Stev. 207. V Trsta, v sredo 28. julija 1915. Letnik XI. Izhaja \sak dan, ludi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. L rcdl ibtvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega it 20, L nadstr. — Vsi ck^isu raj se pošiljajo uredništvu lista. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in edgoverni Lrcdnik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Fdir.fsti". — Ti&k tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge Z c ne jen in. \ erežu oin v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 2a Telefon uredništva in i:prave Stev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto........K 24.— Za pol leta.................12.— za tri ....................... 6,— za nedeljsko izdajo za celo leto........5.29 za pol leta..................... Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po G vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene ku!.>:.\ Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........7 . . . . . mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst ... ... . K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......v, * . . . „ 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti-. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključi o Je upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in in>erat:i: oddelo! sc nahajati v ulici Sv. Frančiški \siikega št. 20. — Poštnohianilmčni ra6ui št d 11.652 Uspeh zveznih žet pri Sokola in HruMeszoM. - izjalovljena niska ofenziva ob Haremi. - Jugovzhodno Paltaska se nadaljiilejo srditi boji. Delni uspehi Francozov v UosezHi jn Nemcev v Argonih. - Odbiti francoski napodi pri Soneta in v immli l a sMb- ifalljaasketa tališča. DLNAJ, 27. (Kor.) Uradno so objavlja: 27. julija 1915, opoldne. Pod zaščito včeraj zjutraj zapričetega streljanja artiljerije na debelo, so napadli Italijani vnovič doberdobsko planoto z ojačenimi silami. Naskok se je izjalovil ob še večjih izgubah, kakor prejšnji. Pod srditih bojih mož proti možu. so ostala naše čete tudi včeraj, deveti da« bitke, v polni posesti stare bojne postojanke na robu planote. Na ostalih delih primorske fronte, potem na koroškem in tirolskem mejnem ozemlju, se ni /godilo ničesar bistvenega. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer. fm!. Napad italijanskih letalcev na Rivo. INOMOST. 27. (Kor.) Potem, ko so se že prej dnevno pokazovali sovražni letalci v bližini Rive. so 23. t. m. ob pol 8. uri zvečer istočasno trije sovražni letalci napadli mesto, na katero so, kolikor se je dognalo, vrgli osem bomb. ki so pa vse padle na vrtove in na prazne prostore. Skoda je torej, ako izvzamemo nekaj razcefranega sadnega drevja in nekaj razbitih Šip. enaka ničli. Nek delavec ie bil nekem našem projektilu, ko je padel na 'aTlahko ranjen. Letala s^ bila živahno »bsireljevana. vendar so usla nepoškodo- vana. Komunikeji Črtne. DUNAJ, 26. (KoT.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Poročila sovražnih generalnili štabov: Italija, 24. julija. — V Cadore je bila okupacija Toiane končana, pri čemer je bilo par slabili sovražnih napadov odbitih. Tudi proti naši postojanki na Monte Pianu in severno Misurine izvršeni napadi. so bili takoj odbiti. V ozemlju Krna smo pridobili ob grebenu Luznici na prostoru. Na fronti ob Soči je skušal sovražnik, ne oziraje se na njegove običajne nočne napade, ki so se vsi izjalovili, motiti naša utrjevalna dela v osvojenih postojankah. Včeraj zjutraj je izvršil nasilen pohod proti desnemu krilu naših postojank na Krasu, a je bil ob težkih izgubah prisiljen k umaknitvi in je izgubi! par tucatov mož na ujetnikih. Iz nekega povelja, ki Smo ga našli pri nekem padlem avstrijskem oficirju, je razvidno, da je imel dne 22. t. m., že v včerajšnjem uradnem poročilu omenjeni napad, ki smo ga pa odbili, značaj glavne akcije s trdnim namenom, potisniti levo krilo naših postojank nazaj. Napad so vodili generali Boog, Schreitter in princ Schvvar-zenberg in sicer deloma z enotami, ki so jih porabljali že poprej proti nam, deloma pa > popolnoma sveže došliini četami. 2 .S. julija. — Dne 23. t. m. i>opoljJne sta letala dva naša hidroplana nad Rivo, kjer sta vrgla z najboljšim učinkom 18 granat na polodvor. Sov razna artiljerija je obstreljevala naše letaice. ne da bi jima napravila kako Škodo. Na Koroškem so sovražne sile v noči na 2o. t. m. napadle naše postojanke na scJiu Somiogna, a so bile takoj odbite. \ ozemlju Krna je jH>izkuša! sovražnik ustaviti našo ofenzivo s tremi trdovratnimi napadi na postojanke, ki smo jih osvojili na Lužniškem grebenu. Bil je pognan nazaj s težkimi izgubami. Na kraški planoti napreduje naša akcija ugodno. S stike fronte. Dr. —z—en: Iz mojega dnevnika. 24. junija. Ob Kresu. — Tu ni kresov in ni zvonov, le topovi grme. In kako govore! Na ki je danes tarča sovražniku, planejo vsak hip ogromne piramide dima v zrak, in nad njimi se belijo oblački šrap-nelov. Ko se dim razkadi, vidimo ožgano grmičje, a že zopet tulijo granate svojo smrtonosno pesem. Kaj je pač z našimi vojaki tam gori? — se vprašujemo, in tesno nam je pri srcu. Par dni potem sem dobil znanega mi častnika, ki je bil ta dan v tem peklu. Pravil mi je: Res, 24. t. m. je bil pa res hud dan. Zjutraj nič. Zgodaj smo že dobili kavo in veselo voščili vsem Janezom in Jericam med nami vse najbolje. Moštvo je poleglo v travo, prižgali so pipe in začeli peti tiste tihe, melanholične pesmi o Adriji in skalah, ki gorijo v solncu. Željno sem srkal vase to mehko, koprnečo melodijo, ki se ti, da sam ne veš kedaj, prikrade v srce in te zavzame vsega... Tu nakrat hrumeč žvižg, in nato pok granate. Vse obmolkne. — Krijte se, krijte! — zakličem mrzlično, a že si je vsak instinktivno poiskal udoben in varen kotiček v kritjih. Jaz sem šel v svojo spodaj z deskami tlakano luknjo. Komaj vzamem daljnogled v roke, da bi opazoval učinek laških granat, že udari nova granata v visok kostanj, in ga vrže v lepem loku par korakov od mojega kritja. — Oho, sedaj pa Je glavo noter! si mislim in se stisnem k tlom. Granate so padale vedno dalje od mojega kritja, zato sem se splazil k moštvu v jarkih. Kak prizor! Vsi zleknjeni na tleh, vsi ležijo nepremični, zaviti v zemljo. Joso! — pokličem četovodjo, — ka-I ko je?« Dvigne glavo: — L)va ranjena. Sem že obvezal, gospod poročnik! — Greni v drugi jarek. Tu je hujše. Mlademu, mučnemu fantu je predrla granata desne prsi in razpočila šele za njim. Bil je v Jiipu mrtev. Drugemu je kos granate odbil skoro popolnoma spodnjo čeljust. En mož je bil ranjen na roki, eden na kolenu. Ranjence smo obvezali, mrtveca pa smo položili med grmovje in ga pokrili s svežimi vejami. Sel sem nato med točo granat in šrap-nelov zopet v svoje kritje, kjer sem bil zarit do poldne, ko je svinčeni dež nekoliko ponehal. Šel sem zopet v iarke. pregledal sem škodo, dal par povelj, a med delom so Lahi zopet začeli sipati na nas svoje grenke bonbone. Okoli nas so bruhale granate ogenj in dim, šrapneli so suli stotine krogliic na tla, in moral sem skozi ta pekel v svoje kritje. Par previdnih orjaških skokov in bil sem tam. A kje je kritje? Deske leže tam okoli vse razklane, kos suknje moli iz razrahljane zemlje, kjer je bilo kritje, je velikanska luknja in na dnu kosci granate. Nazaj! Pet metrov pred mano pade granata in se ne razpoči. — K jarkom! sem si sikal skozi stisnjene zobe. In skakal sem čez izvita debla, padal v dva metra globoke, od granat, izkopane jame, plezal ven in hitel ves oblit z znojem k jarkom. Tu sem se zaril. In o-koli mene lazijo vojaki, oglušeni od satanske godbe in čakajo apatično vsega, čeprav tudi smrti. In ni je bilo. Prišl i je noč in vsi razen zjutraj ranjenih smo bili zdravi. Lahi so vrgli na nas deset do dvanajst tisoč strelov. In uspeh? Fronta se ni premaknila ne za palec. In to imenujejo oni ofenzivo? Saj pravim, pojme mešajo, pojme mešajo«. Nasmehnil se je, stisnil mi roko in odšel. To so naši vojaki — junaki! M domoći pešpolk u boju z Lahi. Krvavi boji na Krasu. S kraške fronte smo prejeli od »dveh telefonistov« naslednji dopis: Beroč dopise v listih z dne 17. t. m. o mariborskem domobranskem pešpolku, ne moremo zamolčati-hvaležnosti naših vrlih bratov Slovencev—Primorcev, ki so se ljuto kakor levi bojevali za obrambo svoje lastne dežele, svojih lepih slovenskih primorskih tal neprenehoma od 30. do 10. t. m. Več nego pettisoč granat in šrapne-lov je padlo na naše postojanke. Ob 6 zjutraj pa do 8 zvečer je grmelo in pokalo, kakor da bi bil sodni dan. Mnogo krepkih mož je padlo z zavestjo, da branijo svojo lastno domovino, svoj lastni dom, svoje polje, svoje žene, svoje otroke in našega presvetlega cesarja. V ljutih ruvanjih z Italijani . t. . je največ pretrpel v vsej diviziji naš domači polk in ti boji morajo ostati z zlatimi črkami zapisani v njegovi in naše domovine zgodovini, kajti junaštva, ki so jih naši slovenski Primorci doprinašali tu, so vredna, da se jih spominjajo še naši pozni vnuki. Zato pa vi vsi, ki ste ostali doma, ne mislite, da pridemo donaov brez lovorjc-vega venca. tisti, ki pridejo, pridejo kot zmagovalci, tisti, ki se vrnejo, se vrnejo k vam, v svoje lepe domače slovenske kraje kot osvoboditelji naše ožje slovenske in naše skupne avstrijske domovine. Zato vam tudi kličemo: Na svidenje! Z avstrljsko-rusketa bejltti . DUNAJ, 27. (Kor.HJradno se objavlja: 27. julija IVI5, opoldne. Po zavzetju Sokala po naših četah, se je vršil jugovzhodno mesta bo} za posest neke višine, ki je za v z dr žanje prehodov čez Bug posebno važna. Včeraj so naši hrabri polki zavzeli z naskokom to postojanko. ujeli pri tem 20 oficirjev in 3.000 mo2 In uplenili 5 strojnih pu&k. . Boji severno Hrubieszowa napredujejo uspešno. Sicer le položaj na severovzhodu ne-izpremenjen. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Horer. fml. Pred Mwo. »i agespost« objvalja sledeča vojaška razmotrivanja o položaju na ruskem bojišču: Strategične klešče stiskajo vedno bolj. Armadi generalov Sclioltza in Gallwitza ste na fronti ob Nareuu razširili predor in prekoračili reko tudi med Ostrolenko in Lomžo. Nemške sile, ki so udrle južno O-strolenjce, prodirajo proti Bugu nad izlivom Narewa. Trdnjavi Lomži je usojeno sedaj Ie še zelo omeun IieHa] sovražnih jarkov. Na obstreljevanje Thiaucourta, smo Gd-govorili zopet z obstreljevanjem Pont-a-Moussona. V Vogezih je zasedel sovražnik včeraj zvečer naše najsprednejše jarke na Lin 5c-ko^u )severno Miinstra). Pri Roncqu (severozapadno Tourcoin-ga), je bilo eno francosko, pri Paronne pa eno angleško letalo prisiljeno, da je pristalo. Potniki so bili ujeti. Vrhovno armadno vodstvo. Torpedirani parniki. LONDON, 26. (Kor.) Angleški parnik »Gravgevvood«, ki je bil na poti iz Ar-hangelska v Havre, je bil 24. julija v Severnem morju potopljen od nemškega podmorskega čolna. Posadka je bila rešena. ABERDEEN, 27. (Kor.) Angleški ribiški parnik »Gadinell« je bil v Severnem morju potopljen. Posadka je bila rešena. Angleške izgube. LONDON, 26. (Kor.) Zadnji seznam o izgubah izkazuje 55 oficirjev in 2.000 mož. S j vi 1 • • v v turskih bojisc. CARIGRAD, 26. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Dne 26, julija dopoldne smo potopili v morski ožini francoski podmorski čoln »Mariotte«. 31 mož posadke je bilo ujetih. Pri Ari Burnu smo dne 24, julija metali bombe in povzročili požar v sovražnih strelskih jarkih. Dne 25. julija je naša artiljerija razrušila del sovražnih strelskih jarkov in žičnih ovir nasproti našemu levemu krilu, bombardirala postojanke sovražnika in njegova izkrcevališča in mu prizadejala znatne izgube. Pri Seddil Bahru infanterijski ogenj in topovski dvoboj v presledkih. Sovražnik se poslužuje neprestano zadušljivih bomb. Dne 25. julija je majhen turški poizvedovalni oddelek levega krila pri Seddil Bahru, zavzel z naskokom dele sovražnih strelskih jarkov, uničil branilce in uplenil 400 pušk, municije in bomb. Naše obrežne baterije so z uspehom bombardirale postojanke in taborišče sovražnika na obrežju Seddil Bahra. Sovražni letalci so metali bombe na lazaret Halil paša in to kljub temu, da so bila znamenja Rdečega polumesca vidna. Usmrtitev atentatorjev v sofijskem mestnem kazinu. SOFIJA. 26. (Kor.) Oba povzročitelja atentata v mestnem kazinu sta bila danes usmrčena. _ Odpotovanje čnogorskega ministrskega predsednika. RIM, 26. (Kor.) Agenzia Štefani poroča s Cetinja: Ministrski predsednik Vukotič je odstopil portfelj vojnega ministra generalu Bojoviću in za nedoločen čas odpotoval s Cetinja. Tekom njegove odsotnosti ga bo v ministrskem predsedstvu zastopal finančni minister Popovič. Nemški državni zbor. BERLIN, 27. (Kor.) Prihodnja plenarna seja nemškega državnega zbora sc bo vršila dne 19. avgusta t. 1. Novi predsednik republike Cile. PARIZ, 26. (Kor.) Agence Havas poroča iz Santiaga de Cliile: Juan Louis San-fluentes je bil izvoljen za predsednika. — Torej nočete počakati onega drugega gospoda? — Ne, in ko gospod Karel de Saint An-dre pride domov, mu povejte, prosim, da je bila Mignonne tukaj in da je ne bo videl nikdar več. Ce mu to ne bo razumljivo dovolj, mu lahko njegov prijatelj pojasni stvar____naj ga Je vpraša. Mali vratar si je popravil očala na nosu in se ie ves začuden popraskal po čelu. — Kakšno ime ste imenovala ravnokar, gospodična.? — je vprašal končno. — Rekla sem gospod Karel de Saint Ati^ dre, — je odgovorila Mignonne. — Pa se pač motite, draga moja. — Kako to? — V naši hiši ne stanuje gospod, ki bi se imenoval tako. — Kako? Gospod de Saint Andrč nQ stanuje tukaj? — je vzkliknila Mignonne silno začudena. —Bog obvaruj! — Toda kdo pa je vendar oni Karel, k| sem ga čakala zgoraj? Stran 11. »EDINOST* 3 te v. 207. V Trstu, dne 28. julija 1915 na Reki so se končale z zmago; malodane vsak prispeva) za staro perilo, i uničujejo sovražni streli ribe v jezeru, Mste. Rebka representanca bo jcja se priprav ijo nožne krpe, da jih lahko | strašijo srne in divje koze po koroških večkrat obnove. Dotične krpe tudi dobro; hribiii, da uboga žival ne po dnevi ne po- Avstrijski ministrski svet. DUNAJ, 21. (Kor.) Danes popoldne se ie vršila večerna seja ministrskega sveta, ki so se je udeležili vsi ministri kabineta. Občinske molitve na Reki. BUDIMPEŠTA, it). (Kor.) Občinske volitve uradne štela sedaj 12 ogrskih občinskih svetovalcev, slučaj, ki se po desetletja vladajoči italijansko-hrvatski smeri, še ni dogodi!. Italijani imajo 44 mandatov. Kazniivost podraženja živil. DUNAJ, 26. (Kor.) V zadnjih časih se je kmetskemu prebivalstvu v časopisju in izven časopisja često priporočalo, da pri prodaji svojih izdelkov, da;-se zasledovan i u radi navijanja cen, sploh ne zahtevajo nobene cene, temveč kupoval-ca vprašajo, koliko bi hotel plačati za blago, in da potem ne sklenejo kupčije, ako ponuđena cena ne odgovarja pričakovanjem. Tudi tako postopanje prodajalca, ki blaga ne proda prej, dokler se mu ne ponudi očividno pretirana cena, ki jo ima pred očmi, utemeljuje dcj&n&ki stan prestopka navijanja cen. In bilo je tudi že mnogo ljudi, ki so se pri prodaji tako o-bnašali, občutno kaznovanih ne samo. z denarnimi globami, temveč tudi z zaporom. Toda tudi oni, ki na opisani način nagovarjajo k navijanju cen. se izpostavljajo nevarnosti, da jih zasleduje kazensko sodišče ter jih zlasti tedai strogo kaznuje, ako razširjajo svoje nauke v širših krogih potoni tiskovin, okrožnic ali potom govorov na zborovanjih. Zato se more vsakomur samo nujno odsvetovati, da daje nasvete take vrste, oziroma da se ravna po njih. Eksplozija v mornariškem arzeualu v Sirakuzah. MILAN. 26. (Kor.) »Secolo« poroča iz Sirakuz. da je kasemata mornariškega arzenala vsled neke eksplozije zletela v zrak. pri čemur je bilo ubitih dvajset ar-zenalskih delavcev'. dneh iz doline. Kisla voda, pomešana z nekoliko vina je pravo zdravilo tam na onih vrhovih. Zato, kdor more, naj prispeva vino ali kako mineralno vodo. Vsled silne vročine trpi vojaštvo veliko na nogah, ker ni vode, da bi si lahko okopali in ohladili. Kar dobivajo vode. je le za pitno rabo in kuho. Prosi se zato (s tem lahko italijanski — blagoslov. Skoro doiarčas nam je, kad^r ponehujejo s streljanjem, želimo namreč, da bi čimprej porabili svojo municijo s tako malim vspehom kakor doslej. V dveh mesecih, odkar nas sovražnik neprestano obstreljuje in izstreljuje tisoče in tisoče strelov, smo izgubili le par mož in imeli par ranjencev. Pač pa služijo v slučaju kakšne rane. da si ranjenec lahko za silo obveže rano dotlej, da noči nima miru. Vsi verujemo v srečen izid vojne, ki zagotovi našemu narodu ro- pride v zdravniško oskrbo. In to je v mar-j dno grudo za vedno. Pošiljamo Vam pri- c;l/o4aram cluAaiii \1 \o>m■ cLaltu n/tiTiPiiA ^rrnp nn7Hrn\'P t tftrHilfnm* nn ^fPniO sikaterem slučaju življenjskega pomena. Marsikateri naših junakov na drugih bojiščih bi si bil lahko rešil življenje, ali kak ud (nogo ali roko), ako bi bil imel pri sebi mc-r-in kako ob vero ter si obvezal rano, vsaj za izogne prv6 sUo da ni izkrvavel. Stare rjuhe, stare spodnjice, stare blazine, prti, spodnje hlače, brisalke — vse Je dobrodošlo. Iz vsakega takega starega perila se dobi dober, uporabljiv kos. 2 njim bo ustreženo našim dragim, a v prvi vrsti ustreže-mo sebi, ako nas oni obvarujejo sovražnika. — Darovi naj se pošiljajo kakor doslej, v »Narodni dom«, gospe Biček-Raz-bornikovi, ali pa, komur je bolj priročno, podpisani v »Kolonjo, nova openska cesta štev. 126«. — Rojaki, bratje, lajšajmo vsi, kolikor je v naši moči, trpljenje naših bojevnikov. V nadi, da ne bo to glas vpijočega v puščavi, se iskreno zahvaljuje Antonija Slavikova. Za na& Hrabre branitelje! II. izkaz darov za naše hrabre branitelje se je zaključil 21. t. m. Dne 22. julija se je odposlalo darove na južno bojišče. Po izkazu »Edinosti« se je darovalo od naše strani 5080 cigaret, 100 smotek, 20 zavitkov tobaka 2 zavitka (velika) tobaka Donote uesti. Smrtna kosa. Preminula je včeraj Merica Visnjan. soproga c. kr. poštnega kontrolora v Trstu, vneta, požrtvovalna in delavna „Kolašica" od prvega začetka društva, zani-majoča se za vsak uspeh in napredek tržaških Slovencev. Bila je zvesta sodelovalka „Delavskega obrambnega društva" za pro-bujo in obrambo na zemlji tržaJki, verna hči svojega očeta, vztrajnega delavca na narodnem polju in zvesta soproga zavednega in vnetega rodoljuba, ki si Je izbral zvesto družico v zavedni narodni družini na obalih sinje Adrije, ki je prišel Iz bele Ljubljane pospeševat narodno zavest in okrepitev Slovenije ob Adriji. — Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje. Izkaznice za živila. Razdelitev izkaznic za živila se je že pričela. Dejstvo, da število, označeno na izkaznicah, ne odgovarja številu članov dotične družine je povzročilo kak dvom. Aprovizacijska komi- srčne pozdrave z vzklikom: na srečno svidenje! Šola družbe sv. Cirila in Metoda na Mora vskem. VsIeI.« ^nnnilra 111 ri 7 7 P ^ Koliko se je kratkem (okoli 7. avgusta) tudi svoje pri- po prihodu župnika Jurfzze? . , , , X £ tem govorilo, in koliko se je o tem že • • in kako so se vsi V s i priz so spevne, bodo darov deležni tudi drugi. — j ze (iledalo se bo, da pridejo kolikor mogoče pisalo, koliko protestiralo, na vrst > — eni prej. drugi pozneje, naši nasprotniki veselih temu in kako Jim je vredni in zaslužijo v polni meri oilo dobro pri srcu, ko so videli, ja za hrabrost in požrtvovalnost, v čisto slovenski cerkvi prikazale Iz Trsta se odpošlje tretja pošiljatev v drugi polovici avgusta in se v to svrho vrši dalje nabiranje. Ni treba poudarjati, _ koliko trpe v teh ljutih, naporniii. skoro; ampak vsemu, kar je nepretrganih bojih naše hrabre čete — vsakdo pač ve. da tvegajo živjenje vsako minuto, vsaka sekunda jim utegne odpreti prerani grob, daleč od ljubljenih svojcev. Zato se odzovemo le v p i č 1 i m e r i čutu hvaležnosti, ako jim to izkažemo po svoji da so se in za mrgolele peterožarne zvezde. Kaj pa župtjani ? Obrnili so po večini hrbet cerkvi. Bilo bi ▼ čast ne samo cerkvi In rojanskim župljanom, našega In poštenega ljudstva, da bi moč" pravice odstranila o~o, kar je nasprotno naši državi, na stroške onega, ki je dal stvar napraviti, in to so one peterožarne zvezde nad oltarji rojanske cerkve 1 Z južno - zapadne fronte. Že večkrat m s kakšnim darom. Kar oni store, kar sem vam hotel pisati, ali nisem prišel do oni trpe. je vse za n a s. da zabranijo, da tega ker sem bil neprestano v boju. De- nas ne doleti usoda naših nesrečnih rojakov iz Soških dolin in planin ter iz zelenih rodovitnih Brd in naših sodeželanov iz Purlanije. da ne bomo morali i tni zapustiti ljubih domov, varnih svojih zavetij ter begati kakor čeda ovac iz kraja v kraj, daleč v tuji svet, po naših domovih pa bi gospodoval in ropal naš stari sovražnik. Večna hvaležnost onim. in n a j bodo kate re koli narodnosti, ki nas set mesecev sem že pri tukajšnjem bataljonu. Doživeli smo tudi kaj prijetnega, ali še mnogo več hudega, posebno mraza. Bili smo večinoma med gorovjem v snegu, tako, da se mi zdi, da me še sedaj noge zebejo. Pa tudi sedaj gledam lep t>el sneg v zakotju med skalovjem. Tudi solnce ga ne odpravi popolnoma. Sicer se nam godi v postojankah razmerno dobro: imamo dovolj jela, tobaka in cigaret. Pri bataljonu je 20 odstotkov Slovencev, dru- varujejo te nesreče. Zato jim dokažiino tJHKB po s\ < ii moči svojo hvaležnost, dokažiino so Nemci, a izhajamo dobro žnjimi. Slo- jim, da so naša srca, naše misli pri niih. venci kar s slastjo čitamo slovenske ča- \ duhu jih spremljajmo po vseh težavnih s Jako sem se razveselil, ko sem tu i i i!:.-zato upamo, trepečemo zanje. Vsak, spoznal g. dr.a Rybara. Sovražnik gotovo ki t.i p^ebno ubog. lahko žrtvuje par kro- misli, da nas jc ze vse pobil, ali vsaj po- li w n i n-esec, da poplača našim hrabrim lovico. Moti se. Dobro smo zakopani, braniteljem veliki dolg. — Časi so res sil- zdravi in dobro razpoloženi. Vabimo ve- no užavni, vsak je več ali manj prizadet in tri i. ali če primerjamo naše res težavno stališče s stališčem onih mučenikov, ki so noč in dan izpostavljeni sovražnemu ognju, hesnostim neurja in vsem groznim naporom, moramo pač priznati, da imamo v primeri žnjimi pravi paradiž. Zato ni vreden imena človek, kdor se skuša izogniti s praznim banalnim izgovorom majhnemu davku hvaležnosti v prid našim mučenikom. Z iskreno hvaležnostjo se sprejem: jo darovi bodisi v cigaretah, smot-kah, tobaku, denarju ali eventualno kaki pijači — Na suhih kraških planotah in na težavno pristopnem Krnskem pogorju silno trpe vsled žeje. Piti morajo le gorko | vodo katero pripeljejo po bogve koliko dno sovražnika, da bi nam prišel pod cev. Ali noče, ker menda ve, kaj ga čaka. Tudi granat in šrapnelov se ne strašimo, kajti po vsakem strelu vidimo, kam pada tisti I širjeno V Moravski, okolo Svi-taV£, T*> ^flfceh v okolici je nameščenih nekoliko stotin naših ljudi s Puljščine. Nabralo se je tu kakih petdeset naših otrok, ki so še pred nekoliko meseci obiskovali družbine šole okolo Pule. 2 njimi je tudi učitelj, dosedanji voditelj družbine šole v Svet Vičenti. Po prizadevanju tega učitelja in družbinega vodstva, in s pomočjo in izredno naklonjenostjo cerkvenih in mestnih oblasti v Svitavy se nam je posrečilo odpreti v tem nemškem mestu začasno družbino šolo. Otroci so nameščeni v velikem in naravnost sijajnem poslopju deške šole (Knaben - Biirgerschule). A nam se steza srce od čustva hvaležnosti do vseli onih, ki so nam omogočili otvoritev te naše šole v daljnji Jujini — posebno pa tudi do našega naroda, ki tudi v teh težkih trenotkih nI pozabil in ni zapustil svoje stare Isirske družbe. Hvala vsem! Petdesetletnica Jelačičevega spomenika v Zagrebu. Koncem tega meseca bo petdeset let, ko so začeli na Jelačičevem trgu v Zagrebu s postavljanjem temelja za podnožje spomenika velikemu hrvatskemu banu Josipu baronu Jelačiću! Z ozirom na dogodke, v katerih je ban Jelačić igral toli znamenito vlogo za zgodovino naše monarhije, je ta obletnica letos še posebno pomembna. Potemkinove vasi v avstrijskem Primorju. Praška »Union« priobčuje: Potem-kin. ta prosluli miljenec ruske carice Katarine II., je, kakor znano, ob črti, ki si jo je hotela carica ogledati, primamil umetno napravljene rvasi, da bi carica mislila, da ie to cvetoča dežela. S takimi Potemki-novimi italijanskimi vasmi so Italijani od benečanske dobe umetno, s pačenjem prvotnih krajevnih imen, ali pa z izmišljanjem italijanskih krajevnih imen, opremili vso vshodno obal Adrije do tja doli v Jonsko in Egejsko morje, in so jih prenašali celo v Azijo in Afriko. S tem so v zadnji vojni proti Turčiji in med balkansko vojno stavili ali celo uveljavili zahteve, s katerimi nima narodnost, — ki jo je Ca-vour pritegnil v opravičevanje svojih, ne vsikdar čednih odredb — absolutno nič o-praviti. Tudi nasledniki Cavourja so, kakor znano; načelo, da namen posvečuje sredstvo, izrabili do ekscesa in od izbruha vojne sem varajo italijansko ljudstvo s potenkimskimi krajevnimi imeni ter pretvarjajo vspehe italijanske »osvobo-jevalne« armade v — zmage. Tudi časopisje izvršuje tu — nainemožneje stvari. Posebno rimska »Gazetta del Po^olo« skuša svojemu popolu resnične razmere pretvarjati v smeri, kakor da prebivalstvo kar nestrpno čaka na osvoboditev po »de-želi-materi«. Gorica in Trst da sta povsem italijanska in Italijani da bodo sprejeti tam z navdušenjem. Tudi Istra da je — razun par slovanskih osredkov — popolnoma italijanska. To da velja tudi za Pulo, izvzemši priseljene Nemce. Na Reko da se je še le v zadnji čas priselilo nekaj Hrvatov. Glasom ljudskega Štetja 1910 pa tvorite obe slovanski plemeni — Hrvatje in Slovenci — v Primorju večino. Nasproti trditvi »Gazette« — da je namreč v Primorju in izlasti v Trstu italijanska narodnost zatirana, stoji znano dejstvo. da za italijansko manjšino obstoji osem srednjih šol, za slovansko večina pa le tri! Dočim se na drugih, gori opisanih ozemljih z italijansko potemkinado pokrivajo k večjemu maloštevilne kolonije, so tu skozi stoletja primamljali pravcato Italijo ----Nadaljnjih izvajanj — to, kar bi nas še posebno zanimalo — cenzura ni dopustila. Tako si mora čitatelj že sam pomagati, s svojo domišljijo. Saj je pa ni treba ravno dosti onemu, ki pozna razmere, minolost teh dežel in pa Ijudij, ki so v teh pokrajinah svobodno in neovirano delali lepo in grdo vreme. Saj poznamo činitelje in ozire, po katerih se je uravnavalo iuvno življenje na naši obali Adrije! V tej* smeri co se gotovo gibala izvajanja v Unionki Pozor! Ker se čuje, da je po okolici raz-— mnenje, da r Tr»tu ni več dobiti sarniški oddelek) vojna pošta št. 81. Zidarič Josip, Sv. lvan-Vrdela; Martelanc Angel, Sv. Ivan-Vrdela ; Zgubin Ivan, Barkovlje; Marintchek Franc, Trst; Zupane Martin, Trst; Vouk Valentin, Trst; Sepič Ivo, učitelj, Volosko; Baša Er-j nest, obč. uradnik, Volosko; Flego Anton, J pravnik, Buzet; Šušmelj Josip, učitelj, Ravnica ; Mozetič Martin, Renče; Levpušček Josip, bančni uradnik. Gorica; Vončina Ferdo, agronom, Idrija; Briščik Ivo, Prošek. Pošiljamo vsem znancem in prijateljem srčne pozdrave. * Velik požar v Ribnici. V petek je nastal v Ribnici velik požar. Zgorelo Je do ta! 52 j šef pisarne K 5, L. Tomicich blagajnik K 5, večjih objektov in sicer 23 hiš, 11 hlevov, C. Miiller uradnik K 3, E. von Paska od-12 skednjev, velika grajska pristava, 4 obrtne, delni predstojnik K 5, O. Bachrach K 10, delavnice. Poleg tega še mnogo manjših go- V. Colledani K 10. Skupaj K 1288. Dosedaj spodarskih poslopij, drvarnic, svinjakov itd. izkazanih K 5440. Skupno^ K 6728. gospa K 50, dr. Auspitzer, namestnik generalnega ravnatelja Lloyda K 25, I. Tomicich. ravnatelj Lloyda K 20, R. Kathrein, glavni tajnik K 10, "C. Mosettig, oddelni predstojnik K 10, D. Perucic, oddelni predstojnik K 10, H. Gartner, oddelni predstojnik K 10, V. Sillich, oddelni predstojnik K 10, E. Pollitzer oddelni predstojnik K 10, E. Fuchs, oddelni predstojnik K 10, C. Ritter Scarpa, nadzornik K 5, O. Radoslovich, pisarniški ravnatelj K 5, I. Mossauer, pisarniški ravnatelj K 5, E. Leitner oddelni predstojnik K 5, Dr. Boja no vich tajnik K 5, R. Lehner tajnik K 5, A. Benedetti šef pisarne K 5, O. Altschul Hud udarec za trg je tudi, da je pogorela moderna elektrarna Jakoba Oražma in je Ribnica sedaj navezana na petrolejke. Trideset družin je brez strehe. Najhujše pa je to, da so zgoreli skoro vsi letošnji pridelki. Sama grajščina je imela v svoji pristavi 110 voz sena, vse žito še v klasju. Posebna žalostna usoda je zadela nekaj goriških beguncev. Pred malo tedni so morali zapustiti svoja domovja pred sovražnikom, sedaj pa jih je pregnal požar iz mirnega zavetišča. Begunci so bili večinoma kmetje iz Volč pri Tolminu. Beda je velika. Ubogi ljudje ! Kakor da ni dovolj bremen, ki jih nalaga vojna, je prešla nanje še ta nesreča. Konj, ki bi rad bil pes. Videč, da ni noben pes včeraj še nikogar ugriznil* je popoldne ob polipetih nek konj ugriznil v me- Okrepčevališče Kobdil Štanjel je prejelo direktno od barona Rallija K 100 in od ge Aglaie Manussi K 100. Cene raznih žiui! u Trstu. (Dne 27. ju'.ija 1915.) r/.eno) . Moka ij^euična. mešana z Moka (za kuhinjsko rabo) Sladkor......... . Meso (gorejei spredoji deli . , zaduji „ K Meso telečje....... Meso koštrunovo . . • . . Slanina (voljena) .... Grzijat, kuhana . . K 2 ~ k* . . . . K — 90 kg . . . . K 1-— kt* . . K .168. 4 OS kg . . . 4 32, 4 72 k-... K 8 k-K 2 40 do 2-fifi kg . . 4 40 do 5.40 . K 12 — k- Maslo sirovo............K kg Kokoši .......... K 7 — do 8*50 ena K o*— do 4'— eden ... K 2-20, 2 40 kg ..... 1-28 kK K 1 '44 1-50, 1 UH Kokoši Piščanci ...... Polenovku suha . . , „ namočena F.žol , ■ . r ,T .^ V:.°v ; . t zoi............k r-n i*• 'J, i . zinec desne roke 27 letnega kocijaza Mullerja, Bob.................K u>u Uc stanujočega v Rocolu štev. 1573. Miiller je moral na zdravniško postajo, da mu je tam službujoči zdravnik izžgai rano in obvezal prst. Ponesrečil je v službi 41 letni finančni siražnik Ivan Žerjal, ki stanuje na Vrdeli št. 1823. Padel je namreč in se hude opraskal po desnem nosu, vsled česar je moral na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik nos izlečil Tiuče in povil. Pesa ____ _________ ; Malancane Kumare Koleraba Mleko Olja (najceneje) Ječmen Fižol (stročji; vinarjev Grah „ Krcmp'r „ Paradižniki „ Radii Salata ("esen „ Čebula „ Jajca. Kdo ve ksj? „Poizvedovalni urad za begunce" v Trstu, ulica Boscbetto 32, vrata 23, daje med uradnimi urami od 8 do 11 dop. in 4 do 5 pop. naslove sledečih .....26 ki; .... f>4, 72 *kj£ 20, 24, 32 40 kg . . . 2G do 40 k-. 4 do G merica . . . >*, 10 plavit . . . 8, 12 ^l.ivLk . K 112, 1.20 kg 18 do 20 komad. . . T>, 8 k« iaad . 4 do 0 komad Ž . . S, 10 komad 6 do 12 komad . 4 do o komad . . . 5G, GO liter . . . K 2 56 liter OkrogliS Ana 34 let, s sinom Josi beguncav: Iz Rojana pom. T Iz Tolmina: &turm Tomaž 74 let, Sturm Jožefa + 39 let, fcHurru Ivan 3 leta. ♦ Iz Brestovice: Cernić Josip »>1 let, Cernič Lu-I i cija 57 let, CerniiS Alojzija 17 let. ' + Iz Ocrtce: Figel Marija 47 let, Figel Aloižija O 19 let. Kobal Amalija 39 let Kobal Andrej 9'let. J Iz Šelorenoa: Farmazarič Franc 40 let. + Iz Doba: Lavrenčič Jo«ip 69 let, La\renoič ♦ Katarina 75 ]et, Lavrenčič Marija 18 let Lavrenčič , ^ Evgenija 13 let, Lavrenčič Josip 12 let Lavrenčić Euail 9 let, Lavrenčić M.irija 7 let, Lavrenčič Josip /3 let, Lavrenčič Rozalga 33 let. Lavrenčič Marija 12 let, Lavrenčič Josip S let, LsvrenČiČ Evgenija 5 let, Lavrenčič Ema 2 let, le Deskle : Konjedic Ivan 70 let, Konjeuic Terezija 58 let, Koniedic Marija 25 let. Konjt.lir Alojzij 16 let, Konjedic Josip 6 let, .onjedic Ci- a Umetni zobje z in firazttliSiil, zlufe Krona in obroiikl VILJEM TUSCHER konces. zobotehnik TRST, ul. caserma št 13, H. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. ril j let, Konjedic Kozina 4 let, Konjedic Mamj 3 let, Konjedic Feliko 1 let, Konjedic Uršula (k let, Križnič Katarina 39 let, Križuič Josip 13 let, Križnič Izidor 9 let. Križnih Favlina 7 let. Gašpa-rini Eliva 39 let, Gasparin Marija 3 let, Gaaparin Rudolf 6 mesece, Valeačič Occil'ja ."»4 let, Valen-čič Tereza 23 let, Valenčič Jožefa 18 let, Valenčič Marija 12 let, Konjedic Rozala 22 let, Konjedic Joti p 3 let, lludorovič (8 oseb). Darovi. Ces. komisar je sprejel naslednje darove: Vit. Mihael pl. Galatt in g.a Julija pl. Oalatti v počastitev spomina grofice Onorine Saitsa, sira e© nizkš ee^i v ul. Scorcola 492 - nasproti MM HOS mimi vsem pre- BJB Podpisane rodbine naznanjajo globoko užaloščene nenadomestljivo izgubo sorodnikom, prijateljem in znancem, da ja po dolgi in ron^ni bole/ni v Gospo 1 minul« njih ljubljena mati, taiča, oziroma stara mati gospa Marija vdova Suban Pogreb blage pokojnice hc bo vršil danes v sredo 28. t. m. ob 5 uri popoldne iz hiše žmloBti fttev. 493 Sv. Ivan Spodnji (Vrdela) (dvorišče Fedrigovec). TRST, dne 23. julija 1915. Rodbine: Suban, Karis, Skerl, Klun, Sirca, Tomažič, Šuc. Novo Pogrebno podjetje, Trst-Corso 47. gsoseJSInica in hranilnica HRANILNE VLOGE ii iti— i od Takaca, te tndi ni ud in jih obrestuje po • 4 VI. rniat ¥logf In vloge na tek. račun po dogovoru. r«ki ft*« »mrt* mtw mam. - VI«« m tehfc« »o mm kr^no. - ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE fMKANILNc PliSlCb). reglsfruvana zadrug* * om«fen!ra poroštvom TRST - Piaz?a c"e!?a Caseriaa šiv. 2, I. nac- TRSI (v lastni palatt) vhod po slavnih stopnjifah. Foštno hranilnicni račun lfi.004. TKGFFON H 95:* Ima varnostno calico (taie deposit*) /.a shramba vre lno=t-nih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, p9peI«ton:<3 varno proti ulomu in požara, urejeno po nuiuovejsein načinu ter jo oddaja strankam v najem po naj»12Jih cenah. STANJE VLOO NAD SO NIUI^NOV KRON. fttfa trt: rd 5 i312 fc^H mrt 3 te 5 pejt'l!zplxt2 ss te!aviik si anM nb