inž. Marko Vraničar, Inštitut Zoran Rant, p.o. Škofja Loka.
QhPRlMEX
IN
46 AUTOCOMM€RC€
v četrtek, 21. marca 1991
odpirata nov prodajni salon v poslovni stavbi Primexa v Novi Gorici, na Vipavski cesti 13, kjer si boste lahko
ogledali in izbrali:
avtomobile znamk:
MERCEDES BENZ • HONDA • V0LKSWAGEN - AUDI • RENAULT • CITROEN •
teniško opremo znamk:
PRINCE • EUR0MEC • TRET0RN •
• kajake in kompletno kajakaško opremo PRUON • jadralne deske HIFLY • čelade in očala N0LAN
• avtoradio - kasetofone znamke SUNKY0NG
AUT0C0MMERCE IN KMETIJSTVO VIPAVA
istega dne odpirata nov servis za osebna vozila HONDA v mehanični delavnici Kmetijstva Vipava v Vrtojbi.
INFORMACIJE: PRODAJNI SALON PRIMEX - AUTOCOMMERCE, telefon 065/23 277 AVTOSERVIS HONDA, telefon 065/31 311, 31 158
LASER
Personal Computer
Prodaja in zaloge:
LASER AT/2 286/12 MHz 1 MS-RAM, 1.44 FD, 45 MB HD, Hercules/VGA, Monokrom 14", tipkovnica, kabel za tiskalnik, priročnik, softvvare: MS DOS, MS DOS SHELL,
MS GW BASIC, PCTOOLS.
TRI LETA GARANCIJE.
Cena 29.990,00
Nudimo tudi ostale vrste sistemov:
BASE STATION AT 286/12,16,20 MHz AT 386 SX/16,20 MHz AT 386 Tower/25 MHz AT 386 Tower/33 MHz AT 486 Tower/25 MHz
Prodaja in informacije:
CAT, Igriška 10, Ljubljana, tel.: 221-013,
223-949 (FAX)
Vabimo vas na sejem CeBIT v Hannovru, hala 6, stojnica D-05/F-15.
CAT
JrjarJpo&a
ČE STE PODJETNI IN VAS ZANIMA MOŽNOST INVESTIRANJA V ZDRAVILIŠKI TURIZEM,
VAS VABIMO K SODELOVANJU
Smo zdravilišče z dolgoletno tradicijo in želimo obogatiti • ponudbo. Zato vabimo vse, ki imajo znanje in pogum, da skupaj z nami oblikujejo program, ki bo ustrezal željam in potrebam zdraviliških gostov danes in tudi jutri.
V okviru objavljenega natečaja želimo usposobiti zgradbo Vrelec (okoli 600 m'), ki je v neposredni bližini hotela Vesna. V njem so glede na obstoječe pogoje ugodne možnosti za naslednje storitve:
1.	program jitness
2.	medicinske storitve
3.	gostinske storitve
4.	igralnica
5.	butična prodaja
Programe bomo določili skupaj, pri tem pa so seveda dobrodošle tudi druge ideje.
Podrobnejše informacije lahko dobite osebno v hotelu VESNA vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 16. ure, ali po telefonu (063) 891-120, interna 20 ali 16.
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov; Gorenje Terme, d. o. o., Topolšica 77.
Precejšen delež — 35 odstotkov anketiranih fantov in skoraj polovica (48 odstotkov) deklet je menilo, da bi pri posredovanju teh informacij morali imeti večjo vlogo starši in šola (32 odstotkov fantov in 24 odstotkov deklet).
Ob vprašanju spolnosti so očitno v precejšnji zadregi otroci in starši. O spolnosti se namreč nikoli ne pogovarja s starši 12 odstotkov fantov in 11 odstotkov deklet; in nasprotno — pogosto se pogovarja o tem 16 odstotkov fantov in 38 odstotkov deklet. V anketirani skupini osemnajstletnikov še ni imelo spolnih izkušenj 44 odstotkov fantov in 45 odstotkov deklet; samo pet odstotkov fantov je imelo spolni odnos pred 14. letom in 11 odstotkov
s petnajstim letom, enako je pri šestnajstih, na 21 odstotkov se poveča ta ševilka, ko na to odgovarjajo sedemnajstletniki. Pred štirinajstim letom je imelo samo 1 od-atotek deklet spolne odnose, 10 odstotkov pred petnajstim letom, 17 odstotkov pred 16. letom in prav toliko pred 17. letom.
Dekleta vodi ljubezen, fante želja in radovednost...
Dekleta se, kot pravijo v anketi, največkrat (68 odstotkov) odločijo za prvi spolni odnos zaradi ljubezni, potem (v 25 odstotkih) iz radovednosti in v 8 odstotkih zaradi spolne želje. Pri fantih je vrstni red obrnjen: na prvem mestu (31 odstotkov) je spolna želja, sledi (29 odstotkov) radovednost in nato, na 3. mestu (28 odstotkov) je — ljubezen...
Podobno se razlikujejo po spolu podatki o občutkih (ne)zadovoljstva, strahu in bolečine, ugotovitve o (ne)uporabi kontracepcije pri prvem spolnem odnosu pa so taki: brez zaščite ie bilo ob prvem spolnem od-
nosu skoraj polovica (49 odstotkov) fantov in 35 odstotkov deklet, pogosta metoda kontracepcije je bil prekinjen spolni odnos. Uporabo kondoma je kot obliko kontracepcije navedlo 15 odstotkov vprašanih fantov in 13 odstotkov deklet.
Odnos do kontracepcije se tudi pozneje bistveno ne spremeni: 63 odstotkov fantov in 56 odstotkov deklet še naprej ne uporablja nobene oblike kontracepcije, 22 odstotkov fantov ima odnose samo z eno partnerko, 32 odstotkov deklet je povedalo, da ima samo enega partnerja; več kot dva partnerja je imelo 34 odstotkov fantov in 18 odstotkov deklet.
V omenjeni anketi v večini odgovorov ni bistvene razlike med ljubljanskimi in zagrebškimi učenci in tudi vpliv socialne sredine in tradicionalnih norm obnašanja je manjši, kot bi.sicer pričakovali.
Otroci potrebujejo informacije o spolnosti prej, kot jih dobijo
Podatki kažejo, da je danes meja prvih spolnih izkušenj pomaknjena proti nižji starosti. In če odrasli (starši, učiteji...) vedo, da 90 odstotkov dečkov doživlja prvo polucijo v povprečju s 13,10 leti oziroma med 11 in 15 letom, da dobijo dekleta menstruacije v povprečju z 12,6 leti je jasno, opozarjajo strokovnjaki, ki so zbirali in analizirali te podatke, »v katerem starostnem obdobju je že očitna potreba po prvih informacijah o spolnosti.« »Vse pa tako kaže,« dodajajo, »da je komunikacija mladostnikov s starši v zvezi s spolnim življenjem pomanjkljiva, te vloge pa ni prevzela ne šola in ne zdravstvena služba. Tako stopajo mladi v spolnost nepripravljeni, nezaščiteni, pogosto s strahom in občutkom krivde...«. Strokovnjake tudi preseneča dejstvo, da mladi ne uporabljajo kontracepcije v visokem odstotku niti po prvih spolnih izkušnjah.
Po podatkih iz te ankete (potrjujejo pa jo tudi druge) je torej zgodnja seksualnost adolescentov dejstvo z vsemi zdravstvenimi, socialnimi, ekonomskimi in psihološkimi učinki. Rizične skupine predstavljajo mladostniki, ki so socialno, ekonomsko ali kako drugače zapostavljeni, ki ne obiskujejo šole in niso zaposleni. Skupina, ki se je ukvarjala s temi vprašanji meni, da bi morali starši in šolniki prevzeti aktivnejšo vlogo ne samo kot informatorji pač pa tudi kot vzgojitelji. Ugotavljajo tudi, da so na slabšem fantje, ker so različne tovrstne posvetovalnice (za načrtovanje družine itd.) v glavnem namenjene dekletom. Predvsem »v dobi aidsa« in drugih pogostih spolnih okužb bi bilo treba, menijo-,omenjene posvetovalnice na široko odpreti tudi fantom in jim, denimo, ponuditi preservative brezplačno, kar je ponekod v tujini že dolgo uveljavljeno.
(Prihodnjič: Mladi in aids)
DRAGIČA BOŠNJAK
Proizvodno trgovsko podjetje Eurobit d.o.o.
Računalniška oprema * Razvoj * Svetovanje
Computer hardvvare and Softvvare Research and Consultancy
65270 AJDOVŠČINA, Goriška cesta 25c, Tel. 065/62-455, 62-477, Fax. 065/62/733
PONUDBA MESECA
IliilllillllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllHIilllllllllllllllllllllilll
IZJEMNA PONUDBA
OSEBNI RAČUNALNIK PC 100
Sistem 286116 MHz, 1 MB RAM,
HD 40 MB, FD 5,25”, 2 HD+2FD,
HGC 720X348, MONOCHROM MONITOR 14”,
2XRS232+1XC, TIPKOVNICA Z YU ZNAKI,
MINI BABY OHIŠJE
Cena 25.900,00 DBS
OSEBNI RAČUNALNIK PC 150SX
Sistem 386 SX 16 MHz, 1 MB RAM,
HD 40 MB, FD 5,25”, 2 HD+2FD,
HGC 720X348, MONOCHROM MONITOR 14”,
2XRS232+IXC, TIPKOVNICA Z YU ZNAKI,
MINI BABY OHIŠJE
Cena 32*00,00 DBS
SEIKOSHA PRINTER SP-2000
A/4, 192 CPS, 9 PIN, PUSH
Cena 8.050,00 DBV
OSEBNI RAČUNALNIK PC 101 VGA BARVNI MONITOR
Sistem 286116 MHz, 1 MB RAM,
HD 40 MB, FD 5,25”, 2 HD+2FD,
VGA barvna kartica, VGA barvni monitor 14”,
2XRS232+1XC, tipkovnica z YU znaki, mini baby ohišje
Cena 32*00,00 din
DOBAVA TAKOJ, HITER SERVIS. POKLIČITE!
Sreda, 20. marca 1991
DELO ★ stran 17
SUPERCENE
pri
LOIBLKAUFU!
PONUDBE OD 18. DO 30. 3. 1991
AVSTRIJA - Kirschentheuer 48
(pred mostom čez Dravo desno)
ZDAJ NOVO:
SUPERDISKONT IN VELIKA IZBIRA ELEKTRIČNIH APARATOV -CENE KOT ŠE NIKOLI!
KAVA ZDAJ ŠE CENEJE!
DO RAZPRODAJE ZALOG
RiO-BRASIL ali EX0TIKA KAVA, 150 zavitkov 1 kg 33.90 ATS	POB SUROVA KAVA, OD 60 KC 1 KG SAMO 28.50 ATS
BABETE	ČOKOLADA, VSEH VRST. 1000 ZAVITKOV, 100 g tablica 5.60 ATS	SONČNI SADEŽI LIMONADA VSEH VRST. 12/1 I. 1 I 6.50 ATS
OTTAKRINGER PIVO, ZAVITEK. 24 PLOČEVINK, 1 pločevinka 0,33 i 4.50 ATS	BRAVO	POMARANČNI SOK, 12/1 I, 1 I 8.30 ATS
TV APARATI, EKRAN 36 saMmo2.498 - ATS	VIDEO-REKORDER VHS, ZDAJ SAMO 2.998.— ats
PREVLEKE ZA AVTO SEDEŽE IZ LESENIH KROGLIC NAMESTO 149,-ZDAJ 79.- ATS SAMO 21. in 22. 3. 91	VSI TEKSTILNI izdelki zidaj do 50% CENEJŠI?
SKLADIŠČNI prostor ali garažo v Šiški, vzamem v najem. <« 061 348-
208.	t-403099-54
POSEST
prodam - hiše
HIŠO Z GOSPODARSKIM
poslopjem in zemljiščem, v vasi Šembije pri Ilirski Bistrici, prodam. « 067 73-273	1-204132-60
KRK - staro hišo v središču Vrhnika. prodam. « 051 514-812.
1-303720-60
GOSPODARSKI objekt, v Gor-
jušah nad Bohinjem, primeren za preureditev vikenda ali stanovanjske hiše. 10 x 7 m. z 2.5 ha zemljišča, prodam. Vse po dogovoru. « 064 721-072.
t-303814-60
HIŠO v tretji fazi. v Smrjenah (Pijava Gorica), na parceli 504 m*, prodam za 120.000 DEM din protiv. ali zamenjam za garsonjero z doplačilom. « 061 576-231. int. 295.1-402774-60 STAREJŠO hišo na Notranjskem, ugodno prodam. <87 061 791-928. po 19. uri	t-403012-60
V	okolici Domžal prodam samostojno
stoječo novejšo hišo ali nedokončano stanovanjc. 140 m2, v 1. nadstropju, nad delavnico, s samostojnim vhodom. « 061 713-915.	t-403060-60
VSELJIVO hišo z vrtom v Zg.Gorjah, prodam. « 064 77-931 po 17. uri.	t-403089-60
VRSTNO hišo v Ankaranu. 155 m2. z vrtom, prodam « (066) 51-791
p-227-60-pt
ATRUSKO vrstno hišo. novo.
komfortno, izdelano v Dvorih Grosuplje. prodam. Ponudbe pod »Dvori«.
p-701596-60
V	MARIBORU prodamo polovico ali celo hišo. možna tudi zamenjava za stanovanje, z doplačilom. <87 (061) 311-7! 1. po 19. uri.
p-802342-60
MONTAŽNO hišo v Mežici. III. laza gradnje, prodam. « (0602) 38-528.	pt-t-230-60
VRSTNO luksuzno^hišo na Vrhovcih. 144 m*, vrt 200.m2 in hišo v Vnanjih Goricah. 147 m2. parcela 500 m2, prodamo. Zaloška 99, <ST (061) 443-242. od 8.—14. ure. sobota od 10.-12. ure	901829-60-st
HIŠO. v IV. gradbeni fazi, v Trbovljah - novo naselje, prodam. « 0601 73-596.	pt-203912-60
DEL starejše, delno prenovljene hiše. 53 m2, v Ljubljani, prodam. « 061 372-138.	pt-402841-60
APARTMA v Rabcu oddam. Interesenti « 0531 57-049.1-204087-64 POČITNIŠKO hišico, z elektriko, vodo, na sončni legi, z 10 arov velikim mešanim sadovnjakom, v polni rodnosti. blizu zdravilišča Moravske toplice, prodam. Možnost dokupa ograjenega zemeljišča za vinograd. 20 arov in 20 arov mladega orehovega nasada. <P 061 372-809. ob delavnikih, do 15. ure.	t-504088-64
HIŠICO — garsonjero v Barbarigi z atrijem prodam ali zamenjam. « 061 371-194.	t-504168-64
VIKEND v Letušu, velikosti 50 m2, z garažo in parcelo 900 m, ugodno prodamo. Vsak dan od 16. do 20. ure «0601 61-575.	pt-204109-64
VIKEND zidan, na lepi razgledni točki. 18 km iz Ljubljane (Gorenjska), prodam. « (061) 332-748.
802481-64
MOTORNA
VOZILA
prodam
alfa romeo
VEČ
stanovanjskih hiš in stanovanj na območju Strunjana Pirana, Portoroža in Lucije, prodamo. <sr 066 76-225.
pt-403050-60
VRSTNO hišo V Podutiku, v IV. fazi. prodam. «“ 061 559-255 ali <37 061 556-137.	pt-403082-60
VSELJIVO stanovanjsko hišo V zaključni fazi. 3 km iz Slovenj .Gradca, površine 249 m“ in 1.180 m* zemljišča. prodam. «“ 063 853-052.
pl-403090-60
NA mirnem kraju. 25 km od Ljubljane. prodam novejšo stanovanjsko hišo. 250 m2, z delavnico. 500 m-. ? nadstreškom 200 m2 m vrtom. Delavnica je primerna za vsakršno obrt. « 061 772-883 ali « 061 772-919.
pt-504094-60 KMETU O na tolminskem ugodno prodam « 061 455-505 po 19. uri. vsakdan	pt-504124-60
prodam - parcele
ZAZIDLJIVOs sončno parcelo.
na Zaplani. 921 m‘. blizu smučišča, prodam. Ponudbe pod »Ulavka«.
pt-204073-61
ZAZIDLJIVO PARCELO.
primemo za vikend ali hišo. v Smrjc-nju. zaselek Brezje. 15 km iz Ljubljane. prodam. Ogled % nedeljo 24.3. od 9. do 12. Informacije <37 061 766-041 int. 15. od 7. do 14. — Gačnik.
pt-504056-61 ZAZIDLJIVO parcelo. 1.600 m2, v bližini Prad. 4 km iz Kopra, z lepim razgledom na morje, prodam. <37 066 5q_243	1-303750-61
GRADBENO paralo z dokumentacijo. . Tam pr,
<*• 0531 43-132.	1-403083-61
vikendi
VIKEND in 100 m2 zemlje. 15 km
AVTO alfa romeo 164 T. S., letnik 89. z mnogo dodatne opreme, prodam. Cena 45.000 DEM v din. prot. « (069) 70-145.	p-901806-70-st
ALFO 33 1,2. letnik 10/1987. prodam. <37 061 267-398. dopoldan ali <3? 061 343-004. popoldan.
t-204136-70
ALFO 75. letnik 1986, prodam za 15.000 DEM v din. protivrednosti. « 061 313-849, popoldan.
t-204179-70
ALFA ROMEO 33 1.5, prevoženih 38.000 km, letnik 86. prodam za 11.500 DEM din.p. « 064 81-317.
t-204186-70
ALFO 33 1.5 SL. letnik 1985. odlično ohranjeno, prodam za 11.500 DEM v din. « 061 557-872, Podlimbarskega 17.	t-403028-70
ALFETO 1,6. letnik 78, ugodno
prodam. 3T 061 226-201.
pt-303774-70
bmw
BMV 318 i, 115 KM. star 3 Ida. metalne barve, 4 vrala. sončna streha, lepo ohranjen, stalno garažiran. ugodno prodam za 28.000 DEM v dp. tar 061 654-349. cel dan. Butina.
pI-303391-71
BMW 320 I. letnik 1983. 100.000 km. prodam. '*1C (161 215-273.
pl-303809-71 BMW 316 I. 10/88. prodam, tar 065 25-489.	pt-504043-71
BMW 316, črn metalik, letnik maj 88, 66.000 km, cena 23.000 DEM din. prot. « (061) 40-118.	p-701723-71
Z-128 yugo 55 yugo55 yugo 45 uno45S um>45S
opel omega 1.8 LSJ citroen BX 1,6 TRS nissan sunny 1.6 SLX ye!a 1,6 Z-1011.3 peugeot 604 SL mazda 323 F GLX opel rekord 2.0 yugo55 uno 45 F uno45 ladantva
samara 13 5 V (nova) goli diesel honda accord 1.6 chrysler ES V cenah je vštet davek
1967 70.000,00 1989 85.000.00
1988	82.000.00
1989	77.000,00
1987130.000.	00
1986125.000.	00
1987245.000.	00
1986175.000.	00
1988200.000.	00
1987210.000.	00 1988 77.000.00 1979 45.000,00
1990336.000.	00
1982125.000.	00 1988 85.000.00
1988156.000.	00
1988135.000.	00
1989125.000.	00 1991 190.000.00
1984108.000.	0C 1988 250.000,00
1990300.000.	00
Nosilnost 41 prekucnik
38.000,00
fiolneglisetji aquatron z motorji volvo penta:
od 336.000,00 do 458.000.00
Ogled čolnov in nakup na sejmu Alpe Adria.
Informacije in prodajatTrgovski ceniei Črnuče. Titova 393. tel. 371-176.374-964, h. c. 372-383. vsak delavnik od 8. do 16. ure, v soboto inlormadje od 8, do 13. ure. Teletekst 455.04,455.05.
nmci|cli
__	__| j_| ilFI-lll
CELOVEC, PERNHARTGASSE 10 CELOVEC. VILLACHER RING 23. t~: 9S43 463-54319
UNTERBERGEN 82 {pri Podljubelju).
tel 9943 4227-2602
POSEBNA PONUDBA KAMER!
sony ccd - f 350	^ Panasonic.
(ali BLAUPUNKTjj^HB	NV-MC 20
1.190.- DEM neto	1.190.- DEM neto
Zaradi zaprtja trgovine na ViUacher Ringu do KONCA APRILA IZJEMNO
ZNIŽANJE CEN pri HI-FI, VIDEO, KAMERAH in AVTORADIIH!!!!
Znižanje velja samo za trgovino na Villacher Ringu!
NOVO! NOVO! TRGOVINA V PODGORIAJNTERBERGEN SEDAJ ODPRTA TUDI OB SOBOTAH OD 8. DO 12. URE!
Poceni prodamo
NOVE in RABLJENE
GRAFIČNE
STROJE.
Tudi na kredit GD - Service CELOVEC, Rosentalerstr. 54. 9943/463-515495
BMVV 318 I, let. 85/10. ugodno prodam. « (061) 558-225 od 19. ure dalje.	p~802452-71
BMVV 323*1, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. « (061) 216-929 od 14. ure dalje.	p-802468-71
BMVV 316 I. star 2,5 let, prodam. «051 426-056.	t-204094-71
BMVV 316 I. star 1 leto, z veliko dodatne opreme, ugodno prodam. « 0608 77-342.	t-204159-71
BMVV 518 I, star 3 mesece, z dodatno opremo, prodam. «“ 041 533-114 ali « 061 830-151. t-204164-71 BMVV 320, letnik 1977, prodam. «0601 41-016.	t-204178-71
BMVV 524 TD. 1990/6, črne kovinske barve, prodam. « 068 44-7450 po 16. uri.	t-303751-71
BMVV 316, letnik 87, dodatno opremljen, prodam. 065 31-811, int. 264 ali « 065 54-591.
t-403011-71
BMVV 316. letnik 1988. metalik siv, garažiran, prodam. «“ 068 23-535, do 15. ure.	t-403023-71
BMVV 316 I, april 1989. 17.000 km. prodam. 061 573-329 int. 304.
t-504057-71
BMVV 316 i, 7/1990, prodam. « 061 226-562.	t-504099-71
citroen
VIS O C 15 D, tovorno, letnik 1987, ugodno prodam. « 061 751-[Kj7.	t-204096-72
LASTNIK VISE 11 RE, rdeče
barve. reg. Gorica, prodajano v Celju 16.3.91, nas se javi na « 063 776-590, popoldan.	t-303712-72
AX 11 TRE, letnik 88, prodam. « 068 23-118/53.	t-303741-72
CITROEN AX, letnik 88, kovinske modre barve, reg. do decembra, zelo ugodno prodam.	061 50-676.
t-303773-72
CITROEN BX 16 TRS, julij
87, z dodatno opremo prodam. Cena 15.000 DEM din protiv. « 063 857-855. od 17. ure dalje. t-403054-72 VISO 11 RE, letnik 85. prodam. « 0608 62-536.	t-504051-72
POPOLNOMA nov, še neregistriran XMD 12 harmonie, po zelo ugodni ceni prodam. « 0601 73-532 «“061 576-931.	t-504106-72
CITROEN GS, let. 79, prevoženih 73.000 km. odlično ohranjen, garažiran, prodam za 6000 DEM din. protiv. « (061) 558-621.	701741-72
CITROEN BX 16 TRS karavan, 1. 89, ugodno prodam. « 211-933, popoldne.	701754-72
VISO CLUB 82, 95.000 km, ga-
ražirano, prvi lastnik, registrirano do marca 92, prodam za 4500 DEM din protiv. « (061) 51-342, popoldne, zvečer.	802457-72
CITROEN GSX 1,2, let. 78,
registriran, za 2500 DEM din. protiv., prodam. « (061) 329-368.
802503-72
CX PRESTIGE. odlično ohranjen, letnik nov. 85. redno servisiran, prodam. Cena 150.000 din. Oprema klima, usnje. Ogled Titova 351, Črnuče.«' 061 374-484.	pt-303724-72
DYANA DAK. letnik 1983, registriran do marca 1992, prodam. « 063 826-121 po 19. uri.
pt-403044-72 CITROEN XM D 12 .Harmonie. popolnoma nov, zelo ugodno prodam. <*■ 0601 73-532 in « 061 576-931.	pt-504110-72
fiat
LANCIA THEMA ie, letnik
1988. prodam. « (062) 812-590.
pt-190-73
UNO 45 FIRE, letnik 1987, prodam. « 061 446-665, po 10 uri.
t-204126-73
FIAT TIPO 1,4, nov, prodam. « 061 267-398, dopoldan ali « 061 343-004. popoldan. 1-204135-73
FIAT UNO 45 FIRE. 1986, ga
ražiran, 47.000 km, prodam. «“ 064 88-255.	t-204148-73
TIPO 1,6 DGT, kovinsko modrc barve, nov, neregistriran, prodam. «067 81-390.	t-204180-73
FIAT REGATO 100 SIE,
letnik december 1988, dobro ohranjeno. prodam. « 064 621-632.
t-204181-73
FIAT 127 S, 5 prestav, letnik 1983.67.000 km. prodam.« 061 324-707.	t-303722-73
FIAT UNO 60 S, oktober 89.
18.500	km, prodam. «“ 061 261-335,
popoldan.	t-403051-73
FIAT regato 100 S, prodam za
13.500	DEM v d.p. « 061 647-480.
t-403093-73
TERENSKO vozilo Fiat, letnik 1978, ugodno prodam. 061 554-847.	t-403101-73
FIAT CROMO 1600, avgust 88, prevoženih 25.000 km, ugodno prodam. « (063) 36-057, od 16. do 18. ure.	78-73
LANCIA thema 2000 i. e., stara tri leta, modra metalik. zatemnjena stekla, 53.000 km, garaži ra na, prvi lastnik. naprodaj. « (061) 301-904, pop. 225-700.	701762-73
FIAT REGATO SIE, 50.000
km. tri leta staro, prodam. «* (061) 263-738.	802485-73
FIAT 124, starejši, vozen, neregistriran. ugodno prodam. « (061) 876-066.	901812-73-ct
FIAT FIORINO diesel - fur-
gon. hladilnik od + 2 do —20 stopinj celzija. prodam. Remec. Vitovlje 68. Šempas. « 065 58-417. p«-303495-73
FIAT croma. junij 90, 15.000 km, prodam. « 0531 59-507 od 16. do 19.
ure.	pt-403038-73
Moj vrt
golf
GOLF DIESEL, letnik 1985. bc-le barve, prodam. « 061 486-653.
pt-204177-74 UGODNO-golf jx diesel. letnik 87, reg. 58.000 km, bel, garažiran, prodam za 14.900 DEM v dp. « 061 575-631. popoldan.	pt-303417-74
GOLF JXD, letnik 1986, bele bar-
ve. ugodno prodam. 061 752-366.
pt-403065-74 GOLF JX DIESEL, letnik 88, rdeče barve, ugodno prodam. « 063 831-875.	pt-504086-74
golf
GOLF diesel, letnik junij 1985, prodam. Černigoj Franc, Gregorčičeva 9, Logatec.	p-701719-74
Vstopiti, izstopiti, prestopiti, napredovati... SWIFT 1,0 Gl
89.300 ATS neto Brezplačna poskusna vožnja za vsakogar pri:
Ing. N. FRANZ BELJAK - VILLACH, Landskron - Millstatterstr. 1, tel. 9943/4242-41180
SUZUKI
Kaj pa drugega.__
JLž moj pridelek«
f irtoffek ••-t0,<rat 0 sailitv* krompirja
r z&H

Specialista področju semen
X LAGERHAUS
Zgodnje vrste (se ne razkuhajo):
OSTARA, PLANTA, SIRTEMA, Pozna vrsta:
AULA (pri kuhanju mehkejši)
Vsa Umacije • estaltt vrstah la • večna Mtont Mite trt: STO*. UtN0WHtTEVERBiUm. tel. MU/3i3raoe-i3. taks nu/3i3c/3<ee-23
GOLF, letnik 86, 50.000 km. po snegu nevožen, ohranjen, kot nov, bordo barve, prodam. « 067 81-248.
t-204090-74
GOLF, 5 vrat, letnik 1979, reg. do julija 1991, prodam. « 0601 71-287.
t-204099-74
GOLF diesel, letnik 7/89. s petimi vrati, kot nov. z veliko dodatne opreme, prodam. «“ 066 32-108.
t-204113-74
GOLF JXD. letnik 12/1986, rdeče barve, ugodno prodam. « 0608 79-846.	t-204120-74
GOLF, letnik 1984, dobro ohranjen, ugodno prodam. « 061 571-449.
t-204127-74
UGODNO - GOLF JXD,
1987, 58.000 km, 14.900 DEM din. prodam. 061 575-631, popoldne.
t-204139-74
GOLF JXD. letnik 88. bele barve, zelo lepo ohranjen, prodam. Cena 15.300 DEM din. p. « 061 559-221.
t-204140-74
GOLF DIESEL. letnik 1989, 22.700 km, prodam. « 0602 41-506.
t-204163-74
GOLF 1.6 B, kovinske barve, star tri mesece, prodam. <« 064 632-226, po 15. uri.	t-303694-74
GOLF diesel, letnik 84. prevoženih
80.000	km, prodam za 8.400 DEM
v dp. ali zamenjam za cenejši avto z doplačilom, jugo ali starejši kadet. «061 881-951.	t-303707-74
GOLF JXD, letnik 86, prodam. « 061 572-351.	t-303713-74
GOLF DIESEL, letnik 87.88, reg. za celo leto, kasko zavarovan, prodam za 17.500 DEM din. protiv. « 061 741-869, po 14. uri.
t-303755-74
GOLF diesel, letnik 85, S paket,
5 preestav, prodam za 8.100 DEM v dp. « 061 574-789.	t-303781-74
JETO diesel, vinko rdečo, 16.000 km, staro 16 mesecev, ohranjeno, kot novo, prodam ali zamenjem. «“ 061 212-819.	t-303783-74
GOLF DIESEL, S paket, letnik 1985, 73.000 km, ugodno prodam. «061 486-117.	t-303800-74
GOLF diesel, 10/86, 85.000 km, prodam za 12.500 DEM v dp. 061 374-934.	t-303812-74
GOLF bencin, nov, neregistriran, 1,3, 4 vrata, prodam. « 061 721-700 popoldan.	t-402971-74
GOLF diesel, letnik 1990, registriran do 7.3.92, 15.000 km, prodam za 18.500 DEM v d.p. « 061 327-718.
t-403035-74
GOLF GTD intercooler, letnik 90, 15.000 km. 80 PS. dodatna oprema, prodam. «' 067 21-366 dopoldan ali « 067 54-469 od 16. t-403039-74 GOLF CL 1,6 D, nemški, star 14 mesecev, 30.500 km, prodam. V ceno vzamem R 4 ali 101.	061 312-147
dopoldan.	t-403045-74
GOLF JXD, letnik 1988, prvi lastnik, ohranjen, prodam za 16.000 DEM v din. « 061 811-593.	t-403061-74
GOLF diesel, letnik 1987, prodam za 12.900 DEM v d.p. « 061 50-077 t-403076-74
GOLF, letnik 1982, diesel, prodam. « 061 713-247.	t-403094-74
GOLF diesel, letnik 1990, 15.000 km, kovinsko siv, ugodno prodam. «051 38-379.	t-403103-74
GOLF JXD. letnik 12/85, dodatno
opremljen, garažiran, 62.000 km, ugodno prodam. « 061 264-021 po 15. uri.	t-504055-74
GOLF JGL, letnik 1981. dobro ohranjen, prodam za 6.800 DEM v d.p. « 065 86-241 pd 16, do 18. ure
GOLF JXD, december 85, prevoženih 67.000 km, prodam. « 061 483-190.	t-504085-74
NOV golf, še neregistriran, bele barve, bencin, novejši tip, prodam. « 061 487-233.	t-504093-74
GOLF diesel, star 15 mesecev, rdeče barve, 4 vrata, prodam. Krvavška cesta 22, Cerklje na Gorenjskem.
t-504112-74
GOLF JX BISTRO .bencin, 3/ 89, tornado rdeč, 18500 km. dodatna oprema, prodam. Cena 16.000 DEM din. prot. ^P 061 578-762.
t-504115-74
GOLF JXD, star 17 mesecev, dodatna oprema, prodam. « 061 453-192.	t-504150-74
GOLF JXD, januar 88, 38.000 km, lepo ohranjen, prodam za 15.700 DEM din protiv. « 061 853-231 int. 10. po 15. uri.	t-504158-74
GOLF JXD, letnik 89, prodam za
19.000	DEM din protiv. « 065 81-
439.	t-504160-74
GOLF, bencin, let. 82, 90.000 km, prodam za 6.300 DEM din. protiv. « (061) 267-049.	402758-74
GOLF DIESEL, januar 88, garažiran, kasko zavarovan, prodam. « (061) 613:385.	503948-74
VW PASSAT CL TD, nov, prodam. « (061) 783-096.	701744-74
GOLF JX diesel, bel, nov. 87, prodam za 13.900 DEM ali 179.000 din. « (061) 454-050 in (061) 667-160.
701747-74
GOLF JX diesel, bel, letnik 88, prodam za 16.400 DEM. Informacije dopoldne « (061) 221-760 popoldne (061)786-141.	701748-74
GOLF JX diesel, let. 88/89, prva
reg., 5 vrat, bele barve, ugodno prodam. « (061) 221-132.	701759-74
GOLF JX diesel, let. 87, reg. celo leto, ugodno prodam. «	(061)
454-626.	701760-74
GOLF, let. 77, nemški, 5 vrat, zelo dobro ohranjen, obnovljen, prodam za 4100 DEM din. protiv. « (064) 21-701.	802450-74
GOLF JGL, let. 81, prodam,
79.000	km, cena 6.500 DEM. «(061)
557-349, po 15. uri.	802488-74
GOLF JX, let. 87. 1600, bencin, dodatno opremljen, prodam. « (061) 653-640.	901798-74-st
GOLF benrinar, dec. 86, registracija marec 1992, prodam. « (061) 314-386.	901816-74-st
GOLF diesel, junij 88, z dodatno opremo, prodam. ® 557-246.
901817-74-st
GOLF JGL, sept. 81. 93.000 km. lepo ohranjen in garažiran, prodam. « (061) 667-033, po 16. uri.
901819-74-st
OSEBNI AVTO golf diesel, letnik 89. štiri vrata, metalna barva, vgrajena odmična streha. 30.000 km, prodam. « (061) 59-203. 901822-74-st GOLF JXD, let. 90. metalne bar-ve. prodam za 20,800 DEM din. protiv. « (061) 273-149.	901826-74-st
GOLFA bcnicnarja, let. 89, lepo ohranjenega, prodam «	(061)
571-508.	901827-74-st
MERCEDES BENZ Leibnitz/Lipnica
•	posebni servis
•	orig. nadomestni deli
•	nova vozila - razstavna vozila - rabljena vozila
tel. 9943/3452-2313, faks 71871, Grazer Gasse 34
japonski
avtomobili
TOVOTO stari«, letnik 11/88, prodam. «“ (061) 216-272.
p-802476-75
HYUNDAI pony 1,5 GLS. povsem nov, komaj registriran, kasko zavarovan. kovinsko sive barve, temna stekla, troja vrata, z elektronskim odpiranjem stekel vrat in strehe, prodam za 25.000 DEM din. protiv. « (061) 264-200.	901632-75-*t
NUJNO odstopim vrstni red za mit-cubishi cold, dobava v marcu. « 061 51-546.	1-204111-75
HONDO CIVIC, 1,5 I HB. staro pet mesecev, zelo ugodno prodam ali namenjam za cenejši avto. 4Č 061 577-631.	1-204157-75
MITSUBICHI Lancer GLX 1500, letnik 87. prodam. « 068 25-129.
t-303739-75
MAZDO 323 F, 16 valve, november 90, prodam. « 061 371-972.
t-303744-75
MITSUBISHI COLT, srebrna
metalna barva, letnik 87, prodam za 13.500 DEM din protiv. « 064 692-002.	t-403047-75
TOYOTA corolla se dan, letnik 1988, garažirano, prodam. « 068 28-121.	t-403088-75
MITSUBISHI colt 1,2 IL, november 1987. odlično ohranjen, prodam. «061 722-275.	1-504045-75
SUBARU JUSTY 10 sl, maj 88. 44000 km, redno servisiran,rdeče barve, z dodatno opremo, prodam za 11.000 DEM din. prot. « 061 751-146.	t-504128-75
NISSAN suny 1,5 GL, cupe, letnik 85, prodam. Gornje Vrhpolje 62 a, Šentjernej.	t-504169-75
MAZDO 1500 prodam, I. 70, cena 5000 din. «(061) 343-879, od četrtka naprej.	802445-75
MITSUBISHI colt VI. 1990 (kasko) prodam ali zamenjam. « (061) 444-507.	802472-75
DAIHATSU charade, oktober 90, prodam. «(061) 485-510.
802490-75
SUZUKI vitara 1.6 i, katalizator (nemški), izjemno ugodno prodam. « 0601 23-654, popoldan.
pt-204104-75 MAZDO 323 F, 1600 ccm, I motor, staro pet mesecev, prodam. «063 816-083.	pt-303769-75
HONDO CIVIC HATCH-BACK. 1.6. 130 KS, novo, neregistrirano. prodam. 061 215-273.
pt-303808-75
NUJNO PRODAM hiunday GLS 1500 ali zamenjam za R 4 z doplačilom. «061 715-517.
pt-403020-75
HONDO CIVIC 1,6 HB, čr
na, staro pol leta. ugodno prodam. « 061 559-255 ali « 061 556-137.
pt-403081-75
TOYOTA CARINA 11-1600
XL i,16 V,105 KS, nova, neregistrirana, rdeča kovinska barva, prodam. « 041 528-628.	pt-504129-75
mercedes
MERCEDES 220 D. l«nik dc-ccmber 1975. odlično ohranjen, prodam. « 0531 31-291.	pt-303548-76
NOV mercedes 200 E, dodatno opremljen, prodam. «“ 041 692-029 ali « 041 672-404, zvečer, pt-303821-76 MERCEDES 300 D, letnik 1981. prodam: «041 719-585.	*——^
pt-504136-76
MERCEDES 190 E, letnik 1991, 1,8, kupljen od Avtocommerca, s katalizatorjem, bomit kovinske barve. 5 hitrosti, daljinsko in centralno zaklepanje, alarm. Blaupunkt. temna barvana stekla, prodam za 55.000 DEM v din. protivrednosti. «■ 051 515-212 ali «051 518-116.
1-303746-76
MERCEDES 190 D. letnik 85, prodam. « 063 753-057.1-504082-76
MERCEDES 200 , tip I23,let-
nik 78, ohranjen, kot nov, prevoženih 65000 km, prodam. 061 861-127.
t-504111-76
MERCEDES 190 D, letnik 86.
bele barve, prevoženih 60.000 km, prodam. « 0602 41-745.t-504156-76
opel
OPEL diesel ascona in kadett. kot nova, ugodno prodam. ^P 9939/40/ 765641. Trst.	p-pt-t-235-77
KADETI 1,3, metalik, 1987,
35.000	km, garažiran, ugodno prodam.
« (052) 26-884.	p-701716-77
OPEL VECTRO 2000 CD.
ABS, centralno zaklepanje, pomična streha, itd., popolnoma novo, prodam. « 050 20-890, po 20 uri.t-204072-77
VECTRO 1800 COUPE, letnik 1991, prodam. « 0531 53-597.
t-204081-77
OPEL KADETT 1,3 S, letnik
1988, ugodno prodam. Ogled in informacije na naslovu: Ižanska 126 C.
t-204121-77
OPEL VECTRO 2,0 I GLS,
nov, nujno prodam za 40.000 DEM v din. protivrednosti. « 064 50-648 ali <*• 064 52*259.	1-204130-77
OPEL ASCONO, letnik 1985.
zelo lepo ohranjeno, ugodno prodam. « 064 631-258.	t-303715-77
KARAMBOLIRAN OPEL kadett, letnik 82, prodam. Valar, Ig 184.	t-303767-77
KADETT 1,6 I. s katalizatorjem, za ameriški trg. star 4 mesece, 7000 km, prodam. V račun upoštevam cenejši avto. « 061 811-418.
t-303794-77
VECTRO 1,6. kovinske barve, letnik 199r0, z mnogo dodatne opreme, ugodno prodam. 063 775-060.
t-303804-77
OPEL vectro 1.8 i, luksuzna izvedba, prodam. « 041 324-130.
t-303818-77
VECTRA 1,6 I, letnik 91, prodam. «041 531-380.	t-403014-77
KADETT 1,3 S, letnik 6/89,
5 vrat, 30.000 km. metal, dva prtljažnika za streho, radio Fishcr, šolar sončna streha, garažiran. prodam. Cena
23.000	DEM din protiv. ali zamenjam za cenejši avto. « 0602 32-806.
t-403015-77
OPEL kadett limuzina 1.4, štiri vrata, nov, rdeč, prodam. « 061 574-129.	t-403024-77
OPELkadett 1,4 i, januar 91, solza, rdfcč, uvožen, prodam.	(061)
445-784, doma (061) 327-331.
802482-77
OPEL kadett, karavan 1600 D, 871. nemški, prodam ali zamenjam. 315-760.	ST-901754-77
MANTO 1.6, let. 80, prodam. V račun vzamem jugo ah ohranjen spa-ček. «• 316-124. inf. po 15.uri. Ikič. Titova 85.	ST-901796-77
OPEL askono. 82 1., ugodno prodam. « 3404)56. Aleš.
ST-901818-77
[CITROEN
NOVI AVTOMOBILI SERVIS - ORIGINALNI REZERVNI DEU
ELSNER
Reininghausstr. 32,
A-8020 GRADEC, Eggenberg, tel. 9943/316*52559, faks 9943/316-53106
OPEL kadett 1.6D. letnik 1985. 5 vrat, 5 hitrosti, prodam za 14.000 DEM d. p. « 558-880.	701715-77
OPEL kadett, 1,3 S, bencin, 5 vrat. bele barve, odlično ohranjen, ugodno prodam. «(061) 221-132.
701761-77
KARAMBOLIRAN kadet 1.6
D, limuzina, junij 88, prodam. « 063 823-275.	t-403091-77
OPEL corsa 1.5 D, 3 vrata.rdeč. 25000 km.nujno prodam. « 0608 61-592.	t-504049-77
OPEL kadet 1,6 D, limuzina, letnik 1988/8. prodam. « 064 633-812.
t-504058-77
OPEL KADETT 1,4 ls, me
talik, nov neregistriran, (26.500 DEM din protiv) in opel kadett 1,3 LS, letnik 10/87, 43.000 km. široka platišča, sdojler, športni sedeži, sončna streha, temna stekla (18.000 DEM din protiv.), prodam. « 061 832-435.
t-504075-77
KADETT KARAVAN, letnik
12/88, kot nov, z dodatno opremo in registriran do konca leta, prodam. « 061 443-721, od 8. do 19. ure.
t-504087-77
NOV opel kadett 1.4 S, bele barve, prodam. « 061 714-648.1-504100-77
OPEL RECORD, letnik 1986. prodam. « 061 812-718.
pt-303747-77 OPEL MONZA, letnik 79. prvi lastnik, prodam. « 061 374-464.
pt-303760-77
renault
R 5 CAMPUS, letnik oktober 88.
40.000	km, dodatno opremljen, prodam. « 0601 73-533, Hribar.
pt-204107-78 R 4, letnik 87, prodam. « 068 27-997.	pt-204114-78
RENAULT 4 GTL. letnik 85, brezhiben, prodam za 4.000 DEM din. p. « 061 575-798.	pt-204153-78
R 5 CAMPUS, 3/90, 5 vrat, metalno zelen, avtoradio, 4 zvočniki, ugodno prodam. « 061 324-961 in 276, dopoldan, « 061 374-911 po 21. uri.	pt-303730-78
R 5 camptis diesel, 5 vrat, nov. grafitno sive barve in tonirana stekla, prodam. « 066 35-446.	pt-403086-78
R 5 GTL, letnik 86, rdeče barve,
5 vrat, prevoženih 55.000 km, lepo ohranjen, nikoli karamboliran, prodam za 150.000 din ali menjam za večji avto. « 061 551-019. pt-403106-78 R 4, 1983, ohranjen, registriran, prodam za 3.500 DEM v d.p. « 0608 31-625.	pt-504066-78
R 4 GTL, letnik 6/1988, prodam. « 066 34-119.	pt-504090-78
R 21 TL, letnik 1989, reg. do 21 1992, 32.000 km. kovinsko zelene barve, radio, kasko zavarovan, antikoro-zijsko zaščiten, prodam. « 061 667-272.	pt-504095-78
ZA R 5 diesel odstopim vrstni red.
« (063) 748-042.	280-78
R 19 TS, rdečo, letnik 1989, 21000 km, lepo ohranjeno prodam. « (061) 344-610.	701745-78.
R 11 GTL, letnik 1987, dobro ohranjen, ugodno prodam. « (061) 772-588.	701757-78
R 11, leto 88, odlično ohranjen, rdeč, prodam. « (061) 210-076.
802466-78
RENAULT 4, letnik 6/89, rdeče barve, prodam za 7.800 DEM. «(061) 40-989.	802469-78
R 4 GTL, letnik 1985, ugodno pro-^nr-mfbrinac^e: "«^061) ‘577-230. zvečer.	802475-78
RENAULT 5, letnik 88, garažiran, prodam ali zamenjam za manjši avto z doplačilom. « (061) 373-151.
802484-78
R 4 GTL, 1. 87/XI, prvi lastnik, brezhiben, dodatna oprema, prodam za 6000 DEM. «(061) 487-218 po 13 uri.	802505-78
R 4 GTL, letnik 83. školjka 1. 90.
kot nov, registriran, rdeč, poceni prodam. « (061) 216-495.	802508-78
R 5 GTS, oktober 1988, rdeč. vo-žen 48000 km, garažiran, zelo dobro ohranjen, prodam. «“ (061) 316-296, po 16. uri.	901686-78-ST
RENAULT 4 GTL, avg. 87, ugodno prodam. « 061 225-673.
901821-78-ST R 4 GTL, letnik 1989, prodam za 7500 DEM v din. protivrednosti. « 061 317-481, do 14 ure.
t-204075-78
R 4 GTL, letnik marec 1989, rdeče barve, 29.500 km, prodam. « 061 651-599. od 16 ure dalje, t-204117-78 R 18, 5 prestav, letnik 1986, rdeče barve, 56.000 km, zelo ohranjen, prodam ali zamenjam za cenejši avto, z doplačilom. Ogled na naslovu: Kvedrova 3, stanov, št. 22, IV. nadstropje, po 15 uri.	t-204123-78
R 5 CAMPUS, star 3 mesece, dodatno opremljen, nujno prodam. « 061 558-121.	t-204124-78
R CLIO 1,4 RT, nov, prodam za
26.000	DEM v din. protivrednosti.
« 061 571-173.	t-204161-78
R 5 CAMPUS. letnik 1990,
5 vrat, bele barve, pravkar registriran,
12.000	km, garažiran, zelo ohranjen, prodam za 15.000 DEM v din. protivrednosti. « 061 343-361.
t-204162-78
R 18 TLJ, letnik 84, prodam. « 067 81-696.	t-303702-78
R 19 TS, letnik 89, metalno zelene
barve, dobro ohranjen, prevoženih
25.000	km, prodam.« 068 22-322, po
17. uri.	t-303745-78
RENAULT 4 GTL, letnik 1988/
avgust, ohranjen, kovinsko modre barve, garažiran, ugodno prodam. «347-940.	t-303748-78
R 11, letnik 86, prevoženih 30.000 km. rdeče barve, ugodno prodam. « 064 47-046.	t-303749-78
ESPACE 2000 GTS, letnik 89, srebrne kovinske barve, z dodatno opremo, prodam. « 068 44-745. po 16. uri.	t-303752-78
R 18, letnik 81, prodam. «061 484-568.	t-303762-78
R 18, letnik 87, prodam za 9.500 DEM v dp. « 061 574-789.
t-303782-78
R 4 GTL, star 4 leta, reg. do marca 92, prevoženih 52.000 km. ugodno prodam. « 061 50-081, po 17. uri.
t-303788-78
R 4 GTL. letnik 90, 19.000 km, prodam za 8.500 DEM v dp. «“ 061 612-830.	t-303791-78
R 11 GTL, letnik 1987,41.000 km, garažiran. lepo ohranjen, kasko zavarovan, prodam. <« 061 448-546.
t-303805-78
R 5 FIVE. bele barve, francoske izdelave, prva reg. 12/87,30.000 km za
10.000	DEM din protiv. prodam. Puk-šič Slavko, Klemenova 16, Ljubljana.
t-403016-78
R 9 GTD za 16.000 DEM din protiv. prodam ali menjam za manjši avto do 6.000 DEM din protiv. in doplačilo. « 061 572-693.	t-403053-78
R 25 TX. 12/1988, prodam. « 061 811-953.	t-403063-78
R 4 GTL, moder, letnik 1986, prodam za 5.000 DEM v din. « 061 310-628.	t-403067-78
R 4 TL, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam za 2.500 DEM v din. « 061 487-023.	t-504176-78
PEUGEOT UMSCHADEN
LUXE 4-05
1.580 ccm - 90 PS servo
elektr. odpiranje in zapiranje stekel centralno zapiranje barvna zasteklitev avtoradio
samo 169.700 ATS neto
A-CELOVEC, Včlkermarkerstr. 233 (vzhodno od »KIKA«)
R 11, diesel, letnik 1988, ugodno prodam. « 061 342-874.	t-403069-78
RENAULT 4, letnik 1982, brezhiben, prodam za 3.000 DEM v din. « 061 714-141. v soboto in nedeljo, od 9. do 11. ali od 17. do 19. ure.
t-403071-78 R 4, lentik junij 1988, bele barve, prodam. « 064 11-349. t-504062-78 R 18 TL, letnik 1982/83, prodam. « 061 348-056 ali « 061 343-093.
t-504069-78 R 5 GTL, letnik 86. črne metalik barve, prodam. Cena 13.500 DEM din protiv. « 061 645-048, dopoldan ali « 061 645-022, popoldan.
t-504081-78 R 5 exprcs, prodam. «061 772-044, popoldan.	t-504108-78
R 4, GTL , letnik dec. 83. prodam za 3.500 EM din. prodam. Jeretina Ivan, Ravnikarjeva l.IRadomlje. «061 815-561.	1-504114-78
R 4 GTL , letnik 89, poceni prodam. « 061 482-045.	t-504127-78
RENAULT 18 TLJ. letnik 86.
prodam. Udir, Ljubljana. Kajuhova 34. Ogled od 17. do 19. ure.
t-504166-78
KOMBI trafic bus 8+1. letnik 90 november, ugodno prodam. « (0608) 77-122.	pM-233-78
zastava
SAMARO 1300, bele barve, 1. 89, reg. do marca 92, ugodno prodam. « (061) 453-834.	901795-79-st
YUGO 55 A, 1987 — garažiran.
26.000	km, ugodno prodam. « (052)
26-884.	p-701717-79
LADO 1300 S, dec. 86. ugodno prodam. « 572-856, po 16. uri.
901638-79-st ZASTAVO 850, dobro ohranjeno, reg. vse leto, prodam za 1700 DEM v din. protivrednosti. <t 064 75-494.	t-204069-79
ZASTAVO 126 P, letnik okto-
ber 1988, prodam. « 063 854-349, po 16 uri.	t-204074-79
LADO riva 1500, letnik 87, registri-ano do oktobra 91, prodam. « 061 572-273.	t-204083-79
YUGO KORAL 55, letnik 89,
19.000	km. ugodno prodam. « 061 881-216, do 15. ure. t-204084-79 LADO samaro, s petimi vrati, letnik 89, rdeče barve, prodam. Tone Vidmar, Zavoglje 7. Sostro ali 061 327-761, int. 34-80, dopoldan.
t-204089-79
LADO SAMARO 1,3. troje
vrat, letnik avgust 1989, 20.000 km, odlično ohranjeno, prodam. « 066 75-062.	t-204097-79
YUGO KORAL 45, letnik 1989, reg. do marca 1992, ugodno prodam. « 061 344-640.	t-204116-79
YUGO 45 KORAL, letnik
1989, samo 14.000 km, zelo ugodno prodam. « 061 266-041.1-204119-79 YUGO 45, letnik 1986, garažiran, prodam. « 061 218-183.1-204129-79 LADO SAMARO, brezhibno,
5 vrat, 5 hitrosti, letnik 3/1989, prodam za 125.000 DIN. « 061 576-298. popoldan.	t-204134-79
JUGO 45 AX. letnik 88, reg. do marca 1992, 23.000 km. garažiran, meksiko modre barve, prodam. Jože Ržen, Črtomirova 27, 61000 Ljubljana.
t-204145-79
JUGO 55, letnik 1989, prodam. « 068 783-151. od 17. ure dalje.
t-204146-79
ZASTAVO 101, letnik december 1988, prodam. OP 061 344-726.
t-204168-79
YUGO 55, nov, in samaro, letnik 11/1987, prodam. « 061 877-318.
t-204172-79
Z 128 skala 55, letnik 89, vinskorde-če barve, dodatno opremljeno, prodam. « 061 40-031, po 15. uri.
t-303693-79
JUGO 55 KORAL, letnik 89.
prodam. « 067 57-244. t-303701-79
126 PGL, letnik 86, I8.000 km,
garažiran, prodam. OT 061 218-323.
t-303710-79
YUGO 45 AX, letnik 4/1988. 12.500 km, ugodno prodam. 0601 75-122.	t-303719-79
Z JUGO 1.1 GX. star 3 leta, 40.600 km, prodam za 6.200 DEM v dp. « 061 227-098.	t-303723-79
JUGO 45, letnik 87, lepo ohranjen, ugodno prodam. « 061 573-709, popoldan.	t-303726-79
JUGO koral 55, star 16 mesecev, prevoženih 4.000 km, garažiran, prodam. « 0601 81-553, po 15. uri.
t-303733-79
JUGO 45, letnik 1985/september, prodam za 4.000 DEM din. protiv. prodam. « 061 261-059, po 16. uri.
t-303753-79
JUGO 45 KORAL, letnik 1989/ maj, 22.000 km, prodam. « 061 727-618 ali « 555-633.	t-303758-79
JUGO KORAL 45. letnik 89/2,
25.000	km, prodam. « 061 575-970.
t-303761-79
JUGO 45 A, letnik 89, garažiran, prevoženih 6.600 km, prodam. 061 265-670.	t-303771-79
YUGO 55 KORAL, letnik 1990, reg. do 3/1992, prodam. «061 773-527.	1-303801-79
YUGO 55, star 1,5 let, 15.500 km.
z gumami Michellin, odlično ohranjen, prva lastnica, prodam. « 061 375-525.	t-303802-79
YUGO 45, letnik 1987, prodam. «061 752-150.	t-303803-79
YUGO 45, bordo barve, letnik 10/
1989, 31.000 km, prodam. « 066 22-229.	t-303806-79
LADO RTVO 1300, letnik januar 1989,20.500 km, garažirano, prodam. Jelena Gogala, Rupa 36 A, Kranj.	t-303810-79
JUGO koral 60. star 16 mesecev, rdeče barve, 8.000 km, prodam. « 061 454-460.	t-303820-79
JUGO 55 AX, letnik 1988, rdeč, ugodno prodam. 061 557-431 dopoldan ali 061 721-700 popoldan.
t-402972-79
JUGO koral 55, april 1989, ugodno prodam. « 061 554-673.1-403021-79 FIAT 126 GL, star tri leta, garažiran. zaščiten, z dodatno opremo, odlično ohranjen, prodam. « 061 614-709.	t-403025-79
SAMARO 8/1988, prodam. « 061 773-304, Prešernova 35, Grosuplje.	t-403026-79
JUGO 45, 5 mesecev star, prodam. « 061 713-761.	i-403036-79
JUGO skala 55, 89/1, prodam. « 061 372-220 popoldan.
1-403037-79
KORAL 60. odlično ohranjen, garažiran, zaščiten, letnik 11/89, z dodatno opremo, prodam. « 061 831-955, Mlakar Bojan, Godič 65 G, Stahovica.
1-403055-79
126 PGL. 8/1989,5.000 km, prodam. « 0601 22-904.	1-403059-79
SAMARO 1300, letnik 1987, prodam za 8.400 DEM v din. « 061 811-593.	t-403062-79
JUGO skala 55, letnik 1988. december, garažiran, ohranjen, ugodno prodam. « 061 723-387.	t-403064-79
JUGO 55, letnik 1990, ugodno prodam. « 061 329-486. v sredo.
t-403070-79
FIAT 126 P GL. letnik 88, zelo dobro ohranjen, prodam za 4.000 DEM v d.p. « 061 327-866.
1-403080-79
ZASTAVA 101 GTL. letnik 1987. ohranjen, ugodno prodam. « 061 614-635.	t-403100-79
JUGO 55, letnik julij 1989, nujno prodam.« 061 373-807.1-403104-79 ZASTAVA 750, neregistriran, letnik 1979. v voznem stanju, prodam. « 061 322-241 int. 459 med 8. in 12.
t-504046-79
LADO SAMARO 1300 s.
3 vrata, 9/89. bele barve, z dodatno opremo, garažirano. prodam za 11.500 DEM v d.p. «065 81-318.
t-504053-79
ZASTAVA 128. star 3 leta. registriran do novembra, odlično ohranjen. garažiran. servisiran, 20.000 km, ugodno prodam. «“ 061 791 931.
t-504054-79
ZASTAVA 101 — jugo l.i gx, letnik 1987, ugodno prodam. « 061 52-719. Jurčeva 10, Vižmarje Brod.
t-504059-79
JUGO koral 45, letnik 1990, prevoženih 4.800 km. še v garanciji, prodam za 7.400 DEM v d.p. « 063 881-267.
t-504067-79
Z 126 P. letnik 1986, prodam. « 061 348-056 ali « 061 343-093.
t-504070-79
JUGO koral 55, letnik 1989, prodam. « 061 323-313.	t-504092-79
JUGO koral 60, star 16 mesecev, prvi lastnik, prevoženih 22.000 km, reg. do novembra 1991, za 8.500 DEM v din, prodam. « 061 484-576.
t-504104-79
ZASTAVA 101 GTL 55. letnik 88,reg. do februarja 92,31000 km,dodatno opremljen, ugodno prodam. Cena 6.800 DEM din. prot. « 065 75-030 int. 307 dopoldne in « 065 75-301 popoldne, t-504116-79
NIPROM d. d. prodaja
raba vlačilec mercedes 190 D audi 100 D yugo 55 A
audi 200 turbo bencin volvo in drugo Prenos lastništva.
Tel. (061) 311-845 ali (061) 312-882.
901820
JUGO 55 Koral.letnik 10/89. 5 prestav, dodatno opremljen, prodam za 7.800 DEM din. prot. CT061 374-913 popoldan.	t-504117-79
JUGO KORAL 45 . letnik
89.modre barve, prodam za 5.700 DEM din. prot. 061 746-569 po 16. un.	(-504118-79
LADO 1300 S . dec. 85, prodam. 061 611-287 po 16. uri.
1-504119-79
ZASTAVA 128 lemik 89/2,
rdeč, garažiran,prvi lastnik. 20000 km, prodam. Cena 9.500 DEM din. prot. <*■ 065 76-568.	(-504120-79
ZASTAVA 101 GTL 55 , letnik 85, 40000 km, garažiran, prvi lastnik, prodam. 061 556-531.
(-504121-79
LADO SAMARO letnik
87.43000 km. doatno opremljeno, prodam. «061 267-309.	(-504122-79
ZASTAVA 101 . letnik 80,de-cembcr. prodam. « 061 641-145.
(-504125-79 JUGO SKALA 55 . april 89.
bele barve, garažiran, dodatno opremljen, ugodno prodam.«1 061 264-784.
t-504126-79
JUGO 55, letnik 1989, prodam. «061 722-992.	t-504132-79
ZASTAVA 101. letnik 87, z do-datno opremo, prodam. 061 746-195.	t-504152-79
JUGO 45, oktober 89, 14.000 km, prodam za 6.900 DEM din protiv. « 061 853-231 im. 10, po 15. uri.
t-504159-79
126 BIS, vodno hlajeni, nov, prodam za 6.300 DEM din protiv. « 061 485-034.	t-504164-79
JUGO KORAL 55 GVL, letnik 1989, registriran do februarja 1992, prevoženih 16.000 km, temno modrc barve, prodam. 061 215-424.
t-504170-79
LADO karavan, tovarniško novo, neregistrirano, prodam po stari ceni. « (069) 79-166.	ptt-231-79
ŠKODO 105, I. 81, poceni prodam. « (061) 453-770, popoldan.
701720-79
YUGO 55 AX, 1. 88, brezhiben, ugodno prodam. <« (061) 482-555.
701721-79
YUGO 45 AX, I. dec. 87, garažiran, dodatno opremljen, prodam. « (061) 262-662.	701725-79
ZASTAVO 101,1. 79, neregistrirano, ugodno prodam. Vulčeva 6.
701726-79 FLORIDO, oktober 90, prodam za 15.000 DEM din. protivrednosti. « (0601) 73-632, dopoldan.
701729-79
YUGO 45, julij 90. prodam za 8500 DEM din. protivrednosti. « (0601) 73-632 zjutraj. Natalija Sedej. Ulica talcev 17. Zagorje.
701730-79
YUGO koral 45. 1. avgust 88. prodam za 5000 DEM din. protivrednosti. « (061) 442-243. dopoldan od 7. do 15. ure.	701733-79
YUGO skala 55 let. okt. 89, prevoženih 20.000 km. prodam za 8000 DEM din. protivrednosti. « (061) 641-040.	701739-79
YUGO koral 45, 1. 88/89, ugodno prodam. (061) 261-553 dop., int. 23. Bcrkovič.	701743-79
LADO samaro 1300 S, 1. 88, prodam. « (061) 344-610.	701746-79
YUGO skalo, star dve leti, garažiran. brezhiben, prodam. « (061) 218-602, po 17. uri.	701748-79
YUGO koral 60. 1. nov. 89, bel, garažiran. zaščiten, alu. platišča. 13000 km. prodam za 8000 DEM din. protivrednosti. « (061) 52-186.
801767-79
UGODNO prodam zastavo 128,1. 81. z novim motorjem. « (061) 345-341.	802446-79
Z 128 CL 1100, I. 83. dobro ohranjen, bele barve, prodam. « (061) 265-078, po 16. uri.	802460-79
126 PGL. star dve leti. reg. do dec.
91,	lepo ohranjen, garažiran, 20.000
km, z avtoradiom in zvočniki, prodam. Cena 5000 DEM din. protivrednosti. « (061) 343-366.	802461-79
ZASTAVO 750, 1. 83. odlično
ohranjeno, za 2300 DEM din. protivrednosti in yugo 55, l. 89, prevoženih 7000 km, odličen, opremljen, registriran do 31. 1. 92, za 9000 DEM din. protivrednosti, prodam. 7000 takoj. 2000 DEM po dogovoru. « (061) 316-501.	802470-79
FIAT 750, 1. 82, ugodno prodam. « (061) 349-372 po 14. uri, 313-044 int. 24 92 dopoldan.	802471-79
YUGO skala 55,1. 89, kot nov, dodatno opremljen, garažiran, prodam. « (061) 264-784.	802479-79
126 PGL, star dve leti, pravkar registriran. prodam za 4700 DEM din. protivrednosti. «* (061) 215-526.
802480-79
JUGO 45 AX, 1. okt. 87, prodam. «(061) 574-062.	802495-79
ZASTAVA skala 128, 1. 89. prodam. « (061) 482-611.	802500-79
YUGO 1,1 GX, 1. 88. reg. do marca
92,	32.000 km, prvi lastnik, prodam za 6500 DEM din. protivrednosti. « (061) 348-872, od 16. do 21. ure.
802504-79
YUGO 45, 1. maj 89, 18000 km. višnja barve* prodam za 7400 DEM din. protivrednosti. « (061) 348-774, popoldan.	901647-79-st
Z 750, 1. 80, prodam. Avto je garažiran, dobro ohranjen. «	(061)
773-787.	901793-79-st
FIAT 126, karamboliran, cena po dogovoru, prodam. « (066) 73-541.
pt-t-234-79
SAMARO 1300/3V, 1. 87, prodam za 7.200 DEM din. protivrednosti. Reg. do 26. 2. 92. « (061) 216-015, po 17. uri.	901797-79-st
LADO samaro, staro 12 mesecev, prodam za 12000 DEM din. protivrednosti. « (061) 611-087. 901808-79-st 126 P, 1. avg. 87. 23000 km. prodam. «(061) 448-231. 901809-79-sl ZASTAVO 128, marec 89, prodam. « (067) 22-025, Dušan Ponikvar, Rakek, Ljubljanska 17.
901811-79-*! YUGO 55, 1. marec 89, garažiran, prvi lastnik, 26.000 km, nekaj dodatne opreme, prodam. Okvirna cena 7000 DEM din. protivrednosti. « (061) 302-670.	901813-79-st
ZASTAVO kombi 900 K, malo rabljen, prodam. « 066 30-247.
pt-204152-79 ZASTAVO 101, letnik 86, prodam za 5.500 DEM din. protivred. « 067 23-347.	pt-301972-79
YUGO 45, letnik 84, registriran do februarja 92, prodam po dogovoru. « 061 713-727.	pt-303697-79
JUGO koral,55, letnik 89. 26.000 km, 5 prestav, prodam. «* 061 482-043.	pt-303708-79
LADO SAMARO, staro štiri leta, rdeče barve, pravkar podaljšana registracija, zelo lepo ohranjeno, 47.000 km, ugodno prodam. « 061 374-632, po 19. uri.	pf-303768-79
ZASTAVO 128, letnik 1987. bele barve, ugodno prodam. « 061 813-‘ 522, popoldne.	pl-303772-79
NUJNO prodam lado nivo. staro tri leta, za 8.000 DEM v dp. « 061 222-222 ali « 061 222-224. pl-303785-79 ZASTAVA 1.1 GX, letnik december 1987, prodam za 6.300 DEM v d.p. « 0608 77-222 popoldan.
pt-503293-79 JUGO koral 55, letnik 7/88, garažiran, prodam. « 068 44-466 ali « 068 44-976.	pt-504063-79
JUGO KORAL 55. letnik 6/88.
prodam. « 061 853-062, od 16. do 20. ure.	pt-504076-79
JUGO skala 55, letnik 9/1989. prodam za 8.500 DEM v din. Jcvc Simona, Črna vas 225, Ljubljana.
pt-504107-79 JUGO 45 , nov. 83,73000 km. bele barve, prodam. « 061 348-254 po 16. uri ob delovnikih, v soboto in nedeljo ves dan.	pt-504123-79
YUGO koral 45. I. 90. prevoženih 5000 km. prodam za 7000 DEM din. proti^vrednosti. « (061) 327-208.
901815-79-ct
Z 128, nov. 87, ugodno prodam. « (061) 318-934. ogled Janševa 3.
901825-79-*t
druga motorna vozila
SAAB 99. turbo. prodam. « 061 441-940. dopoldan.	pt-203881-80
JEEP WILLYS. original. IctAik 43. prodam za 7.500 DEM din protiv. «061 271-363.	pt-403048-80
PASSAT turbo diesel, letnik 1990. šibe dah. radio, al felge. 28.000 km. prodam. « 061 51-147. pt-503828-80 GOLF GTI. 110 KM. nemški, letnik 9/80. zastava poli. let. 87. yamaha 600 XT. letnik 83. suzuki DR 500. letnik 80. prodam. « (063) 36-551.
279-80
TRABANT, kot nov. prodam. « (061) 262-504.	701645-80
ŠKODO 110 R. coupe. letnik 1980. registracija do 26. 9. 91, prodam. « 40-538, od 16. do 19. ure
701740-80
FORD fiesta 1.1. letnik 79. prodam za 3200 DEM din. protivrednosti. Ogled: Veselova 15A. Ljubljana, po 16. uri.	802454-80
VW 1200, letnik 1977. neregistriran, prodam. « (061) 376-844.
802458-80
VOLVO 340 GL, diesel, kovinsko sive barve, garažiran, ugodno prodam. « (061) 376-844.	802459-80
ŠKODO 120 L, letnik 80. prodam. « (061) 575-215, po 16. uri.
802462-80
PASSAT CT turbo, diesel, nov. neregistriran, davki plačani, dodatna oprema, ABS sistem, prodam. « (058) 586-403.	901673-80-*t
FORD escort. 1.1. dobro ohranjen, garažiran, letnik 1982, 85.000 km. prodam. Cena je 11.000 DEM din. protivrednosti. « 796-050. po 14. uri.
901794-80-*! CHRYSLER sunbeam, letnik 1979. prodam za 1500 DEM. « (061) 485-022.	901804-80-st
PASSAT VARIANT 1,8. 9*.
KM, nov. prodam. « 054 41-695.
t-204067-80
LADO samaro, letnik 89, bele barve, registrirano in golf diesel, letnik 88. rdeče barve, registriran, prodam. « 063 38-334, od 8. do 12. ure.
t-204092-80
FORD FIESTO, letnik 1984. rdeče barve, prodam za 8000 DEM v din. protivrednosti. « 061 211-275.
t-204118-80
SIMCO 1308 GT. lepo ohranjeno, prodam ali zamenjam za cenejše vozilo. « 061 877-066. i-204133-80 AUDI 60 L. letnik 1970. prodam za 1500 DEM v din. protivrednosti. Leben, « 061 323-697. dopoldan.
t-204171-80
ŠKODO 120 L. letnik 6/1989. dobro ohranjeno, nujno prodam. «061 485-978.	t-204183-80
VVARTBURG KARAVAN.
letnik 85, prodam. <T 061 851-332, dopoldne in « 851-716, popoldne.
t-204185-80
NUJNO in po zelo ugodni ceni prodam VW kombi furgon, letnik 74, motor 83. po dogovoru. flP 061 455-342.
t-303696-80
ŠKODO 120 L. leto izdelave 1989. prevoženih 12.000 km. ugodno prodam. « 061 812-808. popoldan.
t-303725-80
PEUGEOT 205 GL. i«n,k 83. 75.000 km, prodam za 8.500 DEM din. protiv. 061 741-869.	1-303754-80
KOMFI VW transporter, caravcle C. 1600 TD. 8/90. 10.000 km. prodam za 45.000 DEM din. protiv. (lahko tudi na obroke) ali zamenjam za nov renault 4 z doplačilom. « 066 23-129 ali «25-991.	t-303775-80
VW PASSAT VARIANT 1.8
GL. električna pomična streha, popolnoma nov, prodam. « 061 331-341. od 15-19 ure.	t-303793-80
PEUGEOT 504. letnik 11/1978. registriran, dobro ohranjen, zelo ugodno prodam. « 061 621-603.
t-303798-80
FORD fiesto 1.1 i, prodam « 041 324-130.	t-303819-80
WARTBURG 1.3. prodam. «061 326-117	t-303826-80
FORD escort 1.6 CLX. nov. neregistriran. ugodno prodam « 051 262-287.	t-303827-80
PORCHE 924. letnik 78. prva reg. 85. kovinska barva, prodam. V račun vzamem manjši avto. « 064 75-962 int.6, dopoldan.	t-303829-80
PEUGEOT 405 GL, nov. šc
neregistriran, izredno ugodno prodam. «063 35-123.	t-403013-80
FORD taunus, letnik 1980. prodam. « 063 27-541 po 17. uri.t-403040-80 AUDI 80. leto proizvodnje 1988. 1600 ccm. bencin, prodam. « 061 651-197.	t-403066-80
R 9. letnik 82 in karamboliran peugeot diesel, prodam ali menjam za golf. « 063 31-790 popoldan, t-403077-80 R 12. letnik 1976. lepo obnovljen. Zastava 101. letnik 76. vozen in ohranjen in avtomatik. star 4 leta. prodam. «061 267-952.	t-403085-80







<
PNEVMATSKA STISKALKA
POSAMIČNO DOZIRANJE VIJAKOV
IN KOVIC


-,0°?
---

V
•S’ vj£p
- \ev-
N


TELEVIZIJA
SLOVENIJA I__________________
8.35-12.15 in 15.05-1.10 TELETEKST TV SLOVENIJA
8.50	VIDEOSTRANI
9.00	ŽIV ŽAV
9.50	POLJUBI ME (EMBRASSE—MOI - ponovi-tcv francoske drame)
11.15	VČERAJŠNJE SANJE
(YESTERDAY’S DREAMS
-	ponovitev 4/7 dela angleške nadaljevanke)
12.05	VIDEOSTRANI
15.20	VIDEO STRANI
15.30	SOVA, ponovitev HAGGARD
(3/7 del angleSke humoristične nanizanke, 1990) KRIMINALNA ZGODBA (9/21 del ameriške nadaljevanke, 1987)
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	TV DNEVNIK I
17.05	SLOVENIJA
(2/6 del dokumentarne oddaje) POMLAD 17.35 RISANKE
17.50 KLUB KLOBUK, kontaktna oddaja
19.00	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.20	DOBRO JE VEDETI
19.30	TV DNEVNIK II
19.55	VREME
20.05	DANES V SKUPŠČINI
20.40	FILM TEDNA
ZDAJ SI ODRASEL FANT
22.15	TV DNEVNIK III, VREME
22.40	MARLBORO MUSIČ SHOW
23.10	SOVA ALF
(ALF - 29. del ameriške humoristične nanizanke, 1986) KRIMINALNA ZGODBA (10/22 del ameriške nanizanke, 1987)
V	ZNAMENJU ZVEZD: DEVICA
(DEIN STERNZEICHEN - 3/ 12 del nemške dokumentarne serije)
1.00	VIDEOSTRANI
TELETEKS TVS_________________
258	Gledališča - Ljubljana
259	Gledališča - drugi kraji
260	Razstave — Ljubljana
261	Razstave — drugi kraji
262	Muzeji
263	Koncerti
264	Festival Ljubljana
265	Cankarjev dom
266	Založbe sporočajo
267	Knjižnice
269 Prodaja vstopnic
SLOVENIJA n__________________
16.00	SATELITSKI PROGRAMI
-	POSKUSNI PRENOSI 17.45 SVET POROČA
18.30	MOSTOVI
19.00	TV SLOVENIJA II -STUDIO MARIBOR POSLOVNA BORZA TV RULETA
19.30	TV DNEVNIK
20.10	Dresden:	ČETRTFINALE
EVROPSKEGA POKALA
V	NOGOMETU:	Dynamo
-	Crvena zvezda, prenos 22.15 MEDNARODNO DELAVSKO
GIBANJE
NAROD SI BO PISAL SODBO SAM
(7/8 del dokumentarne oddaje)
23.30	YUTEL
HRVAŠKA TV I
9.20
9.25
9.35
10.00
10.10
10.25 10.55
11.25
12.00
12.10
12.20
15.30
16.30 16.45 16.50 17.00
17.30 18.15
18.40
18.45 19.15 19.30 20.00
21.45
22.05
23.05 0.00
POROČILA TV KOLEDAR VRNITEV ANTILOPE (THE RETURN OF ANTHE-LOPE — 12/13 del angleške nadaljevanke)
ŠOLSKI PROGRAM BODITE Z NAMI POŠTNI NABIRALNIK ISAAC NEWTON Z LAPONCI NA STREHI EVROPE
MOJE TELO, francoska risana serija
POROČILA VIDEO STRANI SATELITSKI PROGRAM: MTV
STARO ZA NOVO OKNO: DIZZY GILLESPIE VIDEO STRANI POROČILA TV KOLEDAR VOJNA KRAJINA NA HRVAŠKEM
HRVAŠKA DANES VRNITEV ANTILOPE (Ponovitev 12/13 dela angleške nadaljevanke)
RISANKA
BILOGORA, potopis RISANKA DNEVNIK I
NEVARNE POTEZE, švicarski film
DNEVNIK II
SPOMINI NA XX. STOLETJE:
FLRJ 1945
YUTEL
POROČILA
HRVAŠKA TV II
15.45 VIDEOSTRANI
15.55 DOBER DAN
SPREGLEDALI STE - POGLEJTE
16.00	»CURE 1 DEČKI VRBOVEČ-KI«, ponovitev
16.35 NA ZDRAVJE
(CHEERS - ponovitev ameriške humoristične nanizanke)
17.05	LUCKY CHANCES (Ponovitev 6., zadnjega dela ameriške nadaljevanke)
18.00	DOBER VEČER
18.05	URBSFOBILIA, tv igra
18.50 DP V VATERPOLU: Mladost
— Jadran, prenos
20.05	ŠPORTNA SREDA
20.10 Dresden:	ČETRTFINALE
EVROPSKEGA POKALA V NOGOMETU: Dinamo Dres-den — Crvena zvezda
22.00	POROČILA
22.20 ŠPORTNA SREDA, nadalje-vanje
22.25 Lizbona: NOGOMET ZA POKAL EVROPSKIH PRVAKOV: Porto — Bayem, prenos 0.15 NALJUBŠI SIN
(FAVORITE SON - 1/6 del ameriške nadaljevanke, 1988)
KOPER	_______________
16.00
18.30
18.45
19.00
19.20
19.25
20.30
21.00
ŠPORTNE ODDAJE PROGRAM V SLOVENSKEM JEZIKU
ODPRTA MEJA TV DVNENIK VIDEAGENDA ČAROBNA	SVETILKA
-	OTROŠKI PROGRAM LEO, KRAU DŽUNGLE
-	Risanka
GIANNI IN PIONOTTO - Risanka
TELEFILM
KLIC GLOBINE - dokumen-
tarna oddaja
21.30	LETEČI ZDRAVNIKI - serija
22.20	TV DNEVNIK
22.30	ŠPORTNA RUBRIKA
AVSTRIJA I	__________
9.00 ČAS V SLIKI in
PRAVICA DO LJUBEZNI, ponovitev 23. dela
9.30 FRANCOŠČINA
10.00	ŠOLSKA TV
10.30	V PRUETN1 DRUŽBI, ponovitev
12.20	KOMIČNA OPERA, Prva pomoč za ljubitelje opere — Čarobna piščal, risanka
12.30	MI, ponovitev
13.00	ČAS V SLIKI
13.10 REPORTAŽE IZ TUJINE, ponovitev
14.00	GLASBENASKRINJA,Zvezde iz Avstrije
14.20	ZAHODNO OD SANTA FE-JA, Gavčo
14.45 ANGEL NA ZEMUI, Tudi ljubezen je treba negovati
15.30	Otroški program
15.35 DUCK TALES, risanka
16.00	KRAVJI ZVONČEK, lutkovna igrica
16.30	GLASBENA DELAVNICA
16.55	MINI ČAS V SLIKI
17.05 KOT PES IN MAČKA, Zasačeni pri goljufiji
17.30	MINI KLUB
17.55	V 80 DNEH OKOLI SVETA, risanka
18.00	Ml
18.30	FALCONCREST, Globoki vodnjak
19.22 ZNANJE DANES
19.30	ČAS V SLIKI/VREME
20.00	ŠPORT
20.15 ZADNJA LJUBEZEN GOSPODA JOŽEFA
21.40 POGLEDI S STRANI
21.50	NOVO V KINU, filmi in njihove zvezde
22.00	NOBENE DROGE ZA SHERLOCKA HOLMESA
23.50	HUNTER, Zamenjava partnerjev
0.35 ČAS V SLIKI
AVSTRIJA H
VREMENSKA PANORAMA LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Hermann Nitsch FREDBACK:	KOMUNIKA-
CUSKA MREŽA, 3.-zadnji del: Brez tehnike ne gre ZEMLJA IN LJUDJE PRAVICA DO LJUBEZNI, 24. del
V/URLITZER LOKALNI PROGRAM ČAS V SLIKI/VREME KULTURA
IN VIOLINE SO UTIHNILE, 1. del TV filma ČAS V SLIKI ŠPORT
NOGOMET - EVROPSKI POKAL, četrtfinalne povratne tekme
ČAS V SLIKI
8.30
16.50
17.00
17.30 18.00
18.30
19.00
19.30
20.00 20.15
22.00
22.25
RAII
.55 JUTRANJI PROGRAM, vodita Livia Azzariti in Puccio Corona
10.15	NADALJEVANKA
11.00	POROČILA 11.05 NADALJEVANKA 11.40 PAZITE NA KARTICO 11.55 VREME
12.00	POROČILA
12.15	NA RAI UNO
13.30 TV DNEVNIK / TRI MINUTE ZA...
14.00
14.30
15.00
15.30
16.00 17.55 18.00 18.05 18.45
19.40
19.50 20.00
20.40 23.00 23.10
23.50 0.00 0.20 0.20
RAID
KVARKOV SVET DOKUMENTARNAODDAJA KOLESARSTVO MODRO DREVO BIG
DANES V PARLAMENTU
POROČILA
ITALIJA OB ŠESTIH
ODDAJA
ALMANAH
VREME
TV DNEVNIK
ODDAJA
TV DNEVNIK
ŠPORTNA SREDA
ZMENEK V KINU
NOČNI TVD
DANES V PARLAMENTU OPOLNOČI
7.00	RISANKE
8.00	MODRO DREVO
8.30	NADALJEVANKA
9.30	TUDI JAZ
10.20 DOKUMENTARNAODDAJA 10.50 USODE, nadaljevanka 11.55 VAŠE ZADEVE
13.00	OB TRINAJSTIH
13.30	GOSPODARSTVO
13.45	BEAUTIFUL, serija
14.15	KADAR SE UUBI, serija
15.10	MED NAMI REČENO
16.15	VSI ZA ENEGA, oddaja o ži-valih
17.00	POROČILA 17.05 PROSTI ČAS 17.25 VIDEOCOMIC
17.45	NADALJEVANKA
18.10	CASABLANCA
18.30	ROCK CAFE
18.45	HUNTER, serija
19.45	TV DNEVNIK
20.15	ŠPORT
20.30	ODDAJA
MIXER O KULTURI
23.15	TV DNEVNIK
0.00 VREME / HOROSKOP 0.10 NOČNI KINO
MADŽARSKA I______________
9.00 VIDEO STRANI 9.05 TV TELOVADBA, za invalide 9.10 TRETJI KANAL, 3. Skrivnsot, on.
9.55 KLINIKA, nemška serija, 11. Dan srečnih parov, pon.
10.40	STUDIO ’91, kulturni TV tednik, pon.
11.40	VIDEO STRANI, in ob 16.40 16.50 VIDEO NOVICE, iz regionalnega studia Szeged
17.00	SPRAVY, poročila v srbohrvaščini
17.05	MAGAZIN CULTURAL, verska nasprotja v Erdelju
17.30	BODITE MOJ GOST, spored Roberta Ratonvija
18.05	BILANCA, četrt ure za gospodarstvo
18.20	POKRAJINE,	MESTA,
LJUDJE
19.00	VEČERNA PRAVLJICA 19.10 CIMBORIA, telefonska igra za
otroke
20.05	KRUTA ROMANCA, sovjetski film(1975)
22.25 IMATE 5 MINUT ČASA? Deli-
bes: Coppelia, odlomek
22.30	PORTRETI IZ XX. STOLETJA, Andy Warhol
23.20	TV DNEVNIK 23.35 DNEVNIK ZDF
MADŽARSKA II _________________
17.00	TV 2 — Videostrani — Reportaže - Vreme - Glasba — Vprašanja in odgovori
18.00	TELEŠPORT
18.25
18.53
19.00
20.37
21.00 21.20
21.30
22.15
22.55
ZA OTROKE, Safari, češka serija .
TV 2 — Poročila — Najava programa
VSE NA ENO KARTO, nemški TV film TV 2
TV DNEVNIK
TV 2 — vmes Spomladanski festival
SIMULTAN, notranja politika TV 2 — Pallesen in Pilmark show TV 2 - ZAKLJUČEK DNEVA
SATELITSKA TV
SUPER CHANNEL
7.00	Ob zori; 8.30 Zdravo Avstria. zdravo Dunaj; 9.10 The Mix; 13.00 Japonske poslovne novice; 13.30 The Mix; 16.00 Vroča linija; 17.00 V etru; 1830 Modra noč; 1930 Poročila; 19.45 Nit časa; 20.00 Inside View; 20.30 Azija zdaj; 21.00 Russia Eleven; 2130 Poslovni tednik; 22.00 Poročila; 22.15 Športna poročila; 22.20 Inside View;
23.20	Poslovni tednik; 23.50 Azija zdaj; 0.20 Poročila; 0.30 Modra noč; 1.35 Time Warp; 1.50 Late Night Mix
3SAT_______________________________IŠ
1435 Glasba prihaja; 15.15 Lestvica domačih; 16.00 Planinske pesmi; 16.45 Evropske folklorne skupine v ZRN;
17.20	Mini čas v sliki; 17.30 Maulv in Ratty ob Veliki reki; 18.00 Slike iz Švice; 19.00 Danes; 19.30 Okrogla stvar iz Odenwalda, tv igra; 21.05 Živeti brez nečimrnosti — Sabine Sinjen, portret igralke; 21.45 Kultura in šport; 22.00 Cas v sliki; 22.25 Spektrum; 23.20 Dunaj ob Gurtlu; 0.00 Poročila
SATI_________________________________
6.00	Dobro jutro; 8.35 Sosedi; 9.05 Splošna bolnišnica; 9.50 Teleshop; 10.10 Bingo; 10.35 Tenis, Key Bisca-yne; 12.20 Kolo sreče; 13.00 TV borza;
14.00	Sosedje; 14.25 Splošna bolnišnica; 15.10 Olliejeva farma, 1/52 del am. risane serije; 15.35 Teleshop; 15.50 Novi divji zahod; 16.45 Pod soncem Kalifornije; 17.45 Pregled programa; 17.50 Mr. Belvedere; 18.15 Bingo, nagr. igra; 18.45 Dober večer, Nemčija; 19.15 Kolo sreče; 20.00 Booker; 21.00 Soseda, am. film; 22.40 Poročila; 22.55 Dediči prekletstva; 23.45 Reportaža kanal 4; 0.10 Tenis, turnir v Key Biscayne, četrtfinale
RTL PLUS_____________________________
6.00	Halo, Evropa; 9.25 Samo ti in jaz, am. film; 11.00 Tvegano; 12.00 Cena je vroča; 12.35 Oddelek M, am. serija, igra Lee Marvin; 13.00 Hart in Hart;
13.20	Kalifornijski klan; 14.05 Springfi-eldova zgodba; 14.50 Divja roža; 15.38 Neto; 15.50 Chips; 16.40 Tvegano;
17.05	Cena je vroča; 17.45 Stemtaler;
18.00	Mož za šest milijonov dolarjev; 18.45 Poročila; 19.15 Angelova vrnitev;
20.15	Gottschalk; 21.15 Narodnozabavni napevi; 22.10 ‘TV Štern; 22.50 Primarij dr. Westphal; 23.45 Poročila; 23.50 Borba proti mafiji; 0.45 Equali-zer; 1.30 Primarij dr. Wcstphal, pon.
TV 5_________________________________
16.05	Poročila; 16.15 Posebna pošiljka;
17.15	O ženskah; 17.45 Kuhinja angelov; 18.00 Mladinska oddaja; 18.20 Gore; 18.50 Bons Basiers des Francofi-les; 19.00 Poročila; 1930 Le 19/20:
20.00	Teleskop; 21.35 Komedija večera; 23.30 Poročila; 23.45 Ex Libris
EUROSPORT
6.00	Poslovna poročila; 6.30 Evropski poslovni kanal; 7.00 D. J. Kat Show, za otroke; 830 Evrobika; 9.00 Motošport, formula 3; 930 SP — Darts; 1030 Tenis, turnir Ž v Palm Springsu, pon. finala; 1130 Evrobika; 12.00 Ameriški nogomet; 1330 Smučarski skoki, sv. pokal; 14.00 Golf. Hongkong; 15.00 SP v sankanju; 1530 Namizni tenis, ZDA; 1630 US Collegc Basketball; 1730 SP v artistiki; 18.00 SP v nordijskih disciplinah, Oslo; 18.30 Transworld Šport; 1930 Poročila; 20.00 Povvevvrboats;
21.00	Ford Ski Report; 22.00 Boks, profesionalci; 23.00 Nogomet, evropski pokal; 0.00 Rokomet, Pariz; 1.00 Poročila; 1.30 Kriket, Karibski otoki
SOS telefon za ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
VSAK DAN od 18. do 23. ure na št. (061) 441-993.
RADIO
PRVI PROGRAM
(Krvavec stereo 91,8 MHz)
4.30	Jutranji program; 5.50 Jutranja gimnastika; 6.50 Dobro jutro, otroci;
8.05	Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti se vrstijo; 9.05 Glasbena matineja;
10.00	Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo; 11.05 Oddaja o SLO;
11.30	Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 1230 Kmetijski nasveti;
13.00	Danes do trinajstih; 1338 Do štirinajstih; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Radijski mehurček; 1530 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Studio ob sedemnajstih; 18.05 Minute za jazz;
18.30	Na ljudsko temo; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasba iz studia 26; 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev; 20.35 Z našimi interpreti; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Odlomki iz oper Lepa Vida in Matija Gubec Rista Savina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Znane melodije;
23.05	Literarni nokturno — Lajos Kos-sak: Pesmi; 23.15 Nočni program
DRUGI PROGRAM_______________________
(Krvavec stereo 98,9 MHz, Krim stereo
93.5	MHz)
5.30	Val 202 - jutro; 8.00 Val 202
-	dopoldan; 13.00 Val 202 — popoldan; 13.00 Danes do 13.00; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Druga godba
TRETJI PROGRAM______________________
(Krim stereo 96,5 MHz)
16.00	Dober dan; 16.05 Pol ure za šanson; 16.40 Književnost jugoslovanskih narodov; 17.00 Najlepši glasovi: sopranistka Karita Mattila; 17.45 Iz opernega sveta; 19.30 Predstavitev večernega programa; 19.32 Poezija skozi čas
-	Ivan Pregelj: Romantika; 19.47 Glasbene miniature; 20.00 Pota naše glasbe
-	Primož Ramovš — 70 letnik; 2130 Ars Antiqua - koncert članov Akademije za staro glasbo iz Berlina v okviru festivala »Pro mušica antiqua«; 22.00 Okrogla miza tretjega programa; 23.00 Glasba pripoveduje ... V pomladnem tonu ... (Smetana, Stravinski); 23.50 Predstavitev sporeda za četrtek; 23.55 Lirični utrinek
RADIO GLAS LJUBLJANA________________
(Krim stereo 100,2 MHz, Grad stereo 102,4 MHz)
6.00	Dobro jutro, Ljubljana; 16.15 Prve novice; 7.00 Horoskop; 7.15 Novice; 7.20 Naj, naj, naj; 7.30 Vremenska napoved; 8.00 Jutro je lahko tudi takšno; 8.15 Novice; 8.30 Kam danes v Ljubljani; 9.15 Novice; 10.15 Novice; 11.15
Novice; 11.20 Power play: 12.00 BBC i poročila; 12.15 RGL novinarska odda-; ja; 12.40 Za barikadami; 13.15 Novice; j 14.00 Pasji radio; 14.15 Novice; 1430 | Novinareki termin; 15.15 RGL komen-| tira in obvešča; 15.35 Powcr play; 16.10 Spoznajmo sc; 16.30 Nagradna uganka; 17.10 Norice; 18.00 Izbor finalistov Naj, naj. naj; 18.55 Izbor naj naj pesmi;
19.15	Novice; 19.25 Vremenska napoved; 19.30 Poslušate vaš izbor; 20.00 Glasba do jutra
RADIO KOPER________________________
(SV 549 KHz, UKV 88,6-93,8-1003-100,6-104,3-107,6 MHz)
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Poročila in pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos II. programa radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 13.30 Dnevnik Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 1730 Primorski dnevnik (aktualna tema);
18.00	Melodije morja in sonca; 1835 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radijski dnevnik
RADIO MARIBOR______________________
(UKV 93,1 in 90,4 KHz, SV 558 KHz)
4.30	Prenos sporeda RTV Ljubljana;
7.15	Dobro jutro; 9.00 Izbiramo za vas; 10.05 Mavrica; 12.05 Naši zbori; 12.30 Mavrica; 13.00 Jaz sem si pa nekaj zmi-slil (kontaktna oddaja); 14.30 Poročila, osmrtnice, obvestila, zabavna glasba;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste, poslušajte; 16.30 Dnevnik radia Maribor; 17.00 Priljubljeno; 1730 Portret — reportaža; 18.00 Literarna oddaja; 18.15 S koncertnih odrov; 19.00 Večerni radijski dnevnik
RADIO ŠTUDENT______________________
(89,3 in 104,3 MHz)
00.00 - 12.00 Radio-satelit (MTV/ RTL) 12.00 Vžig; 14.00 OF: 17.00 RŠ REŠETO (rock indok/kulturarije/jazza-rije); 19.00 Tolpa bumov: URGE OVERKILL — Americruiser (touch & go) (1); 20.00 Sredinski večer za folkheadbangarjc; 24.00 Zatemnitev/ radio-satelit
V
V novi številki TRIBUNE:
—	Intervju s predsednikom BiH - Alijo Izetbegovičem
—	Eksluzivna reportaža iz Beograda: krvava sobota...
—	Vuk Draškovič za TRIBUNO: Korektno, toda gnusno...
—	Polkovnik Aleksander Frančeškin: -Vse stroške nabora je poravnala ZSLO,-
—	Demokracija pozablja na delavce, Grubelič kot metafora za slovensko državo.
STIKOV
ČASOPISNI
Turn
Utrip
današnjega
tiska
AVTO MAGAZIN
Vodilna tema šeste letošnje številke Avto magazina je avtomobilski salon v Ženevi in ugotovitev: razvajeni evropski zahod je zasut z novostmi!
Test: audi coupe S2.
Nova vozila: mcrccdcs-bcnz razreda S.
Šport: prvi ton — Ayrton.
“i__________________________r
KIHOVA
SLIKOVNA
KRIŽANKA
Nova številka med ugankarji priljubljene zloženke slikovnih križank.
Za kratek čas... preverjanje znanja in... za nagrade.
J MEDIA	L
MARKETING,
marce, štev. 119:
•	PRVIČ PRAVI JUGOSLOVANSKI PROPAGANDNI KOLAČI: Sladkor, laži in marketing
•	NAJVEČJI EVROPSKI OGLAŠEVALCI
•	VODILNE	SVETOVNE
ZNAMKE
•	EUROPAGES — 1.000 evropskih adresarjev zastonj!
•	ESOMAR V LJUBLJANI: Nove naloge, nove metode, nori scenariji
•	DOSSIER	MARKETINGA
— kdo je kdo, 2. del
•	VARSTVO POTROŠNIKOV IN PREPREČEVANJE KONKURENCE NA TRGU
•	TRI OBDOBJA SLOVENSKE FOTOGRAFIJE
•	EKOLOŠKI KONCEPT OBLIKOVANJA - zeleni MM
•	ZLATI MM ZA KOLEDARJE IN TISKANE KOMUNIKACIJE
•	2.000 strokovnjakov ICSID v Ljubljani
•	Svetovne borze, univerza MM, socialni marketing, tevemeter MM. testiranje za službo . . .
i------------------------r
V Stikov časopisni kiosk lahko oddate napoved po telefonu: (061) 329-559 ali telefaksu (061) 302-414 ali teleprinterju 31 633 in na naslov ČGP Delo Stik, Ljubljana, Titova 35. Kiosk je odprt vsak dan do 11. ure za objavo naslednjega dne.

TTF
iiJTm	i et lil

______i |
Trgovina v zelenem.
NOVO. NAKUPOVANJE V K0HNSDORF.
NAKUP0VNJE KOT DOŽIVETJE.
Vse, kar vam srce poželi — in še več—pod eno streho. Velika izbira in nizke cene — tako je nakupovanje pravi užitek!
Naslednji specializirani oddelki se priporočajo:

Slone*
Pof*er Getcbenkibouhque
ELEKTRORACK
PROmOMODA
SB - Restaurant SPEEDT
5PAR
Bitex „
Pie Mode VA^la
der florist engleltner
® supermarkt //j
Veliko otvoritveno slavje 21. marca z veliko nagradno igro. Razdelili bomo nagrade v vrednosti več kot ATS 40.000,—! Otvoritvene ponudbe od 21. 3. do 23. 3.1
Izberite
Mikrohit*
in izbirajte
Mikrohit 386 SX
osnovna plošča: AMI -American Megatrends. Inc. 80386SX/20 MHz. 8/16/32 bil ISA, 32 KB cache memory, 2-32 MB rama, disk: 40-136 MB. disketa: 1.2 MB, 2S + 1P
Za uporabnika, ki ieli procesorsko moč in razSirljivost. Primeren tudi za manj zahtevne grafične aplikacije.
Mikrohit 386/33
osnovna plošča: AMI -American Megatrends, Inc. 80386/33 Mhz, 8/16/32 bit ISA. 64 KB cache memory, 4-40 MB rama. disk: 40-338 MB. disketa: 1.2 MB. 2S + 1P
Za uporabnika, ki ieli močno grafično delovno postajo. Primeren je tudi kot streinik pri večuporabniSkihl večopravilnih operacijskih sistemih za vzdr-levanje večjih podatkovnih baz.
Uporabljajmo računalnike
Mikrohit.
Podjetje za proizvodnjo strojne in programske računalniike opreme 61000 Ljubljana, Titova 6 Tel~215-042.215-062.215-087 Telex:J1360 H1TYU.
TeUfaz: 211-1W
FORD eskord. nov. 1.6 CLX. poceni prodam. 051 38-340.
t-403102-80
AUDI BO. letnik 1978. prodam.
0608 67-136.	t-504052-80
VVARTBURG. dobro ohranjen, star 8 let. ugodno prodam. 061 446-147.	«-504083-80
ŠKODO 120 L. letnik 1989. ugodno prodam. <3* 0601 82-177.1-504134-80
TRABANT KARAVAN, let
nik 88. prodam za 25.000 din. Bučar Feliks. Zavrstnik 45. 61275 Šmartno pri Litiji.	f-504142-80
AUDI 100 LS. model 1978, prvi lastnik, garažiran. dodatna oprema, prodam. 061 314 357.1-504149-80
PEUGEOT 405 BREAK.
star 15 mesecev in peugeot 405 turbo diesei. nov. prodam. 061 571-651.
t-504162-80
PEUGEOT 309 GL profil, letnik januar 88. rdeč. prodam. ^P 067 81-882. po 15. uri.	1-504165-80
ŠKODO 120 L, 1. 86, garaži rano. 34.000 km, prodam za 68.000 din.
(061) 51-415 pop. 557-141 int. 322 dop.	p-802486-80
TRABANT, kot nov, prodam. <3P (061) 262-504.	701645-80
GOLF GTI. 110 KM. nemški, letnik 9/80. zastava poli. let. 87. yamaha 600 XT, letnik 83, suzuki DR 500, letnik 80, prodam. dP (063) 36-551.
279-80
FORD fiesta 1.1. letnik 79. prodam za 3200 DEM din. protivrednosti. Ogled: Veselova ISA, Ljubljana, po 16 uri.	802454-80
VW 1200, letnik 1977, neregistriran, prodam. flP (061) 376-844.
V	802458-80
VOLVO 340 GL, diesei. kovinsko sive barve, garažiran, ugodno prodam. (061) 376-844.	802459-80
ŠKODO 120 L, letnik SO. prodam. (061) 575-215. po 16. uri.
802462-80
PASSAT CT turbo, diesei, nov. neregistriran, davki plačani, dodatna oprema. ABS sistem, prodam. <*• (058) 586-403.	901673-80-st
FORD escort, 1.1. dobro ohranjen, garažiran. letnik 1982,8S.000 km. prodam. Cena je 11.000 DEM din. protivrednosti. « 796-050, po 14. uri.
901794-80-st
CHRYSLER sunbeam. letnik 1979, prodam za 1500 DEM. '-8 (061) 485-022.	901804-80-st
ŠKODO 110 R. coupe. letnik 1980. registracija do 26. 9. 91, prodam. ^P 40-538, od 16. do 19. ure.
701740-80
motorna kolesa
GILLERO 200 fast bike. letnik
1987, 4500 km, dobro ohranjeno, prodam za 3800 DEM v din. protivrednosti. <** 064 65-038.	t-204103-81
CTX 80. letnik 88, prevoženih 1.000 km in APN 6/s. letnik 90, ugodno prodam. ^P 0601 81-418.
t-403018-81
TOMOS avtomatik 3 MS. skoraj nerabljen, ugodno prodam. 061 341-079.	t-403056-81
GILERA arizona hawk 125, z dodatno opremo, letnik 87, prodam za 3.900 DEM din protiv. dT 063 856-882.	pt-504153-81
Y AM AHA XT 600, tenere. letnik 86, 17.000 km. odlično ohranjena, prodam. (061) 447-532.	701749-81
PIAGGIO SI moped, temnomoder, nov. prodam za 18.000 din. ^(061) 52-186.	701768-81
BENELLI 125 šport, nov, neregistriran. ugodno prodam. Cena 3900 DEM. Zupančič, Vojkova 18, Ljubljana (popoldne).	901810-81-st
kupim
VISO, super dub 11 RE, potrebno popravila, kupim. dT (064) 691-946.
t-402846-82
garaže
ZIDANO GARAŽO, v Sav-skem naselju, ugodno prodam. <X“ 061 574-507.	1-204149-83
GARAŽO v Štepanjskem naselju, prodam. <3P 061 345-562.1-204160-83 GARAŽO na Taboru oddam. Plačilo po dogovoru. ^ 061 322-127.
1-403022-83
deli za avto
KAROSERIJO ZA R 21. no-
vo, prodam. flP 068 22-820, služba — dopoldan.	1-204098-84
tovorna vozila in prikolice
TAM 80 T 5, letnik 198S, s hladil-no komoro za prevoz mesa. prodam. <X 063 748-234.	pt-204070-85
PODJETJE
proda nov kombi mercedes MB 100 diesei. z 9 sedeži. «• 061 327-552.	pt-403030-85
KOMBI ford, letnik 1982. preveže-nih 70.000 km. opremljen za kampiranje, ugodno prodam. AT 061 51-147.
pt-503829-85
VLAČILEC kiper Hanomag Hclc-hd. ugodno prodam. ® 061 752-326.
pf-503993-85 VW kombin 7+1, letnik 1985, prodam. 062 702-140. pt-504061-85
NOVO tovorno prikolico za osebni avto, nosilnost 600 kg, 120 1 kontejner za smeti, nov prodam. 374-402.
701722-85
MAN 9186, kiper 8T, registriran do 25. 11. 91 in tatro, letnik 1980, neregistrirano, prodam. 781-340, od 16. ure dalje.	901621-85-st
VW transporter, diesei, letnik nov. 84. registriran za 6 oseb, prodam. <** (061) 373-124.	901678-85-st
VW FURGON, letnik 1990, reg. do 14.3.1992, prodam. 067 65-858.
t-204065-85
MAK vlačilec F700. letnik 74. prva registracija 76, prodam. Jurij Elcrsič, Vrtojba. Laze 43, 65290 Šempeter.
t-204091-85
TAM 81 turbo diesei, 100 KM, prodam. <** 063 882-785.	t-303729-85
KABINO MERCEDES .staro
1,5 leta, ugodno prodam. dF 067 84-532.	t-504113-85
TOVORNI avto Štajcr 1291, letnik 1980, zelo dobro ohranjen, prodam. <** 0602 21-608.	pt-504068-85
ŠPORTNI
REKVIZITI
prodam
ČEŠKO BOKARICO. 7 x 57
R 16. prodam. 067 57-244.
1-303699-90
DOBRO ohmjeno deško dirkalno kolo (6 do 8 let), za 2.000 din in pony kolo prodam. 061 272-028 po 15. uri.	t-403041-90
vodni šport
ČOLN Elan GT 495 S, z motorjem, popolnoma nov. prodam. ^ 068 21-693 (zvečer).	pt-403046-91
JADERNICO, 7,20 m. prodam za 11.000 DEM din protiv. 061 271-363.	pt-403049-91
ČOLN Elan T 400, prikolico in motor Tomos T 4. ugodno prodam.
061 454-749.	pt-403096-91
S pogon z notranjim motorjem, 20 KM, prodam. ^ 061 556-132.
(rt-504096-91
ČOLN Elan T 401, s prikolico, motorjem in opremo, prodam. 0601
22-529.	(-204106-91
prikolice
KAMP prikolico nad 4 m dolžine, kupim. AT (061) 271-150. 802396-93
POČITNIŠKO prikolico Adrija 450. prodam. 061 348-056 ali <X“ 061 343-093.	t-504071-93
H
AKUSTIČNI
APARATI
prodam
CAMCORDER Panasonic M 400, z dodatno opremo, prodam za 2.500 DEM din. prtivred. 061 218-369.	pt-303756-105
700 VIDEO KASET, uspešnic,
raznih firmov. zelo ugodno prodam. <X* 066 61-095.	pl-504084-105
VIDEOREKORDER Goid
star, nov, v garanciji, prodam. flC 061 721-352.	t-504078-105
tv aparati
PANASONIC TV TC 2195,
ekran raven, 55 cm, nov, ugodno prodam. <X* (061) 221-696.
st-901787-107
BARVNI TV TOSHIBA,
nov, raven zaslon 55 cm, teletekst, prodam za 1100 DEM v din. protivrednosti. <** 061 310-950. t-204128-107
BARVNI TV SAMSUNG.
zaslon 51 cm in videorecordcr Fisher, vsakega po ceni 8000 DIN, popolnoma nova, z garancijo, prodam. dT 061 558-957. vsak delavnik od 9-10 ure.
pt-204095-107
KNJIGE
Knjižna zlata jama: Bukvama — SBD
na Kongresnem trgu v Ljubljani
Odprto: torek, četrtek 16.-19. ure, sobota, 10-13. ure.
dobi
ZAPOSLIMO dekle, ki jo veseli delo v strežbi v novem gostinskem lokalu v Šentvidu. (061) 487-947.
701765-130
SLIKOPLESKARJA sprejmemo v delovno razmerje. Ponudbe pod »Slikopleskar«.	901803-130-st
PIZERUA SOLE išče pridna dekleta za strežbo. <T (061) 302-565.
p-701713-130
Mešano
podjetje honorarno, kasneje redno zaposli osebo, sposobno za samostojno opravljanje uvoznih in ostalih komercialnih opravil. Znanje nem. oz. angl. Ponudbe pod »Bodočnost«.	802494-130-ko
PANASONIC	videorekorder
NV-F 65 EG. nov, zapakiran, ugodno prodam. <*T (061) 221-696.
st-901832-105
TECHNICS recciver SA-GX 100, dvojni kasetofon RS-TR 265, CD SL-P 170, zvočniki SB-CD 911, 2x80 W, z daljinskim, prodam. ®	(061)
221-696.	st-901833-105
KOMUNIKATIVNA dekleta za prodajo v boutiqu v centru Ljubljane iščemo. Ponudbe pod »Komunikativne«.	t-204138-130
KAVA—BAR honorarno zaposli dekle za strežbo v šanku. Ponudbe sprejemam od 14. ure dalje. Berač, Titova 172.	t-204155-130
ZAPOSLIMO dekle za strežbo v lokalu. <** 061 715-147, od 14-15 ure.	1-204169-130
POMOČNICO za delo v kuhinji, zaposli Gostilna Mihovec. Zg. Pirniče 54. Medvode, <** 061 621-180.
pt-204064-130
DEKLE ZA STREŽBO v bi
stroju, takoj zaposlim. Hrana in stanovanje v hiši. dP 061 881-368.
pt-204166-130 IŠČEM pomoč v kuhinji. 061 712-765, po 19. uri. pt-303731-130 ZAPOSLIM natakarico s prakso, nedelje prazniki, prosto. Ostalo po dogovoru. Grosuplje. 061 772-853.
pt-303736-130 DEKLE, ki ima veselje do dela za strežnim pultom, v atraktivnem gostinskem lokalu, honorarno zaposlim. <3P 061 346-487.	pt-303757-130
ČISTILKO za čiščenje gostinskega lokala v dopoldanskem času išče gostilna v Ljubljani. ^ 061 447-847.
pt-504171-130 SPOSOBNO mlajšo kuharico za kuhanje in občasno strežbo v gostilni zaposlim. Samska soba zagotovljena.
061 751-155, po 11. uri, razen četrtka.	pt-504174-130
KV kovinostrugarja redno zaposlim, kot samostojnega nastavljalca na stružnih avtomatih. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom pod »Ljubljana - Polje«.	pt-504172-132
varstvo
Trgovsko podjetje išče samostojnega in sposobnega računovodskega delavca
za delo na sedežu firme. Kasneje mogoča stalna zaposlitev. Delo in plačilo po dogovoru. Tel. (061) 666-017.
2289
PRIDNO DEKLE ali fanta, ho noramo zaposlim za delo v bifeju. Ponudbe pod »Bežigrad«, t-204175-130 ZAPOSLIM natakarja ali natakarico v kava baru. Rožic v Bohinju. Za-željeno znanaje slovenskega jezika.
064 723-393.	t-303728-130	•
ZAPOSLIM prodajalce na terenu za prodajo pletenih izdelkov in tekstila. <** 061 483-035.	t-303777-130
HONORARNO zaposlim pošteno žensko ali moškega. flP 061 737-709.	t-503815-130
IŠČEMO KV mehanika s prakso za delo v avtomehanični in vulkanizerski delavnici. 061 320-998. dopoldan.
t-504077-130 MLAJŠA upokojenka dobi hrano tn stanovanje, za pomoč v gospodinjstvu. <X 061 261-809.	t-504105-130
IŠČEMO skupimo za izkop kanalov za polaganje kabla. AT 061 40-898 ali «•061 51-097.	t-504154-130
SNAŽILKO sprejmem v redno delovno razmerje, za določen čas. Delo dopoldan. 9 061 375-801.
^	t-504175-130
išče
IŠČEM delo na vrtalnem stroju in varilnem aparatu C02. ali sprejmem stroj v najem z kasnejšim odplačilom. «** 068 47-319 pa 19. uri.
t-403098-132
ELEKTROTEHNIK energetik išče delo v svoji stroki. flC 376-702.
991639-132-st
IŠČEMO DOPOLDANSKO
varstvo za 15-mescčno deklico, na našem domu. 061 265-850.
pt-204078-133
INŠTRUKCIJE
nudim
ŽAGANA drva, bukova ali mešana prodam in dostavim na dom.
(061) 375-173.	701755-164
10 m3 bukovih ali hrastovih drv prodam in dostavim na dom. <52* (061) 375-316.	701756-164.
PRODAM pralni stroj (okvara), dva ČB TV (okvara), pomivalno korito, itison, vse za 2.500 din. <3T 559-385, in brezhiben barvni tv ITT nokia. 447-917.	901801-164-st
BUKOVA DRVA z dostavo na dom prodam. 061 881-573.
t-204137-164
Podjetje HERMES
zamenja 400 m2 poslovnih prostorov v središču Beograda za prostore v Ljubljani. Mogoča je tudi prodaja.
Informacije dobite po telefonu 061/321-480.	2294
KEMUO in matematiko inštruira dipl. ing. kemijske tehnologije. «“(061) 268-054.	p-802496-140
ŽIVALI
prodam
MLADIČE DOBERMANA.
stare 8 tednov, z rodovnikom, cepljene. s kupiranimi ušesi, prodam. <*“ 061 226-033.	t-204071-150
DVE LETI staro sanjsko kozo. prodam za 2.500 din. Lajh Jože. Breg 50 a. Borovnica.	t-303706-150
PEKINEZERJE, angleški tip. in dolgodlake čivave. prodam. dP 041 190^392.	t-303711-150
LESI-škotski avčar. starega 5 mesecev. z rodnovnikom. prodam. flC 0531 52-020. od 9-13. ure. t-303735-150 NEMŠKEGA ovdaija. izpit 1, vzrejno dovoljenje, zelo dober čuvaj, prodam. <** 062 20-415.1-303828-150 20 mesecev starega nemškega bokser-ja prodam. ^ 065 67-131.
t-403031-150
ČUDOVITEGA dobermana, z vrhunskim rodovnikom, starega 12 tednov, prodamo. 061 341-079.
t-403058-150 ČISTOKRVNE bele pudlje. brez rodovnika, prodam za 400 DEM v d.p. <** 067 60-044.	t-504072-150
LHASA APSO, tibetanski terier in škotski terier, vse z rodovniki in cepljeni, naprodaj. 061 483-555.
t-504135-150
BELI perzijski maček, star 11 mesecev, naprodaj. flT (061) 349-976.
204039-150
MLADIČE čistokrvne nemške ovčarke, brez rodovnika, prodam. Naslov, Podtabor, 11, Grosuplje.
802498-150
DOBERMANE vrhunsko leglo, zanimive kombinacije, oče Sc us Del Guado, prodam. 065 62-279 p 20. uri.	pt-504131-150
RAZGLASI
Salon pohištva Maros,
Šmartinska 152, Ljubljana
telefon: 061/448-002 redno zaposli
prodajalca
pohištva
s prakso
—	najmanj srednja strokovna izobrazba
—	stimulativen OD
—	deljen delovni čas Prijave pošljite na zgornji naslov ali pokličite po telefonu do vključno 30. 3. 1991.
2262
DOMŽALE
Podjetje za proizvodnjo in popravilo nadgradenj cestnih motornih vozil,
61230 Domžale, Ljubljanska c. 1.
PRODA:
1.	počitniško garsonjero na Pokljuki, ob vlečnici, blizu hotela Šport, leto izgradnje 1988, površina 35 m2 + 12 m2 terase
2.	biro kontejner Avtoradgona, leto izdelave 1987, dim. 6,05 x 2,43 x 2,50 m
3.	kontejner (biro + sanitarije) Avtoradgona, novejši, dim. 6,05 x 2,43 x 2,50 m
4.	biro kontejner Avtoradgona, leto izdelave 1988, dim. 3,00 x 2,43 x 2,50 m
Informacije po telefonu (061) 721-804.
2286
razno
GOVEJI hlevski gnoj prodam. Cc-sta v Gorice 18. flP 061 265-031.
pt-204156-164 16 m3, bukovih in hrastovih drv .prodam z dostavo v Ljubljano. 061 771-307.	pt-303786-164
d.o.o.
**sMa
Veletrgovina Ljubljana
ODPIRA
novo skladišče s telefonskimi kabli in vsem drugim priborom za telefonijo.

veletrgovina,
Medno 76, Ljubljana-šentvid tel. (061) 50-309, 50-680, faks: (061) 50-309
Sreda, 20. marca 1991
DELO ★ stran 19
TENIŠKI CENTER DOMŽALE
Imamo dober poslovni program, imamo pester program športnih in kulturnih prireditev, imamo zanimiv program aktivnosti okoli Centra in imamo pridne ljudi, team, ki delajo, delajo ... Skratka vse kar Centru zagotavlja živahen vsakodnevni utrip!
in? ... Vi! Še Vas, poslovneže, organizatorje, businessmane in sploh podjetneže rabimo! Dobrodošli, pridružite se nam!
Prodali, nekaj tudi oddali, Vam bomo poslovne, trgovske, gostinske, športne, rekreativne in zabavno razvedrilne prostore! Z vašimi idejami in ustvarjalnostjo boste zagotovo uspeli!
Inženiring 61000 Ljubljana, Emonska 8 Telefon: 061/221083, 221 004
POSEBNA PONUDBA
KOMPLETNA REŠITEV RAČUNALNIŠKEGA VODENJA POSLOVANJA OBRTI MALEGA PODJETJA IN TRGOVINE
OSEBNI RAČUNALNIK PC 286-12/42
Suntac 286/12, 1MB RAM, HD WESTERN DIGITAL 42MB/28ms, 2HD+2FD. Hercules 720x348, monochrome monitor 14” 2xRS232, IX Centronics, tipkovnica z YU znaki, mini baby ohišje, napajalnik
200W
Cena 29.400,00 DIN
MATRIČNI TISKALNIK - ZA TRGOVINO:
EPSON LX-400, 9-iglični, A4 format,
180 znakov/sek,
YU znaki, priključni kabel
Cena 7.990,00 DIN
PROGRAMSKI PAKET:
- ZA OBRT knjiga prometa materialno poslovanje
Cena 27.900,00 DIN
računovodsko poslovanje materialno in blagovno poslovanje kalkulacije z obračunom P. D. blagajniško poslovanje
Cena 49.900,00 DIN - ZA MALA PODJETJA
računovodsko poslovanje fakturiranje glavna knjiga saldakonti
materialno in blagovno poslovanje prodaja
Cena 49.900,00 DIN
MOŽNOST NAKUPA CELOTNEGA PAKETA ALI POSAMEZNIH PROGRAMSKIH REŠITEV MOŽNOST NAJEMA ALI OBROČNEGA ODPLAČEVANJA PROGRAMSKE OPREME ŠIROKA PONUDBA STROJNE IN PROGRAMSKE OPREME
d 0- o • računalniški inženiring
•	razvoi. proizvodnja, vzdrževanje alarmnovarnostnih in drugih elektronskih naprav
•	marketing
YU 63000 Celje. Cankarjeva 1 tel. 063/26-606 063/29-201 fax 063/27-107

PO ZELO UGODNI CENI PRODAJAMO ŠE NEKAJ PREOSTALIH
POSLOVNIH PROSTOROV V I.O.C. TRZIN,
/prajcmh do III. gradbene laze	,
-	V Objektu 3. m 4. imamo na voljo poslovne prostore, velike 58 m* do 14 1 m' in več. po ceni od 12.080,00 do 13.910.00 din.
Informacije: GIP VEGRAD VELENJE. Prešernova 9a.
telefon 063 855-933 in
063 856-712. int. 36
IN APARTMAJEV V DOBRNI
-	V Dobrni pri Celju, znanem zdraviliiko-turističncm kraju gradimo apartmaje, velike od 17 m' do 39.20 m*.
Apartmaje je mogoče po dogovoru z upravo Zdravilišča oddajati v prostih terminih.
Informacije: GIP VEGRAD VELENJE.
telefon 063 856-712. int. 29 ali 063 855-917 ali 063 853-743
I R A. Ljubljana, telefon 061 212-917.
Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustila
MINE SMAJIČ
dovrševalka površin
Od nje smo se poslovili 19. marca 1991 v Zgonu pri Ključu
Vestno delavko in dobro prijateljico bomo ohranili v trajnem spominu
Sodelavci Hoja Stavbno pohištvo,'Kdprska~92, ~ Ljubljana
Zunanjetrgovinsko podjetje zaposli sodelavca z odličnim poznavanjem ZT operative.
Ponudbe z navedbo delovnih izkušenj in pričakovanega OD pošljite pod: »PANNO«.
2288
V SPOMIN
Mineva peto leto, kar smo izgubili našega dragega
SAŠA GVARDJANČIČA
S ponosom in ljubeznijo hranimo spomin nate, še naprej boš ostal med nami in v mislih smo vedno s teboj. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žena Irena, sin Dušan, hči Saša z možem Bojanom in vnukinjo Nino ter drugo sorodstvo
Sprejem osmrtnic:
ob delavnikih od 7. do 16. ure. Po teleksu YU DELO ST 31633. s telegramom ali po tel. 318-866 (od 14. do 16. ure) za naročnike izven Ljubljane. Ob nedeljah in praznikih sprejema osmrtnice (do 16. ure) neposredno centralna redakcija »Dela«, Ljubljana, Titova 35 osebno ali po telefonu 315-366 za naročnike izven Ljubljane. Rokopisov ne vračamo.
Dotrpela je naša draga mama
JULIJANA SEVER
iz Trnovega
Pokopali smo jo v družinskem krogu v torek, 19. marca 1991, na ljubljanskih Žalah
Žalujoči: sin Adolf, hčerki Joži in Brigita z družinami
Ljubljana, Verona, Rovinj, 17. marca 1991
V globoki žalosti sporočamo, da nas je po kratkotrajni in hudi bolezni v 74. letu starosti zapustila naša draga mama, babica, svakinja in teta
JOŽEFA JERE
roj. MEHLE
Od nje se bomo poslovili v petek, 22. marca 1991, ob 13. uri izpred trinajste mrliške vežice na ljubljanskih Žalah
Žalujoči: hčerka Marinka, sinova Milan in Stanko z družinami ter drugo sorodstvo
Ljubljana, Zbilje, Grosuplje, Višnja Gora, Maribor, Iška Loka, Ottenbach, 19. marca 1991
901837
Zdravstveni dom Ljubljana Moste-Polje
sporoča žalostno vest. da je umrla upokojena medicinska sestra
DORA BLEIWEIS
Ohranili jo bomo v lepem spominu Njeni sodelavci
Najina ljuba orna
SILVA BEZJAK
profesorica je tiho odšla od naju
Spremimo jo v petek, 22. marca 1991, ob 14. uri iz štirinajste mrliške vežice na ljubljanskih Žalah
Pogrešava te Aleks in Branka
Ljubljana, 17. marca 1991
Sporočamo žalostno vest, da je umrla
JULIJANA ČUFUROVIČ
ptt upokojenka
Pogreb pokojnice bo v sredo, 20. marca 1991, ob 11. uri iz enajste mrliške vežice na ljubljanskih Žalah
Ohranili jo bomo v trajnem spominu
PTT podjetje Ljubljana PE za PTT promet Ljubljana
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše najdražje
MARIJE DUNDERSKI
se zahvaljujemo vsem. ki so nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in se resnično številno udeležili slovesa.
Vsi njeni
ZAHVALA
Veliko prezgodaj nas je zapustil naš dragi
DUŠAN ČOK
dipl. inž. gradbeništva v pokoju
Ob težki izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sostanovalcem in sosedom za izrečena ustna in pisna sožalja, spremstvo na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje in sočustvovanje ob naši žalosti. Posebna zahvala prim. dr. Andreju Kitku, zlasti pa dr. Viljemu Rutarju in medicinskemu osebju kardiološkega oddelka UKC za prizadevanje pri zdravljenju. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred in gospodu Zupancu za ganljivi Ave Marijo in Tišino.
Žalujoči: žena Vida in hčerka Nevenka z družim^
ŽIVLJENJSKO POT JE SKLENILA NAŠA UPOKOJENKA
OLGA ILIJA
POGREB BO V ČETRTEK, 21. MARCA 1991, OB 16. URI IZ ŠESTNAJSTE MRLIŠKE VEŽICE NA LJUBLJANSKIH ŽALAH
DELAVCI UNIVERZITETNE GINEKOLOŠKE KLINIKE
PRETRESENI SPOROČAMO, DA JE UMRL NAŠ DOLGOLETNI SODELAVEC
prof. dr. JOŽE KOLAR
CENILI BOMO NJEGOVO DELO IN GA OHRANILI V LEPEM SPOMINU
DELAVCI VODOVOD—KANALIZACIJA, LJUBLJANA
Nenadoma in mnogo prezgodaj je umrla
TATJANA KOŽUH
dipl. ing. kemije
Od nje se bomo poslovili v sredo, 20. marca 1991, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče Dobrova
Delavci Ljubljanske banke d.d., Ljubljana
EIHE^
EftlEltUEEHINE
PRI NAS LAHKO DOBITE VSE MODELE VOZILA
CITROEN XM VPLAČATE in ODPELJETE TAKOJ
PRODAJA TUDI PO SISTEMU »STARO ZA NOVO-.
EME Engineering, Borisa Kraigherja 3, 62310 Slovenska Bistrica,	telefon
(062)	811-555,
812-054, telefaks (062) 813-029.
2283
Naši r«|Udi,
vam v premislek
Zveza društev računovodskih in finančnih delavcev Slovenije PROMETNI DAVEK V SLOVENIJI
Vabimo vas na dvodnevna posvetovanja, kjer bomo obravnavali
prvi dan: splošno, vrste, stopnje in oprostitve; drugi dan: evidence, akontacije, obračune, plačila in trimesečni obračun ter odgovarjali na vprašanja.
Posvetovanja bodo v
Ljubljani 25. in 26. 3. 1991, ob 9. uri v kinu Union, Nazorjeva 2 (za Ljubljančane in okoličane),
Mariboru 27. in 28. 3. 1991, ob 9. uri v kinu Union, Prešernova 2,
Žalcu 29. 3. in 1. 4. 1991, ob 9. uri v dvorani KUD Svoboda, Kardeljeva ploščad in Ljubljani 2. in 3. 4. 1991, ob 9. uri v kinu Union, Nazorjeva 2 (za Gorenjce, Dolenjce, Notranjce, Primorce in Goričane).
Za udeležnino in gradivo plačate 1.100 din z gotovino ali nakažete na ŽR 50105-678-50288 Zveza društev računovodskih in finančnih delavcev Slovenije, Ljubljana, Titova 118, z oznako 5—91 in pri blagajni oddate pri SDK potrjen tretji del prenosnega naloga.
700
Splošna finomehanika Ljubljana, Gubčeva 23
objavlja prosto delovno mesto
direktorja
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje;
—	višja ali visoka strokovna izobrazba ekonomske ali strojne smeri
—	najmanj	3—5-letne
delovne izkušnje pri vodilnih delih in nalogah
—	da predložijo delovni program, iz katerega je razviden vsebinski in organizacijski pristop k vodenju poslovanja. Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov podjetja.
2285
Tržno uspešna in perspektivna firma
vam ponuja možnost dela v zastopniški dejavnosti. Profesionalno nastopanje na trgu z vpeljanim projektom je garancija velikemu zaslužku. Informacije po telefonu (061) 371-534, po 15. uri.
2157
Ekskluzivno zastopniško delo
nudimo pridnim osebam, ki si želijo več kot samo povprečen zaslužek. Zaželen lasten prevoz. Ob vsestranski strokovni pomoči zagotavljamo finančni uspeh. Informacije po telefonu: (061) 455-371.
2159
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojenec
JOŽE TEPEJ
Pogrebni obred bo opravljen danes, dne 20. marca 1991, na celjskem mestnem pokopališču v ožjem družinskem krogu
Ohranili ga bomo v lepem spominu
Kolektiv Kovinotehne Celje
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 80. letu življenja zapustil naš dragi mož, oče in dedek
KAROL KAČAR
upokojenec ŽGP Ljubljana
Od njega se bomo poslovili v petek, 22. marca 1991, ob 16. uri na pokopališču v Polju
Na dan pogreba bo ležal v mrliški vežici Polje Žalujoči: žena Katarina, hčerka Romana, sin Karel z družino ter drugo sorodstvo
Sp. Kašelj, Ljubljana, Merlebach, Ohaio, 18. marca 1991
Umrl je naš ljubi očka
RUDOLF VRAČKO
Pogreb bo v četrtek, 21. marca 1991, ob 14.30, na mestnem pokopališču v Celju
Žalujoči: sinova dr. Jože in dr. Rudolf ter hčerki dipl. inž. arh. Nada ter prof. Nuša z družinami
Celje, Ljubljana, Seattle, Caracas, 18. marca 1991
Po dolgi in mučni bolezni je umri
ZDRAVKO TURK
prof. gozdarstva v pokoju
Najbližji sorodniki smo ga pospremili na zadnjo pot v torek, 19. marca 1991, na ljubljanskih Žalah
Za nesebično in požrtvovalno nego pokojnika v njegovih najtežjih trenutkih se iskreno zahvaljujemo dr. Gorenšku z Gastroenterološke klinike in prof. dr. Budihni z Onkološkega inštituta ter osebju obeh bolnišnic Prosimo za tiho sožalje
Žena Ruža, hči Nada z družino in brat Milko z družino
Ljubljana, Celje, 15. marca 1991	426
Za vedno se je poslovil naš dolgoletni sodelavec
STANKO KOCJAN
upokojeni urar
Dragega nam sodelavca bomo ohranili v lepem spominu
Delavci trgovskega podjetja Centromerkur, Ljubljana
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre mame
LJUDMILE GRDEN
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami in izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in jo spremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo dolgujemo zdravniškemu osebju Zdravstvenega doma Trebnje za vso nego in skrb med njeno boleznijo. Gasilskemu društvu Šentlovrenc, pevcem, kolektivom Mladinska knjiga Ljubljana. PTT Ljubljana in Osnovni šoli Veliki Gaber. Hvala tudi gospodu župniku za lepo
opravljen obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni	(22
t
DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO
V Nemčiji protestirajo drugorazredni državljan!
BERLIN, 19. marca — V Berlinu so danes politiki in javna občila največ pozornosti posvečali največjim demonstracijam v vzhodnem delu države, odkar je Nemčija združena. Najhuje je bilo sinoči v Leipzigu, kjer se je zbralo okoli 100 tisoč ljudi. Protestirali so zaradi množičnega odpuščanja z dela, socialne negotovosti in neizpolnjenih pričakovanj. Demonstranti so nosili transparente z napisi »Mi smo ljudstvo« in opozarjali, da se vzhod ne bo sprijaznil z manjvrednim mestom, ki mu ga namenjajo. Proteste je organiziralo državljansko gibanje »Novi forum«, pridružila pa se jim je tudi evangelistična cerkev. Slika s karikaturami zunanjega ministra Genscherja, vzhodnonemškega voditelja Krenza in kanclerja Kohla z Leninovim spomenikom v ozadju je bila posneta sinoči v Berlinu. (Telefoto: Reuter)
Kučan: Vojska išče povod, da bi se vmešala
V intervjuja za Nepsza-badsag je govoril o realsocialističnem modelu JLA
BUDIMPEŠTA, 19. marca (Tanjug) — »Jugoslovanski model, za katerega se zavzema JLA, še danes temelji na načelih realnega socializma, enega centralističnega modela, v katerem mora vojska posameznim republikam vedno vsiljevati svojo voljo,« je v intervjuju za Nepszabadsag izjavil slovenski predsednik Milan Kučan. V odgovoru na vprašanje o namenih armade v Jugoslaviji pa je dejal, da obstaja realna nevarnost uvedbe izrednega stanja, ker »vojska neposredno išče povod, na podlagi katerega bi se lahko vmešala v politično življenje, saj se v Jugoslaviji ni težko sklicevati na obstoj velikih nasprotij«. V tej zvezi je ponovil slovensko stališče, da je vsaka republika odgovorna za red in mir na svojem ozemlju, ne pa armada, »ker bi se v tem primeru vse bolj pogosto dogajajo, da bi bile posamezne republike prisiljene sprejeti interese, ki niso njihovi«.
Walensa v Washingtonu: prošnje za več pomoči
Gre za prvi obisk poljskega predsednika v ZDA - Petdesetodstotni odpis dolga Poljski in nova ameriška vlaganja - Priložnost za politično oporo
OD NAŠEGA DOPISNIKA
WASHINGTON, 19. marca — Danes je na uradni obisk v ZDA prišel poljski predsednik Lech VValensa. Gre za prvi tovrstni obisk poljskega predsednika v Ameriki, vendar pa bo poleg protokolarnega blišča, Id ga namenjajo VValensi, obisk potekal zelo poslovno.
Walensa je sicer pred
NA KRATKO
Finančni udarec za Le Pena
PARIZ, 19. marca (Tanjug) — Drugostopenjsko sodišče v Versaillesu je neonacističnemu voditelju Le Penu drastično zvišalo kazen zaradi omalovaževanja plinskih celic kot sredstva za izvedbo genocida nad Židi v drugi svetovni vojni. Na neki javni tribuni, ki jo je pred tremi leti organizirala francoska televizija, je namreč izjavil, »da so bile plinske celice v minuli vojni samo nepomembna podrobnost«, potem pa ga je tožilo kakih deset protirasističnih združenj. Na prvi stopnji je bil neonacist obsojen predvsem moralno, drugostopenjsko sodišče pa je sklenilo, da mora tožnikom tudi za sodne stroške izplačati približno milijon frankov (skoraj 2,5 milijona dinarjev). Poleg tega mora sodbo objaviti v petih dnevnikih in petih tednikih.
Sojenje proti Winnie se še zapleta
JOHANNESBURG, 19. marca — Ugledno nasprotnico apartheida VVinnie Mandelo so danes obtožili, da je vpletena še v dve ugrabitvi in mučenje mladih črnskih aktivistov. Javni tožilec je izjavil, da obstajajo priče, ki trdijo, da je bila žena voditelja Nelsona Mandele septembra 1988 navzoča pri mučenju še dveh mladih črncev v Sowetu. Fanta trdita, da so ju ugrabili, potem pa v avtobusu, v katerem je bila tudi »mama Mandela«, pretepali. Na glavo so jima nataknili plastični vrečki, toda naslednji dan so ju izpustili.
Kaieda Zia bangladeška premierka
DAKA, 19. marca (Tanjug) — Danes je bila za novo predsednico bangladeške vlade imenovana Kaieda Zia, vdova generala Ziaurja Rahmana, predsednika države, ki so ga leta i981 ubili v atentatu. Kaieda Zia, ki vodi Nacionalno stranko Bangladeša, bo prva ženska, ki bo v tej pretežno muslimanski državi opravljala to funkcijo. Vršilec dolžnosti predsednika Bangladeša Saha-budin Ahmed je danes imenoval še deset ministrov in 21 funkcionarjev nove vlade.
OB KONCU REDAKCIJE
IRAŠKA OBLJUBA — Irak je danes uradno obvestil generalnega sekretarja OZN Peresa de Cuellarja in varnostni svet, da je pripravljen vrniti Kuvajtu premoženje, ki so ga zaplenili med okupacijo. Pri tem je stalni predstavnik Iraka izjavil, da so velik del tega premoženja poškodovale zavezniške sile med bombardiranji.
IZPOVEDI PRETEPENIH — V prostorih Društva književnikov Srbije je bila tribuna o posredovanju policije med nedavnimi demonstracijami, na kateri so spregovorili znani srbski intelektualci in nekatere žrtve policijskega nasilja. Dekan teološke fakultete Ata-nasije Jeftič je povedal, da so policaji vdrli celo v cerkev sv. Marka. POSOJILA SREDNJEAMERIŠKIM DRŽAVAM - Evropska skupnost bo za gospodarsko sodelovanje s srednjeameriškimi državami v prihodnjih petih letih namenila 5,2 milijarde dolarjev posojil. IZRAELSKO BOMBARDIRANJE — Izraelska vojaška letala so sinoči bombardirala oporišča palestinskih gverilcev blizu libanonskega mesta Sidon. S tem so se maščevali šiitski organizaciji Hebza-lah za podtaknjeno mino, ki je ranila šest pripadnikov proizraelske Armade južnega Libanona.
STRAH ZBUJAJOČA REFORMA - V Moskvi so objavili ukaz predsednika Gorbačova, da bodo 2. aprila uveljavili »nove državne cene« izdelkov in storitev.
DEMONSTRACIJE VZHODNIH NEMCEV - Okrog 30.000 prebivalcev Leune je protestiralo zaradi množičnega odpuščanja delavcev.
Onesnaženost zraka v Sloveniji 19. 3. 1991
Poročilo Hidrometeorološkega zavoda Slovenije
Izmerjene koncentracije SO; v mikrogramih/ni	povpr. do 15.00	danes najv. urna	ob	včeraj 24-uma
Ljubljana	101	179	10.00	126
Maribor	68	152	8.30	100
Celje	119	340	9.30	103
Trbovlje	171	671	10.30	148
Hrastnik	122	425	10.00	171
Zagorje	45	142	14.30	83
Zavodnje	20	102	15.00	40
Mejne koncentracije S02 (odlok iz leta 1990):
Enourna 350 gg/nr; 24-uma 125 gg/m3
Kritične koncentracije SO. (odlok iz leta 1990): enourna 1050 gg/m3 Kritične koncentracije niso bile presežene.
Sadam pripravlja silovito ofenzivo proti upornikom
Elitna garda naj bi se že pomikala proti severu, kjer so Kurdi zmagovalci — Lakota na jugu države
BAGDAD, KAIRO, ANKARA, 19. marca (Tanjug, AFP) - Iz Bagdada, kjer je v glavnem mirno, je težko preveriti, katere od nasprotujočih si vesti o dogodkih na severu in jugu države drže. Hkrati pa je slišati, da iraški predsednik pripravlja silovito ofenzivo proti kurdskim upornikom, ki naj bi imeli v rokah večji del severa.
Radio Glas Kurdov je poro- mere na jugu države, kjer se je čal, da se elitna Sadamova garda upor začel, so videti dramatične, z juga pomika na sever in da Šiitske bojne skupine so očitno bodo v teh operacijah sodelovali v defenzivi, predvsem na ob-Sadamu Huseinu najzvestejši generali. Eden od turških levičarskih listov pa je zapisal, da naj bi se »siloviti boji začeli v naslednjih dneh«. Turški funkcionarji so še potrdili, da je na severu Iraka pričakovati hud spopad Sadamovih sil in upornih Kur-
•	Iračani naj bi se v kratkem na referendumu izrekali o novi ustavi, je napovedal predsednik iraškega parlamenta Saadi Mahdi Saleh.
•	Odkar se je vojna v Zalivu končala, je zapustilo to območje okoli 70 tisoč ameriških vojakov, je danes objavilo ameriško poveljstvo.
•	PLO je opozorila na možnost maščevanja, če se bo likvidacija Palestincev v Kuvajtu nadaljevala. Hkrati je pozvala mednarodne humanitarne organizaege, naj zaustavijo klanje.
•	Irak je uradno obvestil OZN in varnostni svet, da je pripravljen vrniti zaplenjeno kuvajtsko premoženje.
dov, ki nadzorujejo tamkajšnja mesta. Radio Glas Kurdov napoveduje, da se bodo Kurdi bojevali do zadnje kaplje krvi. Na turški strani še pripovedujejo, da Sirci na meji z Irakom in Turčijo pomagajo upornikom z živežem. Iz istih virov je prišla vest, da so uporni Kurdi zajeli še 500 iraških vojakov na sami turški meji, ki so nameravali pobegniti v Turčijo.
V Bagdadu so v nekaterih četrtih okrepili nadzor, za katerega skrbe vojaštvo, policija in aktivisti Baas. Počasi odpirajo številne zaprte prodajalne, v domove prihajata elektrika in voda.
Severovzhodno mesto Kirkuk, sedež istoimenske pokrajine iraškega Kurdistana, je od davi v rokah nasprotnikov vlade v Bagdadu, je objavila radijska postaja Domoljubne zveze Kurdistana. »Ljudske sile so zavzele vse pomembnejše institucije,« je bilo rečeno v poročilu radia te močne vojaško politične organizacije kurdske manjšine v Iraku. Boji v naftno bogati pokrajini Kirkuk pa ne pojenjajo. Iz kurdskih virov prihajajo v Teheran vesti, da iraška vojska še vedno uporablja napalmske in fosforne bombe ter rušilne rakete. Raz-
• Egiptovski predsednik H osni Mubarak je izrazil zaskrbljenost zaradi razmer v Jugoslaviji, zvezni sekretar za zunanje zadeve Bodimir Lončar pa je odgo-njegovem mnenju bo državljanske vojne. V njunih pogovorih v Kaira je bila prva na vrsti kriza v Jugoslaviji, sicer pa so bile predvidena tema bližnjevzhodne razmere. V Egiptu se je iztekla Lončarjeva bližnje vzhodna turneja.
voril, da po v državi
močju pristanišča Basre. Kot pripovedujejo begunci, ki prihajajo v Iran, so v Basri pobili na tisoče ljudi, živeža pa je vedno manj.
odhodom v ZDA vztrajno zatrjeval, da v ZDA ne prihaja zato, da bi
' Notranja trd-j, ki ga postavki in investitor-
• VARŠAVA -nost je edini pogoj Ijajo zahodni npniki in ji, če naj bi gmotno podprti reforme v postkomunističnih državah. Poljske oblasti se tega dobro zavedajo, vendar pa »draga stran« ne kaže vselej dovolj razumevanja za njihovo prizadevanje preprečiti ati vsaj ublažiti družbene pretrese v državi. Pri tem je težko upoštevati tezo premiero-vega kabineta, da so stavke predvsem politična provokacija »starih sil«, naj protestne akcije najpogosteje organizirajo prav podružnice Solidarnosti ati posamezne frakcije tega sindikata. Upor delavcev v gdanslri ladjedelnici je bil v zadnjih letih vselej slabo znamenje za oblastnike, zato ima tudi sedanja vlada premiera Bieleckega razloge za zaskrbljenost, toliko bolj, ker so večina njenih članov aktivisti gdanske solidarnosti. V tej ladjedelnici je v ponedeljek izbruhnila »divja stavka«, ki jo vodi kljubovalna Anna Walentinowicz, nekdanja tesna sodelavka Lecha VValense. Njena odpustitev z dela leta 1980 je bil uradni povod za stavko, ki je pripeljala do najhujšega pretresa v povojni zgodovini Poljske in do zgodovinskih sprememb.
Po razdora z Lechom VValenso je Anna Walentinowicz ustanovila svoje »svobodne sindikate« in prav njegovi člani so zdaj zasedli glavni vhod v ladjedelnico in posamezne obrate. Se prej je tovarniško vodstvo Solidarnosti pripravilo protestno akcijo in se hkrati tudi distanciralo od »divje stavke«. Delavci tako izražajo svoje nezadovoljstvo, ker vlada prepočasi rešuje probleme v ladjedelnici oziroma še vedno ni dokončno sklenila, kako bo z njeno privatizacijo.
I. M.
»iztegoval roko in prosil za miloščino«. Vendar je v isti sapi tudi opozarjal, da bodo gospodarske reforme na Poljskem propadle, če Zahod ne bo priskočil na pomoč z dodatno finančno
podporo. V nedavnem pogovoru z novinarji je še dejal, da se bo Vzhodna Evropa brez odpisa dolgov in novih vlaganj zrušila, »na vratih ZDA pa se bodo znašli milijoni beguncev«.
LECH WALENSA - Po denar in politični kredit
Poljski predsednik zato prihaja v ZDA predvsem kot poslovnež, ki naj bi na jutrišnjem pogovoru v Beli biši s predsednikom Bushom poskušal doseči, da ZDA in druge zahodne države Poljski odpišejo čimveč dolga. Ta znaša sedaj 46 milijard dolarjev. Preostanek svojega osemdnevnega obiska pa bo porabil za pridobivanje ameriških poslovnežev za vlaganja na Poljskem. Še preden se je Walensa podal na pot čez Atlantik, je iz pariškega kluba prišla za Poljake nedvomno spodbudna novica. ZDA, Kanada, Japonska in številne zahodnoevropske države, ki kot kreditorke sestavljajo »pariški klub«, so napovedale približno 50-odstotni odpis dolga, ki ga v višini 33 milijard dolarjev poljska država dolguje tujini. Varšava je sicer prosila za 80-odstotni odpis, vendar je nedvomno zadovoljna tudi s »sa-
■ ISKRICE-
Država je nekakšna stvar, sestavljena iz zaključenih ve-leizdajalskih krogov v prvi vrsti, nato pa iz tetk, strin in krstnih botric. Kdor nima ne strine ne botre, tudi države nima.
MIROSLA V KRLEŽA
KP0 nepomembna, toda bogata
OD NAŠEGA DOPISNIKA DUNAJ, 19. marca — Predsednika avstrijske komunistične stranke (KPO) Susanne Sohn in Walter Silbermaver sta odstopila s svoje funkcije, obenem pa tudi iz stranke z utemeljitvijo, da je prenovitev KPO brezupen podvig. Z njuna je odstopilo in izstopilo še dvajset članov centralnega komiteja, za njima pa sta ostala stalinistično funkcionarsko jedro in veliko govoric o bogastvu KPČ) in njenih povezavah z nekdanjimi vzhodnoevropskimi oblastniki.
KPČ), ki niti v prvi republiki ni nikoli imela posebne politične teže, je bila spričo avreole antinacističnega odpora in navzočnosti Sovjetov v Avstriji v prvi povojni vladi. Zaradi izredno slabih volilnih rezultatov od leta 1959 ni imela več svojih predstavnikov v parlamentu. Številni člani in še posebej intelektualci s filozofom Ernstom Fischerjem na čelu so partijo zapustili po avgustu 1968, potem ko je vodstvo KPO pod taktirko generalnega sekretarja Franza Muhrija pozdravilo sovjetsko in intervencijo drugih članic varšavske zveze na Češkoslovaškem. KPO, ki je po vojni dosegla približno pet odstotkov glasov in je imela 150.000 članov, je v zadnjih petnajstih letih na volitvah dosegala približno en odstotek glasov, članstvo pa je zdrknilo na manj kot 10.000 članov.
Glede na to, da je avstrijska partija na zadnjih volitvah zbrala celih 26.000 glasov, je skoraj polovica njenih volivcev tudi včlanjenih v stranko. Po govoricah pa so volilci KPO obenem uslužbenci podjetij, ki so v njeni lasti. Takšne govorice so le deloma plod pretiravanja. KPO je namreč bolj gospodarska ustanova
kot pa stranka, ki kljub svojim ortodoksnim leninističnim ideološkim izhodiščem dokazuje, da zna biti uspešna v tržnogospodarskih razmerah. KPO se je bila namreč s sovjetsko pomočjo močno zasidrala v trgovinske tokove med Zahodom in Vzhodom ter v podjetja z državno udeležbo. Prek KPO naj bi se svoj čas zbirala tudi sovjetska pomoč latinskoameriškim komunističnim strankam, prejemniki pomoči KPO pa naj bi bili tudi južnoafriški komunisti. Po članstvu liliputanska KPO, ki ima kar 150 profesionalnih funkcionarjev, naj bi bila udeležena pri več kot tridesetih podjetij, v njene blagajne naj bi se prek zaupnikov vsako leto stekalo več kot 120 milijonov šilingov, nominalna vrednost njenega imetja pa presega pol milijarde šilingov. Strankarski aparat je tako po svoje bolj podoben upravnemu aparatu kakšnega holdinga, politično odpiranje in spremembe v demokratično levo stranko ter slovo dogmi o zgodovinskem poslanstvu delavskega razreda, ki sta ga pred štirinajstimi meseci ob svojem prihodu na krmilo KPO oznanila 46-letna novinarka Susane Sohn in 40-letni advokat Silbermayer, pa očitno niso v njegovem interesu. O tem se je Silbermayer precej jasno izrazil ob svojem slovesu, ko je izjavil, da odstopajoče vodstvo ni želelo, da bi nekaj podjetij imelo lastno stranko. Sohnova pa je bila dokaj eksplicitna, ko je o povezanosti KPO z različnimi trgovinskimi podjetji ter vzhodom povedala, da izkušnje z (vzhodno) nemško PDS (nekdanjo partijo) govore o vpletenosti različnih tajnih služb v takšne posle. Javna razodetja in škandali v zvezi s tem bodo verjetno še sledili.
BOJAN GROBOVŠEK
mo« polovičnim odpustom. Poljska je pred tem potrdila triletni sporazum z IMF (to je bil pogoj za odpis dolga), po katerem bo v naslednjih treh letih od sklada dobila več kot dve milijardi dolarjev posojil.
Walensa se bo med obiskom v ZDA srečal še s predstavniki ameriške židovske skupnosti, zlasti pa s tistimi Židi, ki so preživeli holokavst. V četrtek bo namreč v Washingtonu obiskal bodoči muzej holokavsta (odprli ga bodo spomladi 1993) in mu predal dragocene in redke dokumente, ki prikazujejo življenje Židov v varšavskem getu med drugo svetovno vojno.
Lech Walensa, ki v ZDA uživa veliko popularnost predvsem kot nekdanji voditelj Solidarnosti, bo tokrat — kot predsednik države — poskušal obisk izkoristiti tudi kot oporo in politični kredit za utrjevanje svojega položaja doma in za'urejanje sporov, kr jih ima s parlamentom, stavkajočimi delavci in svojimi nekdanjimi (sindikalističnimi) privrženci.
MITJA MERŠOL
r OGLEDALO
ZVONIMIR GAVRANOVIČ, Oslobodenje
SVET SO LJUDJE
Najbolj priljubljeni
Igralka JULIA ROBERTS in njen kolega BILL COSBY sta letos očitno na vrhuncu svoje ji priljubljenosti. V Los An-agelesu so jima pred krat-|kim podelili tako imeno-|vanega »ljudskega oskar-J§ja«, nagrado, ki jo podeljuje filmsko občinstvo. K Odličje so podelili že se-idemnajstič zapored. Julia Roberts, glavna igralka v svetovni uspešnici Pretty Woman, je priznanje dobila kot »najbolj priljubljena filmska igralka«, Bill Cosby pa kot »najbolj priljubljen televizijski igralec«. Med filmskimi igralci je po mnenju publike najbolj priljubljen Mel Gibson, med pevci popularne glasbe pa M. C. Hammer.
Pisatelj ni njegov junak__________________
Medtem ko prihaja roman American Psycho na police ameriških knjigam, dobiva njegov avtor, šestindvajsetletni BRET EA-STON ELLIS čedalje več grozilnih pisem. Neznanci bi ga kar razkosali, tako kot razkosava svoje žrtve namišljeni junak v romanu. Po Satanskih stihih Sal-mana Rushidieja je to najhujši napad na kakega pisatelja. Ellis je zmeden in ne razume, kako da ameriška javnost ne razlikuje avtorja od njegovega junaka. Tega se otroci vendar naučijo že v osnovni šoli. . .
Roman se ukvarja z obsedenostmi skupine bogatih mladih ljudi brez korenin, ki se konec 80. let predajajo svojim vsakdanjim muham. V ta svet, kjer je vse samo videz, postavi Ellis norega morilca Patricka Batemana, ki je brez-obzimejši in nemoralnejši od najslabšega mafijca z Wall Streeta v 80. letih. Ta psihopat nič ne čuti, najstrašnejše nasilje ga pusti neprizadetega; knjiga je posuta z gnusnimi podrobnostmi; odsekanimi glavami in okončinami, sesekljanimi jeziki, kuhanim drobovjem, spolnim nasiljem v nepopisno sprevrženih in pretiranih oblikah ... Pri založbi Simon and Schuster, ki je z Ellisom že podpisala pogodbo za izdajo te knjige, so si premislili, ko so prebrali podrobnosti. Ta zavrnitev je imela v javnosti velik odmev, ki ga je kot reklamno potezo sklenila izkoristiti ^galožb^Vintag^oziroma^ijenzaloritikSonny
PA SE TO
Mehta (zdaj tudi on dobiva grozilna pisma) in izdala roman.
Ellis pravi, da je pisal o družbi, ki ji je videz postal vse. Le videz, oblačila, hrana itd. določa ljudi. Tudi knjigo je napisal tako, da se vse skupaj dogaja le na površju; nobene zgodbe ni, nobene osebnosti, vse je puhlo in vse se ponavlja. S komedijo je popolnoma zbanaliziral nasilje perverznega desetletja. »To je zelo utrujajoča knjiga, a tako sem doživljal tisti čas,« pravi.
Kritiki so jo nasplošno zavrnili kot »gnusno, pornografsko, čisti pesimizem« (besede kritika Jonathana Yardleya v Washington Postu). Avtorju odrekajo sleherni talent. Eden redkih, ki se je potegnil za Ellisov tretji roman (zaslovel je že s prvencem Less Than Zero — Manj kot nič), je Norman Mailer. Ta meni, da je mladi pisatelj dovolj nadarjen, da ga je treba jemati resno; njegova knjiga je resda priskutna, vendar ne smemo pozabiti, da je lahko tudi umetnost neznosna, tako kot je lahko neznosna norost. Prav Mailer je skupaj s Furiom Colombom predlagal založbi Bompiani, naj to knjigo izda tudi v Italiji.
Pravičen delež
Nekdaj priljubljena pevka PEGGY LEE, ki ima zdaj sedemdeset let in je priklenjena na invalidski voziček, skuša s pomočjo sodišča dobiti ustrezni delež vsote, ki jo je Disneyjeva družba zaslužila s prodajo videokasete risanega filma Dama in potepuh. Peggy Lee je v filmu, ki so ga posneli leta 1955, »posodila« svoj glas štirim junakom risanke, bila pa je tudi avtorica in interpretka šestih pesmi. Trdi, daje sodelova-la tudi pri pisanju filmske zgodbe, pomagala pa je tudi pri promociji filma. Za svoje delo je takrat dobila tri tisoč petsto dolarjev. Disneyev studio je leta 1988 izdal video kaseto Dame in potepuha, ki je postala uspešnica, saj so jo prodali v treh milijonih primerkov. Družba je z njo zaslužila 72 milijonov dolarjev, pevki pa je po veljavni pogodbi združenja filmskih umetnikov ponudila 400.000 dolarjev deleža od ponovne distribucije filma. Odvetniki Peggy Lee menijo, da je vsota nepravična in zahtevajo večji delež. Če bo sodišče razsodilo v pevkino korist, bi lahko takšna razsodba bistveno vplivala na razdelitev dohodkov od prodaje starih filmov v obliki videokaset. Takšna prodaja filmov postaja čedalje donosnejša, saj potrebe po filmih naraščajo hitreje kot pa njihova proizvodnja. Mnogi hollywoodski veterani bi tako lahko naknadno zaslužili lepe denarce od že prej posnetih filmov.
KRATKO IN JEDRNATO — Zagotovo najkrajšo različico zakona o denacionalizaciji je v družbenopolitičnem zboru predlagal poslanec dr. Franc Zagožen.
Dejal je, da bi bilo za vse krivice v preteklosti primemo pravno pravilo, ki si ga je sposodil od pesnika Antona Aškerca. Glasi pa se takole: »Joj, kam bi del?! Oj, kjer si vzel!«
> ufotlz* Stori Etchange JUGOSLOVANSK/
.tednotttuh papaje» d d
LJUBLJANA
Uradna tečajnica Jugoslovanske borze vrednostnih papirjev d. d«, Ljubljana
*t»:22
Datum: 19.3.1991
Vrednostni papir	donos	ex kupon šL dat	začetni tečaj d	p	zadnji tečaj	
				enotni (dat.)	d	P
UVRŠČENA KOTACUA 1 - Obveznice					
RSL2’ |	9.5 |	|	63.0				63,0	19.3.	62.5	63,0
UVRŠČENA KOTACUA II - Obveznice					
Mesto Lj* 1 10.0 1			77,0	76,5	19.3.	75.0	77,0
PROSTI TRG — Obveznice					
Yulon*	12,0	2. (1. 12.)	90.0.	100.0A 21. 2.	90,0
Juteks*	11.0	1. (1. 10.)	92.0	94.0A 26. 12.	92.0
Laško*	12.0	2- d- 2-)	98.5	100.0	101,0	19.3.	98.5	1 04.0
Lesnina*	10,0	2. (1. 3.)	58,0	50,0	19.3.	-
Meblo*	12.0	2- (1. 3.)	92.0	97.5	10.5.	92.0
Metalna*	12.0	1.(1. 2.)	100,0	-	101,0
Gorenje*	10.0	1.(15. 1.)	101,5	102,0	19.3.	-
Lek 1*	10,0	1. (1. 1.)	90.0	98,0	97,0	14.2.	91,0	95,0
Lek 2*	12.0		99,0	92,0	19.3.	91.0	93.0
PTT g*	12.0		84.0	86.0	86.0	5.3.	83.0	85.0
Rogaška	25.0	1. (1. 4.)	4100	4450	4300	19.3.	_
Belinka 1			-	-	—
Belinka 2			-	—	_
PROSTI TRG - Delnice					
Grad	i	j			600,0	450,0	5. Z	310,0	550.0
PROSTI TRG — Komercialni zapis					
Kompas |	9.0 I	|	95.0				100.0 26.2.	100.0
Obveznice in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v dinarjih p - papir, ponudba: pomeni tečaj ponudbe d - denar, povpraševanje; pomeni tečaj povpraševanja * - obveznica je nominirana v DEM don. - donos vrednostnega papirja
ex kupon - dan. na katerega zapadejo v plačilo kuponske obveznosti in kateri kupon po vrsti to je A - aplikacijski tečaj: kupec je hkrati prodajalec
obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: Julon. Lesnina. Meblo. Mesto Lj.. Gorenje. PTT Lj., R SL2
NOVI DEVIZNI TEČAJI
Tečajna lista št. 55
z dne 19. marca 1991
država	valuta		za devize, efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice				
		tečaj velja za	nakupni	srednji	prodajni	nakupni za čeke in kred. pisma	nakupni za efektive in medn. pošt nakazn.
Avstralija	a. dolar	1	11,2766	11,3105	11,3444	10,8255	10,7691
Avstrija	šiling	100	127,5816	127.9655	128,3494	125,0299	124,3920
Belgija	frank/C	100	43,5750	43,7061	43,8372	42,5945	42,3766
Kanada	dolar	1	12,6544	12.6925	12,7306	12,1482	12.0849
Danska	krona	100	234,1090	234,8134	235,5178	228,8415	227,6710
Finska	marka	100	375,8920	377,0231	378,1542	367,4344	365,5549
Francija	frank	100	263,4359	264,2286	265,0213	257,5085	256,1914
Nemčija	marka	100	897,3000	900,0000	902,7000	879,3540	874.8675
Grčija	drahma	100	—	8,3637	8,3888	8,0050	7,9633
Irska	funt	1	—	23,9854	24,0574	22,9568	22,8372
Italija	lira	100	1,2038	1,2074	1,2110	1,1797	1,1737
Japonska	jen	100	10,6023	10,6342	10,6661	10,1782	10,1251
Kuvajt	kv. dinar	1	—	—	—	—	—
Nizozemska	gulden	100	796,5776	798,9745	801,3714	778,6546	774,6717
Norveška	krona	100	229,9318	230,6237	231,3156	224,7583	223,6086
Portugalska	escudo	100	10,3182	10,3492	10,3802	9,9054	9,8538
Švedska	krona	100	245,4433	246,1818	246,9203	239,9208	238,6936
Švica	frank	100	1040,1054	1043,2351	1046,3648	1019,3032	1014,1027
V. Britanija	funt	1	26,1951	26,2739	26,3527	25,6057	25,4747
ZDA	dolar	1	14,6259	14,6699	14,7139	14,2958	14,2236
	ECU	• 1	18,4433	18,4988	18,5543	18.0744	■ —
Španija	pezeta	100	14,4240	14,4674	14.5108	13,8470	13,7749
Tečaj dinarja za obračunski dolar je 14,6699 dinarja. Tečaji za obračunski dolar začno veljati 19. marca 1991 ob 14.00 uri. Tečaji s te tečajne liste veljajo od 20. marca 1991. Tečaji za grško drahmo in irski funt veljajo samo za efektivo in čeke. Tečaji za britanski funt veljajo tudi za škotski funt, vendar le za efektivo in čeke. - Najvišji zajamčeni znesek evročeka je 3.300 dinarjev (velja od 1. marca 1991). — Poročilo o višini povprečne realne obrestne mere na trgu denarja in kratkoročnih vrednostnih papirjev dne 18.3.1991: letna 57,29; mesečna 3,92; za čas od 14.11.1989 do 18. 3.1991: letna 38,53, mesečna 2,73.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije Prognostična karta za 20. marec 1991
Ufe kran CŠL pelstibšao
oblačna	T del	“	taesla	—T— hladna iresta
	-¥* »ea		
C »edltte cOdcsa A sttOiU aaUsUdetu
X© ljubljanska banka Pravi naslov za denarne zadeve
SLOVENIJA
Zmerno do pretežno oblačno bo, v severovzhodni in ponekod v osrednji Sloveniji bodo občasno manjše padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 7, ob morju 10, najvišje dnevne od 13 do 18 stopinj. JUGOSLAVIJA
V vzhodnem delu države in ob večjem delu Jadrana bo precej jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. V severni Hrvaški bo občasno rahlo deževalo.
VREMENSKA SLIKA
Nad južno polovico Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Prek naših krajev se proti vzhodu pomika topla fronta. V višinah priteka s severozahodnimi vetrovi bolj vlažen zrak.
KAKO KAŽE
V četrtek bo v glavnem suho vreme, v petek popoldne pa bodo v zahodni Sloveniji že padavine. Toplo bo.
VREME IN TEMPERATURE 19. MARCA 1991 OB 13. URI		
kraj	vreme	“C
LJUBLJANA	del. oblačno	16
BRNIK	pret. jasno	15
PLANICA	zmer. oblačno	ii>
KREDARICA	oblačno	-1
CELJE	—	—
SL GRADEC	del. oblačno	14
MARIBOR	del. oblačno	16
M. SOBOTA	pret. jasno	12
N. MESTO	del. oblačno	16
LISCA	oret. oblačno	10
N. GORICA	zmer. oblačno	18
PORTOROŽ	pret. jasno	15
REKA	del. oblačno	17
PULJ	pret. jasno	18
SPUT	pret. jasno	17
DUBROVNIK	pret. lasno	17
ZAGREB	jasno	14
NOVI SAD	oblačno	12
BEOGRAD	zmer. oblačno	13
SARAJEVO	pret. obiačno	16
TITOGRAD	preL oblačno	17
PRIŠTINA	oblačno	9
SKOPJE	oblačno	11
CELOVEC	pret. jasno	13
GRADEC	zmer. oblačno	15
DUNAJ	oblačno	11
BUDIMPEŠTA	oblačno	10
BENETKE	pret. jasno	16
MILANO	pret. jasno	16
RIM	jasno	20
MUNCHEN	pret. oblačno	13
ZURICH	oblačno	9
BERUN	jasno	12
PARIZ	rahlo dežuje	13
LONDON	oblačno	12
ATENE	zmer. oblačno	17
MADRID	jasno	15
STOCKHOLM	oblačno	5
MOSKVA	jasno	2
V ljubljanskih Križankah razstava »Opojnost tobaka«
Tobačna iz Ljubljane jo bo odprla v četrtek, 21. marca, govornik pa bo Milan Kučan
LJUBLJANA, 19. marca - V sodelovanju z Mestnim muzejem bo Tobačna iz Ljubljane ob svoji 120-lctnici v četrtek, 21. marca, v Kultumoinformacijskem centru Križanke odprla razstavo z naslovom »Opojnost tobaka«. Slavnostni govornik na otvoritvi, ki bo ob 12. uri. bo predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan.
Na današnji tiskovni konferenci, ki so jo v ta namen pripravili v Tobačni. je ravnatelj Mestnega muzeja Gregor Moder dejal, da bo razstava, ki jo bodo kasneje preselili v Tobačno, velik prispevek k ohranjanju tehnične dediščine Slovencev. Razstava bo odprta do 17. aprila, in sicer vsak delavnik od 10. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure, ob nedeljah pa bo zaprta. Organizirali bodo tudi vodstvo po razstavi (vsak torek in četrtek od 11. do 12. ure), predavanje o ljubljanskem delavstvu pred sto leti in okroglo mizo z naslovom »Cigareta prihodnosti«. Vsak torek in četrtek pa bo od 11. do 12. ure in od 16. do 17. ure prikaz ročne izdelave cigar.	J. B.
Mestni IS proti monopolom javnih podjetij
Na trg je dal dimnikarske storitve, denar za razširjeno reprodukcijo pa na poseben račun
LJUBLJANA, 19. marca — Mestni minister za komunalo Janez Lesar je danes pojasnil nekaj zadev, ki naj bi po njegovih besedah pripomogle k postopnemu odpravljanju monopolov javnih podjetij v Ljubljani.
Mestni IS je namreč sprejel sklep, da lahko dimnikarsko dejavnost na območju ljubljanskih občin poleg Dimnikarskega podjetja Ljubljana opravljajo tudi drugi izvajalci. Izvajalce bodo izbrali na podlagi javnega natečaja. Člani so sprejeli tudi sklep o tem, da morajo javna podjetja denar za razširjeno reprodukcijo odslej zbirati na posebnih računih. Tak način naj bi preprečil, da bi se zbran denar spreminjal v plače in zagotavljal, da bo v prihodnosti porabljen strogo namensko. Javna podjetja in mesto naj bi pri Stanovanjsko komunalni banki odprli skupen račun, podjetja pa bodo denar lahko porabljala le s soglasjem mestnih organov.	J- M-
Šišenska vlada podprla predlog financiranja javne porabe mesta
Šiškarji so menili, da je spremenjen predlog mestnega proračuna sprejemljiv — Kam je šel denar za Podutik?
LJUBLJANA, 19. marca — Po hudih obtožbah Siškarjev v minulem mesecu na račun osnutka dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev za financiranje javne porabe v občinah in mestu za letošnje leto, ki ga je pripravil mestni sekretariat za finance, so Šiškarji zdaj zadovoljni s predlogom omenjenega dogovora. Člani šišenske vlade so namreč na današnji seji ugotovili, da je mestna vlada upoštevala njihove pripombe k osnutku dogovora.
Predsednik šišenske vlade Peter Zule jc dejal, da se iz spremenjenega dogovora oziroma mestnega proračuna zdaj »vsaj vidi. za kaj bo porabljeni denar«. Kljub nekaterim napakam jc zato po njegovem mnenju proračun za Siškarjc sprejemljiv. Občinski finančnik Dušan Krajnik je članom vlade povedal, da bo občina na ravni mesta združevala manj sredstev, kot je bilo predlagano v osnutku dogovora. Šiškarji pa so dosegli tudi to, da je mesto iz skupnih nalog in obveznosti črtalo financiranje nakupa opreme za mestno javno pravobranilstvo. denar za storitve v prenovljenem delu ljubljanskega gradu, pohod po poteh svobodne Ljubljane, mestno geodetsko upravo in družbenega pravobranilca samoupravljanja.
Zaradi slednjega pa je bil na današnji seji navzoč tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja Franc Skinder. Menil je, da njiho-
V Rogovem servisu imajo že precej dela
Za zdaj je treba počakati na popravilo kolesa dva dni - Ura popravila stane 80 dinarjev
LJUBLJANA, 19. marca - Začela se je kolesarska sezona. Predno se začnemo voziti s kolesi, je dobro, da jih za to pripravimo. Povpraševali smo, kako je s popravili koles pri Rogovem servisu.
Te dni imajo kar precej dela. vendar je čakalna doba le dva dni, pričakujemo pa, da bo v pravi sezoni čakalna doba tudi do deset dni. Največ dela imajo z menjavo zračnic, plaščev, ležajev in popravilom zavor. Cene popravi! so različne, odvisno od časa, ki ga za to potrebujejo. Enourno popravilo stane 80 dinarjev. Na zalogi imajo vse dele za Rogova kolesa, saj so desna roka tovarne Rog. Tudi popravljajo izključno Rogova kolesa, če je potrebno, pa jih tudi predelajo.
Najbolje pa lahko poskrbimo za svoje kolo sami, če ga redno čistimo in vzdržujemo. S tem lahko preprečimo marsikatero okvaro in nesrečo.
B. B., T. K.
ve ustanove ne morejo preprosto razpustiti, temveč morajo zaposlene razrešiti občinske skupščine, ki so jih imenovale. Prav tako pa je financiranje družbenega pravobranilstva samoupravljanja stvar občin, in ne mesta. Zato jc Franc Skinder predlagal, naj bodisi zagotovijo sredstva do konca leta ali pa sredstva, ki zaposlenim pripadajo zaradi prekinitve delovnega razmerja. Peter Zule jc priznal, da postopek res ni bil pravilen zato je podprl drugi Skinderjev predlog.
Jože Grozde se je obregnil ob obtožbe mestne sekretarke Jasmine Držanič na račun občin, zanimalo pa ga je še, kam je šlo 122 milijonov dinarjev, ki jih je mesto že vložilo v gradnjo stanovanj v Podutiku. »Podutik pustimo pri miru, Jasmina Držanič pa je problem mesta,« je radovednemu Grozdetu odgovoril Peter Zule.
JOŽE BIŠČAK
Sivi panteiji dobili svoje prostore
LJUBLJANA, 19. marca
—	Območna organizacija Sivih
panterjev iz Ljubljane se je te dni preselila na Gregorčičevo ulico 15, kjer bodo po besedah njenega predsednika Miklavža Mušiča imeli normalne možnosti za delo. Imajo organizirane tudi komisije (stanovanjsko, premoženjsko ipd.), ki se ukvarjajo s problemi članov. Teh je v Ljubljani prek 500. Sicer pa po besedah Miklavža Mušiča pripravljajo lastno različico pokojninskega zakona, ki ga bodo predstavili republiški skupščini.	J- B.
Predavanje za vrtičkarje
LJUBLJANA, 19. marca
-	Vrtičkarska univerza iz Ljub-
ljane bo v četrtek, 21. marca, ob 17. uri v dvorani KS Prule organizirala predavanje o biološki zaščiti vinske trte, sadnega drevja in jagodičevja brez uporabe kemičnih zaščitnih sredstev. Vrtičkarjem bo predaval znani strokovnjak Darko Znaor, pred predavanjem pa bodo lahko obiskovalci kupili obrezovalno orodje, cepilne nože, gnoj deževnikov in vrtičkarsko literaturo.	J. B.
V mestnem proračunu bo letos za vse manj denarja
Po odločitvi republike je obseg sredstev za javno porabo namreč zmanjšan za deset odstotkov — Družbene dejavnosti bodo v težavah
LJUBLJANA, 19. marca — Člani mestnega izvršnega sveta so danes sprejeli z občinami usklajen predlog dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev javne porabe v občinah in mesta, predlog odloka o proračunu mesta ter predlog programa razvojnih nalog Ljubljane za letošnje leto. Vsi trije dokumenti so v znamenju za deset odstotkov zmanjšanega obsega denarja za javno porabo, kar je v skladu z odločitvijo Republiškega sekretariata za finance.
bo mesto denar nakazovalo di-
Do hudih zapletov in nasprotovanj je prišlo že pri pripravi osnutka dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev za financiranje javne porabe, nanašali pa so se predvsem na različna tolmačenja zakona o javni porabi in različnih pojmovanjih delitve pristojnosti in funkcij med mestom in občinami. V predlogu dogovora so povsem na novo opredeljena sredstva za razvoj drobnega gospodarstva, kmetijstva in geodetske uprave, občutno so nižja sredstva za stanovanjsko gospodarstvo, sredstva za priznavalnine borcem so ostala na lanski ravni, povečala pa so se sredstva iz prispevka za zdravstveno varstvo. Za vse občinske programe, ki se bodo financirali iz mestnega proračuna,
rektno na občinske račune.
Obseg mestnega proračuna se je v predlogu, glede na desetodstotno znižanje obsega javne po-
• Predsednik mestnega IS Marjan Vidmar je danes povedal, da naj bi Jasmin Držanič na čelu mestnega sekretariata za stanovanjsko gospodarstvo zamenjal Stane Zupančič, sedanji vodja mestnega urada za cene.
rabe, znižal iz prvotnih 4.126,457.380 na3.672,422.900 dinarjev, od tega je nekaj več kot tri milijarde dinarjev predvidenih za uresničevanje programov družbenih dejavnosti. Proti takemu obsegu in predvideni razdelitvi denarja za družbene
dejavnosti je protestirala mestna sekretarka za izobraževanje, kulturo in šport Branka Lovrečič. Poudarila je, da je denarja občutno premalo, posledica tega pa bo, da bo zavrt vsak razvoj v družbenih dejavnostih, ponekod pa ne bo mogoče niti dosegati v Ljubljani že dosežene ravni v družbenih dejavnostih. V predlogu mestnega proračuna so znižana sredstva za mestni odbor Zveze rezervnih vojaških starešin, za sanacijo Ljubljanskega gradu, za delo mestnih upravnih organov, za delo sodnika za prekrške in delo javnega pravobranilca. Za Zvezo prijateljev mladine, Medvojni aktiv OF, domicilne vojaške enote in pohod po poteh svobodne Ljubljane pa v proračunu denarja sploh ni predvidenega. Program razvojnih nalog je usklajen s proračunom in predstavlja poleg začrtane smeri razvoja Ljubljane tudi nekakšen program mestnega izvršnega sveta.
MARKO JAKOPEC
Danes Pozdrav pomladi
LJUBLJANA, 19. marca — Jutri, v sredo, bo ob 16. uri pred Magistratom prireditev Pozdrav pomladi. Prireditev pripravlja Zveza kulturnih organizacij Ljubljana v sodelovanju z Radiom Glas Ljubljane, Turistično zvezo Ljubljana in drugimi. Na prireditvi bo več kot 400 nastopajočih. Najprej bo ljubljanski župan Jože Strgar pozdravil vse nastopajoče in vse ljubitelje glasbe in plesa. Nastopili bodo: pevka Romana Kranjčan, Partizanski pevski zbor. Komorni zbor Glasbene matice, folklorna skupina Tine Rožanc, Primorski akademski zbor V. Vodopivec, Črnuški oktet, Akademska folklorna skupina F. Marolt, Komorni zbor Gaudeamus, Komorni zbor Foerster, Pihalni orkester Litostroj, Društvo likovni samorastniki in aktiv kmečkih žena iz Dobrunj.
Nastopajoči se bodo predstavili z belokranjskimi, rezijskimi in še nekaterimi drugimi pesmimi in plesi. Društvo likovnih samorastnikov pa bo razstavljalo svoja dela. Na stojnicah bo možno kupiti kasete in plošče nastopajočih, aktiv kmečkih žena iz Dobrunj pa bo poskrbel za dobro hrano. Na prireditvi bo tudi pokušina sladkarij Kolinske. Prireditev bo trajala predvidoma do 21. ure.
T. K.
Kje so podnajemniki?
V uradnih statistikah in programih jih ni - Davčne olajšave za lastnike stanovanj - Drugačni načini reševanja tega problema
LJUBLJANA, 19. marca - Podnajemništvo in težave, ki jih ta v«”*-status prinaša ljudem, so se vedno potiskah na stran. Tako stara kot nova oblast se s tem problemom doslej nista bili sposobni spoprijeti, zato sta odobravali, da si s podnajemništvo m vsaj del prebivalstva (v glavnem mladih) rešuje stanovanjski problem. S tem področjem se namreč mesto že vrsto let neuspešno spopada.
Koliko podnajemnikov je v Ljubljani, ne ve nihče. V petih ljubljanskih občinah imajo registriranih 2803 davčnih zavezancev, ki oddajajo stanovanja in za to tudi plačujejo davek na priho-
• Podnajemnine v Ljubljani nenehno rastejo; za garsonjero zahtevajo lastniki približno 300 mark, za dvo- ali trisobno stanovanje pa od 600 do 1500 mark na mesec. Lastniki se pogostokrat sploh ne pogovarjajo o oddaji stanovanja brez eno- ali dveletnega predplačila. Mnogi oddajajo celo družbena stanovanja s tiho privolitvijo vseh tistih, ki vedo, da so družbena, tudi podnajemnikov._____________
dek od premoženja. Ta podatek še zdaleč ne pomeni dejanskega števila podnajemnikov, saj bi jih bilo, upoštevaje to število, v celotnem ljubljanskem prebivalstvu manj kot odstotek. V takšnem primeru namreč StanOVanj-
Cš
Ilirija-Vedrog in FCI sta ustanovila podjetje v Miinchnu
V njem ima Ilirija-Vedrog večinski delež kapitala - Pomagalo naj bi ji pri uveljavitvi na evropskem trgu
LJUBLJANA, 19. marca - Ilirija-Vedrog in FCI-Fischer Consull-tants International sta pred kratkim ustanovila podjetje z mešanim kapitalom ITI Ilirija-Vedrog, ki ima sedež v Munchnu. V novem podjetju ima Ilirja-Vedrog večinski delež kapitala, ukvarjalo pa se bo s komercialno dejavnostjo.
ITI Ilirija-Vedrog naj bi pomagala pri prodoru izdelkov Ili-rije-Vedrog na trg Evropske skupnosti in vzhodnoevropskih držav ter pri uvozu surovin, ki jih Ilirija-Vedrog potrebuje za lastno proizvodnjo.
Ustanovitev tega podjetja je torej del dejavnosti, ki se jih Ilirija-Vedrog v zadnjem času loteva z namenom, da bi se na evropskem trgu uveljavila z lastno blagovno znamko. Finančna konsolidacija firme je namreč končana, na vrsti pa sta še tehnološka in kadrovska sanacija.
Kadrovsko so začeli že lani. ko je Ilirija-Vedrog zmanjšala število zaposlenih s 750 in 570, letos pa ga bo predvidoma zmanjšala še za 15 odstotkov. Gre za delavce, ki so opravljali manj zahtevna dela in naloge, medtem ko potrebujejo strokovnjakov precej več. kot jih imajo (zlasti za
PISMA BRALCEV
Zastava republike Slovenije
Prebral sem članek pod gornjim naslovom predsednika SDP Hrastnik Draga Kopušarja. Prenovitelji pravite, da je danes na Slovenskem veliko več bolj perečih vprašanj, kot je vprašanje slovenske nove državne zastave, mislim jaz nasprotno, pa z mano vred vsaj 50 odstotkov Sloven-ce\ Med vojno in takoj po vojni smo vsi verjeli, da je rdeča zvezda znak svobode, danes pa mislim. da je toliko krvava, kot je rdeča, še najmanj pa. da je znak svobode. Zato je ne maramo več videti na slovenski zastavi. Se ruski narodi, ki so jo iznašli, je ne marajo več. da o vzhodnih Nemcih. Poljakih. Madžarih. Cehih. Romunih (ki so jo celo izžgali iz zastave) ne govorim. Samo mi Slovenci in Srbi jo še imamo, o pardon JLA in Albanija tudi. Z vsako uro. ne z vsakim dnem dalj. ko bo še ta znak na zastavi, bomo izgubili več prijateljev, denarja. posojil svobode, novega poleta itd. Takoj ko je nastopila nova oblast, bi morala zamenjatif zastavo. Zato jaz DEMOSA, ki mu tudi sam pripadam, ne razumem. da ne uvidi, kako pomembna je zastava za novo državo. nepoznan narod v svetu in njegovo politiko ter ekonomijo.
V tem pogledu so Hrvati dosti pametnejši. Slovenci se bomo tako dolgo prepirali o novi zastavi, grbu, iustavi, lastni vojski, lastnem denarju, samostojni državi. Čemu hudiča le služi slovenski referedum — plebiscity ali mu že Slovenci ne verjememo več, tako kot v njegov pozitiven rezultat nočejo verjeti drugi narodi v Ju-goslariji in na svetu? Ali smo se sami sebe ustrašili? Da bomo nazadnje pristali v Srboslaviji z rdečo zvezdo, neokomunizmom in hlapčevstvom in dvojno desetino vred, Gospod Drago Kopušar, pravite, da gospoda A. Tomažič in H. Malečkar, še vedno preganja strah boljševizma in komunizma in, da bosta s tem strahom morala že sama opraviti. Jaz se na vašem mestu iz tega ne bi norčeval, tak strah danes preživljajo milijoni. Tudi vi ne verjame-te več v komunizem, zato ste pa danes prenovitelji. Zakaj je vaša zvezda sedaj rumena, če ste za rdečo?
Za SKD Litija član odbora Adolf Beriožnik
Inšpekcija dela je nujna
Sindikat Neodvisnost v Železarni Jesenice je 4. januarja letos poslali pobudo na izvršni svet občine Jesenice za ustanovitev nad-
področje trženja) in jih bodo še naprej zaposlovali.
Proizvodnih programov ne bodo spreminjali, vendar pa bodo več pozornosti posvetili kakovosti, ki naj bi bila na evropski ravni, spoštovanju dobavnih rokov ter cenam, ki naj bi bile za kupce kar se da ugodne. Gre torej za tri osnovne kriterije uveljavljanja na normalnem trgu. Tako naj bi ta firma, ki je že pred kratkim preživljala hudo krizo, do leta 1995 povečala izvoz s sedanjih pet na 30 do 40 odstotkov letne realizacije. Vendar pa so v Iliriji-Vedrog že lani začeli selekcionirati izvozne programe glede na rentabilnost.
Predvidena je tudi reorganizacija firme v holding in več samostojnih podjetij (s tem so pravzaprav že začeli) in selitev proizvodnje sredstev za nego obutve in čistil v Lendavo, kjer že proizvajajo sveče. UILJANA DERIČ
zorno inšpekcijskega organa v občino Jesenice. Predsednica IS je odgovorila, da je inšpekcija dela organizirana v okviru Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. kjer je tudi odgovorni inšpektor za jeseniško občino.
Sindikat Neodvisnost je potem na naslov Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko poslal dopis, v katerem je opozoril na številne nepravilnosti, ki se dogajajo po podjetjih po Gorenjskem. Odgovor načelnika Uprave inšpekcijskih služb je med drugim vseboval obvestilo, da nimajo zasedenih delovnih mest inšpektorjev dela, katerih pristojnost je nadzor nad izvajanjem predpisov s področja delovnih razmerij, predvsem zaradi zmanjšanja števila zaposlenih. Zato so vlogo sindikata Neodvisnost odstopili v rečevanje Republiškemu inšpektoratu za delo, od koder še do sedaj ni bilo nobene reakcije o kršitvah delavske zakonodaje.
Inšpekcija dela je po 131. členu Zakona o delovnih razmerjih določena, da izvaja nadzor nad uporabo zakonov iz delovnih razmerij ter kolektivnih pogodb. Inšpekcija dela je pristojna in pooblaščena, da odpravlja kršitve pravic in ima možnost, da lahko zadrži izvršitev sklepa o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev.
Zaradi vse pogostejših kršitev predpisov iz Zakona o delovnih razmerjih s strani vodilnih v podjetjih, zaradi splošnega nespo-
skega problema v Ljubljani sploh ne bi bilo. Kako pomanjkljiv je omenjeni podatek, pove tudi to, da je 2428 študentov Ljubljanske univerze podnajemnikov. Kar 42 odstotkov ali 9516 študentov živi pri svojih starših, iz česar lahko sklepamo, da je študij postal privilegij Ljubljančanov — tudi zaradi cen podnajemniških stanovanj.
Morda se lahko številu podnajemnikov bolj približamo s številom začasno bivajočih, ki jih je v Ljubljani 30.000, vendar pa številka upošteva tudi dijake in študente po domovih ter tiste v samskih domovih in nastanitvenih centrih. Po drugi strani pa je med podnajemniki tudi veliko Ljubljančanov, ki imajo v mestu stalno prebivališče.
Kljub zatiskanju oči pa se nekateri le zavedajo stanovanjske stiske. Novi predlog socialne politike obljublja lastnikom, ki bodo oddali svoja stanovanja, davčne olajšave. Kot pa se je iz-
Ljubljanski • ^ gimnazijci se povezujejo
Nezadovoljni s koordinacijo slovenskih gimnazijcev, so ustanovili regijsko zvezo
LJUBLJANA, 19. marca — Predstavniki gimnazijcev sedmih od enajstih gimnazij ljubljanske regije so se na današnjem ustanovnem sestanku Zveze gimnazijcev ljubljanske regije dogovorili, da bodo ustanovili tako organizacijo, ki bo skrbela predvsem za družabno življenje gimnazijcev. Zveza gimnazijcev ljubljanske regije naj bi se ukvarjala s konkretnimi težavami gimnazijcev, organizacijo okroglih miz, plesov in podobnih dejavnosti. Delovala bo v okviru Zveze dijakov Slovenije, nikakor pa ne bo sodelovala v koordinaciji slovenskih gimnazijcev, ki je po njihovem mnenju nelegitimna.
Predstavniki gimnazijcev so se zavzeli za eno vseslovensko organizacijo dijakov, ki bo močna in resna sogovornica vlade in ministrstva za šolstvo. Javnosti, medijem in Petru Venclju pa so očitali, da jih ne zanimajo problemi ljubljanskih in slovenskih srednješolcev.
Z. M.
štovanja kolektivnih pogodb, zaradi nenehnega šikaniranja sindikalnih zaupnikov Neodvisnosti s strani samoimenovanih menedžerjev, zaradi nespoštovanja sindikalne svobode in proste izbire sindikata s strani poslovodnih struktur ter zaradi neupoštevanja sindikalnih organizacij, se mora ustanoviti v vseh gorenjskih občinah inšpekcija dela ali pa naj se zaposli ustrezno število inšpektorjev za področje delovnih razmerij v Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Ker vemo, da prihajajo težki časi, posebno za delavstvo, naj se ta pobuda sprejme in čimprej udejani. Za primer, kje smo z našo delavsko zakonodajo, čeprav smo bili država delavcev, naj navedem del Zakona o inšpekciji dela, kije bil izdan leta 1921 še pod kraljem Aleksandrom: — za neposrednej-še nadzorstvo o izvrševanju zakonov, uredb, pravilnikov, ki se tičejo delavskega socialnega in življenjskega varstva v industrijskih, obrtnih, trgovskih in prometnih obratih in podjetjih, bodisi da so zasebna ali državna, kjer so zaposleni civilni delavci, se osna v-ija inšpekcija dela (to je bilo 21. maja 1921. leta)!!!
— Inšpekcija dela nadzira, ali so delavci pravilno zaposleni, nadzira delovni čas, daje dovolitve za nadurno delo ter nadzoruje periodične prekinitve dela
— kontrolira delavska pravila, veljavna v podjetjih, potrjuje nova deiavniška pravila ali daje
kazalo že neštetokrat, verjetno tudi to ne bo vplivalo na znižanje podnajemnin. Socialno ogroženi niso lastniki stanovanj, ampak podnajemniki, ki jih je treba zaščititi.
• Po novi davčni zakonodaji je kazen za utajo davkov od dohodnine od 500 do 50.000 din, z ustanavljanjem finančne policije pa podnajemnikom obljubljajo lepše čase. Glede na »iznajdljivost« lastnikov stanovanj pa lahko domnevamo, da bodo verjetno tudi te davke plačevali podnajemniki.
In kako ta problem rešujejo drugod po svetu? Mladi so se reševanja lotili sami; nekateri živijo v stanovanjskih skupnostih, drugi so zasedli hiše ali stanovanja, s katerimi so v mestu špekulirali ali pa so bila dolga leta prazna. Tako si je stanovanjski problem rešilo hkrati več ljudi, ki so z življenjem v skupnosti oblikovali in razvili tudi nov življenjski stil. Tudi podnajemniki v Ljubljani bi se lahko začeli povezovati in glasno in z akcijami opozarjali na svoje težave.
NINA KOZINC
Udeleženci javne tribune v Domžalah za slovensko vojsko
Za lastno vojsko se je izreklo skoraj 150 ljudi — Janez Janša: Naše enote so sposobne preprečiti poseg JLA
DOMŽALE, 19. marca — Vprašanje slovenska vojska da ali ne za večino udeležencev včerajšnje javne tribune v Domžalah sploh ni vprašanje. Njihov odgovor, ki ga je s ploskanjem podkrepilo približno 150 ljudi, je da. Poleg tega pa so podprli tudi mnenje enega od udeležencev tribune, da JLA ni vredna, da bi bili Slovenci še naprej njeni člani.
Eno od glavnih vprašanj, ki ga je Anton Tomažič iz domžalske SDZ zastavil gostu večera Janezu Janši, slovenskemu obrambnemu ministru, je bilo, ali je JLA sposobna okupirati Slovenijo in Hrvaško oziroma ali je naša teritorialna obramba sposobna Slovenijo ubraniti pred morebitnim napadom.
Janez Janša je v daljšem odgovoru najprej pojasnil, da je možnosti za tak ali drugačen scenarij veliko (izključil ni niti možnosti, da JLA neposredno prevzame oblast v državi), še posebej, ker je zvezno predsedstvo, na katerega je vojska vedno prisegala, po odstopih nekaterih članov in predsednika postalo zanjo problematično. V vojski se je namreč en del začel zavzemati za prevzem nadzora JLA nad. civilno oblastjo v državi, drugi del pa je proti temu. O tem, kaj se bo zgodilo, pa je po njegovem mne-
Bivši nastanitveni center
z obnovljenim pritličjem
Restavracija in bistro Krona presenečata in vračata ugled stavbi — Kupca za objekt v celoti še ni
LJUBLJANA, 19. marca - Nastanitveni center v Šiški, samski hotel, nazadnje smo mu rekli že kar beznica, se počasi, a vztrajno otresa slabega slovesa. Gradbeno podjetje Grosuplje, ki ga je zgradilo v hotelske namene, ga je, ker ni bilo interesenta, ki bi bil pripravljen kupiti objekt v celoti, razprodalo tako rekoč po koščkih podjetjem, firmam, zasebnikom, tako da je nabralo kar 37 lastnikov, v glavnem firm, ki se otepajo s stečajem in bi zdaj lastnino z veseljem prodale.
Kupca za celoten hotelski objekt, ki stoji na idealni lokaciji na Celovški 264, Z velikim parkirnim prostorom in zemljiškim zaledjem, kjer bi se dala dozidati velika kuhinja za potrebe hotela, žal še ni. Za zdaj je upravljavec stavbe Gostinsko turistično podjetje A — Lipa. Dve nadstropji s 144 ležišči v eno in dvoposteljnih sobah sodita v hotelska trakta, v višjih nadstropjih pa še zmeraj stanuje okoli 500 samcev.
Ne da se pa reči, da stvari niso krenile na bolje.
V pritličju sta 420 kvadratnih metrov najela zasebnika Dimitar Dimitrovski in žena Ivanka.
Pritličje sta spremenila v ekslu-zivno restavracijo z uvoženo opremo, detajli in zelenjem, česar se ne bi sramoval noben hotel A-kategorije, in v bistro, kjer sta enaka hrana in pijača kot
v restavraciji. Bistro je odprt od 6. do 22.
Restavracija ima drugačen urnik, odprta je od enajste zvečer do ene zjutraj. Lokal so poimenovali Krona.
Jedilnik je bogat. Sladkovodne in morske ribe, potočni raki, polži, školjke, posebna ponudba so jelen, medved in divji prašič po slovensko. Poleg tega imajo na zalogi vsa naša vrhunska in originalna francoska vina. Vsak večer vzorno postrežbo spremlja nežna živa glasba za prijetno počutje v restavraciji.
Cene? Zgledovali so se po ekskluzivnih ljubljanskih lokaiih in izbrali zlato sredino, ki je za ene draga, za druge ne.
Ko bo v sedanji stavbi enkrat zaresen hotel, bo Ljubljana pridobila več kot 600 postelj.
MARINA UČAKAR
nju še težko kaj reči. Vojaški vrh namreč nepretrgoma zaseda že od četrtka. Kljub temu po Janševem mnenju obstajata le dve možnosti. Po prvi bi se vojska lahko umaknila iz političnega življenja in se sprijaznila z razpletom politične krize v državi, kakršenkoli že bo. Po drugi pa bi prevzela oblast. Po tem drugem scenariju bi bil možen nadzor nad celo Jugoslavijo — razpustili bi republiške in zvezne inštitucije in vzpostavili vojaško-ci-vilno oblast (Janša meni, da je ta različica utopična, ne izključuje pa poskusa takšnega urejanja razmer) ali pa bi vojska prevzela
o njih mnenje, nadzira pravilno vodenje plačilnih knjig
—	preiskuje vzroke sporov med delodajalci in delavci, posreduje pri sporih ter vodi statistiko o stavkah, mezdnih sporih in kolektivnih odpovedih dela delavcem
—	nadzoruje delo delavskih zaupnikov ter varuje njihove pridobljene pravice.
To je le nekaj členov iz Zakona o inšpekciji dela, ki je bil sprejet, naj povom še enkrat: 21. maja 1921. leta v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, razglasil pa ga je kralj Aleksander. Kljub temu. da smo imeli, kot so nam zatrjevali, »najboljši sistem na svetu« v delavskem samoupravljanju, še danes ne premoremo približno take zakonodaje, kot jo je imela zaostala kraljevina pred 70. leti. Kje si, Evropa?
BOGOMIR LIČOF, Udarna 4, Jesenice
Pismo tovarišu gospodu Ribičiču
Vašo nonšalantno izjavo na televiziji, da se boste udeležih pogovora z gospodom Marojevičem kljub povabilu, ki je žaljivo za vse Slovence, razumevam kot nostalgijo za časi, ko je imela komunistična partija na Slovenskem neomejeno oblast, hkrati pa kot poskus nabiranja političnih točk na račun ljudi, ki bi morali biti veseli, da imajo pri nas
vsaj kruh, katerega primanjkuje že mnogim Slovencem. Predvsem pa je to razumeti kot popuščanje Marojeviču in njegovim pristašem, ki bi se morali zaradi tega, kar je srbska politika naredila slabega slovenskemu in jugoslovanskim narodom, zavleči v najbolj črno luknjo in molče zardevati! Prav Marojevič in sodelavci branijo z ognjem in mečem včlikega vodjo in JLA, katerih politika je svoj obraz pokazala tudi ob nedavnih dogodkih v Beogradu.
VITAN MAL, Gregorčičeva 15, Ljubljana
Tržiško pokopališče in mufloni
Te dni sem bil na našem grobu na tržiškem pokopališču. Na grobu je bila posajena pritlična cipresa, roža in ob enem obisku tudi nagaijni v vazi. Vse skupaj so obglodali mufloni, na samem grobu pa so bili odpadki, bobki muflonov. To je velika sramota, kajti to se ni zgodilo samo na našem grobu, ampak tudi na mnogih drugih. Drago smo plačali vrtnarja, da nam je uredil grob, draga je najemnina za grob in tudi sam pogreb veliko stane. Odgovornost za to nosi uprava pokopališča, pa občina Tržič in končno tudi lovsko društvo. To se dogaja vsako leto, samo bolj blago, če ni snega. Uprava pokopališča bi moral. že zdavnaj po-
• Janez Janša je povedal, da bo slovenska vojska sestavljena tako iz profesionalnih vojakov kot rednih nabornikov — prvi naj bi skrbeli predvsem za tehnično najbolj zahtevna opravila in naloge, saj bi le tako lahko imeii učinkovito vojsko. Po novem zakonu o obrambi in zaščiti naj bi bilo mogoče teritorialno' obrambo uporabiti le na slovenskem ozemlju!
oblast le na območju srbske interesne sfere — JLA bi postala srbska vojska.
Janša je kljub naštetemu prepričan, da so bile v zadnjem času spremembe v Jugoslaviji tako radikalne, da je vojaški poseg le malo veijeten. Je pa opozoril na problem zaposlenih v JLA — morebitni stečaj oboroženega podjetja je namreč lahko po njegovem mnenju precej nevarna stvar. V primeru izrednega stanja, sprejetega mimo slovenske skupščine, pa bi bile po njegovem mnenju naše enote sposobne preprečiti poskuse nasilnega spreminjanja slovenske oblasti.
Med vprašanji udeležencev tribune je bilo zlasti zanimivo vprašanje nekega Mengšana. Vprašal je, ali se bojimo oboroženih Slovencev, saj oblast postavlja hude pogoje za pridobitev dovoljenj za pridobitev orožja. Janša je odgovoril, da se tega ne bojijo, saj ima, denimo, veliko pripadnikov TO orožje celo doma. Na vprašanje, ali so kakšne možnosti, da se JLA umakne iz Slovenije, pa je dejal, da namerava večina neslovenskih oficirjev oditi v svoje matične republike.
JANEZ PETKOVŠEK
staviti ograjo ali kako drugače preprečiti obiske muflonov na pokopališču. Kakor sem zvedel, tudi sveže vence takoj drugi dan po pogrebu poškodujejo mufloni. Kje je pieteta uprave pokopališča, čeprav je drugače to eno najbolj urejenih in lepih pokopališč v Sloveniji. Naj lovsko društvo priskrbi dovolj kakovostne hrane za muflone v bližini njihovih prebivališč, da se ne bodo hodili hranit na cvetje, nasade in vence na grobovih.
JOŽA PRETNAR.
Povšetova 104/D, Ljubljana
Preprečili bodo beg možganov
Povsem neopazno je šla mimo slovenske javnosti na videz skromna, pa vsebinsko bogata brošurica Zavoda RS za šolstvo z naslovom Gimnazijski program (Ljubljana 1990, predstavnik dr. Srečko Zakrajšek). V poglavju
»Obvezne izbirne vsebine, ki jih mora učenec absolvirati do zaključka šolanja«, prinaša drobna knjižica učinkovit načrt, kako preprečiti, da bi gimnazijski maturanti odhajali v tujino. Zaradi tehtnosti besedila navajam načrt dobesedno. Naj opozorim na izvirno lep in razumljiv slog jezika, kajti velika škoda bi bila, če ga javnost ne bi razumela:
»V gimnaziji je treba zagotoviti povezavo z drugimi ustanovami, ki so pomembne za nadaljnje
PO SLOVENIJI
Parkiranje skoraj v križišču
LJUBLJANA, 19. marca — Na križišču Linhartove ceste s Titovo cesto pri Plavi laguni za Bežigradom nekateri parkirajo že skoraj v križišču, to pa močno ovira predvsem tiste voznike, ki z Linhartove zavijajo desno na Titovo. Tako jc skoraj vsak dan. Ljubljanski pajkarji, ki se utapljajo v izgubah, bi ob pomoči prometne milice mogoče lahko izboljšali svoje poslovanje z rednim odvozom tako parkiranih vozil. (Besedilo in slika: Zdenko Matoz)
Pogrebi
LJUBLJANA: V sredo, 20. marca, se bodo na Žalah-Navju svojci poslovili od 45-Ietnega uslužbenca Janeza Erjavca (ob 10. uri); 58-ietne upokojenke Julijane Čufurovič (ob 11. uri); 67-letnega upokojenca Franca Woharja (ob 12. uri); 69-lctne upokojenke Milice Šibenik (ob 14. uri); 92-Ietne upokojenke Olge Pogorelz (ob 15. uri) in 67-letnega upokojenca Dragana Stefanoviča (ob 16. uri).
POLJE: Na pokopališču v Polju bodo v sredo ob 13. uri pokopali 79-letno upokojenko Marijo Jurjevec. (R. D.)
Na kratko
Javna tribuna z Janezom Janšo
•	GROSUPLJE, 19. marca
—	Grosupeljski odbor Slovenske
demokratične zveze bo v četrtek, 21. marca, ob 19. uri, v grosupeljskem Družbenem domu na Taborski 3 pripravil javno tribuno s slovenskim obrambnim ministrom Janezom Janšo. Udeleženci javne tribune se bodo z ministrom pogovarjali o aktualnih političnih razmerah v Jugoslaviji in Sloveniji.	K. M.
Tečaj tehnike ozaveščanja
•	LJUBLJANA, 19. marca
—	Center za duhovno kulturo bo
v četrtek, 21. marca, ob 18. uri na Srednji šoli za strojništvo organiziral tečaj tehnike ozaveščanja, ki je sestavljen iz treh delov: moč ozaveščanja, pot do notranjega jaza in umetnost življenja. Udeleženci se bodo pri tem seznanili z refleksijsko meditacijo za boljše razumevanje lastnega življenja in spodbujanja skritih notranjih moči v človeku. Z njeno pomočjo naj bi človek vzpostavil notranji mir.	J. B.
Vrhniški konec na starih razglednicah
•	VRHNIKA, 19. marca
—	Vrhničani so te dni dobili novo knjigo, ki je posvečena Vrhniki in okoliškim krajem. Skupščina
občine Vrhnika je izdala knjigo starih razglednic z naslovom »Vrhnika, prečuden kraj«. Knjigo je uredil Janez Šumrada, besedilo pa sta napisala z Milanom Škrabcem. Oba sta knjkgo, ki je izšla v 3500 izvodih, tudi založila. Razglednice za knjigo »Vrhnika, prečuden kraj« so prispevali Janez Žitko, Mitja Brezovšček, Marko Korenčan, Iko Kraševec, Franc Okrajšek in Franc Zupet. Knjiga stane 450 dinarjev.
V knjigi je objavljenih sto starih razglednic krajev, ki spadajo v sedanjo vrhniško občino. Skoraj polovica razglednic obravnava Vrhniko, druge pa Močilnik, Verd, Zaplano, Podlipo, Smrečje, Bevke, Breg pri Borovnici, Pekel pri Borovnici, Borovnico, nekoč slavni borovniški železniški viadukt in Bistro, ter še nekaj manjših krajev v vrhniški občini.
Z. M.
Srečanje mladih literatov
• LJUBLJANA, 19. marca — V viški glasbeni šoli na Emonski 20 bo jutri, v sredo, 20. marca, ob 17. uri že 14. srečanje mladih literatov viške občine. Dan pozneje, torej v četrtek, 21. marca, prav tako ob 17. uri, pa bo v likovnem salonu na Tržaški 47a, v prostorih viške knjižnice Prežihovega Voranca Prežihove kulturne prireditve z naslovom Glasba in mlada poezija. Sodelovali bodo skladateljica in pianistka Brina Jež Brezavšček, violinist Branko Brezavšček, igralca Mojca Partljič in Mare Mlačnik ter mladi pesniki.	K. M.
Smledničani grozijo z zaporo regionalke Valburga - Zapoge
Ceste najbrž tudi letos ne bodo obnovili — Vse ostaja pri obljubah republike — Cestarji imajo premalo denarja
SMLEDNIK, 19. marca - Krajani Smlednika in Hraš so te dni zelo razburjeni oziroma, bolje rečeno, prekipelo jim je. Izvedeli so, da republiška uprava za ceste tudi letos ne bo obnovila regionalne ceste od Zapog do Valburge, ki je v izredno slabem stanju.
Svet KS Smlednik je zato na svoji nedavni izredni seji sklenil, da bodo prizadeti krajani v soboto, 23. marca, protestno zaprli cesto za ves promet, in sicer od Hraš do križišča v Valburgi, če seveda pristojni republiški in občinski organi ne bodo do četrtka, 21. marca, našli vsaj kratkoročne rešitve za obnovo te ceste.
»Nočemo izsiljevati, toda dolgo časa smo bili strpni in smo razumeli težave cestarjev,« je dejal Roman Gantar, predsednik sveta KS Smlednik. Po njegovih besedah se obnova te regionalne ceste vleče že osem let. Ko so gradili gorenjsko avtocesto, so po sporni cesti vozili težki tovornjaki in jo uničevali. »Takrat so nam vsi obljubljali, da bodo cesto popravili,« je nadaljeval Roman Gantar in dodal, da je bila obnova načrtovana že za minulo leto, vendar je vse ostalo le pri obljubah. Če
šolanje in zaposlitev; to so fakultete, inštituti, podjetja itd. Na ta način novo nastala znanja, ki jih ni mogoče vključiti v predmete (ali pa je to mogoče z bistveno zakasnitvijo), lahko takoj, ko nastanejo, neposredno prenašajo učencem. Vzpostavljajo se povezave med okoljem in učenci, kar je pomembno za prihodnje vključevanje učencev v domačo ustvarjalnost (preprečuje beg možganov v tujino). Sem štejemo: kulturne dejavnosti, spoznavanje družbenega sistema, vzgojo za mit in nenasilje, socialne dejavnosti, življenje v naravi (taborniki, planinci...), predavanja, obrambne in zaščitne dejavnosti, varstvo pri delu, ekološke tabore, zdravstveno vzgojo s tečajem prve pomoči, dejavnosti v okviru gibanja »Znanost mladini«, vozniški izpit, poletne šole in tabore, praktična znanja (strojepisje, gospodinjstvo, vrtnarjenje, šivanje in krojenje, kmečki turizem, stare in moderne obrti (tudi najstarejša? Vpr. F. Š.), knjigovodstvo, samostojno zbiranje in posredovanje znanja, usmerjane računalniške tečaje — npr. urejanje besedila, raziskovalne in seminarske naloge, seznanjanje s poklici in podjetji, delovno prakso in drugo).«
Zdaj se pa lahko tolčemo po glavi in računamo, koliko možganov bi prihranili, če bi nam ta recept prej prišel v roke.
prof. FLORIJAN ŠKUR, Cesta v Mestni log 69, Ljubljana
krajanom z napovedano sobotno protestno zaporo ne bo uspelo »prebuditi odgovornih«, bodo zahtevali, naj bo cesta odprta samo za lokalni promet.
Na šišenski občini nam je Ciril Hočevar iz sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora povedal, da se pri obnovi omenjene ceste zapleta pri izdaji gradbenega dovoljenja, saj vodnogospodarsko ne da potrebnega soglasja. Da pa je občina naredila vse, kar je bilo v njeni moči, saj je že izdala lokacijsko odločbo in pridobila večino tamkajšnjih zemljišč.
Metod di Batista iz republiške uprave za ceste nam je dejal, da z obnovo ceste od Zapog do Valburge »slabo kaže«, čeprav je bila to prednostna naloga cestarjev. Za zdaj še ne vedo, kaj bodo storili, saj čakajo na dokončno sprejetje republiškega proračuna.	JOŽE BIŠČAK
Slovenija je pravšnja dežela
Slovenci so pridni, če niso leni; so pametni, če niso neumni; so lepega videza, če niso zanikrni.
G. Klemenca je strah besede »Slovenija« za angleško govoreči svet. Vendar ne drži, da »sloven« v angleščini pomeni umazanca, zanikrneža. Mogoče jc bilo to res v davnih časih, zdaj pa je to zastarelo. Angleška beseda za ta pojem je »slob« (izg. slab). Zatorej ni nobene bojazni, da bi nas imeli za umazance, posebno še, če smo dobro opravljeni. Tudi pri izdelkih živilske industrije bo vse v redu z »made in Slovenia«, posebno še, če se bo ujemalo s kakovostjo po evropskih standardih. Poleg tega ima beseda Slovenec v angleščini še dragoceni -e, torej Slovene (izg. Siovin), medtem ko ima sloven (izg. slivan) povsem drugačno izgovarjavo.
MILAN PREŠEREN, Prešernova 49, Mengeš
Vse, Id bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali na kaj opozorili, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic.
C
Konzervacija Rudnika urana v Zirovskem Vrhu bo draga
Direktor žirovskega rudnika Marjan Uršič je škofjeloškemu IS zatrdil, da niso nikoli imeli namena skladiščiti posebne odpadke
ŠKOFJA LOKA, 19. marca — Stroka bo povedala, če je program la izvedbo trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude v Rudniku urana Žirovski Vrh ustrezen. Že danes pa so člani škofjeloške vlade dodali programu dvanajst pripomb. Obsežni material so sprejeli. obravnavali pa bodo ponovno dopolnjenega.
Na »-zatožni« klopi se je znašel direktor Rudnika Marjan Uršič, ki je skušal Mariji Pogačnik odgovoriti na večino postavljenih vprašanj. S kopanjem so morali prenehati lani julija in začeli s pripravami za konzervacijo. Direktor je skušal prepričati člane izvršnega sveta, da so edino merilo strokovne odločitve, ki se opirajo na zakonodajo. Posebej je zatrdil, da RUŽV ni nikoli predlagal morebitnega skladiščenja posebnih odpadkov. Imeli so v mislih recikliranje določenih snovi, ki so v Žirovskem Vrhu in jih po predelavi prodajo industriji in skladiščijo ie odpadke, ki pri tem recikliranju nastanejo. Vodstvo rudnika lahko brani trditve, da geološke hribine in okolica niso primerne po mednarodnih merilih za skladiščenje
radioaktivnih odpadkov.
»Naš program ni tako skladiščenje,« je zatrdil direktor Rudnika pred člani škofjeloškega IS, člane pa je še obvestil, da se zastopniki Fischerja, ki bi sodelovali pri izvedbi programa in s tem omogočili nekdanjim rudarjem delo, »ohlajajo« zaradi vseh zapletov.
Na seji smo slišali, da bi celotni stroški zaradi prenehanja izkoriščanja uranove rude presegli vsoto 572 milijonov dinarjev. Na seji je bil tudi vodja republiške skupine Slavko Erzar, ki zbira pripombe na ponujeni program. Skupina osmih članov, ki zastopajo energetiko, turizem, sekre-
DELO
V trboveljski občini čaka na službo vedno več izobražencev
Do konca leta brez službe že 2000 ljudi — Februarja je bilo v občini brez dela 718 ljudi, od tega skoraj polovica žensk
TRBOVLJE, 19. marca — Glede na število brezposelnih ob koncu lanskega leta trboveljska občina med 19 občinami ljubljanske regije res ni odstopala, ima pa med vsemi najslabšo napoved: do konca leta bo ostalo brez dela trikrat toliko ljudi, kot jih je bilo konec februarja, to je približno 2000.
Med 718 iskalci zaposlitve je po zadnjih podatkih (za februar) trboveljske izpostave Republiškega zavoda za zaposlovanje kar 338 žensk. Od vseh je 316 iskalcev brez poklica (med njimi 139 žensk). Kar nas najbolj skrbi, je število tistih z višjo (24) in visoko (13) izobrazbo, ki ostajajo brez dela, pa število mladih do 26 let (302) ter iskalcev prve zaposlitve (165), sta povedala svetovalka zaposlitve Tatjana Hočevar in vodja izpostave Janez Vene.
Med brezposelnimi je tudi že okrog 370 takih, ki so brez dela ostali zaradi stečaja svoje delovne organizacije — od teh jih približno 174 živi v Trbovljah, drugi pa v občinah drugih republik.
Če bo število brezposelnih še^naprej naraščalo tako hitro kot od leta 1989 do leta 1990 — v tem letu seje namreč povečalo za trikrat, kar je toliko kot prej v treh letih — se bo po besedah magistra Janeza Venca tisto, kar se za Slovenijo napoveduje za leto 1993, v Trbovljah zgodilo že konec tega leta: 718 ljudem brez dela se bo pridružilo še dvakrat toliko ljudi — tudi izobraženih. Zanimivo je, da je že zdaj (po januarskih podatkih) med prijavljenimi iskalci za skoraj cel letnik gimnazijskih maturantov (22) in za dva letnika ekonomskih tehnikov (58).
Janez Vene pravi: »Preveč napak je bilo storjenih v preteklosti. ko je bilo potrebno šole popolnjevati ,v skladu z njihovimi potrebami' in ko je imela glavno besedo v stroki politika.«
POLONA MALOVRH
tariat za delo, industrijo in drobno gospodarstvo, občino Škofjo Loko ter rudnik, bo na republiški ravni odločala o tem, za škofjeloško občino tako pomembnem dokumentu.
MIRKO KUNŠIČ
Popravilo
magistralke
NOVO MESTO - Delavci novomeškega cestnega podjetja so se lotili obnovitvenih del na magistralni cesti Ljubljana-Zagreb, in sicer na odseku Karteljevo—Mačkovec, ki ga je letošnja zima najbolj obdelala.
»Čeprav nismo dobili denarja za obnovitvena dela, smo se vseeno lotili popravila cestišča, ki je v kritičnem stanju. Nismo mogli več čakati, ker bi lahko prišlo do popolne prekinitve prometa na »dolenjki«. Dela bodo potekala kake tri tedne, delno bo moten promet, kar pa bodo vozniki razumeli«, pravi direktor novomeškega cestnega podjetja France Gole.	S. D.
Protest
brežiških
šolnikov
Na Srednji šoli Brežice bodo v četrtek, 21. marca, pripravili opozorilno stavko
BREŽICE, 19. marca — Delavci Srednje šole Brežice so se odločili za opozorilno stavko. Napovedali so jo za četrtek, 21. marca, trajala pa bo od 11.30 do 14. ure, torej od četrte šolske ure naprej. Ža opozorilno stavko so se, kot pravijo Brežičani, odločili tudi na krški in sevniški srednji šoli.
Zahteve vseh treh šol so si zelo podobne: izpolnjene naj bi bile zahteve Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, takoj bi bilo treba začeti sanirati »kaotične razmere« v srednjem šolstvu in takoj bi morali biti osebni dohodki v srednjem šolstvu usklajeni s plačami v gospodarstvu. Tej tretji točki je brežiška šola v sporočilu, ki nam ga je poslala^ posvetila največ pozornosti. Solniki pravijo, da so stavko pripravljeni preklicati le v primeru, če bodo ustrezne oblasti pripravljene ugoditi njihovim zahtevam. Če pa se oblasti sploh ne bodo odzvale, bodo na šolah prisiljeni poseči po ostrejših oblikah protesta, pravijo v Brežicah.	K. M.
Obvoznica bo razbremenila promet skozi Kovor
KOVOR, 19. marca - Lani razširjen, dobrih 300 metrov dolg odsek ceste od Mokrovega stoga do Korošca bo kmalu dobil asfaltno prevleko. V prvi fazi so za vsa dela namenili 510 tisočakov, končni račun pa bo bistveno dražji. S to cesto bodo prisilili voznike komunalnega podjetja, da ne bodo več vozili s tovornjaki na občinsko smetišče skozi vas Kovor, temveč po tej obvoznici. V letošnjem letu za komunalno gospodarstvo odmerjena vsota 14 milijonov dinarjev je občutno prenizka za uresničitev številnih želja, s katerimi so ljudje 13 krajevnih skupnosti zasuli službe na občini. Ti so predvideli še dodatne vire. Tako naj bi za celotno komunalno gospodarstvo odmerili ob idealnih razmerah 39 milijonov dinarjev. Prednost imajo kolektorka povezava in gradnja čistilne naprave ter pripravljalna dela za preusmeritev prometa po obvoznici skozi stari Tržič. (Besedilo in slika: Mirko Kunšič)
Izgub kar desetkrat več od akumulacije
Lansko poslovno leto je 210 gorenjskih podjetij končalo z izgubo
KRANJ, 19. marca — Lani je 210 gorenjskih kolektivov »pridelalo« za milijardo 914 milijonov dinarjev izgub. Po podatkih kranjske podružnice SDK so v »zdravih« podjetjih iztržili le 175 milijonov dinarjev akumulacije.
Direktor SDK Kranj Franc Podjed pravi, da je bilo v teh 210 neuspešnih kolektivih zaposlenih kar 45.912 delavcev. Največ izgub je v kranjski občini (790 milijonov). na drugem mestu je jeseniška (680), nato škofjeloška (234) ter še radovljiška (155) in tržiška (5.2 milijona dinarjev).
Med zgubarji so tudi zasebne firme: kar 135 jih ima simbolične izgube. Vsi njihovi zneski predstavljajo komaj 8,9 milijona dinarjev ali slabih pol odstotka vseh gorenjskih izgub. Po podatkih SDK je imelo do danes 35 podjetij blokirane žiro račune, skupna izguba pa seže do vsote 311 milijonov dinarjev. Pet podjetij se bliža šestdesetemu dnevu blokade in s tem uvedbi stečajnega postopka.
M. K.
Učenci bodo sami počistili šolsko okolico
STOPIČE, 19. marca — Šolarji na osnovni šoli Janeza Trdine v Stopičah pri Novem mestu ne čakajo na komunalne delavce. Kar sami so se lotili urejanja šolskega okolja in prav je tako. Na sliki: učenci drugega razreda stopiške šole so nam povedali, da bodo očiščevalno akcijo nadaljevali tudi v domačem okolju. (Besedilo in slika: Slavko Dokl)
Spomnili se bodo na Gallusa in Mozarta
NOVO MESTO — Zveza kulturnih organizacij Novo mesto in novomeška Glasbena Šola Marjana Kozine bosta v sredo, 20. marca, ob 19.30 v Dolenjski galeriji prirpavila koncert, s katerim bodo počastili 400-letnico smrti Gallusa — oziroma 200-letnico smrti Mozarta.
Program bodo pripravili: maljši mladinski mešani mladinski pevski zbor glasbene šole, solista pa bosta Petra Gačnik (violina) in Marjan Pači (klavir). (S. D.)
Novi predsednik
KRŠKO — Na nedeljskem občnem zboru tukajšnje Kmečke zveze — Ljudske stranke je odstopil dosedanji predsednik Tone Koršič. Na njegovo mesto so s tajnimi volitvami med dvema kandidatoma izvolili za novega predsednika Branka Vodopivca. Čeprav je ne ravno številni zbor v imenu republiškega vodstva te stranke pozdravil poslanec inž. Alojz Metelko iz Trebnjega, so v Krškem zamerili, ker na zbor ni prišel nihče iz Ljubljane. (A. Ž.)
Nova župnija v Kranju
KRANJ, 19. marca - Popoldne so v Ulici XXXI. divizije ustanovili novo župnijo Zlato Polje. Župnišče v odkupljeni Rekarjevi hiši je blagoslovil ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar in umestil župnika Milana Grdena.
Župnijski patron je sv. Modest, apostol Slovencev, ki je oznanjal evangelij o Karantaniji. Župnija na Zlatem Polju, kjer bodo verjetno zgradili cerkev, obsega Struževo, Zlato polje in sedanjo krajevno skupnost Vodovodni stolp. (M. K.)
PISMA BRALCEV
Zastava republike Slovenije
Prebral sem članek pod gornjim naslovom predsednika SDP Hrastnik Draga Kopušarja. Prenovitelji pravite, da je danes na Slovenskem veliko več bolj perečih vprašanj, kot je vprašanje slo-venske nove državne zastave, mislim jaz nasprotno, pa z mano vred vsaj 50 odstotkov Slovencev Med vojno in takoj po vojni smo vsi verjeli, da je rdeča zvezda znak svobode, danes pa mislim. da je toliko krvava, kot je rdeča, še najmanj pa. da je znak svobode. Zato je ne maramo več videti na slovenski zastavi. Se ruski narodi, ki so jo iznašli, je ne marajo več. da o vzhodnih Nemcih. Poljakih. Madžarih. Čehih, Romunih (ki so jo celo izžgali iz zastave) ne govorim. Samo mi Slovenci in Srhi jo še imamo, o pardon JLA in Albanija tudi. Z vsako uro. ne z vsakim dnem dalj. ko bo še ta znak na zastavi, bomo izgubili več prijateljev, denarja. posojil svobode, novega poleta itd. Takoj ko je nastopila nova oblast, bi morala zamenjati zastavo. Zato jaz DEMOSA, ki mu tudi sam pripadam, ne razumem. da ne uvidi, kako pomembna je zastava za novo državo. nepoznan narod v svetu in njegovo politiko ter ekonomijo.
V tem pogledu so Hrvati dosti pametnejši. Slovenci se bomo tako dolgo prepirali o novi zastavi, grbu. ustavi, lastni vojski, last-nem denarju, samostojni državi. Čemu hudiča le služi slovenski referedum— plebiscit, ali mu že Slovenci ne verjememo več, tako kor v njegov pozitiven rezultat nočejo verjeti drugi narodi v Jugoslaviji in na svetu? Ali smo se sami sebe ustrašili? Da bomo nazadnje pristali v Srboslaviji z rdečo zvezdo, neokomunizmom in hlapčevstvom in dvojno desetino vred. Gospod Drago Kopušar, pravite, da gospoda A. Tomažič in H. Malečkar, še vedno preganja strah boljševizma in komunizma in, da bosta s tem strahom morala že sama opraviti. Jaz se na vašem mestu iz tega ne bi norčeval, tak strah danes preživljajo milijoni. Tudi vi ne verjamete več v komunizem, zato ste pa danes prenovitelji. Zakaj je vaša zvezda sedaj rumena, če ste za rdečo?
Za SKD Litija član odbora Adolf Beriožnik
Inšpekcija dela je nujna
Sindikat Neodvisnost v Železarni Jesenice je 4. januarju letos poslali pobudo na izvršni svet občine Jesenice za ustanovitev nad-
zorno inšpekcijskega organa v občino Jesenice. Predsednica IS je odgovorila, da je inšpekcija dela organizirana v okviru Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko, kjer je tudi odgovorni inšpektor za jeseniško občino.
Sindikat Neodvisnost je potem na naslov Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko poslal dopis, v katerem je opozoril na številne nepravilnosti, ki se dogajajo po podjetjih po Gorenjskem. Odgovor načelnika Uprave inšpekcijskih služb je med drugim vseboval obvestilo, da nimajo zasedenih delovnih mest inšpektorjev dela, katerih pristojnost je nadzor nad izvajanjem predpisov s področja delovnih razmerij, predvsem zaradi zmanjšanja števila zaposlenih. Zato so vlogo sindikata Neodvisnost odstopili v rečevanje Republiškemu inšpektoratu za delo, od koder še do sedaj ni bilo nobene reakcije o kršitvah delavske zakonodaje.
Inšpekcija dela je po 131. členu Zakona o delovnih razmerjih določena, da izvaja nadzor nad uporabo zakonov iz delovnih razmerij ter kolektivnih pogodb. Inšpekcija dela je pristojna in pooblaščena, da odpravlja kršitve pravic in ima možnost, da lahko zadrži izvršitev sklepa o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev.
Zaradi vse pogostejših kršitev predpisov iz Zakona o delovnih razmerjih s strani vodilnih v podjetjih, zaradi splošnega nespo-
štovanja kolektivnih pogodb, zaradi nenehnega šikaniranja sindikalnih zaupnikov Neodvisnosti s strani samoimenovanih menedžerjev, zaradi nespoštovanja sindikalne svobode in proste izbire sindikata s strani poslovodnih struktur ter zaradi neupoštevanja sindikalnih organizacij, se mora ustanoviti v vseh gorenjskih občinah inšpekcija dela ali pa naj se zaposli ustrezno število inšpektorjev za področje delovnih razmerij v Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Ker vemo, da prihajajo težki časi, posebno za delavstvo, naj se ta potfuda sprejme in čimprej udejani. Za primer, kje smo z našo delavsko zakonodajo, čeprav smo bili država delavcev, naj navedem del Zakona o inšpekciji dela, ki je bil izdan leta 1921 še pod kraljem Aleksandrom: — za neposrednej-še nadzorstvo o izvrševanju zakonov, uredb, pravilnikov, ki se tičejo delavskega socialnega in življenjskega varstva v industrijskih, obrtnih, trgovskih in prometnih obratih in podjetjih, bodisi da so zasebna ali državna, kjer so zaposleni civilni delavci, se osnav-Ija inšpekcija dela (to je bilo 21. maja 1921. leta)!!!
— Inšpekcija dela nadzira, ali so delavci pravilno zaposleni, nadzira delovni čas, daje dovolitve za nadurno delo ter nadzoruje periodične prekinitve dela
— kontrolira delavska pravila, veljavna v podjetjih, potrjuje nova delavniška pravila ali daje
Obupani kočevski obrtniki vračajo obrtna dovoljenja
Prenekaterim obrtnikom se zdijo obveznosti prevelike, kupcev pa ne morejo pripraviti do tega, da bi bili dobri plačniki — Težave s posojili
KOČEVJE, 19. marca — Na kočevsko občino je danes prinesel svoje obrtno dovoljenje neki kočevski obrtnik. Pravi, da ne more več poslovati, ker so obveznosti prevelike, kupci pa ne plačujejo.
Takšnih primerov je bilo v zadnjem času v kočevski občini več in zato so se v občinski opravi odločili, da bodo pregledali, koliko obrtnikov je obupalo.
»Na razmere, ko naročniki ne plačujejo, ne moremo vplivati. Tudi sicer na položaj obrtnikov nimamo omembe vrednega vpliva. To nam zbuja skrb, saj tako izgubljamo še tista maloštevilna delovna mesta. Na razvoj obrti smo veliko stavili, zato je zdaj toliko teže. Kakšno je naše gospodarstvo v občini, pa vsi dobro vemo. Resda imamo vsak dan nove podjetnike in skušamo jim pomagati po naših najboljših močeh, vendar se bojimo, da se bodo tudi ti znašli v podobnem položaju kot mnogi pred njimi,« je dejal član izvršnega sveta občine Kočevje, zadolžen za razvoj in revitalizacijo, Miro Ferlin.
Neurejena obrtniška politika ima zares pogubne posledice. Obrtniki in podjetniki tudi ne
uspevajo dobiti tako želenih premostitvenih posojil. Izdelkov tako ne morejo izgotoviti — tudi za izvoz ne.
Velika kočevska obrtnica se je pred časom znašla pred nepremostljivo težavo. Za dva tedna je potrebovala posojilo v vrednosti petsto tisočakov, pa ga ni mogla dobiti. Izvozni posel je šel
Hoja po žerjavici
ZAGORJE, — Kdor bi želel prisostvovati demonstraciji hoje po žerjavici ali se je celo sam udeležiti, se lahko oglasi v petek, 22. marca, ob 19. uri na medijskem gradu, kjer liberalni demokrati Zagorja, zagorska ZKO, turistično društvo Izlake in hotel Medijske toplice pripravljajo drugi baronov večer. Program bo popestril Vlado Kreslin s predstavitvijo najnovejših del. Vstopnina bo 50 dinarjev, udeležence pa čaka še presenečenje. (P. M.)
Strojna tovarna Trbovlje išče pot iz nakopičenih težav
Že od konca februaija brez glavnega direktoija - Rešitev: preoblikovanje v kapitalsko družbo in zmanjšanje števila delavcev
TRBOVLJE, 19. marca — Ugibanj, kaj da bo s 1042-članskim kolektivom Strojne tovarne Trbovlje, ki ga eni že odpisujejo, drugi pa vendar vidijo rešitev v eni od oblik kapitalske družbe, bo menda aprila konec. Do tedaj bi naj se namreč pokazali prvi učinki reorganizacije v delniško družbo, ki jo v teh dneh pripravljajo.
Kaj štirje veliki problemi so se
v tem letu zgrnili na tovarno: nelikvidnost in blokiran žiro račun v višini 84 milijonov dinarjev, zaradi česar imajo težave tudi pri nabavi materiala, nerentabilen izvoz, ki ga skušajo pokrivati s prodajo na domačem trgu ter kadrovski in vodstveni problemi. Glavni direktor je tovarno zapustil konec februarja. Do danes jim še ni uspelo najti drugega ustreznega človeka. Odhajajo tudi drugi delavci, kajti položaj, v kakršnem se je STT znašla, jim ne zagotavlja socialne varnosti. Menda je ostalo vsega skupaj Ie še pet strojnih inženirjev. Vendar težave te vrste niso nič novega. Že leta 1988 so v podjetju ugotavljali, da bo zaradi slabe sestave sredstev, velikih zalog, zastarele tehnologije in tudi slabe kadrovske sestave treba nekaj narediti. Marca tistega leta je občinska skupščina na predlog IS sprejela sklep o uvedbi druž-
-	V
V Šentrupertu
podaljšali
samoprispevek
Skoraj 90-odstotna udeležba na referendumu, večina je bila za
ŠENTRUPERT, 19. marca — Ob težkih gospodarskih razmerah ni nihče pričakoval, da bodo občani krajevne skupnosti Šentrupert v nedeljo tako množično podprli vodstvo krajevne skupnosti, ki je razpisalo referendum za podaljšanje krajevnega samoprispevka.
Na volišče je prišlo 89,23 odstotka volilcev, samoprispevek pa je podprlo 60,80 odstotka volilnih upravičencev.
Denar, ki ga bodo v petih letih zbrali s samoprispevkom, bodo uporabili za izgradnjo poslovilne vežice v Šentrupertu, za modernizacijo in vzdrževanje lokalnih cest, nekaj pa ga bodo dobili tudi vaški odbori, ki ga bodo pač uporabili za lokalne potrebe.	S. D.
o njih mnenje, nadzira pravilno vodenje plačilnih knjig
—	preiskuje vzroke sporov med delodajalci in delavci, posreduje pri sporih ter vodi statistiko o stavkah, mezdnih sporih in kolektivnih odpovedih dela delavcem
—	nadzoruje delo delavskih zaupnikov ter varuje njihove pridobljene pravice.
To je Ie nekaj členov iz Zakona o inšpekciji dela, ki je bil sprejet, naj povom še enkrat: 21. maja 1921. leta v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, razglasil pa ga je kralj Aleksander. Kljub temu, da smo imeli, kot so nam zatrjevali, »najboljši sistem na svetu« v delavskem samoupravljanju, še danes ne premoremo približno take zakonodaje, kot jo je imela zaostala kraljevina pred 70. leti. Kje si, Evropa?
BOGOMIR LIČOF, Udarna 4, Jesenice
Pismo tovarišu gospodu Ribičiču
Vašo nonšalantno izjavo na televiziji, da se boste udeležili pogovora z gospodom Marnje vičem kljub povabilu, ki je žaljivo za vse Slovence, razumevam kot nostalgijo za časi, ko je imela komunistična partija na Slovenskem neomejeno oblast, hkrati pa kot poskus nabiranja političnih točk na račun ljudi, ki bi morali biti veseli, da imajo pri nas
benega varstva v STT za približno pol leta. Tudi v sanacijskem programu, ki so ga v tovarni tedaj izdelali in nikoli do konca uresničili (zaradi finančnih težav), je bila največja težava pomanjkanje strokovnih kadrov na eni in prevelika režija na drugi strani.
Od oktobra lani je stalno doma na čakanju od 80 do 120 ljudi, večina iz proizvodnje. Finančni položaj tovarne je kritičen, zadolženost je presegla vse meje. Zaostritev na tem področju pa beležijo zlasti od lanskega zadnjega četrtletja, ko so morali dolgove plačevati iz obratnih sredstev. Še vedno gre približno 75 milijonov dinarjev od 84 milijonov, kolikor predstavlja blokada njihovega žiro računa, iz naslova akceptnih nalogov za kredite. Dolgov dolžniško-upniške narave torej le ni veliko. V lanskem letu so v STT plan uresničili 85- do 90-odstotno in dosegli za 22 milijonov ecujev celotne realizacije. Za to leto računajo na približno 19 milijonov ecujev realizacije — to pa ob zmanjšanju zaposlenih (ocenjujejo, da je v podjetju še vedno kakšnih 120 delavcev preveč) in na 40 do 50 odstotkov realizacije, uresničene na avstrijskem oziroma nemškem trgu. Tako avstrijska Vo-est Alpine ostaja njihov partner, obeta pa se jim nov, nemški MAN.
Izhod iz krize pa bo zahteval določen scenarij. Ta še ni dokončno oblikovan. Trenutno je jasno le dvoje: da je tovarni potrebna finančna sanacija (sami imajo prav malo lastnega kapitala) in pa reorganizacija v kapitalsko družbo z znanimi lastniki, z upravnim odborom in s prilagoditvijo trgu. Vse to pa bo uspešno le ob zmanjšanem obsegu tako poslovanja kot števila zaposlenih.
POLONA MALOVRH
Krkin mešani zbor slavi dvajseto obletnico
NOVO MESTO — Mešani pevski zbor novomeške tovarne zdravil Krka, ki ga sestavlja dvainštirideset pevcev in pevk, vodi pa ga Jožica Bradač, bo dvajsetletnico svoje ustanovitve proslavil s samostojnim koncertom, ki bo v novomeškem domu kulture, v petek, 22. marca, ob 20. uri. Gostje večera bodo zborovodje prof. Radovan Gobec, prof. Miro Kofol in prof., Franci Može, ki sov preteklih dvajsetih letih vodih krkine pevce. (S. D.)
vsaj kruh, katerega primanjkuje že mnogim Slovencem. Predvsem pa je to razumeti kot popuščanje Marojeviču in njegovim pristašem, ki bi se morali zaradi tega, kar je srbska politika naredila slabega slovenskemu in jugoslovanskim narodom, zavleči v najbolj črno luknjo in molče zardevati! Prav Marojevič in sodelavci branijo z ognjem in mečem velikega vodjo in JLA, katerih politika je svoj obraz pokazala tudi ob nedavnih dogodkih v Beogradu.
VITAN MAL, Gregorčičeva 15, Ljubljana
Tržiško pokopališče in mufloni
Te dni sem bil na našem grobu na tržiškem pokopališču. Na grobu je bila posajena pritlična cipresa, roža in ob enem obisku tudi nagaljni v vazi. Vse skupaj so obglodali mufloni, na samem grobu pa so bili odpadki, bobki muflonov. To je velika sramota, kajti to se ni zgodilo samo na našem grobu, ampak tudi na mnogih drugih. Drago smo plačali vrtnarja, da nam je uredil grob, draga je najemnina za grob in tudi sam pogreb veliko stane. Odgovornost za to nosi uprava pokopališča, pa občina Tržič in končno tudi lovsko društvo. To se dogaja vsako leto, samo bolj blago, če ni snega. Uprava pokopališča bi morala že zdavnaj po-
po zlu. Takih in podobnih primerov bi še lahko našteli, tudi za manjše zneske.
MILOVAN DIMITRIČ
Semiška testna serija uspela
Če prepričajo še nemške kupce, bodo morda le zapolnili zmogljivosti
SEMIČ, 19. marca - Iz semi-ške Iskrine tovarne kondenzatorjev so poslali v Nemčijo testno serijo posebnih kondenzatorjev za moč 20 mega-var. Nemci so zadovoljni s kakovostjo in ceno, vendar se obotavljajo vezati na dobave iz Semiča, ki je zanje pač na Balkanu. Semičani jih bodo skušali prepričati in si pridobiti del velikanskega posla.
V Nemčiji so sprejeli predpis, ki narekuje, da morajo do leta 1993 v tej državi, kjer je to le mogoče, zamenjati vse kondenzatorje, ki vsebujejo škodljivi PCB. Nalogo naj bi v Nemčiji uresničila Grma Raederstein. V Semiču imajo dovolj zmogljivosti, da prevzamejo znaten del dobav.
Semičani so doslej izvozili vsako leto okoli desetino narejenih kondenzatorjev za izrabo jalove energije. Zaradi domačih razmer, ko kupci nimajo denarja, se v Iskri zavedajo, da bodo morali še več prodati na tujem. Dogovarjajo se za izvoz na Daljni vzhod, kjer so se že pogodili z malezijskimi kupci.
Seveda pa morajo biti v semi-ški Iskri tudi pazljivi. S tujci so se že opekli. Pred leti so se pogodili z Venezuelo in ji dobavljali kondenzatorje. Potem je prišlo tam do vojaškega udara in vojaki so razglasili moratorij na plačila v tujino. Tako so Venezuelci Semičanom že dolgo časa dolžni 250.000 dolarjev, vprašanje je, kdaj jih bodo v Semiču videli. Takšnih poslov pa si Iskra Semič ne želi in si zato skuša pridobiti zanesljive kupce v Zahodni Evropi, pri čemer je prej omenjena nemška firma Raederstein zanje idealna priložnost.
Semiška Iskra bi si z večjimi naročili Nemcev zagotovila delo in zapolnila zmogljivosti, ki jih je zaradi domačih razmer vse težje
zflscsti
MILOVAN DIMITRIČ
PO SLOVENIJI
Hram zdravja odslej tudi kulturni hram
SLOVENSKA BISTRICA, 19. marca - Prijetna osvežitev kulturnega utripa ie bilo odprtje slikarske razstave Bistričanke Jožice Tomazini in razstave cvetličnih šopkov domačega cvetličarja Viljema Zormana v avli bistriškega zdravstvenega doma — ob izteku minulega tedna. Po zgledu nekaterih kolektivov so zdaj še bistriški zdravstveni delavci v svojem novem domu ponudili gostoljubje likovnim in drugim umetikom. Ti vedno dobro obiskani prostori po mnenju direktorja Zdravstvenega doma dr. Janka Predana kar kličejo tudi po taki dejavnosti. Akvarelne podobe cvetja bodo na ogled tja do prvomajskih praznikov. (V. S.)
Z mamico na prvi pomladanski izlet
CELJE, 19. marca — Občinska zveza prijateljev mladine Celje, ki je velikim in majhnim Celjanom že lani ponudila nekaj novih oblik dela z otroki, je po dolgotrajni zimi pripravila prvi pomladanski izlet. Gre za »otroški zabavni avtobus«, ki bo najprej popeljal na izlet mamice in malčke. Seveda vabijo tudi očete, dedke in babice, vsi skupaj pa jo bodo mahnili na Primorsko. V soboto, 23. marca ob osmih zjutraj se bodo s parkirišča na Glaziji odpeljali naravnost v Lipico,kjer si bodo ogledali kobilarno in predstavo dresiranih konj, nato pa v Škocjanske jame. Domov se bodo vrnili zvečer. V ceno — 240 dinarjev za otroke in 320 dinarjev za odrasle — so poleg vožnje všteli še vstopnini za kobilarno in Škocjanske jame. Morebitno kosilo pa bodo izletniki morali plačati sami. (I. B.)
Pomoč prekmurskih kmetov poplavljencem v Lučah
MURSKA SOBOTA, 19. marca — Prekmurski kmetje so za poplavljence v Gornjesavinjski dolini zbrali skupaj kar 560 tisoč dinarjev. Z zbiranjem pomoči po vaseh so pohiteli in so že po nekaj dneh petim družinam v Lučah izročili 350 tisoč dinarjev. Podatek o zbrani pomoči so kmetje »razkrili« šele na letnem občnem zboru murskosoboške SKZ-LS. (I. G.)
Brezposelni Sevničani čistijo mesto in gradijo nov vodovod
Za pomoč pri »javnih delih« se je odločilo 25 ljudi - Čiste ulice in rečni bregovi — Nadomestni vodovod do vasi Mrtovec
SEVNICA, MRTOVEC, 19. marca — V ponedeljek so se v krajevnih skupnostih Sevnica in Boštanj pričela tako imenovana javna dela. Morda' zveni izraz malo preveč velikopotezno, saj gre vsaj v enem pogledu za dokaj banalno a zato nič manj koristno stvar. Kakšnih 15 delavcev, in to tistih s seznama brezposelnih pri skupnosti za zaposlovanje, vihti v rokah metle in grabljice, in po Sevnici čistijo pesek, ki je ostal ob robovih ulic in pločnikov od posipavanja. Drugi dan akcije sta obe »brigadi«, ena je začela v Šmarju, druga v starem delu mesta, že prišli skupaj, kar cestarjem v tako kratkem času ob obilici drugega dela zlepa ni uspelo.
nje rečnih in posutih
Vzpodbudne vesti prihajajo tudi iz hribov, iz nesrečne vasi Mrtovec, kjer so lani plinovo-darji krajanom onesposobili vodovod. Sedaj deseterica najbolj žilavih ljudi z istega seznama brezposelnih koplje traso za glavni vodovod iz nadomestnega vira na Živi gori. Trasa je zahtevna, saj skoraj vseh 1600 metrov poteka skozi gozd.
Sevniški brezposelni delavci torej ta čas nikakor niso brez dela. Ne čakajo več križem rok na redno mesečno nadomestilo. Ob delu imajo malico, iz občinskega proračuna pa jim bodo ob koncu meseca primaknili k običajni podpori še 1.500 dinarjev. Predsednik občinskega izvršnega sveta Matjan Kurnik pravi, da bi
fante radi napotili tudi na čišče-
MIMOGREDE
Klic pomladne narave močnejši od zakonodajnih vprašanj
SEVNICA, 19. marca — Sevniška vlada in vodstvo občinske skupščine se trudita državljanom predstavljati novo zakonodajo. Zato vabita v sevniški gasilski dom. Zakonodajne osnutke oziroma predloge praviloma pojasnjujejo vodilni strokovnjaki. Žal pa se je tudi na ponedeljkovi predstavi zakona o denacionalizaciji ustavilo število udeležencev na tačas magični številki enega ducata. Prirediteljem je pred gostom iz Ljubljane nerodno, saj v veliki dvorani zevajo prazni stoli.
Seveda pa pridejo na svoj račun tisti, ki se na razpravo potrudijo. Marko Prijatelj, sekretar medresorske komisije slovenske vlade za vračanje premoženja, nacionalizacije in zaplembe (sam naslov je skoraj tako dolg kot ta zapis!) je imel na voljo strokovne delavce sevniške občinske uprave in za dober vzorec prizadetih kmetov. O bistvenih vprašanjih so se zato — ker so se vsi med seboj dobro videli — kar dobro pogovorili.
Za jutrišnji pogovor o gozdnem zakonu v gasilskem domu, tudi ob 18. uri, pričakujejo svetovalca kmetijskega ministrstva dipl. inž. Jožeta Falknerja. Bo o tem zakonu, ko ni bilo večjega zanimanja ne za stanovanjski zakon, ne za denacionalizacijo, vsaj toliko poslušalcev, da bo vredno odpreti tudi velike dvorane, ali pa bomo po stari navadi tarnali čez zakon, ko bo sprejet?
Zakaj torej sevniški prireditelji razprav dobivajo košarice kljub njihovi vnemi: »Kaj bi z velikimi temami, živeti je treba, v tem času prelopatam nekaj vrta, solata je po poltretji milijon (stari seveda), boljši je torej - vrabec v roki, za onega goloba, magari v hosti ali na polju, bo že še čas. Sicer pa, kdaj je škric še kaj dal,« je pljunil v dlan in štihal dalje.	ALFRED ŽELEZNIK
staviti ograjo ali kako drugače preprečiti obiske muflonov na pokopališču. Kakor sem zvedel, tudi sveže vence takoj drugi dan po pogrebu poškodujejo mufloni. Kje je pieteta uprave pokopališča, čeprav je drugače to eno najbolj urejenih in lepih pokopališč v Sloveniji. Naj lovsko društvo priskrbi dovolj kakovostne hrane za muflone v bližini njihovih prebivališč, da se ne bodo hodili hranit na cvetje, nasade in vence na grobovih.
JOŽA PRETNAR, Povšetova 104/D, Ljubljana
Preprečili bodo beg možganov
Povsem neopazno je šla mimo slovenske javnosti na videz skromna, pa vsebinsko bogata brošurica Žavoda RS za šolstvo z naslovom Gimnazijski program (Ljubljana 1990, predstavnik dr. Srečko Zakrajšek). V poglavju »Obvezne izbirne vsebine, ki jih mora učenec absolvirati do zaključka šolanja«, prinaša drobna knjižica učinkovit načrt, kako preprečiti, da bi gimnazijski maturanti odhajali v tujino. Zaradi tehtnosti besedila navajam načrt dobesedno. Naj opozorim na izvirno lep in razumljiv slog jezika, kajti velika škoda bi bila, če ga javnost ne bi razumela:
»V gimnaziji je treba zagotoviti povezavo z drugimi ustanovami, ki so pomembne za nadaljnje
šolanje in zaposlitev; to so fakultete, inštituti, podjetja itd. Na ta način novo nastala znanja, ki jih ni mogoče vključiti v predmete (ali pa je to mogoče z bistveno zakasnitvijo), lahko takoj, ko nastanejo, neposredno prenašajo učencem. Vzpostavljajo se povezave med okoljem in učenci, kar je pomembno za prihodnje vključevanje učencev v domačo ustvarjalnost (preprečuje beg možganov v tujino). Sem štejemo: kulturne dejavnosti, spoznavanje družbenega sistema, vzgojo za mit in nenasilje, socialne dejavnosti, življenje v naravi (taborniki. planinci...), predavanja, obrambne in zaščitne dejavnosti, varstvo pri delu, ekološke tabore, zdravstveno vzgojo s tečajem prve pomoči, dejavnosti v okviru gibanja »Znanost mladini«, vozniški izpit, poletne šole in tabore, praktična znanja (strojepisje, gospodinjstvo, vrtnarjenje, šivanje in krojenje, kmečki turizem, stare in modeme obrti (tudi najstarejša? Vpr, F. Š.), knjigovodstvo, samostojno zbiranje in posredovanje znanja, usmerjane računalniške tečaje — npr. urejanje besedila, raziskovalne in seminarske naloge, seznanjanje s poklici in podjetji, delovno prakso in drugo).«
Zdaj se pa lahko tolčemo po glavi in računamo, koliko možganov bi prihranili, če bi nam ta recept prej prišel v roke.
prof. FLORIJAN ŠKUR, Cesta v Mestni log 69, Ljubljana
potočnih obrežij nim poiivinilnim »okrasjem« — predno ga skrije zelenje. Če drugega ne, bodo za prvi pomladni dan sevniške ulice brez nevšečnega peska, ki brez snega in ledu učinkuje vse prej kot varno. Z nekaj dobre volje in ne prav veliko denarja se torej da storiti tudi nekaj koristnega.
ALFRED ŽELEZNIK
Socialdemokratski forum vabi
TRBOVLJE. - V četrtek, 21. marca vabijo trboveljski socialdemokrati na forum z gostjo Jožico Puharjevo, republiško sekretarko za delo. Forum na temo brezposelnosti se bo začel ob 17. uri v predavalnici Delavskega doma. (P. M.)
Zadružnikom se toži po bivši državi
Letos bodo prvič kmetovali »na pamet«, saj ni za poslovanje nič znanega
SEVNICA, 19. marca - Na Jožefovo je bila tod že 3. skupščina sevniške Kmečke zadruge (Mercator).
Ob ustanovitvi so v sevniški Kmečki zadrugi imeli 131 članov, poleti so nato včlanjevanje ustavili, sedaj je ponovno možno. Potrdili so članski delež v dinarski protivrednosti 1.000 mark, medtem ko si je sedanjih 149 članov nekaj tega višjega deleža napolnilo iz ristorna, torej lanskega dobička.
Direktorica inž. Jožica Mlakarjeva je bila danes že ob pol sedmih zjutraj na kmetijskem ministrstvu, saj je morala zadružnikom ob 10. uri dopovedovati, da začenjajo letos poslovno leto prvič, ne da bi bilo znano karkoli. So v bitki za občinski proračun, ponovno je podčrtala, da kmetijstvu jemljejo v republiki, saj so — glede na prihodek — obveznosti, kot je bilo rečeno, pobrane »na oltar domovine« večje za 150 odstotkov.
A. Ž.
Slovenija je pravšnja dežela
Slovenci so pridni, če niso leni; so pametni, če niso neumni; so lepega videza, če niso zanikrni. G. Klemenca je strah besede »Slovenija« za angleško govoreči svet. Vendar ne drži, da »sloven« v angleščini pomeni umazanca, zanikmeža. Mogoče je bilo to res v davnih časih, zdaj pa je to zastarelo. Angleška beseda za ta pojem je »slob« (izg. slab). Zatorej ni nobene bojazni, da bi nas imeli za umazance, posebno še, če smo dobro opravljeni. Tudi pri izdelkih živilske industrije bo vse v redu z »made in Slovenia«, posebno še, če se bo ujemalo s kakovostjo po evropskih standardih. Poleg tega ima beseda Slovenec v angleščini še dragoceni -e, torej Slovene (izg. Slovin), medtem ko ima sloven (izg. slšvon) povsem drugačno izgovarjavo.
MILAN PREŠEREN, Prešernova 49, Mengeš
Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali na kaj opozorili, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic.
Bodo zadružnim delavcem dali družbeno zemljo v zakup?
Sanacijski program Kmetijske zadruge »Goriška Brda« je povzročil polemike zaradi načrtovanega oddajanja zemlje v zakup odvečnim delavcem
DOBROVO, NOVA GORICA, 19. marca - V zadnjem mesecu so se v Brdih in tudi širšem okolju novogoriške občine pojavile govorice. da Kmetijska zadruga »Goriška Brda« ukinja svojo lastno pridelavo in zato deli ali vsaj načrtuje razdelitev družbene zemlje zaposlenim. V novogoriški skupščini sta bili postavljeni dve delegatski vprašanji o tem, poleg teh pa je skupščina sprejela tudi pobudo, naj novogoriško Javno pravobranilstvo ustavi sklepanje zakupnih pogodb med briško zadrugo in njenimi delavci in kooperanti. Govorice in delegatska vprašanja so, kot kaže, povezana predvsem s pričakovanjem zakona o denacionalizaciji.
pa je bila kriva med drugim tudi
Kaj je pravzaprav spodbudilo razburjenje v Brdih in novogoriških skupščinskih klopeh? Kmetijska zadruga »Goriška Brda« oziroma njen zdaj že bivši (od tega meseca) tozd Kmetijska proizvodnja na Dobrovem v Brdih je letošnjega januarja naredil sanacijski program. Poslovanje tozda se je namreč lani močno poslabšalo, njegova zadolženost je dosegla, kot so ugotovili, kritično mejo. in sicer zaradi pomanjkanja lastnih obratnih sredstev in najemanja dragih posojil za obnovo dolgoletnih nasadov. Pridelava je bila v zadnjih treh letih pod povprečjem. Za slabe poslovne rezultate lanskega leta
^ t y	• • •	• v V •
V Luciji iščejo prostor za novo cerkev
Zavod za urbanizem je predlagal, naj bi razpisali natečaj za pridobitev lokacije
LUCIJA. 19. marca — Tukajšnji verniki in seveda tudi predstavniki cerkvenih oblasti si že vsaj deset let trudijo priti do lokacije za novo cerkev, vendar tega v dosedanjih številnih urbanističnih in srednjeročnih načrtih še niso predvideli. Cerkvica Sv. Lucije je zrasla pred približno 350 leti. To je ocena, pravi župnik Jože Ipavec, saj obstaja približno toliko star dokument, s katerim so naročili pri slikarju Carpacciu (domnevno bratu ali sorodniku velikega slikarja) sliko za to cerkvico.
Lucijsko cerkev so zgradili ob solinskih poljih in jo namenili nekaj desetim solinarjem in družinskim članom, zato je bila seveda majhna, saj Lucija takrat še zaselek ni bila in so imeli maše le občasno. V zadnjih 25 letih pa je doživela pravi razcvet in po zadnjih podatkih živi v Luciji 7250 prebivalcev.
Delavci zavoda za urbanizem so piranskemu izvršnemu svetu zdaj predlagali, da bi v Luciji le prišli do lokacije tudi za novo cerkev in sicer tako, da bi razpihali urbanistično arhitektonski natečaj za kar najbolj objektivno pridobitev primerne lokacije. Nataša Umek s tega zavoda nam je povedala, da je bilo doslej za novo lucijsko cerkev že pet predlaganih lokacij. In sicer
-	na mestu, kjer je že zdaj majhna cerkev, ob magistralni cesti pri vrtnariji Medved, ob vhodu v lucijski kamp, na mestu nekdanje železniške postaje (zdajšnja semenarna in ribarnica), ali pa ob novem lucijskem mandraču, nedaleč od zdajšnje cerkvice, le na drugi strani ceste. Povsem mogoče je, da bi se ob morebitnem razpisu natečaja pojavil še kakšen predlog. Nataša Umek je prepričana, da bi do lokacije za cerkev v Luciji morali priti v nekaj mesecih po razpisu Lucijski župnik Jože Ipavec pa nam je pojasnil da je na mestu. kjer je sedanja cerkev, nemogoče graditi, ker so prostor zasedli z novo telefonsko centralo. Dodal je tudi, da se v župnijskem uradu ogrevajo predvsem za dve možni lokaciji - na mestu zdajšnje semenarne in ribarnice, ali pa ob mandraču. streljaj stran od obstoječe cerkvice. Pri tem našteva več argumentov, ki podpirajo tako odločenost cerkve
-	gre najprej za zgodovinske razloge. do tega. da sta ti lokaciji bliže ljudem in tudi turistom. Bolj sta dostopni, hkrati pa bi taka namestitev lucijske cerkve pomagala oblikovati središče na-stajajočega mesteca.
BORIS ŠULIGOJ
izjemna inflacija v prejšnjem letu. Zato so že lanskega decembra, je povedal vodja družbene proizvodnje (prej tozda) v Kmetijski zadrugi Ludvik Simčič, začeli razmišljati o možnosti, da bi oddali v zakup nekaj manj kot 160 hektarov družbene zemlje delavcem, ki bi bili po načrtovani reorganizaciji kmetijske zadruge odvečni in bi bili seveda hkrati pripravljeni in sposobni obdelovati prevzeto zemljo.
V sanacijski program so potem vključili to pobudo. Program je sprejel delavski svet tozda, zbor delavcev in zadružni svet Kmetijske zadruge. Med 54 zaposlenimi naj bi bilo, so ugotovili, 29 delavcev takih, ki bi lahko vzeli družbeno zemljo v zakup.
»Ob tem pa smo slišali, da vse to delamo za hrbtom briških kmetov. Vendar je bil predsednik briške podružnice Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke navzoč pri dogovorih in ni imel pripomb na program,« nam je povedal Ludvik Simčič. Govorice, ki jih je mogoče zaznati tudi v enem izmed odborniških vprašanj v novogoriški skupščini, namreč, da je del briške kmetijske zadruge pred razpadom in da so si delavci naredili sezname za razdelitev družbene zemlje, so gotovo odziv na pričakovani zakon o denacionalizaciji. To družbeno zemljo naj bi, je bilo mogoče slišati v razpravah o tej temi, »prihranili« za vračanje kmetom, ki jim je bila zemlja nepravično vzeta, pa bi na primer svoje nekdanje ne mogli dobiti nazaj.
Zanimiv pa je podatek, da je večina sedanje družbene (pa tudi precej zasebne) zemlje v Brdih bila nekdaj last tujih, predvsem seveda italijanskih veleposestnikov. Veliko Bricev je bilo nekdaj kolonov. Kot je zatrdil Ludvik Simčič, je v družbeni lasti le nekaj manj kot 29 hektarov zemljišč, ki naj bi jih po doslej znanih določilih zakona o denacionalizaciji vrnili nekdanjim lastnikom. Teh hektarov pa seveda
kmetijska zadruga ne namerava predlagati za zakup.
Zaradi zapletov, ki jih je povzročil načrtovani ukrep iz sanacijskega programa briške kmetijske zadruge, pričakovanega sprejetja zakona o denacionalizaciji in sploh zaradi izjemnosti takšnega načina reševanja problema odvečnih delavcev v kmetijski organizaciji, je vodstvo kmetijske zadruge med drugim zaprosilo za mnenje upravne organe novogoriške občine. Skupaj z izvršnim svetom pa je načrtovan postopek predstavilo tudi republiškemu sekretarju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetu Ostercu. Minister je, na kratko povedano, predlog načelno podprl, opozoril pa je na možne politične spore in priporočil sporazumne rešitve. Medtem so v novogoriški občini tudi oblikovali predlog postopka za oddajo v zakup, ki je seveda usklajen s sedanjimi zakoni.
SLAVICA CRNICA
Ureditev peš poti ob morju
V piranski občini je priobalni pas ozek, zaseden s kampom, marino in kopališči
PIRAN, 18. marca — Kaže, da bodo v piranski občini prvi sledili predlogu o tem, da bi vzdolž celotne slovenske obale uredili peš pot. Naročili so že idejni projekt, s pomočjo katerega bodo skušali najprej urediti peš poti in sprehajališča v Portorožu. K temu sodijo primerne označbe, postavitev klopi na razglednih točkah, košev za smeti, itd. Določitev in ureditev poti v zaledju tega turističnega kraja morda ne bo tako problematična kot ureditev poti ob morju. Tudi v tej najbolj turistični občini je namreč ozek priobalni pas že zaseden, zaprt z ograjami in takšnimi ali drugačnimi ovirami. Peš pot se bo tako po vsej verjetnosti morala ogniti tako kampu pod Sočo, kot-tudi lucijski marini. Naslednja ovira so kopališča, ki so seveda dodobra ograjena.
Oblikovalci zamisli o obmorski peš poti skozi Portorož predlagajo, da bi bila kopališča zaprta samo v poletnih mesecih do 16. ali 17. ure, v preostalem času bi morala biti obala dostopna za vse.
B. Š.
Kmalu še šest
krajevnih
samoprispevkov?
SEŽANA, 19. marca — Kaže, da je zamisel sežanskega občinskega vodstva, da se odpove predlogu za podaljšanje občinskega samoprispevka in podpre
razpis referendumov za krajevne
samoprispevke, padla na plodna tla.
Po opravljenem glasovanju v KS Slivje in začasno odloženem referendumu v KS Hrpelje, so se za tak način zbiranja denarja za lokalne komunalne programe odločili še v KS Gorjansko, Prežni-ca, Rodik, Materija, Lokev in Zazid. Glasovali bodo 31. marca ter 7. oziroma 28. aprila.
Prebivalci Lokev in Prelož so se odločili, da bodo s samoprispevkom zbrani denar namenili za gradnjo mrliških vežic, sofinanciranje javne razsvetljave, asfaltiranje poti, vzdrževanje smetišča ter vzdrževanje objektov KS.
Če bodo samoprispevek izglasovali, ga bodo povsod plačevali po štiri leta. zavezanci pa bodo morali za razvoj svojih krajev prispevati od enega (Gorjansko, Rodik, Lokev), enega in pol (Prešnica) do dveh (Materija, Zazid) odstotka od dohodka.
J. O.
gjpe
Oljke na vsak obmorski vrt!
LUCIJA, 19. marca — V Kopru in Luciji so minuli teden razprodali približno 3000 oljčnih sadik, enoletnic, po 40 dinarjev (šlo je za regresirano ceno). Akcija pa s tem še ni končana. V naslednjih dneh naj bi jih razprodali še približno toliko. Najprej, že jutri, bodo dobili oljke v Izoli - predvsem tisti, ki bodo dokazali, da imajo zemljo (lastno ali v najemu), čez nekaj dni pa še po krajevnih skupnostih piranske občine vsi, ki obdelujejo zemljo. Z akcijo tukajšnjih občinskih izvršnih svetov so zadovoljni vsi in predlagajo, da bi jo ponavljali vsako leto. Dokaz — veseli kupci na sliki. (Besedilo in slika: B. Š.)
Občina skrbi za srečo in kruh, za Kosmačevo hišo menda ne več
PORTOROŽ, 19. marca — Kulturniki iz piranske občine lahko na še enem primeru občutijo, kako mačehovski je odnos do kulture. Kaj se bo zgodilo s spominsko hišo Cirila Kosmača v Portorožu? Kaže, da to najbolj skrbi delavce piranske Matične knjižnice, ki so zadolženi za upravljanje te
spominske hiše, vendar ob kopici neurejenih vprašanj.
Lastnik hiše je občina Piran, ki je knjižnico zadolžila le za skrb nad spominsko zbirko pokojnega pisatelja. Vse ostalo je pravzaprav nedorečeno. Za delo, ki ga opravlja knjižnica, ne dobi niti dinarja. Iz občine svetujejo Matični knjižnici, naj ta podreza pri republiških organih, v republiki pa pravijo, da je Kosmačeva hiša stvar občine, zdaj občinskega proračuna. Tu pa seveda vsi stiskajo. In tako ni denarja niti za polovico oskrbnika, kaj šele za celega. Spominska hiša je večji del leta zaprta in le redki vedo, da je ključ mogoče dobiti v piranski knjižnici. Poleti v tej stavbi prespi kakšen kulturni delavec, sicer pa so lani v njej imeli kar deset mednarodno pomembnih tečajev (delavnic) keramike in arhitekture, nekaj podobnega naj bi izpeljali tudi letos poleti. Seveda je z nekaj sto prenočitvami, ki sojih ustvarili, komaj mogoče pokriti najosnovnejše stroške. In tako so mnogi začeli vodstvu knjižnice očitati nemarnost pri vzdrževanju hiše, čeprav so v piranski matični knjižnici prepričani, da so (z razpoložljivim denarjem) naredili več, kot bi lahko. Imajo tudi vrsto zamisli, kako naj bi z organizacijo najrazličnejših prireditev, dogodkov in tečajev (delavnic) vdahnili takim hišam nekaj življenja, še zdaleč ni osamljen problematični primer.
Preplah, ki so ga sprožili v Matični knjižnici, je zdaj potrebno jemati zares. Toda taka vprašanja zelo redko zaidejo celo na dnevni red občinskih skupščin, saj imajo občine vendarle veliko »resnejših« tem.
BORIS ŠULIGOJ
PO SLOVENIJI
Skozi Kosovela vidim čas
SEŽANA - Likovni klub Sežana bo v četrtek (21. marca) ob 18. uri v Mali galeriji odprl skupinsko razstavo na temo »Skozi Kosovela vidim čas«. Predstavili se bodo naslednji člani sežanskega likovnega kluba: Janko Kastelic. Rado Okctič. Karin Pirjevec. Peter Rehar in Stojan Zafred. Na otvoritvi bodo sodelovali člani skupine za izrazni ples. in dijaki sežanske srednje šole. Otvoritev razstave bodo popestrili s projekcijo diapozitivov. Razstava bo na ogled do sredine aprila. (O. K. S.)
Študenti likovniki razstavljajo
MARIBOR 19. marca — Danes so v Mariboru odprli kar dve razstavi, ki so jih pripravili študenti oddelka za likovno pedagogiko pedagoške fakultete. V razstavišču šole predstavlja študentka 4 letnika Rasla Vrečko svojo kolekcijo tridesetih fotografij, ki jih je lani posnela na svojem študijskem obisku v ZDA. V osnovni šoli Prežihov Voranc razstavljata svoja likovna dela študenta Aleš Hofman in David Vezjak. (B. C.)
Farani zbrali denar za zvonove
GORNJA RADGONA, 19. marca - Cerkev Sv. Petra v Gornji Radgoni je utrpela v zadnjih 130 letih veliko škode. Med drugo svetovno vojno je bila ob tri zvonove in farani so se odločili, da bodo zbrali zanje več kot 600.000 din. Ulili sojih v žalskem Ferralitu. Vse tri zvonove, ki skupaj tehtajo 2.023 kilogramov, so farani slovesno sprejeli minuli teden, 27. aprila pa jih bo blagoslovil mariborski pomožni škof dr. Jože Smej. (F. K.)
Na trgovino bo treba počakati do poletja
SLOVENSKA BISTRICA, 19. marca - Dom krajanov, ki so ga prebivalci Cigonce, to je dela bistriške mestne KS dr. Jagodič, s samoprispevkom in obilico prostovoljnega dela lani spravili pod streho, napeljali inštalacije in ometali zidove, naj bi letos začel služiti s vojemu namenu. Kmalu bosta nared manjša dvorana in pisarna, ljudje nestrpno pričakujejo tudi odprtje trgovine z živili v pritličju, ki jo bo vodil zasebnik. Pred prvim julijem trgovine ne bodo odprli, nam je dejal predsednik sveta te KS Stanko Vehovar. (V. S.)
Koper se kar duši v prometu
Premalo parkirnega prostora v mestu in na njegovem obrobju — Komisija za tehnično urejanje prometa pripravila 22 predlogov za odpravo težav
KOPER, 19. marca — Prometni (ne)red v Kopru je bil pred dnevi spet na dnevnem redu občinskega IS, konec meseca pa bodo to problematiko obravnavali tudi poslanci v občinski skupščini. Ker se nad prometno ureditvijo v Kopru in Semedeli, Žustemi pa tudi v Olmu ljudje veliko pritožujejo, bo razprava o gradivu, ki ga je pripravila komisija za tehnično urejanje prometa, bržčas zelo živahna.
V oceni trenutnega stanja je komisija ponovila nekaj starih ugotovitev in sicer, da so mestne ulice v Semedeli in Žustemi nastajale brez prave, perspektivne urbanistične zasnove, da je v mestnem jedru največ težav z mirujočim prometom, saj v mestnem središču dnevno parkira več kot 1400 vozil, parkirnih mest je pa natanko 756. Tudi dovolilnic, ki omogočajo avtomobilistom parkiranje na tako imenovanih posebnih prometnih površinah, so v občini izdali preveč (trikrat več kot je parkirnih mest), na obrobju mesta pa parkirišč tudi ni dovolj, čeprav jih je nekaj več kot 2300. O zgodah in nezgodah z ureditvijo prometa v mestu bodo delegati torej kmalu temeljito razpravljali in upajmo, da razprave ne bodo šle v smer, kako je danes vse zanič, pač pa bodo opredelile prednostne naloge pri reševanju pro-
Na Obali naj bi sezonsko delo omogočili predvsem domačinom
To je ena od odborniških pobud s piranskega skupščinskega zasedanja — Nadzor nad uporabo in kakovostjo morja naj ima javnost
PIRAN, 19. marca — Prav zanimivo bi bilo vedeti, kaj vse se zgodi z odbomiškimi (nekdanjimi delegatskimi) pobudami in predlogi, ki na večini sej občinskih skupščin kar dežujejo.
Preletimo samo nekaj tistih, ki smo jih lahko slišali ali prebrali na seji občinske skupščine. Dr. Saša Žužek-Rešek (SKD) je tako piranski skupščini predlagala, da bi občina z denarjem in prostori pomagala Slovenski Karitas. Prizadevajo si namreč, da bi organizirali nekakšno okrevališče oziroma dom za tiste, ki se nameravajo odtrgati od zasvojenosti z mamili. Zamisel je vzniknila v portoroškem župnišču, povezati pa se nameravajo z vsemi ustreznimi strokovnimi inštitucijami.
Robert Turk (Zeleni Pirana) je opozoril na številne črne gradnje v krajinskem parku Strunjan in zahteval, da inšpektorji takoj ukrepajo. Predlagal je tudi, da bi upravni organi v skladu s prizadevanji za oblikovanje »zelene« občine pri svojem delu uporabljali poseben, recikliran papir. Dušan Puh (Zeleni Pirana)
je ponovno vprašal, kaj je z njegovo pobudo o plinifikaciji Obale in piranske občine. Dr. Boris Filli je predlagal, naj portoroška
Marina postane javno podjetje, ob tem pa naj bi javnost nadzirala uporabo in kakovost morja. Iztok Šoba (LDS) je predlagal naj bi občina dodelila sezonska delovna mesta (kot na primer številne stojnice) predvsem domačinom, kajti vse več je med njimi brezposelnih, občina pa bi morala tudi na tak način kazati svojo skrb za svoje občane. Zanimivo je bilo tudi, da so bili odborniki jezni na odgovor, ki so ga dobili od podjetja za PTT promet, ko so dali pobudo o tem, da bi postali občani delničarji PTT. Pred časom so namreč predlagali, da bi delničarji pošte postali vsi, ki finansirajo gradnjo PTT omrežja, odgovor poštnega podjetja pa se jim je zdel nesprejemljiv in posmehljiv, zato zahtevajo nov odgovor in preučitev vseh možnosti o tem delničarstvu.
Če se bo uresničilo vsaj nekaj teh in vrste drugih pobud, bo uvrstitev te točke na skupščinski dnevni red dosegla svoj namen.
B. Š.
Skromen prihodek iz zasebnih podjetij
Od 35 podjetij v postojnski občini jih le 13 zaposluje vsega skupaj 27 delavcev
POSTOJNA, 19. marca - Po izidu zakona o podjetjih se je lani v postojnski občini zasebno podjetništvo precej razmahnilo. Postojnski enoti SDK je zaključne račune za leto 1990 oddalo 35 zasebnih podjetij. Poleg njih je bilo 49 podjetnikov, ki glede na višino ustvarjenega prometa niso bili dolžni oddati zaključnih računov, 89 pa je bilo še podjetnikov z začasnimi računi.
Med 35 zasebnimi podjetji, ki so oddala zaključne račune, jih je največ (11) za opravljanje finančno-tehničnih in poslovnih storitev. Na področju trgovine je 12 zasebnih podjetij, industrije pet, ostala pa poslujejo na področju obrti in gradbeništva. Delež zasebnih podjetnikov v prihodkih postojnskega gospodarstva in odpiranju novih delovnih mest je še precej skromen. Tako so ustvarili 1,4 odstotka občinskih prihodkov, 0,6 odstotka akumulacije, 'pridelali’ so 2,2 odstotka izgub, od skupno 35 podjetij pa jih samo 13 zaposluje vsega skupaj 27 delavcev. To pa je le 0,4 odstotka vseh zaposlenih v postojnskem gospodarstvu. M. T.
Sežanska ZPM se hoče utrditi tudi po krajevnih skupnostih
Izhodišči za delo sta utiranje poti za zdrav način preživljanja prostega časa otrok in uveljavitev vpliva staršev
SEŽANA, 19. marca — Čeprav Zveza prijateljev mladine Sežana deluje šele štiri leta, si je že izborila ugled in zaupanje mladih in njihovih staršev. Obe glavni programski izhodišči, utiranje poti in možnosti za zdrav način preživljanja prostega časa otrok in mladih ter uveljavljanje vpliva staršev na vse, kar lahko koristi ali škodi otroku, sta očitno dovolj uporabni smernici za nastajanje trajno privlačne dejavnosti.
na, kar kriči po ustanovitvi mladinskega turističnega krožka. Da mlade ta problematika zanima, dokazujejo uspešni poskusi njihovega sodelovanja s Kompasovo enoto, pa turistične aktivnosti dutoveljskih šolarjev in sežanskih srednješolcev.
Čeprav je bila v okviru ZPM formalno že ustanovljena tud: Zveza družin, ta oblika organiziranega sodelovanja staršev v nastajanju vzgojnoizobraževalne in družinske politike — ključno z zamislijo o Svetu staršev — praktično še ni zaživela. Za to zamudo sta po mnenju vodstva zveze kriva pomanjkljiv in premalo praktičen program dela na tem področju ter zamuda pri ustanavljanju društev prijateljev mladine po krajevnih skupnostih.
Načrt letošnjega dela bi lahko strnili v devet vsebinskih skupin. Te zaokrožajo naloge za mlade raziskovalce, počitniško dejavnost, izobraževalni in mirovni program, prireditve ob tednu otroka in v prazničnem decembru, izobraževanje mentorjev in staršev, bralno značko, delo z invalidno mladino ter izvirne in specializirane prireditve. Ena takih je tudi »Festival kraških popevk in popevkarjev«.
Ob tem »železnem programu« vodstvo zveze razmišlja tudi o novostih. Z dograditvijo kulturnega doma, v katerem bi ZPM rada prostor za svojo dejavnost, med drugim tudi za podružnico plesne šole »Urška«, se ponuja tudi možnost za uvedbo sobotnega mladinskega gledališkega abonmaja. Hkrati kras, po zanimivostih bogata, a turistično nezadostno izkoriščena pokraji-
JANEZ ODAR
metnih zagat v mestu. Komisija za tehnično urejanje prometa je nekaj predlogov (natančno 22) že pripravila, pričakovati pa je še nove. Med predlogi, ki jih je obravnaval tudi občinski IS, gre zlasti omeniti to, da je treba čimprej (morda že na seji skupščine, ki bo konec meseca) ukiniti odlok o posebnih prometnih površinah v mestu Koper, da je treba napraviti študijo o prometnih tokovih v mestu in na osnovi tega določiti enosmerne ulice, da je treba semaforizirati nekatera nevarna križišča (pri blagovnici Soča, na Cesti na Markovec v Olmu itn.), da je treba na mestnem obrobju zgraditi nova parkirišča (vsaj 500), dostavo prepovedati od 9. do 16. ure, komunalnim vozilom pa odvoz smeti v času od 6.30 do 7.30 ter od 14.30 do 15.30. V tem času naj na cesti ne bi bilo niti vozil avtošol. Seveda je v predlogu še
nekaj želja, ki pa bodo težko hitro uresničljive. Gre za t. i. severno obvoznico (ker je »preboj« Izolskih vrat očitno dokončno pozabljen, čeprav je bil za naložbo pred leti zagotovljen že velik del denarja, ostaja na papirju težko izvedljiva različica poti skozi Luko Koper), s katero naj bi Koper dobil nekakšno krožno pot in po njej urejen mestni avtobusni promet, poleg tega pa je v predlogu omenjen tudi priključek Moleto — v podaljšku ceste C v Žusterni. Ko bi zgradili slednjega, bi tudi na delu Žusterne III lahko imeli mestni avtobusni promet. Seveda pa je gradnja odvisna tudi od tega, kako se bo nadaljevala gradnja štiripasovnice od Kopra proti Izoli. Na Obali oziroma v korski občini so namreč ponovno pred tem (tako so jim svetovali z Republiške uprave za ceste), da razmišljajo o nadaljnji gradnji štiripasovnice ob morju, saj različica s tunelom menda ni najbolj sprejemljiva, obenem pa je menda tudi znatno dražja od različice ob morju. O tem bodo v Kopru in na Obali bržčas še precej razpravljali. DUŠAN GRČA
Razstava v Ilirski Bistrici
ILIRSKA BISTRICA - Vojka Pirih, samouka slikarka iz Ilirske Bistrice, je svojim someščanom pripravila veliko presenečenje z otvoritvijo samostojne razstave. Razstava slik, na kateri je na različne načine prikazana okolica, je odprta v domu JLA. Razstave se je udeležilo veliko ljudi, v imenu ZKO pa je slikarko predstavil Marjan Bona-no, tajnik te kulturne organizacije. Razstava je dobro obiskana; to je tudi dokaz, da razstavljena dela navdušujejo obiskovalce. (P. N.)
Koncert ob obletnici
ILIRSKA BISTRICA - Ob 40-letnici obstoja glasbene šole Ilirska Bistrica je ZKO občine Ilirska Bistrica organizirala koncert v veliki dvorani glasbene šole. Na koncertu. ki je zbudil med prebivalci Ilirske Bistrice veliko zanimanje, je nastopil violinist Miodrag Bogič, učenec profesorja Dejana Mihailoviča na fakulteti glasbenih umetnosti v Beogradu, ob klavirski spremljavi profesorja Bojana Glavine. (P. N.)
Delo iks*
druga stran iz prve roke!
Bogatejši raziskovalci krasa
Dobili so najsodobnejši aparat za sledenje podzemnih voda — Inštitut za raziskovanje krasa »dedič« ene najbogatejših zasebnih zbirk o Krasu
POSTOJNA, 19. marca - Ni naključje, da je ZRC SAZU - Inštitut za raziskovanje krasa Postojna povabil na predstavitev luminis-cenčnega spektrofotometra predstavnike občinskega vodstva in podjetij Postojnska jama ter Liv. Z njihovim razumevanjem in denarno pomočjo je namreč Inštitut lahko nabavil ta najsodobnejši aparat za sledenje podzemnih voda.
našega dela vse bolj širimo in so vzroki za ustanovitev Inštituta v prvih povojnih letih malodane
Doslej so imeli takšen aparat samo v Ljubljani, vendar pa je že precej dotrajan in tehnološko zastarel. Pomembno je, da bo novi aparat polno izkoriščen. Na Inštitutu za raziskovanje krasa so na podlagi predhodnih raziskav trga ugotovili, da imajo vsaj za naslednjih deset let zagotovljene raziskave in analize. Gre tudi za zunanje naročnike raziskav in to predvsem s področja ekologije, varstva in oskrbe z vodo.
V zadnjih nekaj letih smo pri nabavi sodobnih raziskovalnih naprav naleteli v občini na polno mero razumevanja. Zlasti zadnjih pet let krivulja naše opremljenosti strmo narašča. To nam tudi omogoča, da lahko vsebino
DELO fgffi
le še spomin. Takrat je SAZU ustanovila Inštitut prvenstveno za vodenje in ureditev katastra jam ter ureditev kraške zbirke, zdaj pa se naše delo že bolj usmerja od takoimenovanih bazičnih raziskav v praktične. Vedno večjo težo dobivajo raziskave s področja ekologije, vodnih virov, pa tudi prostorskega urejanja, je povedal upravnik Inštituta za raziskovanje krasa dr. Andrej Kranjc.
Ob vsaj tolikšnem razumevanju in pomoči, kot so ju imeli doslej postojnski raziskovalci krasa pri občinskem vodstvu in podjetjih, bo lahko Inštitut v naslednjih petih letih bogatejši še za kakšen aparat. Gre zlasti za atomski absorbcijski spektome-
ter. s katerim se določajo kovine v vodi, za laserski teodolit, tur-bidimeter za merjenje kalnosti
vode, računajo pa še na ureditev terenskega vozila z laboratorijem, saj imajo že več aparatov za različne meritve na terenu. Že zdaj pa se na Inštitutu veselijo
® Trevor Schaw iz Veiike Britanije ima eno največjih zasebnih zbirk o krasu na svetu. Gre zlasti za staro literaturo, rokopise, grafike, razglednice, med njimi je tudi precej gradiva o slovenskem Krasu. Kadar Trevor Schaw letuje v Sloveniji, vedno obišče postojnske raziskovalce, pri nas je bil že tudi večkrat gost različnih simpozijev o kraškem svetu. Odločil se je, da bo svojo bogato zbirko zapustil Inštitutu za raziskovanje krasa, vendar pa bo v oporoki zahteval, da mora celotna zbirka obstati v Postojni in se je ne sme .drobiti1 med posamezne inštitute.
alfaspektometra, aparata za ugotavljanje starosti jamskih segmentov oziroma kapnikov. Svojega jim bo namreč podarila univerza iz Hamiltona v Kanadi, s katero Inštitut za raziskovanje krasa že vrsto let uspešno sodeluje.
MARJANA TRILER
PISMA BRALCEV
Zastava republike Slovenije
Prebral sem članek pod gornjim naslovom predsednika SDP Hrastnik Draga Kopušarja. Prenovitelji pravite, da je danes na Slovenskem veliko več bolj perečih vprašanj, kot je vprašanje slovenske nove državne zastave, mislim jaz nasprotno, pa z mano vred vsaj SO odstotkov Slovencev. Med vojno in takoj po vojni smo vsi verjeli, da je rdeča zvezda znak svobode, danes pa mislim. da je toliko krvava, kot je rdeča, še najmanj pa, da je znak sv obode. Zato je ne maramo več v ideli na slovenski zastavi. Še ruski narodi, ki so jo iznašli, je ne marajo več. da o vzhodnih Nemcih. Poljakih. Madžarih. Čehih. Romunih (ki so jo celo izžgali iz zastave) ne govorim. Samo mi Slovenci in Srbi jo še imamo, o pardon JLA in Albanija tudi. Z vsako uro. ne z vsakim dnem dalj. ko bo še la znak na zastavi, bomo izgubili več prijateljev, denarja. posojil svobode, novega poleta itd. Takoj ko je nastopila nova oblast, bi morala zamenjati zastavo. Zalo jaz DEMOSA, ki mu tudi sam pripadam, ne razumem. da ne uvidi, kako pomembna je zastava za novo državo. nepoznan narod v svetu in njegovo politiko ter ekonomijo.
V tem pogledu so Hrvati dosti pametnejši. Slovenci sc bomo tako dolgo prepirali o novi zastavi, grbu. ustavi, lastni vojski, lastnem denarju, samostojni državi. Čemu hudiča le služi slovenski referedum—plebiscit, ali mu že Slovenci ne verjememo več, tako kot v njegov pozitiven rezultat nočejo verjeti drugi narodi v Jugoslaviji in na svetu? Ali smo se sami sebe ustrašili? Da bomo nazadnje pristali v Srboslaviji z rdečo zvezdo, neokomunizmom in hlapčevstvom in dvojno desetino vred. Gospod Drago Kopušar, pravite, da gospoda A. Tomažič in H. Malečkar, še vedno preganja strah boljševizma in komunizma in. da bosta s tem strahom morala že sama opraviti. Jaz se na vašem mestu iz tega ne bi norčeval, tak strah danes preživljajo milijoni. Tudi vi ne verjamete več v komunizem, zato ste pa danes prenovitelji. Zakaj je vaša zvezda sedaj rumena, če ste za rdečo?
Za SKD Litija član odbora Adolf Berložnik
Inšpekcija dela je nujna
Sindikat Neodvisnost v Železarni Jesenice je 4. januarja letos poslali pobudo na izvršni svet občine Jesenice za ustanovitev nad-
zorno inšpekcijskega organa v občino Jesenice. Predsednica IS je odgovorila, da je inšpekcija dela organizirana v okviru Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. kjer je tudi odgovorni inšpektor za jeseniško občino.
Sindikat Neodvisnost je potem na naslov Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko poslal dopis, v katerem je opozoril na številne nepravilnosti, ki se dogajajo po podjetjih po Gorenjskem. Odgovor načelnika Uprave inšpekcijskih služb je med drugim vseboval obvestilo, da nimajo zasedenih delovnih mest inšpektorjev dela. katerih pristojnost je nadzor nad izvajanjem predpisov s področja delovnih razmerij, predvsem zaradi zmanjšanja števila zaposlenih. Zato so vlogo sindikata Neodvisnost odstopili v rečevanje Republiškemu inšpektoratu za delo, od koder še do sedaj ni bilo nobene reakcije o kršitvah delavske zakonodaje.
Inšpekcija dela je po 131. členu Zakona o delovnih razmerjih določena, da izvaja nadzor nad uporabo zakonov iz delovnih razmerij ter kolektivnih pogodb. Inšpekcija dela je pristojna in pooblaščena, da odpravlja kršitve pravic in ima možnost, da lahko zadrži izvršitev sklepa o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev.
Zaradi vse pogostejših kršitev predpisov iz Zakona o delovnih razmerjih s strani vodilnih v podjetjih, zaradi splošnega nespo-
štovanja kolektivnih pogodb, zaradi nenehnega šikaniranja sindikalnih zaupnikov Neodvisnosti s strani samoimenovanih menedžerjev, zaradi nespoštovanja sindikalne svobode in proste izbire sindikata s strani poslovodnih struktur ter zaradi neupoštevanja sindikalnih organizacij, se mora ustanoviti v vseh gorenjskih občinah inšpekcija dela ali pa naj se zaposli ustrezno število inšpektorjev za področje delovnih razmerij v Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Ker vemo. da prihajajo težki časi, posebno za delavstvo, naj se ta pobuda sprejme in čimprej udejani. Za primer, kje smo z našo delavsko zakonodajo, čeprav smo bili država delavcev, naj navedem del Zakona o inšpekciji dela, ki je bil izdan leta 1921 še pod kraljem Aleksandrom: — za neposrednej-še nadzorstvo o izvrševanju zakonov, uredb, pravilnikov, ki se tičejo delavskega socialnega in življenjskega varstva v industrijskih, obrtnih, trgovskih in prometnih obratih in podjetjih, bodisi da so zasebna ali državna, kjer so zaposleni civilni delavci, se osnav-lja inšpekcija dela (to je bilo 21. maja 1921. leta)!!!
— Inšpekcija dela nadzira, ali so delavci pravilno zaposleni, nadzira delovni čas. daje dovolitve za nadurno delo ter nadzoruje periodične prekinitve dela
— kontrolira delavska pravila, veljavna v podjetjih, potrjuje nova delavniška pravila ali daje
o njih mnenje, nadzira pravilno vodenje plačilnih knjig
—	preiskuje vzroke sporov med delodajalci in delavci, posreduje pri sporih ter vodi statistiko o stavkah, mezdnih sporih in kolektivnih odpovedih dela delavcem
—	nadzoruje delo delavskih zaupnikov ter varuje njihove pridobljene pravice.
To je le nekaj členov iz Zakona o inšpekciji dela, ki je bil sprejet, naj povom še enkrat: 21. maja 1921. leta v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, razglasil pa ga je kralj Aleksander. Kljub temu, da smo imeli, kot so nam zatrjevali, »najboljši sistem na svetu« v delavskem samoupravljanju, še danes ne premoremo približno take zakonodaje, kot jo je imela zaostala kraljevina pred 70. leti. Kje si, Evropa?
BOGOMIR LIČOF, Udarna 4, Jesenice
Pismo tovarišu gospodu Ribičiču
Vašo nonšalantno izjavo na televiziji, da se boste udeležili pogovora z gospodom Marojevičem kljub povabilu, ki je žaljivo za vse Slovence, razumevam kot nostalgijo za časi, ko je imela komunistična partija na Slovenskem neomejeno oblast, hkrati pa kot poskus nabiranja političnih točk na račun ljudi, ki bi mo-
vsaj kruh, katerega primanjkuje že mnogim Slovencem. Predvsem pa je to razumeti kot popuščanje Marojeviču in njegovim pristašem, ki bi se morali zaradi tega, kar je srbska politika naredila slabega slovenskemu in jugoslovanskim narodom, zavleči v najbolj črno luknjo in molče zardevati! Prav Marojevič in sodelavci branijo z ognjem in mečem velikega vodjo in JLA, katerih politika je svoj obraz pokazala tudi ob nedavnih dogodkih v Beogradu.
VITAN MAL, Gregorčičeva 15, Ljubljana
Tržiško pokopališče in mufloni
Te dni sem bil na našem grobu na tržiškem pokopališču. Na grobu je bila posajena pritlična cipresa, roža in ob enem obisku tudi nagaljni v vazi. Vse skupaj so obglodali mufloni, na samem grobu pa so bili odpadki, bobki muflonov. To je velika sramota, kajti to se ni zgodilo samo . na našem grobu, ampak tudi' na mnogih drugih. Drago smo plačali vrtnarja, da nam je uredil grob, draga je najemnina za grob in tudi sam pogreb veliko stane. Odgovornost za to nosi uprava pokopališča, pa občina Tržič in končno tudi lovsko društvo. To se dogaja vsako leto, samo bolj blago, če ni snega. Uprava pokopališča bi morala že zdavnaj po-
staviti ograjo ali kako drugače preprečiti obiske muflonov na pokopališču. Kakor sem zvedet, tudi sveže vence takoj drugi dan po pogrebu poškodujejo mufloni. Kje je pieteta uprave pokopališča, čeprav je drugače to eno najbolj urejenih in lepih pokopališč v Sloveniji. Naj lovsko društvo priskrbi dovolj kakovostne hrane za muflone v bližini njihovih prebivališč, da se ne bodo hodili hranit na cvetje, nasade in vence na grobovih.
JOŽA PRETNAR, Povšetova 104/D, Ljubljana
Preprečili bodo beg možganov
Povsem neopazno je šla mimo slovenske javnosti na videz skromna, pa vsebinsko bogata brošurica Zavoda RS za šolstvo z naslovom Gimnazijski program (Ljubljana 1990, predstavnik dr. Srečko Zakrajšek). V poglavju »Obvezne izbirne vsebine, ki jih mora učenec absolvirati do zaključka šolanja«, prinaša drobna knjižica učinkovit načrt, kako preprečiti, da bi gimnazijski maturanti odhajali v tujino. Zaradi tehtnosti besedila navajam načrt dobesedno. Naj opozorim na izvirno lep in razumljiv slog jezika, kajti velika škoda bi bila, če ga javnost ne bi razumela:
»V gimnaziji je treba zagotoviti povezavo z drugimi ustanovami, ki so pomembne za nadaljnje
šolanje in zaposlitev; to so fakultete, inštituti, podjetja itd. Na ta način novo nastala znanja, ki jih ni mogoče vključiti v predmete (ali pa je to mogoče z bistveno zakasnitvijo), lahko takoj, ko nastanejo, neposredno prenašajo učencem. Vzpostavljajo se povezave med okoljem in učenci, kar je pomembno za prihodnje vključevanje učencev v domačo ustvarjalnost (preprečuje beg možganov v tujino). Sem štejemo: kulturne dejavnosti, spoznavanje družbenega sistema, vzgojo za mit in nenasilje, socialne dejavnosti, življenje v naravi (taborniki. planinci...), predavanja, obrambne in zaščitne dejavnosti, varstvo pri delu, ekološke tabore, zdravstveno vzgojo s tečajem prve pomoči, dejavnosti v okviru gibanja »Znanost mladini«, vozniški izpit, poletne šole in tabore, praktična znanja (strojepisje, gospodinjstvo, vrtnarjenje, šivanje in krojenje, kmečki turizem. stare in moderne obrti (tudi najstarejša? Vpr. F. Š.), knjigovodstvo, samostojno zbiranje in posredovanje znanja, usmerjane računalniške tečaje — npr. urejanje besedila, raziskovalne in seminarske naloge, seznanjanje s poklici in podjetji, delovno prakso in drugo).«
Zdaj se pa lahko tolčemo po glavi in računamo, koliko možganov bi prihranili, če bi nam ta recept prej prišel v roke.
prof. FLORIJAN ŠKUR.
Cesta v Mestni log 69.
Ljubljana
Slovenija je pravšnja dežela
Slovenci so pridni, če niso leni; so pametni, čc niso neumni; so lepega videza, če niso zanikrni. G. Klemenca je strah besede »Slovenija« za angleško govoreči svet. Vendar ne drži, da »slovcn« v angleščini pomeni umazanca, zanikrneža. Mogoče je bilo to res v davnih časih, zdaj pa je to zastarelo. Angleška beseda za ta pojem je »slob« (izg. slab). Zatorej ni nobene bojazni, da bi nas imeli za umazance, posebno še, če smo dobro opravljeni. Tudi pri izdelkih živilske industrije bo vse v redu z »made in Siovenia«, posebno še, če se bo ujemalo s kakovostjo po evropskih standardih. Poleg tega ima beseda Slovenec v angleščini še dragoceni -e, torej Slovene (izg. Slovfn), medtem ko ima slovcn (izg. slavan) povsem drugačno izgovarjavo.
MILAN PREŠEREN, Prešernova 49, Mengeš
Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali na kaj opozorili, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic.
8. stran — I. ★ DELO
IZ NAŠIH KRAJEV
Sreda, 20. marca 1991
Park ob graščini Gutenbihl bodo zavarovali
RA VNE PRI ŠOŠTANJU, 19. marca — Med naravnimi znamenitostmi, ki jih bodo v velenjski občini kmalu zavarovali z odlokom, je tudi dragoceni park, ki sodi h graščini Gutenbihl v Ravnah pri Šoštanju. Park je sestavljen iz dveh teras, spodnjo teraso pa polkrožno zaključujejo nekdaj striženi divji kostanji. Med večjimi parkovnimi drevesi je tudi nekaj eksotičnih. Po oceni celjskega zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine je park zadovoljivo ohranjen, z nekaj manjšimi posegi pa bi se lahko uvrstil med najbolj reprezentančne vrtnoarhitekturne objekte na Celjskem. (S. G., slika: Bogo Čerin)
Konec obnove za celjsko bolnišnico?
Družbeni dogovor o modernizaciji bolnišnice nehal veljati, samoprispevek le za tomografijo
CELJE, 19. marca — Posodabljanje celjske bolnišnice je v irinajstih letih, kar traja, že nekajkrat viselo v zraku, še nikoli pa ni bilo nadaljevanje dela tako negotovo kot letos. Zgodilo se je namreč dvoje: hkrati z napovedano ustavitvijo vseh naložb v zdravstvo v republiki je na celjskem območju nehal veljati tudi družbeni dogovor o modernizaciji bolnišnice, ki je bil ves ta čas najpomembnejši vir denarja v ta namen. Kaj zdaj?
V velikem novem poslopju celjske bolnišnice, ki so jo začeli graditi predvsem za potrebe po-likhnične dejavnosti, je funkcionalno usposobljena komaj dobra tretjina prostorov, za kar je šlo doslej za okrog 80 milijonov mark denarja. Če bi hoteli končati delo. bi, tako vsaj napoveduje predsednik KPO Zdravstvenega centra Celje Alojz Žuntar. potrebovali še okrog sto milijonov dinarjev. Ker je v stavbi veliko infrastrukute že narejene, bo usposabljanje drugih prostorov namreč relativno cenejše.
Poplava je v novem objektu med drugim uničila tudi že opremljene nove prostore za transfuzijski oddelek. Tisti del celjskega samoprispevka, ki so ga zbirali in tudi porabili v ta namen, je — skoraj dobesedno
—	odnesla voda, in ker bodo poslej samoprispevek dajali samo še za nakup naprave za računalniško tomografijo, na ta denarni vir transfuzijski oddelek ne more več računati. Iz česa naj bi torej
—	še v drugo — dobili denar za njegovo prepotrebno selitev? Zavarovalniškega denarja namreč tudi ne bo, ker bolnišnično poslopje proti poplavi ni bilo zavarovano. Tudi najrazličnejše pomoči, ki jo je bolnišnica dobila po katastrofi, je bilo komaj za 6 odstotkov celotne škode. Pa še ta vir je letos naglo usahnil. In vendar je prav pomoč po poplavi pravzaprav največje upanje celjskega zdravstva. Zato je občinska skupščina že naprosila republiške poslance svojega območja. naj v skupščini spomnijo na obljube, ki jih je bilo takoj po poplavi slišati tudi od najvplivnejših slovenskih politikov in organov. Navsezadnje pa bi upravičenost naložb v celjsko bolnišnico vendarle lahko obravnavali kot izjemo. Kar ni storil čas, je dokončala naravna nesreča.
IVICA BURNIK
V lendavskem Indipu bodo spet izdelovali dežnike in senčnike
Po stečaju Indipa bo brez dela ostalo največ 30 od skupno 120 delavcev - Jeseni tudi izdelovanje pletene posteljnine
LENDAVA, 19. marca — V novem podjetju Indip, ki so ga ustanovili po propadu Tovarne dežnikov Indip, so danes ponovno začeli izdelovati dežnike in tudi šivati konfekcijo (Ion posli). V novem Indipu je za sedaj dobilo delo 31 delavcev, končno število zaposlenih pa bo najverjetneje znano šele po letnih dopustih. Do takrat, tako vsaj načrtuje direktor Ernest Horvat, bodo pripravili vse potrebno za proizvodnjo pletene posteljnine.
Ta proizvodni program, je lendavski občini že pred časom ponudil mariborski Tekstilni inštitut, zanj pa so se najbolj potegovali krajani Črenšovec. Zdaj je
• Indipovi delavci so končno dobili izplačane januarske zajamčene osebne dohodke. Ernest Horvat je povedal, da so se prav danes dogovorili tudi za izplačilo februarskih zajamčenih plač, vendar pa mora odločitev potrditi stečajni senat starega Indipa. Na račun stečaja je v stari dežnikami začasno zaposlenih osem delavcev, ki »pospravljajo« zapuščino najstarejše dežni-kame na Balkanu. V novem Indipu bodo dežnike in senčnike delali po dogovoru s kupci.
že jasno, da se bodo s pletenjem posteljnine ukvarjali v Indipu. Se pred enim mesecem je predsednik občinske vlade Alojz Je-
rebič (nekdanji direktor Indipal) optimistično napovedal, da bo proizvodnja posteljnine stekla najpozneje konec marca. Očitno je bila to le želja, kajti v Indipu zdaj nimajo denarja za plačilo izdelave strokovne dokumentacije. Kljub vsemu je Ernest Horvat optimist in napoveduje začetek proizvodnje v prvih jesenskih mesecih. S pletenjem posteljnine se bo ukvarjalo največ 60 delavcev. To pa pomeni, da bo v novem Indipu v najboljšem primeru zaposlenih 90 delavcev. Se enajst bivših Indipovih delavcev pa je zaposlenih v družbeni prehrani, ki je po stečaju stare dežnikame postala samostojno podjetje. Če bi se Lendavčanom račun v celoti izšel, bi od 120 delavcev, ki so bili zaposleni v stari tovarni dežnikov, ostalo brez dela le približno dvajset do trideset ljudi.
IVAN GERENČER
Podjetjem bodo denar vračali postopoma
RUŠE, 19. marca — Mariborska Služba družbenega knjigovodstva je obvestila izvršni svet občine Ruše, da mora nakazati 11,651 milijona dinarjev za vračilo prispevkov podjetjem po zaključnem računu. Ker pa ruška občina zaradi premajhnega zneska dovoljene porabe za leto 1991 tega zneska ne bo mogla nakazati naenkrat, njen izvršni svet predlaga, da bi denar podjetjem vračali postopoma.
Tako naj bi najprej poravnali zahtevke za vračilo prispevkov za pospeševanje proizvodnje hrane, za blagovne rezerve in za intervencije v osnovni preskrbi v znesku skoraj 295 tisoč dinarjev. Okoli 500 tisoč dinarjev naj bi še marca podjetjem vrnili, kar so preveč plačala za komunalo in solidarnostno stanovanjsko gradnjo, v naslednjih mesecih pa bi ta vsota lahko znašala 1,3 milijona dinarjev. Tako naj bi na primer Jeklu ob prvem delu vračila nakazali 383 tisoč dinarjev, ki jih je to podjetje prispevalo za komunalo in 192 tisoč iz naslova stanovanjske solidarnosti, za lovrenško Tovarno kos in srpov pa bodo ti zneski 391 oziroma 196 tisoč dinarjev. Sorazmerno enake deleže pa bodo seveda vračali tudi Tovarni dušika Ruše. Z. Š.
Bremena nevzdržna tudi za najboljše
Če ne bomo hitro česa ukrenili, dobrih firm sploh ne bo več, so ugotavljali bistriški direktorji
SLOVENSKA BISTRICA, 19. marca — Pridružujemo se predlogu gospodarske zbornice za 20-odstotno znižanje obremenitev gospodarstva. Takoj je treba urediti lastninjenje, v davčno zakonodajo pa vgraditi stimulacijo za dobiček kot njen pozitivni del in njene olajšave usmeriti v razvoj in nova delovna mesta. Takoj je treba pretehtati posledice odločitve, da je osebni dohodek osnova za obdavčitev, saj ima tak način precej pomanjkljivosti.
Približno takole bi lahko strnili največkrat povedane misli bistriških direktorjev, katerih novoustanovljeni klub se je na pobudo vodstva Impola ob izteku minulega tedna sestal prvič. Kar po vrsti so direktorji Impola, Emmija, Kmetijskega kombinata, Tovarne olja, Granita, Planike, Preskrbe in še nekaterih delovnih okolij pripovedovali, kolikšne so njihove sedanje obremenitve in s kakšnimi likvidnostnimi in drugimi težavami se zaradi tega srečujejo. Na najslabšem so delovno intenzivna okolja, saj so pri njih dajatve letos višje tudi za 40 odstotkov, le nekaj na boljšem pa so oni, kjer se povečanje obveznosti suče med 20 in 30 odstotki. Če ne bomo v Sloveniji nekaj hitro ukrenili, se zna zgoditi, da dobrih firm
Tujci zaradi togih predpisov ne kupujejo v naših trgovinah
Trgovci sevemovzhodne Slovenije zahtevajo poenostavitev obračuna prometnega davka in plačevanje tudi v tujih valutah
* MARIBOR, 19. marca — »Naš sistem za povračilo plačanega davka za predmete, ki jih tujci pri nas kupijo in odnesejo čez mejo, je tako zapleten, da ga je nemogoče izvajati, torej ni čudno, če je bUo v praksi le nekaj takšnih primerov,« je povedal Vlado Pušnik, predsednik koordinacijskega odbora za trgovino pri Območni zbornici za Podravje po problemskem pogovoru o aktualnih vprašanjih trgovine, ki so se ga poleg predstavnikov trgovine s Podravja udeležU predstavniki območnih zbornic za Pomurje in Koroško.
Kljub celoletnim pripravam na spremembe, se v obračunu temeljnega (zveznega) in posebnega (republiškega) prometnega davka ni kaj bistveno spremenilo. Se vedno imamo osem zveznih in štiri republiške tarife. K temu je treba dodati še 30 različnih davčnih stopenj za zvezni prometni davek in zaradi neusklajenosti med republiško in zvezno zakonodajo upoštevati še 9 podskupin; da je račun popoln pa je treba pogledati še v pregled oprostitev bodisi zveznega ali republiškega davka. Težko bi bilo od našega trgovca zahtevati tako zapleteno izračunavanje potem, ko njegov kolega v Italiji ali Avstriji opravi to le po treh tarifah.
Trgovci severovzhodne Slovenije po besedah Vlada Pušnika zatorej zahtevajo poenostavitev izračuna prometnega davka in predlagajo, da se temeljni in posebni davek združita in vse stopnje zvrstijo v največ tri do štiri skupine. »Le tako je možno, da se bodo trgovski tokovi obrnili tudi iz smeri Avstrije k nam«, meni predsednik koordinacijskega odbora za podravsko trgovino.
Trgovina severovzhodne Slovenije bi lahko bila pomemben izvoznik, vendar bo za to treba storiti še marsikaj: trgovci tega območja postavljajo v ospredje zahtevo, da se čimprej uvede možnost plačevanja tudi v tuji valuti v vseh prodajalnah. Torej bi moral čimprej steči devizni trg, trgovskim organizacijam pa dati možnost, da odpro svoje devizne račune.
MAJDA ŠTRUC
sploh ne bo več, saj je zaradi povečanih obveznosti nelikvidnost že načela tudi najboljše. Nevzdržno pa je, je dejal predsednik tega kluba in direktor bistriške Tovarne olja Leopold Turnšek, da tistim nekaj dobrim gospodarjem zdaj skušamo na pleča naprtiti še težave vseh slabih.
Nič ni ostalo od obljub, da bomo gospodarstvo razbremenili. Celo še mnogo bolj smo ga obremenili. In če ne bomo hitro ukrepali, bomo kaj kmalu oslabili še tisti manjši del. Ta čas likvidnega dela našega gospodarstva in vsi bomo nenadoma stali v vrsti za posojila in finančna posredovanja, je dejal vodja Impolove finančne službe Vlado Leskovar.
VLADO SMOLE
Nimajo denarja za obnovo stanovanj
LENDAVA, 19. marca — Po pričakovanju Lendavčanom že zmanjkuje denarja tudi za celovito vzdrževanje stanovanj. Ker se je občinska vlada konec lanskega leta, predvsem v želji, da se ne bi zamerila stanovalcem družbenih stanovanj, odločila le za malenkostno podražitev stanarin (po 20 odstotkov lani decembra in letos januarja), je zdaj denarja komajda dovolj za najnujnejša popravila.
Ze lani so, kot je povedal Emil Bukovec, zaradi pomanjkanja denarja uresničili le polovico osnovnega programa vzdrževanja stanovanj, že pred dvema letoma pa so prenehali celovito obnavljati stanovanja. Očitno občinska vlada čaka na sprejem nove stanovanjske zakonodaje in pa na začetek lastninjenja. To pomeni, da se bodo s problemom nevzdr-ževanih in odsluženih stanovanj srečali njihovi lastniki. Res pa je tudi, da zelo veliko stanovalcev zamuja s plačevanjem stanarine, v povprečju za mesec ali dva, in se zato znajdejo na sodišču. In še višina stanarin: v 25 letih starih stanovanjih v Rudarski 11 je treba odšteti za kvadratni meter 14,40 dinarja stanarine, v najnovejšem bloku v Župančičevi ulici pa 19,30 dinarja.
I. G.
OBNOVA NA POL POTI — Kako do denarja za dokončanje obnove celjske bolnišnice? (Slika: Bogo Čerin)
Mozirski turistični razvoj že dolga leta ubira rakovo pot
Iz leta v leto manj prenočitev - Naravne možnosti so za turizem izjemne - Kaj bo prinesla okrogla miza prihodnji teden?
MOZIRJE, 19. marca — V mozirski občini si obetajo, da bodo po dolgoletnem nazadovanju tukajšnjega turizma končno našli odgovor na vprašanje o bodoči strategiji turističnega razvoja v Zgornji Savinjski dolini. Temu vprašanju bodo prihodnji teden namenili okroglo mizo, gradivo zanjo pa bo pripravila posebna skupina pri občinskem IS.
Na včerajšnji seji mozirskega IS so ugotovili, da dokler ne sprejmejo odločitve o tem, kakšno vrsto turizma bodo razvijali, ne bo nič pomagalo to, da je ta dejavnost v občinskih načrtih opredeljena kot prednostna. Kljub izjemnim naravnim pogojem, ki jih ima Zgornja Savinjska dolina, v teh krajih že leta niso zgradili omembe vrednega turističnega objekta, vse ambicije v občini pa so se omejile le na vzdrževanje pičle turistične infrastrukture. Temu ustrezni so rezultati, kajti število turističnih prenočitev se je v poldrugem desetletju zmanjšalo za polovico, vsako leto pa se zniža od tri do pet odstotkov.
Ob pomanjkanju denarja, kadrov in programov za razvoj turizma pa v tej občini tudi niso pripravljeni za tržni pristop k tej dejavnosti. Amaterizem krajevnih turističnih društev temu že
zdavnaj ni kos, dodatni problem pa je pičla in razdrobljena turistična ponudba. Kot so povedali na mozirskem IS, so lani v občini sicer dosegli nekaj sprememb pri turistični propagandi, okrepila pa se je tudi zasebna iniciativa, vendar to še zdaleč ni dovolj. Zato bodo poleg omenjene okrogle mize vprašanje turističnega razvoja posebej obravnavali tudi na občinski skupščini.
S. G.

Mozirsko gospodarstvo je v razsulu
Na to kažejo težave največjih podjetij v občini, ki pa imajo še možnosti za obstoj
MOZIRJE, 19. marca — Kljub katastrofalnim razmeram v mozirskem gospodarstvu so na včerajšnji seji občinskega IS menili, da ob pravočasnih notranjih ukrepih največji mozirski izgubarji imajo možnosti za obstoj. Likvidnostne težave mozirskih podjetij se stopnjujejo, vsa podjetja v tej občini imajo blokirane žiro račune, 70 odstotkov vseh zaposlenih pa dela v podjetjih, kjer te blokade trajajo dlje časa.
Lani je mozirsko gospodarstvo imelo 120,3 milijona dinarjev izgube, 83,8 odstotka vseh zaposlenih iz te občine pa dela v izgubarskih podjetjih. Porazne razmere v tukajšnjem gospodarstvu pa razkriva podatek, da je lani imelo le simboličnih 279 dinarjev akumulacije na zaposlenega.
Tri najpomembnejša podjetja iz občine so lani pridelala kar
85.8	odstotka izgub mozirskega gospodarstva. V Elkroju so lansko leto končali z 42,9 milijona dinarjev izgub, v Gorenju Glin so imeli 39,9 milijona dinarjev izgub, izguba v Gorenju Mali gospodinjski aparati pa je bila
20.8	milijona dinarjev. Za mozirsko gospodarstvo pa je neugodno tudi to, da so največji izgubarji edini prispevali k lanski občutni rasti izvoza in fizičnega obsega proizvodnje. Tako je edina svetla točka mozirskega gospodarstva lansko 52,8-odstotno zvišanje izvoza, zaradi česar so v tej občini dosegli za slovenske razmere izjemno ugodno pokritost izvoza z uvozom, ki je bila 169,3 odstotka.
Čeprav težave največjih podjetij iz občine kažejo na razsulo mozirskega gospodarstva, pa v tukajšnjem IS menijo, da ta podjetja imajo perspektivo, zato jih ni mogoče kar tako odpisati. Kot je povedal predsednik IS Alfred Božič, bo mogoče letos z nekaterimi spremembami v Elkroju odpraviti izgube iz tekočega poslovanja, v naslednjem letu pa naj bi poslovanje zaključili s t. i. pozitivno ničlo. Po njegovih besedah ni tako črno tudi v Gorenju Glin, kjer se bodo reorganizirali v pet do šest novih podjetij, računajo pa tudi na tuje naložbe. Težave v Gorenju Mali gospodinjski aparati, kjer izvažajo 60 odstotkov svojih izdelkov, pa so predvsem posledica neugodnega tečaja.
SILVO GRMOVŠEK
PO SLOVENIJI
Še sreča, da so nekoč imeli vlak
šM/SS&Skt- 4
Se bo petkov sejem prešel« h gradu?
Organizacijo edinega bistriškega sejma je pripravljeno sprejeti podjetje Pristava
SLOVENSKA BISTRICA, 19. marca — Bliža se cvetni petek, z njim pa tudi edini sejem, ki so ga Bistričani še ohranili. Tudi letos pričakujejo sejemsko ponudbo od vsepovsod, ko bodo stojnice spet napolnile dobršen del Slovenske Bistrice. Zadnja leta so domačini sejmaije usmerjali na srednji del Partizanske ceste, saj se jim je zdel to še najbolj primeren kraj. Letos bo morda drugače.
Delavci mladega zasebnega podjetja Pristava, ki imajo v upravljanju zahodni grajski trakt, imenovan Pristava, so se ponudili, da prevzamejo organizacijo letošnjega sejma. Stojnice naj bi prodajalci postavljali le po ozki ulici in v neposredni okolici gradu ter na obeh grajskih dvoriščih. Izkupiček od najemnin so se delavci Pristave odločili v celoti nameniti za obnovo gradu, temu denarju pa bi dodali še petino petkovega izkupička v grajski kleti. Ponudba se zdi zanimiva, treba pa se bo Še dogovoriti s kulturniki, ki pa za tako dejavnost v gradu, za katerega skrbijo niso najbolj navdušeni.	V. S.
......................
SLOVENSKA BISTRICA, 19. marca — Sc sreča, da je nekoč v Slovensko Bistrico vozil vlak, saj Bistričani sicer na osrednjem avtobusnem postajališču niti poslopja ne bi imeli. Do danes v mestu še niso zgradili avtobusnih postajališč. Ob rekonstrukciji Partizanske ceste so nanje očitno pozabili. V mestu ni niti enega postajališča. Podobno je tudi na osrednjem avtobusnem postajališču ob Kolodvorski ulici. Le stari železniški peron daje nekaj zavetja. Zamisel o novem krajevnem samoprispevku je splavalo po vodi, od drugod pa denarja najbrž tudi ni pričakovati. (V. S., foto: Bogo Čerin)
Hram zdravja odslej tudi kulturni hram
SLOVENSKA BISTRICA. 19. marca — Prijetna osvežitev kulturnega utripa je bilo odprtje slikarske razstave Bistričanke Jožice Tomkazini in razstave cvetličnih šopkov domačega cvetličarja Viljema Zormana v avli bistriškega zdravstvenega doma - ob izteku minulega tedna. Po zgledu nekaterih kolektivov so zdaj še bistriški zdravstveni delavci v svojem novem domu ponudili gostoljubje likovnim in drugim umetikom. Ti vedno dobro obiskani prostori po mnenju direktorja Zdravstvenega doma dr. Janka Predana kar kličejo tudi po taki dejavnosti. Akvarelne podobe cvetja bodo na ogled tja do prvomajskih praznikov. (V. S.)
Študenti likovniki razstavljajo
MARIBOR 19. marca — Danes so v Mariboru odprli kar dve razstavi, ki so jih pripravili študenti oddelka za likovno pedagogiko pedagoške fakultete. V razstavišču šole predstavlja študentka 4. letnika Rasta Vrečko svojo kolekcijo tridesetih fotografij, ki jih je lani posnela na svojem študijskem obisku v ZDA. V osnovni šoli Prežihov Voranc razstavljata svoja likovna dela študenta Aleš Hofman in David Vezjak. (B. Č.)
Pomoč prekmurskih kmetov poplavljencem v Lučah
MURSKA SOBOTA, 19. marca — Prekmurski kmetje so za poplavljence v Gornjesavinjski dolini zbrali skupaj kar 560 tisoč dinarjev. Z zbiranjem pomoči po vaseh so pohiteli in so že po nekaj dneh petim družinam v Lučah izročili 350 tisoč dinarjev. Podatek o zbrani pomoči so kmetje »razkrili« šele na letnem občnem zboru murskosoboške SKZ-LS. (I. G.)
Z mamico na prvi pomladanski izlet
CELJE, 19. marca — Občinska zveza prijateljev mladine Celje, ki je velikim in majhnim Celjanom že lani ponudila nekaj novih oblik dela z otroki, je po dolgotrajni zimi pripravila prvi pomladanski izlet. Gre za »otroški zabavni avtobus«, ki bo najprej popeljal na izlet mamice in malčke. Seveda vabijo tudi očete, dedke in babice, vsi skupaj pa jo bodo mahnili na Primorsko. V soboto, 23. marca ob osmih zjutraj se bodo s parkirišča na Glaziji odpeljali naravnost v Lipico,kjer si bodo ogledali kobilarno in predstavo dresiranih konj, nato pa v Škocjanske jame. Domov se bodo vrnili zvečer. V ceno — 240 dinarjev za otroke in 320 dinarjev za odrasle - so poleg vožnje všteli še vstopnini za kobilarno in Škocjanske jame. Morebitno kosilo pa bodo izletniki morali plačati sami. (I. B.)
Farani zbrali denar za zvonove
GORNJA RADGONA, 19. marca — Cerkev Sv. Petra v Gornji Radgoni je utrpela v zadnjih 130 letih veliko škode. Med drugo svetovno vojno je bila ob tri zvonove in farani so se odločili, da bodo zbrali zanje več kot 600.000 din. Ulili so jih v žalskem Ferralitu. Vse tri zvonove, ki skupaj tehtajo 2.023 kilogramov, so farani slovesno sprejeli minuli teden, 27. aprila pa jih bo blagoslovil mariborski pomožni škof dr. Jože Smej. (F. K.)
Pomurka bo obnovila mesnico na soboški tržnici
MURSKA SOBOTA, 19. marca-Soboška mesna industrija bo do konca julija obnovila in delno tudi povečala mesnico na tržnici. Tibor Sapač je povedal, da so se s Trgovskim podjetjem Potrošnik dogovorili za zamenjavo lokalov v Cankarjevem naselju in na tržnici. S tem so mesarji pridobili nekaj dodatnega prostora za ureditev mesnice na tržnici, trgovci pa za posodobitev samopostrežnice v Cankarjevem naselju. Ob tem daje bila posodobitev mesnice na tržnici že nujna, pa se prebivalci Cankarjevega in Tomšičevega naselja ne strinjajo z ukinitvijo mesnice ob Potrošnikovi samopostrežnici. Tibor Sapač je pojasnil, da so se za takšno inačico urejanja trgovske mreže odločili samo na podlagi tržnih rezultatov, ob tem pa bo Potrošnik v preurejeni samopostrežbi v Cankarjevem naselju prodajal tudi vakuumsko pakirano sveže meso, vse druge mesnine pa tako in tako prodajajo v vseh Potrošnikovih in drugih trgovinah v Murski Soboti. (1. G.)
Na trgovino bo treba počakati do poletja
SLOVENSKA BISTRICA, 19. marca — Dom krajanov, ki so ga prebivalci Cigonce, to je dela bistriške mestne KS dr. Jagodič, s samoprispevkom in obilico prostovoljnega dela lani spravili pod streho, napeljali inštalacije in ometali zidove, naj bi letos začel služiti s vojemu namenu. Kmalu bosta nared manjša dvorana in pisarna, ljudje nestrpno pričakujejo tudi odprtje trgovine z živili v pritličju, ki jo bo vodil zasebnik. Pred prvim julijem trgovine ne bodo odprli, nam je dejal predsednik sveta te KS Stanko Vehovar. (V. S.)
PREJELI SMO
O reorganizaciji pomurskega zdravstva
V prispevku Pomurci ne privolijo v krčenje števila zaposlenih v zdravstvu, ki ga je novinar Ivan Gerenčer objavil v vašem časopisu v petek, 15. marca, so v oklepaju zadnjega stavka navedene medicinske sestre. O njih na zasedanju občinske vlade nisem govorila, ampak v kontekstu razprave o racionalizaciji nove organiziranosti v zdravstvu postavila vprašanje razmerja zaposlenih v zdravstvu med zdravniškim in administrativnim ter tistim srednjim kadrom, ki ga je očitno več in je kakovost storitev v neskladju s številom.	BRIGITA BAVČAR,
podpredsednica IS občine Murska Sobota
PISMA BRALCEV
Zastava republike Slovenije
Prebral sem članek pod gornjim naslovom predsednika SDP Hrastnik Draga Kopušarja. Prenovitelji pravite, da je danes na Slovenskem veliko več bolj perečih vprašanj, kot je vprašanje slo-i enske nove državne zastave, mislim jaz nasprotno, pa z mano vred vsaj SO odstotkov Slovencev. Med vojno in takoj po vojni smo vsi verjeli, da je rdeča zvezda znak svobode, danes pa mislim. da je toliko kr\’ava. kot je rdeča, še najmanj pa. da je znak svobode. Zato je ne maramo več videti na slovenski zastavi. Še ruski narodi, ki so jo iznašli, je ne marajo več, da o vzhodnih Nemcih. Poljakih. Madžarih, Čehih, Romunih (ki so jo celo izžgali iz zastave) ne govorim. Samo mi Slovenci in Srbi jo še imamo, o pardon JLA in Albanija tudi. Z vsako uro. ne z vsakim dnem dalj. ko bo še ta znak na zastavi, bomo izgubili več prijateljev, denarja. posojil svobode, novega poleta itd. Takoj ko je nastopila nova oblast, bi morala zamenjati zastavo. Zato jaz DEMOSA, ki mu tudi sam pripadam, ne razumem, da ne uvidi, kako pomembna je zastava za novo državo. nepoznan narod v svetu in njegovo politiko ter ekonomijo.
V tem pogledu so Hrvati dosti pametnejši. Slovenci se bomo tako dolgo prepirali o novi zastavi, grbu, ustavi, lastni vojski, lastnem denarju, samostojni državi. Čemu hudiča le služi slovenski referedum— plebiscit, ali mu že Slovenci ne verjememo več, tako kot v njegov pozitiven rezultat nočejo verjeti drugi narodi v Jugoslaviji in na svetu? Ali smo se sami sebe ustrašili? Da bomo nazadnje pristali v Srboslaviji z rdečo zvezdo, neokomunizmom in hlapčevstvom in dvojno desetino vred, Gospod Drago Kopušar, prašite, da gospoda A. Tomažič in H. Malečkar, še vedno preganja strah boljševizma in komunizma in, da bosta s tem strahom morala že sama opraviti. Jaz se na vašem mestu iz tega ne bi norčeval, tak strah danes preživljajo milijoni. Tudi vi ne verjamete več v komunizem, zato ste pa danes prenovitelji. Zakaj je vaša z\'ezda sedaj rumena, če ste za rdečo?
Za SKD Litija član odbora Adolf Berložnik
Inšpekcija dela je nujna
Sindikat Neodvisnost v Železarni Jesenice je 4. januarja letos poslali pobudo na izvršni svet občine Jesenice za ustanovitev nad-
zorno inšpekcijskega organa v občino Jesenice. Predsednica IS je odgovorila, da je inšpekcija dela organizirana v okviru Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko, kjer je tudi odgovorni inšpektor za jeseniško občino.
Sindikat Neodvisnost je potem na naslov Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko poslal dopis, v katerem je opozoril na številne nepravilnosti, ki se dogajajo po podjetjih po Gorenjskem. Odgovor načelnika Uprave inšpekcijskih služb je med drugim vseboval obvestilo, da nimajo zasedenih delovnih mest inšpektorjev dela, katerih pristojnost je nadzor nad izvajanjem predpisov s področja delovnih razmerij, predvsem zaradi zmanjšanja števila zaposlenih. Zato so vlogo sindikata Neodvisnost odstopili v rečevanje Republiškemu inšpektoratu za delo, od koder še do sedaj ni bilo nobene reakcije o kršitvah delavske zakonodaje.
Inšpekcija dela je po 131. členu Zakona o delovnih razmerjih določena, da izvaja nadzor nad uporabo zakonov iz delovnih razmerij ter kolektivnih pogodb. Inšpekcija dela je pristojna in pooblaščena, da odpravlja kršitve pravic in ima možnost, da lahko zadrži izvršitev sklepa o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev.
- Zaradi vse pogostejših kršitev predpisov iz Zakona o delovnih razmerjih s strani vodilnih v podjetjih, zaradi splošnega nespo-
štovanja kolektivnih pogodb, zaradi nenehnega šikaniranja sindikalnih zaupnikov Neodvisnosti s strani samoimenovanih mened-žerjev, zaradi nespoštovanja sindikalne svobode in proste izbire sindikata s strani poslovodnih struktur ter zaradi neupoštevanja sindikalnih organizacij, se mora ustanoviti v vseh gorenjskih občinah inšpekcija dela ali pa naj se zaposli ustrezno število inšpektorjev za področje delovnih razmerij v Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Ker vemo, da prihajajo težki časi, posebno za delavstvo, naj se ta pobuda sprejme in čimprej udejani. Za primer, kje smo z našo delavsko zakonodajo, čeprav smo bili država delavcev, naj navedem del Zakona o inšpekciji dela, ki je bil izdan leta 1921 še pod kraljem Aleksandrom: — za neposrednej-še nadzorstvo o izvrševanju zakonov, uredb, pravilnikov^ ki se tičejo delavskega socialnega in življenjskega varstva v industrijskih, obrtnih, trgovskih in prometnih obratih in podjetjih, bodisi da so zasebna ali državna, kjer so zaposleni civilni delavci, se osnav-lja inšpekcija dela (to je bilo 21. maja 1921. leta)!!!
— Inšpekcija dela nadzira, ali so delavci pravilno zaposleni, nadzira delovni čas, daje dovolitve za nadurno delo ter nadzoruje periodične prekinitve dela
— kontrolira delavska pravila, veljavna v podjetjih, potrjuje nova delavniška pravila ali daje
o njih mnenje, nadzira pravilno vodenje plačilnih knjig
—	preiskuje vzroke sporov med delodajalci in delavci, posreduje pri sporih ter vodi statistiko o stavkah, mezdnih sporih in kolektivnih odpovedih dela delavcem
—	nadzoruje delo delavskih zaupnikov ter varuje njihove pridobljene pravice.
To je le nekaj členov iz Zakona o inšpekciji dela, ki je bil sprejet, naj povem še enkrat: 21. maja 1921. leta v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, razglasil pa ga je kralj Aleksander. Kljub temu, da smo imeli, kot so nam zatrjevali, »najboljši sistem na svetu« v delavskem samoupravljanju, še danes ne premoremo približno take zakonodaje, kot jo je imela zaostala kraljevina pred 70. leti. Kje si, Evropa?
BOGOMIR LIČOF, Udarna 4, Jesenice
Pismo tovarišu gospodu Ribičiču
Vašo nonšalantno izjavo na televiziji, da se boste udeležili pogovora z gospodom Marojevičem kljub povabilu, ki je žaljivo za vse Slovence, razumevam kot nostalgijo za časi, ko je imela komunistična partija na Slovenskem neomejeno oblast, hkrati pa kot poskus nabiranja političnih točk na račun ljudi, ki bi morali biti veseli, da imajo pri nas
vsaj kruh, katerega primanjkuje že mnogim Slovencem. Predvsem pa je to razumeti kot popuščanje Marojeviču in njegovim pristašem, ki bi se morali zaradi tega, kar je srbska politika naredila slabega slovenskemu in jugoslovanskim narodom, zavleči v najbolj črno luknjo in molče zardevati! Prav Marojevič in sodelavci branijo z ognjem in mečem včlikega vodjo in JLA, katerih politika je svoj obraz pokazala tudi ob nedavnih dogodkih v Beogradu.
VITAN MAL, Gregorčičeva 15, Ljubljana
Tržiško pokopališče in mufloni
Te dni sem bil na našem grobu na tržiškem pokopališču. Na grobu je bila posajena pritlična cipresa, roža in ob enem obisku tudi nagaljni v vazi. Vse skupaj so obglodali mufloni, na samem grobu pa so bili odpadki, bobki muflonov. To je velika sramota, kajti to se ni zgodilo samo na našem grobu, ampak tudi na mnogih drugih. Drago smo plačah' vrtnarja, da nam je uredil grob, draga je najemnina za grob in tudi sam pogreb veliko stane. Odgovornost za to nosi uprava pokopališča, pa občina Tržič in končno tudi lovsko društvo. To se dogaja vsako leto, samo bolj blago, če ni snega. Uprava pokopališča bi morala že zdavnaj po-
staviti ograjo ali kako drugače preprečiti obiske muflonov na pokopališču. Kakor sem zvedel, tudi sveže vence takoj drugi dan po pogrebu poškodujejo mufloni. Kje je pieteta uprave pokopališča, čeprav je drugače to eno najbolj urejenih in lepih pokopališč v Sloveniji. Naj lovsko društvo priskrbi dovolj kakovostne hrane za muflone v bližini njihovih prebivališč, da se ne bodo hodili hranit na cvetje, nasade in vence na grobovih.
JOŽA PRETNAR, Povšetova 104/D, Ljubljana
Preprečili bodo beg možganov
Povsem neopazno je šla mimo slovenske javnosti na videz skromna, pa vsebinsko bogata brošurica Žavoda RS za šolstvo z naslovom Gimnazijski program (Ljubljana 1990, predstavnik dr. Srečko Zakrajšek). V poglavju »Obvezne izbirne vsebine, ki jih mora učenec absolvirati do zaključka šolanja«, prinaša drobna knjižica učinkovit načrt, kako preprečiti, da bi gimnazijski maturanti odhajali v tujino. Zaradi tehtnosti besedila navajam načrt dobesedno. Naj opozorim na izvirno lep in razumljiv slog jezika, kajti velika škoda bi bila, če ga javnost ne bi razumela:
»V gimnaziji je treba zagotoviti povezavo z drugimi ustanovami, ki so pomembne za nadaljnje
šolanje in zaposlitev; to so fakultete, inštituti, podjetja itd. Na ta način novo nastala znanja, ki jih ni mogoče vključiti v predmete (ali pa je to mogoče z bistveno zakasnitvijo), lahko takoj, ko nastanejo, neposredno prenašajo učencem. Vzpostavljajo se povezave med okoljem in učenci, kar je pomembno za prihodnje vključevanje učencev v domačo ustvarjalnost (preprečuje beg možganov v tujino). Sem štejemo: kulturne dejavnosti, spoznavanje družbenega sistema, vzgojo za mit in nenasilje, socialne dejavnosti, življenje v naravi (taborniki, planinci...), predavanja, obrambne in zaščitne dejavnosti, varstvo pri delu, ekološke tabore, zdravstveno vzgojo s tečajem prve pomoči, dejavnosti v okviru gibanja »Znanost mladini«, vozniški izpit, poletne šole in tabore, praktična znanja (strojepisje, gospodinjstvo, vrtnarjenje, šivanje in krojenje, kmečki turizem, stare in modeme obrti (tudi najstarejša? Vpr. F. Š.), knjigovodstvo, samostojno zbiranje in posredovanje znanja, usmerjane računalniške tečaje — npr. urejanje besedila, raziskovalne in seminarske naloge, seznanjanje s poklici in podjetji, delovno prakso in drugo).«
Zdaj se pa lahko tolčemo po glavi in računamo, koliko možganov bi prihranili, če bi nam ta recept prej prišel v roke.
prof. FLORIJAN ŠKUR, Cesta v Mestni log 69,
, Ljubljana
Slovenija je pravšnja dežela
Slovenci so pridni, če niso leni; so pametni, če niso neumni; so lepega videza, če niso zanikrni. G. Klemenca je strah besede »Slovenija« za angleško govoreči svet. Vendar ne drži, da »sloven« v angleščini pomeni umazanca, zanikrneža. Mogoče je bilo to res v davnih časih, zdaj pa je to zastarelo. Angleška beseda za ta pojem je »slob« (izg. slab). Zatorej ni nobene bojazni, da bi nas imeli za umazance, posebno še, če smo dobro opravljeni. Tudi pri izdelkih živilske industrije bo vse v redu z »made in Slovenia«, posebno še, če se bo ujemalo s kakovostjo po evropskih standardih. Poleg tega ima beseda Slovenec v angleščini še dragoceni -e, torej Slovene (izg. Slovfn), medtem ko ima sloven (izg. slšvan) povsem drugačno izgovarjavo.
MILAN PREŠEREN, Prešernova 49, Mengeš
Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali na kaj opozorili, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic.