ml du >»»•■ wK M¡J* t, praaaikaf. ^ J fellj «irepl gudaj« aed HolWUy» M» Jmiui 1«. IBM, M U« >m iftW «h* 4«i «f Cimw «r mamIi ». un. PROSVETA fL4SILO SLOVENSKE NARQQNE PODPORNE JEDN01E Uradnièkl In upravaiâki proaterti MtT »Mih Lawndala àt%. Offlca pf Publleatloe; MIT S. Uwndtli At*. TilipteM, EoekwtU 4004 CHICAGO, ILU, TOREK, 8. JUNIJA (JUNK 8), 1937. BabMrtyttM 16.00 Yearly ÖTEV.—NUMBER 111 Ace« piane« for mailing at special rata of posta ga pro rid «d for ta «action HOI, Aet of Oct. t, 1917, authorised an Juno 14, lilt. Ta izključila Lewisove unije fjs je del splošne ofenzive, katero je odredil Etekutivni svet Ameriške delavske federacije od CIO na svoji se ji v Cincinnati ju. Evakua-s itavkokazov v jeklarni Republic Steel xp. Avtni stavkar ji v Californiji se vrnili na Jo, ko je uprava Fordove tovarne priznala ijo igo, 7. jun. — Cikaška de-federaeija je včeraj iz-i 27 upornih unij, ki so v Odboru za indus-organizscijo. Te unije 20,000 članov. Med temi unij Amalgamated Cloth-orkers, 11 International Garment Workers ter kaviuksrskih, krznarskih irskih delavcev. ija je . bila v pod vzeta v Sovjetska kolonija na severnem tečaju Štirje možje ostali na ledni ploaci Domače vesti sta Moskva, 7. jun. — Štirje možje in pes so ostali «ami na ledni ,rl. . . ..__,, Plošči v bližini seyernega teč*- ttldjučka eksekutivnejra ja. Tu bodo bivali eno leto in Ameriške delavske federa- zbirali znanstvene podatke ki iterega je osvojil na svo- bodo povečali sovjetsko znanje v Cincinnatiju in je del '0 "vrhu sveta", kampanje čiščenja v ' William Green, predsed- Sîiri ««vjstska letala, ki so „riike delavske federaci- pred nek*j tedni dospela na se-nitruiral voditelje delav-verni ^ * *ruP° raziskoval-Bderacij v Chicsgu in New ,cev arktičnega ozemlja, so se naj izključijo unije CIO lvČ€rAJ vrnila na Rud<>lfov otok, D.t . . , , ki je oddaljen od tečaja okrog Fi zpatnek, predsednik 5*0 milj. Skupino, ki je ostala delavske federacije, je „a ledni plošči, tvorijo Ivan Pa-da je eksekutiva Ameri- pinin, izkušen raziskovalec ark-avske federacije uradno tičnega ozemlja, Ernest Krenkel, h unije CIO pred nekaj radiooperator, ki je spremljal toda te unije so vseeno ameriškega admirala R. E. Byr-v Ciksški delavski fede- da na poti na južni tečaj 1. 1929, Ualje je rekel, da so bili Peter Sirsov, hidrobiolog in Eu-. med temi unijami in gene Federov, magnetolog. Ti dolga leta prijateljski hs^o prebivali v poaebni is ko« 5? 1)0 loči' narejeni koči. Ledena plošča, ki traJn08ti- j je bila oddaljena le 18 milj od ko 400 delegatov, ki so se, severnega tečaja, ko so sovjet-ii'»eje Cikaške delavske |8,ti letalci pristali na nji, se serije, »e je izreklo za iz-inai nahaja okrog 75 milj od te-ev Lewisovih unij in to,čaJ'a-protestom reprezentantov »j. ki so zasedli galerijo v kjer se je vršila seja. a*o, 7. jun. — Župan Kel-«•dnjo soboto odredil, da njo «tavkokazi umakniti lrne Republic Steel Corp., fri delajo in prenočujejo. JMba «topi danes v veljaki ni gotovo, če «e bo ^'Ja pokorila. Nekateri ne bo korporacija 1 k Rodilu, da prepreči Waahlngton. D. C., 7. jun. — »J«* odredbe. Kelly je iz- Predsednik Roosevelt je ob kon-odredbo v smislu pri po- cu zadnjega tedna povabil k se-r" n'kov mestnega zdrav- bi newdealske voditelje? obeh depaTtmenta. Ti so kongresnih zbornic in jim nato korporacija krši štel sedem ¿akonodajnih točk, vene regulacije, ker drži ki morajo biti sprejete v tem v tovarni noč in dan. ! lasedanju. Cim prej kongres ••«nje, sli Ih> čikaška sprejme ta program, tem prej pojde na počitnice. Sedmere točke, ki morajo biti sprejete, so: Rooseveltov uiti-matum kongresu Sedem zakonodajnih točk mora biti aprejetih 4 Protektirala stavkoka-nf»n odgovoril, da bo r11 red in rnir v zvezi s ■ Jeklarskih delavcev. '^Jeklarskih stavkar-!Jf rt^M» masnega sho-u* je včeraj vršil v In-nar^,rju I)rugi magn| «•vkarjev je bil sklican v 2 <>> kjer ima Republic «vojt tovarne. Glav-na tem shodu je bil direktor organl-™ kampanje CIO med delavci v pitUbur-•ktriktu. Murray je de-^ ¡?vi1 ohijskega go- ^ P^ti Tomu Gird-1 wlaedniku te jeklarske w»*h»ngton, I). C., 7. jun. — ker kopiči orožje I)r- F ^^icky iz Californijske-■*ijo v jeklarnah. ** tehnoiošketra inatituU poro- ka,^ . I ¿a Ameriški akademiji znano- ¿ZT:' 7. jun. 1) Sodnijska reforma brez kompromisa; 2) reorganiziranjc departmentov federalne vlade; 8) preiskava davčnih goljufij; 4) načrt federalne kontrole glede hidroelektričnih Sil; 5) program v interesu farmskih najemnikov; 6) zakon minimalne mezde in maksimalnega delov-nika; 7) program gradnje cenenih stanovanjskih hiš. Californijški učenjak odkril nov všemir Pokopana ely&ka rudarja mrtva Ely, Minn. — John Kovač in Tone Kramar, ki sta bila zasuta v rudniku Pioneer A zadnji petek zvečer, sta bila v soboto zjutraj najdena mrtvs» ko so ju odkopali. MllwauAke vesti Milwaukee. — $)eanor Kopu? šar je bila pred nekaj dnevi operirana na ledvicah. — Poročila sta se Arthur Czerwinski in Slovenka Mildred Puhek. koroški rojak Edvard Goričnik ima še zmirom opravek pred sodiščem zaradi svoje razporoke, katero išče od "žene", ki je na Koroškem in s katero se je poročil, ko je bil v Ameriki, po zastopniku. Milwauško sodišče še zdaj ni razčistilo čudnih okolnosti te "poroke" In če sploh more ločiti zakon, ki ni bil sklenjen na ameriških tleh. Is Clevelaada Cleveland. — V mestni bolnišnici je umrl Blaž Bartel, po domače Postnikov, star 46 let in dom« od St. Ruperta na Dolenjskem. V Ameriki je bival 25 let in tu sapušča ženo, ki je tudi v bolnišnici, dva sinova in brata. Bil je član društva 158 SNPJ. 'Streljajte!' je Mussolinijev ukaz ■ -} Avstrijski "ktanprinc" Oton na fašistični fronti Liga žigosa NeftäQb in Italijo London, 7. jun. Mussolini je informiral angleško vlado, da je dal poveljnikom svojih bojnih ladij v španskih vbdsh ukss, naj naj prvo streljajo, če nalete na kaj sumljivega in potem šele poizvedujejo. Poročilo se glasi, da so bili napori sngleške vlade, da privede Italijo in Nemčijo nasaj v nevmeševalni londonski odbor, deloma uspešni, toda Mussolini in Hitler sta v marsičem še reservirana. Madrid, 7. jun. — Vest it fašističnega tabora ae1 glasi, da je Oton Habsburg, avstrijski "kronprinc", dospel kot opaso-valec na fašistično fronto v Baski. Včeraj je opssoval s nekega hriba, kako so fašistični letalci metali bombe na predmestja Bilbaoa. Baskiškl brambovci so sestrelili na tla dve fašistični letali in eno teh je bilo italijansko s italijanskim pilotom. Fašistična vest, da je bilo uničenih pet a-meriških letal, ki so v službi ba-skiške provinčne vlade, je ii-mišljena. Fašistični protinapad pri La Granji, 30 milj severnozapadno od Madrida, je bil sdrobljen. Telegrafisti ae organizirali u tfiiji CIO New York. — Okrog 2600 u-službencev Postal Telegraph Co. je ustanovilo unijo, je te do-tilla čarter oír American Tele- graphists Assn., katera je včlanjena v Odboru sa industrijsko « . • 1 a I organizacijo.' Zdaj bo šla v boj, izvajanje nevtralnost-; da ¡ZVOjUjc zaprto delavnico, zvi- nega zakona proti Aanje mezde in skrajšanje delov-fašistom I nih ur. Nekaj dni prej se je dru- - . ga unija telegrafistov — Corn- New York. - (FP) - "Kako m*rci*1 Te!e8^ph*® A.-"'n' T dolgo bo ameriški državni de- ^P11* * Ameriške delavske partment igral vlogo ptiča nojs in tiščal glavo v pesku, ko ve, da italijanski in nemški vojaki pobijajo nebojevnike v Spsni-ji?" vprašuje Paul M. Reid, tajnik Ameriške lige proti vojni in federacije in pridružila k CIO. Električarji ee vrnili na delo JEKLARSKA KORPORACUA SE 0B0R0ŽUJE Tovarne nakopičene z orožjem in strelivom POBOJNIKI IZZIVA-JO STAVKARJE Witrren. O. — (FP) — To mesto, v katerem ima Republic Steel Corp, svoje tovsrne, je strategična točka v jeklsrski stavki v tem distriktu. Philip Murray, direktor CIO, je formalno obdolžil korporacijo kopičenja orožja in plinskih l>omb, katere bo rabila prej ali slej proti delavcem, če ne bo stavka kmalu poravnana. Tom Glrdler, predsednik te korporacijc, je znan kot človek, ki se ne straši prelivanja krvi. To je stara taktika arogantnih jeklarskih magnetov, katere so se posluževali pri zatiranju linijskega gibanja zadnja desetletja. Z vsako uro postaja situacija bolj napeta in preizkušnja lahko pride vsak čas. Korporacija je najela armado pobojnikov, ki izzivajo stavkar-je. Provocirali so že izgrede, v katerih je bilo več oseb ranjo-nih. To se je zgodilo v času, ko so uradniki jeklarske unije konferirall z mestnimi avtoritetami in okrajnim šerifom o o-hranitvi miru v stavki. Velika jeklarna Republic Steel Corp. v Warronu je moč- Poulična bitka med naciji in katoliki Policija aretirala deaet duhovnikov Berlin, 7, jun. — Napetost med nacijsko vlado In katoliško cerkvijo se* je povečala vsled spopada med naciji in katoliki v Munichu, kateremu je sledila aretacija desetih duhovnikov, Hitler je po tej bitki posvaril deželo, da ne bo toJerlral verske borbe, istočasno pa so voditelji katoliške cerkve odgovorili na nacijske obdolftitve glede nemo-ralnostl v samostanih in drugih katoliških ustanovah. 8popad je sledil prainovanju Dneva katoliške mladine. Duhovniki so vodili pohod katoliške mladine, a tem pa so issvall pro-tidemonstracije s strani Članov Hitlerjeve mladinske organisaci-je. Zadnjo soboto je nacijska policija aretirala jesuita Ruperta Mayerja, ker je v svoji pridigi žigosal nacijski režim, Hitler je v svojem govoru, v katerem je omenil spor med cerkvijo in državo, dejal, "da Bog ni povsročil razkola mod cerkvijo in državo, temveč IJu-t dje. Vsegamogočni je blagoslovil naše delo, sato ne more biti uničeno. Nobena sila v Nemčiji In sunaj Nemčije ne more ustaviti našega pohoda." Duhovniki so včeraj prečitali pred verniki isjavo svojih voditeljev, ki |H>bija obdolftitve na-cijskega ministra propagande glede nemoralnostl med menihi In duhovniki. Minister je isrekel te obdolžltve v svojem govoru 28. maja, ki je bil odgovor ns protinscljskl govor čikaškega kardinala Mundeleltia. sr no sastralena in je težko priti v bMžino. Po, izjavi John* Maza* , voditelja stavkarjev, Je v tej ™ini Hitlerjeve mladinske tovarni koncentrirana stavko-1 Kanizadje so delili letake med lomska in pobojniška sila. Ko- vernike pred katoliškimi cerkva-liko stavkolomcev Je v tovsrni, »ni, v katerih Je bilo rečeno, da se ne more ugotoviti. Unija | i« Ma katoliška cerkev v svoji pravi, da se samo 200 izmod zgodovini neštetokrat vzne-6000 delavcev nI pridružilo mlrjena zaradi škandalov. Celo stavkarjem, dočlm korporacija 'med Kristovimi učenci je bil Ju-trdi, da dela v tovarni 2000. V dež In apostol Psvel v svojem drugI tovsrni te korporaclje na Prvpm pletnu Korlnčanom ome-Brlcr Hillu, ki uposluje 2400 ¡¡Ja v "vwJI delavcev, se je 1U00 delavcev vpisalo v unijo. "Stavkajte ali stradajte!" je bojno geslo stavkarjev. TI so preprečili dovoz živil stavkoka-zom na tovornih avtih in po Philadelhpia, Pa. — Stavks fašizmu v telegramu, ki ga je | proti Philco Radio Corp., v kate- poslal državnemu tajniku. Ta ri Je bilo zavojevanlh 8500 , . . . . ... telegram je bil poslsn po obstre- lavcev, članov unije United Elec- železnici, ki toče mimo jcklarn. Ijevsnju Almerije, španskega trlcal A Radio Workers of Arne- Stavkovni odbor je a|M>liral tudi pristaniščnega mesta, z nacij- rica, je bila pravkar končana.! "a železničar Jo, naj jim nudijo skih bojnih ladij. Trajala je šest tednov. Kompa- podporo v- tem boju, V Wsrrt- Liga je naznanila, da bo pod- nljn je pristal, na vse zahteve mi In Nllesu dovažajo --«-t^iga je n*aii»«u»», u» , Priznala ie uniio zvi-1 stavkokszom letsls. pirsla resolucijo, katero je v , ™javcev.i nsnaia je unijo, syi troiMli na Ua nižji kongresni zbornici predlo »ala meide in skrajšala delovni sU dve trešč I na tla. žil kongrisnik Jerry O'Connell. teden ns 36 ur. Sedaj Je bil v Warrenu usU- Ta zahteva, da pedsednik Roo- --^ ^^¿^T sevelt razglasi Embargo proti ^ ^ ^a ipan- ^ Nemčiji in Italiji. Mandatorični1 ^ ^ embargo proti državam, ki so za-, , - . - v 1 m pletene v vojni, Aoločs nevtral ) Havana, Kuba, 7. jun. - Par.( ^ «fP^A1!? v svoji cerkvi. Grehi in Škandali so sporedno korskaii s katoliško cerkvijo skozi stoletjs", se glasi besedilo letskov. Najdaljši solnčni mrk v 1200 letih živila Nedavno Ameriiki znanstveniki bodo opazovali mrk z otoka v Pacifiku Wa»hlngton, I). 7, Jun, Mm otrokom na .«Aoii., « vr.,jo o. d..«, uk,. 11'u "v Kuba, 7. jun. — Par-, 'VT' " ah/ -J «n-dlnl Tihega morjs, s kstere "nostni zskon, ki J^ bil nedsvnol nik s 5000 Imskiškimi otroci Iz "je prevlado e, rta bo jkiCIIo aRo ^ opMovd, aaolts- sprejet v kongresu. 0'Connell je Bilbiw)a, ki je na |Hitu v Mehi- «*> korporacija skusaia povecsti ^ mfk y ^^ WH> |r"1'__ri|(| Ameriškega geograflčnegs trjeno, ds sta Nemčljs in Italija „ki lukl. toda mali liegunčkl se društvs in mornariški depart- zapletenl v ipanako vojno, zato „(„o Km,.|i izkrcati na auho. Ras- Letalo » Bedmerimt | mi,nt -ta prejela radloporočllo, naj Roosevelt razglasi embargo. ne kubanske organizacije so po- mrliči najdeno V Utahu ^|n| w>|r^ril mrk »k» Wasbington, D. C„ 7. jun.-- «u bili v njem, je pokopanih vjd<.n tl|d, y jh državah, ------- |^wif°i% Z? dvanajsti- odkril nov všemir, ki ae nahaja jalovi* kri tisi* delods f - v dN"h ,#dnih i. Ford w , v tukajšnji j v konatelaciji Hb in uključuje kf premeščajo svoje U>- h« ,h<, T' r°. ^ ns j najmanj 800 do 400 nebulr Od V(irne ig New Yorka, kjer je vlš- ^ "» »brili predlog naa je U novi vswnir oddaljen jj mesdni standard, v druge rMe končanjs 25 milijonov svetlobnih \et Vae delodajalce, ki bežijo rasgaJII. Dokument, da je La Mooney, alovlti delavski jetnik, ^IZ r ^ rmnk Slaby, svetloba, ki leti 1S6.000 milj v Guardia častni član unije, je po- je bil poalan v tukajšnjo okraj- Un,jt avt" *kundi.) Ta ogromna masa tupanu George L. Berry. no bolnišnico, kjer ae je mora i U* ' *ial. da je u- zvezd ima podolgovato obliko. preds*dnik mednarodne unije in podvreči operaciji na želodcu V a^. ' "r«*nala unijo ki meri po dolgem šUri milijone tvnni aenator it države Ten- bolnišnici bo moral ostati več VB"h klavcev «vetlobnih let. počes pe milijon „„aee B*rry je tudi načelnik dni tudi v «lučaju, če ne bo no panjih. svetlobnih kt, Dtla v akt neatrankarska lig«. vU» komplikacij. v akrajrwm (k*lu Jijg»uiaiani, Kaliforniji, Floridi in Arizoni. Amariški vojaški lataJflC A, W. HUvena ae je včeraj dvignil v višino 2A,<100 ekeekutivi ADF čevljev v (KMkuanem poletu. On «e nahaja v Peruju In Jutri se New York.-^Znamenja so I« |K,rM,Vno dvignil v to višino, tu. da ae bodo člani upirali odio M/»graflra aofnčnl mrk. ku eksekutlvnega sveta Ameri , limm ške drlavakm federacije gled<' v r;inelnnatiju, O. John L. gvišanja članarine za financira- f*w|a, načelnik CIO, je dajal, da nje vojne proti Odboru za indua jt rkaakutivnaga sveU trijsko organizacijo. Članarina obupe " V«idiUljl ADF se je Kila zvlAana vae m članom na r(Ui, maščevali nad organlta-rodnih in mednarodnih unij, ki cij0 CIO. katere vpliv stalno na-apaiiajo k ADF. Zadevni aklep pa sprejemajo re^duclje, ,)e bil aprejet na seji ekaekutiv« W „iroaj0 „o^,,, vt|jtve. BOJ PROTI VOJNIM NAČRTOM ADMINISTRACIJE Chicaške unije v akciji proti, Sheppard-Hil-lovem osnutku FASISTICNI NAČRT POSLADKAN Chlcscn. —■ Razvijanje dogodkov1 v Evropi, predvsem okrog nesrečne Španije, ki je sadnje dni postala tarča odprtega na-pada s strani fašistične Italije in Nemčije, pokasuje, da novo svetovno klanje nI več daleč. Kdaj svetofvnl imperialisti in munioijski baroni, ki Imajo najboljšega zaveznika v fašističnih državah, sanetljo požar, ki bo veliko stralnejši od sadnje svetovne vojne, je le vprašanje časa, Nanesli so skupaj Že veliko goro slame in petroleja. Treba jo je le sažgati In svet bo v novem plamenu. Za ta požar se skrbno pri« prsvlja tudi Rooseveltova administracija in njen vojni štab, ki Ima pred kongresom skrbno Ig* delane načrte sa stoprocentno fašistično diktaturo, katera naj bi objela deželo kakor hitro bi se Amerika pridružila temu požaru. Glavni del teh načrtov je sa-|M>padierialisti in militari-stl nameravajo varati in prevarati ameriško delovno ljudstvo, Je razvidno že v Hheppard-Hillovem osnutku, ki Ima v senatu številko H 25 in v nižji zbornici Hit 6704. Namen tega osnutka usj bi bil "preprečenje profltarstva v času vojne in ise-načenje vojnega bremena ter s tem preskrMi za narodno o-hrambo In zagotoviti mir," Večje blufarije najhrže še nI bilo izrečen« kakor Je ta. To vedo tudi kovači Itfh načrtov. Kako oni razumejo "preprečenje profltarstva v času vojne," so |H)kazali v točki, po kateri bi vssk kapitalist lahko spravil M''- toliko profita kakor ga Je delal |K>vprečno skoti tri leta pred nspovednjo vojne. Znano pa Je vsakemu, da delajo kapitalisti tudi v predpripravah za vojno navadno prav tako velike profile kakor med vojno, V resnici Jim la točka le garantira velike profile tudi v slučaju vojne in o kakšnem "preprečen ju" istih nI nobenega sluha. Odsek nižje zbornice Je sicer to točko Izluščil, ker ae mu Je tdelt preveč cinična in ker se zaveda, da bodo gosiMslarJi Amerike Itak dobili isilno kilo mesa. Po U*m načrtu bi bil predsednik Združenih držav absolutni diktator dežele in bi svojo diktaturo lahko raztegnil sa nedoločen čas tudi po sklenitvi miru, K n o s t a v n o bi proklamiral "emergeney" in nadaljeval s svojo, to je fašistično diktaturo, Senatni odaek Je to klavzulo Is-luščil. To Ishko stori tudi kongres, ki se bo s tem osnutkom pričel baun v bliiini bodočno sti, toda to bi bilo majhnega pomena, ker bi to klavsulo "v slučaju potrebe" lahko vsak čas vzpostavili, Važnejši Je veter, ki piha v visokih krogih v smer vojnega fašizma. Odsek nižje zbornice je po-aladkal U oanutek s druge stre-ni. Kadi protesta is delavskih In pacifističnih krogov Je islu-ščil točko, po kateri bi vlada (Dalj« aa I. »uaai.j PR08VETA Davina goljufije Predsednik Roosevelt se je pritožil kongresu, da ameriški bogatini goljufajo federalno vlado pri dohodninskem davku. Vlada je vsako leto osleparjena za okrog pol milijarde dolarjev. Kongres je pozvan, da to stvar preišče z namenom, da se potem davčni zakon popravi na ta način, da bodo goljufije nemogoče. Zakaj je Roosevelt tako naiven? Davčni zakon ne bo nikdar tako perfekten, da ga ne bi mogli prevaritl oni, ki so dovolj bogati in dovolj predrzni za varanje vlade. Prvi in zadnji povod za davčne sleparije nudi—davčni zakon sam. Mi nismo med onimi, ki neprenehoma dekla-mlrajo o dobrih in slabih ljudeh oziroma o neki moralni strani posameznega človeka. Saj posameznik ni neodvisen od življenakih razmer, pač pa Je njihov rezultat. Dokler smo Imeli pro-hiblcijo v Ameriki, je bilo na milijone "butle-garskih" prestopkov. Danes ne poznamo več teh prestopkov. Zakaj ne? Zato, ker nI več prohi-bičnega zakona — |>osamezni ljudje pa niso zaradi tega nič slabši in nič boljši kot so bili prej, Nihče ne more tajiti, da niso med siromaki dobri in slabi ljudje, pošteni in uzmovičl, toda siromaki, ki ne plačujejo dohodninskega davka, na noben način ne goljufajo federalne vlade. Nimajo priložnosti! Ljudje, ki imajo, kupijo dovolj kruha in obleke, ne kradejo kruha niti obleke za lastno rabo. Davčnih goljufij ni bilo, dokler ni bilo davkov, dasi so ljudje vedno bili "dobri" in "slabi". Prvi davčni zakon je porodil prve davčne sleparije in ko bo odpravljen zadnji davčni zakon, bodo tudi odpravljene zadnje davčne sleparija. Odkar je denar na svetu, je tudi največ sleparij, tatvin in roparskih umorov na svetu. Devetdeset odstotkov vseh zločinov je zaradi pri» dobitve denarja. In to ostane ne glede na to, koliko zakonov, prepovedi in moraličnih pridig bo na svetu — ostane toliko časa, dokler bo denar na svetu. Kongres lahko spremeni davčni zakon, to pa ne bo pomenilo, da bodo davčne goljufije odpravljene; pomenita bo le to, da bodo davčni aleparji spremenili svoje sieparake metode. Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Rockefeller, zadnji steber John D. Rockefeller je pred nekaj dnevi nenadoma umrl — ni hotel učakati stoletnice na veliko žalost vseh sentimentalnih slavopevcev žilavega individualizma — in z njim vred je izginil s pozorišča eden zadnjih stebrov one pisane grupe, katera predstavlja ameriški kapi talizem iz devetnajstega atolctja. Več ko dve desetletji Je bil stari Rockefeller le simbol te grupe nekdanjih največjih ekonomskih individuaflstov na svetu. Bil je mol čeč simbol, ki pa je kljub temu glasno kričal tisočerim naivnežem iluzorično pesem, ki je danes docela brez podlage: da človek lahko doseže vse, če ima iniciativo, če je vztrajen, varč I Ji v in dosleden. To Je bilo res sredi 19. stoletja, ko Je Rockefeller začel graditi svoj petrolejaki imperij in ko je masa neorganiziranih in igno-rantnih delavcev nadomeš< cvala moderne stroje. Kapitalintična zgodovina Amerike ne more prehvaliti Kot kefellerja in njemu enakih kapi taliatov, da so začeli is nič. ne more |>a reči, da so zgradili avoje ogromne kapitale z delom lastnih rok. Cim so prenehali biti mezdni delavci, so že imeli vedno večje In večje armade mezdnih delavcev, ki so garali tanje. V tem je vaa tajnost njihovega uspeha. Rockefeller, zadnji veliki ekonomski indlvi« dualist, (»stane taplaan ne stmo kot največji bogatin na svetu, temveč I udi kot največji fl-lantrop. V zadnjih 2ft letih Je rszdal čet 600 milijonov dolarjev univerzam, tnanstvenim tavo-dom, zdravstvenim ustanovam, dobrodelnim or-ganlsacljam In cerkvam To je bilo v sklad ju t njegovim leletnim nazorom individualizma. Industrije naj itosedujejo ih vodijo poaamezntki in masa naj dsla! In srečni iiosameanikl, ekonomski vladarji, naj ItvrAujejo dobra dela. da bo masa videla, kdo so njeni pravi dobrotniki I Rockefeller nI podpira! zavodov It ljubetni do ljudske maae, temveč it princi|ka. da ne s tem utrdi In uveljavi privatni kapitalizem. Kakor nekdanji monarhi, ki sa včasi prijeli ta plug in sejali cekpte med heru«^ ne It IJubntni do pluga In kmeta, temveč da so povriičall svojo moč in svojo stavo kot dobrotniki ljudstva! Monarhi no propadli in žive še samo v povestih. KkonmnalU monarhi a la Rockefeller dane« odhajajo in kmalu txafto poaabljeni. Bo i se oglašal, toda lemon tak i patri bi mogoče v drugem slučaju mislili, da se strinjam z njihovi-Tii lažmi hi natolcevanji, ali pa da sem po jednotinem vodstvu prisiljen misliti drugače kakor tam želim. Kadar človek izgubi moralo in lostojnost, se oprime vsakega rrdega dela, da se obdrži pri živ-jenju in v javnosti. K temu se •esto zatečejo črni kutarji, katerim je zelo neljubo, da je za-/edno delavstvo spoznalo njih ledostojna dela a la španska inkvizicija, da ve za izpoved papeža Aleksandra, Borglje VI. td. Ne samo to, nego apozna, ;udi njih današnje nemoralne či-le. Mnogi se lahko še spominjalo, kaj je pred leti storil "slu-?a božji" po imenu Smith iz Sew Yorka s svojo ljubico, ko je imela postati mati. Mnogo tega bi lahko človek navedel z vrta črnih haljačev, tola bi le tratil prostor v Prosveti :n izgubljal čas z njimi. Rečem e, da so se pozno rodili. Ako )i s svojo brošuro prišli na dan /15. stoletju, bi se jim nakana Ugurno posrečila, toda danes fjäm % H VI g ™ • llL., t g* WilHn Van Devaater. kl Je realgniral km Han federalnega vr- O pose tu DetroitČanov Harrietta, Mlch. — Na dan kinčenja smo tukaj imeli De-troitčane. Zelo smo bili veseli, da so nas prišli zopet obiskat. Razume se, da se je v njih družbi «razvila jako vesela zabava. Zares je lepo videti Slovence, ki se tako lepo skupaj držijo in prepevajo lepe slovenske pesmi. O taki priliki se človeku nehote obrne spomin v stari kraj. is starega kraja sem prišla pred desetimi leti — ko mi je bilo enajst let — toda se še dobro spominjam naših krasnih krajev v Sloveniji. Upam. da se jih spominjate tudi drugi. Zelo lepo se mi zdi. da mladi Slovenci iz Detroita tako lepo prepevajo slovenske pesmi in upam, da bomo kedaj tudi tukaj imeli slovenski pevski zbor. Francetu Gabrovšku gre čast, ker tna tako fino speči prašiča. Zelo je bil okusen, kar mislim, da bo vsakdo potrdil. Hvala tudi Detroitčanom, ki so poskrbeli, da smo si lahko namakali suha grla, in Harrietčanom, ki so poskrbeli za jed. Vse je bilo v najlepšem redu, samo eden tukajšnjih rojakov ga je nekoliko polomil a svojim robatim vedenjem. Naj Detroltčani oproste njegovim besedam. Drugo leto bomo poskrbeli, da se ne bo več kaj takega agodilo. Upam. da no Detroitčani prišli srečno domov in da nas topet pridejo pogledati, če prej ne. pa prihodnje leto. Poadrav vsem. Mm. J. RnčigaJ mi Iz praktične m< _ Sončenje — toda « panittji I Pomladno sonce siie . I iega obraza pri smučanju, sedaj 2 čenjem. V aprilskem soncu ki! ¿Si mni Toda zdravnik ima o poaebno mnenje. Doslej je '¿¿L,! nem prepričanje, da se pričenja zd v J nek sonca šele z rjavo kolo. Takin?2l bi bila nekakšen spremljevalec Cil cer naj bi kratkovalovne ultr.vSE'1 ki ne morejo predreti kože, «preZ*l govalovne, probojne žarke. To nai iti kaj podobnega kakor pri fluoresciriiLS veh, ki se svetijo z dolgovalovno < !9 obsevanju z nevidnimi kratkovalovnimi Toda znanost Je drugačnega naziranUl skave so pokazale, da ima nasprotno LI gorela, rožnata koža sposobnost fljj po obsevanju z ultravioletnimi žarkij se je je prijelo sonce, pa to lastnost \uM pačno je tudi naziranje, da je zagorel»! pravi s pigmentom obogatela kota ndfl akumulator, ki hrani sončno energijo irl je ob pobledevanju zdravilne snovi, zJ učinki sonca in tudi ultravioletne 8V«|1 seveda nekaj stvarnega, posebno zoper! in malokrvnost delajo čudeže. P0 dr J ni pa je dejstvo, da rjava koža kakor rji očniki znatno slabe učinke žarkov. J Vloga bezgavk I Ker bezgavke pri odraslih in otroci J pogostoma oboli jo in jih mora zdravniki odstraniti, se moramo vprašati, kakšen I prav za prav imajo. Kakor kažejo poskial valih, imajo bezgavke neke zveze z rasti nizma. Ce damo živalim med hrano J tkiva bezgavk, začenjajo živali zaostJ svoji rasti. Otroci, ki imajo pretirano! bezgavke zavoljo čestih vnetij, pogoj svoji rasti isto tako zaostajo. Ce se jm gavke odstranijo, se začnejo pogostoml razvijati. Po drugi strani pa je moJ kazati, da imajo zdrave bezgavke veliki ni pomen zoper nalezljive bolezni. Zi J zem imajo torej vsekako neko korist»! — toda samo tedaj, če so same zdrave. (1 bezgavke učinkujejo neugodno in jih jc zato pod nekimi okoliščinami odstranit Goliavost Golša je nenormalno povečana ilen ca. Ta žleza je za rast in notranjo al izredno važen organ. Človek, ki je nii za težkimi telesnimi in duševnimi mat A tudi če ščitnica prekomerno zrase, i lahko zelo neprijetne in celo za iivljei varne posledice. Golša ni samo grda, i velikostjo lahko pritiska na sapnik in j nik ter otežuje s tem dihanje in pol Obolela in povečana ščitnica je tudi vi vse spremne pojave znane bolezni Bm V tem primeru izločuje strupe, ki lak nevarno učinkujejo na delovanje srci no golšavost, ki nima strupenih učinke» tirno običajno v gorskih krajih. Dolgo I na takšnem kraju povzroči lahko golše« di ljudem iz drugih krajev, ki bo v ua du zdravi. To dejstvo so nekoč baje m premeteni Švicarji, da so se izogni« i službi, kajti golšave niso sprejemali v to Doslej so menili, da povzroča goltov« manjkanje joda v gorskih vodah m I zraku in so v takšnih krajih dajali Ijui da v raznih oblikah. Novejše raziskal domnevo zavračajo in krivi naj bi bi v zvezi z radioaktiviteta talnega zraka ni poakusi pa so še v teku. Qlavobol in vreme Sedež glavobola nikakor ni v mc kor mislijo mnogi laiki, temveč v of možganov, kjer je nešteto žilic m ti« cev. Vsebina glave je pod nekim tlakom, ki je v zvezi z zračnim U vremenskih prevratih povzroča nega tlaka pri občutljivih osebah I^J zato. ker se notranji pritik v glavi ««J dovolj naglo vnanjemu tlaku. lo^-J stanku takšnih glavobolov sta j*»»* zdravnika vseučiliške klinike v Erg-sjj sta ugotovila, da se v mOt^M^ »to končujejo mnogi živci, k. i«»"** če jih razdražiš. Pred dT^jtetímí W (It ProsvetezdneS. junija l**'1 Domače vceti. » woodu, O., je umrl 12-letni tia Delavske vest«. - «'¡f^ J gnali velik krik. da manjka d.u a farmah, kar se pa ni ujemalo t« Svetovna vojna. Angkši n^^ zmage v Belgiji, toda IM l Krasu; v dveh dneh so Aj^Jg Italijanov. Iz Češke Je ¡H*¿J ^ monstracijah proti Avstr^^ ^ htevajo neodvisno demokratHT ^^ znaki majniAke deklaracije žavnem «boru. , - , 1 Ruska tM^^JTJ A tatu je bila zakU^J^T Petrogradu ^^^^ (Dnlj* la wrf* ^^ dočnoat pripada ljudem, k< bogastev in sejai. mM<"<» """ svoje socialne vitije. 1 [tredna konvencij a SNPJ LaNAJSTA SEJA—24. maja 1937 dopoldne j (Nadaljevanje.) w Zdravniški pretakava: Ko je prosilec sprejet v dru-I Taka • ¡odvwjj zdravniški preiskavi po društvenem zdravni-L T Tu trideset dni; ako ni zdravniško preiskan v določenem L ' i 'dsi prestane biti njegova prošnja veljavna, ame pa biti po-L redlagan in sprejet—ako je sposoben—po preteku šeatde-GTrfnipo prvem sprejemu. Prošnje morajo biti sprejet« v glav-L iradu ne kasneje kot deset dni po zdravniški preiakavi; vse L e dostavljene in sprejete prošnje ao neveljavne. Glavni taj-b Jl raziKJslati vse zavarovalne certifikate sprejetih članov Lkaanfje kot dvajsetega dne onega meseca, a katerim ao bili apre-Li?.ednoto. — Sprejeta aoglasno kot čitana. It ka39 Odklonitev prosilcev: Odklonjene proailce mora dru-LLj tajnik obvestiti pismeno ali uatmeno o odklonitvi. V aluča-L bi bi tajnik tega ne izvršil, ae ne .more in ne ame smatrati, da L b i prosilec sprejet v jednoto. Noben uradnik ali član jednote K dolžan povedati odklonjenim proailcem vzrok odklonitve. Odklo-r • prosilci smejo po preteku šeatih mesecev zopet vložiti prošnjo h iorejem, navesti pa morajo v avoji prošnji, da ao bili fe prej sklonjeni. — Sprejeta aoglaano kot čitana. [Točka 40. Pogodba: Pogodba med jednoto in člani, ki ao že Lieti in ki Ae bodo sprejeti, je članaki zavarovalni certifikat [vsemi predpisanimi prilogami, členi inkorporacije, proailčeva Lnja za pristop v jednoto, uatava in pravila, ki ao v veljavi ob L pristopa v jednoto in izdaje zavarovalnega certifikata, in ki Uodo sprejeta, amendirana, popravljena ali apremenjena in ima-[ enako veljavo in obveznost kot da bi bila navedena v celoti v za-Lvalnem certifikatu. Ta določba ae ne tiče aamo pravice čla-Ev ampak tudi dolžnoati v vseh ozirih in obveznoati posameznih Lov napram jednoti, in obveznosti jednote napram posameznim Lom, koristnikom ali dedičem.—Sprejeta soglasno kot čitana. [točka 41. Obveznost jednote na podlagi zavarovalnih certifi-Ly: Obveznost jednote za izplačilo smrtnin na podlagi zavaro-klnih certifikatov, ali katerihkoli podpor, ali v kateremkoli dru-L oziru na podlagi članstva, ne prične, dokler niao plačani vai kdpisani prispevki in dokler ni prošnja za sprejem odobrena od Lvnega zdravnika in zavarovalni certifikat izdan in sprejet po Liku, ko je pri dobrem zdravju. Ta določba naj ae atrogo upo-Lva v vseh podrobnostih in je predpogoj veljavnoati vaakega klanega zavarovalnega certifikata. Pri določitvi datuma, kdaj Ument zapade in vrednoat zavarovalnega certifikata naj ae ved-[gmatra oni mesec, za katerega je bil prvi aaeament plačan in Ka članskega certifikata naj ae Štejejo od iatega meseca naprej. Sprejeta soglasno kot čitana. Točka 42. Zapadle podpore in smrtnine: Jednota ni obvezana plačati nikake podpore in ne amrtnine brez razlike članom ali njih Edičem za ]>oškodbe, smrt ali bolezni, ki ao bili sprejeti v jednoto M novi člani, ali ki so bili ponovno sprejeti na podlagi lažnjivih neresničnih navedb v prošnji, ali zatajitve važnih podatkov tarom na telesno ali duševno atanje, osebno ali družinsko zdravimo zgodovino, bolezni, zdravljenje pri zdravnikih, poklic, in Uoh v vsem, o čemur ae zahtevajo podatki pri 8prejemu v jedno-L ali ako prosilec zataji že karkoli, kar je in bi bilo proti uatavi pravilom jednote. V vaeh takih 8lučajih zapade tudi vea vpla-uii asesment. Jidnota ne izplača smrtnine in nobene podpore v kateriaikoli Miki za poškodbe, dobljene ali povzročeno smrt, poaredno ali ne-aredno, kot posledica sodelovanja ali navzočnosti pri izgredih P»vstaji, ali ako je bil prizadeti član poškodovan ali ubit pri pačenju sodelovanja pri prestopku kakega državnega zakona, ftdiii doma ali v inozemstvu; niti ae ne izplača amrtnina ali kaka podpora za članom, ki umrje v teku dveh let po aprejemu jednoto za posledicami alkoholizma ali narkotičnih atrupov, za Jiko,rakom, srčno boleznijo; niti ae ne plača amrtnine, ako član Mi samomor v teku prvega leta po priatopu v jednoto brez lir«, ali je bil samomorilec pri popolni duševni zavednosti ali toobolan, niti ne oziraje se, v koliko je bila umobolnoat razvita; jena je, ako se ugotovi, da ni bil faktično samomor, ampak le sreča. Smrtnina se ne izplača za članom, ki umrje pred potekom pet-ištirideset dni po sprejemu v jednoto; za članicami, ki umrjejo M potekom 210 dni po sprejemu v jednoto na porodu. ka h popravkom odbora za pravila sprejeta aoglasno. "tfka 43. Napačna navedba starosti: Ako se najde, predno je k «mrtnina za umrlim članom izplačana, da je umrli ob priatopu Jednoto navedel napačno starost, oziroma datum rojstva, in ragn »v asesment u ni bila izravnana v čaau, ko je bil ta član še živ, J*j «e izplača le ona vsota smrtnine, katera se dobi za od člana «a«i asesment. Ako bi pa tak Član na podlagi prave starosti f mogt-l postati član jednote, tedaj se pa njegovim pravnim na-j ,m P"vrne od njega vplačani asesment v smrtnlnskl sklad ** obresti. •prejeta soRlssno kot čitana. T<*ka 44, Posesani člani: Za člani, ki so bili doaedaj sprejeti, * bodo, in ki so pogrešeni in ni nobenega sledu o njih in ni J*" dob'ti aktualnega izkazila, da so umrli v času, ko so bili j "m <('°'»roKtoječi) člani jednote, nimajo pravni dediči nobene \1(' do zavarovalnini, dokler niso vplačani vsi za tak zavaro-1 certifikat predpisani mesečni prispevki za vso pričskovano ™'n*ko takega člana in če je bil tak zavarovalni certifikat r * (as v veljavi in ne preklican iz kateregakoli vzroka. g^»oglaano kot čitana. Zavarovalnine * 'ka 45 Poleg zavarovalnih certifikatov, katere je jednota m* upravni odsek pravico predpisati nove, in Iste «-nit, (K| trtHa do kj|kor r|llv|di potrebno. Ir" Clanl, sprejeti v jednoto, se lahko poljubno za- h,', *p«nrlnino, in sicer kot sledi: Člani v starosti od 16. dol za $250, $600, $1000, $1500, ali $2000; člani do v A te tega 45. leU za $250, $500, ali $1000; t fm m 46'inlško podporo v enem od dveh razredov [¿k( 1 I I"« bami pravil, ako je prošnja za zavarovanje za ( odobrena od glavnega zdravnika. Prosi k i v sta- < ¿» U t m ne nad 50 let ae lahko zavarujejo le za $1 dnevne "t Ml^re. - ME08V1T« - Po prečitanju točke 46 protipredlaga br. Kariah, da se pristopnina popolnoma Črta. Podpirano po br. Banu. O zadevi govorijo še br. Tomšič (299), Yankovič, Jurca, Božič, Benedikt, ki predlaga, da se4)ristopnina za polovico zniža. Sl$fli glasovanje o predlogu odbora. ' V prilog, da ostane pristopnina, manjšina glaaov. Proti je večina glaaov. Br. Benedict ponovno predlaga, da 8e pristopnina zniža na 50c. Podpirano. * Br, Durn atavi posredovalni predlog, da se ne računa nobene priatopnine. Br. Gorahe podpira. Sledi glasovanje. Za br. Durna predlog je 60 glasov. Proti 1S8 glasov. Br. Vider pojasni, da je glavni upravni odsek temeljito razpravljal o tej točki, predno bo ae zanjo odločili, da jo predložijo konvenciji Pravi, da so prosilci precej neatalni; se puatijo vpisati v društvo, ko pa pride certifikat, ga ne sprejmejo. Vse to pa atane nekaj denarja in valed tega naj vaak prosilec plača $1 za priatop-nino. Br. Somrak iatotako zagovarja predlog odbora in priatopnino. Točka ae pusti nerešena za popoldansko sejo. Br. Terblian poroča, da je bilo najdenih par denarnic, izmed katerih je v eni ček in vozni liatek, druga je pa prazna. Br. Terbižan opozarja delegacijo na mladinako Igro "Princezka in paatirček", ki jo podajo učenci alovenake šole SNI) v torek zvečer ob 7.80 na odru SND. * Br. Petrovič zaključi aejo ob 12 url opoldne. MATT PETROVICH, ERASMUS GORSHE, konvenčni predsednik. zapianikar. DONALD J. LOTRICH, konvenčni tajnik. vname živahna debata. Br. Dum protlpred- Tr* M Sfc" (1"Voil ** bolnlike podpore samo dotičnim prosilcem, ki $500 v posmrtninskem skladu, ne pa za $250. podpira. o zadevi govore «e br. Malgai, br. Perpi« h "di irlasovsnje, pri ksterem je za predlog odbora JmEji ^jsin, rUnI* "v*™v*nl za smrtnino. se tudi lahko k'»dnino po določbah teh prsvll. ako njih prošnjo ^ ln kdor * nI nad 50 let sUr. ' ^ sor čitana. TRINAJSTA SEJA 24. maja 1937 popoldne Br. Petrovlch otvori aejo ob 1. popoldne. Br. Vldrich poroča za poverilni odbor, da ao navzoči vsi glavni odborniki in delegati, torej 286. Br. Jaeob Zupan prečita zapianik 10. aeje, ki je sprejet kot čitan. Br. Lotrich prečita naalednje pozdrave: Braojavne: Br. Louia Palčič, član društva št. 16», želi obilo uapeha.—Društvo št. 59, DePue, 111., pošilja v imenu vseh udeležencev prisrčne pozdrave z njih proslave tridesetletnice.—Seatra Alice Rye iz Aurore, Minn., pozdravlja vae delegate in delegatinje ter želi mnogo uapeha.—Br. Frank Petava it Little Fallsa, N. Y„ upa, da bo ta konvencija pokazala avoje aimpatije za zgraditev mogočne farmarako-delavake atranke.—Zbor "Javornik" v Bar-bertonu, Ohio, pošilja čestitke.—Združena društva SSPZ v Cleve-landu, Ohio, pošiljajo pozdrave.—Br. Ray Travnik, predaednik, Fred Baloh, podpredsednik, Robert Travnik, tajnik, in Thomas Hostnlk, blagajnik, pošiljajo iz Detroita v Michiganu v imenu društva št. 564 srčne čeatitke in izražajo upanje, da bo ta konvencija odobrila angleško atran v dnevniku Proaveta. 2e vnaprej ao dobili več naročnin, ki ao odviane od aklepa te zbornice.—Direktorji Slovenskega narodnega doma^v La Salli^ 111., Izrekajo čeatitke in pozdrave. Plamene pozdrave so poslali: Društvo št. 464, Midland, Pa., upa, da bodo vai sklepi te konvencije v koriat in dobrobit celokupnega Članatva. Se posebej pozdravljajo svojega delegata brata Bome-atarja.—Društvo št. 198, Willard, Wia., pošilja iakrene pozdrave in izraža upanje, da bodo zborovale! trdno atali na principih SNPJ. —Br. Matt Anzelc, član društva št. 48 v Aurori, Minn., pozdravlja delegate in frlavne odbornike ln upa, da bo napravila ta konvencija najboljše zaključke v prilog vsega članatva in da bo tu izvršeno delo v vzgled vsem drugim podpornim organizacijam. Vai ti pozdravi in čeatitke so vzeti na znanje z odobravanjem. Br. Lotrich poroča, da ai vaak lahko naroči konvenčno allko bo-disi pri bratu Tekautzu ali pa pri konvenčnemu tajniku.—Nadalje pozove, da vai delegati angleško poalujočih društev pridejo ob 5. popoldne v ataro poslopje na aeatanek.—Vai delegatje ao vabljeni na aimpozij v aobi št. 2 danea zvečer; predavali bodo Max Kumer, John E. Lokar Jr. in Donald J. Lotrich.—V četrtek 27. maja zvečer vabi direktorij Slov. delavakega doma na Waterloo Road v Collln-vvoodu na predvajanje filmskih slik v barvah, ki jih je anel g. Andrica v Jugoalaviji in drugih evropakih deželah ter v soboto pri slikanju konvencije. Br. Petrovlch odloči, da je na dnevnem redu nadaljevanje razprave glede točke 46 pravil. Br. Jurca predlaga, da ae točka sprejme kot čitana.—Podpirano. Govorita o stvari tudi brsta Benedikt (121) in Barilar. Točka je sprejeta soglasno kot čitana in se glasi: Pristopnina In aaeament < Točka 46. Vsak prosilec ob aprejemu v jednoto mora plačati $1 priatopnine v upravni aklad; oni, kf preatopijo is mladlnakegs oddelka v oddelek odraslih, niso obvezani plačati te pristopnine. Poleg priatopnine v upravni aklad imajo krajevna društva pravico določiti za nove člane še posebno priatopnino za kritje društvenih atroškov, toda ta prlatopnina ne ame preaegati vsote 50c. Poročilo odbora za plače Br. liarbič poroča, da je odbor za plače aorazmerno z današnjimi življenskimi in gospodarskimi razmerami zvišal plače. Br. Ambrozich čita priporočilo odbora za plače: Plača predsednika glavnega nadzornega odseka $25 mesečno, Brez ugovors sprejeto. Ostala dva člana d. nadzornega odseka po $15 mesečno. Brez i/govore sprejeto. Predsednik gl. porotnega odseka $40 mesečno. Brez ugovora sprejeto. Ostali štiri Člani po $10 mesečno. Brez ugovora sprejeto. Predsednik gospodarskega odseka $40 mesečno. Brez ugovors sprejeto. Ostsll trije člani gospodarskega odseka po $80 mesečno. Brez ugovors sprejeto. Plača zunanjih odbornikov, kadar se udelsžljo aej glavnega odbora in kadar izvršujejo kake druge jednotine funkcije, je po $10 dnevno. Brez ugovora aprejeto. Plače glavnih odbornikov, ki so atalno nsstavljenl v glsvnem uradu, so po $5.dnevno, kadar so na Jednotlnlh poslih Izven Chi- cags. ^ Br. Vratark smatra to za neumestno. Glavni odborniki, ki ao Uta I no nastavljeni, dobe redno plačo in ko potujejo, dobe po 5c od milje, kar krije dnevnice in potne stroške, sedaj pa bi naj dobili še nadaljnjih $5. Brsta Berger in Ped ho J, kot člans odbora za vlače, pojasnita, kako Je prišel odbor do tega zaključka. Ko Je stalno nastavljeni glavni odbornik Izven svojega bivališča, ima Izredne stroške s hrano In stanovanjem. Br. Vider opozori na že sprejeto točko 29. ki določa, da član glav-negs odbora, ki Je po uradnih poslih ali opravkih, dobi povrnjene vorne stroike in vae druge stroške, katere Ima v zvezi a avojlm uradom. ; Br Aaibrozirh izjavi, da odbor aa plače umakne svoje priporočilo. Br, I strich predlaga, da ae točki 2», ki Je bila že sprejeta, doda ta besedami "In vse drug« stroške" še besed« "do vsot* $6 dnev no."—Predlog Je podpiran m soglasno sprejet. Br. Ambroaich nadaljuje a čitan jem priporočil odbora za plače: Plače konvenčnih odborov: Predaednik $50.—Brez ugovora Bprejeto. Podpredsednika po $20.—Brez ugovora sprejeto. Konvenčni tajnik $25.—Brez ugovora sprejeto. Plača poverilnega odbora: Po preiskavi je odbor za plače radi njih izrednega in nadurnega dela prišel do zaključka, da predlaga vsakemu po $25. Br. Trojar vpraša, če je to dodatno k dnevnicam in mu je po-jaanjeno, da ta vsota je dodatna in aicer aa ves čaa njih dela. Predlog je brez ugovora aprejet. Odbor za plače aoglasno priporoča, da se plača članom odbora za preiskave, prošnje in pritožbe po $10 vsakemu. Brez ugovora sprejeto. Članom odbora za resolucije predlaga odbor za plače po $10 vsakemu za njih delo. Govorita o predlogu brata Preselj in Luclch. Predlog je brez ugovora aprejet. Odbor za plače predlaga, da ae plača za njih izredno delo članom odbora za pregledovanje računov delegatov po $10 vsakemu. Brez ugovora aprejeto. * Br. Ambrozich poroča, da odbor za plače je začaano odložil določitev plače odboru za pravila, ker je ta še aredi avojega dela in je torej težko določiti pravilno plačo. Br. Sular predlaga, da ae plača članom odbora za plače vaakemu po $10, ker so menda sami naae pozabili.—Podpirano in aoglaano aprejeto. Br. Zaiti (Chicago) poroča, da Ima odbor za reaoluclje nekaj resolucij pripravljenih in jih bo kasneje prečita! tajnik odbora br. Olip. Ostale resolucije pa bodo dokončali do jutri zjutraj. Ima pa tu drugo zadevo, ki bi jo rad predložil konvenciji. Pojaani, ako ae aprejme njegov predlog, se bo dalo vsakomur priliko kandidirati in bo torej ta način res popolnoma demokratičen. Predlog ae glaai: Po končanem dnevnem redu ae prične v torek 25. maja z volitvami glavnega odbora. Med štetjem fflaaov pa ae nadaljuje s sporedom. Glavne odbornike ae voli, kakor določajo aedanja pravila, to je, za Izvoljene se smatra le one, ki dobe potrebno število glaaov. Br. Godlna podpira. Predlog je brez debate aoglaano aprejet. Nadaljevanje poročila odbora za preiskave, prošnje In pritožbe Br. Trebeč Člta sklepe odbora, br. Abram pa pojasnjuje. Druitvo At. 86,—Zadeva brata Johna Sublca. Na podlagi vseh informacij je odbor prišel do zaključka, da se Imenovanega aprejme v razred za $1 dnevne bolniške podpore. Brez ugovora aprejeto. Druitvo it. 107.—Prošnja brata Rudolfa Stekarja. Ker Je Imenovani imel velike atroške z bolnišnico, zdravniki itd., in ker ni dobil nobene operacijake odškodnine, se mu nakaže $25 pod|>ore iz sklada izrednih podpor. Br. Furltn pojasni in stavi predlog, ki ni podpiran. Z večino je sprejet predlog odbora. Druitvo it. 117.—Br. Anton Lavrič prosi za operacijsko odškodnino, do katere pa po pravilih nI upravičen. Operacija ga Jo atala $150, Odbor predlaga, da ao mu nakaže Iz aklada isrudnih podpor $50. Brez ugovora aprejeto. Druitvo it. 22,—Odbor predlaga, da ae to zadevo prepuatl glavnemu upravnemu odaeku v končno rešitev. Brez ugovora aprejeto. Druitvo it. 617.—Prošnja brata Matije Kranjca. Odbor priporoča, da ae imenovanemu nakaže Iz sklada Izrednih podpor $50. O stvari govori seatra Močnik In pojaanjujejo bratje Trebeč, Abram in Vider, nakar je predlog odbora brez ugovora sprejet. Druitvo it. 181.—Zadeva glede najemnine jednotlnlh dvoran. Mi smatramo, da ima glavni odbor vso pravico reševat! glede oddaje dvoran v jednotlnem poslopju. Br. Holka pojasni v angleščini. Sestra Mejaach opiše člkaške razmere In kaj je vzrok tej pritožbi. Predlog odbora je sprejet z veliko večino. Druitvo it. 447.—Br. Anton Zupsn Je plačoval preveč v smrtnlnskl aklad. Odbor predlaga, da ae mu vaota, ki jo Je preveč vplačal, vrne. Br. Oreakovlch omenja podoben alučaj. Predlog Je brez ugovora sprejet. Druitvo it. 488.—Prošnja brata Franka Blderja se Izroči glavnemu upravnemu odseku v končno rešitev. Br. Kaferle govori o Stvari. Brez ugovora aprejeto. _ ) r Federacija HNPJ v Walaenburg, Colo.—Priporočamo ustanovitev sklada za športne igre (atletiko) za mladino. Brez ugovora aprejeto. . Druitvo it. 120.—8e izroči glavnemu upravnemu odseku v končno rešitev, ker ni bilo predo?.eno po Instancah.. Brez ugovora sprejeto. Druitvo it. 147.—Se Izroči glavnemu upravnemu odseku v končno rešitev, ker ni bilo predloženo po instsncsh. Brez ugovora sprejeto. Zadeva pokojnega brata Jakoba Htoperja, Johnstown, Pa.-—Odbor nima dovolj |>odatkov, k«r je stvar preveč stara, zato predlagamo, da ae Jo izroči glavnemu upravnemu odseku v končno rešitev in da konvencija obenem jssjblastl gl. upravni odsek, da lahko izvede izplačilo, ako pronajde, ds Je Izplačitev umestna, O zadevi govori br. L'hurhek in {»ojasnjujeta bratu Vider in Csinksr. Predlog je soglaanopsprejet, f / Druitvo it. 88S.—Odbor smslrs, ds se ne plača zavlačevati konvencije a podobnimi oeebnoHtmi, ds a« torej preide na nadaljnjo zadevo. Brez ugovora aprejeto. IH-uitvo it. 447.—Prošnja, ki Je bila i^alana ns konvencijo, se izroči glavnemu upravnemu odseku v končno rošitev. Brez ugovora aprejeto. Druitvo it. 76,—Br. John Cop Je bil kot aUvkovna žrtev obao-jen na šaat mesecev do petnajst let Ječ« ter po šestih mesecih Izpuščen. Sprejet J« bil nazaj za smrtnino. Kot član Jednote za dobo 5 let prosi za zopetno bolniško zavarovanje za $1 dnevn« podere. Predlagamo, da ga gl. upravni oda«k sprejme, ko Isslo predložene potrebne listine. Brez ugovors apreJ«to. ' Druitvo it. 590.—ProšnJ« s« n« mor« upoštevati, ker v zad«vl utopljenca nI dejanakih dokazov. Prošnjo s« vrn« gl. upravnemu odaeku v končno rešitev, ko bodo dokazi doprln«i«nl. Hrez ugovora sprejeto. Br. Abram poroča, da Je to za sedaj vs« njih poročilo. Petnajst minut odmora. Br. Zaitz (Chicago) naznani, da J« odbor za resolucij« priprsv-I Jen poročati. Poročil» odbors za resolucije Br. Zaltz (Chicago) poroča, da Ima tu resolucijo, ki Jo odbor priporoča v sprejem. H sprejetj«m te resolucij« pa bo tr«bs n«kn-t«r« prejšnje določbe prsvll jiopravltl. Podrobno pojasni, zakaj Je premestitev čass za konvencijo potr«lma Pr«dlaga v lm«nu odbora sledečo resolucijo: (Dalj* prtfcaSsJili) _ li Stavka tekstilnih delavcev na jugu Fevdalne razmere v ozadju revolte Ilennettsville, S. C.—(FP)— "Vae, kar tekstilni delavoc potrebuje, je posoda iz pločevine, delovne hlače ln 75 centov na dan." To je bilo doslej geslo D. K. McColla, predsednika Marlboro Textile Co. Mentalitet/ tega industrijskega magnate, ki je dolga leta držal delavce v tlačan-stvu, je eden izmed vzrokov re-volte delavcev v njegovih tovarnah, ki so šli v boj za zvišanje plače ln priznanje unije. Stavko je oklical organizatoričnl odbor CIO, ko je kompanija odklonila zvišanje plače in priznanje unije, V atavki, ki je uatavila obrat v Štirih tovarnah te družbe, je prizadetih okrog 2000 delavcev. Bennettsville je središče tekstilne industrija ns jugu In v tem meatu Še vedno prevladujejo fevdalne razmere, Dočim v drugih meatlh delajo delavci le 40 ur v tednu, ao morali garati tu 65 ur v tednu In povprečna plača je bila devet dolarjev na teden. Življenakl pogoji so odsev stradalne meide, V Bennetts-vlllu, ki Je bil doslej pod popolno kontrolo tekstilne kompanlje, nimajo vodovoda, niti električne razsvetljave. Sllčne razmere prevladujejo v drugih krajih, kjer ima Marlboro Textile Co. svoje tovarne. V zadnjih mesecih ae je pri-ganjaštvo v tovarnah te kompanlje povečalo, kar Je Izzvalo od-IKir. Po Izjavi organizatorjev CIO ae je večina delavcev vplaa-la v unijo, odkar traja organlza-torlčna kampanja. Roy R. Lawrence, pokrajinski direktor vladnega delavskega razsodišča, Je zdaj posegel v konflikt ln pritiska na kompanljo, da prlatane ns pogajanja s voditelji atavkarjev. Boj proti vojnim načrtom administracije (NarisiIsvsnjs • I, atisnl.) mobilizirala vae moške od 21,/do 81. leta, Mlsi za aktivno vojno službo ali pa za delo v vojnih Industrljsh. Senatni odsek ju to točko pustil nedotaknjeno. Osnutek dsje predsedniku tudi pravico določanja plač ln cen. .Določa registriranje ln podvr-ženje vladni vojni mašlni tudi vae civiliste, "ki upravljajo In vodijo Industrijske ustanove," kar lahko pomeni tudi unijsku uradnike, Za pobijanj« tega fašiatlčne-ga načrta Je mod člkašklml unijami aktivna Delavska konferenca za mir pod vodstvom Dore Pollackove, Tvorijo Jo unljski zastopniki. Delavska konferenca si lasti precej zaslug, da sta kongresna odseka odst ranila nekatere najslabše točke iz o-snutka. Na zadnji konferenci Je rekel njen predsednik Christlan Mad-sen, da mora biti ta fašistični osnutek kljub temu (sipolnoma poražen. Delavakl iskalnik Wli-liani Itodrlguez pa je bil mnenja, da l»o vsled tega posladke-nja veliko težje poraziti ta načrt vojnega deparlmenta, kale. rega očividno |a>dpire vaa Itoo-seveltova administracija. "V gibanju za mir s« mora delavstvo iHMtaviti v frontno linijo," Je rekel lt4Hlriguez, "ker bo diktatura najprej udarila po delavstvu v slučaju vojne." M«yer llalushka, član učiteljske unij«, pa Je govoril o ekonomskih vzrokih voji». Izvajal J«, da J« vojna za nekatere Jako dobičkonisuia. Zadnja vojna j« v Ameriki producirala 21,-000 novih milljonarJ«v. Neka DuPonlova družba Je nar«dila 81,200% profila, lirooks Co. pa 1,140,000%, Iste sil«, ki so povzročil« zadnjo vojno, so tudi zdaj na delu. Pesaa «v. pkaiot Mati ae zgrozi, ko atopi v ao-bo: "Otroci, kakšno pa Je tukaj I Kakor Sodoma In Gomoral" "Vidiš r pravi Karel tajsetu, "to smo s« Igrali. To poznam Iz «v. piama, samo na ime se nisem mogvl spomniti r* PB08VETA F. M. DOSTOJKVSKIJ; Bratje Karamazovi Kornea v Mirih d«Jih t «pik«»»- Pooloveoil VlaHimtr Ltvmtik Kakor so pozneje pripovedovali, je tudi v Moskvi neprestano molčal; Moskva sama je bila zbudila v njem čudno malo zanimanja, Uko da Um ni dosti videl in zvedel, za vse osUlo ps se «e zmenil ni. Enkrst je bil celo v gledališču, a vrnil se je molčečen in nezadovoljen. Zato pa je prišel k nam iz Moskve v lepi obleki, s čistim površnikom in perilom, in si je vsaj po dvakrat na dan sila skrbno oščetkal obleko, avoje gizdalinske škornje iz Ulečjega usnja pa je etrašno rad likal s posebnim angleškim vo-skom, tako da so se svetili kakor zrcalo. Kot kuhar se je sijsjno obnesel. Fjodor Pavlo-vič mu je določil plačo In to plačo je uporabljal Smerdjakov skoro vso za obleko, pomado, parfume itd. Toda ženske je menda prav Uko preziral kakor moške in se vel nasproti njim doatojanstveno, skoro ksr nedostopno. Fjodor Pavlovič je jel pogledovati nanj z nekega drugega, novega vidika. Napadi njegove božjaati ao namreč postali hujši in ob takih dnevih je pripravljala obede Marfa Ignatjevna, kar Fjo-doru pavloviču ni bilo po godu. "Zakaj U zdaj bolj pogosto napada?" je časih vprašal novega kuharja, postrani mu gledaje v obraz. 'Treba bi bilo, da se oženiš, s katero te bodi. Ali hočeš, da U oženim? . . " Toda Smerdjakov je na take besede samo prebledel od nejevolje, odgovoril pa nI ničesar. Fjodor Pavlovič je nato zamahnil z roko in odšel. Glavno je bilo to, da Je bil o njegovem poštenju — o tem, da ne bi nikoli ničesar vzel ali ukradel — enkrat za vselej uverjen. Nekoč se je zgodilo, da je Fjodor Pavlovič, nekoliko pijan, izgubil na svojem Isstnem dvorišču v blatu tri stoUke, ki Jih je bil pravkar prejel, U Je opazil to šele drugi dan ; komaj Je poekočil in Jih pričel iskati po žepih, so že vsi trije stotaki mahoma ležali na njegovi mizi. Odkod? Smerdjakov Jih Je bil še zvečer pobral in mu Jih je bU prinesel. "Nu, brat, takega, kakor si ti, še nisem videl," je takrat Fjodor Pavlovič odrezal pogovor In mu podaril deset rubljev. Pripomniti Je treba, da ni b|l samo uverjen o njegovem poštenju, ampak ga je kdo ve zakaj celo ljubil, čeprav Je gledal malo tudi njega prav Uko po strani kakor vae druge in čeprav je venomer molčal. Le redko se je zgodilo, da se mu je razvezal Jezik. Ce bi bilo prišlo pri Uki priliki komu na um in bi bil vprašal ob pogledu nanj, za kaj se dečko zanima ln na kaj največkrat miall, bi bilo bogme nemogoče odgovoriti na to vprašanje. In vendar se Je časih zgodilo, ds je kje v hiši, ns dvorišču ali na ulici mahoma obsUl, zamislil se in sUl tako kar po deset minut. Flzlognomist, ki bi si ga bil ogledal, bi bil rekel, da nI tu ne misli ne premišljevanja, ampak ssmo nekakšna zazrtost. Sliksr Krajskij ima znamenito sliko z naslovom "V zazrtosti": naslikan Je zimski gozd In v gozdu, na cesti, stoji v raztrgani suknjiči in lubnstih opankih sam in samcat sredi najglobje samote seljaček, ki je zašel, ln je videti ves zamišljen; toda on ne premišljuje, ampak se v sebi neksm "zazi-ra". Ce bi ga sunili, bi se zdrznil in se ozrl na vaa kakor prebujen it spanja, s razumel ne bi ničesar. Osvestil bi se seveda takoj, toda če bi ga vprašali, zaksj je Uko sUl in o Čem je premišljeval, se gotovo ne bi spomnil ničesar, zato pa bi gotovo utajil v sebi dojem, pod katerim je bil mod svojo notranjo zazrtostjo. Ti dojml so mu drsgoccni in dvoma ni, da jih neopazno zbira, niti sam ne vedoč za to — Čemu in zakaj, seveda tudi ne ve: nemara bo, kadar si nakopiči dojmov ss mnogo let, mshoma osUvil vse in poromal v Jeruzalem skrbet za zvellčanje svoje duše, lahko pa tudi, da bo iznensds zsžgsl rodno vss, če se ne zgodi morebiti ksr oboje hkra- tu. Takih, ki se zazirsjo, je v ljudstvu dovolj. In evo, tak zagledanec je bil gotovo tudi Smerdjakov in gotovo je tudi or< pohlepno »fcopičil svoje dojme, čeprav skoro sam ni vedel zaksj. VII Prepir | Tods Balaamova oslica je zdajci izpregovo-rila. Predmet razgovora je bil Čuden: ko je Grigorij zjutraj nakupoval v prodajalni trgovca Lukjanova, je bil slišal od njega o nekem ruskem vojniku, ds je padel daleč nekje na meji Azijcem v roke, in ko so ga z grožnjo strašnih muk in takojšnje smrti silili, naj se odreče krščanstva in prestopi v islam, ni hotel izdati svoje vere, smpak je rajši aprejel muke, dal, da so mu odrli kožo, in umrl slaveč in hvaleč KrisU — junaštvo, o katerem so kakor nalašč pisale novine, ki so bile dašle tisti dan. In evo, prav o tem je jel Grigorij govoriti pri mizi. Fjodor Pavlovič se Je po vsakem obedu pri posladku ie od nekdaj rad smejal in kramljal, če* prav samo z Grlgorijem. Danes pa je bilo njegovo razpoloženje nekam pdl&bno lahko in prostodušno. Ko je srebaje svoj' tonjaček poslušal novico do kraja, je pripomnil, da bi morali takega vojnlka takoj progUdti za svetnika in njegovo odrto kožo prenesti v kak samostan: MLjudstvo in denar bi itar drla na kup^ Grigorij se je nsmrgodil, videč, da nI Fjodor Pavlovič prav nič ganjen, ampak da se po svoji stari navadi pričenja norčevati Iz svetih stvari. Tedajci pa se je Smerdjakov, ki je sUl pri Vratih, mahoma nasmehnil. 8merdjakovu je bilo že preje zelo pogosto dovoljeno, da je sUl proti koncu obeda pri mizi. Odkar pa je bival v našem mestu Ivan Fjodorovič, je prihajal malone slehrnikrat h kosilu. "Kaj ti pa je?" je vprašal Fjodor Pavlovič, ki je Ukoj opazil nasmešek in seveda tudi uganil, da se nanaša na Grlaorija. "I Uko mislim," je sdajci glasno in nenade-Jano izpregovoril Smerdjakov, "čeprav je bilo junaško dejanje tega daati vrednega vojnika zelo veliko, da vendarle po mojem mnenju ne bi bilo nikakega greha v Um, če bi bil pri Uj priliki zatajil Kristovo Ima In svoj lastni krst, da bi si s tem rešil življenje za dobra deU, s katerimi bi potlej v Uku let odkupil svojo ma-lodušnost." "Kako da ne bi bilo greha? N.ezmisel klatič; za te besede prideš naravnost v pekel, da te bodo pekli kakor jarca," se je oglasil Fjodor Pavlovič. In evo, tisti mah Je stopil v dvorano Aljoša. Kakor smo videli, se gs je Fjodor Pavlovič strašno razveselil, "O tvojem predmetu, o tvojem predmetu 1" se je radostno hihiUl, ko je posajal Aljošo za mizo, da bi poslušal. "Tisto zastran Jarca ni res in vobče ne bo Um ničesar zaradi Uga in tudi biti ne sme, če pojde po vsej pravici," je tehtno pripomnil Smerdjakov. "Kako po vsej pravici?" je vlknll Fjodor Pa vlovič še bolj veselo In dregnil Aljošo s kole nom. "Podlež je, da vesU!" je zdajci ušlo Grigorij u. Srdito je pogledal Smerdjakovu naravnost v oči. "Počakajte še malo s podležem, Grigorij Va-slljevlč," je mirno in udrUno odvrnil Smerdja-kov. "Rajši presodlU sami: če sem padel v jet-ništvo mučiteljev krščanskega rodu ln če zahtevajo od mene, naj prekolnem božje ime in zaUjim svoj sveti krst, tedaj me moj lastni razum popolnoma pooblašča v to, zakaj o grehu tu ne more biti govora." (Dalje prihodnjič.) Juj URADNO NAZNANILO ST. CLAIR sflvmes t LOflH OOMPA Direktorij alovenake posojilnice The St. Clair Savingg nmnunv nrpip thp intprnatinnul soirtn».___i . — __- — —--- ——ua v |||vu s Company, preje The International Savings and Loan r« si ŠUje v veliko veselje naznaniti vsem sedanjim in Uljem, da je poaojilnica ravnokar prejela od Fed Bank Board Ukozvani "Certificate of Insurance, s tem bodoči* 8Voje v log, Protestne detnonatraclje tadjegradniikih delavcev, ki ao zaaUv-kali pri SMpbulIdiiig & Prydock Co^ Kearney, N. J. ■ verni. Po zadnjem ljudskem šte-!šlo pod prste. In tako se je mo-tju je znašalo število prebival- rala Maruša zateči k zasilni laži. etva 1,010301. Število rojstev se v prvem četrtletju Unakega in letošnjega leU bistveno ne razlikuje, lani 4828, letos 4880, ali 4.8. Povprečno je torej število rojstev za 1.1 odnosno 1.3 manjše od povprečnega števila za vso kraljevino. Število umrlih pa je skoro e-nako. Letos je v prvih treh mesecih umrlo 4191 oseb ali 4.2, lani pa aamo 8744 ali 8.7. Prirodnl prirastek je torej v Julijski Krajini in Zadru zelo neznaten, letos v prvem Četrtletju je znašal samo 689 oseb ali 0.6, lani v istem razdobju še 1084 ali 1.1. Aretacije v Trebčah pri Trst« Trst, maja 1937. — Pred tednom dni so v Trebčah pri Trstu zaprli sedem naših oseb, med njimi tudi tamoi%i«ira cerkovnika. Obdolžujejo jih, da so razobesili rdečo zaaUvo. Vse kaže, da gre za dejanje kakega provoka-torja, da bi Uko spravil v zapor naše ljudi, in to ne glede na njihovo barvo in prepričanje. Ni izključeno pa, da hočejo morda eksponenti faSistov s takimi epizodami preprečiti morebitno izvedbo Cianovih obljub. M. ZoAčenko: Treba si je znati pomagati V občinski hiši je živela Maruša Korablova, zelo koketna žen-sks. In zelo mlada. Približno o-semnajst let sUra. Tudi precej Narisala ie na listič papirja mr t vaš ko glivo in tik#sala pod njo strašno besedo: "Strup"l To je zaleglo. Tat (ali Utica) ee je prestrašil. Razpršilnik je ostal posihmal nedotaknjen. Zgodilo pa se je v tem času nekaj popolnoma nepričakovanega. Neka histerična ienska je segla po stekleničici — in jo izpraznila na dušek. Skregala se je namreč z dobrim prijateljem in je hotela izvršiti aamomor. Kakšno razočaranje, ko je videla, da je osUl njen podvig brez učinka! Ce se ne bi bilo to zgodilo, bi bila Marušina iznajdba resnično genialna. Da, lahko bi jo celo dali patentirati — Uko modro je bila izmišljena. Samo ima tudi to iznajdba svojo napako.' Prav za prav se sklada z meščanskimi koristmi--prizadeva si namreč ohraniti zasebno premoženje. Zato je Maruša po neuspešnem poskusu samomora histerične ženske menjala svojo taktiko. Položila je svoj razpršilnik v ročno torbico in zdaj ga nosi vedno s seboj. Res je to nerodno, ampak pomaga vendarle. Ta zgodba je napisana V sva rilo vsem koketnim ženskam Vendar pa nima namena, da b jim pripravljala mučne položaje in doživljaje. gateljem, da je poaojilnica ravnokar prejela od Federal HoJ' Bank Board Ukozvani "Certificate of Insurance." " jj sedanji in bodoči, vlagatelj zavarovan proti izgubi vsote petih tisoč dolarjev ($5000.00). Da je bila naša posojilnica sprejeU k zavarovanju vlotfl da se premoženje posojilnice smatra toliko solventno, da ie clja vlade Združenih držav ameriških voljna poravnati h morebitne izgube naših vlagateljev do omenjene vsote. Ker zavarovalnina izdaja samo zdravim in dobro vodenim inntiUjci zato si lahko štejemo v čast, da se je s tem priznalo naše sUnje in poslovne metode. Kakor že omenjeno, vse dosedanje vloge ter nadalju« vi vsote so pokrite s to zavarovalnino do vsote $5000.00, in t0 ozira kdaj so bile vložene. Isto velja za nove vloge. To pod jamo, da ne bo imel kdo napačen vtis, da so samo nove zavarovane. Finančni krah leU 1929 je pokazal nujno potrebo obrambe« gotrajnih hranilnih vlog, vloženih v veliki večini od delavcev v i menu varčevanja in gradenja svojih lastnih domov v tej di Takratna izkušnja je doprinesla usUnovitev znane Federal Siv and Loan Insurance Corporacije s sto milijonov dolarskim lu om, katere je založila vlada Združenih držav. Kapital te kor cije se letno veča od pristojbin, katere vsaka zavarovana instit plačuje. Torej ob tej priliki si štejemo v prijetno dolžnost izraziti m najiskrenejšo zahvalo vsem našim vlagateljem in delničarjevi so skozi celo dobo bridkih izkušenj sodelovali z nami in nam zvesto ob strani; kajti brez njihovega sodelovanja in dobre va bi ne mogli doseči tega zmagovalnega cilja. Po petnajstem juniju, letos, naj vlagatelji prineso v nsi svoje vložne knjižice nakar bodo prejeli v zameno novo knji v imenu St. Clair Savings and Loan Co. stoprocentno zavarov do vsote $6000.00. Direktorij The St. Clair Savings and I>oan —(Advi Primorskega NaAe k s človeka povaod izpod r I vajo I). Bistrica, msjs 1937. — Z rszklsdsnjem in nskladanjem raznegs materiala vagonskih po šiljk ns kolodvoru v Trnovem so ae dosedsj Itavili i>oleg priseljencev tudi rszni revnejši domačini. Marsikateri je ns ta način zaslužil toliko, ds je skromno preživ-Ijsl sebe In svojo družino. Seve-ds so imeli tudi pri tej zaposlitvi vedno prrdnost priseljenci Sedaj jmi se Je zbrala trojica priseljencev in zaprosila za dovoljenje, da sme vse došlo blago sama razkladati in prevažati. 8o to ljudje, ki ne zmorejo niti potrebne gsrancije niti kaj drugega Naj pripomnimo. da so svoječss-no prosili ta tako dovoljenje te domačini, znani in solidni ljudje, toda brezuspešno, kajti njihove prošnje so bile zavrnjene. Trojici je potrebno dovoljenje izpo-slov si neki višji ursdnik železniške uprsve v Trstu, ki je strasten lovec. Bil >e pa zaradi raznih prestopkov te trikrat vržen iz lovskega udruženja reške pokrajine uko, da tu ne sme več loviti. Lovi i* kljub uradni prepovedi. kar mu onvigoča na pre Palumbo. Kot protluslugo je železniški uradnik oskrbel Palum-bovemu brezpoaclnemu sorodniku koncesijo za razkladanje in prevoz. Kratkomalo: naš človek ne more ničesar doseči po pošteni poti, ne s poštenim delom. Za njega ni zaslužka in dela nikoder. Vsak kotiček je zaseden (m priseljenih In tudi za nove priseljence vedno poiščejo primeren prostor in zaslužek. Ce ne gre s |s>štenlm in uradnim potom, pa z nepoštenim in zahrbtnim delom. Tako je spet nekaj naših domačih delavcev ob skromen za-alužek. Prirodnl prlraatek prehlvaUtva ' Julijske Krajine Po uradni sUtistiki. ki jih ob-javlja osrednje sUtlstično glasi-lo Kraljevine lUlije, smo povzeli, odnosno preračunali Ule zanimive števila. , Ob zadnjem ljudskem štetju 21. aprila 1936. je znašalo prebl-valatvo vae Kraljevine Italije 42.K.11 i m ki. I*tos ob koncu marca se je cenilo prebivalstvo na 43.363 000 V prvem četrtletju 19217. ae je rodilo 267,024 otrok proti 268,270 v istem obdobju Isnakega leta, letos torej ta II,- rodilo 6.2 otrok na vsakih 1000 prebivalcev, letos samo 5.9. Število umrlih v prvem Četrtletju je letos za 27,872 večje od lanskega. Letos je namreč umrlo v prvih tr*h mesecih 184,906 oseb, sli 4.3 od tisoč prebivalstva, lani pa samo 157,533 ali 3.7 od 1000. Prirodnl prirastek znaša tedaj letos samo 72,119 ali 1.7 od tisoč, lani še 110,737 ali 2.6 od tisoč. Za Julijsko Krajino in Zadrsko SMEJALI SE BOSTE Vljuden razgovor Ribničan: "Al b m lehku pove jdal, kej je puošU?" Ljubljančan: "I tamla za vo-glam — tu ve usak nore." Ribničan: "Zatu sem vas pa afektlrana je bila — in za meš- ravnu uprašou." darvdko ugodje dokaj sprejemljiva. Učila se je slabo. A tega ji tudi ni bilo treba, zakaj njen ideal je bil: uganjati moškim. Barvala si Je obrvi in si pu drala kožo, parfumirale pa se je naravnost neznosno. Ce je dobila v roke kolinsko vodo ali kakšno drugo dišavo — oblivala se je s to tekočino. Ne glede na skromne dohodke je kupovala parfume v ogromnih količinah. Poleg njene postelje je stals PROSVETO Zaljubljenka Gospa: "Msry, vprašajte gospoda, kaj želi za obed. Jaz z njim že dva dni ne govorim!" Micka: "Gospa, jaz tudi ne!" o Sodniška "Obtoženec, zakaj ste pri vlomu vseli samo dragotine, denarja pa ne?" "Slavno sodišče, nikar mi te- pokrajino so podatki še bolj kla- .vzela je vedno to. kar ji je pri- ^ i _ , . i*« več ne očiUjte! Moja sUra - J« * dovoUmuill. . tem!" r Pametna'glava "Mama, ali je res težko ohraniti kakšno skrivnost zase?" "Tega pa ne vem, JurČek. Jas še nikoli nisem nobene." o j Radovednost "Oče, kako pa KiUjec ve, kdaj ims zlatenico?" in vsakovrstni drugi modni pri pomočki. Nekega dne pa je Maruša opazila, da Ji nekdo krade parfum. Začela je spravljati razpršilnik v predal. A tudi v predalu je psrfums zmanjkovalo. Začela je torej razpršilnik skrivati pod blazino. Zaman. Nevidna roka je dalje kradla — Pe sklopa li. redne konveaeije so lahke aaroči aa Ust PraraU h prtštejo eden, dva, trt, štiri ali pot Banov ia eno drmUaa k ml aarvi-nlnl. Ust Prosvete stsae sa vso saake, ss ilsao sli astUaa H M ■ om lotae naročnine. Ksr pa člani ia plačajo pri aeesaMBta $1JS tednik, so jlsi te prišteje k naročnini. TeroJ sodsj al nraka, rt*. O Jo list prodrsg sa člane S.N.PJ. Liat Prosvoto Jo vaša lertsisi h getove Je v vsaki draštel aokdo, U M rad «tal liat vsak daa. Cm Ttmm ■■ašo Ia« lian niiTiii JVI Za Zdrsi. dršave la Kanade.$M0 Za Cteoro ia Chlcava Js....«?« 1 tednik la..............4M t tednik ln..............«J 1 tednika la.............M# 1 tednika la.............LN t tednike la............. LM 9 tednike te.............SA 4 tednike te.......•...•• LN 4 tednike in............. tU B tednikov te.•.......*.. ali § tednikov ta...•••.....• ui Za Bvrepe Je*•••••••••••• Ispolalte spadali knpen, prlloHte potrebna vsote daaarls aH Mmr Order v plaaa ta si naročite Prosvete, Hat, U Je vaša lastnim. Pojaeolle t—Vselej kakor Utre kateri tek členov preseka bM Um SNPJ, ali šo se presoli proč od drofttae ta bo sshheval nos mj M tednik, bode moral tisti član ia dotitae družine, ki Ja tako iksi» naročena ns dnevnik Prosvoto, to takoj nasnanitl nprsTuUtn liiU, la obenem doplačati dotično vsoto liste Prosvete. Ako tefs m iti* tedaj mora npravdištvo snišati datum sa to vsoto naročnika. PBOSVBTAi SNPJ. HfT Se. Lavadalo Ave, Cklesfe, Dl PrOeHone pošiljam nsroCatee ss Ust Prosvete vsoto 9.......< 1) Ime....................................ČL draštvs Naslov ..................................................... Ustavite tednik te «s pripišite k moji naročnini ed sledatlb M meje dmšteet D. •> 4) I) .ČL draštvs ŠL. .ČL drsštvs ŠL. .ČL draštvs iL. .ČL «raštva iL. .Dršave Ne? narešalk ................. ............»IHK TISKARNA S.N.P SPREJEMA vsa titkanko obrt spadajoč» Tiska vabiU sa veselice in ahode, vizitnk* knjige, koledarja, letaka Itd. v alovenskem. slovaškem, deškem, nemškem, angleškem jeziku u> vodstvo tiskarni apelira na sjtju., da tiskovine naroča v svoji tiskarni fLANfll Vsa iajs vodstvo Uakeros Pišite pe PRINTERY BM7-M Sa LAWNDALE AVENÜI i Rockwell 4904 CHICAGO. ILL- ferisan način sam lovski čuvaj 24* manj kakor lani, Uni s« je m Armada delavcev pred tovarpo Jonas A La*f*Ua U» T Pttlabargk« pe ofclkl stavk«,