Številka 02 • Glasilo Občine Ig • Leto XXXI • Marec 2025 3 Intervju z županom Občine Ig 9 Predstavljamo novega direktorja CUDV Draga 19 Podkrimski pustni karneval uspešen  BESEDA UREDNIŠTVA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Spoštovani bralci in bralke! V marcu dnevi postajajo vse daljši, sonce nas vse pogosteje razveseljuje s svojimi toplimi žarki, v krošnjah dreves pa ptički nežno ščebetajo ljubezenske pesmi svojim izbrankam, saj je za nami gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo. Na nebu nad Slovenijo smo v teh dneh lahko opazovali množični prelet žerjavov, znanilcev pomladi, ki se v značilni formaciji ob koncu zime hrupno selijo na toplo. Nasprotno pa skorajda neslišno iz svojih umaknjenih in skritih brlogov počasi na plan prihajajo medvedi in medvedke z mladiči, ki si bodo v naslednjih tednih po daljšem zimskem dremežu v prebujajočih se gozdovih iskali hrano in polnili želodce. Mesec marec nam poleg obljube pomladi prinaša kar nekaj pomembnih praznikov: 8. marec, mednarodni dan žena, ki nas spominja na socialno enakopravnost, dosežke žensk in njihovo vlogo v družbi. Pred nami je praznovanje občinskega praznika, 21. marec, ki je letos prav poseben, saj Občina Ig obeležuje že 30 let delovanja. Prava in močna skupnost raste in uspeva samo s tesnim sodelovanjem, medsebojno pomočjo in spoštovanjem. To tkivo vrlin znamo še kako dobro plesti v naši občini, saj s prizadevnostjo, klenostjo, vztrajnostjo in povezanostjo – no ja, včasih tudi z ižansko trmo – dokazujemo, da hočemo in zmoremo. Bliža se tudi 25. marec, materinski dan, posvečen vsem materam. Ta dan nas spominja na njih, na njihovo brezpogojno in nesebično ljubezen, skrb in podporo. Lastnosti, ki jih otroci velikokrat razumejo šele tedaj, ko sami postanejo starši. Obudi nam spomin na vrednote, ki smo jih nekoč znali ceniti, zdaj pa jih zaradi prehitrega PISANJE ČLANKOV – navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju Pred oddajo piscem priporočamo naslednje korake: - Vzemite si čas in še enkrat v miru preberite svoj članek. - Članek naj ima naslov, ta naj bo kratek in jedrnat – do 30 znakov s presledki. Če je daljši, ga raje razdelite v nadnaslov in glavni naslov. - Ne pozabite se podpisati, nepodpisanih člankov ne objavljamo! - Uredite in izberite slikovno gradivo ter predvidite podpise k vsaki fotografiji (gl. še posebna navodila o slikovnem gradivu). Uredništvo Mostiščarja Mostiščar je uradno glasilo Občine Ig. Občina Ig 2 Mostiščar 02 | Marec 2025 potovanja skozi življenje pozabljamo in izgubljamo. Kaj sploh so vrednote? Kaj je tisto, kar res nekaj šteje? Ko pomislimo na moralne vrednote, se moramo le spomniti, kaj so nas učili naši starši: vedno povej po resnici, bodi pošten, bodi pravičen, pomagaj drugemu, spoštuj ljudi ... Naj bo mesec marec čas, ko se povežemo s svojimi bližnjimi, jim naklonimo nasmeh, ljubezen, hvaležnost in predvsem – svoj čas. Trenutki časa prehitro spolzijo skozi prste in preteklost spreminjajo v spomin, prihodnost pod vprašaj, ostaja nam le sedanjost! Nič čudnega, da je pojem čuječnost postal učni predmet delavnic, v katerih se ponovno učimo, kako se ustaviti, kako biti v tem trenutku, tukaj in zdaj. Zato je prav, da si spet naravnamo kompas, se ustavimo in spomnimo, kakšni smo bili nekoč: strpni, ljubeznivi, hva- ležni, iskreni, pošteni, dobri in prijazni. Marec je nedvomno tudi čas veselja in praznovanja, kar so dokazale maškare, ki so na pustno soboto preplavile ižanske ulice ter nam prinesle smeh in srečo! V teh dneh je izšla tudi marčevska številka Mostiščarja, kot vedno polna različnih vsebin. A da jih ne bomo naštevali, predlagam, da ga vzamete v roke in ga morda celo zunaj, na toplem sončku v miru preberete, zraven pa si privoščite še skodelico dobre kave ali čaja. Kot je nekoč rekel Benjamin Franklin: »Če ljubiš življenje, ne zapravljaj časa, kajti čas je snov, iz katere je narejeno življenje.« Želim vam prijetno branje! Sonja Cimerman, odgovorna urednica Rok za prihodnjo številko Gradivo za prihodnjo številko Mostiščarja zbiramo do četrtka, 3. aprila 2025. Predvideni izid številke je 17. aprila 2025. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ig. Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR. 13. marec 2025 Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Zuhra Jovanovič, predsednica, Zdravko Grmek, Alenka Jeraj, Rado Lovšin, Anton Modic Naklada: 2.700 izvodov Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Sonja Cimerman, odgovorna urednica, Maja Zupančič, namestnica odgovorne urednice, Anka Grmek, Maruša Mazej, Matjaž Zupan Lektoriranje: Katarina M. Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Marjan Smole Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostiščar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostiščar (spletna izdaja)  ŽUPANOV KOTIČEK ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Intervju z županom Občine Ig Štiriletni mandat župana Občine Ig Zlatka Usenika prehaja v drugo polovico. Ob tej priložnosti smo ga povprašali o uresničitvi predvolilnih obljub, o aktualnih projektih in načinu sodelovanja z deležniki lokalne skupnosti ter o kritikah in težavah, s katerimi se sooča pri svojem delu. Odgovore, ki odstirajo njegov pogled na to obdobje, si lahko preberete v nadaljevanju. Na politično pot ste prvič stopili leta 1996 kot predsednik sveta Vaške skupnosti Zapotok. V letih 2002, 2006 in 2018 ste neuspešno kandidirali za župana Občine Ig, 20 let pozneje po prvi kandidaturi, leta 2022, pa vam je uspelo na lokalnih volitvah. Kako danes gledate na prehojeno pot? Vas je vodila v pravo smer? eto 1996 ni bilo prelomnica na moji politični poti, kot temu pravite. Prepričan sem in zagovarjam, da politike na ravni občine sploh ne bi smelo biti. Zametki mojega delovanja segajo že v leto 1995, ko me je na domu obiskal Tone Šteblaj, takratni svetnik SKD v Občinskem svetu Občine Ig. Nikoli ne bom pozabil dne, ko me je vprašal, ali bi bil predsednik občinskega odbora SKD Občine Ig. Seveda sem mu takoj odgovoril, da tega ne morem sprejeti zaradi službe niti se ne nameravam ukvarjati s politiko. Po tem srečanju sva se še večkrat srečala in pogovarjala o razvoju Občine Ig in njenih tako imenovanih političnih potezah. Dogovorila sva se, da bom kandidiral na volitvah v Svet vaške skupnosti Zapotok na prihajajočih volitvah. Po izvolitvi za predsednika Sveta vaške skupnosti Zapotok se je začela moja angažiranost na področju razvoja in napredka v Zapotoku. Pri pridobivanju prepotrebnih sredstev in sodelovanju z Občino Ig sem kmalu spoznal, da brez svetniškega mesta v Občinskem svetu ne bom mogel konkretno prispevati k razvoju Zapotoka, kaj šele preostalih delov v občini. Bil sem pobudnik ustanovitve neodvisne liste IZZIV 2002, s katero smo leta 2002 somišljeniki iz več vaških svetov sestavili skupno listo in kandidirali za Občinski svet Občine Ig, v katerem smo več kot uspešno dobili dve svetniški mesti od štirinajstih. Seveda so mi svetovali, da moramo nastopiti tudi s svojim kandidatom za župana, če želimo ljudi prepričati, da mislimo resno. Podobno je bilo na več volitvah. Potem so prišle lokalne volitve 2022, na katerih so se ljudje odločili za spremembe. Vlada Republike Slovenije je pred temi volitvami sprejela odločitev, da nekateri državni uslužbenci, med njimi policisti, ne smejo biti več člani občinskih svetov niti neprofesionalni podžupani in župani. Zame se je s tem kot dolgotrajnemu svetniku Občinskega sveta Občine Ig, predsedniku Sveta vaške skupnosti Zapotok in predsedniku Društva Zapotok v prihodnosti preprečila nadaljnja aktivna pot pri razvoju in napredku v Občini Ig. Skupaj smo sprejeli odločitev, da še zadnjič preverimo, ali so občanke in občani Občine Ig za odločilne spremembe. Zgodilo se je tisto, kar mi je za vedno spremenilo življenje in s tem potrdilo mojo pravilno odločitev, da sem šel leta 1996 na pot, ki je bila dolga in naporna. Prepričan sem, da me je z ekipo vodila v pravo smer. Danes skupaj plujemo v smer, ki je enotna in odločna. L Za vami je dobri dve leti mandata župana. S katerimi težavami se največ soočate? Velikokrat se vprašam, ali je mogoče, da je za menoj in mojo ekipo že toliko pretečenega dela in realiziranih projektov, toliko rešenih težav, med njimi tudi težav posameznikov, in seveda hkrati še toliko odprtih zadev. Največje težave, s katerimi se soočamo, so zadeve, ki so odprte že veliko let, med njimi nekatere tudi skoraj dvajset let. Težko bi rekel, da veliko teh ni rešljivih, jih je pa nekaj, ki jih ne bomo nikoli rešili. Žal so nekateri v preteklosti dobili obljube, ki niso izvedljive ali pa niso zgolj v pristojnosti Občine Ig. Počasi in z vztrajnostjo rešujemo težavo za težavo. Glavni problem je, ko nekdo pride do nas in nam predstavi svojo težavo, ki je ne moremo pomesti pod preprogo, žal pa je zaradi omejenih finančnih sredstev tudi ne moremo takoj realizirati. To je nekaj, kar visi nad nami in nas v podzavesti žre. Ko se z ljudmi pogovorimo, jih večina razume, da takojšnja rešitev ne bo mogoča, tako se tudi dogovarjamo za razumen rok realizacije. Bil bi krivičen, če bi za kogarkoli rekel, da je bil nesramen, žaljiv ali nerazumevajoč. Vsi se moramo zavedati, da problemov in težav ne moremo rešiti čez noč. Šele dobri dve leti sem župan in upravičeno lahko rečem, da smo veliko težav že rešili, s tem tempom pa bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Se je na občinski upravi z vašim prihodom razen imenovanja ekipe sodelavcev in sodelavk v tem času kaj bistveno spremenilo? Marsikdo je pričakoval, da se bo z mojim prihodom na mesto župana spremenila tudi sestava občinske uprave. Po tehtnem razmisleku in pogovorih z najožjimi sodelavci smo prišli do sklepa, da bomo najprej temeljito spremljali delo vseh v občinski upravi in se šele potem na podlagi ugotovitev odločali, ali bo sploh potrebna menjava oziroma prerazporeditev znotraj občinske uprave. Zaposlenih v občinski upravi, ki je del javne uprave, ne moreš zamenjati oziroma celo odpustiti zgolj zaradi principov, ki jih ima odločevalec. Verjamem, da je bilo nekaj zaposlenih v občinski upravi prepričanih, da bo do tega prišlo. Tudi z direktorjem sva imela že v času prejšnjega župana korektne in dobre odnose. V času enega leta od nastopa mandata lahko župan brez obrazloži- Mostiščar 02 | Marec 2025 3  ŽUPANOV KOTIČEK ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// tve zamenja direktorja občinske uprave, če se tako odloči. Ker je najin odnos korekten, z njegovim delom pa sem kot župan zadovoljen, ostaja na tem mestu. Lahko pa rečem, da se je pri nekaterih zaposlenih spremenil odnos do dela, kar je pomembno vplivalo na boljše rezultate dela občinske uprave. V enem od intervjujev ste omenili, da vaš delovnik traja od 6.30 do 15.30, izjema so večerni sestanki ali druge poznejše obveznosti. Je še vedno enak? Ob nastopu mandata je bilo mnogo dela zame povsem novega, kar je pomenilo, da sem se bil primoran naučiti veliko novih stvari, kar je od mene zahtevalo več časa, kot ga določa zgolj delovni čas. Dolgo sem prihajal na delo med šesto in pol sedmo zjutraj in velikokrat delal tudi pozno v noč. Če želiš opravljati delo župana resnično dobro in v korist vseh občank in občanov, moraš pozabiti na osemurni delovnik ter proste vikende in praznike. Delo župana počasi postane način življenja. Danes, če res ni potrebno, ne hodim več tako zgodaj v službo, saj je bistveno več dela v popoldanskih in večernih urah. Občinski svet vam je uspelo sestaviti iz predstavnikov vseh petih svetniških list, torej brez koalicije in opozicije. Je bila ta odločitev prava? Občinski svet so sestavili občanke in občani na volitvah, kjer so jim zaupali svoje glasove za razvoj in napredek Občine Ig. Moje prepričanje je že od nekdaj, da lahko le močna ekipa naredi veliko in dobro. S pogovori pred razdelitvijo vodenja in članstva v delovnih telesih glede na rezultate je prišlo do soglasja vseh petih svetniških skupin, da občinski svet ne potrebuje koalicije in opozicije. Konec koncev sem dobro poznal skoraj vse člane občinskega sveta in njihov način razmišljanja, kar velja tudi obratno. Pred tako odločitvijo sem seveda tudi s svoje strani zagotovil nekaj, česar do zdaj nismo bili vajeni in kar ni bila praksa prejšnjega župana, in sicer, da se bodo vse odločitve sprejemale na kolegiju župana s svetnicami in svetniki ter se pozneje potrjevale na sejah Občinskega sveta Občine Ig. Prepričan sem, da je bila odločitev prava in da edino tako lahko občina dela v korist vseh. Poleg rednih sej Občinskega sveta ste ob sredah dodatno uvedli še kolegije župana. Kaj vas je privedlo do tega? Po mojem prepričanju Seje občinskega sveta niso namenjene temu, da se na njih svetniki šele začenjajo pogovarjati o pomembnih temah in odločitvah ter se potem brez tehtnega premisleka o njih odločajo. Na seje občinskega sveta so vabljeni vsi predstavniki Svetov vaških skupnosti v Občini Ig, ki jih je 23. Prav vsi imajo možnost vprašati vse, kar se tiče razprave in odločanja o določeni zadevi. Ravno zato se mi zdi prav, da se na kolegijih župana s svetniki ti že tam pogovorijo med sabo ter dajo predloge in pobude za vsako zadevo. Tak način se je do zdaj izkazal za zelo dober in konstruktiven. Leto in pol smo se dobivali vsako sredo od 17. do 19. ure, včasih tudi za več časa. Zdaj se dobivamo vsako drugo sredo oziroma tudi pogosteje, če je to potrebno. Sprejet je bil proračun Občine Ig za leto 2025. Kljub visokim prihodkom in nepovratnim sredstvom v višini 1.651.937 EUR bo potrebno zadolževanje pri obnovi vodovoda in kanalizacije Iška vas−Iška. Kaj je razlog za to? Brez zadolževanja ni mogoče realizirati določenih projektov, ki so podprti z domačimi oziroma evropskimi sredstvi. Če se ne bi zadolžili, bi mnogo projektov in aktivnosti ostalo nerealiziranih, kar bi pomenilo, da bi stopicljali na mestu pri razvoju in napredku ter kot občina stagnirali. Ravno obnova vodovoda in izgradnja kanalizacije v Iški vasi in Iški je tak projekt, da se je zaradi njega potrebno in tudi upravičeno zadolžiti. 4 Mostiščar 02 | Marec 2025 V letu 2023 so bila zagotovljena proračunska sredstva za dve vrtini na vodovodnem sistemu Golo-Zapotok in za povezovalni vod. Kot vemo, je ena vrtina že zvrtana. So že znani rezultati kakovosti vode in načrt nadaljnjih del? Leta 2023 so bila v proračunu res zagotovljena sredstva za vrtino in povezovalni vod, seveda z zadolževanjem. Najprej smo se lotili izvedbe vrtine, s katero bi ugotovili količino in kakovost vode. Potem so bile julija in avgusta obilne padavine, katerih posledica je bilo trajno zaprtje največjega vodnega vira Šumnik. Zaradi tega je bilo potrebno sprejeti odločitev, kako naprej. Vrtina, ki je bila že zvrtana, bi potrebovala eno leto poskusnega črpanja in jemanja vzorcev, da bi nato lahko nadaljevali s povezovalnim vodom, če bi bila voda neoporečna. Takrat je bila odločitev težka in potrebnih je bilo nemalo sestankov za odločitev, za katero smo danes prepričani, da je bila pravilna. Odločili smo se za gradnjo povezovalnega vodovoda Ig-Podgozd. Zdaj so med seboj povezani vsi največji vodovodni sistemi v Občini Ig. Na nadaljevanje ugotavljanja kakovosti in količin vode iz nove vrtine bomo počakali do konca leta, saj upamo, da bomo s 1. 1. 2026 ponovno prešli na Voka Snaga, kar bo bistveno pocenilo vodo za nas. Takrat se bomo odločali o nadaljnjih delih na vrtini in povezovalnem vodu. Vaške skupnosti so imele možnost poslati seznam predlogov in želja za umestitev v proračune Občine Ig za obdobje 2024– 2027. V kolikšni meri so bili njihovi seznami upoštevani? Večina Svetov vaških skupnosti je predloge in želje posredovala Občini Ig. Prepričan sem, da bo večina njihovih realnih pričakovanj do konca mandata tudi realizirana. Nekaj je že realiziranih, za nekatere se pripravljajo projekti, nekateri so že uvrščeni v letošnji proračun, drugi pa bodo še v proračunih za leti 2026 in 2027. Nekateri predlogi niso odvisni samo od Občine Ig, ampak tudi od državnih institucij. Glede na vse sem velik optimist glede realizacije večine predlogov in želja. Vaš slogan iz predvolilnega obdobja »Ponujamo boljši in lepši danes. Z mlajšimi ljudmi in naprednejšim razvojem. Iskreno in pošteno za vse!« je obetal. Kako ga uresničujete in katere volilne obljube ste že izpolnili? O našem sloganu sem z vsakim dnem bolj prepričan, saj ni le slogan, ampak lahko upravičeno rečem, da se ga držimo vsi skupaj, občinski svet, občinska uprava, društva, šola, vrtec, jaz in še bi lahko našteval. Vsi skupaj dihamo in delamo za vse nas. Nismo dajali predvolilnih obljub, razen ene: da bomo delali skupaj za vse, iskreno in pošteno, in tega se še kako držimo. Je pa res, da smo povedali, za katere projekte se bomo prednostno zavzemali. Nekateri so že realizirani, nekateri v teku, za nekatere pa pridobivamo potrebno dokumentacijo. Naj naštejem le nekaj izmed teh, ki so že realizirani: izgradnja brvi čez Iščico na Igu (brv Rastuka), rekonstrukcija Ljubljanske ceste z dodanimi pločniki in avtobusno postajo, izgradnja pločnika na Govekarjevi cesti, razširitev pokopališča na Kureščku, odkup in odstranitev hiše v ožini Iga za vzpostavitev varne šolske poti, asfaltiranje dveh športnih igrišč v Mateni in Tomišlju, prizidek k centralnemu vrtcu Ig, povezovalni vodovod Ig-Podgozd, obnova vodovoda in izgradnja kanalizacije v Iški, zaselek Mala vas, odprtje nove pediatrične ambulante v sodelovanju z občino Škofljica, vzpostavitev Tržnice Ig, začetek delovanja Morostiga – hiše narave in kolišč, vzpostavitev skupine za medgeneracijsko sodelovanje, sodelovanje v Evropskem tednu mobilnosti, oblikovanje kulturnega programa v Domu kulture Ig, celomesečni decembrski prireditvi Praznični sejem v središču Iga, odprtje Govekarjeve sobe na Občini Ig, posvečene spominu pisatelja Frana Govekarja. V fazi gradnje je večnamensko športno igrišče pri OŠ Ig, nadaljuje se obnova vodovoda in izgradnja kanalizacije Iška vas– Iška, sončna elektrarna na OŠ Ig in Centru Ig, posodobitev posameznih odsekov vodovodnega sistema, priprava projektov za  ŽUPANOV KOTIČEK ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// gradnjo pločnikov Brest, Podkraj in Iška, križišč na Golem in v Škriljah ter ureditev centra Iga, poteka priprava na postavitev otroških igral (vrtec Ig, pri gasilskem domu na Igu, v Kotu, Tomišlju, Strahomerju) in fitnes naprav (pri gasilskem domu na Igu, v Zapotoku, pri OŠ Ig) ter zamenjava ograje na športnem igrišču v Škriljah, začetek priprave potrebne dokumentacije za obvoznico Ižanka–Staje (projektna naloga in študija variant izvedljivosti projekta zaradi upravičenosti gradnje), odkup zemljišča ob pokopališču na Igu za gradnjo povezovalne ceste Banija–Govekarjeva cesta in še bi lahko našteval. Pred časom ste izjavili, da imamo v občini zelo dobro razvito gasilstvo in civilno zaščito, močno pa zaostajamo na področju infrastrukture (izgradnje kanalizacije, vodovodnega sistema, cest in prometne varnosti). Kako ste se lotili te problematike? Gasilstvo in Civilna zaščita na Igu sta naš ponos. Lahko smo veseli in srečni, da imamo tako močni organizaciji, delujoči zgolj na osnovi prostovoljcev in entuziastov, ki se lahko več kot upravičeno primerjajo s profesionalci. Res pa je, da močno zaostajamo na področju infrastrukture in še nekaterih drugih. Kako smo se lotili problematike, sem delno že odgovoril pri prejšnjem vprašanju, bi pa dodal še nekaj zadev, ki smo se jih lotili z vso resnostjo in odgovornostjo: celostna prenova centra Iga in avtobusne postaje, LAS sožitje – Športajmo na Igu, priprava celostne prometne strategije Občine Ig, priprava dokumentacije za gradnjo kanalizacije v Zapotoku, priprava dokumentacije za vzpostavitev protipoplavnih ukrepov na Igu za območje Iščice in Draščice ipd. Eden večjih izzivov za Občino Ig bo vsekakor preplastitev več kilometrov občinskih cest, saj so nekatere že povsem uničene. Se tudi sami kdaj odpravite na teren? Ogledi na terenu in pogovori z ljudmi so nepogrešljivi del mojega vsakodnevnega dela. Marsikatero težavo se lahko reši zgolj na terenu, vse drugo so samo še formalnosti. Preprosto si ne predstavljam županovanja brez pristnega stika z ljudmi na terenu. Izvedba projektov brez dobrega nadzora pristojnih ne bi bila tako kakovostna, saj kar precej stvari v času nadzora lahko dorečemo edino na terenu. Lahko pa povem, da srečam veliko ljudi, ki jim je pot na občino odveč, predvsem zaradi preteklih izkušenj, zato se z njimi lahko pogovarjam izključno na terenu. Upam, da bom lahko s svojim načinom dela in komunikacije pokazal, da je občina namenjena izključno njim in da smo tam zaradi njih. V Občini Ig je bilo nameščenih kar nekaj stacionarnih radarjev in prikazovalnikov hitrosti, ki so poželi kritiko javnosti. So ti ukrepi prispevali k izboljšanju prometne varnosti? Nameščenih je bilo deset prikazovalnikov hitrosti in štiri ohišja za postavitev merilnikov hitrosti. Ohišja so bila postavljena tam, kjer smo z občinskim redarstvom in policijo soglašali, da so potrebna in je prometna varnost najslabša oziroma so najbolj varnostno izpostavljena mesta. Prikazovalnike hitrosti smo namestili na željo Svetov vaških skupnosti. Vsi ukrepi so močno prispevali k izboljšanju prometne varnosti. Se pa moramo zavedati, da so proti takim ukrepom večinoma tisti, ki ne spoštujejo zakonodaje. V mandatu ste si zadali tudi postavitev sončne elektrarne Ig, ki bi z elektriko oskrbovala osnovno šolo, vrtec, Center Ig, občinsko stavbo ter Morostig. V kateri fazi je projekt? Projekt je po nešteto zapletih in zahtevah v zaključni fazi. Na začetku priprav in dogovorov nas ni nihče opozoril na možnost zapletov v zvezi s statičnimi izračuni, po zrušitvi dela strehe na telovadnici v Mariboru pa se je vse spremenilo. Streha naše telovadnice na Igu je bila zgrajena po vseh standardih, ki so veljali leta 2002, danes pa ne zadostuje več standardom, kar posledično pomeni, da se je ne sme dodatno obremenjevati. Zaradi tega smo morali sončno elektrarno zmanjšati skoraj za tretjino. Posebne zahteve je imel tudi Zavod RS za kulturno dediščino. Zdaj je sončna elektrarna v zaključni fazi pred priklopom na omrežje in pred odprtjem. Upam, da bo vse izvedeno v aprilu. Občina Ig šteje 25 vasi in 23 vaških svetov, ki zastopajo lokalne interese. Kako bi opisali sodelovanje z njimi in katere so največje težave, s katerimi se soočajo? Sodelovanje s Sveti vaških skupnosti lahko označim kot zelo dobro. Tam, kjer ni formalnih Svetov vaških skupnosti, so postavili skupine, ki skrbijo za relacijo med vasjo in Občino Ig. Upam, da v naslednjem mandatu ne bo več vasi brez Sveta vaške skupnosti. Popolnoma naravno je, da vsak zastopa lokalni interes, tako sem včasih ravnal tudi sam. Sedanja vloga župana pa mora biti drugačna. Skrbeti moram za vseh 25 vasi, je pa res, da je veliko odvisno tudi od aktivnosti Svetov vaških skupnosti, od tega, kaj so njihove prioritete in kako vidijo potek razvoja posamezne vasi. Seveda so njihove največje težave pomanjkanje finančnih sredstev v proračunu, s čimer pa se soočamo vsi. Kako uspešno je sodelovanje s kulturnimi, turističnimi, športnimi in drugimi društvi, ki s svojim aktivnim delovanjem bogatijo naš kraj? Vsa društva ne glede na program so gonilna sila našega razvoja, kulturne in narodne identitete. Z vsemi več kot odlično sodelujemo. Vsa aktivno prispevajo skladno s svojimi resursi in zmožnostmi. Aktivno se vključujejo na vse prireditve, katerih nosilec je Občina Ig, in nemalokrat odlično zastopajo in predstavljajo Občino Ig doma in tudi v tujini. Ob tej priložnosti bi se rad vsem iskreno zahvalil za vse, kar prispevajo k našemu razvoju. Ob vsesplošnem staranju prebivalstva in pomanjkanju domov starejših občanov je bila novica o gradnji doma starejših občanov na Igu razveseljujoča. Kako napreduje izgradnja? V drugi polovici februarja smo z investitorjem podpisali še zadnjo pogodbo, s katero bodo pridobili gradbeno dovoljenje. Bojim pa se, da glede na trenutno stanje na področju dolgotrajne oskrbe in kadrovskih težav še ne bodo začeli gradnje DSO Ig. Kljub zavezi, da bodo dom zgradili do leta 2026, to ne bo izvedljivo, zato bo Vlado RS potrebno zaprositi za podaljšanje tega roka. Seveda je z gradnjo povezana tudi gradnja medgeneracijskega doma, ki bi nam ga vzporedno moral zgraditi investitor. Se je za mlade med vašim županovanjem spremenilo kaj na bolje? Bi lahko rekli, da je Ig mladim prijazen kraj? Ne glede na vse nikakor ne moremo reči, da Ig ni mladim prijazen kraj, je pa res, da potrebujejo svoje prostore, igrišča in prostor za zabavo. Pogoj za to je bila ustanovitev organizacije za mlade z namenom aktivnega vključevanja mladih v lokalno skupnost, ki že deluje, se pa z njimi pogovarjamo tudi za prostore, ki naj bi jih dobili že v letošnjem letu, če bo šlo po načrtih. Se število prebivalcev Občine Ig povečuje? Namerava tudi naša občina kot mnogo drugih slovenskih občin staršem ob rojstvu novorojenčka podariti enkratno denarno pomoč? Glede na vse podatke, ki so nam dostopni, se trenutno število prebivalcev na Igu bistveno ne povečuje. Lahko rečemo, da je to v našo korist, saj bistveno povečanje za seboj prinese nešteto težav in izzivov za občino. S povečanjem bi bilo potrebno zagotoviti dodatne prostore v šoli in vrtcu ter povečati zmogljivosti komunalne infrastrukture. V letošnjem proračunu so namenjena sredstva za enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka, za katero je bil soglasen občinski svet. Pripravlja se pravilnik in vse, kar je potrebno, da bomo to lahko realizirali. Do sredstev bodo upravičeni vsi otroci in starši, katerih otrok je bil rojen v letu 2025, bo pa kar nekaj pogojev do upravičenosti pomoči, med drugim ta, da Mostiščar 02 | Marec 2025 5  ŽUPANOV KOTIČEK ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// morata imeti otrok in vsaj eden od staršev stalno prebivališče v Občini Ig. Ne gre pa spregledati dejstva, da Občina Ig vsako leto za otroke do šestega leta starosti v času božično-novoletnih praznikov pripravi tudi lutkovno predstavo in obdaritev. Kako županovanje vpliva na vaše zasebno življenje, na družino in prosti čas? Vam je kdaj žal, da ste zapustili policijske vode in se podali v politične? Seveda vsaka sprememba vpliva na življenje posameznika in njegove družine. Vsak nov začetek je težak, in tak je tudi začetek županovanja. Ker smo si zadali velike cilje, je za to potrebno tudi veliko časa. Zaradi tega trpi moj prosti čas in seveda tudi čas za družino. Verjamem, da bo sčasoma bolje, saj je vsa ekipa že dobro vpeljana v delo. Tako kot je bil prej moj poklic v policijskih vodah način življenja, je tudi zdaj županovanje način življenja, saj to zame niso politične vode. Sprašujete me, ali mi je kdaj žal. Če bi rekel, da mi na trenutke ni, bi lagal. Ampak zdaj sem tu in delam za ljudi in z ljudmi. Kaj lahko na polovici prvega mandata sporočite občanom in občankam Iga? Spoštovani občanke in občani Občine Ig, vsi vi, ki kakorkoli prispevate k razvoju Občine Ig, vsi ljudje dobre volje. Hvala vam za zaupanje, strpnost in pomoč pri kreiranju naše skupne prihodnosti. Vem, da je nemogoče zadovoljiti vse vaše potrebe, želje in težave, ki vas vsakodnevno pestijo. Marsikdaj razumem vašo težavo in jo poskušam rešiti z vami. Dve leti sem na tem položaju z ekipo in prepričan sem, da je marsikdo izmed vas spoznal, da delamo pošteno in iskreno. Imamo še dve leti, da nadaljujemo enako. Minilo je 30 let obstoja Občine Ig, kar bomo obeležili in proslavili na prireditvi ob občinskem prazniku Občine Ig v petek, 21. 3. 2025. Vabim vas, da se nam pridružite, da skupaj praznujemo in se poveselimo. Dragi občanke in občani! Uporni ižanski kmetje so 21. marca leta 1848 vzeli usodo v svoje roke. V spomin na ta dogodek obeležujemo naš občinski praznik. Naj nam bo njihovo dejanje v navdih pri naših dejanjih. Od leta 1995, ko je začela delovati nova Občina Ig, je prihodnost naših krajev v naših rokah – še najprej se bomo trudili za takšno občino, ki nam bo vsem v ponos. Čestitke vsem ob občinskem prazniku! Vabljeni na osrednjo prireditev ob občinskem prazniku, ki bo v petek, 21. marca 2025, ob 19. uri v Športni dvorani Ig. Župan Zlatko Usenik Hvala za vaše izčrpne odgovore. Vam in vaši ekipi želimo uspešno in plodno delo tudi v prihodnje! Sonja Cimerman  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE ///////// Ob materinskem dnevu voščim vsem materam v naši občini. Naj bo praznik materinstva v vaši družini polepšan z ljubeznijo vaših bližnjih. Župan Zlatko Usenik Spomladanska čistilna akcija O bčina Ig v sodelovanju z vaškimi sveti ter društvi organizira spomladansko čistilno akcijo, ki je predvidena za soboto, 5. 4. 2025. Podrobna navodila bodo vaški sveti in društva dobili v kratkem. Naredimo naše okolje bolj čisto in se udeležimo čistilne akcije. Uroš Čuden, občinska uprava 6 Mostiščar 02 | Marec 2025 Pisarna CSD vsak prvi ponedeljek v prostorih Občine Ig Center za socialno delo, Enota Ljubljana Vič-Rudnik, ima v sodelovanju z Občino Ig vsak prvi ponedeljek v mesecu od 8h do 12h odprto pisarno v pritličju Občine Ig. Strokovna delavka Centra za socialno delo vam bo v pomoč pri reševanju naslednjih zadev: – materialna stiska, – težave v družinskih in partnerskih odnosih, – nasilje v družini, – starševska in vzgojna nemoč, – posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola, – druge zasvojenosti, – informacije o pravicah iz javnih sredstev in pravicah na podlagi zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, – oskrba bolnih in ostarelih oseb, – težave v odnosih z drugimi ljudmi, – druge stiske in težave, ki jih ne znate oz. zmorete rešiti sami. V tem času boste lahko tudi oddali vloge za postopke in pravice, ki se vodijo na Centru za socialno delo. Vabljeni, da izkoristite svetovanje Centra za socialno delo v bližini vašega doma. Center za socialno delo, Enota Ljubljana Vič-Rudnik  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Režijski obrat sporoča Informacije za uporabnike pitne vode in letno poročilo S Katja Ivanuš, režijski obrat Občina Ig, leto 2024 (vodovodni sistemi) ŠTEVILO VZORCEV kladno z Uredbo o pitni vodi (Ur. list RS, št. 61/2023) objavljamo poročilo o pitni vodi v letu 2024 v Občini Ig. Razširjena oblika poročila je dostopna na spletni strani občine www.obcina-ig.si, kjer so objavljena tudi poročila z zadnjih vzorčenj na posameznih vodovodnih sistemih, načini obveščanja uporabnikov vodovodnega omrežja ter informacije glede na zahteve priloge 4 Uredbe o pitni vodi. Cena vodarine od 1. 7. 2024 je 1,5696 EUR/m3. Na računih uporabnikov je viden podatek o količini pitne vode, ki jo porabi uporabnik javne službe v obračunskem obdobju, po novem je na računih viden tudi podatek o povprečni letni, mesečni in dnevni porabi vode. Za dodatne informacije lahko pišete na rezijski.obrat@obcina-ig.si ali pokličete na telefon 01/2802-314. 65 60 55 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 55 33 53 30 25 20 20 3 4 4 0 IŠKA VAS M (skupaj) 2 22 10 7 7 0 GOLOZAPOTOK M (skladno) 0 4 4 3 4 4 0 CVS BREST M (neskladno) VISOKOROGATEC K (skupaj) 0 4 4 0 4 4 BREZOVA NOGA K (skladno) 8 2 2 2 0 0 GORNJI IG K (neskladno) Grafični prikaz rezultatov laboratorijskih preizkušanj vzorcev pitne vode, odvzetih iz omrežja pri uporabnikih v letu 2024 POROČILO O PITNI VODI V LETU 2024, Občina IG (omrežje) Vodovodni sistem (VS) skupno število odvzetih vzorcev mikrobiološka preizkušanja (M) M K SKLADNO / NESKLADNO S NS IŠKA VAS 33 4 30 GOLO-ZAPOTOK 55 7 CVS BREST 20 VISOKO-ROGATEC EC Ent. KB ŠK CP 3 0 0 3 0 53 2 0 0 2 4 20 0 0 0 25 4 22 3 0 BREZOVA NOGA 4 4 4 0 GORNJI IG 10 2 8 SKUPAJ (omrežje) 147 25 137 fizikalno-kemijska preizkušanja (K) SKLADNO / NESKLADNO S NS 0 4 0 0 0 7 0 0 0 0 4 0 0 3 0 0 4 0 0 0 0 0 0 4 0 2 1 0 1 1 0 2 0 10 1 0 9 1 0 25 0 Legenda: M - mikrobiologija, K - kemija, S - skupaj, EC. - Escherichia coli, Ent. - enterokoki, KB - koliformne bakterije, ŠK – število kolonij pri 36 °C, CP – Clostridium perfringens. Rezultati laboratorijskih preizkušanj vzorcev pitne vode, odvzetih iz omrežja pri uporabnikih v letu 2024. Urnik Zbirnega centra Matena Režijski obrat Zimski čas (od oktobra do marca): sreda, 9.00–12.00 ter 14.00–17.00 Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: Poletni čas (od aprila do septembra): sreda, 9.00–12.00 ter 15.00–19.00 Stanje vodomernega števca lahko sporočite: − po telefonu: 01/2802-314 − po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si − preko elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Zbirni center Matena je odprt tudi vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00. Če je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. 041/408-407 Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. Mostiščar 02 | Marec 2025 7  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Najava javnega razpisa za kmetijstvo O bčina Ig bo predvidoma v aprilu objavila Javni razpis za sofinanciranje kmetijstva, s katerim želi spodbuditi razvoj in trajnostno naravnane naložbe na kmetijskih gospodarstvih. Razpis bo sledil po sprejetem in objavljenem Pravilniku o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Ig v Uradnem listu RS. Kmetijska gospodarstva v občini vabimo, da spremljajo uradne objave v Mostiščarju in se pravočasno seznanijo s pogoji razpisa. Nameni razpisa so podpreti investicije v kmetijsko mehanizacijo, izboljšanje pogojev na kmetiji, izobraževanje, predelava in trženje ter druge, ki prispevajo k razvoju in konkurenčnosti kmetijstva v naši občini. Podrobnejše informacije o razpisu bodo objavljene v aprilski številki Mostiščarja ter na spletni strani občine. Andreja Zdravje, občinska uprava Novi pravilnik za programsko obdobje do leta 2030 vključuje sofinanciranje naslednjih ukrepov: VRSTE POMOČI UKREPI UKREP 1: Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva, povezana s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472) UKREP 2: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov Državna (17. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472) pomoč po UKREP 3: Pomoč za ukrepe izmenjave znanja in informiranja skupinski izjemi (21. in 47. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472) v kmetijstvu UKREP 4: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij in gozdarstvu (28. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472) skladno z Uredbo Komisije (EU) št. UKREP 5: Pomoč za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem gozdarskega sektorja – gozdne 2022/2472 vlake (49. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472) UKREP 6: Pomoč za naložbe v gozdarske tehnologije ter v predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov (50. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472) UKREP 7: Enkratne občinske pomoči – štipendiranje za dijake in študente v srednjih poklicnih in strokovno izobraževalnih programih s področja kmetijstva in gozdarstva Ostali ukrepi občine UKREP 8: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva, čebelarstva, gozdarstva in razvoja podeželja UKREP 9: Drugi ukrepi Odgovorno lastništvo psov na območju Občine Ig O bčina Ig v začetku pomladi poziva vse lastnike psov k odgovornemu ravnanju pri sprehajanju njihovih hišnih ljubljenčkov. V zadnjem obdobju smo prejeli več pobud in opozoril občanov glede nespoštovanja pravil pri sprehajanju psov, zato želimo poudariti pomembnost ustreznega nadzora nad živalmi ter skrbi za čisto in urejeno okolje. Pse je potrebno voditi na povodcu Zaradi zagotavljanja varnosti vseh udeležencev v prometu in na javnih površinah je nujno, da lastniki svoje pse vodijo na povodcu. S tem preprečimo možnost nezaželenih situacij, posebno z najmlajšimi ali konfliktov z drugimi živalmi. Prav tako je pomembno upoštevati prisotnost divjadi, saj nenadzorovani psi lah- 8 Mostiščar 02 | Marec 2025 ko zasledujejo ali napadajo gozdne živali, kar povzroča motnje v naravnem okolju in lahko privede do nesreč. Odgovornost za pasje iztrebke Ena najpogostejših težav je neodgovorno odlaganje pasjih iztrebkov. Lastniki psov so dolžni za svojimi ljubljenčki pobirati iztrebke in jih odlagati na ustrezna mesta. Odlaganje vrečk z iztrebki na travnike, kmetijske površine ali ob rob cestišč ni sprejemljivo, saj tako onesnažujemo okolje in ogrožamo zdravje ljudi ter živali. Pogosto se zgodi, da iztrebki pristanejo na travnikih, ki jih kmetje uporabljajo za košnjo in krmo živine, kar lahko povzroči resne zdravstvene težave pri živalih v hlevu. Ohranimo čisto in urejeno okolje Skrb za čist in urejen javni prostor je odgovornost vsakega posameznika. Lastniki psov ste pomemben del skupnosti, zato vas pozivamo, da s svojim zgledom pripomorete k spoštovanju pravil in ohranjanju urejenega okolja. Prosimo, da upoštevate naslednje: • Pse vedno vodite na povodcu. • Pasjih iztrebkov ne puščajte na javnih površinah, travnikih ali ob cesti. • Vrečke z iztrebki odlagajte v smetnjake ali jih odnesite domov v svoj zabojnik. Le s skupnimi prizadevanji lahko zagotovimo čisto in varno okolje za vse prebivalce Občine Ig ter ohranimo naravno ravnovesje v naši lokalni skupnosti. Hvala vsem odgovornim lastnikom psov za upoštevanje pravil in prispevek k lepšemu okolju! Andreja Zdravje, občinska uprava Pixabay  AKTUALNO /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Predstavljamo novega direktorja CUDV Draga 17. 2. 2025 je bil za direktorja Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič, Draga (v nadaljevanju CUDV), s petletnim mandatom imenovan novi direktor Rok Usenik, ki je na tem mestu zamenjal dosedanjo direktorico Tatjano Popović. P rvič sem slišala zanj na januarski seji občinskega sveta Občine Ig, kjer sva drug za drugim predstavila svojo kandidaturo, on za direktorja CUDV, sama za odgovorno urednico občinskega glasila Mostiščar. V živo sem spremljala njegovo obširno, izkušenj in znanja polno predstavitev in vizijo CUDV, ki mu je na koncu prižgala zeleno luč občinskega sveta h kandidaturi. Čakala ga je še potrditev na pristojnem ministrstvu. Tudi to je uspešno prestal. Drugič sem ga v živo obiskala na novem delovnem mestu, v pisarni direktorja v Dragi. Pozdravljeni, najprej iskrene čestitke ob imenovanju! Prevzeli ste odgovorno in zahtevno delo. Prihajate iz vrst CUDV. Kako dolgo ste že zaposleni v centru in kaj je botrovalo vaši kandidaturi za direktorja? V CUDV Draga sem zaposlen že 25 let. Prišel sem kot civilni vojak in delal na različnih oddelkih, kar mi je omogočilo celovit vpogled v delovanje centra. Moja odločitev za kandidaturo je bila motivirana predvsem z željo po izboljšavah – tako na področju strokovnega dela kot tudi organizacije in pogojev za zaposlene ter uporabnike. Menim, da lahko s svojim poznavanjem ustanove, izkušnjami in vizijo prispevam k nadaljnjemu razvoju centra. Nam lahko zaupate, kaj ste po poklicu in katere vaše izkušnje bi lahko opredelili kot prednosti novega delovnega mesta? Po izobrazbi sem profesor športne vzgoje s specialno-rehabilitacijsko dokvalifikacijo, kar mi daje trdne strokovne temelje. Moja največja prednost je širok spekter izkušenj, saj sem delal na različnih področjih in dobro poznam izzive tako zaposlenih kot uporabnikov. Prav tako sem skozi leta razvijal veščine vodenja, sodelovanja in reševanja problemov, kar je ključno za uspešno vodenje takšne ustanove. CUDV Draga je socialnovarstveni zavod za usposabljanje, delo in varstvo otrok, mladostnikov in odraslih. Kateri so vaši osnovni programi? Izvajamo res široko paleto programov in storitev. Uradno: • programe socialnovarstvenih storitev, • posebni program vzgoje in izobraževanja, • prilagojene programe vzgoje in izobraževanja za predšolske otroke z motnjo v duševnem razvoju, • programe vseživljenjskega učenja, • programe za izobraževanje odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju – SOVA, • program dela z osebami z zmerno, težjo in težko motnjo v razvoju ter hudimi čustvenimi in vedenjskimi motnjami, • programe usposabljanja oseb z avtizmom, • programe rehabilitacije oseb s pridobljeno možgansko poškodbo, • programe zdravstvenih storitev (zdravstvena nega in varstvo, logopedska obravnava, delovna terapija, fizioterapija), • tržno dejavnost (Druga violina), • sodelujemo v mednarodnih projektih. V okviru javne službe pa se izvaja: • vzgoja, izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju, • oskrba in bivanje otrok in mladostnikov z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju, • vodenje, varstvo in zaposlitev odraslih oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju, • varstvo in zaposlitev oseb s pridobljeno možgansko poškodbo, • oskrba in bivanje oseb s pridobljeno možgansko poškodbo, • druga osnovna zdravstveno in specialistično konziliarna dejavnost skladno z naravo dejavnosti centra in z mrežo javne zdravstvene službe, • zdravstvena nega in zdravstvena rehabilitacija, • odločanje o namestitvi, premestitvi in odpustu iz Ccentra. Kako je s številom otrok, ki so vključeni v programe? Se potrebe po takšnem usposabljanju povečujejo? Trenutno je v naše programe vključenih približno 150 otrok in mladostnikov. Opažamo, da se potrebe povečujejo, predvsem prihajajo otroci in mladostniki z vse bolj zahtevnimi oblikami motenj, kar pomeni večji izziv pri zagotavljanju ustrezne oskrbe in strokovnega kadra. S katerimi problemi in izzivi se trenutno soočate? Center Draga se pri zagotavljanju kakovostnih storitev za svoje uporabnike sooča z različnimi izzivi, ki zahtevajo premišljen in strateški pristop. Čeprav je organizacija v mnogo pogledih že strukturirana, hitre spremembe v družbenih potrebah, napredek ter večja pričakovanja uporabnikov in njihovih družin zahtevajo nenehno prilagajanje in izboljšave. • Financiranje je ključno vprašanje za center, saj gre za skupino ljudi, ki zahteva dolgotrajno, kakovostno in specifično oskrbo. Sredstva so omejena in nezadostna za vse potrebne izboljšave, inovacije in vzdrževanje obstoječe infrastrukture, obenem pa še vedno veljajo normativi in standardi iz leta 1984 (z manjšimi izboljšavami). • Zaradi pomanjkanja kadrov je izvajanje nekaterih programov oteženo, zaposlenim pa povzroča preobremenitev in stres. To je izziv, ki traja že desetletje in bi mu morali posvečati več pozornos- Mostiščar 02 | Marec 2025 9  AKTUALNO /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// ti, ker je ključen za uresničevanje poslanstva in vizije centra (primanjkuje strokovnega osebja, zlasti na področju zdravstva, negovalnega osebja in specialne pedagogike). • Slabša infrastruktura otežuje izvajanje dnevnih aktivnosti in programov, dodatno obremenjuje zaposlene ter zmanjšuje udobje in kakovost bivanja za varovance. Neustrezni prostori lahko zmanjšajo kakovost oskrbe in tudi ogrožajo varnost uporabnikov. Preskromen vozni park vpliva na socializacijo uporabnikov. Energetska infrastruktura je zastarela, energetska oskrba pa deluje na tehnološko nizki ravni, kar pomeni pomembno tveganje za nemoteno delovanje celotnega sistema; stroški so veliki. Takšna situacija zahteva pripravo celovitih strateških rešitev, ki bodo omogočile nujno posodobitev in zagotavljanje trajnostne energetske oskrbe. • Naš center se srečuje z izzivi, ki jih prinaša vse bolj kompleksna populacija oseb z motnjami v duševnem razvoju. Poleg osnovnih razvojnih motenj mnogi naši uporabniki potrebujejo podporo zaradi dodatnih resnih zdravstvenih težav, kot so kronične bolezni, nevrološke motnje in različne fizične omejitve. Poleg tega so pogosta tudi vedenjska odstopanja, ki zahtevajo prilagojen pristop in veliko pozornosti pri delu z njimi. Katere so vaše prioritetne naloge ob nastopu mandata? Moja glavna prioriteta je zagotavljanje stabilnega in motiviranega kolektiva. Prav tako si bom prizadeval za izboljšanje pogojev dela, nadgradnjo programov in boljše povezovanje z lokalno skupnostjo. Velik poudarek bo tudi na zagotavljanju ustrezne infrastrukture in iskanju rešitev za prostorske izzive. V februarski številki Mostiščarja ste objavili zaposlitveni oglas, v katerem iščete srednje in diplomirane medicinske sestre, oskrbovalke, varuhinje in drugo podporno osebje. Kolikšno je trenutno število zaposlenih v CUDV? V CUDV Draga je zaposlenih nekaj manj kot 500 oseb, kar vključuje tako strokovni kader kot podporne in vzdrževalne službe. Kljub temu se soočamo s kadrovskimi izzivi, saj bi po normativih lahko imeli zaposlenih 564 ljudi. Bi lahko rekli, da tudi pri vas zaznavate pomanjkanje strokovnega in drugega kadra na trgu delovne sile? Absolutno. Pomanjkanje strokovnega kadra je velik izziv, predvsem na področju zdravstvene nege in socialnega varstva. Konkurenca na trgu dela je močna, zato si prizadevamo ustvariti čim boljše pogoje za naše zaposlene in pritegniti tudi nove kadre. Ste največji tovrstni center v Sloveniji. Poleg osnovnih objektov v Dragi pri Igu (pet domov, šola, delavnica, ambulanta in prostori za medicinsko rehabilitacijo) sestavlja CUDV še 15 enot na Škofljici, v Ljubljani in okolici, v Grosupljem, Ribnici, Novem mestu in Ankaranu. Vam trenutne prostorske zmogljivosti zadostujejo ali se kaže potreba po njihovi širitvi? Potreba po dodatnih prostorih je vedno prisotna. Naraščajoče število uporabnikov in vedno bolj kompleksne potrebe zahtevajo prilagoditve in širitev zmogljivosti. Tukaj je še deinstitucionalizacija, ki se na mehak način že izvaja, za večje premike pa bo potrebno tudi več zmogljivosti v socialnem okolju. Prav tako se trudimo izboljšati bivalne pogoje in dostopnost storitev na različnih lokacijah. Lani ste obeležili 40-letnico obstoja CUDV Draga. Na kaj ste še posebej ponosni pri tej hvalevredni številki? Najbolj ponosni smo na našo skupnost – na zaposlene, ki s srcem opravljajo svoje delo, in na uporabnike, ki s svojo iskrenostjo in vztrajnostjo dokazujejo, kako pomembno je naše poslanstvo. V teh štirih desetletjih smo postali nepogrešljiv del socialne oskrbe v Sloveniji, kar je izjemen dosežek. Vaš priimek je občanom in občankam Iga še posebej poznan, pri čemer imam v mislih župana Občine Ig Zlatka Usenika. Seveda vas moram povprašati, ali sta morebiti v sorodu? Ne vem, ali sva kaj v sorodu, bi bilo treba preveriti. Trenutno naju zbližuje isti priimek. Ob koncu nam zaupajte še svoje želje in cilje CUDV v prihodnosti. Naš cilj je še tesnejše sodelovanje z lokalno skupnostjo, saj verjamemo, da lahko skupaj ustvarimo bolj vključujoče okolje za naše uporabnike. Nadaljevali bomo prizadevanja za izboljšanje pogojev dela in bivalnega okolja ter za zagotavljanje kakovostnih programov za vse naše uporabnike. Kot sem zapisal v svojem programu, želimo postati vodilna ustanova na področju oskrbe in usposabljanja oseb z motnjami v duševnem razvoju v Sloveniji – vodilna v pomenu pridobivanja znanja in razvijanju novih metod dela, prilagajanja, povezovanja in sodelovanja, seznanjanja s specifično problematiko oseb z motnjami tako v strokovnem okolju kakor v družbi. Zahvaljujemo se vam za vaše iskrene in izčrpne odgovore, na poti tega zahtevnega, predanega in srčnega poslanstva pa vam in vašim zaposlenim še naprej želimo veliko uspehov! Sonja Cimerman Arhiv CUDV Draga Praznovanje 40-letnice delovanja Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič, Draga 10 Mostiščar 02 | Marec 2025  POSLANSKI KOTIČEK /////////////////////// Reforma, ki to ni V PS SDS opozarjamo, da bo novi Zakon o zdravstveni dejavnosti povzročil še večje odhajanje zdravnikov med zasebnike, ki si jih bodo lahko privoščili le tisti z veliko denarja. Zakon namreč predvideva, da zdravniki, ki delujejo v javnih zavodih, v popoldanskem času ne bodo več smeli delati pri koncesionarjih ali zasebnikih, razen izjemoma in pod določenimi pogoji. V javnih zavodih ne morejo opravljati več storitev predvsem zato, ker jih ZZZS ne plača, čeprav so imeli lani 79 mio EUR dobička. Glavni krivec za razmere je ZZZS, in ne zdravniki, ki želijo delati. Protiustavno je, da se samo zdravnikom omejuje dodatno delo, medtem ko vsi drugi, med njimi tudi ministrica za zdravje, lahko opravljajo dodatno delo. Kdorkoli opravlja dodatno delo, od tega dodatnega dela plačuje davke. Koalicija ne sliši opozoril, da bomo tako uničili zdravstveni sistem, kakršnega poznamo, ki je sicer res potreben sprememb, a ne takih, kot jih predlagajo. In to ni nobena reforma. Koalicija se je zapletla z lažmi o ZPIZ-2, ki ga je sprejela naša vlada in je ustavil padanje pokojnin. Zaradi laži smo zahtevali opravičilo od predsednika vlade Roberta Goloba in Nataše Sukič, podpredsednice DZ. Ker tega ni bilo, zahtevamo razrešitev Nataše Sukič z mesta podpredsednice, vložili pa smo tudi interpelacijo Vlade RS. Do konca meseca še zbiramo podpise za referendum proti dodatkom k pokojninam za izjemne umetniške dosežke. Vsak torek v času uradnih ur Krajevnega urada Ig lahko podpis oddate tudi vi. Nagovorili vas bodo naši prostovoljci. Alenka Jeraj  IZ ŽIVLJENJA VAŠKIH SVETOV ///////////////////////////////////////////////////////////////// Sestanek vaškega sveta Škrilje V nedeljo, 9. 2. 2025, je v dvorani gasilskega doma v Škrilju potekal sestanek vaškega sveta Škrilje, na katerem so se zbrali vaščani in kot gost župan Zlatko Usenik. Poleg župana in članov vaškega sveta – Aleša Franjka, Maje Glinšek in Tine Golob Zorenč – se je sestanka udeležilo še 74 vaščanov, kar priča o veliki angažiranosti in zanimanju prebivalcev za razvoj kraja. Dnevni red sestanka je bil naslednji: 1. Pozdravni govor 2. Predvajanje filma o Iskrenosti 3. Predstavitev uporabnosti aplikacije in spletne strani Škrilje 4. Predstavitev opravljenega dela v vasi od leta 2022 do zdaj 5. Načrt za leto 2025 6. Odgovori župana na predloge vaške skupnosti in vaščanov. Sestanek je odprl predstavnik vaškega sveta Aleš Franjko, ki je pozdravil prisotne in podal kratko poročilo o dosedanjih aktivnostih sveta. Poudaril je pomembnost sodelovanja vaščanov pri skupnih projektih ter izrazil zadovoljstvo nad številčno udeležbo. Po pozdravnem govoru je sledilo predvajanje filma o Iskrenosti, ki je razbil začetno tremo prisotnih. Nato so imeli prisotni priložnost spoznati uporabnost aplikacije in splet- ne strani Škrilje, kar bo omogočilo boljšo povezanost in obveščenost vaščanov. V nadaljevanju so člani sveta predstavili opravljeno delo v vasi od leta 2022 do danes, pri čemer so izpostavili pomembne infrastrukturne izboljšave in skupne akcije. Sledila je predstavitev načrta za leto 2025, kjer so bile izpostavljene ključne razvojne točke. Župan Zlatko Usenik je nato odgovarjal na vprašanja in predloge vaščanov. Razpravljalo se je o izboljšanju cestne infrastrukture, reševanju problematike vodovoda ter možnostih za sofinanciranje vaških pobud iz občinskega proračuna. Poseben poudarek je bil namenjen tudi urejanju javnih površin in vzdrževanju cest in pločnikov, kar je bila ena izmed ključnih tem sestanka. Člani vaškega sveta so tudi predstavili načrte za organizacijo delovnih akcij in prireditev za leto 2025. Sestanek se je končal v konstruktivnem duhu s strinjanjem, da je odprt dialog med vaščani, vaškim svetom in občino ključen za nadaljnji razvoj Škrilj. Predstavnik sveta se je zahvalil vsem za udeležbo in povabil k nadaljnjemu sodelovanju pri skupnih projektih. Zapisnik sestanka si lahko preberete na spletni strani SVS Škrilje: www.skrilje.si. Aleš Franjko Mostiščar 02 | Marec 2025 11  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Predsedniki gobarskih društev Slovenije na posvetu v Polzeli V Posvet predsednikov gobarsko-mikoloških društev Slovenije v Polzeli soboto, 15. 2. 2025, smo se predsedniki gobarsko-mikoloških društev, članov Mikološke zveze Slovenije, sestali v Polzeli. Tokrat je bil gostitelj posveta Gobarsko društvo Polzela. Posvet se organizira enkrat letno. Na posvet so vabljeni predsedniki društev oziroma njihovi pooblaščenci v primeru odsotnosti predsednika. Na posvetu vsak predsednik poroča o delu društva v preteklem letu, posvetujemo se tudi o težavah pri vodenju društev. Župan MO Polzela Jože Kužnik je pozdravil vse prisotne in po- vedal, da so počaščeni in veseli, da je Mikološka zveza Slovenije izbrala Polzelo za posvet predsedstva MZS s predsedniki svojih članov – društev. Po poročilih je predsednik MZS Amadeo Dolenc pohvalil delovanje prisotnih društev in menil, da so rezultati nadpovprečni. V zadnjih letih je izpite za determinatorje opravilo kar veliko število članov društev, med njimi je tudi naše društvo GMD Ig. Diana Govekar, Gobarsko mikološko društvo Ig Marija Medič Zbor članov GMD Ig v Zapotoku Župan Zlatko Usenik je v svojem nagovoru izvabil nasmeške na obraze udeležencev zbora. N a valentinovo, 14. februarja 2025, smo člani Upravnega odbora GMD Ig povabili člane našega društva, goste sosednjih društev ter župana Občine Ig in podžupanji na Zbor članov Gobarsko mikološkega društva Ig v RTC Zapotok. Kljub dnevu zaljubljencev je bila udeležba presenetljivo velika. Zbor je potekal po dnevnem redu, poročila o delovanju društva v preteklem letu so 12 Mostiščar 02 | Marec 2025 bila podana s strani predstavnikov organov društva. Načrt dela v preteklem letu je bil dosežen in presežen, program za naslednje leto pa je spet ambiciozno zastavljen. Na zboru tudi ni manjkala razstava gob, čeprav februar niti slučajno ni sezona gobarjenja. Eden naših večjih projektov za leto 2025 je izobraziti naše člane za naziv determinator pripravnik, zanj je potrebno opraviti teoretični in praktični Tudi Zbor članov ni minil brez razstave gob. izpit iz poznavanja 80 vrst gliv. Predavanja in priprave na izpit se bodo izvajali v prostorih društva na Ljubljanski cesti 2 na Igu. Predavatelji bodo naši determinatorji svetovalci z Ištvanom Pajorjem na čelu, ki ima že višjestopenjski naziv determinator samostojni svetovalec. Ta predavanja bodo namenjena samo članom društva, za vse občane pa bomo organizirali kar nekaj predavanj o prepoznavanju gob. Točni datumi bodo pravočasno objavljeni. Na koncu je sledilo druženje ob dobro pripravljeni gostiji, za kar smo hvaležni Špeli Purkart, ki nas s svojo ponudbo vedno navduši. Več o dogajanju na Zboru članov si lahko ogledate na spletni strani: www.gobarji-ig.si. Diana Govekar, Gobarsko mikološko društvo Ig Roman Anžič  KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Veselo Prešernovanje z Ivanom Sivcem Gost Ivan Sivec V eseli smo ponovno gostili našega najbolj plodovitega in najbolj branega pisatelja, pesnika, urednika, vsestranskega kulturnega delavca Ivana Sivca. Napisal je veliko knjig, skozi katere odstira našo zgodovino, pomembne ljudi in dogodke iz naše preteklosti. Napisal je tudi roman Sonce v megli, ki smo ga predstavili pred letom in pol. Gre za ljubezenski roman iz časa napada ižanskih kmetov na grad in o prvem pomladnem dihu Slovencev leta 1848. Ivan je povedal, da je roman zelo bran in zadnje izvode so lahko kupili tudi obiskovalci prireditve. Ivan je raziskal tudi življenje in delo Franceta Prešerna, ki nam ga je predstavil malo drugače, kot smo se o njem učili v šoli. Povedal je, kako je njegova mama že kmalu spoznala, da ne bo kmet, ki bi prevzel domačo kmetijo, saj je preveč odprte glave, torej preveč brihten. To se je kazalo vse njegovo življenje. Starši so bili revni, zato so Francetu veliko pomagali njegovi strici duhovniki, ki so zagotavljali sredstva za šolanje. K stricu Jožefu Prešernu, ki je na Kopanju služboval kot kaplan, je šel leta 1807 ali 1808 in tam preživel dve leti, očetov stric Jožef pa ga je poučeval. Nato je v Ribnici obiskoval normalko in bil kot odličen učenec vpisan v Zlato Nastop Ženskega pevskega zbora Perunike knjigo. V Ljubljani se je pesnik šolal med letoma 1812 in 1821. Obiskoval je normalko, nato šest let gimnazijo in zatem še dva letnika filozofije. Na Dunaju je nadaljeval študij, in sicer z vpisom v tretji letnik filozofije, ki je bil tedaj pogoj za vpis na študij prava ali medicine. Tudi tu je bil odličen učenec, vse je končal v rokih in z visokimi ocenami. Pogosto je pomagal drugim študentom in delal v knjižnici. Leta 1828 se je v Ljubljani zaposlil v odvetniški pisarni Leopolda Baumgartna. Spoznal je prijatelja Matijo Čopa, ki je pozneje utonil, kar ga je zelo prizadelo. Prešeren se je na Gorenjsko preselil septembra ali oktobra 1846, ko je dobil samostojno advokaturo v Kranju, kjer je živel do smrti, 8. 2. 1849. France Prešeren je gotovo naš največji pesnik svetovnega formata. Veliko lažje bi mu bilo, če bi pisal v nemščini, kot je dejala njegova zaročenka na Dunaju: »Iz tebe bomo naredili gospoda.« Prešeren se je poslovil z besedami »Iz mene nihče ne bo delal gospoda«, s čimer je obrnil hrbet tudi uspešni karieri. A bil je zaveden Slovenec in njegova dela v slovenščini so vrhunec umetniškega jezika. Z izjemnim občutkom in izbranimi besedami je postavil spomenik slovenskemu jeziku. Glasbeno so večer popestrile pevke Ženskega pevskega zbora Perunike, ki so zapele himno, O, Vrba in Dve istrski, ter harmonikarja glasbene šole Bučar, učenec Matjaž Osolnik in mentor Jan Zgonc, ki sta zaigrala nekaj skladb, za katere je besedila napisal Ivan Sivec. Na koncu smo ob spremljavi harmonike vsi skupaj zapeli in s kozarčkom vina končali veselo Prešernovanje. Lepo je bilo! Alenka Jeraj, predsednica DFG Ig Literarno glasbena skupina Društva Fran Govekar Ig vas vabi na predstavitev četrte skupne pesniške zbirke Bogastvo v mozaiku besed v petek, 14. marca 2025, ob 19.00 v dvorano Centra Ig. Pred predstavitvijo, ob 18.30, bo v Knjižnici Ig ODPRTJE RAZSTAVE ILUSTRACIJ ZDENKE VINŠEK ter RAZSTAVE PTICE Likovne skupine DFG Ig. Bogastvo v mozaiku besed Pesmi za zbirko so prispevali: Darja Avsec, Marija Jamnik, Alenka Jeraj, Robert Fojkar, Jožica Šubic, Irena Trček in Zdenka Vinšek. V programu bodo sodelovali Skupina Borovničke in kitarist Gregor Podržaj. Vabljeni! Mostiščar 02 | Marec 2025 13  KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Izrekanja 2025 I zrekanja 2025 so izzvenela v intimnem vzdušju Centra za poezijo Tomaža Šalamuna. 17. literarno srečanje Ljubljana okolica je strokovno spremljala slovenska pesnica, urednica in literarna mentorica Ana Porenta. Svoje zapise je izrekalo devet literarnih ustvarjalk: Sabina Spanjol, Bernardka Petrovič Mager, Felicita Medved, Agata Trojar, Silva Langefus, Duška Hočevar Mihelič, Iva Grabnar, Jožica Šubic in Marja Vesel, ki jih je glasbeno povezal mojster na kitari Šemsudin Dino Džopa. Bilo je preprosto lepo. Hvala vsem! Tatjana Avsec, vodja Izpostave JSKD Ljubljana Okolica KOLIKO Koliko BESED!? Za vse človeštvo jih je nešteto … Koliko SOLZA!? Za vsakega človeka drugače grenke … Koliko PESMI!? Za vsakega človeka vsaj ena knjiga … Koliko STRAHOV!? Za vsakega človeka druge pošasti … Koliko MISLI!? Za vsakega človeka nekaj svobode … Koliko SREČE!? Za vsakega človeka drobna zrnca … Koliko CVETJA!? Za vsakega človeka vsaj en venec … Koliko ŽIVLJENJ!? Za vsakega človeka ena usoda … Koliko POTI!? Za vsakega človeka mnoga križišča … Koliko ČASA!? Za vsakega človeka eno življenje … Koliko ZVEZDIC!? Za vsakega človeka eno ozvezdje … Glej naše SONCE!? Za vse ljudi vseh časov ena svetloba … Jožica Šubic Literarna ustvarjalka Jožica Šubic Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku V Domu kulture Ig je v torek, 4. februarja, potekala osrednja občinska proslava ob Prešernovem dnevu. Program je pripravila Osnovna šola Ig, ki se ji je na odru kot posebni gost pridružil slovenski pevec popularne glasbe Miki Vlahovič. V programu, ki nosi naziv Barje, kdo bo tebe ljubil in sta ga vsebinsko zasnovali učiteljici Meta Perme in Slavica Čergič, so sodelovali učenci Osnovne šole Ig, v središče pa so postavili prostor, v katerem živimo – Ljubljansko barje. Za sceno je poskrbela učiteljica Jožefa Antolič. Začelo se je slovesno, kot se za državni praznik spodobi, 14 Mostiščar 02 | Marec 2025 s slovensko himno v izvedbi Mladinskega pevskega zbora OŠ Ig, ki ga je na klaviaturah spremljal Dominik Kovačič. V program so se prepletale recitacije pesmi o barju, plesna točka, dramska igra Družina, pogrešana na barju ter nastop, navdihnjen z Jalnovimi Bobri. Pesmi je spremljala projekcija likovnih del – dvobarvnih lesorezov, ki so jih ustvarili sedmošolci. Program je glasbeno obogatil Mladinski pevski zbor pod vodstvom dirigentke Polone Kukavica, ki je zapel tudi z osrednjim glasbenim gostom Mikijem Vlahovičem. Ta se je predstavil s svojimi uspešnicami, premierno pa je izvedel tudi pesem Prvi ples. Prireditev je sklenila zimzelena pesem Zelena dežela, avtor glasbe zanjo je Miki Vlahovič, tokrat pa sta poleg prepevala zbor in cela dvorana. Učenke OŠ Ig plešejo Hvala vsem sodelujočim in obiskovalcem, ki ste soustvarili lep kulturni večer. Maja Zupančič, občinska uprava Petra Strelec  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku — Barje, kdo bo tebe ljubil Plesni nastop V torek, 6. 2. 2025, smo s prireditvijo počastili slovenski kulturni praznik. Odločili smo se, da proučimo barje kot prostor, ki nas obdaja in zaznamuje. Program je začel MPZ OŠ Ig z Zdravljico in nato zapel še pesem o prijateljstvu. S Kalvinom sem vodila prireditev, najprej sva predstavila povezavo s kulturo in razlago naslova prireditve. Potem sva recitirala pesem o vranah Er- Mladinski pevski zbor je zapel z gostom. vina Fritza, ki je hudomušno opisal barje. Kalvin je predstavil še zgodovino proučevanja barja in na oder povabil šestošolce, ki so nas razvedrili z dramskim prizorom Družina, pogrešana na barju. Spet sem bila na vrsti jaz, ki sem predstavila barje in Ižance ter povabila plesalce, da so nas razveselili s plesno točko. Tudi pesnik Minatti je opisoval barje, predstavili smo njegovi deklamaciji Samotne steze in Tišina. Nato je nadaljeval program glavni gost večera pevec Miki Vlahovič, ki nam je popestril večer s premierno pesmijo Prvi ples in nato še s pesmijo Metulj, pomagali so mu pevci MPZ OŠ Ig in kitarist Leon. Šestošolci so se s knjigo Bobri pisatelja Janeza Jalna tudi odpravili raziskovat barje, kar je bila priprava na konec prireditve, saj je gost svojo pesem Zelena dežela priredil za naše druženje z barjem in zapel s pevskim zborom in obiskovalci prireditve. Večer je bil res super, saj smo izvedeli veliko novih stvari o naši domači pokrajini. Verjamem, da bomo odslej gledali nanjo z drugačnimi očmi. Zarja Uršič, 9. a Petra Strelec Dan kulture v 2. razredu V sredo, 19. 2. 2025, smo bili učenci 2. a in 2. b na obisku v šolski knjižnici. Imeli smo kulturni dan, ki smo ga poimenovali dan kulture. V razredu smo se pogovarjali o umetnosti, kulturnih ustanovah in bontonu v knjižnici. Brali smo pravljice Ele Peroci in izdelali svojo prvo slikanico. V knjižnici smo izvedeli še več o knjižnem bontonu in spoznali, da je knjižnica lahko tudi galerija. Knjižničarka nam je pokazala veliko različnih knjig slovenskih pisateljic in pisateljev, med drugim knjige Franceta Prešerna, in pripravila zanimive naloge. Na koncu smo Muci Copatarici predstavili svoje prve slikanice. Lahko si jih ogledate v šolski knjižnici. Božena Števančec, Brigita Stropnik Arapović Obisk Muce Copatarice Moja prva slikanica Mostiščar 02 | Marec 2025 15  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Hurakultura 2025 v Škriljah Nastop učencev PŠ Golo pod vodstvom učiteljice Petre Berlisk V soboto, 8. februarja 2025, je v dvorani Gasilskega doma v vasi Škrilje potekala že četrta izvedba kulturnega dogodka Hurakultura. Prireditev, ki je namenjena predstavitvi ustvarjalnosti mladih, je ponovno dokazala, da v vasi in njeni okolici ne manjka talentov. Več kot 50 mladih je obiskovalcem pokazalo svoje spretnosti in strasti, s katerimi se ukvarjajo v prostem času – od igranja različnih glasbil, petja in plesa do drugih umetniških izrazov. Sodelovali so tudi učenci iz PŠ Golo, kjer je učiteljica Petra Berlisk pripra- vila posebno točko. Dvorana gasilskega doma je bila do zadnjega kotička napolnjena z obiskovalci, ki so prišli podpret nastopajoče. Dogodek je bil prežet z energijo, ustvarjalnostjo in ponosom na mlade, ki s svojim trudom bogatijo kulturno dogajanje v vasi. Hurakultura ni le priložnost za predstavitev talentov, temveč tudi pomemben družabni dogodek, ki povezuje krajane in krepi skupnost. Posebna zahvala gre organizatorki Katji Gorjup, ki je s svojo predanostjo poskrbela, da je prireditev potekala brezhibno. Prav tako gre velika Dvorana Gasilskega doma je pokala po šivih. zahvala studiu Normstudio za snemanje dogodka, Lei Meglen za fotografiranje, DJ Branzyju (Branku Carju) za odlično ozvočenje in luči ter vsem vaščanom, ki so kakorkoli prispevali k pripravi dvorane in organizaciji. Dodatna zahvala gre tudi Nini Golob, ki je že tradicionalno spekla palačinke za nastopajoče – tokrat jih je bilo več kot sto – ter preostalim sovaščankam, ki so spekle pecivo za sladkanje po dogodku. Hurakultura 2025 je še enkrat pokazala, kako pomembno je podpirati mlade in jim omogočiti prostor, kjer lahko izrazijo svojo ustvarjalnost. Upamo, da se bo ta čudovita tradicija nadaljevala tudi v prihodnjih letih ter da bo naslednja izvedba prinesla še več nepozabnih trenutkov! Komur se dogodka ni uspelo udeležiti in ga zanima, si lahko posnetek prireditve ter fotografije ogleda na naši spletni strani, kjer so na voljo tudi dodatne informacije o dogajanju v naši vasi: https:// skrilje.si/. Aleš Franjko, SVS Škrilje Vrtec Ig na Soriški planini S redi januarja smo se nekateri otroci iz skupin Čebelice, Ptički, Medvedki, Ježki in Metuljčki udeležili smučarskega tečaja. Na Soriški planini nas je pričakala prava zimska pravljica, ki nas je spremljala vseh pet dni – bilo je zelo mrzlo, a nas je sonce prav prijetno božalo. S pomočjo učiteljev smučanja in naših vzgojiteljic smo vsi Čebelice, Ptički, Medvedki, Ježki in Metuljčki skupaj Ogrevanje na snegu 16 Mostiščar 02 | Marec 2025 osvojili osnovno vijuganje po belem bregu. Najvztrajnejši in najpogumnejši pa zdaj dobro vemo, da se na vrh najvišjega hriba najlažje pride z vlečnico. Smuči nikakor ne bomo še postavili v kot! Strokovne delavke starejših skupin Vrtca Ig Strokovne delavke Vrtca Ig  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// KRALJESTVO POVODNEGA MOŽA Teater Za Vse V globokem tolmunu, tako globokem, da mu ni videti dna, živi povodni mož. Družbo mu delajo ribice, raki in školjke. Toda nikogar ni, da bi se z njim pogovarjal. Nekega dne pa v tolmun pade mali Tomaž iz revne ribiške družine. Povodni mož je tako vesel družbe, da si želi Tomaža obdržati pri sebi. Ponuja mu velika bogastva, zlato, srebro, drago kamenje. Mali Tomaž pa pogreša dom, bratca in sestrico, očka in mamico. sreda, 26. marec, ob 17.00 Knjižnica Ig lutkovna predstava Kraljestvo povodnega moža slovenska ljudska Priredba: Bernarda Gašperšič mestna knjižnica ljubljana www.mklj.si Otroška gledališka skupina Društva Fran Govekar Ig vabi na ogled Mladinska gledališka skupina Društva Fran Govekar Ig vabi na ogled predstave Marthe Swintz mladinske komedije Olge Paušič KRALJEVI SMETANOVI KOLAČKI SKRIVNOSTI IZ ŠOLSKEGA VECEJA Predstava traja 30 minut in je primerna za predšolske otroke, prvo in drugo triado OŠ ter odrasle. Predstava traja 30 minut in je primerna za drugo in tretjo triado OŠ ter odrasle. v četrtek, 20. marca 2025, ob 18.00 v Dom kulture Ig. v četrtek, 20. marca 2025, ob 18.30 v Dom kulture Ig. Vstopnina za obe predstavi je 5 EUR. Vabljeni! Mostiščar 02 | Marec 2025 17  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Rešimo življenje Karolini, zberimo 2 milijona € za razvoj zdravila DRUŠTVO VILJEM JULIJAN zaključni Veliki DOBRODELNI KONCERT 6-letna Karolina ima izredno hudo in smrtonosno redko genetsko bolezen Cockayne sindrom – tip B. Njeno edino upanje, da ji rešimo življenje, je razvoj genskega zdravila. V Društvu Viljem Julijan smo se povezali z znanstveniki iz tujine, ki so začeli razvijati gensko terapijo za to bolezen. Za kritje stroškov razvoja te genske terapije moramo zbrati 2.000.000€. Z zaključnim velikim dobrodelnim koncertom za Karolino želimo priti do cilja 2.000.000€ in zbrati še zadnji del sredstev. zaKarolino Hala Tivoli Ljubljana Nakup vstopnice na: 2025 Četrtek, 20.3. 19 h ob Cena vstopnice Odrasli: 15€ Otroci do vključno 16. leta: brezplačno Vstopnice na: Vstopnice so na voljo na eventim.si ter na prodajnih mestih v sistemu Eventim SI (Petrol, OMV, Pošta …). · Nina Pušlar · Tilen Artač · Ines Erbus · Bepop · Vila Eksena · Miran Rudan · Alfi Nipič · Vili Resnik · Isaac Palma · Manca Špik · SoulGreg Artist · Alex Volasko in Nina Mrak · Werner Brozović 18 Mostiščar 02 | Marec 2025 DRUŠTVO VILJEM JULIJAN W: viljem-julijan.si T: 041 432 566 E: drustvo@viljem-julijan.si Facebook stran Življenje za Karolino Instagram stran Življenje za Karolino Facebook stran Društva Viljem Julijan Instagram stran Društva Viljem Julijan Spletna stran za Karolino  TURIZEM ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Podkrimski pustni karneval uspešen Letošnja pustna sobota je v središče Iga privabila množico obiskovalcev – od najmlajših, za katere smo pripravili otroški program, do vseh, ki so z zanimanjem spremljali pustno povorko po ulicah Iga in se je letos končala pri gasilskem domu na Igu, pod šotorom, kjer je pustna zabava trajala še dolgo v noč. Otroški program pod šotorom P raznično okrašene ulice so napovedovale, da 1. marec 2025 ne bo običajen dan, bila je pustna sobota in na Igu je potekal Podkrimski pustni karneval. Zgodovina karnevala sega v leto 1995, ko ga je organiziralo Društvo Fran Govekar Ig, od leta 2008 pa so vajeti organizacije v rokah Občine Ig. Seveda brez tesnega sodelovanja z društvi ne gre. Zadnji leti sta v organizacijo močno vpeti gasilski društvi z Iga in Iške vasi, ki s številnimi prostovoljci poskrbita za gostinsko ponudbo in večerni del pustovanja. Začeli smo z otroškim programom pod ogrevanim Ples meduz Vrtca Ig Tjaša Cerar šotorom, poskrbeli smo za poslikavo obrazov in pustno plesno zabavo s Piko Nogavičko in drugimi pravljičnimi junaki. Potekal je izbor najboljših pustnih mask, na katerem je komisija iskala najbolj izvirne – zmagali so rdeča jagoda, čebelica Maja in skupinska maska potopljenega Titanika. Dogajanje se je nadaljevalo ob 14.00, ko se je začela povorka pustnih mask po ulicah Iga. Letos je potekala po malce spremenjeni trasi, saj se je od Banije nadaljevala po Zabrvi do šotora pri gasilskem domu Ig. Ob krožišču, kjer je glavno dogajanje, se je zbrala množica obiskovalcev in pozdravila Maskota karnevala Krimski mož številke maske. Ko smo zaslišali himno karnevala, je šlo zares. Najprej so nas pozdravili Asgardijci (KD Krim), ki so oživili nordijska mitološka božanstva. Sledili sta maskoti karnevala Krimski in Povodni mož (TD Krim), ki sta del ljudskega izročila ižanskega konca. Sledil je ples meduz v izvedbi Vrtca Ig, ki so k nam prišle iz morskih globin. Bolj domače obravani so prišli člani Gobarsko mikološkega društva Ig – med mušnicami smo prepoznali tudi nekaj jurčkov. Nato pa je bil čas za Kremenčkove, pardon, Matenčkove (PGD Matena), ki so nas prestavili v prazgodovino. Omislili so si tudi mrcinamobil na nožni pogon. V povorki je tudi letos sodelovala družina Kunaver, ki nas vedno preseneti z domiselnimi maskami – tokrat so nas prepričali z optičnimi iluzijami. Z Gorenjske so priletele pikapolonice (Vrtačarji) in nam tako prinesle srečo. Iz temnih Krimskih gozdov je na svoji vinkl metli prispela čarovnica Johanca in njene coprnice (TD Krim). Iz Iške Loke so pripluli Loški vikingi (PGD in SVS Iška Loka) – pogumni in izkušeni pomorščaki, ki jih tudi asfaltna cesta ni ustavila, skoraj vzletela pa je Matenčkovi Mostiščar 02 | Marec 2025 19  TURIZEM ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Loški vikingi letalska družba Bevke airlines (Bevške maškare), ki je imela prav ta dan na voznem redu prvi mednarodni let: z Iga v Istanbul. Pustna kamela je del tradicionalnih pustnih likov iz Iške vas (PGD Iška vas), kjer na pustni torek ohranjajo živo tradicijo s povorko, ki obišče hiše po vasi. Z okolice Reke so na ulice Iga ponovno prišli Halubajski Bevke airlines zvončarji – oblečeni v ovčje kože, z velikimi zvonci in rogatimi maskami so odganjali zimo. Vpisani so tudi med nesnovno dediščino Unesca, tako kot naslednje tradicionalne maske s Ptujskega polja (Pobrežje, Vitomarci), s katerimi se je povorka končala. Najprej je prišla rusa, sledili so orači, glasni pokači in nato eden najbolj prepoznavnih pustnih likov, korant. Program na krožišču je ogreval in povezoval »poštar« Franci Peternel. Povorka in gledalci so se nato preselili pod šotor, kjer je se začelo pravo pustno rajanje, najprej ob glasbi DJ Branzyja, nato pa je vse do polnoči zbrane zabaval Ansambel Banovšek. Za hrano in pijačo so skrbele združene moči gasilcev z Iga in iz Iške vasi. Za konec naj se zahvalimo vsem gasilcem, ki so združi- Pustna kamela Množica obiskovalcev Halubajski zvončarji Koranti 20 Mostiščar 02 | Marec 2025 li moči že pri postavljanju in podiranju šotora ter skrbeli za gostinsko ponudbo in zabavni večerni program. Zahvaljujemo se tudi Pekarni Pečjak in Mesarstvu Blatnik za donacijo krofov. Maja Zupančič, občinska uprava Marjan Smole  ZGODOVINA NAŠIH KRAJEV ///////////////////////////////////////////////////////////////////// Šteblaji s Kroga – Krogarji K rajevni zapis Krog sem našel na naslednjih kartah (zemljevidih): »avstroogrske karte« (1 : 75.000?), izdane pred prvo svetovno vojno, posnetki iz let 1878 in 1879/1905. Nad Krogam, Pod Krogom, Spezial Karte des Herzogthums Krain, Henrik Freyer, 1844–1846, merilo 1 : pribl. 112.000 (16 listov): Nagrok V; karte francescejskega katastra za k. o. Krvava Peč (Blutigenstein), 1823: Na Verch (op. Zavrh), naselje Blutigenstein (Kervava pech). Karte, izdane pred drugo svetovno vojno (konec 30, let), sekcija Cerknica 1.d, 1 : 25.000 : Zavrh (Tolsti vrh, 902 m, op.: najvišja n. v. v predelu Mačkovec). V začetku leta 2004 sem na Ižanskem začel kot ljubiteljski arheolog z raziskavami na mojem nekdanjem delovnem mestu (gozdni revir Ig–Mokrc, od Iga do Krvave Peči). Hkrati pa sem začel zbirati tudi gradivo za svojo šesto knjigo Svet med Mokrcem, Mačkovcem in Iško, Krvava Peč z okolico, soavtor Srečko Knafelc. On je bil tudi tehnični urednik in oblikovalec mojih predhodnih knjig. To sta bili knjigi o gozdarskem delovanju veleposestva Turjak (1999) in knjiga o Iški (2001). Poleg omenjenega delovanja od septembra 2004 pa sem začel zbirati tudi podatke o izvoru Krogarjev, Šteblajev. Njihovi potomci so se z izvorne lokacije bivanja na Krogu (15. stoletje?) po vsej verjetnosti razkropili (ni znano, kdaj) na Visoko, v Zapotok, Iško, tudi na Kremenco in Ig ter morda še kam. V času moje gozdarske službe od »Iga do Krvave Peči« (1964−1977) so bili med drugimi gozdnimi posestniki tudi Šteblaji, tudi nekateri s hišnim imenom Krogarji (Visoko, Ig idr.). Tako sem v tistem obdobju kot pozneje ob pisanju omenjenih knjig pridobival podatke, ki se vežejo na Krogarje/Šteblaje (matične knjige od okoli leta 1680 in ustni viri). Zapisano se skoraj v celoti nanaša na območje sedanjih Občin Ig in Velike Lašče. Ob koncu leta 2004 sem od znanca iz Ljubljane, sicer domačina iz velikolaške Dvorske vasi (Brinšek), dobil podatke o Šteblajih, zapisane v turjaškem urbarju 1501. Jože Brinšek (1937), mojster za avdio naprave (delavnico je imel na Vodnikovi cesti v Zgornji Šiški), je tudi vešč glasbenik, predvsem pa ima sposobnost za branje gotice, stare nemščine in podobnih veščin, ki so potrebne pri proučevanju starih dokumentov. Tako je Brinšek pri iskanju svojih korenin (rodovnik) v ortneških in turjaških urbarjih naletel tudi na priimek svojega svaka Janeza Šteblaja (1936−2014), Joškovega iz Zapotoka. Tako Janeza Šteblaja kot njegove brate, predvsem pa mamo Pavlo (1909−2001), vdovo po Jožetu Šteblaju (1898−1942, talec, Italijani), sem kot revirni gozdar dobro poznal. Žal sem šele pozneje zvedel, da je mama, Joškova Pavla, veliko vedela o preteklosti teh predelov. Toliko za uvod o splošnih podatkih v zvezi z obravnavano temo o Krogarjih. Vedenje o njih in Krogu navajam samo kot ljubiteljski raziskovalec preteklosti (nisem ne zgodovinar ne etnolog) po naslednjem redu. Redki pisni viri (matične knjige, turjaški urbar), ustni viri, materialni dokazi iz septembra 2004 in od septembra 2021 do junija 2024 (detektor, kovina, keramika, lončenina, dve lokaciji peči). Podatki pisnih virov status animarum (družine) sem uporabil za naselja: Visoko, Zapotok, Iška, Kremenica in Ig, deloma tudi za Iško vas, Šteblaji v bližnjih naseljih pod Krogom, Iška. Iška Hišna številka 3 (Mala vas): v letu 1699 zapisan kot gospodar Šteblaj Bartolome (op.: Jernej), roj. 13. 8. 1677, umrl 13. 2. 1743; žena Gertraud Tekavc iz Rogatca (naselje je takrat spadalo pod Visoko), roj. 3. 3. 1683, umrla 19. 12. 1752, hišno ime (vulgo) Krogar(!). V letu 1715 gospodar Vidmar (roj. 1688) iz Cerknice (?), op.: priženjen, žena Helena Šteblaj, roj. 1689. V letu 1833 gospodar Jurij Mazi (1810–1880) iz Borovnice. Še danes tu hišno ime Krogar oz. Mazijevi. Visoko Hišna številka 4: 1/2 hube, v letu 1697 gospodar Lešnjak Matija, roj. 1675, žena Marija Jakič, roj. 1682, iz Zapotoka. Od leta 1734 do danes tu gospodarji Šteblaji, vulgo Krogarji; prvi v letu 1734 Anton (1704−1782) s Kremence 7(!); 1775 Anton (1745−1829); v letu 1797: Anton (1776−1817); v letu 1827: Jožef (1803−1847); v letu 1848: Franc (1829−1900); v letu 1888: Franc (1854−1939?). Hišna številka 10: 1/4 hube, Anton (1905−1969); Hišna številka 10a: Janez, roj. 1945, h. št. 10; njegov brat Jože (1940−2019?). Kremenca (danes Kremenica): Hišna številka 7 (pred tem h. št. 8) 1713; prvi Šteblaj vpisan v letu 1728: Andrej (1704−1782), Visoko 4 en (iz) 1734 Iška vas 14, vulgo Krogar. Naslednji Matija Šteblaj (1706−1758) z Visokega. V letu 1756 je tu vpisan Anton Šteblaj, roj. 1735; v letu 1759: Matej (Matevž) Šteblaj (1734−1793). V letu 1790 tu gospodar Matejev sin Jakob, roj. 1761. V letu 1814 gospodar Karel Šteblaj (1794−1868); v letu 1848 gospodar Franc Šteblaj, roj. 1830, 1/4 posestnik. Po prodaji posestva je v letu 1857 vpisan kot gospodar Francetov starejši brat, Jožef (1823−1883). Njegov sin Johan, roj. 1859 prevzame posest v letu 1882. Po odselitvi s Kremence 7 tu ni več Šteblajev (Čuda, Gams, Kraljič). Ig -Studenec Hišna številka 18: 1/4 hube. Na Igu pri Krogarju so zanimivi dogodki, ki so sledili pred prihodom prvega Šteblaja na Ig, kjer se še danes reče pri Krogarju. Na Studencu 18, vulgo Škulj, je v letu 1694 vpisan gospodar Matija Boh (1671−1722); v letu 1718 pa Mihael Špeljak (1695−1762). V letu 1752 je tu vpisan njegov tretjerojeni sin, tudi Mihael (1724−1784), Na Pošti (pripis); v letu 1783 je vpisan njegov mlajši brat Anton (1761−1830), poročen z Marijo Borštnar (1761−1840) z Vrha, imela sta 14 otrok (7 kmalu umrlih). Od živih je v letu 1821 vpisan kot gospodar Matija (1803−1843) z ženo Uršulo Drašler (1803−1887). Tudi ta dva sta imela veliko otrok (13); prvorojeni Matija (roj. 1823) je kot gospodar na Studencu vpisan v letu 1845. Njegov brat Jožef (1825−1899) je umrl v bolnici v Karlovcu (vojak?). Kmalu (1855?) je bila domačija prodana (Jakob Meden in sostanovalec Matija Špeljak, roj. 1823). V letu 1855 je tu zapisan kot gospodar Anton Milavc (1821−1864). V letu 1887 je na Studencu 18 vpisano nahajališče poštne postaje (Bankpost) in Johan Šteblaj z Visokega št. 4 / op.: pri Krogar; roj. 20. 11. 1858 (op.: njegov oče na Visokem št. 4 je bil Franc (1829–1900), mati pa Marija Glavan (1825–1892), Martinova iz Škrilja št. 23). Johan Šteblaj je s konjem prenašal pošto iz vasi pod Mokrcem na Ig, kjer se je oženil; prva žena vpisana tu na Studencu 18 v letu 1887 je bila Helena Dremel (1864–1887) iz Daljne vasi 11 (op.; Lavrica, Škofljica). Johan se je po njeni smrti drugič oženil (1888) z Marijo Močilnikar (1868−1921), Studenec 69. Imela sta številno družino: Marija (1889), Franc (1890−1892), Frančiška (1892−1892), Johan in Angela, 1893, dvojčka, Anton (1895−1895, umrl istega leta), Franc 1897-1897; Alojz: 11. 5. 1899−2. 2. 1975; Franc 1901, Jožef 1903 in Ana (1905−1950). (se nadaljuje) Tomaž Kočar Mostiščar 02 | Marec 2025 21  DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Mokrotni travnik ( jetičnik in oslad) Davorin Tome Aktivnosti Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko Barje v letu 2025 V Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje skrbimo za varovanje naravne in kulturne dediščine Ljubljanskega barja. Pri tem sodelujemo s sedmimi barjanskimi občinami, lastniki zemljišč, strokovnimi organizacijami ter z mednarodno skupnostjo. Poleg ohranjanja narave in kulturne dediščine sta pomembni nalogi javnega zavoda tudi usmerjanje obiska in izvajanje naravovarstvenega nadzora, vsakodnevno pa tudi svetovanje lastnikom zemljišč in lokalnim skupnostim pri upravljanju z zemljišči. Te aktivnosti izvajamo v sklopu redne službe ohranjanja narave in podnebnega sklada na podlagi sprejetega letnega programa dela in finančnega načrta (objavljen na naši spletni strani) ter v sklopu številnih evropskih projektov, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. Z novim kohezijskim projektom Izboljšanje stanja izbranih vrst in habitatnih tipov na Ljubljanskem barju - ŽivoLjuB bomo v obdobju 2025–2029 nadgrajevali ukrepe, ki smo jih izvajali v že končanem projektu PoLJUBA. Glavni cilji projekta so izboljšanje stanja ohranjenosti štirih habitatnih tipov in 14 živalskih vrst, obnova ključnih habitatov za ogrožene vrste, zmanjšanje vpliva invazivnih tujerodnih rastlin ter krepitev trajnostnega upravljanja 22 Mostiščar 02 | Marec 2025 območja z odkupom zemljišč. V letu 2025 bomo začeli izvajati projektne aktivnosti za odkup kmetijskih zemljišč, na katerih bomo v nadaljevanju z vzpostavitvijo ustreznega načina rabe zagotovili doseganje boljšega stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov. Izvedli bomo tudi popise nekaterih rastlinskih in živalskih vrst ter izhodiščno analizo tal. Popisi in analize bodo namenjeni usmerjanju projektnih aktivnosti. Načrtujemo tudi nakup lastne mehanizacije, s katero bomo sami izvajali ukrepe na zemljiščih. Pomemben del projektnih aktivnosti v letošnjem letu bo potekal v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu, kjer bomo začeli s prepotrebno obnovo vodnih objektov. V letu 2025 začenjamo tudi izvajati projekt LIFE4ADAPT, katerega cilj je spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam. Sedemletni integrirani projekt LIFE bo prispeval k boljši pripravljenosti Slovenije na podnebne spremembe in krepitvi odpornosti različnih sektorjev in številnih lokalnih skupnosti. Učinki podnebnih sprememb so opazni tudi na Ljubljanskem barju, zato smo veseli, da smo bili povabljeni k projektu in bomo lahko prispevali k razvijanju rešitev za učinkovito prilagajanje na vse pogostejše ekstremne vremenske pojave ter dolgoročne okoljske spre- membe. Ključne aktivnosti, ki jih bomo izvajali v krajinskem parku v letu 2025, so načrtovanje, izvajanje pilotnih ukrepov, sodelovanje pri nadgradnji podnebnega portala pri Agenciji Republike Slovenije za okolje in predvsem organizacija ozaveščevalnih kampanj in delavnic z deležniki. V letošnjem letu bomo nadaljevali projekta, ki naslavljata ohranjanje dvoživk in močvirske sklednice ter njunih habitatov, in s projektom spodbujanja trajnostne proizvodnje bioenergije. V sklopu projekta Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON bomo na dveh cestnih odsekih spremljali uspešnost prehajanja dvoživk skozi podhode, vzpostavljali nove vodne habitate, izboljševali stanje kopenskih habitatov, izvedli serijo naravoslovnih dni za lokalne šole ter ozaveščali o pomenu ohranjanja dvoživk. V sklopu projekta Nujne ohranitvene akcije za močvirsko sklednico v Italiji in Sloveniji -LIFE URCA PROEMYS bomo večino aktivnosti izvajali v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu. Na stometrskem odseku brega Velikega ribnika bomo izvedli renaturacijo brežin, nadaljevali bomo z zaščito gnezd močvirskih sklednic, odstranjevanjem tujerodnih vrst želv ter ozaveščanjem o pomenu ohranjanja močvirskih skled- nic. V sklopu projekta Integracija ohranjanja biotske raznovrstnosti v proizvodnjo bioenergije za nizkoogljično energetsko mešanico v Alpah – DIVERSE bomo raziskovali potencial uporabe kmetijske, gozdarske in agroživilske biomase. V sodelovanju s strokovnjaki z različnih področij bomo proučili primere trajnostne rabe biomase. Poleg naravovarstvenih ukrepov v javnem zavodu organiziramo številne dogodke, ki so predvsem namenjeni domačinom. Ob 150-letnici odkritja ižanskih kolišč na Ljubljanskem barju bomo izvedli serijo brezplačnih predavanj, delavnic in vodenj. V petek, 23. maja 2025, vas vabimo na dan odprtih vrat Krajinskega parka Ljubljanskega barja, ki bo letos v duhu obletnice odkritja kolišč potekal na Igu. Nadaljujemo tudi s serijo barjanskih družinskih dni. Vljudno vabljeni, da za več informacij o omenjenih dogodkih spremljate našo spletno stran www.ljubljanskobarje.si ali pa nam sledite na družabnem omrežju Facebook, Krajinski park Ljubljansko barje. Maša Bratina  DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Rešujte življenja — delavnica TPO O bčina Ig in Društvo AED vabita vse občane Občine Ig na izjemno pomembno delavnico Temeljni postopki oživljanja, ki bo zajemala teoretično predavanje in praktični prikaz oživljanja z lutko ter pravilno uporabo defibrilatorja (AED). Vsaka sekunda šteje, ko gre za življenje! Nenadni zastoj srca se lahko zgodi kjerkoli in komurkoli, zato je ključno, da znamo pravilno ukrepati. Hitro in pravilno izvedeno oživljanje močno poveča možnosti za preživetje. Na delavnici boste pridobili dragoceno znanje, ki vam lahko omogoči, da nekomu rešite življenje. Delavnica bo vodena s strani izkušenih medicinskih strokovnjakov, ki vas bodo skozi praktične primere naučili: • kako pravilno pristopiti k osebi v stiski, • kako izvajati masažo srca in umetno dihanje, • kako uporabiti avtomatski defibrilator (AED), ki je na voljo na več lokacijah v občini. Vsak udeleženec bo imel priložnost preizkusiti postopke na lutki in pridobiti praktične izkušnje, ki so ključne pri resničnih situacijah. Ne zamudite priložnosti, da se naučite veščin, ki rešujejo življenja! Več informacij o da- Vabljeni na delavnico TPO (temeljni postopki oživljanja), ki bo v sredo, 2. aprila, ob 18. uri v sejni dvorani Centra Ig, Banija 4. tumu in lokaciji delavnice bo objavljenih na spletni strani Občine Ig in v lokalnih obvestilih. Pridružite se in postanite del skupnosti, ki zna pomagati! Vaš odziv lahko nekomu reši življenje! Andreja Zdravje, občinska uprava Defibrilatorji v Občini Ig D efibrilatorji so ključni pri reševanju življenj ob nenadnem srčnem zastoju, saj lahko njihova pravočasna uporaba znatno poveča možnost preživetja. Tehnološki napredek je omogočil, da so danes defibrilatorji enostavni za uporabo in jih lahko poleg medicinsko usposobljenega osebja uporabljajo tudi laiki. Naprava namreč sama analizira električno aktivnost srca in poda navodila za pravilno uporabo. Defibrilatorji so kot nepogrešljiva oprema tudi v vseh vozilih gasilskih društev Občine Ig, ravno tako imajo do njih dostop občinski bolničarji, ki so običajno hkrati tudi gasilci. Ažurne informacije o lokacijah defibrilatorjev v naši občini so dostopne tudi na spletni strani občine. Avtomatski zunanji defibrilatorji (AED) so v Občini Ig javno dostopni na naslednjih lokacijah: AED • v prostorih bankomata NLB, Banija 4, Ig – prost dostop 24 ur • v vratarnici KIG, Zagorica 18, Ig • na Sarskem na drogu javne razsvetljave sredi vasi – prost dostop 24 ur • v Zapotoku pri RTC Zapotok, Zapotok 8C – prost dostop 24 ur • na Visokem pod streho gospodarskega poslopja Poznik, Visoko 8 – prost dostop 24 ur • pri avtobusni postaji Visoko−Raj nad mestom, Visoko 147 – prost dostop 24 ur • na Gornjem Igu v gasilskem domu • v PGD Vrbljene v gasilskem domu. Če opazite kakšno napako na defibrilatorju, vas prosimo, da o tem obvestite Občino Ig na telefon: 01/280-2324 ali na e-pošto: andreja.zdravje@obcina-ig.si. Občinska uprava Mostiščar 02 | Marec 2025 23  MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE //////////////////////////////////////////////////////// Prostoferstvo O bčina Ig je ena od občin, ki je maja 2022 začela projekt Prostofer v sodelovanju z Zavodom Zlata mreža. Prostofer je trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost. Povezuje starejše osebe, ki ne zmorejo več voziti same ali uporabljati javnih plačljivih prometnih sredstev, potrebujejo pa prevoz – s starejšimi aktivnimi vozniki, ki po drugi strani radi priskočijo na pomoč. Kako pravzaprav deluje Prostofer? Uporabnik, ki potrebuje prevoz, pokliče na brezplačno številko 080/10-10. V komunikacijskem centru nato zabeležijo njegove podatke in lokacijo prevoza. Po najavi prevoza klicni center obvesti prostovoljnega voznika o prevozu in to sporoči uporabniku, za katerega se opravi prevoz. Vozilo je zagotovljeno s strani občine, prav tako je poskrbljeno za zavarovanje tako voznika kot tudi sopotnikov. Klicni center je na voljo za rezervacije prevozov vsak delovnik med 8.00 in 18.00, rezervacijo prevoza pa je potrebno najaviti vsaj tri dni pred izvedbo storitve. Vozniki prostovoljci prevoze opravljajo od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00, izjemoma pa se lahko dnevi in ure prilagodijo potrebam. Kdo je lahko Prostofer? Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v prostem času pripravljen pomagati tistim, ki prevoze potrebujejo. Vendar pa so Prostoferji v resnici veliko več kot zgolj prostovoljni vozniki – svojim sopotnikom nesebično pomagajo, tudi ko ti izstopijo iz avta: pri zdravniku Vozilo prostofer Občine Ig jih pospremijo do čakalnice in počakajo nanje med pregledom, pomagajo jim nesti vrečke iz trgovine in jim priskočijo na pomoč pri vzpenjanju po stopnicah. Prostoferji običajno pomagajo s prevozi nekajkrat tedensko. Trenutno število Prostoferjev v Občini Ig je 8, kar je več kot ob vključitvi v projekt maja leta 2022. Če želite tudi vi pomaga- ti kot prostovoljni šofer in nekajkrat na mesec opraviti brezplačni prevoz z vozilom v lasti občine, vas vabimo v ekipo Prostoferjev. Svojo odločitev nam sporočite na Občino Ig, telefon 01/2802-310 ali na e-pošto: polona.skledar@obcina-ig.si. Veseli bomo vašega sodelovanja! Polona Skledar, občinska uprava PRIDRUŽITE SE NAM IN POSTANITE PROSTOFER V OBČINI IG! Zgodba o prijateljstvu Z a projekt Prostofer pod okriljem Zavoda Zlata mreža sem izvedela na Festivalu za 3. življenjsko obdobje, ki je leta 2023 potekal v Cankarjevem domu. Tja sem se odpravila poiskat aktivnosti, ki bi mi zapolnile čas v pokoju. Saj ne da bi ga imela preveč, bolj me je, če priznam, skrbelo to, da bi me doma dolgčas počasi začel stiskati za vrat in bi me zaradi tega prej pobralo. Takoj ob vstopu v stavbo sem naletela na stojnico Prostofer. Po uvodni razlagi predstavnika o poteku projekta in načinu dela sem se kar hitro odločila »za«, saj v mojem repertoarju ni bilo rednih dobrodelnih aktivnosti, bile so občasne. Res je potrebno zelo malo, da nekoga osrečiš in mu s prijaznostjo polepšaš dan. Nekaj dni zatem sem na Občini Ig že podpisovala izjavo o vključitvi med prostovoljne šoferje prostoferje. Čez kakšen teden sem dobila klic iz zavoda in podatke za prvi 24 Mostiščar 02 | Marec 2025 prevoz. V podzavest se je prikradla čisto majčkena bojazen: bom zmogla s starejšimi, kaj če kdo pade, kaj če se zgrudi, kaj če … Na dovozu je čakala prijazna starejša gospa, ki je potrebovala prevoz do zdravnika. Kmalu sta sledila drugi in tretji prevoz, začetna trema pa je popuščala. Vsi, ki so sedli v avto, so s seboj prinesli neverjetno življenjsko energijo, iskrenost, prijaznost in vedrost, in to velikokrat kljub težkim in grenkim življenjskim preizkušnjam. Po vsaki vožnji sem bolj čutila, da me ti spontani in vsebinsko bogati pogovori napolnijo z energijo, hvaležnost teh prijetnih ljudi pa mi boža dušo. Kmalu sem dobila sporočilo s podatki za prevoz gospoda iz moje vasi do bolnišnice v sosednjem mestu. Na Googlu sem poiskala naslov, poklicala gospoda in se dogovorila za uro odhoda. Naslednji dan sem se pripeljala pred hišo, kjer me je že čakal s soprogo. Ugotovila sem, da smo praktično sosedje. Živimo v isti vasi slabih 200 metrov narazen, razmejuje nas le lokalna cesta. Gospodu sem pomagala v avto in kmalu sva se odpeljala. Med potjo je hitro stekel klepet o vsem mogočem, na koncu sva se že pogovarjala kot stara znanca. Med pogovorom mi je zaupal, da je v življenju ogromno prevozil, a mora zdaj kakšen mesec mirovati zaradi posega na kolenu. Ko sva prispela v bolnišnico, sem ga odložila in čez nekaj ur, ko je končal vse preglede, ponovno prišla ponj. Vožnja nazaj je hitro minila in že sem zapeljala na dvorišče, kjer naju je na pragu znova pričakala njegova soproga. Ker sva bila že uigrana, sva se malo pošalila, kako ga nisva nič »pobiksala«. Že sem se nameravala posloviti, a sta me povabila na kavo. No ja, saj sem je bila pravzaprav po dolgem dnevu res potrebna. Vstopila sem in z ženo sva se nekam čudno gledali, ona mene, jaz njo, nato pa sem le vprašala: »Ne samo, da smo skoraj sosedje, midve se tudi od nekod poznava, kajne?« Po krajši, a intenzivni analizi minulih služb sva ugotovili, da sva bili obe zaposleni v istem farmacevtskem podjetju. Torej ne le da smo sosedje že 25 let, še sodelavki sva bili! Pogovor je stekel še bolj prisrčno, in to je začetek prijateljstva, ki ga ne bi bilo, če ne bi bilo prostoferstva. Skoraj četrt stoletja je, odkar smo se vsi preselili iz Ljubljane na vas, pa se do tega trenutka nismo nikoli niti srečali. Da pa ima ta zgodba še lepši konec, naj povem, da je tudi gospod, ko se je pozdravil, podpisal izjavo o vključitvi med Prostoferje in danes že uspešno opravlja prevoze. Pa naj še kdo reče, da življenje ni polno presenečenj! Sonja Cimerman  MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE //////////////////////////////////////////////////////// Dolgotrajna oskrba – posvet na Brdu Ž upan Občine Ig Zlatko Usenik se je v ponedeljek, 17. 2. 2025, udeležil posveta Kako do učinkovite dolgotrajne oskrbe v lokalni skupnosti, ki ga je organiziralo Ministrstvo za solidarno prihodnost na Brdu pri Kranju. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in preostali sodelujoči v panelih so poudarili, da je sistemska ureditev (DO) v Sloveniji potrebna zaradi zagotavljanja kakovostnega življenja ljudi, ki potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih, tudi zdravstveni negi. V naslednjih letih v Sloveniji pričakujemo strmo rast potreb po tovrstnih storitvah. Demografske napovedi kažejo, da bo do leta 2030 starejših od 65 let že skoraj četrtina prebivalstva. DO bo v izvedbenem delu vzpostavljanja sistema v rokah lokalnih skupnosti, ki potrebe svojih občanov najbolj poznajo. Vstopna točka bodo centri za socialno delo (CSD-ji), kjer bo možno oddati vlogo za uveljavljanje pravic do DO. Na CSD-jih bodo svetovalci za DO ljudem, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju temeljnih in podpornih dnevnih opravil, ponudili vse informacije in svetovanje. Prav tako bodo izvajali ocenjevanje upravičenosti, na podlagi katerega bodo vlagatelji umeščeni v kategorijo oskrbe, ki določa njihov obseg pravic iz zavarovanja za DO. Občina bo skladno z Zakonom o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) uresničevala svoje naloge na področju DO s tem, da bo ustanovila javni zavod za opravljanje DO na domu ali podelila koncesijo na podlagi javnega razpisa ali bo z javnim zavodom, katerega ustanovitelj je RS, sklenila pogodbeno razmerje. Pravice v okviru dolgotrajne oskrbe bodo uveljavljene postopoma. Pravica do oskrbovalca družinskega člana je že bila uvedena v letu 2024, S posveta o dolgotrajni oskrbi na Brdu s 1. 7. 2025 bo uvedena pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in pravica do e-oskrbe, s 1. 12. 2025 pa bo implementirana še pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji in pravica do denarnega prejemka. Za DO se bodo sredstva od 1. 7. 2025 v blagajno za dolgotrajno oskrbo stekala iz proračunskih sredstev, prispevkov zaposlenih, upokojencev in delodajalcev. Župani občin so na posvetu izpostavili predvsem problem kadrov na vseh področjih DO in izrazili dvom o predvideni časovnici, zato bo v tem in naslednjem letu potrebnega veliko dela in usklajevanja na državni in lokalni ravni ter potrpežljivosti na strani uporabnikov. Polona Skledar Odzovi se v program Svit in poskrbi za svojo rit M esec marec je mesec boja proti raku na debelem črevesu in danki. Če upoštevamo priporočila proti raku, kot so zdrava prehrana, opustitev kajenja in pitja alkohola, dnevna telesna aktivnost in zmernost pri sončenju, lahko bistveno prispevamo k zmanjšanju ogroženosti za nastanek raka in tudi drugih kroničnih bolezni. Program Svit je preventivni zdravstveni program, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki. Ciljna populacija je 600.000 prebivalcev Slovenije, tako moških kot žensk med 50. in 74. letom starosti, ki se jih k sodelovanju povabi vsaki dve leti. Rak na debelem črevesu in danki je v Sloveniji ena najpogostejših vrst raka. Zaradi poznega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki je umrljivost za tem rakom še vedno velika, zdravljenje pa je za bolnike naporno in manj uspešno. A na srečo je ta oblika raka tudi zelo dobro ozdravljiva, če jo odkrijemo dovolj zgodaj. Razvoj bolezni lahko celo preprečimo, če predrakave spremembe odkrijemo in odstranimo pravočasno. Za dobro poznavanje Programa Svit so zelo pomembni Svitovi ambasadorji, ki s svojimi pričevanji o boju z rakom debelega črevesa in danke prispevajo k večji prepoznavnosti tega programa in dvigu odzivnosti. Svitov ambasador Franci Strle: »Ko sem prejel vabilo v Program Svit, se nisem odločil za sodelovanje, vabilo sem zavrgel,« nam zaupa. Tako kot veliko drugih posameznikov je menil, da je zdrav in da mu ni potrebno oddati vzorca. Ko je dobil drugo vabilo, pa se je vseeno odločil za sodelovanje. Takrat ga je pretreslo, saj je imel pozitiven izvid. Preko klicnega centra Programa Svit se je dogovoril za kolonoskopijo. Zdravljenje je potekalo dobro, brez zapletov, in vsi, ki so bili del tega procesa, so bili izjemno prijazni. Danes živi življenje, kot ga je pred boleznijo, le da redno hodi na preglede. Svitova ambasadorka Aleksandra Popović: »Ta dan se je začela največja bitka v mojem življenju – bitka za življenje. Samo srčnim in skrbnim zdravnikom ter zdravstvenemu osebju se lahko zahvalim, da sem danes še tu, živa in spet zdrava, takšna, kot sem. Skoraj dve leti je trajal moj težak boj z rakom, vendar nisem niti za trenutek pomislila, da ne bom zmogla, ker sem zaupala zdravnikom, ki so se kot levi borili zame, ker sem imela ob sebi ljudi, ki so dihali in jokali z menoj, ko je bilo prehudo, ker sem vedela, da moram živeti – predvsem za svojega otroka.« Več informacij o Programu Svit lahko najdete na www. program-svit.si. Taja Kontler, dipl. m. s. s specialnimi znanji, NIJZ OE Ljubljana Mostiščar 02 | Marec 2025 25  ZDRAVO ŽIVLJENJE /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Bolezni, ki se prenašajo na človeka z vbodom klopa V stopili smo v mesec marec, ko se poleg medvedov zbudijo tudi precej manjše, a izjemno nevarne živalice. Gre za klope (lat. Ixodoidea), ki jih klasificiramo v red pršice, prehranjujejo pa se s krvjo. Dejavni postanejo med marcem in aprilom, ko se temperature dvignejo na 5–8 °C. Kako se pred njimi zaščitimo in kako pravilno ravnati v primeru vboda klopa, lahko preberete v spodnjem prispevku, za katerega smo zaprosili NIJZ. (S. C.) Klopi v Sloveniji najpogosteje prenašajo na človeka dve bolezni, in sicer klopni meningoencefalitis in lajmsko boreliozo. Z virusom klopnega meningitisa je okužen vsak stoti do tisoči klop na področju Gorenjske, Koroške, Ljubljanske in Celjske regije, s povzročiteljem lajmske borelioze pa že skoraj vsak tretji klop na področju praktično celotne Slovenije. Za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom je najbolj učinkovit ukrep cepljenje. Ker cepiva proti lajmski boreliozi zaenkrat ni na voljo, je za preprečevanje bolezni še vedno najučinkovitejši ukrep zaščita pred vbodom klopa s primernimi oblačili in repelenti v različnih oblikah, s katerimi namažemo kožo, s pregledovanjem kože in takojšnjo odstranitvijo klopov. Ko se odpravimo v naravo, je najbolj primerna svetla obleka z dolgimi rokavi, dolgimi hlačami, nogavicami in zaprto obutvijo ter lahko pokrivalo za glavo. Če se v naravi zadržujemo več ur, je potrebno nanos repelenta tudi večkrat ponoviti, ko pridemo domov, pa skrbno pregledati vso kožo. Klopa odstranimo z ostro pinceto, s katero ga primemo čim bližje koži in počasi izvlečemo. Kožo na mestu vboda nato razkužimo in jo opazujemo še več 26 Mostiščar 02 | Marec 2025 tednov. Če se v tem času pojavi značilna rdečina za lajmsko boreliozo, je potreben takojšen obisk pri zdravniku, saj je pomembno, da bolezen začnemo pravočasno zdraviti z ustreznimi antibiotiki. S tem preprečimo nadaljnji razvoj bolezni ter poznejše kronične oblike in hujše zaplete. Zaščito pred klopnim meningoencefalitisom nam omogoča cepljenje. S prvima dvema odmerkoma v razmiku enega do treh mesecev je zelo priporočljivo, da se cepimo že v zimskih mesecih, da se vzpostavi zadostna zaščita, še preden postanejo klopi aktivni. Tretji odmerek sledi čez 9 do 12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez tri leta, vsi nadaljnji pa vsakih pet let. V poletnem času lahko skrajšamo čas od prvega do drugega odmerka na 14 dni. Dva tedna pred cepljenjem s prvim odmerkom in v času do drugega odmerka (14 dni) naj ne bi imeli klopa. Če v tem času pride do ugriza klopa in je ta okužen, lahko vseeno zbolimo, ker pred boleznijo po prvem odmerku cepljenja še nismo zaščiteni. Po drugem odmerku cepljenja se že vzpostavi ustrezna zaščita. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je obvezno za osebe, ki so profesionalno izpostavljene ugrizom klopov (gozdarji, lovci, terenski delavci), priporočamo pa ga vsem od enega leta starosti, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer se pojavlja klopni meningoencefalitis. Cepljenje poteka pri pediatrih, družinskih zdravnikih, cepilnih centrih Zdravstvenih domov in v ambulantah NIJZ. V vsakoletnem Programu cepljenja in zaščite z zdravili je opredeljena pravica do cepljenja s tremi odmerki cepiva v okviru OZZ (brezplačno). Ta program izvajajo samo pe- Gozdni klop (Ixodes ricinus) Več o boleznih, ki jih prenašajo klopi, najdete na spletni strani NIJZ: https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/ klopni-meningoencefalitis/ https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/ lymska-borelioza/ diatri, družinski zdravniki in cepilni centri. V letu 2025 imajo do treh brezplačnih odmerkov cepljenja pravico vsi otroci, rojeni leta 2016 in pozneje, ki te pravice še niso izkoristili, prav tako pa tudi odrasli, rojeni od leta 1970 do 1978. Ondina Jordan Markočič, dr. med., spec. epidem., NIJZ OE Ljubljana Pixabay  ZELENA BRATOVŠČINA //////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Kako ravnati ob srečanju z medvedom R javega medveda (Ursus arctos), največjega predstavnika zveri v Evropi, le redko srečamo. Gre za previdno žival z dobro razvitimi čutili za voh in sluh, ki človeka praviloma dojema kot nevarnost in se ga zato izogiba. Medved največkrat napade le, če ga presenetimo ali izzovemo, pri čemer gre za obrambno reakcijo. Okoliščine, ki privedejo do takšnega vedenja, so največkrat: pes, ki ni na povodcu in razdraži medveda, nato pa steče k lastniku po zatočišče; kadar se približamo ranjenemu medvedu, medvedu med hranjenjem ali presenetimo medvedko z mladiči. Napad lahko izvede tudi medved, ki je izgubil strah pred ljudmi (habituiran medved). Konec februarja so v gozdovih že vidne medvedje sledi, kar pomeni, da kosmatinci počasi zapuščajo svoje zimske brloge. To je tudi čas, ko je treba ponovno opozoriti na pravilno ravnanje ob srečanju z medvedi. Nasveti, kako se vesti na območju prisotnosti rjavega medveda: • Podobno kot druge prostoživeče živali tudi medved nima rad presenečenja, zato bodimo v gozdu dovolj glasni, da nas pravočasno sliši (tiho petje, žvižganje, uporaba zvončka …). Živali imajo izjemno dober sluh, zato so kričanje in glasna glasba iz zvočnikov nepotrebni in škodljivi. • Na sprehodih imejmo psa vedno na povodcu. Če pes naleti na medveda in ga razdraži, bo v iskanju pomoči ob napadu pritekel naravnost k lastniku. • Kadar opazimo medveda, se mu ne približujmo in ga ne motimo. Počasi in mirno se ritensko umaknimo v smeri svojega prihoda, spremljajmo njegovo • • • • • • vedenje in mu pustimo dovolj prostora za nadaljevanje poti. Ob srečanju z medvedom nikoli na tecimo stran, pač pa ga z mirnim glasom opozorimo nase in se umaknimo s počasnimi koraki, brez kričanja. S tem bi namreč povečali možnost napadalnega vedenja, saj se medved, ki se počuti ogroženega, lahko začne braniti. Mirno vedenje poskušajmo ohraniti tudi v izjemnih primerih, ko medved izvede tako imenovani lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika, pač pa želi le prestrašiti neželenega obiskovalca. Enako velja v primeru, ko se medved dvigne na zadnji taci in preverja okolico. Če pride do napada medveda, poskušajmo obstati na mestu, se uleči na tla z obrazom navzdol in z rokami okrog vratu zaščititi glavo in obraz, vedenje pa naj bo čim bolj pasivno. Nikoli se ne približujmo medvedu, ki se hrani. Odloči se namreč lahko, da bo vir hrane branil pred vsiljivcem. Nikoli se ne približujmo medvedjim mladičem, tudi če so videti še tako radovedni ali zapuščeni. Če jih opazimo, se umaknimo, saj medvedka ni daleč stran. Če v gozdu odkrijemo medvedji brlog, se mu nikar ne približujmo in ne poskušajmo vstopiti vanj. Pomembno je tudi, da medvedom preprečimo povezovanje hrane s prisotnostjo človeka, zato v bližini gozdnega roba ali v bližini naselij ne odlagajmo ostankov hrane ali drugih organskih odpadkov. V interesu vseh nas je ohraniti naravno plašnost medvedov. Ob vsem zapisanem velja še spomniti, da smo v gozdu vedno le obiskovalci, zato poskrbimo, da bo ta dom številnih živali in rastlin tudi v prihodnje ostal lep, čist in miren. (Viri: Spletna stran GOV.SI, Ministrstvo za naravne vire in prostor; Zavod za gozdove – Projekt Life Dinalp Bear.) Za priporočila, kako ravnati pri stiku z medvedom, smo zaprosili tudi LD Mokrc. Kot nam je povedal njen predsednik Milan Jakič, krajanom odsvetujejo hojo okoli krmišč, v času od aprila do junija pa opozarjajo na veliko previdnost ob obisku gozdov ali kanjona Iške. To je namreč čas, ko medvedke iz legel pripeljejo mladiče. Ti so še zelo nebogljeni, zato je medvedka toliko bolj zaščitniška. Ne gre tudi prezreti dejstva, da je bila pred tridesetimi leti medvedka z enim mladičem reden pojav, z dvema pa redek. Danes je normalen pojav medvedka s tremi mladiči. Velja torej previdnost in spoštovanje priporočil obnašanja v primerih srečanja z medvedom. Sonja Cimerman Pixabay  PLANINSKI KOTIČEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Vabilo na pohod Tisočaki Mokrca 23. marca 2025 T okrat bomo varuhi gorske narave v Planinskem društvu Krim udeležence popeljali na naravovarstveni pohod v Mokrško pogorje. Marca se sneg stopi, mi pa bomo od blizu opazovali prebujanje narave in udeležence seznanili z značilnostmi vegetacije. Pot bomo začeli pri Križaju (stičišče petih cest). Prvi tisočak, žal brez razgleda, bo Lomnik, a že naslednji je z najlepšim razgledom Krvavški grič. Zatem bosta sledila Veliki in Mali Malinjek, nazadnje pa se bomo povzpeli na oba vrhova Mokrca ter Špico. Skupna dolžina pešpoti je 9 km, večina po gozdnih vlakah, nekaj sto metrov je tudi brezpotja, na nekaj mestih nekoliko težje prehodno. Vzpona in ravno toliko spusta bo 520 m. Predvidoma bomo hodili dobre štiri ure. Več o razpisu najdete na spletni strani društva. Janko Purkat, vodnik PZS Mostiščar 02 | Marec 2025 27  IŽANSKA PAŽARNA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Napotki za preprečevanje požara pri kurjenju v naravi P rihaja čas za opravila na prostem, čiščenja in kurjenja v naravi. Zaradi nespametnega ravnanja lahko hitro pride do požara v naravi, in že smo za požar v naravnem okolju aktivirani gasilci. V spomladanskih mesecih se posredovanje pri gašenju požarov v naravi zelo poveča, v tem obdobju je do 70 odstotkov vseh intervencij povezanih s tem. V nadaljevanju članka je navedenih nekaj napotkov in navodil o ravnanju in preprečevanju nastanka požara v naravi. Večino požarov v naravi povzroči človek zaradi nepazljivosti ali nevednosti. Povzročijo jih lahko tudi udari strel. Na zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja opozarjajo lokalne skupnosti ali Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. O stopnji razglašene požarne ogroženosti naravnega okolja in ukrepih, ki jih je treba med njo izvajati, je javnost obveščena preko medijev. Ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, je prepovedano: • kuriti in požigati, • odmetavati goreče ali druge predmete, ki lahko povzročijo požar, • kuriti kresove in izvajati ognjemete, 28 Mostiščar 02 | Marec 2025 • zunaj pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar. Pri kurjenju v naravi naj bo kurišče obdano z negorljivim materialom. Območje, oddaljeno vsaj meter od zunanjega roba kurišča, naj bo očiščeno vseh gorljivih snovi. Kurišče naj med kurjenjem ves čas nadzoruje polnoletna oseba. Pri kurjenju ne uporabljajte vnetljivih, eksplozivnih in oksidativnih snovi. Ob močnejšem vetru ali močnejših sunkih vetra ne kurite, če pa ste že začeli, takoj prenehajte. Pripravite opremo, naprave in sredstva za gašenje začetnega požara. Po končanem kurjenju ogenj popolnoma pogasite. Uporabite lahko zemljo, vedro z vodo, cev za zalivanje, gasilnik in drugo. S temi sredstvi lahko pogasite tudi začetni požar, če bi prišlo do njega. Priporočamo, da imate pri sebi telefon, s katerim boste poklicali na številko 112, če ognja ne boste mogli pogasiti sami. V gozdu ni dovoljeno kuriti, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja prevelike populacije žuželk in bolezni gozdnega drevja, ki ogroža gozdove. Na Krasu in v drugih gozdovih, ki so posebno ogroženi zaradi požara, je prepovedano uporabljati odprt ogenj. Nastanek požara v začetni fazi lahko preprečite sami: • poskrbite za urejeno okolico – gorljive snovi skladiščite v varni razdalji, • ne kurite v suhih in vetrovnih dneh, • ne parkirajte vozila na suhi travi, • odstranite veje dreves in suho travo v bližini stavb, zračnikov in dimnikov, • ne mečite v ogenj doz pod tlakom in drugih vnetljivih snovi, • ne odmetavajte cigaretnih ogorkov, • ne vozite se po gozdu z motorji, štirikolesniki in avtomobili, • poskrbite, da se otroci ne bodo igrali z vžigalicami ali vžigalniki in da ne bodo sami prižigali ognja. V primeru požara v naravi v bližini vašega doma ostanite mirni in upoštevajte navodila pristojnih služb. Če je v zraku dim, zaprite okna in vrata ter zatesnite odprtine (zračnike, dimnike ipd.). Z vlažnimi brisačami in krpami zamašite odprtine pri oknih in vratih. Iz bližine oken in vrat umaknite predmete, ki jih lahko zajame ogenj (zavese, manjše pohištvo, kavče ipd.). Izključite prezračevalne in klimatske sisteme. Zaprite plinsko jeklenko. Nos in usta si zaščitite z ma- sko ali vlažno krpo. Če lahko, iz okolice stavbe umaknite predmete, ki jih lahko zajame ogenj (vrtno pohištvo, ponjave, perilo ipd.) ter s cevjo za zalivanje poškropite streho in stene stavbe ter njeno okolico. Če niste v nevarnosti, poskušajte omejiti oziroma pogasiti požar s priročnimi sredstvi (voda, zemlja, pesek, lopata, grablje, odeja ipd.). Če požara ne morete pogasiti sami, pokličite na številko 112. Na številko 112 lahko kadarkoli brezplačno pokličete s stacionarnega ali mobilnega telefona, tudi če je račun prazen. Na številko 112 lahko pošljete kratko sporočilo (SMS), ki je namenjeno tudi gluhim in naglušnim. Ob klicu na številko 112 ostanite mirni in povejte: – kdo kliče, – kaj se je zgodilo, – kje se je zgodilo, – kdaj se je zgodilo, – koliko je ponesrečencev, – kakšne so poškodbe, – kakšne so okoliščine na kraju nesreče, – kakšna pomoč je potrebna. Tone Modic, predsednik GZ Ig Arhiv GZ Ig  OBČANOV KOTIČEK ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Pohod v prazgodovino V nedeljo smo se odzvali povabilu Janje Šuman, vodnice po Morostigu (in še kje), da nas kot članica Društva regionalnih turističnih vodnikov Slovenije ARGOS popelje po kratkem delu poti čez barje od Hiše narave in kolišč do Kolišča. Le kaj bi lahko izvedeli tam med širnimi travniki? Pa se je izkazalo, da kar veliko. Najprej to, čemu so namenjeni kanali in jarki, ki prepredajo Ljubljansko barje. Ogledali smo si tudi košček polžarice s polžkom na njej. Potem o različnih tipih travnikov ter o rastlinstvu in živalstvu na njih. Pa ne tisto, kar lahko tudi sami pogosto vidimo, gre za specifične odnose in povezanosti v naravi, kot ga imajo na primer metulj strašnični mravljiščar, rastlina zdravilna strašnica in posebne rdeče mravlje. Bolj ko smo se bližali kolišču, več smo izvedeli tudi o koliščarjih in o tistem, kar je do zdaj znanega o njih. O tem, kaj so jedli, kako so prali perilo, lovili, tkali, delali keramično posodje in talili kovine. Najbolj zanimiv podatek je morda ta, da so veliko potovali! Izumili so namreč izdelavo kolesa iz lesa, izdolbli so tudi drevo in iz njega naredili čoln. Zelo hitro je minila tista pot, čeprav smo se velikokrat ustavili. Prazgodovina nam je nenadoma postala tako blizu, domača. Kdo ve, koliko je še ostankov tega življenja skritega v mokrih, mehkih tleh, po katerih hodimo in se pogosto tudi vozimo. Ohranjajo se predvsem zaradi mokrega okolja okoli njih. Pa pomislim, kako skrbimo danes za naše barje, ki v resnici sploh ni več barje, pač pa mnogoštevilni travniki, med seboj povezani s kanali. Če se kanale zelo poglablja in povečuje, se tudi prst na travnikih izsušuje, posledično umirajo organizmi, ki so občutljivi za Udeleženci na Ljubljanskem barju vlago, kot so dvoživke, mnogo rastlin, metuljev, in tako se ravnovesje v naši naravni klimatski napravi, kar barje je, počasi ruši. Ker je vse manj dreves in mejic, kaj bodo dihali naši zanamci? Tudi morebitni ostanki prejšnjih kultur se ne bodo mogli ohraniti in ostali bomo prikrajšani za marsikatero najdbo, ki bi morda razsvetlila našo zgodovino. Tako je kratka, a čudovito predstavljena pot po koščku Barja, vzbudila tudi pri drugih udeležencih veliko podobnih vprašanj. Odlična ideja je bila, Janja Šuman, in prisrčna hvala za tako živahno, energije polno vodenje. Milena Parteli Ste se kdaj vprašali, kako se počuti narava? P rihajajo topli in sončni dnevi, ki nas vse bolj vabijo v naravo. V Iški vasi je veliko lepih sprehajalnih poti in ena od njih je pot proti bajerju pri Strahomerju, ki pa se je žal spremenila v pravo smetišče. Na poti je ogromno smeti in odpadkov, ki so jih odvrgli ljudje, ki jim očitno ni mar za naravo in naš planet. Si predstavljate, da se odpravite na nedeljski sprehod, in kamorkoli pogledate, na tleh vidite ležati plastiko, prazne pločevinke, steklo, zavržene igrače, oblačila, pohištvo ali celo dele avtomobila? Pa ne samo na tleh, smeti visijo tudi na krošnjah dreves, nekateri prazne pločevinke piva brezbrižno obesijo kar na veje. Ko sem šla s starši in sestro na sprehod okoli bajerja, nisem mogla verjeti svojim očem, kako imajo lahko ljudje tako grd odnos do narave. Ker smo slučajno imeli s seboj vrečko, smo med potjo pobrali nekaj smeti, še vedno pa jih je ostalo zelo veliko. Zato smo se odločili, da se bomo po isti poti vrnili še tri nedelje, da bomo pobrali še večino preostalih smeti. Super bi bilo, da bi imeli okoli bajerja koše za smeti in tudi opozorilne table, morda bi to kaj pomagalo. Vesela sem, da imamo v Iški vasi vsako leto organizirano čistilno akcijo, ampak kaj to pomaga, če še vedno obstajajo ljudje, ki se vedejo brezbrižno do okolja, v katerem živimo, ne vprašajo pa se, kako se počuti narava, ki jo onesnažujejo. Lepo bi bilo, če bi vsi lepše skrbeli za naš planet. Človeška brezbrižnost ne pozna meja Žalostni samorogec iz Iške vasi Tara Torkar, Iška vas Renata Žagar Torkar Mostiščar 02 | Marec 2025 29  OBČANOV KOTIČEK ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Nastanek in zgodovina PD Krim P o desetletnem delu v tujini sem leta 1978 pristal v Ljubljani, zame najlepšem mestu v Evropi! Kot drugje so bili tudi tukaj hribi najlepši v prostem času. Iz domačega Maribora sem poznal v glavnem Pohorje in Kozjak z okolico, v tujini severne švicarske Alpe in v Nemčiji Grossglockner (smučarija!), prekrižaril sem severno Evropo do Finske in na severu Laponske v zimskem in letnem času. Po vrnitvi iz tujine sem delal v tiskarni Ljudske pravice v Ljubljani. Naš sodelavec Drago Bregar, tudi grafik, se v ekspediciji 1977 in vzponu na Gašerbrum (8.080 m), znan kot Hidden Peak v pakistanskem delu Himalaje, kljub ledenemu plazu in bližajočemu se monsunu ter opozorilom, naj ne hodi na vrh, ni hotel predčasno vrniti, saj je bil le sto metrov pod vrhom. Star je bil 25 let in do danes ga še niso našli. Drago je bil prva slovenska žrtev Himalaje, ki je sicer vzela življenje že več Slovencem. V hribe nas je zahajalo vedno več in v nas je spontano vzniknila želja po ustanovitvi planinskega društva v spomin Draga Bregarja. Tako sem že po letu od vrnitve v domovino leta 1979 ustanovil Planinsko društvo Drago Bregar. Leta 1981 smo pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) izvedeli za podrte sirarne v bohinjskih gorah: na planini Viševnik (1.620 m), planini Ovčariji (1.660 m) in planini Krstenica (1.670 m). Po pogovorih z Bohinjci nam je uspelo dobiti vsa dovoljenja za obnovo objekta stare sirarne v Planinsko zavetišče na planini Viševnik, kjer je na razpolago tudi voda (zato se poleti tam pasejo krave). Nemudoma smo začeli delati – ves les je prispeval lastnik žage Anton Susman starejši iz Strahomerja, za kar se mu še enkrat zahvaljujem. Nato smo s tovornjakom tiskarne Ljudska pravica, kjer sem bil zaposlen, prepeljali ves les na planino Blato (1.100 m), od 30 Mostiščar 02 | Marec 2025 koder smo s helikopterjem Policijske enote iz ljubljanskega aerodroma ves les (sedem voženj) prepeljali na Planino Viševnik. Zadnji dvig je bil težak 900 kg! Hvala tedanjemu načelniku Planinske skupine Elektro okolice Drago Bregar Ljubljana, ki so organizirali prevoz s helikopterjem. Na tem objektu smo planinci (s hrano iz nahrbtnikov) delali ob vikendih. Vse drugo (orodje in železje) so nam domačini – tudi v navezi s tremi konji – proti plačilu prenesli na planino. Z veliko truda in prostovoljnega dela nam je uspelo odpreti Planinsko zavetišče Drago Bregar na Planini Viševnik, ki še vedno deluje pod okriljem Planinskega društva Drago Bregar, od tam so prekrasne ture do Koče pri Sedmerih jezerih na Triglav do doma na Komni, Bogatina itd. Izredno prizadeven predsednik društva je že dvajset let Gabrijel Jelovšek. Leta 1995 smo se z ženo Silvano in sinom Sandijem preselili v Tomišelj. Leta 2004 je v Planinskem društvu Drago Bregar postal markacist Jože Krašovec iz Podkraja. Z odliko je opravil izpit ter v društvu aktivno sodeloval v markacijskem odseku, za kar je še danes zelo hvaležen (med drugimi priznanji za svoje delo je v lanskem letu prejel zlati znak Planinske zveze Slovenije). Ne samo na našem Krimu, po vseh slovenskih gorah z markacisti iz drugih planinskih društev še danes kljub visoki starosti vzdržuje planinske poti in obnavlja markacije. V vseh letih našega delovanja so se občasno dogajale tudi nesreče, ki pa k sreči niso bile hujše, razen enega primera, ko se je smrtno ponesrečil naš planinski vodnik. V ustanovljeni Planinski skupini Ig PD Drago Bregar, katere načelnik sem bil (bilo nas je že več kot sedemdeset zagnanih članov), je rasla želja po ustanovitvi lastnega planinskega društva. Z odrekanjem in ogromno vloženega dela je ustanav- ljanje našega Planinskega društva Krim potekalo takole: 21. maja 2008 nam je takratni župan Občine Ig Janez Cimperman predlagal ponovno ustanovitev nekdanjega Planinskega društva (PD) Ig, katerega predsednik je bil. Istega leta smo neuspešno želeli pridobiti Dom na Krimu (1.107 m), ki stoji na katastru Občine Ig, Vrbljene. Nismo še bili registrirani kot planinsko društvo; Dom na Krimu je prevzelo PD Preserje. 23. maja 2008 sva se z Jožetom Krašovcem odpeljala k Vladu Cilenšku v Radohovo vas z namenom pripraviti nov statut PD. 3. junija 2008 je bil sestanek članov Planinske skupine Ig in takratnega predsednika PD Drago Bregar, kjer je padla odločitev za odcepitev od PD Drago Bregar in ustanovitev lastnega planinskega društva. 12. avgusta 2008 je bil pri Mariji Zdravje v Iški vasi zadnji sestanek za ustanovitev našega planinskega društva. 9. septembra 2008 je bil v Gasilskem domu v Iški vasi sestanek večjega števila članov Planinske skupine Ig, kjer smo se dogovorili o potrebnih korakih za ustanovitev lastnega društva. 10. septembra 2008 sva Danijel Cilenšek in Jože Krašovec odšla k Vladu Cilenšku v Radohovo vas na Dolenjskem za izdelavo novega žiga. 2. oktobra 2008 smo Danijel Cilenšek, Jože Krašovec, Boštjan Gačnik in Vlado Cilenšek v Radohovi vasi dokončno potrdili zaščitni žig PD KRIM z znakom drevesa tise, ki raste v naših gozdovih in je zavarovana. Ustanovni občni zbor PD Krim 3. oktobra 2008 je bil ustanovni zbor, ki mu je prisostvovalo 31 članov s takratnim podpredsednikom Planinske zveze Slovenije (PZS). Za predsednika društva smo izvolili Boštjana Gačnika, ki je bil že planinski vodnik za vse kategorije, A, B, D, E, in inštruktor potapljanja. Bil je vsestranski: jadralni padalec, potapljač, alpinist in gorski reševalec, amaterski gledališki igralec, pilot helikopterja … Novembra 2008 se je udeležil ekspedicije in vzpona z dvanajstčlansko posadko na 6.200 m visoko goro v nepalskem pogorju in se tudi srečno vrnil. Ves čas je bil odličen predsednik Planinskega društva Krim. Vendar nesreča nikoli ne počiva: Boštjan se je težko ponesrečil, zato je že četrto leto na invalidskem vozičku in zelo počasi okreva. Sedanji predsednik PD Krim je Niko Bertoncelj. Visoka priznanja, bronaste, srebrne in zlate planinske znake Planinske zveze Slovenije in druge pohvale za delo v planinski organizaciji nas je do zdaj prejelo 39 članov. Za dosedanje prizadevno delo gre zahvala vsem, ki so aktivno sodelovali pri delu društva, kakor tudi preostalim članom. Veseli smo vsakega novega člana, saj vsak korak v gorah podaljša življenje! Vabljeni ste v našo dobro družbo, da se nam pridružite v polnem številu! Danijel Cilenšek Arhiv PD Krim  ŠPORT ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Šahovski klub Ig dosegel dva odlična rezultata v ekipni konkurenci ŠK Ig: Alim Hasanagić, Pierre Barbot, Lara Janželj, Milan Brglez, Domen Hiti V zadnjih mesecih so se člani ŠK Ig izkazali na tekmovanju Slovenija šahira in na državnem prvenstvu v hitrih disciplinah. Ob koncu leta 2024 smo se šahisti pomerili na tradicionalnem turnirju Slovenija šahira. Člani Šk Ig so blesteli na finalnem turnirju, ki je potekal v soboto, 21. decembra 2024, kjer je zmago sicer sla- Najboljše posameznice na DP v pospešenem šahu (z leve): Barbara Skuhala, Lara Janželj, Nadiia Shpanko vil Vladimir Fedosejev, drugi pa je bil član našega kluba Pierre Barbot. Najboljša v ženski konkurenci je bila prav tako naša članica Lara Janželj. Na VIP-turnirju je prvo mesto osvojil Srečko Mrvar, bron pa je priigral Adrijan Rožič iz ŠK Ig. Na turnirju sta nastopila tudi Maja Vučko in Milan Brglez z dobrim rezultatom, ki pa ni zadostoval za medaljo. Tako je leto 2024 ŠK Ig končal s tremi medaljami na turnirju Slovenija šahira 2024. Lahko rečemo, da je bila to priprava na nastop na državnem prvenstvu v hitrih disciplinah – pospešeni šah in hitropotezni šah, ekipno in posamično, ki so potekala od 7. do 9. februarja 2025 v Mariboru. Izredno smo ponosni, da nam je na ekipnem hitropotez- Hitropotezno ekipno 2025. Nastopilo je 27 ekip. Končni vrstni red: Rk. 1 2 3 Ekipa Celjski ŠK ŽŠK Maribor Poligram ŠK Ig št. kol 9 9 9 + 8 7 7 = 0 1 1 – 1 1 1 meč točke 16 15 15 točke 27 25,5 24 Pospešeno ekipno 2025. Nastopilo je 29 ekip. Končni vrstni red: Rk. 1 2 3 2 1 8 Ekipa ŠK Ig ŽŠK Maribor Poligram ŠD Pomgrad 1 št. kol 7 7 7 + 5 5 5 = 2 1 1 – 0 1 1 meč točke 12 11 11 točke 18,5 20,5 18 nem državnem prvenstvu v soboto, 8. 2. 2025, uspelo priigrati bronasto medaljo. To je prva ekipna medalja za ŠK Ig v članski konkurenci. S tem smo na papirju močnejšim klubom pokazali, da morajo v prihodnje resno upoštevati ŠK Ig. Še večje veselje pa je bilo v soboto popoldne in nedeljo, ko je ŠK priigral kar dve zlati odličji. Ekipa je slavila na pospešenem prvenstvu, Lara Janželj pa je zmagala v ženski konkurenci v pospešenem tempu pred Barbaro Skuhala in Nadio Shpanko. Podrobnejši rezultati so razvidni iz tabel. Adrijan Rožič, predsednik ŠK Ig Šahovski klub Bobby Fischer Maribor Mostiščar 02 | Marec 2025 31  ŠPORT ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 4. Podkrimski pokal v smučanju V soboto, 1. februarja 2025, smo na smučišču Golte organizirali zdaj že tradicionalni 4. Podkrimski pokal v smučanju. Letošnja udeležba je bila rekordna – prvič smo se tja odpravili kar z dvema avtobusoma, število smučarjev in navijačev pa je krepko preseglo stotico. Kljub oblačnemu in meglenemu vremenu je bilo vzdušje izvrstno. Tako kot vsako Zmagovalni oder v moški konkurenci leto smo tudi letos izpeljali veleslalomsko tekmo, proga pa je v zelo dobrem stanju zdržala vse do zadnjega tekmovalca. Že četrto leto zapored je zmagovalec tekme brez konkurence – najhitrejši Matija Božič, 2. mesto je zasedel Mark Škulj, 3. pa Dejan Ivanuš. V ženski kategoriji je slavila Nuša Marolt, 2. je bila Katja Stenšak, 3. pa Ana Bedenčič. Med veterani je zmagal Dobitnice odličij v ženski kategoriji Jože Žot, 2. mesto je osvojil Stane Kumše, 3. pa Slavko Rus. Po zasluženem kosilu v kongresni dvorani smo se v popoldanskih urah prestavili v dvorano Ledenica, kjer se je smučarija spremenila v živahno apres ski druženje, ki ga je še posebej popestril nadobudni ansambel Škof. Iskrena hvala vsem sponzorjem in donatorjem, brez katerih dogodka ne bi bilo mogoče izpeljati v takšnem obsegu. Hvala Občini Ig, baru Kozin, gostilni Čot, Miško baru, KUD Prebrisani muzikanti, Tavželj Alešu ter podjetjem Kožag d.o.o., Gorenc Metal d.o.o., Žiga Perme s.p., Bonebo d.o.o., Kreja Ing d.o.o. Anže Kocjan s.p. in Gašper Šivec s.p. Hvala tudi vsem udeležencem dogodka, ki ste pomagali, da je bil ta nepozaben. Zaradi vas imamo željo, da se tradicija Podkrimskega pokala nadaljuje tudi v prihodnje. Se vidimo spet prihodnje leto! Gašper Purkat, Organizacijski odbor PP  VABILA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Vabljeni na GREGORJEV KONCERT IŽANSKE GODBE, ki bo v soboto, 15. marca 2025, ob 19.00, v Kulturni dvorani Podpeč. Sodelovali bodo: solistka Tjaša Rogelj, solist Janez Krivec in Podpeški oktet. S prostovoljnim prispevkom lahko podprete delovanje Ižanske godbe! Prijazno vabljeni! 32 Mostiščar 02 | Marec 2025 V petek, 21. marca, vas od 14.00 do 18.00 vabimo na dan odprtih vrat. Raziščite kraj nenehnih sprememb in vselej novih odkritij. Za poglobljen vpogled v odkritja in življenje koliščarjev se nam ob 14. uri pridružite na vodenem ogledu z arheologinjo dr. Eleno Leghissa. Zbor pred hišo Morostig. Obisk Morostiga je ta dan brezplačen. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite in odkrijete zgodbe preteklosti, ki jih pripoveduje Morostig!  VABILA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Spoštovani ljubitelji zgodovine in Ljubljanskega barja! Vabimo vas na predavanje v sklopu predavanj Barje, ali te poznam z naslovom: FRANC IN MARTIN PERUZZI TER ZAČETKI ARHEOLOGIJE NA SLOVENSKEM v ponedeljek, 17. marca 2025, ob 19.00 v dvorani Centra Ig. Predaval bo dr. Janez Dular, sodelavec in dolgoletni predstojnik Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v pokoju. Ko so v drugi polovici 19. stoletja tudi pri nas prišle na dan prve ostaline prazgodovinskega človeka, sta pri njihovem odkrivanju odigrala pomembno vlogo brata Peruzzi: Martin pri raziskavah kolišč na Ljubljanskem barju in Franc pri izkopavanju železnodobnih grobišč na Vačah. Predavanje bo osvetlilo njuno življenje in delo. Peruzzijev načrt kolišča ob Ižanski cesti iz leta 1875 (Vir: Miha Preinfalk (ur.), Krim odmev bo dal: Zbornik občine Ig 2002, Ig, str. 14). t 17. 7. 1875 Vabljeni! 150 LET OD ODKRITJA KOLIŠČ predavanje Igor Fabjan NA ŠVEDSKO V PASJI DRUŽBI sreda, 19. marec, ob 19.00 Knjižnica Ig Potovanje na Švedsko z dvema psičkama, ovčarkama Lie in Tewi, zahteva skrbno načrtovanje poti. Vendar prijazna pasja družba odpre srca številnih toplih Švedov, ki niso tako hladni, kot jih pogosto označujemo. Švedska nas očara z izjemno naravno in kulturno dediščino. Od samooklicane države Ladonija do zelenega Stockholma s svojo srednjeveško patino in arhitekturo, pokrajine Dalarna z edinstvenimi prebivalci, gozdov polnih borovnic in barjanskih robid, do Baltske obale in tisočerih otokov v Alandu. mestna knjižnica ljubljana www.mklj.si Mostiščar 02 | Marec 2025 33  VABILA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Ob začetku pomladi Morostig prehaja na pomladni odpiralni čas. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah. Interaktivna razstava v Hiši Morostig je odprta od 10.00 do 18.00. Voden ogled kolišča se izvede ob vnaprej določenih urah z začetkom pred vhodom na kolišče (10.30, 12.00, 13.30, 15.00 in 16.30). Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Sprejemna pisarna 01/280-23-00 Župan 01/280-23-02 Direktor občinske uprave 01/280-23-04 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Komunalne dejavnosti 01/280-23-12 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Kmetijstvo 01/280-23-24 Požarna varnost in zaščita 01/280-23-24 Turizem 01/280-23-18 Finančno-računovodska služba 01/280-23-06 Urbanizem 01/280-23-16 Zapišimo spomine! V Zavodu Dobra pot že vrsto let ozaveščamo o naravni in kulturni dediščini ter skrbimo za njuno ohranjanje, zato letos že četrtič zapored organiziramo vseslovensko akcijo beleženja spominov starejših, ki bo izvedena z nagrajeno aplikacijo Zapisi spomina. S to pobudo želimo ponovno povezati Slovenijo ter spodbuditi starejše in mlajše, da skupaj ohranimo dragocene življenjske zgodbe preteklih generacij. Starejši so zakladnica izkušenj, vendar se pogosto soočajo z osamljenostjo in občutkom izključenosti, mladi pa izgubljajo stik z dediščino in preteklostjo, kar poglablja vrzel med generacijami. Prav te izzive naslavlja aplikacija Zapisi spomina, ki omogoča beleženje in objavljanje spominov starejših o različnih vidikih življenja nekoč. Aplikacija, ki je prejela prestižno nagrado Sveta Evrope in Evropske komisije, je postala pomembno orodje za ohranjanje ustnega izročila in medgeneracijsko povezovanje. Med 17. in 30. marcem 2025 bo že četrtič potekala vseslovenska akcija Zapišimo spomine!. V preteklih letih se je v pobudo vključilo več kot 300 posameznikov in 46 organizacij, skupaj pa smo zabeležili okoli 350 pričevanj. Letos želimo projekt še razširiti in vključiti še več lokalnih skupnosti, šol, knjižnic ter drugih ustanov. Sodelujete lahko kot pričevalec, ki podeli svoje spomine, ali zapisovalec, ki jih zabeleži v aplikacijo. K sodelovanju vabimo tudi vse organizacije in posameznike, ki jim je mar za dediščino in želijo prispevati k njenemu ohranjanju. Prijave so že odprte, svojo prijavo pa lahko oddate preko QR-kode. Več informacij o pobudi najdete preko QR-kode, za dodatna vprašanja pa smo dosegljivi na info@dobra-pot. si. Vabljeni, da se pridružite in prispevate svoj delček k ohranjanju naše skupne dediščine. Miha Ravbar, Zavod Dobra pot 34 Mostiščar 02 | Marec 2025  VABILA ////////////////////////////////////////  KOLEDAR PRIREDITEV //////////////// Turistično društvo Krim v sodelovanju z Občino Ig VABI na ogled VELIKONOČNE RAZSTAVE v soboto, 12. aprila 2025, od 14. do 18. ure, in na cvetno nedeljo, 13. aprila 2025, od 10. do 18. ure, v dvorani Gasilskega doma Vrbljene-Strahomer (Vrbljene-Strahomer, Vrbljene 57, Ig). Na razstavi si boste lahko ogledali opremljeno črno kuhinjo, velikonočne jedi, pirhe na sto in en način, staro posodo in pripomočke ter še marsikaj. Kot vsako leto bo tudi letos prikaz izdelovanja butaric in veliko drugega. Vzemite si urico časa in pridite na ogled naše razstave. Ne bo vam žal, videli boste marsikaj zanimivega. Vsi prav lepo vabljeni! RECEPT ZA OREHOVO POTICO TESTO: - 75 dkg moke - 4 dkg kvasa - 9 dkg sladkorja - 5 rumenjakov - 12 dkg masla - limonina lupinica - rum - mleko (po potrebi) NADEV: - 70–75 dkg orehov - 3,5 dcl mleka - 30 dkg sladkorja - 2 žlici ruma - 2 vaniljeva sladkorja - limonina lupinica - sneg 4 beljakov - pol žličke prave kave Gospodinje, svetujem vam, ko se odločite speči potico, da to počnete z veliko dobre volje in ljubezni, pa uspeh ne bo izostal. Uspela vam bo dobra orehova potica. Vzhajano testo razvaljamo in namažemo z nadevom. Damo v potičnik, kjer naj še enkrat vzhaja. Pečemo eno uro na 200 stopinj Celzija. Še nasvet: Ko pečemo potico, damo v pečico tudi posodico z vodo – tako potica ostane mehka in sočna, da se ne zažge, pa jo pokrijemo z alufolijo. Še dodatni nasvet: testo in nadev morata biti enako topla – tako se izognemo luknjam v potici in odstopanju skorje. Primož Hieng PA DOBER TEK! Recept so pripravile članice TD Krim. Takšne potice boste lahko videli na velikonočni razstavi, pa tudi poskusili jih boste lahko. Darja Modic MAREC Predstavitev četrte skupne pesniške zbirke Bogastvo v mozaiku besed Društvo Fran Govekar Ig Sobota, 15. marec, Otroška gledališka predstava ob 17. uri, Dom kulture Ig Dino in čarobni Toni Občina Ig Sobota, 15. marec, ob 19. uri, Gregorjev koncert Ižanske Kulturna dvorana Podpeč godbe Društvo Fran Govekar Ig Ponedeljek, 17. marec, Predavanje Franc in Martin ob 19. uri, Peruzzi ter začetki arheologije Dvorana Centra Ig na Slovenskem Društvo Fran Govekar Ig Sreda, 19. marec, ob 17. uri, Ure pravljic Knjižnica Ig Mestna knjižnica Ljubljana Sreda, 19. marec, ob 19. uri, Potopis Na Švedsko v pasji Knjižnica Ig družbi (Igor Fabjan) Mestna knjižnica Ljubljana Četrtek, 20. marec, Delavnica Čarobno steklo ob 17. uri, Knjižnica Ig (Marjana Šmigoc) Mestna knjižnica Ljubljana Četrtek, 20. marec, Otroška gledališka predstava: ob 18. uri, Dom kulture Ig Kraljevi smetanovi kolački Društvo Fran Govekar Ig Četrtek, 20. marec, ob 18.30, Mladinska komedija: Skrivnosti Dom kulture Ig iz šolskega veceja Društvo Fran Govekar Ig Petek, 21. marec, od 14. do Dan odprtih vrat v Morostigu 18. ure, Morostig Občina Ig Petek, 21. marec, ob 19. uri, Proslava ob občinskem Športna dvorana Ig prazniku Občina Ig Sreda, 26. marec, Lutkovna pravljica Kraljestvo ob 17. uri, Knjižnica Ig povodnega moža Mestna knjižnica Ljubljana Petek, 28. marec, ob 19.30, Premiera komedije Grenlandija Dom kulture Ig Kulturno društvo Potepuh Petek, 14. marec, ob 19. uri, Dvorana centra Ig Sreda, 2. april, ob 17. uri, Knjižnica Ig Sobota, 5. april, ob 19.30, Dom kulture Ig Sreda, 9. april, ob 17. uri, Knjižnica Ig Sreda, 9. april, ob 19. uri, Knjižnica Ig APRIL Sobota, 12. april, ob 17. uri, Dom kulture Ig Sobota, 12. april, ob 19.30, Dom kulture Ig 12. april (14.00–18.00), 13. april (10.00–18.00), GD Vrbljene-Strahomer Sreda, 16. april, ob 17. uri, Knjižnica Ig Sreda, 16. april, ob 20. uri, Dvorana Centra Ig Četrtek, 17. april, ob 17. uri, RTC Zapotok Ure pravljic Mestna knjižnica Ljubljana Komedija Grenlandija (1. pon.) Kulturno društvo Potepuh Ure pravljic Mestna knjižnica Ljubljana Delavnica Vaje za sproščanje in regeneracijo (Mateja Fi) Mestna knjižnica Ljubljana Otroška lutkovna predstava Zlatolaska in trije medvedi Občina Ig Komedija Grenlandija (2. pon.) Kulturno društvo Potepuh Velikonočna razstava Turistično društvo Krim Ure pravljic Mestna knjižnica Ljubljana Potopis Kolesarska pot po Italiji in Malti (Aleš Juvanc) Društvo Fran Govekar Ig Velikonočna ustvarjalnica Društvo Zapotok Mostiščar 02 | Marec 2025 35  OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// TALT d.o.o. Vita KMETIJSKA TRGOVINA, PRODAJA TEHNIČNIH IN UNP-PLINSKIH JEKLENK Kot vsako leto lahko pri nas odkrijete široko izbiro naravnih črev, dišavnic in začimb za pripravo slastnih klobas in salam. Naša kakovostna ponudba vam omogoča, da ustvarite okusne dobrote, ki navdušijo! Ne pozabite tudi na vrečke za vakuumiranje, ki ohranjajo svežino in podaljšujejo rok trajanja vaših mesnih izdelkov. Obiščite nas in obogatite svoje kulinarične izkušnje! Vaša kmetijska trgovina Vita Ižanska cesta 276, 1000 Ljubljana Tel.: 01/4272-487 a v a t os D hrane 040 336 179 01 286 46 77 www.gostilna-mars.si Brest 45, Ig 36 Mostiščar 02 | Marec 2025 PONEDELJEK–PETEK SOBOTA, NEDELJA in PRAZNIKI 10.00–21.30 11.00–21.30 Nudimo vam tudi vsak dan sveže malice.  OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// DRUŽINSKO ZOBOZDRAVSTVO NA ŠKOFLJICI NUDIMO VSE STORITVE MODERNEGA ZOBOZDRAVSTVA IN SE HKRATI PRILAGAJAMO VAŠIM ŽELJAM IN POTREBAM. PAKETI USTNE HIGIENE, ZALIVKE, PROTEZE, MOSTIČKI, IMPLANTATI, EKSTRAKCIJE, ORALNO KIRURŠKI POSEGI, SVETOVANJE, REPARATURE PROTEZ CESTA OB BARJU 68 1291 ŠKOFLJICA T: 031 272 398 E: INFO@DENTA.SI WWW.DENTA.SI % 10 % STA 10 PO PU ST A PU PO Cvetličarna Grdadolnik Gasilska ulica 10, Ig gsm cvetličarne: 031/790-655 Delovni čas: delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure 051/222-833 V cvetličarni vam nudimo: – ikebane, vence, žarne venčke, sveče … – zemljo in pesek za grobove – poročne šopke gsm vrtnarije: 041/694-244 Vabljeni tudi v Vrtnarijo Grdadolnik na Ižanski cesti 320! oglas cvetlicarna Grdadolnik 2016_97x65.indd 1 3.3.2016 7:36:34 POSREDNIŠTVO PRI PRODAJI LESA, GREGOR CELARC S.P. 031/573-255 ST % 10 Oglas vsebuje 4 kupone za 10% popust ob enkratnem naročilu. Popusti se ne seštevajo. PO PU % ST 10 PU PO Pice iz krušne peči Solate Testenine Sladice Jedi po naročilu ODKUP – SEČNJA – SPRAVILO Nudimo vam odkup vseh vrst GLS, tako listavcev kot iglavcev po konkurenčnih cenah in zagotovljenemu plačilu. Prav tako nudimo tudi posek in spravilo lesa. Mostiščar 02 | Marec 2025 37  OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Cenik oglasnega prostora Tip oglasa Cela stran Zadnja stran Notranja stran Pol strani Zadnja stran Notranja stran Cena v € (brez DDV-ja) Velikost v mm 300 220 230 x 330 200 x 270 165 120 218 x 156 200 x 137 Tip oglasa Četrtina strani Zadnja stran Notranja stran Osmina strani Cena v € (brez DDV-ja) Velikost v mm 100 70 37 106 x 156 97 x 137 97 x 65 Cenik je potrdil Občinski svet na 8. redni seji dne, 23. 12. 2015 in je objavljen na spletni strani https://www.obcina-ig.si/za-obcane/mostiscar/ Pri naročilu petih oglasov nudimo 5-odstotni, pri naročilu devetih oglasov pa 10-odstotni popust.  ZAHVALE ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner) Z A H VA L A Z A H VA L A ob izgubi našega ata in mame MILAN ČUDEN ALOJZIJA INTIHARJA Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te. MARIJE PAVLE INTIHAR iz Iške Loke 15. 9. 1962–20. 2. 2025 Ob boleči izgubi našega dragega moža, očija, dedija, brata, strica se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja in tolažilne besede, za podarjene darove, cvetje, sveče in svete maše. Iskrena zahvala gasilcem, gospodu župniku Janezu Avseniku, Pogrebnim storitvam Vrhovec ter vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Vsi njegovi (4. 8. 1932–8. 1. 2025) in (1. 2. 1939–18. 2. 2025), Pavlinovih Lojza in Mare iz Želimelj Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje, sočustvovanje ter besede podpore in tolažbe na njuni zadnji poti. Hvala za vse darove, sveče in cvetje. Zahvala tudi patronažni sestri Tanji, Gasilskemu društvu Želimlje in gospodu župniku. Vsi njuni Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. Zahvala dobrotnikom Z A H VA L A IVAN PROSEN 20. 9. 1945–27. 2. 2025 Ob izgubi našega dragega očija in dedija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, darovane sveče, cvetje ter svete maše. Zahvala njegovi zdravnici Mariji Štefančič Gašperšič, dr. med., in celotni ekipi Remedia, gospodu župniku Janezu Avseniku, Pogrebnemu zavodu Vrhovec za lepo izpeljan pogreb, Moniki, Aleksandri ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Večno bomo hvaležni za vso tvojo ljubezen do družine. Žalujoči vsi njegovi 38 Mostiščar 02 | Marec 2025 Ob pogrebu pokojnega Janeza Zdravje z Iga so namesto cvetja svoj dar namenili Župnijski karitas Ig družina Pucihar z Iga in družina Smole iz Dobrunj in Iga. Iskrena hvala za vaš dar. Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrotnikom za pomoč in podporo pri našem delu. Župnijska Karitas Ig TRANSAKCIJSKI RAČUN ŽUPNIJSKE KARITAS IG, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d.d.) Župnijska karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča.  KRIŽANKA //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Arhiv Društva AED Spoštovani oglaševalci! Ponujamo vam možnost zakupa križanke, ki jo lahko prilagodimo vaši dejavnosti. Namesto klasičnega oglasa se predstavite v križanki! Za podrobnosti pišite na mostiscar@obcina-ig.si. Mostiščar 02 | Marec 2025 39 ZVEZDANA MLAKAR, OSNOVNA ŠOLA IG, CUDV DRAGA, IŽANSKA GODBA