poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNI ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Štefan Marković, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije Vido Repanšek Glasilo izhaja v nakladi 13.900 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjejn Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 14. X. 1985, LETO XXV, ŠTEVILKA 14 Varčevanje je imelo v različnih zgodovinskih obdobjih, v različnih družbenoekonomskih in ideoloških sistemih različno veljavo. Sparta ga je častila in omalovažujoče pogledovala na razkošne Antene. V Rimskem imperiju je bila razsipnost statusni simbol, ki je po pomembnosti skoraj dohajal politično moč. V srednjem veku je bilo varčevanje in pritrgovanje od ust naloženo kmetu. Samo s takim načinom življenja podrejenih slojev se je lahko toga hiearhična struktura obdržala več kot tisočletje. Toda še tako toga celota se nekoč začne prelamljati. Na prelomnicah so se (med drugim) pojavile tudi prve banke, ki so jih vodili večinoma Priprave na volitve potekajo po načrtu Leto 1985 je v delovnih programih družbenopolitičnih organizacij v vseh okoljih zabeleženo kot leto predvolilnih priprav. Že ob koncu preteklega leta smo pričeli s pripravami za volitve v četrti delegatski mandat naših skupščin, družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, ki so sestavni del skupščinskega sistema. Spomladi smo zaključili evidentiranje s prvim statističnim poročilom, ki je bilo ocenjeno kot ugodno, saj je bilo evidentiranih blizu 4500 možnih kandidatov za delegate, obenem pa smo se že dogovorili, da bomo z evidentiranjem nadaljevali in ga pospešeno vodili v skladu s sprejetimi dogo voh. Če smo bili ob prvem poročilu lahko zadovoljni s številom evidentiranih, smo obenem ugotavljali, da bo posebno pozornost potrebno namenjati skrbi da se celoten postopek evidentiranja opravi v skladu s sprejetimi načeli in se vsi evidentirani verificirajo na zborih delovnih ljudi in občanov ter da se v skladu z oceno med dodatnim evidentiranjem posebno pozornost nameni evidentiranju mladih, žensk in neposrednih proizvajalcev ter evidentiranju možnih kandidatov za opravljanje, najodgovornejših funkcij tako v občini, kot republiki in federaciji. Že v pričetku priprav smo se dogovorili, da bomo vsaki organizirani obliki delovanja delovnih ljudi in občanov omogočili, da predlagajo svoje člane in druge za delegatske dolžnosti. Zavedali smo se namreč, da v naših številnih društvih, raznih ljubiteljskih skupinah, družbenih organizacijah in povsod drugje živi in dela množica delovnih ljudi ,in občanov, pripravljenih prispevati svoj delež k razvoju naše družbe, naša naloga pa je, da jih poiščemo in predlagamo. V mesecu oktobru bomo na osnovi poročil, ki nam bodd prikazala stanja evidentiranih do konca septembra 1985, ocenili dosedanje priprave na evidentiranje in v zvezi s tem tudi evidentiranje za najodgovornejše funkcije, ki mora v naši občini potekati še zlasti odgovorno, saj se v tem mandatnem obdobju menja zelo veliko nosilcev funkcij v občinski skupščini in skupščinah SIS naše občine (seznam evidentiranih možnih kandidatov za najodgovornejše funkcije v občini bo objavljen v naslednji številki Občinskega poročevalca). Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da so volitve le končni akt odločitve voli/cev, evidentiranje in kandidacijski postopki pa so tisti del volilnih priprav, ki omogočajo kvaliteto odločanja vo/ilcev in izbora kandidatov, zato bomo v pripravah na volitve še vnaprej posebno skrb namenili kontinuiranemu evidentiranju. Zavedati se namreč moramo, da le na osnovi kvalitetnega, sta/nega in množičnega evidentiranja v nobenem okolju ne bo težko oblikovati odprtih kandidatnih list, kandidirati dva ali več kandidatov za isto funkcijo in omogočiti demokratično izmenjavo mnenj ter svobodno odločanje volilcev. Vse to pa seveda ni odvisno samo od političnega in pravnega sistema, temveč predvsem od naše aktivnosti, aktivnosti družbenopolitičnih organizacij in pripravljenosti vseh nas, da sami rešujemo svoje zadeve. ima vm asm mm mm mm mm as mm mm assss mm mm mm mm i ■ Židje (ker je dobrim kristijanom Cerkev prepovedala ukvarjati se s tovrstnimi posli) in pa fenomen, ki so ga zgodovinarji in sociologi imenovali protestantska etika. Šlo je za koncept novoveškega človeka, ki mu je delo pomenilo krepost in moralno očiščenje. Takšen človek ni poznal razsipnosti. Tak in samo tak je bil pripravljen na kapitalistično osvajanje sveta. V tem navidezno brezmejnem svetu se je človek spremenil. Sprememba ni nastala sama od sebe, razlog zanjo gre iskati v temeljnih značilnosti človekovega delovanja. Vse večje izkoriščanje narave z namenom pridobivanja akumulacije je vodilo do sporov in imperialističnih vojn, ki so pomenile strogo predrago ceno za predhodno prepotentnost. Kljub temu pa se je nadaljevala težnja po vseobsežni uporabi (izrabi) našega planeta. Ta težnja je bila tudi sestavni del Keynesovega zdravila proti gospodarski krizi v tridesetih letih. ZDA so se lotile temeljite državne reorganizacije gospodarstva, da bi realizirale Kevnesov apel po večjem investiranju, ki je omogočal večjo akumulacijo in cirkulacijo kapitala. Tudi ameriška vojna ekonomija je bila odrejena temu načelu in po končani drugi svetovni vojni so ZDA, močnejše kot kdajkoli prej, na svoja interesna področja poleg vojaške in ekonomske moči razširile še model potrošništva. Zahod je bil po novem opremljen s predvojnimi „walfare state policy" ukrepi in z vsak dan boljšim življenjskim standardom (v obliki pralnih strojev, televizorjev in avtomobilov). Socialističnemu svetu ni ostalo nič drugega, kot da sledi z Zahoda, če je hotel uresničiti idejo o boljšem življenju v neizkoriščevalski družbi, ki tendira v brezrazrednost. Potrošništvo je prineslo obilno pahljačo materialnih dobrin v vsako hišo, razraslo se je množično komuniciranje, zrasla je stopnja informiranosti. Istočasno pa sta zaradi naraščajočih in včasih nekontroliranih investicij rasli tudi proizvodnja proizvodnih sredstev in proizvodnja potrošnih dobrin, ki sta bili podvrženi delovanju tržnih zakonitosti (s tem pa tudi cikličnim krizam in državnim subven- V novi ekspozituri Ljubljanske banke v objektu SPB-1 so stranke postrežene izredno hitro, zato se občani uslug na tem mestu poslužujejo zelo radi. cijam). Slejkoprej pa se je svet moral soočiti z nespornim dejstvom, da ni na Zemlji nobene zaloge surovin in energije neskončno mnogo, temveč je vse končno. V trenutkih, ko se lovi sapa in je treba preusmeriti proizvodnjo na druga področja in na drugačne energetske vire, pa je še vedno mogoče prodati star način proizvodnje v nerazviti svet, kjer tako „darilo" sprejmejo z obema rokama (praviloma brez upoštevanja negativih posledic). Na žalost nismo imuni do teh problemov tudi v naši deželi. Nemalo je primerov nakupov zastarele in umazane tehnologije, razvijanja panog, ki zahtevajo veliko energije, poleg tega > pa v svetu že stangirajo nakupov licenc brez nadaljnjega domačega izboljševanja. Tudi posledice takih nesmotrnih akcij so nam znane: vse manj plodne zemlje, vse več zastrupljene vode, gozdov in zemlje, vse manj kisika, nerentabilna podjetja, izgube, minimalna vključitev v mednarodno delitev dela ... Obstaja samo en način, da to ustavimo. Imenuje se varčevanje. Ne stiskaštvo, ne varčevanje a priori — varčevanje kot življenjski stil. Ogromno je načinov racionalnega varčevanja, ki mora postati naša edina strategija na poti v tretje tisočletje. Stanovanjski objekti se ne smejo postavljati na zemljišča, ki so namenjena za kmetijsko dejavnost. Pri opremljanju hiše ali stanovanja temeljito pomislimo, kako bi optimalno postavili sistem ogrevanja, kakšne materiale bi izbrali, kako bi bližnji potok izkoristili za majhno elektrarno. Odpovejmo se brezglavemu potrošništvu (v to so nas v dobršni meri že prisilile cene), toda to ne pomeni, da bi se morali odpovedati tehničnim pripomočkom, ki pomenijo vstop v svet informatike. Odpovejmo se dvomljivim investicijam, ki zahtevajo veliko kapitala in ne dovolj ugodnih rešitev za daljše obdobje, toda ne odpovejmo se znanju. Ne skoparimo pri znanstvenoraziskovalnem delu, ki je pri nas še vedno premalo cenjeno. Ustavimo „beg možganov" in se raje odpovejmo zdravorazumarskemu priseganju na kramp in lopato. Čeprav je ves oktober in posebno zadnji dan v tem mesecu posvečen denarnemu varčevanju in bančnemu poslovanju, pa se tega področja zapis dotika ob koncu. Banke so bile in so še vedno ustanove za denarno poslovanje in tako tudi najboljše mesto za shranjevanje denarja. In prav je tako, ne glede, da smo priče svetovni gospodarski krizi, ki je zajela tudi našo državo, imajo banke še večjo odgovornost, kam vlagati denar (ki je zbran tudi od varčevalcev), da bi čimprej izšli iz gospodarskih težav. Na našem domžalskem področju ima varčevanje že tradicijo. Občani vedo, da je bilo že veliko izgrajenega in da se veliko gradi. Zidajo se hiše, stanovanja in drugo — vse to je tudi plod varčevanja. Tudi v naprej naj bo naše delo in življenje prepleteno z varčevanjem. Viljem Držanič Delegati o davčni politiki in problematiki osnovnega šolstva v občini Poleg informacije o gospodarskih gibanjih v občini Domžale v prvi polovici leta so delegati zborov skupščine obravnavali tudi osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990, poslušali problematiko o stanju v osnovnem šolstvu ter sprejeli odlok o popisu prostorov za počitek in rekreacijo. Potrdili so tudi spremembe odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje in obnove družbenih objektov v občini Domžale, Zbor krajevnih skupnosti pa je sprejel tudi odlok o imenovanju naselij Spodnje in Zcjbrnje Dole pri Krašcah. O gospodarjenju v prvi polovici leta Osrednja točka prvega jesenskega zasedanja Skupščine je bilo obravnavanje Poročila o gospodarjenju v prvi polovici leta. Informacijo o gospodarskih gibanjih smo podali že v prejšnji številki Občinskega poročevalca, zato povzemamo le sklepe, ki so bili sprejeti na zborih. Glede na to, da podatki o gospodarskih gibanjih v prvi polovici leta kažejo na odstopanje od resolucij skih predvidevanj tako pri rasti obsega industrijske proizvodnje, kakor tudi na področju ekonomskih odnosov s tujino in glede na to, da se do konca leta pričakuje zaostritev pogojev za povečanje dohodka, bodo v organizacijah združenega dela ocenili možnosti za izpolnitev svojih letnih planov in resolucijskih predvidevanj za letošnje leto. Pri valorizaciji programov Samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti se bo upoštevalo načelo razbremenjevanja gospodarstva. Sredstva Samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti bodo lahko naraščala le v okviru resolucijskih predvidevanj in dosežene rasti primerljivega dohodka v gospodarstvu. Tudi osebni dohodki delavcev v negospodarstvu bodo lahko naraščali samo v skladu z rastjo v gospodarstvu. (Nadaljevanje na 2. strani) Delegati o davčni politiki in problematiki osnovnega šolstva v občini Nadaljevanje s 1. strani) Dogovor, ki bo zagotovil usklajeno in enotno davčno politiko v Sloveniji! Delegati so obravnavali tudi osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za srednjeročno obdobje in sicer od leta 1986 do 1990. Tak dogovor je bil Skupščinam občin v SR Sloveniji posredovan prvič in sicer z namenom, da bi se tako zagotovila usklajena in enotna davčna politika v vseh slovenskih občinah za daljše obdoje. Tako bi dosegli stabilnejše pogoje gospodarjenja v zasebnem sektorju. Dogovor daje občinam možnost predpisa davka od osebnega dohodka delavcev v višini do 0,35 %. Za davek od dohodka so predlagane nespremenjene davčne stopnje v razponih in razvejan sistem davčnih olajšav. Isto velja za obdavčitev dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, s tem, da se na novo vključujejo merila za določitev višine pavšalnega letnega zneska davka. Ta naj bi znašal za gospodarske dejavnosti (obrt) najmanj 5 % povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, za poklicne dejavnosti pa najmanj 2 %. Po dogovoru ostajajo nespremenjene davčne olajšave za vlaganja v razširitev obrtne proizvodnje, ki dajejo možnost znižanja davčne osnove zavezanca do 50 %. Za obdavčitev premoženja (stanovanja, poslovni prostori, počitniške hišice) so predvidene točno določene stopnje. Občinam pa je dana možnost prilagoditve davčne lestvice za obdavčitev prostorov za počitek oziroma rekreacijo, glede na način ugotavljanja vrednosti. Dogovor tudi zavezuje občine, da do konca leta 1987 uskladijo sistem vrednotenja premoženja v smislu zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Za kmetijska zemljišča je določena proporcionalna stopnja v višini 15 % od prometne vrednosti kvadratnega metra zemljišča, kar je bistveno nižje od sedanje progresivne lestvice. Za zemljišča, ki ne služijo za kmetijske namene, je predlagana spremenjena progresivna davčna lestvica od 15 % pri vrednosti m2 do 50.- dinarjev, do 60 % pri vrednosti m2 nad 500.- dinarjev. Za gradbene objekte je na prometno vrednost objekta predlagana enotna proporcionalna stopnja v višini 25 %, za razliko med prometno in gradbeno vrednostjo pa progresivne stopnje. Razgrnjeni problemi, s katerimi se srečuje osnovno šolstvo Delegati so se seznanili tudi s stanjem ter problemi v osnovnem šolstvu. Predstavniki so povedali, da se je število šoloobveznih otrok ustalilo, število oddelkov pa povečalo zaradi uvedbe novih normativov o številu učencev v oddelku. Izboljšali so se tudi prostorski pogoji na vseh podružničnih šolah. Srečujejo pa se s problematiko neustreznih specialnih učilnic, neurejeno oskrbo z računalniki, sliftim delovanjem oz. odsotnostjo delegatov družbene skupnosti na sejah Sveta šole. Opozorjeno je bilo, da se družbenoekonomski položaj osnovnega šolstva iz leta v leto slabša, ter da svobodna menjava dela v pravem pomenu besede še ni zaživela. Standardni normativi ter merila in cene za vrednotenje programov šol so pomanjkljivi in neustrezni, oziroma niso prilagojeni posebnostim posamezne šole in dejanskim potrebam. Tudi delež družbe pri subvencioniranju šolske prehrane je iz leta v leto nižji. Tako so junija tega leta starši krili kar 70% cene malice in 94 % cene kosila. Posebna pozornost je bila podana tudi delovanju Skupnosti osnovnih šol občine Domžale. Ta je bila ustanovljena za opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in podobnih del skupnega pomena. Skupnost je začela z delom že v letu 1984, danes pa ugotavljajo, da je njen status v samoupravnem sporazumu neustrezno opredeljen. Zato je v pripravi nov Elaborat o pravno-organizacijskih oblikah povezovanja osnovnih šol, razmišljajo pa tudi o preoblikovanju v Poslovno skupnost. Zaradi različnih pogledov do samoupravne povezanosti osnovnega šolstva v bodoče, ter mnogih nerazrešenih problemov v osnovnem šolstvu, so delegati sklenili, da bodo poročilo sprejeli na eni od prihodnjih sej, ko bodo stališča delegatov vseh zborov usklajena. Zato je bila imenovana tudi medzborovska skupina,-,ki bo skupaj z delegati Občinske izobraževalne skupnosti pripravila enotne predloge sklepov. Uprava za družbene prihodke že dalj časa ugotavlja,da nima izpopolnjene evidence počitniških hišic in stanovanj namenjenih za oddih, ker razpolaga le s podatki o objektih zgrajenih z gradbenim dovoljenjem. Da bi bila možna dosledna in realna obdavčitev vseh vikendov, so zbori sprejeli odlok, s katerim pooblašča delovno skupnost SIS materialne proizvodnje občine Domžale, da izvede popis vs^h prostorov za počitek in rekreacijo. Tako bo odslej obdavčitev možna po posebnem pravilniku o ugotovljeni vrednosti vikenda in ne več po davčni nepovedi zavezanca. Po popisu bo mogoče v obdavčitvi zajeti tudi doslc vse neevidentirane objekte, za katere občani niso vložili davčne napovedi. Po- Delo OK ZKS v osnovnih organizacijah: drobnosti o popisu bomo objavili v eni od naslednjih številk Občinskega poročevalca. Spremenjen odlok o uvedbi samoprispevka V juliju 1985 je pričel veljati nov republiški zakon o samoprispevku. Z omenjenim zakonom je bilo potrebno uskladiti tudi občinski odlok. Tako je spremenjen 1. člen odloka, v katerem je določeno, od katerih prejemkov se ne plačuje samoprispevek, pri čemer velja še posebej opozoriti, da v bodoče zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, starostne pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, kakor tudi najnižjega osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, ne bo ugotavljal Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine(ampak se bodo podatki Zavoda za statistiko neposredno uporabljali. Odslej Dole pri Krašcah dve naselji Na predlog' Sveta krajevne skupnosti Moravče je Zbor krajevnih skupnosti sprejel odlok o preimenovanju naselja Dole pri Krašcah; Tako se bo to naselje odslej delilo v dve naselji in sicer v Zgornje Dole pri Krašcah in v Spodnje Dole pri Krašcah. T. O. Seje komunistov v TOSAMI so se udeležili člani predsedstva OK ZKS Domžale TOSAMA - prednost razvojnim zamislim Komunisti predsedstva OK ZKS Domžale so se sestali na skupni seji z obema osnovnima organizacijama ZKS v Tosami. Pregledali so minulo delo, ozrli so se m lastne kadrovske, razvojne in tehnološke zmogljivosti ter naglas ocenili, kaj je v redu in pa kaj bi bilo treba storiti. Čeprav je šlo za pretres dela komunistov s posebnim poudarkom na akcijo ..Opiramo se na lastne moči", je bil rezultat dela mnogostransko koristen, saj že obravnava in predočenje perečih tem mnogokdaj prispevajo k uspešnejši in hitrejši razrešitvi. Lastni kadri, štipendije, odpiranje lastnega razvojnega oddelka bodo še posebej v prihodnje prispevali v tej meri, četudi jih zelo primanjkuje. Zlasti primanjkuje KV tekstilnih delavcev; za izšolanje teh profilov bi bilo potrebno občasno poskrbeti v kakem oddelku, saj to pomanjkanje tekstilnih delavcev ne zadeva le TOSAME.I, Člani predsedstva OK ZKS so skupno s komunisti TOSAME pretresli vprašanja več teh področij ter ugotovili, da bodo v prihodnje z večjo mero skupnega prizadevanja laže »premikali" zadeva tam, kjer se kaže, da jih je treba premakniti. M.B. Gospodarjenje Tosame v zadnjem obdobju je predstavil glavni direktor Edvard Peternel. Nanizal je nekaj podatkov, ki govorijo o relativni uspešnosti poslovanja, ki pa je vendarle manjša od predvidene. Zaostrujejo se pogoji likvidnosti, interes kupcev je namreč zaradi manjše kupne moči tudi vse manjši, tukaj pa so še nekateri negativni trendi, kot je rast cen, repromateri-alov, izsiljevanje trgovine in drugo. V tovarni skušajo nekaj teh negativnih okoliščin spremeniti, skušajo z novim načinom nagrajevanja vplivati na boljšo motiviranost, vendar je to zahtevno in dolgotrajno delo. Ob tem tudi osebni dohodki delavcev Tosame niso več tako dobri, saj so letos celo pod občinskim in republiškim povprečjem. Poseben problem je zastarela tehnologija, saj na 95 % izrabljenih strojih ni moč ustrezati najsodobnejšim zahtevam trga. Sodobne opreme je sicer nekaj že kupljene, vendar ni usposobljena za takojšnje delo. Vse drugače pa je z doma izdelanimi stroji, ki normalno ustrezajo zahtevam proizvodnje. S tem v zvezi imajo v tovarni "vpeljan poseben sistem stimulacije inovativnih zamisli, predlogov in idej, vendar morajo lastno pamet, te lastne sile še dodatno stimulirati za še večja delovna ustvarjalna prizadevanja. Na podlagi 8. člena Zakona o hranilno kreditnih službah in blagajnah vzajemne pomoči (Ur.l. SRS št. 4/80) in na podlagi 31. in 32. člena Pravilnika o kreditni dejavnosti Združene hranilno kreditne službe za kmetijstvo in gozdarstvo Domžale (24.2.1985). Hranilno kreditna služba Domžale razpisuje NATEČAJ z a pridobitev posojil v kmetijske namene združenih kmetov kooperantov KZ Emona Domžale - varčevalcev HKS Domžale za leto 1986 Vloge za posojila bodo sprejemali pospeševalci po Zadružnih enotah KZ Emona Domžale. Zadnji rok prijave je 30.11.1985. Vse prijave katere bodo oddane po navedenem roku/ie bodo upoštevane. Splošni pogoji: Področje Vrsta posojila I a) hribovsko b) nižinsko V Uradnem vestniku občine Domžale, številka 8. z dne, 30.5.1985 je bilo objavljeno: - prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov - prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve - odlok o sprejemu ZN Prcserjc -vzhodni del - sprememba in ZN Preserje -zahodni del - sprememba - odlok o prenehanju lastninske pravice na stavbnih zemljiščih po zazidalnem načrtu IHAN - severni del - odlok o uskladitvi petih katastrskih občin v občini Domžale z imeni naselij, katere zajemajo katastrske občine - spremembe in dopolnitve Pravilnika o-pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti Kot vam je znano, smo z letošnjim letom Uradni vestnik občine Domžale izločili iz Občinskega poročevalca in ga pošiljamo le naročnikom, zaradi boljšega informiranja pa bomo odslej v Občinskem poročevalcu objavljali informacijo o vsebini vsake številke. Obveščamo vas tudi, da se na Uradni vestnik lahko naročite v Sekretariatu Skupščine in Izvršnega sveta. Ljubljanska c. 69/1., posamezno številko pa lahko kupite pri vratarju Skupščine občine Domžale. Cena posameznega izvoda je 50 — dinarjev. INDOK - sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje vodovoda v Krajevni skupnosti Velika vas — Dešcn - sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja dela ceste Področje Dob od križišča pri Elektro Podrečje do mostu preko Mlinščice. V Uradnem vestniku občine Domžale, številka 9 z dne, 15.7.1985 je bilo objavljeno: -dopolnitev družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981-1985 prostorski del - odlok o sprejemu zazidalnega načrta Trzin - stari del - odlok o sprejemu in izvajanju zazidalnega načrta TRZIN - MLAKE - vrstne hiše ob potoku, št. proj. 1394, izdelan na BIRO 71 Domžale, febr. 1985 - odlok o poslovnem času - odlok o spremembni območij katastrskih občin - odredba o povečanju stanarin v občini Domžale - odredba o najvišjih cenah vodarine in odvoza smeti v občini Domžale - sklep o .javni razgrnitvi osnutka ..Ureditvenega načrta Moravče", št. projekta 1083, ki ga je marca 1985 izdelal BIRO 71 Domžale ter osnutek odloki o izvajanju - sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1985 dalje - sklep o sprejetju ' srednjeročnega programa geodetskih del za obdobje 1986-1990. c) gradnje mehanizacija gradnja mehanizacija plemenska živina kmečki turizem Obrestna mera % 41 41 44 44 44 44 Najdaljša odpl. doba v letih 10 4 8 4 5 8 5 let(pri Obrestne mere navedene v tabeli so v veljavi trenutno in se tromesečno prilagajajo Sporazumu o oblikovanju obrestnih mer. Bodoči posojilojemalci bodo o slučajnih spremembah le teh naknadno obveščeni. V tabeli je navedena skrajna odplačilna doba, katero je določila banka. V preteklem letu so nekateri posojilojemalci želeli skrajšano odplačilno dobo. Vsi tisti, kateri to žele tudi letos, naj rok odplačila navedejo in sicer pri gradnjah 3 al ostalih 3 leta. Vloga za pridobitev posojila mora vsebovati: — osnovne podatke o posojilojemalcu, — namen posojila, — višina lastne udeležbe, — rokado katerega predvideva prosilec vračilo posojila, — osnovne podatke o kmetiji (fotokopijo posestnega lista in najemnih pogodb v slučaju, da ima posojilojemalec kmetijske površine v najemu),podatke o sedanji tržni proizvodnji, — dosedanje investicije in druge naložbe v kmetijo, — zadolženost prosilca, — fotokopijo gradbenega dovoljenja ali priglasitev del na občinskem odseku za gradbeništvo (v slučaju novogradenj oziroma adaptacij), — kmetje, kateri žele uveljaviti status višinskega kmeta tudi ustrezno potrdilo Občinske geodetske uprave. Po 30.11.1985 bodo samoupravni organi HKS Domžale vse prispele vloge obravnavali na svoji seji in vsem kmetom, kateri so vložili prošnje za pridobitev posojila^posredovali pismen sklep. Združena hranilno kreditna služba za kmetijstvo in gozdarstvo M Domžale //j/ f4W I I Domžale, 4.10.1985 i Razgovor 2 generaitiim direktorjem Papirnice Koiičevo Mitjo Mezgecem, dipi. oec. Troje jubilejev — 65 let Papirnice Koiičevo, 50 let od stavke papirničarjev ter 35 let samoupravljanja — so bili eden od razlogov za obisk v naši največji tovarni v občini. Razgovor o delu tovarne, aktualnostih poslovanja, problemih, perspektivah, pa tudi dosežkih, je stekel z generalnim direktorjem Papirnice Koiičevo dipl. oec. Mitjo Mezgecem. Kako v Papirnici Koiičevo urejate zagate odplačevanja anuitet iz preteklosti, gre za obveznosti, ki jih je ! prinesla investicija KS - 3? Trenutno stanje našega dolga znaša 25 milijonov dolarjev. Glede na znana dejstva z devizno plačilno bilanco v : Jugoslaviji tudi PK v tem trenutki ne odplačuje svojih dolgov, temveč samo obresti..1. To dejstvo za Papirnico j trenutno omogoča nekoliko lažjo 'situacijo, dolgoročno pa to seveda ni optimalno reševanje problemov, saj se I z t.i. prolongiranjem odplačevanja ! dolgov pojavljajo tudi obresti na (obresti. Glede na znan položaj in na padanje vrednosti dinarja napram valutam kot so dolar, marka, šiling, pa pome- ■ nijo naše obveznosti celo nenehno rast dolga izraženo v dinarjih. Tako glavnica dolga ostaja nezmanjšana, dinarsko pa pomeni čedalje hujšo obreme- jiutev. Vrednost naše investicije je znašala i 1,4 milijarde novih dinarjev, odplačali srno že blizu dve milijardi, torej več od takratne vrednosti, pa ... Trenutno naš dolg znaša cca 725 starih milijard. j Glede na to, da gospodarsko stanje, kakršno je, ne more trajati, bo potrebno slej ali prej kredit seveda odplačati. V PK iščemo pot za povečanje proizvodnje, za bolj kvalitetne' ! proizvode, predvsem z enim ciljem, da bi povečali izvoz (z boljšo kvaliteto in ob višjih cenah) ter na la način dosegli boljši devizni efekt, ki bi omogočal odplačevanje deviznega dolga. Kaj pomeni 65 let dela take tovarne? KAJ IZDELUJEJO, KOLIKO, KAM IZVAŽAJO? 1020 delavcev delovne organizacije Papirnica Koiičevo dela v petih TOZD in DSSS. Trije TOZD se pojavljajo na trgu s svojir i proizvodi, ki so pretežno: - premaz ni in nepremazni kartoni (več kot 90 %) - lepenka - papir. Letno izdelajo 95.000 ton proizvodov. Po planu je ta proizvodnja vredna 1.400 starih milijard. Papirnica Koiičevo iz leta v leto povečuje proizvodnjo za izvoz in tako ta obsega v letu 1985 že 30 odstotkov proizvodnje. Od te količine Papirnica devet desetin izvozi na konvertibilno tržišče, ostalo gre na kliring. Obdobje 65 let je, gledano z zornega kota zgodovine, le kamenček v mozaiku, za ljudi, ki so svoje delo in dobršen del svojega življenja pustili v Papirnici Koiičevo in postavljali ali le doživljali omenjene in neomenjene mejnike, pa to pomeni veliko več. Pomeni ogromne uspehe na vseh področjih, ki so v večini primerov doseženi v težkih razmerah in kot posledica pretehtanih odločitev. V potrditev naj naveden nekaj podatkov: Mitja Mezgec, dipl. oec, generalni direktor tovarne. papirnica koiičevo — v letu 1925 se je v naši tovarni izdelalo 600 ton ob 89 zaposlenih -leta 1940 (predvojno leto) je proizvodnja narasla na 7.210 ton pri 272 zaposlenih — leta 1946 (prvo leto po vojni) je bilo proizvedenih 6.279 ton pri 361 zaposlenih -leta 1960 12.692 ton pri 529 zaposlenih -leta 1980 pa že 70.753 ton pri 907 zaposlenih, s tem, daje proizvodnja v letu 1984 narasla na 95.130 ton pri 985 zaposlenih. Če k tem podatkom dodamo še podatke o izvozu: -leta 1975 1.340 ton - leta 1984 30.747 ton, ob dejstvu, da je bilo 90% prodanega na zahtevna konvertibilna področja, moramo priznati, da napori kolektiva res niso dali nestrokovnih rezultatov. Sila napačno bi bilo, da v trenutku proslavljanja in obujanja spominov ne bi pogledali tudi resničnosti današnjega trenutka in usmerili svoja razmišljanja in akcije tudi v bodočnost. Problemi Papirnice Koiičevo se v glavnem lahko razvrstijo v: - problem zastarele tehnologije pretežnega dela tovarne — odplačilo deviznih anuitet - izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev zaposlenih. Našteti problemi sami po sebi nakazujejo glavne naloge sedanje generacije papirničarjev. Glede na položaj Papirnice Koiičevo in nasploh na gospodarsko situacijo, je odločitev in možnost za reševanje oroblemov dokaj težavna. Povedati pa moramo, da nam je jasno, da brez vlaganja v obstoječo in novo tehnologijo ni rešitve. Zato smo v fazi priprav za relativno velika vlaganja, ki naj bi v PRIZNANJA TOVARNE OB JUBILEJIH Plakete DO ob praznovanju jubilejev so prejeli: Bolhar Lovro, Grilj Marjan, Kopač Roman, Mav Viktor, Savnik Janez, Mav Janez, Semprimožnik Jože, Dežela Niko, Zupane Ciril in Kočar Jože. Priznanja pa so prejeli: Merela Vladimir, Osolnik Marko, Grilj Anton I, Cerar Stane, Potočnik Vilma, Prelovšek Ivan, Dragar Ivan, Kaplja Ivana, Cene Ivan, Zupan Ciril, Inštalaterska delavnica, Urba-nija Albert, Cerar Slavka, Trošt Darko, Gorjup Marjan, Šinkovec Jože, Kokalj Franc, Mahkota Franc, Leve Janez, Anzi Malči, Repnik Matjaž. Ob tem pa so podelili še 11 plaket Papirnice Koiičevo tujim partnerjem ter 80 priznanj dolgoletnim poslovnim partnerjem. Priznanja pa so prejeli tudi štirje dosedanji direktorji tovarne. t glavnem na obstoječi tehnologiji prinesla večje količine (cca 30.000 ton) in boljšo kvaliteto. Ob novi investiciji v KS - 3 so že dalj časa potrebne rekonstrukcije drugih strojev. Kako je s tem? Že dalj časa se zavedamo potrebe rekonstrukcij. Ob KS - 2 bo potrebno povečati zmoglijvosti tudi na KS -3. Rešitev deviznih težav je v dobršni meri pogojena s povečanjem zmogljivosti na KS - 3. Od 140 ton nam je uspelo dnevno proizvodnjo povečati celo na 240 ton. Z rekonstrukcijo bi na tem stroju povečali proizvodnjo s sedanjih 60.000 ton na 90.000 ton. Stavka koliških papirničarjev Priprave na ustanovitev strokovne organizacije leta 1935 in izbojevan je pravice do sindikalne organiziranosti z dolgotrajno stavko Toda propagiranje za strokovno organizacijo je potekalo v strogi tajnosti, ker so bili odpusti v času velike gospodarske krize za vsakogar še posebej boleči. Leta 1934 se je končno tudi na Količevem zaustavilo odpuščanje delavstva in začelo se je oživljanje proizvodnje. To je terjalo pospešene priprave na ustanovitev strokovne organizacije, da bi si koliški papirničarji čimprej izboljšali svoj položaj, ki se je ob višku gospodarske krize poslabšal do skrajnih meja. Prvi vidni znak, da se na Količevem spet prebuja zavest o nujnosti sindikalnega organiziranja, je bil članek v krščanskosocia-lističnem listu Delavski pravici 8. marca 1934. V njem je dopisnik iz Količevega pisal, da je aktivnost vevških papirničarjev ..zdramila" tudi delavstvo v Bonačevi tovarni. Ob osvetlitvi slabih razmer v njej, ki jih delavstvo lahko izboljša le združeno in z enotnim bojem, je pisec članka poudaril, da se ne smejo več ponoviti podjetnikovi odpusti delavskih organizatorjev in da se morajo papirničarji takemu ravnanju odločno zoperstaviti. Propagandna dejavnost prek Delavske pravice ter neposredno agitacijsko delo med papirničarji pod vodstvom Franca Bukovca, je bilo sredi avgusta 1935 sklenjeno z ustanovitvijo pripravljalnega odbora za ustanovitev strokovne organizacije Jugoslovanske strokovne zveze (JSZ), potem ko je veliko število papirničarjev že podpisalo pristopnice za vstop vanjo- Čim je podjetnik za to delavsko akcijo zvedel, je posegel po preizkušenem receptu. Z odpustom Bukovca je hotel zlomiti strokovno organizacijo. Toda zgodovina se ni ponovila. Vseh 230 delavcev in delavk je 17. avgusta 1935 enotno stopilo v stavko v obrambo svojega voditelja in za pravico sindikalnega organiziranja ter hkrati tudi za izboljšanje svojega položaja. O poteku te stavke, ki je trajala vse do uspešnega konca 14. oktobra 1935 smo obsežno pisali v slavnostni številki Papirničarja 25. maja 1985 ob odkritju spomenika narodnemu heroju Francu Bukovcu. Zato naj na tem mestu poudarimo le, da ima ta stavkovni boj kot najdaljši leta 1935posebno mesto v vzponu revolucionarnih akcij slovenskega delavstva sredi tridesetih let pod vodstom KPJ, posebno pomembna pa je kot velika prelomnica v razvoju delavskega gibanja na domžalskem območju. Po zgledu koliških papirničarjev se je organizira/o v sindikatih tudi delavstvo v drugih tovarnah ter se začelo odločno bojevati za svoje pravice. Stavka je pokazal^ velik vpliv partije med delavstvom in drugimi sloji ter je odprla njeni organizaciji Dob - Prevoje pot za izvajanje ljudskoforntnih akcij, to je za povezovanje vseh naprednih sil za boj proti fašizmu, za demokratične pravice in proti socialnemu izkoriščanju. Kako se v Papirnici Koiičevo kažejo zaostreni pogoji gospodarjenja? Glede na zaostrene pogoje gospodarjenja se skoraj v vseh panogah industrije pojavljajo določeni problemi, tako tudi v papirno predelovalni industriji. Do težav prihaja predvsem glede plasmaja proizvodov, kot glavni razlog za slabše zanimanje v Papirnici Koiičevo. Ugotavljamo, da je splošen padec standarda, manjša se kupna moč in manjša se zanimanje za vse vrste proizvodov. Poseben problem so bile pred časom surovine, t.j. star papir, ki ga potrebujete v velikih količinah ... Res je. Dolga leta je bil star papir velika ovira za naš razvoj, saj gaje zelo primanjkovalo. Naša tovarna je vložila velike napore in tudi precej denarja v vzpostavitev lastne zbiralne mreže starega papirja po vsej Jugoslaviji. Količinsko tako danes nimamo težav, saj ga zberemo dovolj, le struktura papirja še ni taka, kot bi bilo potrebno. Za svoje delo ste delavci v Papirnici Koiičevo prejeli tudi Priznanje OF slovenskega naroda ter Listino o priznanju Skupščine občine Domžale ... Obe priznanji, ki smo ju prejeli, nas zavezujeta še posebej v naporih, ki jih bomo še vložili za to, da dosežemo cilje, o katerih sem govoril. M. Brojan I petek, 20. septembra 1985 v hali Komunalnega centra v Domžalah. Na tej prireditvi, na kateri so podelili številna priznanja delavcem in poslovnim partnerjem, je bil slavnostni govornik Andrej Marine, predsednik predsedstva CK ZKS. V kulturnem sporedu so sodelovali člani DKD Svoboda Mengeš ter dramski igralec Janez Škof. Od surovine do izdelka Tudi letos v oktobru: Vlak brez voznega reda v Srbijo Tradicionalni vlak „Vlak bratstva in enotnosti" bo letos, 11. oktobra odpotoval z bivšimi pregnanci iz Slovenije v Srbijo. Ko to premišljujem, se mi zdi, kakor da bi bilo danes. Nehote mi uhajajo misli v tiste krute in surove čase, ko so tujci hoteli uničiti nas mali, a nepremagljiv narod. Mnogi, smo romali v zaprtih živinskih vagonih, brez zraka, hrane, vode, v neznano. Med nami, ki smo čakali na odhod, se je šušljalo: „Samo na jug, na jug!" Prevzela sta nas neka nerazumljiva slutnja, neko nepojmljivo upanje, da nam bo na jugu, med brati, lepše in lažje. Tako smo razmišljali na dolgi, dolgi poti, ki je ni bilo konca. Naš transport se je ustavil v Čačku, ob zahodni Moravi. Tamkajšnji prebivalci so nas prijateljsko in prisrčno sprejeli, odprtih src, kakor znajo le oni. Tega ne moremo pisati. Bilo je prve dni julija 1. 1941. Spominjam se, da je zorela pšenica, ta preprosta trava, ki hrani ves syet. Stari Vukovi-čev ded, ki je komaj hodil od dela in izčrpanosti, je zatrjeval: „Deco, biče hleba za sve" Delili so z nami vse, dobro in zlo. Kamorkoli sem prišla, je bilo tako: v Jezdini, Mršincih, Slatini... V vseh vaseh in zaselkih ob Zahodni Moravi in njenih čistih in bistrih pritokih, ki napajajo žive in objokujejo mrtve . . . Tam, kjer je klila svoboda, kjer je prisegel zvestobo tovarišu Titu prvi partizan, kjer se je rodilo socialistično samoupravljanje in neuvrščenost, bratstvo in enotnost, kjer so ustanavljali prve narodnoosvobodilne odbore, klice naše nove ljudske oblasti. Tam, daleč, pod skrivnostno, vedno zeleno planino Jelico, pod Ovčarom, kjer se pasejo črede krotkih ovac in pod Kablarom, z lepimi novimi hišami. Bili so vroči, julijski dnevi, ko je v Srbiji začel vseljudski upor, pod vodstvom KPJ in tovariša Tita, ko je v Beli crkvi, majhnem naselju pri Valje-vu, počila prva partizanska puška. Prišli smo v kotel, kjer je vse vrelo. Se otroci so govorili: „lipor, upori" Prišla sem v Jezdino. Takrat sem spoznala sosedovega sina, Dragoljuba Vukovića, skojevca in partizana Čačanskega partizanskega odreda. Pripovedoval mi je o partizanih, o borbi za svobodo in o preobrazbi krivične družbe. Videla sem jih, kako so juna- Razmišljanja s predsedstva občine Domžale: Zveze prijateljev mladine Z aktivnostmi bogata mladost — ustvarjalno življenje_._ „Otroci so bodočnost in če ne bomo že danes skrbeli zanje in za njihov razvoj, je lahko prihodnost v nevarnosti", To je smisel gesla, ki ga je organizacija združenih narodov objavila kot proglas ne samo ob svetovnem dnevu otroka ampak ob letu otroka. Prav ta programska orientacija ob skrbi za otroka pa mora v naši družbi pa čeprav ob uresničevanju aktualnih stabilizacijskih ukrepov v svojem načrtovanju dolgoročnih usmeritev zapisati potrebe otrok na prednostno mesto. Zavedati se namreč moramo, da je naša prihodnost odvisna od zdravih vsestransko usposobljenih mladih generacij. Pri nalogah, ki jih izpolnjujejo in spoznavajo otroci pri vzgojnoizobraže-valnem programu, je veliko tudi takih, ki jih odrejeno in usmerjevalno vodi tudi zveza pionirjev. Ta zveza ima za opravljanje svojih vzgojnih nalog takšen program vsebin, ki so prilagojene zmogljivostim in dojemanju posameznih starostnih stopenj in obdobij otrok, da skozi delo, igro, zadovoljevanje interesov vodijo k doseganju ciljev. Za pomoč pri takem delu so bila po letu 1950 ustanovljena društva in organizacije, ki prostovoljno družijoj delovne ljudi za delo z otroci. Osnovne naloge teh društev naj bi bile v skrbi za razvoj in vzgojo otrok, delovanje med mladimi in pomoč pri delu mladih. Vedno bolj so se razvijale in bogatile vsebine dela in tudi pionirska organizacija je postajala in postaja prava otroška organizacija, ki naj organizira take oblike, da bodo otroci zadovoljevali svoje potrebe po igri, športu, kulturi, da bodo ohranjali tradicije NOB, razvijali bratstvo in enotnost, da bodo znali skrbeti za vsak kos svoje okolice kjer se gibljejo in živijo. Pri vsem delu pa so mladi potrebni in željni organiziranega in usmerjenega vodenja. Za to pa so potrebni tudi mentorji in teh je dovolj. Treba jih je poiskati in pritegniti k delu. Prvi mentorji in usmerjevalci pa naj bi bili starši. Poleg staršev in učiteljev je veliko krajanov, ki delajo po različnih področjih. In te je potrebno pritegniti, kako? Vse družbene sile naj si prizadevajo da jih čimveč dobijo iz vrst delavcev in mladine, ki bodo s prostovoljnim delom pripravljeni voditi interne dejavnosti ZPM pa naj bo usklajevalec in zavestni motivator teh družbenih sil, da bi vsi, tako starši in drugi družbeni in strokovni dejavniki, dojeli svojo vlogo v skupnih prizadevanjih za zdrav razvoj in življenje mladih generacij. Na vas mladi sloni prihodnost, na vašem znanju, ustvarjalnosti in samoiniciativnosti! §. Mlakar ško korakali po vasi, neoboroženi, le tu in tam je kdo imel puško. Sli so v borbo z junaškim srcem in z veliko ljubeznijo do zasužnjene domovine, da bi jo čim prej osvobodili. Tako, kakor je zapisal pisatelj: .Tisočletja branimo domovino z golimi rokami, a vedno uspešno. Zakaj? Ker je na prvem mestu junaško srce in v njem mladostna zagnanost, ki ne pozna meja. Zato so partizani vedno zmagali, tudi mrtvi bataljoni. To so priznali tudi naši sovražniki. Spominjam se mladega fanta iz vasi, ki je bil še otrok. Ustrelili so ga. Z volovskim vozom ga je mama pripeljala domov. Tudi jaz sem se znašla v tem žalostnem sprevodu. Ležal je na lojtrskem vozu, z nasmehom na ustnicah, z voza pa je kapljala po cesti kri in puščala za sabo sled. Kaplje so bile debele kot gozdne, rdeče jagode. Še danes mi zveni v ušesih mamin jok: „Sine mOj, dušo moja, srce moje, radost moja, nada moja, gde si!" . . . Takih primerov je bilo mnogo. Nikoli jih ne smemo pozabiti. Poleg Slovencev so prišli v Srbijo tudi pregnanci iz Makedonije, Bosne, Hercegovine, Črne gore, Vojvodine, Tudi otroci, nemi, hromi, brezimeni, za katere sem skrbela. Pot me oblije, če se jih spomnim. Ustaši so jim zaklali starše in jih zmetali v reko Uno. Tako se je že med vojno kalilo bratstvo in enotnost med našimi narodi" in narodnostmi, ki je temelj, na katerem je zgrajena naša domovina. To nam pričajo tudi spomeniki in pomniki ' NOB, na» katerih so vklesana imena borcev in žrtev vseh naših narodov in narodnosti. Tovariš Tito je dejal: „Varujte • bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, kakor zenico svojega očesa! To je temelj, na katerem je zgrajena naša lepa domovina!" Danica Zidarič V slogi je moč! Približno pred četrt stoletja, se je počasi začela oblikovati naša Čufar-jeva ulica na Viru. Do nedavnega je bil to več ali manj čufarjev kanal, saj je bilo malo kleti, tako varno zgrajenih, da ne bi v nje ob hudih nalivih vdrla voda. in s tem povzročila tudi precej škode in strahu. - Prebrodili pa smo veliko razno • raznih težav in se vsestransko naprezali, za dobrine, ki jih danes imamo. Kakor najprej elektrika, nato najbolj potrebna pitna voda. No, in končno so se našli tudi pobudniki, da smo ta naš čufarjev kanal uredili v lepo ravno in tudi gladko ulico. Po tej ulici sedaj vse preveč drvijo s svojimi vozili domači in tuji vozniki, kar pa ni preveč priporočljivo. Pustotnik Vinko Vir, Čufarjeva 5 Ob dnevu pionirjev v Dobu Društvo prijateljev mladine Dob in osnovna šola Martin Koželj Dob sta ob 29. septembru Dnevu pionirjev pripravila prisrčno slovesnost, združeno z vrsto družabnih iger, v katerih so sodelovali tudi učenci Podružnične šole iz Krtine. Slovesnost ni bila namenjena le učencem, temveč tudi njihovim staršem, ki naj bi se ob takih priložnostih, kot je poudaril predsednik društva Jože Josipovič, seznanili z dejavnostmi, v katerih njihovi otroci sodelujejo ob rednem pouku. Žal so se starši zbrali v zelo majhnem številu. V kulturnem programu so se poleg reci-tatorjev predstavili tudi harmonikarski orkester in folklorna skupina z belo- kranjskimi plesi. V vrstah tekmovalnih družabnih iger, v katerih je bilo potrebno prikazati predvsem veliko spretnosti, so se izkazali vsi: od negotovih prvošolčkov, ki so jim pogledi uhajali na starše ob igrišču, do sedmošolcev, ki so navdušeno glasno navijali za svoje sošolce. Ni bil pomemben zmagovalec, pomembno je bilo sodelovati, pomembno je bilo prisrčno tekmovalno vzdušje popestreno z vrsto pesmic in recitacij, ki so se kar vsipale iz ust drugošolcev in drugih ter prijetno tekanje od obloženih stojnic, ki so jih pripravili marljivi člani društva, do igrišča, kjer živ žav ni prenehal tja do 14. ure. Vse skupaj se je seveda zaključilo z „gala" plesom na igrišču, kjer ni manjkalo niti „račk", niti najnovejših disko ritmov, in z željo, da se prihodnje leto zopet srečamo. Prizadevna organizatorja, z njima pa tudi vsi sodelujočijso se resnično potrudili, žal pa ni bilo pravega odmeva pri starših, ki bi morali obisk te prite-ditve, na kateri želi njihov otrok prav njim prikazati svoj napredek v različnih izvenšolskih dejavnostih vzeti kot „obveznost" in jo tudi izpolniti. Saj navsezadnje takih „prijetnih" obveznosti ni niti prav velik«! Ob koncu naj omenimo še to, da so aktivni taborniki postavili ob igrišču svoj propagandni tabor, predstavniki društva pa zaman pričakovali obisk predstavnikov ZPM. v.V. i I I I I I I I I I I I I I I I 1 I 1 I I I I 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I Na tem mestu bo stal čez nekaj časa naš novi hotel. Stanje pa je dotlej želostno in lahko (prav tako žalostno) le zatarnamo: zaradi takšnih »plank« nekdanje Planike se ustvarja naš zanemarjen videz. Doklej? Kiosk nekdanje cvetličarne je izginil, ploščad je ostala. Hotel, kje si še!? Na Prevojah bodo obnovili avtobusno postajališče. Kolodvorska ulica v Mengšu (smer Mengeš—Preserje) je dobila novo prevleko Saj res: stara je bila že prava past za naše železne konjičke. Pred novo kurilno sezono: Kako je s premogom? Zaprosili smo pristojno službo domžalskega Napredka, da nam posreduje informacijo (ob velikem pomanjkanju premoga) planirane količine, realizacijo do konca avgusta in koliko dosedanje dobave pomenijo v letni „bilanci" Tu so podatki: rudnik pogodbene količine realizacija 9 za leto 1985 do 31.8.1985 i letne realizacije Titovo Velenje 8.000 ton 4.645 ton 58 % Breza 7.000 ton 267 ton 3.8% Banoviči 1.000 ton 146 ton 14.6 % $$ Trbo vlje-Zagorje 2.300 ton 2.787 ton 121 % ostalo 457 ton SKUPAJ 18.300 ton 8.302 ton 45% 100 %=67% .jlijg našE KRfljEvnE skuphosti Financiranje krajevnih skupnosti po novem V občini že dalj časa ugotavljamo, da sredstva za delovanje krajevnih skupnosti ne zadoščajo, predvsem zaradi omejevanja občinskega proračunskega obsega. Ob tem pa se na drugi strani širijo pristojnosti in delovna področja delovanja krajevnih skupnosti, kar vse je gmotno zagato KS še povečalo. Težave pri financiranju KS so največje tam, kjer imajo za delo KS zaposlene profesionalne ljudi ali pa mnogo osnovnih sredstev, kijih seveda je potrebno vzdrževati. I V proračunu občine Domžale se : zagotavljajo sredstva za financiranje redne dejavnosti krajevne skupnosti. Med redno dejavnost sodijo stroški za delovanje delegatskega sistema, stroški za vodenje knjigovodstva in osebni dohodki redno zaposlenih, dopolnilno delovno razmerje ter pogodbe o delu, potni stroški in dnevnice. Iz tega vira se financirajo tudi stroški za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V letu 1984 je bilo v proračunu občine zagotovljeno 14,816.565.- dinarjev, ki so bila razdeljena krajevnim skupnostim po v zboru krajevnih skupnosti sprejetem načinu financiranja (število prebivalstva, stopnja razvitosti). V letu 1985 so sredstva v proračunu občine zagotovljena v višini 22,030.000.- din. Iz poročila o finančnem poslovanju krajevnih skupnosti v letu 1984, podobna ugotovitev pa velja tudi za prejšnja obdobja, izhaja, da so ta sredstva zadostovala za delo 15 krajevnim skupnostim. Krajevne skupnosti, ki imajo redno zaposlene profesionalne delavce oz. ki imajo večje število osnovnih sredstev, pa so morale zagotavljati sredstva za redno | dejavnost iz drugih virov (iz sredstev za vzdrževanje objektov kolektivne rabe, od sredstev za najemnine in ostalih virov). Na porabo sredstev, namenjenih za redno dejavnost krajevne skupnosti, pomembno vpliva tudi število delegacij in njihova aktivnost ter aktivnost krajevne skupnosti nasploh. Ob volitvah v letu 1982 je bilo v naših krajevnih skupnostih izvoljenih v 27. delegacijah za zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine skupaj 268 delegatov ah skoraj po 10 delegatov iz vsake krajevne skupnosti za ta zbor. Za deset občinskih samoupravnih interesnih skupnosti pa je bilo izvoljenih kar 1096 delegatov v 136. delegacijah s povprečjem 8 delegatov na vsako delegacijo in to v : - 92 posebnih delegacijah, - 39 združenih in - 5 splošnih delegacij. V občini za urejenejše financiranje pripravljamo nove kriterije za delitev sredstev iz proračuna in sicer za financiranje redne dejavnosti KS. Dosedanji sistem financiranja je upošteval stopnjo razvitosti posamezne KS in število prebivalcev, vendar so nanj imeli v KS mnogo pripomb; zlasti kar zadeva ocenjevanje stopnje razvitosti. Ko so obravnavali ta problem, so na občinski ravni že večkrat poudarili, da se vnovič izdelajo kriteriji,.ki bodo ustreznejši oz. pravičnejši. Presegli naj bi stopnjo dosedanje sporne objektivnosti. Tako naj bi izločili iz proračunskega financiranja investicije in jih vključili v druge načine zagotavljanja sredstev. Kot izhaja iz osnutka novega načina financiranja v prihodnje ne bi razvrščali KS med razvite in nerazvite, saj želijo zagotoviti sredstva za redno dejavnost vseh KS. V fazi osnutka je SO Domžale že dala v javno razpravo kriterije za financiranje. Vanjo naj bi se v tej javni razpravi vključili vsi zainteresirani, dosegli pa naj bi v tej javni razpravi tudi vpogled v vse okoliščine ene ali druge variante predloga. Le-ta naj bi bil sprejet v taki obliki, da bi kar najbolj objektivno namenjal sredstva vsem KS na območju naše občine. B. I I l 1 I i Vojska prometnih znakov, ki jo vidite na sliki, čuva avtocesto, ki pelje iz Trzina v Mengeš in gotovo se tudi vi .strinjate z ugotovitvijo, da voznikom ostane bore malo časa za spremljanje prometne situacije na cesti, če hočejo razbrati vsa njihova sporočila. Seveda so še posebno pešci in kolesarji, ki se drenjajo ob ozkem robu ceste zato še v večji nevarnosti, še posebno zato, ker se lahko umaknejo avtomobilom le v obcestni jarek. „Vseeno bolje kot pod avtomobil" se tolažijo Trzinci in še naprej upajo na ureditev pločnikov. I I I I 1 I „Napredek" širi ponudbe: Te dni bo domžalski Napredek odprl v Kolodvorski ulici komisijsko trgovino. Občani, ni potreben obisk: za informacije je na voljo tudi telefonska številka v trgovini. Zapišite: 721-155. Vrhpolje pri Moravčah Siliranje pri Uštinčevih Uštinčeva kmetija je ena izmed večjih na Vrhpolju, saj meri 10 hektarov obdelovalne zemlje in 14 ha gozdov. V hlevu imajo kar 22 glav goveje živine, od tega je osem molznic, ki dajejo dnevno 60 litrov bele tekočine (mesečno 1.800 litrov mleka), ostalo pa so pitanci. Klopčičeva kmetija je zaščitena. Glede na to, da je velika in da je večina travnikov in njiv okoli doma, so letošnje leto pričeli s pašo krav, s košnjo in sobranjem. Imeli so posejana dva hektara koruze OSSK—247 za siliranje, nekaj pa za spravilo domov. To koruzo so v večernih urah zličkali in jo obesili na za to primerno mesto, da se zrno posuši. Pri Uštinčevih imajo zgrajen nov stolpni silos za približno 75 kobičnih metrov silaže. To je zimska krma — hrana za živino, priboljšek, ki da boljšo molznost krav. Prav sedaj v oktobru je čas za siliranje, saj je tudi vreme ugodno. Tega kmečkega opravila so se lotili tudi Uštinčevi in v dveh dneh s kombajnom in ostalimi pripomočki spravili z njive preko 50 prikolic sveže koruze, ter jo po tekočem traku spravili v silos. Ker je potrebno pri siliranju več rok, si kmetje ponavadi pomagajo, da pri ,enem začnejo in nadaljujejo po vrsti, dokler vsi, ki so v strojni skupnosti, ne opravijo tega dela. Uštinčev Janez je končal šolo za kmetovalce v Šentjurju in bo gotovo zagospodaril na domači kmetiji. Janez, mlad gospodar, ima veliko načrtov. Pravi, če bo zdravje, denar in pomoč še od drugje, bo nameravano lahko naredil. V letošnjem letu so pričeli graditi nov hlev in ga že spravili pod streho. To bo modernejši hlev za večje število goveje živine. Seveda se je ustavilo pri denarju, zato domači pričakujejo morebitno finančno pomoč. Janez bo vse kar zna pokazal na kmetiji, da bo tako Uštinčeva kmetija resnično vzor ostalim v Moravski dolini. , Tekst in foto: Jože Novak Komisijska trgovina tudi v Domžalah V domžalskem Napredku so se odločili, da bodo v delu dosedanje prodajalne Meblo v Kolodvorski ulici (gre za cca 80 m2 površin) odprli komisijsko prodajo blaga. Kot nam je povedal direktor TOZD Opremotehna tov. Rugelj gre za popolnoma enako komisijsko prodajo blaga kot je utečena drugje z istim režimom, pogoji in istimi ostalimi okoliščinami. Tako bodo že od 15. oktobra sprejemali vsakovrstno blago, četudi bodo trgovino odprli šele 21. oktobra letos. Predvidevajo sprejem za prodajo mnogo vrst blaga, načrtujejo prodajo akustičnih in video naprav (radiokase-tofonov, avtoradijev, televizorjev, videorekorderjev, zvočnikov, ojačevalnikov, računalnikov, glasbil, izdelkov bele tehnike, usnjene in krznene konfekcije, okrasnih predmetov, zlastnine, dragega kamenja, slik, fotoaparatov, daljnogledov, aparatov biro tehnike, razmnoževalnih strojev). Pomembno je tudi to, da bodo sprejemali podatke o strojih, ki bi jih denimo zasebni obrtniki in drugi občani želeli prodati; te stroje bodo posredovali kot dodatno ponudbo v komisijski prodaji. Gre torej za nekakšno borzo strojev in naprav, česar doslej v Domžalah nismo imeli kljub veliki ponudbi. Fizično teh strojev ne bi ponujali v trgovini, vendar bi za prodajo teh strojev v komisijski trgovini storili pravzaprav vse. Kot je običajno bo trgovina zaračunavala ustrezno višino provizije, ki jo plača prodajalec trgovini za opravljeno storitev, prodajo. Pomembni za prodajalce sta dve stvari. Predmete je moč prinesti v prodajo samo ob predložitvi osebne izkaznice, pri strojih pa tudi to, da mora biti predložena izjava ustreznega servisa, da so v uporabnem stanju. Glede na to, ker v Napredku dom nevajo, da posedujemo občani veliko takih predmetov in blaga, ki ga ne potrebujemo sami, vendar je zanimivo za druge, upajo, da police ne bodo samevale. V trgovini bosta zaposlena dva delavca, ponovimo pa naj, da že po 15. oktobru lahko prinesete predmete v prodajo, ki se bo z otvoritvijo trgovine pričela 21. tega meseca. M.B. Marija Rožanc (v sredini fotografije) ima v mladih veliko pomoč. Jesenska opravila: lickanje koruze Veselje je bilo pogledati na polja s posejano koruzo na celotnem območju Moravske doline, kjer je bilo povsod živahno v lepih jesenskih dnevih. Koruzo so pridelovalci potrgali suho, jo spravili s polj, pridelek je bil zadovoljiv, zatrjujejo kmetje. Na kmetijah so še stari običaji, da pripravijo ob večerih lickanje koruze. Tedaj se zberejo sosedje in prijatelji, tudi mladih se ne manjka. Takrat postaja na skednjih, ob kozolcih, hišah in dvoriščih živahno, iz ure v uro je bolj veselo in kup koruze se kaj hitro niža. Ob tem si pripovedujejo resnične pa tudi izmišljene zgodbe, ne manjka lepega petja, tu je še harmonika, zaljubljeni pogledi med mladimi- Marsikje na podeželju še danes radi povabijo na lickanje vaškega muzikanta. Ko je delo opravljeno, pride na vrsto še dobra malica, ne manjka pa dobre kačje sline. Kmalu se mlado in staro veselo zavrti in zapoje. To traja včasih pozno v noč. Pri Vrbančevih na Goričici je drugače, lickanje koruze so opravili največ v dnevnem času, to sta naredili upokojenki Marija Rožanc, stara 88 let in Marija Jeretina, obe iz Prikmice. Gospodar Martin Prašnikar pravi, da domači nimajo časa tega dela opraviti, zato so najeli prav upokojenki. Martin zatrjuje, da bo letošnji pridelek koruze zadovoljiv, kljub septembrski toči. besedilo in slika: Jože Novak Voda za pet vasi Spomladi letos so v delu ene izmed najoddaljenejših in najmanjših krajevnih skupnosti v naši občini KS Velika vas Dešen občani izglasovali samoprispevek, ki je namenjen izgradnji vodovoda. Občani in delovni ljudje v Zgornjem in Spodnjem Prekarju, Hribu, Katariji, Zalogu namreč še niso imeli izgrajenega vodovodnega omrežja, in ker je to tudi ena izmed prioritet razvoja v naši občini, računajo na veliko pomoč širše družbene skupnosti. V skladu z dogovorjenimi merili in kriteriji bo glede na nerazvitost KS Samoupravna komunalna interesna skupnost prispevala 70% sredstev, občani pa bodo zbrali preostali del in tudi po svojih močeh pomagali s prostovoljnim delom. Dela pri izgradnji vodovoda so se že pričela. Izkopanih je že nekaj jarkov, nabavili pa so že tudi več kot kilometer cevi, po katerih naj bi do leta 1990 stekla zdrava pitna voda. Sicer se planira, da bo v prvi fazi zgrajenih kar 2 kilometra vodovodnega omrežja, sicer bo po predračunih celotna investicija znašala 6 milijard. Sicer pa so v krajevni skupnosti pravočasno pristopili tudi k drugim aktiv- nostim tako so že do konca marca ocenili delovanje delegatskega sistema ter evidentirali možne kandidate za delegate v volitvah v letu 1986, pravočasno pa so pripravili tudi osnutke planskih dokumentov v katerih so poleg vodovoda našli mesto še izboljšava cest, napeljava javne razsvetljave in ureditev kažipotov ter prometnih znakov. Krajani KS Velike vasi, zlasti navedenih pet vasi, z vsakodnevnim prostovoljnim delom pri izkopavanju jarkov, polaganju cevi in zasipavanju jarkov na konkreten način izražajo veliko voljo, da končna tudi v svoje domove pripeljejo zdravo pitno vodo. V. V. -v--,— I NOV LOVSKI DOM I I I I I I V. LD Lukovica je pred dnevi odprla nov lovski dom in sicer na Čevcah, v neposredni bližini kamnoloma v Lukovici. Ob tem, ko so v gradnjo doma nekateri lovci Lovske družine Lukovice vložili ogromno delovnih ur in s prostovoljnim delom bistveno zmanjšali stroške gradnje, so sredstva prispevale tudi nekatere delovne organizacije. Ob otvoritvi doma so najprizadevnejšim članom LD Lukovica podelili priznanja, po otvoritvi pa je sledila lovska zabava s plesom in srečelovom. 31. oktober — svetovni dan varčevanja: Pester bančni »delokrog« 31. oktober, svetovni dan varčevanja je vsako leto priložnost, ki jo banka izkoristi kot trenutek za negovanje odnosov s svojimi varčevalci ter za razvoj in dvigovanje splošne denarne kulture prebivalstva. Varčevanje prebivalstva je izredno pomembno, v našem gospodarstvu, saj sredstva prebivalstva že vrsto let predstavljajo najstabilenjši vir zbiranja denarja in kreditiranja gospodarstva in prebivalstva za stanovanjsko izgradnjo, obrtno dejavnost in potrošniške dobrine. Obseg sredstev prebivalstva v Banki Domžale iz leta v leto narašča in se je v obdobju petih let povečal več kot za polovico. Načrtujemo, da bo obseg sredstev prebivalstva ob koncu letošnjega leta znašal nad 7 milijard dinarjev. Banka že več let nudi občanom ugodne oblike varčevanja od tromesečnih vezav dinarskih sredstev do triletne vezave deviznih sredstev. Hkrati se izvaja namensko varčevanje občanov za stanovanjsko gradnjo in obrtno dejavnost. Banka že več let uspešno izvaja brezgotovinsko poslovanje prebivalstva s tekočimi računi in na podlagi pooblastil poravnava mesečne obveznosti občanov kot so npr.: naročnine, stanarine, stroški za telefon, za vrtec, elektriko, itd. Brezgotovinsko poslovanje nudi občanom večjo varnost njihovih prihrankov in zmanjšuje njihove stroške, saj te storitve banka opravlja brezplačno. Tudi za obrtnike banka opravlja storitve brezplačno, ko poravnava njihove obveznosti v breme njihovih žiro računov. Za izboljšanje bančnega servisa za občane in negovanje dobrih odnosov z varčevalci je Banka Domžale posvetila veliko pozornost i razširjenju poslovne mreže t.j. bančnih okenc. Tako smo v centru Domžal odprli novo ekspozituro s 400 m2 površine, meseca junija novo agencijo v Jaršah, ter odprli prenovljeno stanovanjsko enoto za občane v bivših prostorih Službe družbenega knjigovodstva v Domžalah. Banka tudi uspešno deluje pri vzgoji otrok v okviru mladinskega varčevanja in jih pridobiva kot bodoče varčevalce in vestne gospodarje s svojim denarjem. Ta akcija poteka od novorojenčkov do štipendistov. Vzporedno s porastom sredstev prebivalstva raste tudi obseg in oblike kreditiranja prebivalstva, vendar je obseg kreditov že nekaj let omejevan s kreditno monetarno politiko. S krediti banka pokriva pretežni del stanovanjske gradnje, tekočega poslovanja in razvoja obrtne dejavnosti, občasno in ob sezonah pa tudi potrebe občanom za nakup kurjave in ozimnice. V zadnjem času se za nakup ozimnice in kurjave daje kredite po znižani obrestni meri, odvisno od neto osebnega dohodka prosilca kredita. V zaostrenih pogojih gospodarjenja ter upadanja realnih osebnih dohodkov^ prebivalstva banka z izvajanjem omenjenih storitev in ugodnosti pripomore k zboljšanju življenjskih pogojev. I I I I I I I I Tako, denar smo oddali v pionirsko hranilnico, obresti že tečejo... Kako ukrepati, če opazimo požar ali drugo izredno situacijo?! Na osnovi 58. člena Zakona o varstvu pred požarom smo dolžni vsi državljani takoj, ko opazimo požar, ali da grozi neposredna nevarnost izbruha požara to nevarnost odstraniti ož. požar pogasiti, če to ne predstavlja nevarnosti zanj ali drugega. Če sami tega ne j zmoremo,moramo takoj obvestitinajbližjo gasilsko enoto ali postajo • milice. Pri tem . mora pomagati vsak, ki razpolaga s sredstvom za : zveze ali prevoznim sredstvom. j Zaradi postopne prepove gasilsko-reševalne službe v občini Domžale vam dajemo naslednja navodila: A) KAKO UKREPAMO — v primeru požara pokličite telefonsko številko 93 ali 92; ; — občan naj vključi električno sireno v najbližjem gasilskem domu in daje predpisane alarmne znake. Nujno mora počakati gasilce zaradi posredovanja informacije. Obvestiti mora tudi postajo Milice; i — v primeru, da ni v bližini telefona mora občan preko ■ strokovne osebe sporočiti po UKW radijski zvezi CZ, ki je običajno na sedežu krajevne skupnosti. .Odgovorna oseba v sprejemnem centru bo informacijo posredovala ustreznim službam; ' — alarmiranje požara v delovnih organizacijah je podobno in je urejeno z internim pravilnikom o požarni varnosti; \ — znak za alarm v primeru požara je: trikrat po dvajset sekund enakomernega tuljenja s petnajst sekundnimi prekinitvami: i 20" 15' 20' 15' 20" B) KAKO PRIJAVLJAMO — kje gori — opis in točen naslov gorečega objekta, — kaj gori - podatki o gorečem objektu oz. snovi, — ali so v objektu živa bitja, — telefonska številka, od koder je podana prijava in osebni podatki prijavitelja. Občinska gasilska zveza Domžale Ob mesecu požarne varnosti v SR Sloveniji Ponovno ugotavljamo, da požarna stihija ruši v nekaterih delovnih sredinah stabilizacijska prizadevanja in socialno varnost delavca. Malomarnost, neodgovornost in nepoznavanje varnostnih ukrepov so tisti vzroki, ki puščajo za seboj pogorišče in bedo. Letošnja akcija pod geslom: „Krepimo preventivno dejavnost na področju požarnega varstva" naj spodbudi sleherno delovno organizacijo, društvo, družbene organizacije, šole, vrtce in druge v boju proti ognjeni stihiji. Občinska gasilska zveza Domžale je pripravila naslednje aktivnosti: — Preventivna vzgoja najmlajših pod geslom „Prepre-čuimo požare" na osemletkah v domžalski občini. Najboljše ekipe so se udeležile republiškega tekmovanja v Zagorju ob Savi. — Organiziranje seminarja o rokovanju z dihalnimi aparati. Uporaba le-teh zahteva posebno izurjenost gasi/ca, ker je delo in reševanje v posebnih pogojih. — Velika vaja enot Občinske gasilske zveze Domžale na objekte v de/ovni organizaciji „Helios" Domžale, TOZD Kemična tovarna Domžale. — Slavnostna akademija v počastitev 30-letnice obstoja Občinske gasilske zveze Domžale v Hali Domžale. Občinska gasilska zveza Domžale pripravlja v počastitev 40-letnice osvoboditve in 30-letnice svojega obstoja v petek, 25. oktobra 1985 naslednje zaključne prireditve: Ob 16.30: Velika gasilsko — reševalna vaja enot Občinske gasilske zveze Domžale v delovni organizaciji „Helios" Domžale, TOZD Kemična tovarna Domžale. Ob 17.30: Skupni odhod gasilcev in gledalcev vaje v povorki do Hale ob koračnicah domžalske godbe. Ob 18.00: Svečana akademija v Hali Domžale. Slavnostni gorovnik: tov. Karel Kušar — predsednik SO Domžale. Sodeluje oktet bratov Pirnat in Godba na pihala Domžale. Podeljene bodo tudi (prvič) Plakete Občinske gasilske zveze Domžale kot najvišje priznanje za delo na gasilskem področju. Vljudno vas vabimo, da prisostvujete pri programu in na ta način počastite naš jubilej. Zaradi otroške igre z vžigalicami se je v tem kozolcu na Javorščici v ognju utrnilo mlado življenje. Bo to dovolj velik opomin množici otrok, ki se igrajo z nevarnostmi. .. Miličniki so v preteklem mesecu uprizorili akcijo, ki naj bi dala odgovor na vprašanje: Je vse v redu s potnimi nalogi? Na fotografiji: Akcija miličnikov v naši občini. Izvajalec telefonskih del zasebnik Marjan Meglic je s svojimi delavci tačas prisoten v več delih občine. Občani, telefoni bodo... Popravilo kmetijske mehanizacije Bojan AHČIN, Vir, Šaranovičeva 6 a in Silvo GIRANDON, S.Jenka 5, Domžale. . SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST Občine Domžale Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA SOLIDARNOSTNA STANOVANJA 11. JAVNEGA NATEČAJA Na osnovi 30. in 31. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev družbenih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost (Ur. vestnik občine Domžale, št. 8/82), odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarastvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale objavlja prioritetni vrstni red upravičencev 11. javnega natečaja za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih zgrajenih s sredstvi za solidarnost, objavljenega v Občinskem poročevalcu št. 4 z dne, 4.3.1985. Po objavi osnutka prednostne liste ter končani 15 dnevni javni razpravi je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale na svoji 16. skupni seji dne 18.7.1985 potrdil prednostni vrstni red prosilcev za solidarnostna stanovanja 11. javnega natečaja. Vsi, ki bodo prejeli ključe solidarnostnih stanovanj, bodo morali predhodno plačati lastno udeležbo, ta pa bo odvisna od vrednosti stanovanja in višine osebnega dohodka na člane gospodinjstva. Seznam prosilcev za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, zgrajenih s sredstvi za solidarnost po preverjenih točkah, katerih vloge so prispele na 11. javni natečaj: Zap. štev. Vrsta vloge Občani z nižjimi dohodki 1. Kompletne vloge prispele v roku 87 2. Ne izpolnjujejo razpisnih pogojev 12 3. Kompletne vloge prispele po roku 2 SKUPAJ 101 OBČANI Z NIŽJIMI DOHODKI Prioritetna lista kompletnih in v roku oddanih vlog po preverjenem številu točk, ki so prispele na 11. javni natečaj. Zap. -1-1 Priimek in ime Št. Št.druž. članov št. naslov točk 1. Capuder Roman Lukovica 3, Lukovica 66 1 Lek 2. Uštar Jože Radio cesta 6, Domžale 66 4 Ml i nos troj 3. Orešek Marija Slovenijales Ul. 3. sept. 6, Domžale 66 4 Radomlje 4. Duranovič Sead Helios Sončna 3, Vir, Domžale 66 3 Domžale 5. Simon Irena Žičnica Ljubljanska 116, Domžale 65 2 Ljubljana 6. Milic Silva ZG. Jarše 21/B, Radomlje 65 2+1 ZD Domžale 7. Jaklič Gizela Tosama Zalog pod Trojico 13, Dob 65 2 Domžale 8. Hafner Štefka Preserje- VI/15, Radomlje 65 2 Vreg Zvone 9. Kralj Mojca Tosama Krtina 7, Dob 65 3 Domžale 10. Močnik Marjeta, Brivnice Krtina 35, Dob 65 3 Ljubljana 11. Simič Mihajlo Helios Prešernova 1, Domžale 65 3 Domžale 12. Močnik Branko Gubčeve brigade 2, Dob 65 1 SO Domžale 13. Vukovič Ana Kompas Mengeška 26, Trzin,Mengeš 64 3 Ljubljana 14. Vrtačnik Suzana Ljubljanska 85, Domžale 64 3 Kante Marija 15. Jovič Petra Zmaj Ljubljanska 51, Domžale 64 3 Ljubljana 16. Radič Ivanka Indu plati Pelechova 35, Radomlje 64 4 Jarše 17. Kunilo Fani Toko Ljubljanska 83, Domžale 64 3 Domžale 18. Marinko Branka Tosama Ljubljanska 77, Domžale 64 4 / Domžale 19. Petrovčič Marjana Kaju ho va 3, Domžale 63 1+1 Lenček Sonja 20. Ogrinc Janez PO Z D Repovž Savska 30, Domžale 63 4 Domžale 21. Grubešič Savo Pivovarna Blejčeva 32, Mengeš 62 3 Union 22. Repovž Štefka Univerzah V. Vlahoviča 3, Domžale 62 3 Domžale 23. Harl Janko Tamiz SR. Jarše 38, Domžale 62 3 Mengeš 24. Potočnik Nada Slovenijales Kamniška 7,Preserje, Radon J je 61 4 Radomlje 25. Ličina Umka SR. Jarše 23, Domžale 61 3 E ta. Kamni k 26. And'rovič Ca no Žito SR. Jarše 23, Domžale 61 4 Ljubljana 27. Kordež Mirko Lek Sejmiška 17, Domžale 61 3 Mengeš 28. Zeman Smiljana Trak Tomšičeva 36, Mengeš 61 2 Mengeš 29. Veider Antonija OŠ Na ulicah 42, Mengeš 61 3 Slandr.brigade 30. Škofic Marija Komunalno pod. Partizanska 1, Nožice,Radom. 61 3 Domžale 31. Knez Branka Ratelj Vida Prešernova 34, Domžale 60 3 32. Beganovič Rifet Helios Turnše 39, Dob 59 4 Domžale 33. Zalo kar Sonja Klinični center Sejmiška 34, Domžale 59 4 Ljubljana 34. To po lovec Sekira Prešernova 17, Domžale 59 4 Gorenc Milan 35. Budimir Drago Karton, tovarna Kolodvorska 4, Domžale 59 4 Ljubljana 36. Svitlica Dušan V. Vlahoviča 4/A, Domžale 59 3 PM Domžale 37. Šorn Bernarda Prašičereja Podrečje 5, Domžale 59 2 Ihan 38. Dobrotinšek Marjan Želez.gospodar. Rafolče 35, Lukovica 59 3 Ljubljana 39. Kure t Ida Papirnica Gradišče 22/A, Lukovica 59 2 Koiičevo 40. Orehov Mato Univerzah Brezovica 5, Dob 59 1 Domžale 41. Dugič Ruža Stranska 9, Domžale 58 4 VVZ Domžale 42. Čad Bojan LB Finžgarjeva 4, Vir,Domžale 58 3 Ljubljana 43. Mohar Ljubica Parmova 13,Vir,Domžale 58 3 VVZ Domžale 44. K o ter Jože Napredek Gorjuša 5, Dob 57 3 Domžale 45. Šmid Svetlana Induplati Prešernova 43, Radomlje 57 3 Jarše 46. Milanovič Andželko Komunalno pod. Detelova 2, Domžale 57 3 Domžale 47. Bajrič Ekrem Helios Kettejeva 11, Domžale 57 4 Domžale 48. Zel ko Janez Mercator Simona Jenka 11. Domžale 57 3 Ljubljana 49. Zenkovič Mirzet Energoinvest Grajska 2, Loka,Mengeš 57 4 Črnuče 50. Blaževič Nada Labod C.padlih borcev 74, Domžale 57 2 Ljubljana 51. Močič Mičo SCT Ljubljana Kolodvorska 4, Domžale 56 3 52. Mušič Rustem Titan Kidričeva 29, Mengeš 56 4 Kamnik 53. Žabnikar Fani Gostilna C. Radomeljske čete 24,Radom. 56 2 Kovač 54. Strmole Simona Klinični center Zupančičeva 11, Domžale 56 2+1 Ljubljana 55. Svarc Franc Univerzale Homec V/3, Radomlje 56 4 Domžale 56. Jeglič Nada Napredek Goričica 30, Domžale 55 3 Domžale 57. Sabič Zorica IMPIC Pirš Jožeta-Luke 3, Radomlje 55 3 Domžale 58. Forjan Štefka Induplati Pelechova 35, Radomlje 55 2+1 Jarše 59. Brežnjak Ivanka Depala vas 13, Domžale 55 3 Tiskarna 60. Zenkovič Hadera Energoinvest Grajska 2, Loka,Mengeš 55 3 Ljubljana 61. Železnik Romana Mercator Bukovčeva 15,Vir,Domžale 54 3 Ljubljana 62. Gambiroža Tatjana VVZ V. Vlahoviča 2VA, Domžale 54 3 Domžale 63. Zrimšek Veronika 53 3 Melodija Trdinova 5,Trzin,Mengeš Mengeš 64. Brega r Pavla Blejčeva 12,Mengeš 53 3 Lek Mengeš 65. Brnabič Marija 53 2 Polikem — Trg. Ljubljanska 101, Domžale 53 2 Ljubljana Zap. št. Priimek, ime, naslov Št. Štdruž. točk članov DO 66. Trapič Nevenka OŠ Šlandrove Ihan 159, Domžale 53 4 brig., Domžale 67. Tratnjek Zdenka Toko Češenik 13, Dob 53 3 Domžale 68. Vel ič kovic Miroljub * Gostinsko pod. Grajska 2,Loka,Mengeš 53 4 Ljubljana 69. Ikič Meho Ljubljanska 83, Domžale 51 3 Pušnik Marija 70. Fister Bojan Krakovska 10/A, Domžale 51 3 Elma Črnuče 71. Hemetek Darko Slovenijales Ljube Sercerja 2, Domžale 50 3 Radomlje 72. Džordževič Karolina Rojska 1, Domžale 48 2 Lek Mengeš 73. Milo j kovic Fadila Napredek Ljubljanska 71, Domžale 48 5 Domžale 74. Pucko Liljana Ljubljanska 89, Domžale 48 2 Mojca Lukovica 75. Hadžič Zehida Žnidaršičeva 11, Domžale 48 4 Toko Domžale 76. Boži lova Rodna Gostišče Trojane 11, Trojane 47 4 Konšek 77. Grudnik Ignac Sr. g rad. šola Ljubljanska 76, Domžale 47 1 Ljubljana 78. Jarc Vesna Zupančičeva 6, Domžale 45 1 Toko Domžale 79. Gutnik Silva Dragomelj 21, Domžale 44 2 Emona 80. Nešanovič Slavka Maksimarket Depala vas 49, Domžale 43 4 Ljubljana 81. Kragolnik Boris > Elma Črnuče Slamnikarska 21 A,Mengeš 42 3 82. Pandža Katica Študljanska 22, Domžale 42 1 Eta Kamnik 83. Gradišek Dragica Trak Na ulicah 36, Mengeš 42 3 Mengeš 84. Predojevič Darja Šestica Prelovškova 1, Mengeš 38 3 Ljubljana 85. Brghz Pavla Ljubljanska 85, Domžale 37 2 VVZ Domžale 86. Todorovič Bosilka OŠ Šlandrove V. Vlahoviča 2/D, Domžale 36 4 brig,. Domžale 87. llič Dragoljub Ljubljanska 83, Domžale 33 3 Emona NE IZPOLNJUJEJO RAZPISNIH POGOJEV 1. Bakalov Kiril OD Študljanska 34, Domžale 73 3 14.623,81 2. Nikolič Rade OD Cesta talcev 19, Domžale 38 3 16.234,02 3. Nikolič Slobodan OD Ljubljanska 101, Domžale 34 3 15.020,36 4. Gaberšek Julijami OD Krtina 37, Dob 50 5 18.385,16 5. Lovšin Rozi OD Studa 74, Domžale 52 1 22.229,50 6. Čeh Francka OD Na ulicah 36, Mengeš 38 3 19.444,84 7. Košak Jožica OD SP. Jarše 24, Domžale 57 1 27.174,50 8. Kristan Jana OD Partizanska 5/c, Moravče 28 1 34.951,62 9. Škrjanc Silva OD Turnše 21, Dob 30 2 20.535,60 10. Ali begi č Naziv Glavni trg 6, Mengeš 69 1 Nezaposlen 11. Begič Borut Nima stalnega bivanja v Steletova 13, Kamnik občini 12. Trnjanin 1 smeta iz tega stan. se je izselila v Depala vsa 26, Domžale sol- stan. Hašič K. KOMPLETNE VLOGE PRISPELE PO ROKU: _ /. Lazič Kovilka 3 Titan Rakefova pot 16, Trzin,Mengeš Kamnik 2. Pirman Julijana Gubčeva 5/A,Vir,Domžale 2 VVZ Domžale Odbor za solidarnost je na svoji 34. redni seji 5.8.1985 sklenil, da se 5 stanovanj v Krašcah pri Moravčah, 1 stanovanje v Mengšu ter 10 stanovanj v Domžalah, ki bodo vseljiva v letu 1985 in spomladi 1986 razdeli med prosilce 11. natečaja. Poleg teh kupljenih stanovanj se bo izpraznilo še kakšno stanovanje, iz katerih se bodo izselile mlade družine. Vsa morebitna izpraznjena solidarnostna stanovanja se bodo dodeljevala prosilcem po tej prioritetni listi do naslednjega javnega natečaja. Predsednik odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu: Helena KERČ,l.r. Dober dan, domžalski občan: Srečo Vojska Tokrat želim predstaviti Srečka Vojsko, znanega domžalskega izdelovalca majolik in drugih izdelkov iz gline. Rojen je bil v Domžalah leta 1930. Izhaja iz znane Vojskove družine, katere poreklo je v Dobu, znano predvsem po kovaških izdelkih. Srečov oče France se je oprijel drugega poklica, poklica, ki ga je opravljal že njegov stric, znan s/ikar-umetnik na Dunaju. Tudi oče se je izučil soboslikarstva in pleskarstva pri stricu na Dunaju. Mama Mihaela je včasih šivala, kasneje pa gospodinjila; gospodinji pa še danes, čeprav je stara že 81 let. Pokojni oče Franc je slikal in pleskal po številnih graščinah v bližnji okolici, po 1. svetovni vojni je pa med drugim poslikal tudi znano kavarno Union v Ljubljani, slikal in pleskal je pa predvsem v Domžalah in bližnji okolici. Si od Vojskove družine ostal doma le ti? ,JDa, res je. Vsi ostali so šli po svetu. Brata Franci in Jože ter sestra Vidka živijo v Kanadi, brat Marjan pa v Munstru v Nemčiji. Od vseh je prav gotovo najbolj znan brat Marjan, slikar grafik, docent na umetniški akademiji v Munstru, kjer živi in dela že približno 25 let. Po svojih grafičnih stvaritvah jc poznan v svetovnem merilu. Med drugim je razstavljal tudi doma na grafičnem bienalu v Ljubljani, večkrat tudi v mali galeriji v Ljubljani, pa v New Yorku ter številnih razstavah po Evropi, seveda pa največ v Nemčiji, kjer stalno razstavlja, kar tudi ni čudno, saj tam živi in dela." ' Povej mi prosim malo več o svojem življenju ... ,.Najprej sem se izučil za mizarja pri znanem domžalskem mizarskem mojstru in podobarju Janezu Vrečarju. Nato sem tri leta služil v mornarici. Leta 1953 sem se zaposlil v Keramično kemični industriji Kamnik, ki se je kasneje preimenovala v , Svit Kamnik. Tu v glavnem vsa leta izdelujem največ majolike, pa krožnike, pepelnike, kelihe, vaze in druge izdelke iz gline, 1 seveda ročno. Ti unikatni izdelki so oprem- . ljeni s črkama SV, Srečo Vojska. 14 mesecev sem bil tudi v Frankfurtu, v firmi Opel kot avtoličar. Nekaj časa sem imel > tudi svojo črkoslikarsko obrt, zato nI Odgovor na pismo bralcev: Še drugič o invalidih Društvo invalidov Domžale ima v Mengšu svojega poverjenika, ki je zadolžen, da obvestila o delu društva posreduje invalidom na območju, za katero je zadolžen. Po pogovoru s poverjenikom smo ugotovili, da so trditve tov. Antonije Skok neresnične. Pravočasno je bila obveščena o vseh aktivnostih (npr. o razstavah ročnih del invalidov, o izletih) in se je nekaterih tudi udeležila, pred kratkim pa je tudi sama poravnala članarino za leto 1985. Podobno kot ostali invalidi je lahko v „Občinskem poročevalcu" prebrala kdaj so uradne ure, pa tudi pravnih nasvetov bi se lahko poslužila, če bi jih potrebovala. Vsi člani vodstva društva z veliko volje in prizadevnosti skušamo po najboljših močeh voditi delo društva in vanj vključiti čimveč svojih članov. Naj zapišemo, da je to naš prosti čas, da nihče izmed nas ni za to plačan in da nas zaradi tega obtožbe pod naslovom ŠE ENKRAT O INVALIDIH prizadenejo. Kljub pismu si bo vodstvo društva Invalidov iSe naprej prizadevalo karseda popestriti vsakdanje življenje vseh invalidov, tov. Skokovo pa tudi druge invalide pa vabimo, da se še v večjem številu udeležujejo naših aktivnosti. Za boljšo obveščenost: uradne ure so vsako sredo od 16. do 18. ure, v petkih pa od 9. do 11. ure v prostorih društva Ljubljanska 99 (SPB H), nasproti Postaje milice. za Društvo invalidov: Janko Veit SERVIS ŠOROTAR OBVEŠČA: EKSPRES POPRAVILA ZA ISKRI NE AUDIO IN TV APARATE Obveščamo občane, da je servis na Kidričevi še povečal hitrost obratovanja. Za Iskrine aparate pod ekspres popravili bo rok popravila l - 3 dni. Tudi za nekatere druge aparate bo možen hitri servis. Običajen rok pa je za TV aparate 5 - 7 dni, za ostale 5-10 dni. Še enkrat obveščamo, da popravljamo tudi TV in radio aparate vseh domačih in tujih proizvajalcev. Za ostale aparate vam dajemo informacije o servisih (za računalnike in podobno). S. Šorotar čudno, da moje izdelke predvsem reklamne napise še sedaj vidiš po Domžalah in bližnji okolici. Veselje do slikarstva in kiparstva sem dobil še kot otrok pri očetu, ki je bil tudi črkoslikar. Izpopolnjeval sem se pa prevsem z obiski na številnih likovnih razstavah, predvsem v Ljubljani, ki sem jih in jih še sedaj redno obiskujem. Doma največ izdelujem izdelke v mali plastiki, veliki oblikujem tudi v lesu, pa tudi slikam. Več let sem bil tudi član Likovnega društva Petra Lobode Domžale. Enkrat sem razstavljal tudi v Metulju v Domžalah." Povedal si mi, da že vrsto let delaš v Svitu in to predvsem majolike. Zato mi pVosim vsaj na kratko opiši tehnologijo izdelovanja teh lepih in privlačnih likovnih oblik . . . ,,Majolik ne oblikujem, jih le slikam. Pri izdelavi le-teh mi jc dal prve napotke nekdanji lastnik Keramično kemične industrije, sedaj Svit Kamnik Rudolf Schnabel, ki je bil kasneje tudi več let tehnični vodja. Prvo leto smo majolike izdelovali še na kolovratu. Kepo gline je bilo treba namestiti na kolovrat in jo ročno oblikovati. Sedaj se pa majolike izdelujejo industrijsko. V model izdelan iz mavca vlijemo tekočino iz gline. Ko se ta koliko toliko strdi jo damo ven in jo delno posušimo, nakar jo delno posušimo in jo ročno oblikujemo. Sam ročaj je treba seveda ročno obdelati in skončati. Nato je treba ta izdelek popolnoma posušiti, dati v peč in jo vžgati. To je „biskvit". Na ta „biskvit" je treba vnesti barve - slikati je treba z oksidnimi barvami, ki prenesejo visoko temperaturo. Te poslikane majolike in druge oblikovane izdelke iz gline je nato treba pomočiti v glazuro, nato p^i zopet dati v peč in jo vžgati na 950 Celzija. Seveda ti izdelki niso vedno dobri, marsikaj je treba tudi izločiti. Malih majolik št. 0 izdelam v osmih urah približno 24 kosov na dan. Seveda sem jih tako v teh letih kar sem zaposlen v Svitu izdelal še in še." Kakšen odnos imaš do kulturnih vrednot, ki jih v naši občini ni malo? ,.Pripomniti moram, da je bilo nešteto tega našega kulturnega bogastva uničenega med zadnjo vojno. Vsega ni mogoče več nadomestiti. Vsaj temu, kar je še ostalo, moramo nameniti veliko več pozornosti. V veliko veselje mi je, da lahko stare stvari, predvsem staro pohištvo, skrinje in številne umetniške izdelke lahko restavriram. S tem vsaj bežen del tega kar tako hitro pred našimi očmi razpada, ohranjam. Najraje sem v svoji umetniški galeriji, v Domžalah, v Šlandrovi ulici. Dela imam vedno veliko, in vse to, kar je še dosegljivo, bi rad še izpopolnil. Čeprav je Srečo dnižaben in rad hodi okrog in živi ob svojem delu, je nekak samotar. V veliko veselje mu je desetletni sin Žiga, ki že hodi po očetovih stopinjah, saj že kot mlad fant rad oblikuje v glini in slika najraje v tempera barvi. Vse njegovo stanovanje dokazuje, da ima izredno veselje do kulturnih vrednot, saj je njegova galerija polna likovnih stvaritev iz raznih obdobij, polna tudi njegovih številnih stvaritev. Vse police so polne teh lepot, poleg tega je pa teh polic še veliko premalo. Želimo mu, da bi še naprej s tako voljo slikal prelepe majolike in izdeloval številne izdelke iz gline, rezljal malo plastiko iz lesa do katere ima veliko veselja in volje, s čemer bo v nemajhni meri prispeval svoj delež k ohranjanju naše kulturne dediščine. Tone Ravnikar Tekmovanje ljudskih godcev pri Repanšku Tekmovanj ljudskih godcev je v naši republiki kar precej, zato se zdi skoraj nerazumljivo, da se podobnega tekmovanja ni nihče domislil tudi v naši občini. V drugi polovici septembra pa je bilo izvedeno na vrtu gostilne Repanšek na Homcu, tekmovanje pa je bilo celo medobčinskega značaja, saj so lahko tekmovali tako godci iz domžalske kot kamniške občine. Kljub sorazmerno kratkemu prijavnemu času je sodelovalo kar petnajst godcev iz obeh občin, kar tudi po svoje priča, da je zanimanje za takšno tekmovanje veliko z obeh strani, s strani nastopajočih kot s strani gledalcev. Ob neopravičljivem izostanku povezovalca Vinka Šimeka je prireditev dokaj uspešno pripeljal pod streho kar sam predsednik Zveze kulturnih organizacij Slavko Pišek. Ker ger za prvo tovrstno tekmovanje in ker bo prireditev postala 'bržčas tradicionalna, je prav, da zapišemo o 1. tekmovanju nekaj več besed. Prijave smo zbirali kar na prireditvenem prostoru na vrtu gostilne Repanšek. Prijavilo seje 15 godcev. Tekmovalec je labko sam izbral melodijo. Posebna komisija je ocenjevala izvedbo, muzikalnost, izbor skladbe, izvirnost zaigranega. Vrstni red nastopajočih smo pred začetkom tekmovanja žrebali, tako so sami tekmovalci odločali o tem oz. sreča, kdaj bodo nastopili. V komisiji so bili naslednji občani: prof. Majda Golob, predsednico komisije, pedagoginja domžalske glasbene šole, Tomaž Štrukelj, predstavnik delovne organizacije Melodije, ki je prispevala tudi prvo nagrado - akustično kitaro, v vrednosti skoraj dveh starih milijonov, Matjaž Brojan, odgovorni urednik dornž alskega Poročevalca, Vera Kuster, pedagoginja Glasbene šole Domžale, Niko Zaje, glasbenik ter predstavnik občinstva Janez Prešeren. 1. tekmovanje ljudskih godcev domžalske in kamniške občine je pozdravi! najprej Slavko Pišek v imenu ZKO Domžale ter zaželel vse sodelujočim veliko uspeha ter izrazil posebno pohvalo pobudnikoma za to tekmovanje - gostilni Repanšek in spodaj podpisanemu. Nato je Slavko Pišek tudi ves čas tekmovanje po sili razmer tudi vodil, komisija pa je ocenjevala nastopajoče z ocenami od pet do deset. Najprej je nastopil Vinko Perovšek iz Nožic, star 59 let, upokojenec, igra že sedem iet, zaigral pa je narodno V planini je kajžica. Kot, drugi se je predstavil Stane Žibert iz Mengša, kemijski procesničar, samouk na harmoniki, zaigral pa je Miheli-čevo Pesem je moje življenje. Nato je zaigral Ivan Lindič, z Vira, skladiščnik, Miheličevo Ob koncu tedna. Lindič veliko igra na ohcetih, dvakrat je nastopil že na Radiu Ljubljana, sicer pa je povedal, da se je naučil igranja od strica. Med prvimi, kije bolj pritegnil pozornost, je bil tudi Marjan Koderman, RTV mehanik, star 2 5 let, naučil ga je oče, dopolnjeval pa se je sam, zaigral pa je svojo skladbo Vesela polka. Prav tako je vžgal Srečo Vrtnik iz Suliadol, z Miheličevim Plesom snežink. Vrtnik je nastopal že na Pokljuki, v Begunjah, v Cerkljah in v Ljubečni. Alenka Zaje, 15 let, se je predstavila Slavkovim , Titanicom. Slo je za njen prvi nastop. Tone Habjanič s Prevoj, avtoličar, ki seje naučil igranja na harmoniko pri vojakih, je zaigral Torični-kovo skladbo Pozdrav s planin. Franc Orel, dijak iz Mengša, igranja ga je naučila Pepca Blejc, se je predstavil z Miheličevo Nazdravimo si še enkrat. Stane Kreča iz Domžal, upokojenec, ki je igral že na Pokljuki, sicer pa samouk, se je predstavil z Avsenikovo Na Golici. Rezka Sušnik iz Krašnje, igra že čez 40 let, nastopala je že na Pokljuki, seje priljubila občinstvu z lastno Staro polko. Tine Grašič iz Šmarce, igra šest let, sicer star 68 let, nam je zaigral Kukavico. Nastopal je tudi že na Pokljuki. Breda Horvat iz Nožic, administratorka, samoukinja, igra že 15 let, se je predstavila s Slakovo Hudo taščo, sicer pa je že precej igrala na tekmovanjih. Milan Resnik s Poljan pri Blagovici, 27 let, veliko je še nastopal na tekmovanjih, sicer pa se je naučil igranja od očeta, je Zaigral lastno skladbo Pod okencem. Na tekmo vanje se je prijavil tudi star znanec in harmonikar Lojze Jagodic, petkrat je bil že na pokljuškem tekmovanju, igral je že na več kol 120 ohcetih, na plošči Ljudski godci ima svoj posnetek, pri Repanšku pa je zaigral Miheličevo Razigrano harmoniko. Kot zadnji pa je nastopil 65-letni Mengšan Tone Rozman, igra že od 17. leta naprej, štirinajstkrat je bil že na Pokljuki, predstavil pa se je z Blumaurjevo Veselo v Kamnik. In še nagrade! Kazalo je, da bo imela komisija težko delo, vendar se je nazadnje izkazalo, da niti ni bilo prehudo. Prvo. mesto in s tem tudi darilo Melodije Mengeš in posebno priznanje ZKO Domžale je prejel Milan Resnik s Poljan, drugo mesto sta si enakovredno priborila Srečo Vrtnik in Marjan Koderman, tretje pa je dosegla Breda Horvat, ki je bila hkrati tudi najboljša med ženskami. Priznanje je dobil tudi najstarejši udeleženec Tone Rozman, vsi tekmovalci pa so prejeli tudi posebna priznanja ZKO Domžale. Tekmovanje je vsekakor uspelo, zato bomo prihodnje leto organizirali podobno tekmovanje godcev naše in sosednje občine ponovno. Ivan Sivec Skupni nastop sodelujočih na prvem občinskem tekmovanju ljudskih godcev pri Repanšku na Homcu. _ „ IV. nadaljevanje T>ne Ravnikar: -=-— Domžalska domača — vulgo imena Stob št. 8 - vulgo GORENC. To vulgo ime je nastalo po lastniku te kajže, ki so bili Gorenjci in to predvsem po Juriju Dolin-šku, ki je bil doma v župniji Cerklje na Gorenjskem, žena J era jc bila pa doma v Šenčurju. To je bila Odamkova kajža, kije spadala pod Komendo Ljubljana inje v letu 1929 zapisana kot Ljubljanska cesta št. 17, od leta 1955 dalje pa kot Ljubljanska cesta št. 21. Prvi gospodar, ki ga navaja status animarum župnije Mengeš leta 1811 je bil Jakob Bore, ki se je leta 1757 poročil z Elizabeto Cigan iz Domžal. V zakonu sta se jima rodila hčerki Marjana in Mtca. Za njim je postal gospodar Lovrenc Bore, ki je bil poročen z Marijo Dobrave. V zakonu so se jima rodili otroci"Marjeta, Gregor, Primož, Franca in Mica. Odselili so se v Trzin k Rožancu. Kasnejši lastniki so bili Franc in Ignac Kraševec, Marjeta, gospodarjeva sestra ter Alenka Vojska, sestra gospodarjeve žene. Za tem so bili lastniki Jožef Požar >n njegova žena Marjeta Ostrež, ki sta imela otroke Valentina, Lovrenca, Suzano in Terezijo. Ti so hišo in pol grunta prodali Juriju Dolinšku iz župnije Cerklje na Gorenjskem in ženi Jeri Potočnik, ki je bila doma v Šenčurju. Imela sta otroke Marijo, Katarino in Marjano, ki so bili krščeni še v Cerkljah. Marjana Dolinšek, rojena leta 1828 se je leta 1857 poročila z Jakobom Šimenc rojenim leta 1824 v Zgornjih Domžalah št. 25. Katarina Dolinšek rojena leta 1825 se je leta 1848 poročila z Matevžem Osolinom, rojenim leta 1827. Od tedaj dalje so bili lastniki te kajže družina Osolin. V zakonu so se jima rodili otroci Franc, Jožef, Marjana, Matevž, Katarina in Jurij. Franc Osolin rojen leta 1851 se je leta 1878 poročil z Antonijo Žuža rojeno leta 1855 na Viču. Po zemljiški knjigi Občinskega sodišča Domžale je leta 1874 na podlagi prisojila postal lastnik te kajže prav Franc Osolin. V zakonu so se Francu Osolinu in Antoniji Žuža rodili otroci Antonija, Jožef, Matevž, Marija, Frančiška in zadnja lastnica te kajže Ivana, rojena 1892, ki je umrla leta 1970. Katarina Osolin rojena 1859 seje leta 1883 poročila z Jakobom Končanom, kovačem iz Stoba št. 10, rojenim leta 1856. V zakonu seje Katarini Dolinšek in Matevžu Osolin rodil sin Gregor, ki je bil rojen leta 1862 in seje leta 1885 poročil z Apolonijo Kvas iz Stoba št. 23. Tu je živel še Marijin sin Viktor, ki je umrl star leto dni. Na podlagi prisojilnega pisma je leta 1910 postala lastnica te kajže Antonija Osolin, rojena Žuža. Leta 1911 je na podlagi izročilne pogodbe postala lastnica Jožefa Osolin, temeljem kupne pogodbe iz leta 1939 pa Ivana Osolin, zadnja lastnica Gorenjčeve kajže družine Osolin,rojene 1892. Tu so živeli še Vera Banvai rojena 1913, nečakinja Ivane Osolin, ki je do 1920 živela v Budimpešti. Leta 1942 se je poročila z Ladotom Mullerjem rojenim leta 1911 v Stobu št. 39. Gorenjcev dom je zapustila leta J945 in do leta 1950 živela v Avstriji, od takrat dalje pa živi v Ameriki. V tej domačiji sta do leta 1969 živela tudi njena sinova Toni in Franci Muller. Gorenjčevo hišo je Ivana Osolin leta 1969 prodala Bernardu in Marjeti Šetina, ki sta bila doma v Trzinu, vendar sta oba že umrla. Kasneje jc del te hiše kupil Peter Grlanc z družino iz Celja, ki jo je v letu 1971 prodal Branetu Žibertu, ki je bil rojen na Brezovici pri Dobu in ženi Gizeli, ki je bila na Goričkem v Prekmurju. Imata otroka Roberta in Lidijo. Del hiše sta kupila tudi Božo in Darja Dobrave iz Celja, ki imata otroka Dušana in Gorazda. Del te hiše sta pa kupila še Ivan in Ivanka Zupan, ki sta bila doma v Prcserjah. Čeprav ta domačije ni posebno velika, je v zadnjih letih dokaj spremenila lastništvo. Poskusna celodnevna odprtost v mesecu knjige in brezplačni dan občinska matična knjižnica in Čitalnica Delavci Občinske matične knjižnice se že dlje časa zavedamo, da bi bilo potrebno vrata knjižnice odpreti preko celega dneva. Upamo, da nam bodo objektivne razmere (kadrovske, finančne) omogočile, da bi to svojo željo v letu 1986 tudi realizirali. V mesecu knjige, ki bo potekal od 15. oktobra do 15. novembra.^mo se odločili, da bo v tednu od ponedeljka, 21. oktobra do petka, 25. oktobra knjižnica poskusno odprta preko celega dneva: od 7. ure do 19. ure. Prav tako bo v četrtek, 24. oktobra brezplačni dan, ko se boste lahko brezplačno včlanili, vračali knjige brez plačila zamudnine, vsi, ki si boste letos prvič izposodili knjige, pa ne boste plačali članarine. Izkoristite možnosti, ki vam jih ponujamo ob mesecu knjige. PRVIČ TUJI REVIJI V ČITALNICI Občane obveščamo, da smo obogatili ponudbo v čitalnici, kjer bodo lahko ob celi vrsti domačih strokovnih revij, časnikov in časopisov odslej prebirali tudi reviji TIME in NEWSWEEK. Reviji tedensko prinašata komentarje o vseh pomembnih svetovnih ekonomskih in političnih vprašanjih in problemih. KUL TURNA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela posreduje Poziv: pripraviti programe za prihodnje leto POZIV NOSILCEM KULTURNE AKTIVNOSTI V OBČINI DOMŽALE ZA PRIPRAVO PROGRAMOV ZA LETO 1986 NA PODROČJU GLEDALIŠKE, GLASBENE, LIKOVNE, FOLKLORNE, FILMSKE IN DRUGIH KULTURNOUMETNIŠKIH DEJAVNOSTI TER NA PODROČJU VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela poziva vse nosilce planiranja, da pripravijo predloge svoje akvinosti na področju posameznih dejavnosti za leto 1986. Odbor bo obravnaval vse prispele predloge in jih na podlagi kriterijev srednjeročnega plana razvoja kulturne dejavnosti v občini Domžale predlagal skupščini v sprejem. Na področju kulturnoumetniške dejavnosti bomo dajali prednost tistim oblikam, ki bodo dostopne najširši množici delovnih ljudi in občanov ter jih bodo ob tem tudi najkvalitetneje bogatile. Na področju varstva kulturne dediščine pa bomo prednostno obravnavali tista vprašanja, ki so najnujnejša in v skladu s finančnimi možnostmi Kulturne skupnosti. Kino dvorana že raste iz tal Kajžarji dosegli ze priznanje V naši občini deluje kar precej takšnih in drugačnih ansamblov, predvsem pa ansamblov narodnozabavne glasbe. Med njimi se v zadnjem času vse bolj uveljavlja tudi ansambel „Kajžarji". Prvič so pred širšim občinstvom nastopili letos v februarju „Pod mengeško marelo", ob koncu septembra pa so že dosegli prvo mednarodno priznanje na tekmovanju domačih ansamblov iz štirih držav. Po besedah Franca Kompareta se je vse skupaj odvijalo na hitro ■kot v filmih. Eden izmed naših ansamblov je odpovedal nastop in je bilo treba v manj kot v enem dnevu urediti gostovanje enega izmed naših ansamblov. Kajžarji so bili v nekaj urah pripravljeni in so odrinili na pot v Južno Tirolsko, kjer so jih organizatorji že željno pričakovali, prav tako pa nabito polna dvorana poslušalcev, oz. gledalcev. Tekmovanje ansamblov iz štirih držav se je odvijalo v mestecu Latsch-Goldrain, nastopil pa je en ansambel iz Nemčije, dva iz Avstrije, trije iz Italije in Kajžarji iz Jugoslavije. Kajžarji so zaigrali tri skladbe Alpskega kvinteta in eno Avsenikovo skladbo in - zmagali! Dobili so ličen pokal in seveda prvo nagrado. 24 ur prej še sanjali niso o tem.. . Ko so po zmagi poklicali na oder Franca Kompareta, ki je bil njihov vodja na tekmovanju, je le-ta označil ansambel „Kajžarji" na kratko s tem, da prihaja ansambel iz kraja, kjer je doma tudi Alpski kvintet in ansambel Franca Miheliča, torej tista dva odlična ansambla, ki sta dobro znana tudi tujemu občinstvu. „Kajžarji so kot zmagovalci potem igrali še dve uri za ples, vsi pa so bili izredno veseli, da so potrdili svojo kvaliteto tudi v mednarodnem merilu, kar bo gotovo vzpodbuda tudi za vnaprejšnje delo. Torej nov uspeh, ki prihaja - izpod mengeške marele. I. Sivec I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I J Svoje predloge pripravijo: ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ Za vsako od kulfurnih dejavnosti (gledališka, glasbena, likovna, folklorna, plesna in filmska) pripravi ločene predloge. K/NEMA TOGRA FI DOMŽA LE Za dejavnost Kinematografov Domžale; ki pomenijo dodatno kulturno ponudbo delovnim ljudem in občanom. MUZEJ KAMNIK Muzejsko dejavnost na območju občine Domžale izvaja Muzej Kamnik, ki naj predlaga akcije za leto 1986. ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO KRANJ Zavod naj poleg svoje redne dejavnosti predlaga tudi konkretne varstvene posege na spomenikih. SAMOSTOJNI KULTURNI DELAVCI Vsi samostojni kulturni delavci, ki imajo tak status po Zakonu o samostojnih kulturnih delavcih, pripravijo predlog programov po posameznih dejavnostih in sicer za vsako storitev posebej. ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA, KRAJEVNE SKUPNOSTI, SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE, *DRUŠTVA, POSAMEZNI OBČANI Za vsako dejavnost oz. akcijo ali storitev pripravijo predlog ločeno po dejavnostih (likovna, glasbena, folklorna, spomeniško varstvena) in z utemeljitvijo. S področja založništva naj pošiljajo svoje predloge vsi zainteresirani, posebno pa društva, ki ob pomembnejših jubilejih predvidevajo izdajo brošure. Vsi predlogi morajo vsebovati: — naziv ter natančen naslov nosilca programa — natančen naziv izvajalca programa — kulturno dejavnost, storitev in prireditev, ki jo nosilec planiranja predlaga — obrazložitev predloga programa — vire financiranja programa, — specifikacijo izdatkov oz. okvirni predračun (avtorski honorarji, najemnina prostorov, prevozni stroški, propagandna, pogodbena dela za dolo- V domžalskem objektu SPB-1, katere gradnjo II. faze lahko občani spremljajo vsak dan, že raste nova kinodvorana domžalskega podjetja Kinematografi Domžale. To podjetje je uradni investitor, sredstva za to investicijo pa bosta prispevala v razmerju pol:pol Kulturna skupnost Domžale in Kinematografi Ljubljana. Ob tem bodo Kinematografi Ljubljana prispevali tudi celotno notranjo opremo in aparature za predvajanje filmov. Dvorana bo imela predvidoma 260-270 sedežev, akustična tehnika v njem pa bo prirejena po dolbv stereo sistemu, kakršnega že imajo sodobnejše ljubljanske kinodvorane Komuna in Bežigrad. Seveda bodo ob centralni kinodvo-rani tudi vsi pomožni prostori, sanitarije, pisarne, kabine za predvajanje filmov ter manjša garderoba. Kako je s terminskim planom te gradnje? Predvidoma bo objekt pod streho do konca leta, nakar se bodo pričela obrtniška dela. Tako naj bi bila kinodvorana predana namenu ob občinskem prazniku občine Domžale v mesecu maju ali juniju prihodnjega leta. Staro kinodovrano želijo tudi ohraniti ter jo z različnimi prireditvami Kulturne skupnosti in drugih prirediteljev še vedno nuditi občanom. V Domžalah načrtujejo, da bo prišlo do združitve obeh delovnih organizacij t.j. Kinematografov Ljubljana z domžalskim kinematografskim podjetjem. S to združitvijo obeh delovnih organizacij v eno enovito delovno organizacijo bodo ustvarjene boljše možnosti za repertoar ostalih dveh kinematografov v občini tj. Mengša in Radomelj. M.B. OPTIK Martina Skofic Ljubljanska 87 Domžale <2S> De/ovni čas: — dopoldne od 8. do 12. ure — popoldne od 16. do 18. ure — sobota zaprto! popravila, čiščenje, mazanje vseh vrst šivalnih strojev" tine klančar vir - čufarjeva 6 DOMŽALE Pionirke — 1975, BIZJAK NATAŠA, OŠ Martin Koželj; pionirji — 1975, JOSIPOVIČ BRANE, OŠ Martin Koželj; pionirke — 1974, ROŽIČ KATARINA, OŠ Matija Blejca; pionirji — 1974, BURGEK MATEJ, OŠ Venclja Perka; pionirke — 1973, ORAŽEM TADEJA, OŠ Martin Koželj; pionirji — 1973, ŠIMEC ROMAN, OŠ Matija Blejca; pionirke — 1972, BRATUŠ VOJKA OŠ Jurij Vega; pionirji — 1972, POGAČAR JANKO, OŠ Janko Kersnik; pionirke —1971, UŠTAR POLONA, OŠ Jurij Vega; pionirji —1971, PAJNIČ TOMAŽ, OŠ Matija Blejca; cicibanke — 1979, VOJSKA BOJANA, OŠ Martin Koželj; cicibani — 1979, REBOLJ GREGOR, OŠ Martin Koželj; Jesenski občinski kros 1985 Jesenski občinski kros je tudi letos organiziral ZTKO Domžale v sodelovanju z atletskim klubom in TVD Partizanom Domžale. Med ekipami v pionirskih kategorijah je zmagala ekipa Osnovne šole Šlandrove brigade Domžale pred ekipo šole Josipa Broza Tita Domžale in šolo Martin Koželj iz Doba. Ta naša občinska telesnokulturna prireditev (tekmovalo je 587 tekmovalcev) se vključuje v. vseslovensko tekmovanje slovenskih kros prireditev, ki jih bodo sklenili na republiškem finalu slovenskih občinskih reprezentanc za pokal Dela. Ta sklepna prireditev bo v Novem mestu, 20. oktobra. Našo občino bodo zastopali po trije najboljši iz vsake kategorije od letnika 1975 in starejši. Danes prinašamo slike zmagovalcev različnih kategorij. Med občinskimi prvaki manjka slika zmagovalke v članic ZDENKE MIKLIČ, kateri se opravičujemo. Z opravili razgovor v eni od prihodnjih številk. OBČINSKI PRVAKI V KROSI) 1985 kategoriji njo bomo pionirke —1978, REPOVŽ MAJA, OŠ Šlandrovc brigade; pionirji —1978, PEVEC EVGEN, OŠ Šlandrove brigade; pionirke —1977, LISIČIČ MIKI AM, OŠ Radomeljske čete; pionirji —1977, MIKLAVČIČ JANI, OŠ Josip Broz Tito; pionirke —1976, ŽNIDAR TINA, OŠ Radomeljske čete; pionirji — 1976, CAR SAŠO, OŠ Matija Blejca; pionirji — 1970, LOVRIČ TOMAŽ, AK Domžale; pionirke — 1970, STRAŽIŠAR KARMEN, AK Domžale; ml. mladinke — 1969, CERAR MATEJA, AK Domžale; ml. mladinci —1968, MAV MAKS, AK Domžale; st. mladinci — 1966, ZABAVNIK, PKŠ; člani, POTRBIN JOŽE, AK Domžale. Na mladih svet (nogomet) stoji V Moravčah so se leta 1978 odločili, da se bodo intenzivneje posvetili delu z najmlajšimi i selekcijami. Rečeno - storjeno. Mladim nogometašem se je posvetil trener Silvo Smolnikar, ki je v Ljubljani opravil tudi ustrezno trenersko kvalifikacijo. Njegova osebna angažiranost je rodila velike uspehe, saj so osvojili v preteklem prvenstvu 1. mesto v domžalsko-kamniški ligi. Njihova prednost je znašala kar 5 točk. Pa vendar: zanje ni pokalov. Kaže, da so Moravče predaleč, tako da se pokali, ki jih osvojijo na zelenih površinah, na pod do Moravč nekje izgubijo. Pa vendar: Moravčani ..premagujejo" svoje nasprotnike še bolj uspešno, ne glede na pokale. Tole so povedali trener in njegovi mladi varovanci: Silvo Smolnikar, trener ekipe od leta 1978: Plod rednega, marljivega dela in zelo dobrega sodelovanja med trenerjem in igralci oz. obratno je bilo letošnje prvenstvo, ko smo ponovno postali prvaki. Čeprav pa - kot kaže - za nas ni pokalov in nagrad, smo se zaobljubili, da bomo še vedno kljub slabim pogojem delali, še se bomo borili, še bomo na športen način osvajali prva mesta, pa čeprav si r.ioramo priznanja dajati sami. Kljub naši veliki volji in zagnanosti pa nas obdajajo neprijetni občutki na naš obstanek, naš jutri. Borimo se namreč z velikimi težavami - finančnimi problemi, katerim pa nismo več kos. Čedalje bolj se pojavlja vprašanje, ali bomo mlade nogometaše v Moravčah še lahko gledali na zelenem igrišču. Robi Sršen, kapetan ekipe - 15 let: Robi hodi v prvi letnik Centra usmerjenega izobraževanja v Domžale in se uči za kovinostrugarja. Poleg nogometa ga navdušujeta košarka, odbojka; spodbuja ga oče, k nogometu pa so ga „spravili" prijatelji. Borut Cerar, vratar — 14 let: V osmem razredu moravske osnovne šole imajo dobre športnike, mednje sodi tudi Borut. Vsi so prijatelji, skupno se pogovarjajo o športu. Najbolj se zanimajo seveda za nogomet, pa za košarko, smučanje, rokomet. Starši se veselijo uspehov ekipe, skrbi jih nevarnost poškodb, ki jim je vratar bolj kot drugi izpostavljen. Borut rad sega po visokih žogah, sicer pa obvlada vse pravine dobrega nogometaša. Andrej Grilj, napadalec - 14 let: Hodi v 8. razrgd, kam bo šel po končani osnovni šoli, pa Andrej še ne ve. Za šport so ga navdušili prijatelji ter oče. Andrej rad smuča, v šolski ekipi je igral tudi košarko. Pri nogometu mu je všeč to, da se v ekipi tako razumejo. Trener Smolnikar drži ekipo lepo skupaj, delal je z njimi, spodbujal jih je v naporih, da so osvojili prvo mesto. Predvsem je td njegov uspeh, nato šele uspeh igralcev. Matjaž Rotar, napadalec - 14 let: Matjaž je športnik od glave do pete. Česarkoli se loti - pri športu mu gre v klasje. V svoji ekipi je lani dosegel - saj ne boste verjeli - kar 36 golov od skupno 150, kolikor jih je dosegla v prvenstvu cela Pred nastopom v II. zvezni košarkarski ligi: Mengeški zvezni ligaš Pred časom, ko smo zvedeli, da so si mengeške košarkarice z uspešnim nastopanjem v slovenski košarkarski ligi pridobile pravico nastopanja v II. zvezni ligi, smo bili te nove potrditve kakovosti košarke v občini zelo veseli. Košarkarice so prejele zagotovila, da bo poskrbljeno tudi za materialno plat njihovega nastopanja. Ko pa se vse bolj približuje termin njihovega prvega nastopa, prizadevne športnice ugotavljajo: — kljub bližnjemu prvemu srečanju v II. zvezni košarkarski ligi (19.10.1985) oz. začetku sezone še vedno ne vedo, kje bodo trenirale — vrata OŠ Matije Blejca - Matevža, kjer so trenirale in igrale doslej, zanje ostajajo do danes (16.9.1985) še vedno zaprta -kljub temu, da trenirajo 4 krat tedensko, za to ne prejemajo nobene hranarine ali podobnega nadomestila, kot je primer pri nekaterih drugih kolektivih . — same iščejo denarna sredstva pred nastopi — nimajo klubskega prostora, kjer bi se kolektiv lahko dobival, načrtoval tekmovanja, koval taktiko nastopov in podobno — same si morajo celo plačevati prevoze na tekme. Košarkarice Mengša so nam v razgovoru povedale, da sicer razumejo, da je zanimanje za žensko košarko ali ženski šport nasploh manjše kot za moškega, vendar se čuti mačehovski odnos in ob vsem povedanem se počutijo nezaželjene, nepotrebne ... Resda so jim na pomoč začasno priskočili na OŠ Olge Avbelj (za kar se kolektivu in ravnateljici Emi Škerjanc — Ogorevc zahvaljujejo), vendar pričakujejo pomoč predvsem v domačem kraju. Združeno delo Mengša bi prvo moralo ob občinskih športnih forumih pokazati razumevanje in ponuditi roko v pomoč. Navsezadnje bodo košarkarice z nastopi v jugoslovanskem prostoru ponesle ime Mengša. To ime se bo pojavljajo v tisku, radijskem in televizijskem mediju... Koliko moštev iz naše občine nastopa v zveznih tekmovanjih? Malo! Marsikje bi prav želeli imeti kolektiv takih kvalitet, kot je mengeško žensko košarkarsko moštvo. Tu pa .. . Zapis velja kot opozorilo in premislek ... Zato naj vnovič vprašamo občinske, športne ter mengeške krajevne dejavnike: Mengeške košarkarice — čigav otrok? M. Brojan ekipa. Za mlade nogometaše ima Matjaž recept, kako se doseže gol. „Prežim na napako nasprotnika, skušam predvideti, kaj bo nasprotnik storil. Mnoge take žoge si ncpredvidoma priborim - in gol je tu! Doma _so seveda uspehov v športu zelo veseli, še posebno ati, ki dela v Termitu," pravi prvi strelec prvakov iz Moravč. Aleš Dostal, obrambni igralec — 13 let: Aleš igra sedaj v obrambi, prej pa je igral v napadu. Lani je kot napadalec dosegel 6 ali 7 golov. Aleš je odličen učenec. Tako v šoli, kot tudi v športu ga spodbuja oče, ki ga veselijo eni in drugi uspehi. Aleš ima rad tudi druge športe, saj rad smuča, igra košarko in podobno. Všeč mu je to, da se v ekipi ne kregajo, pohvalil je pa trenerja, da je uspel obdržati te, zelo pristne in lepe tovariškc odnose v ekipi. Miha Capuder, vezni igralec - 13 let: Miha je donedavna igral na mestu branilca, igral je tudi na krilu, bil je srednji krilec. Nemara samo vratar še ni bil. . . Odličen učenec v šoli skuša razveseliti s svojimi nastopi svoje starše in prijatelje, ki jih ni malo. V igri razmišlja o nasprotniku - kaj bo storil, nato ukrepa. Naloge skuša vestno izpolnjevati, zelo si prizadeva, pravijo, da je zelo borben. V lanskem tekmovanju je dal 3 gole, od teh dva zelo lepa „komada". Goran Smolnikar, levo krilo — 10 let: „V ekipi smo veliki prijatelji, to je glavno. Seveda me je vsega naučil oči. Z veseljem hodim na igrišče, saj sem tam -odkar se spomnim. V košarki navijam za Cibono, bil sem tudi skakalec na smučeh; sedaj ne skačem več, ker sem te pri enem od skokov zlomil nogo. Sam sem še zelo mlad, saj hodim šele v 4. razred. Rad bi, da bi uspehe, ki smo jih že dosegli, nadaljevali tudi v prihodnosti. Tako. To so povedali mladi Moravčani. Morda bi kazalo strniti tudi besede zahvale, ki jo ŠD Moravče - nogometna sekcija prejema od DO Termit s prevozi. Le na igrišču z uspehi lahko plačajo te usluge. Obljubljajo, da bodo svoje navijače in prijatelje v Termitu tudi naprej razveseljevali z uspehi, tako kot doslej. ! I Uspešen teniški vikend v Domžalah: IMAMO PRVAKE V TENISU Teniški delavci domžalskega teniškega kluba so v soboto, 28. septembra 1985 in v nedeljo, 29. septembra 1985 uspešno pripravili občinsko prvenstvo v tenisu. V prelepem vremenu je bila udeležba zelo dobra, saj je sodelovalo 40 udeležencev iz občine Domžale. Po pričakovanju je občinski prvak pri moških postal Sašo Svoljšak, ki je pred nekaj dnevi stekel vojaško suknjo. Čeprav je oil leto dni odsoten s teniških igrišč, se mu to v igri ni poznalo in je brez večjih težav premagal vse svoje nasprotnike. Pri ženskah udeležba ni bila tako številna, vseeno pa lahko ugotovimo, da se tudi pri ženskemu tenisu kaže napredek. V finalu sta se pomerili Marija Pukl in Tatjana Jagerinec. Zmagala je boljša, to pa je bila tokrat Marija Pukl. REZULTATI: Četrtfinale: Svoljšak : Zaje 6:1, 6:1, Golob : Martinjak 6:4, 6:4, Kruljec : Zule 3:0, WO Pol finale: Svoljšak : Golob 9:7, 6:1, Kruljec : Orehek3:6, 6:4, 6:2 Za tretje mesto: Golob : Orehek 6:4, 2:6,6:3 Finale: Svoljšak : Kruljec 6:1, 6:1 ■ Miran Kraševec Nekateri od tekmovalcev (in zmagovalcev) teniškega turnirja TK Domžale po končanem tekmovanju. I Domžalski košarkarji optimistično razploženi pred pričetkom SKL: Cilj: med pet najboljših S tekmo v Slovenskih Konjicah proti Cometu bodo domžalski košarkarji 12. oktobra startali v letošnji slovenski košarkarski ligi, ki bo kakovostna kot še nobeno leto doslej. O oceni pretekle košarkarske sezone, pripravah na novo sezono in o napovedi uvrstitve v bližnji SKL smo se pogovarjali s trenerjem moštva Helios Domžale LADOM GORJANOM. „S petim mestom v lanskoletnem prvenstvu smo zadovoljni, saj je to glede na to, da so pred nami uvrščeni le bivši drugoligaši, v bistvu ponovitev predlanskega prvega mesta." Kako ocenjujete letošnjo republiško košarkarsko ligo? „Po dolgem času bo SKL spet zelo kakovostna, saj so ob ukinitvi II. ■ ^ 0 0 ¥■ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 RAZPORED TEKEM II. ZKL - zahod - ZA SEZONO 1985/86 - tekme doma 26.lo. 1985 - MENGEŠ: NO VI ZAGREB 9.11.1985- MENGEŠ : MAR LES BRANIK 23.11.1985 - MENGEŠ : MURSA 21.12.1985 - MENGEŠ: OMIŠ 1. 2.1986 - MENGEŠ: ROGAŠKA 15. 2.1986 - MENGEŠ : ZADAR 1. 3.1986 - MENGEŠ : SA V A COMERC 15. 3.1986 - MENGEŠ : JUGOPLASTIKA 22. 3.1986 - MENGEŠ: KOZARA ki o. «* zvezne lige vsi slovenski drugoligaši pristali v republiški ligi. Tako se bodo za naslov republiškega prvaka potegovala tako kakovostna moštva kot Libela, Slovan, Ilirija, Nanos, Branik, Novoles in druga. Vsekakor bodo vsa moštva zelo izenačena, saj jih je kar sedem v igri za prvo mesto, od vseh 12 moštev je „outsider" le Slovenska Bistrica, tako da je lahko vsak poraz usoden za izpad iz lige." Kakšen je cilj domžalskih košarkarjev v prvenstvu? „Naš cilj je, da ponovimo lanskoletno peto mesto ali pa ga celo izboljšamo, kar seveda ne bo lahko. Seveda pa ne bi bil neuspeh tudi vsaka uvrstitev v prvo polovico razpredelnice." In kako ste se pripravljali, da ta cilj tudi dosežete? „Mislim, da smo na dobri poti, saj smo s pripravljalnim obdobjem pričeli že v avgustu in bomo do prvih ligaških tekem opravili čez 40 aktivnosti, od tega 14 tekem. Zgodnje treniranje se nam je obrestovalo že v pokalu SRS, kjer smo premagali bivšega člana I..B lige Libelo, v polfinalu pa po podaljšku izgubili proti mariborski Tirni MTT." Kaj lahko poveste o samem moštvu? „Ekipa je ena najmočnejših zadnjih let. V glavnem so to mladi igralci (poprečna starost je 21 let) s poprečno višino 191 cm, vendar smo eni redkih ligašev, ki nimamo dvometraša. Za novo sezono smo se okrepili z dvema novima mladima igralcema iz Vodic, ki sta oba kadetska reprezen-tanta Slovenije, s 17-letnim Janezom Baližem in 16-letnim Alešem Logarjem, poleg tega pa se je s služenja vojaškega roka vrnil Dušan Kržan. Moštvo je zelo izenačeno, saj lahko zaigra v prvi postavi vsakdo izmed 12 igralcev, kar omogoča hitro in agresivno igro z mnogimi menjavami, ki bo prav gotovo zanimiva tudi za občinstvo." • Za začetek prvenstva je določil žreb Domžalčanom neugodne nasprotnike, saj se bodo 12. oktobra pomerili s Cometom, teden dni kasneje se bodo prvič predstavili domačim gledalcem na tekmi z Novomeškim Novolesom, nato pa jih čakajo tri tekme s favoriti prvenstva: Libelo, Ilirijo in Slovanom. Igor Matičič RftZGlAJI, OBJAVE, RAZPISI Mali oglasi Najamem garsonjero v Domžalah ali bližnji okolici. Dizdarevič, Ljubljanska 72, Domžale. V Mengšu ali bližnji okolici nujno iščem garažo ali suh kletni prostor za spravilo čistilnih sredstev. Močnik Milan, Strojno čiščenje talnih oblog, Mengeš, Slamni-karska 20b. Prodam staro strešno opeko. Srednje Jarše 42. Izvajam in popravljam elektro instalacije, čistim in servisiram električne bojlerje. Janez Otrin mL, Varškova 6, Domžale. Tel. 721-653 popoldne. Oddam stara okenska krila, primerna za tople grede. Bogataj Bojan, C. talcev 23, Domžale. Dne 16.9.1985 sem na poti z vlakom Domžale - Jarše (ob 14.40 uri) ali Pelechovi cesti izgubila zlato zapestnico. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne. Moj naslov je v uredništvu. Sposobnim, pridnim prodajalcem knjig nudimo dobro plačano delo. Prednost imajo kandidati z lastnim avtomobilom. Napišite kratek življenjepis. Ponudbe pod 'TAKOJ" ali na telefon (061) 575-816 od 7. do 8. ure in od 20. do 21. ure v petih dneh po objavi. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre žene, mame in stare mame PAVLE JERETINA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo obiskovali med njeno boleznijo in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju, dr. Cerarju in sestri Vidi, ki sta ji lajšala bolečine, GD in ZB Rova, govornikoma za poslovilne besede, praporščakoma, cerkvenemu zboru in g. župniku za opravljen obred. Vsem, ki ste jo imeli radi in se je boste spominjali, kot dobro, pridno in pošteno ženo še enkrat hvala. ■ j Žalujoči: mož Valentin, hčerki Nada in Pavla z družinama ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega moža, očka, brata, strica, svaka, zeta, nečaka in tasta JANEZA GOLOBA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih stali ob strani, vsem za podarjeno cvetje in ustno ali pismeno izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo DO Lek TOZD Kemija Mengeš, DO Induplati, moškemu pevskemu zboru Lek za odpete žalostinke, članom GD Homec ter tov. Kladniku in tov. Repniku za poslovilne besede, g. župniku pa za pogrebni obred. Prav vsem naša iskrena hvala. Žena Stanka, sinovi Janez, Stane in Roman z ženo. komunalno podjetje domžale P.< 61230 Oomž*te. Ljube Sarcerj« 4 Pomembna komunalna informacija: POBIRANJE SMETI OB DNEVU MRTVIH IN ZA DAN REPUBLIKE Občane obveščamo, da bomo gospodinjske odpadke, ki jih pobiramo v petkovih terminih, izjemoma pobirali v ČETRTEK, 31.10. namesto v petek 1.11. ter v ČETR TEK 28.11. namesto v petek 29.11. Od 21. oktobra do 25. oktobra v občini odvoz: PRIPRA VITE KOSOVNE ODPADKE Občane obveščamo, da bomo odvažali kosovni material od 21.10.1985 do 25.10.1985 in sicer isti dan kot gospodinjske odpadke na posameznih področjih. Občane prosimo, da kosovni material postavijo najkasneje do 6. ure zjutraj istega dne poleg posod za smeti ob rob cestišča ali pločnikov. Komunalno podjetje Domžale TOZD Komunala i HALA KOMUNALNEGA CENTRA V DOMŽALAH SOBOTA, 26.10.1985 ob 20. URI UNION PIVO UNIONSKA NOČ V DOMŽALAH MODNA REVIJA: VELEBLAGOVNICA DOMŽALE MOJSTER DEBEVEC ZA PLES IN RAZVEDRILO IGRA ANSAMBEL GU-GU POKROVITELJ: UNION LJUBLJANA NAPREDEK DOMŽALE VSTOPNICE: VELEBLAGOVNICA NAPREDEK DOMŽALE ORGANIZATOR: TVD PARTIZAN DOB VLJUDNO VABLJENI! VINKO CAPUDER IŠČEMO DELAVKO za čiščenje delavnice v popoldanskem ali večernem času (cca 15 ur na teden). AVTOSERVIS PIŽEM ZAPOSLIM — 2 avtokleparja — / avtoelektrikarja — / delavca za priučitev (starost do 17 let) Interesenti naj se oglasijo na Mali Loki 15 ali po telefonu 722-248. Motomehanika POPRAVILO MOTORJEV. KULTIVAT0RJEV, VRTNIH KOSILNIC VIR ŠARANOVIČEVA 17 61230 DOMŽALE ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta, tasta in strica VLADIMIRJA ZAJCA Homec, Ul. IV., št. 10 I I I I I "I I I I I I I -I I I J se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred in tolažilne besede. Enako se zahvaljujemo sosedom izTV. ulice. Vsi njegovi ml. "domiMkl tr&ovsko gostinska DO JL NAPREDEK BBlkk o.sub.o. domžale VAM MUDI Poleg celotnega programa ženske, športne konfekcije ter obutve iz 1985/86 po posebno ugodnih cenah moške, otroške in sezone jesen zima NA OTROŠKEM ODDELKU: - puloverje od 482,- do 863,- din (4-16 let) - hlače iz 100% volne od 1.850,- do 2.200,- din (1-8 let) - žametne hlače od 2.600,- do 3.290,- din (6-16 let) -smučarski kombinezoni od 5.300,- do 7.200,-^ din (2-6 let) - pajaci za dojenčke od 890,- din dalje - srajce od 525,- din dalje (za 2 leti) - pidžame od 900,-do 1.400,-din (od 4-12 let) NA ŠPORTNEM ODDELKU: - ženske bunde od 6.343,30 din dalje - moške bunde ADIDAS od 9.500,- din dalje -moške in ženske drsalke, program vezi TYROLIA, vse še po lanskih cenah - smučarske elastične hlače od 9.800,,- din dalje NA ODDELKU PELETENINE: - ženske jope od 2.175,50 din dalje - moške puloverje od 1.688,85 din dalje - ženske puloverje od 1.750,- din dalje - moške srajce (diolen) od 1.557,20 din dalje - moške srajce (flanela) od 1.603,- din dalje - volno (malonka) od 2.427,40 din/kg dalje -volno (mešanica sintetike in čiste volne) od 3.561,-din/kg dalje NA ODDELKU ČEVLJI: - otroške natikače po 990,- din -moške natikače po 1.133,55 d in - moške zimske natikače po 1.316,75 din - ženske natikače (frotir) po 954,95 din -vse vrste otroških, ženskih in moških zimskih copat po ugodnih cenah NA ODDELKU METRA2A: - veliko izbiro raznih vrst blaga po ugodnih cenah Cenjene stranke obveščamo, da je naša Veleblagovnica do konca letošnjega leta odprta tudi ob sobotah popoldan! ^."domfat trgovsko gostinska DO ik NAPREDEK y mSEm* asub.o. domžale / TOZD Opremotehna Komisija za delovna razmerja TOZD OPREMOTEHNA RAZPISUJE proste delovn e naloge 1. POSLOVODJA TRGOVINE MEBLO Pogoji: - poslovodska šola - dve leti delovnih izkušenj * - deljen delovni čas 2. PRODAJALEC V KOMISIJSKI TRGOVINI Pogoji: - KV prodajalec tehnične stro ke - dve leti delovnih izkušenj - deljen delovni čas Komisija za delovna razmerja TOZD GOSTINSTVO RAZPISUJE proste delovne naloge 1. KUHAR Pogoji: - KV kuhar - eno leto delovnih izkušenj Komisija za delovna razmerja TOZD OPREMOTEHNA RAZPISUJE proste štipendije za - poklic prodajalec W. stop. zaht. za i. LX)MlSLJAVOS t pa taka . . . Brali smo, da so se Moravski upokojenci imenitno imeli na izletu po Dolenjski. Višek užitka je bil menda, ko so se nekateri kopali v bazenu v Dolenjskih toplicah, nekateri pa so si brez kopalk ogledovali okolico Dolenjskih toplic. Zgleda vredno in prav je, da si naturisti in ekshibicionisti utirajo pot tudi med starejše občane. . t Domišljavost pa taka! KAKŠ NI ČASI! Res, kakšni časi. V osnutku družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000 beremo v tabeli 16 a tudi podatke - kot piše - O STOPNJI VESTI. Točno ste prebrali - o stopnji vesti! Tako! Vest se na občini povečuje. Približno za 40 odstotkov letno gre z njo gor. Pa naj še kdo reče, da so na občini - brez vesti! SMEJALI SO SE, SMEJALO SE MU JE .. . V. Šimek je nekoč na neki prireditvi v Domžalah rekel gledalcem in poslušalcem, ki jih je bilo samo stodvajset namesto tisoč, kot je trdil, da bi jih moralo biti:" „malo vas je, ste pa vi bolj smešni". In res so bili nekateri tako smešni, da so se mu za to „duhovitost" zasmejali. Prav tako se je njegovim vicem smejalo kakih tisoč občanov minulo nedeljo v Homcu. S triurno zamudo je povedal nekaj vicev, nakar se je smejalo njemu. Zaradi petih milijončkov .. . KRASNO SO SE IMELI. . . Prijazno gostišče Hram Rožice je organiziralo izlet v Miichen na Oktoberfest. Po zaslugi „Rože" so se udeleženci imenitno imeli in se srečno vrnili pred hram „Rožice" vsi krasni - „v rožicah". KJE STE, LJUDJE? Krajevne skupnosti so zaživele. Nekje bolj, nekje manj. Pred vrati so volitve in sto drugih drobnih problemov, ki se tičejo volilcev. KS S. Slander v Domžalah je za zbor volilcev razposlala čez tisoč vabil, toliko je tudi volilcev. Udeležba je bila zadovoljiva. Še več, stoodstotna, namreč od tistih, ki naj bi zbor vodih in odgovarjali na vprašanja. Bilo jih je osem. Volilci, krajani, občani, delovni ljudje, ali kakorkoli že rečemo pa žal niso bili sklepčni. Samo trije (beri: tri—3) so prišli. Iz tega sledi nauk: ne motite in ne vznemirjajte ljudi, če jim ničesar ne manjka in so z vsem zadovoljni. ZVEZNA LIGA PRED VRATI .. . Domžalski nogometaši se vzpenjajo navzgor. Zmagujejo. Če bo šlo tako naprej, jim zvezna liga ne uide. S trdim delom, od druge do prve lige ni daleč. Čestitamo in se z neprikrito bojaznijo veselimo njihovih uspehov, če bi do tega prišlo, da bi beograjski navijači prihrumeli v Domžale in naše lepe hiše zmleli v prah, kar znajo in zmorejo, kot smo brali. Zaželimo si miru in ne prevelikih uspehov - ter drugih pretresov. Mamce pa naj k svojim molitvam vnesejo klavzulo: ,3og nas varuj kuge, lakote, vojske in zvezne lige." PA SPET MALO O .. . STRANIŠČU V osnutku družbenega plana občine Domžale ni moč zaslediti, da bi se v tem tisočletju v Domžalah zgradilo javno stranišče. Zato je pobuda krajanov južno od Domžal tem bolj razveseljiva, ko pravijo, da ga bodo zgradili oni. Pravijo: smrad nam je sestavni del življenja. Brez smradu ne moremo. Osemdesettisoč prašičev smrdi. Sosedova „čistilna" gromozansko smrdi. Zdaj bo smrdelo še iz „kompostarne", ki jo načrtujemo. Kup d . .. . več ali manj, pravijo, južno od Domžal. Stranišče bodo zgradili v Franc - Jože-fovskem stilu, tako na štrbunk in takega, da se bo spodaj, pol metra od tal, videlo skozi. „Najlon" kot pravijo. To bo v redu. Po potrebi ga bodo za „potrebo" lahko uporabljali tudi Domžalčani. Saj, če ni prehude „sile", človek lahko že zdrži tri kilometre, posebno, če gre za razvoj turizma in tudi kmetijstvu menda dobro dene . . . ODKOD IME? Zgodovina je, kar je nekdo nekoč zapi-isal: „Če greš na Dunaj, moraš pustiti trebuh zunaj." Domžalska verzija tega rekla pa je takale: „Na Bledu v določenem trenutku preblediš - in prideš ven - bled. Vsaj vemo odkod torej ime . . . Joj, kam bi del? ! V Dobu je nekdo v bližini Močil-nika odložil rabljen plinsko-električni štedilnik. Nanj očitno nič več ne kuha, kuhajo pa jezo Dobljani nad takimi občani, ki jim svinjajo že tako zasvinjano krajevno skupnost. .. Smo pač Gorenjci... Z veseljem lahko sporočimo cenjenim občanom, da smo kot Gorenjci uspeli k sreči zadržati večino nagrad smučarske tombole v Domžalah, saj so jih zvečine spravili občani naše občine. Mnogi interesenti zanje iz drugih občin so prišli, prišli so celo iz drugih republik, vendar mi se ne damo: Smo pač Gorenjci.. . Vzamemo, kar kdo da ŠD Slavka Šlandra je ob krajevnem prazniku priredilo v Hali Komunalnega centra veselo rajanje. Kot se za vsako spodobno veselico spodobi, so se tudi nekoliko stepli, nekateri pa so jih tudi dobili: „Vzeti je treba, kar kdo da, samo da je zastonj. Magari eno na zobalo . .." PISMA BRALCEV SLOVENIJA - MOJE SMETIŠČE Pohvale Z željo, da bi se stanje še bolj izboljšalo, želim posredovati nekaj svojih misli in mnenj o našem mestu. .Pločniki na Ljubljanski cesti so skrajno neprimerni, še zlasti za tako obremenjeno cesto, posebej v turistični sezoni. Treba si jo je ogledati v slabem vremenu. Cesta je neravna in promet po njej jo bo še poslabšal. Svoječasno sem predlagal, da bi gorenjsko smer za Štajersko pustili na glavno cesto že prej in ne pri Majheniču. Tudi asfaltiranje" pločnikov do bivše trgovine Dimnik pa do konca ter avtobusno postajo, katero vsi zlasti starejši občani potrebujemo. V planu je bilo vse že več let, pa je vedno zmanjkalo moči. Upamo, da se sedanjemu vodstvu KS Slavko Šlander to ne bo zgodilo. Potrebno se mi zdi opozoriti ob naši cesti, naj vendar imajo privezane domače pse, ker le ti povzročajo po vrtovih škodo. Prav tako tudi ni dovoljeno po stezi ob Bistrici trenirati psov in sicer kar na mimoidočih krajanih. Tudi vožnja s kolesi ni dovoljena. Treba je tudi opozoriti tiste, ki radi kurijo razne odpadke, naj jih odlagajo v posode za smeti. Treba se je zavedati, da imamo ozračje že tako zelo nečisto. Tudi DO Helios in še nekateri drugi bodo morali bolj poskrbeti, da bo njihov proizvodni proces tak, da ne bo onesnaževal prekomerno že itak slabega zraka. Prav tako je gornji del Ljubljanske ceste izgubil trgovino, ki so jo ukinili, ne da bi poskrbeli za drugo. Zakaj so to storili, ne da bi za mnenje povprašali občane? Pri dosedanjem delu naših krajanov za red in čistočo okolja ter ozračja so mnogo prispevali in nam pomagali člani PM Domžale. Hitre in opozorilne akcije so bile zelo uspešne tudi za brezbrižne, saj nihče od takih ne krši zakona o varstvu okolja. Moramo pa se pohvalno izraziti tudi za kolektivček mesarije pri Češminovem hramu. Zelo.zavzeto skrbijo za potrošnike in to tudi takrat, ko se meso raznih vrst težko dobi. Pa še za živali (kosti) redno skrbijo. Vedno dobi vsakdo kar želi, če pa česa nimajo, pa zelo lepo pojasnijo, da dobijo čez nekaj dni in naj se stranka oglasi takrat. Kdor se poglobi malo bolj, bo kmalu ugotovil, da so zelo delavni, še zlasti pa zelo vljudni in potrpežljivi. Vsak tak delavec ali človek podobne stroke bi moral biti tako dostojanstven in hiter. Čeprav smo prikrajšani za trgovino v našem koncu, imamo vendarle dobro organizirano mesnico in v njej neoporečne mesarje. Vztrajajo, četudi ugotavljamo, da za svoje odgovorno in težko delo niso primerno nagrajevani. M. Požek, Domžale Pozdravljeni! V vašem časniku Občinski poročevalec sem zasledila kako velik uspeh so dosegli domžalski nogometaši. Vse to je zelo pohvalno! Kot sociologa pa me bolj ranima nekaj privatnega in sicer, kakšna je poklicna in izobrazbena struktura teh fantov. Kako in v kakšnih pogojih trenirajo? Zakaj so se odločili za nogomet? Skratka, vsakdo naj kaj pove, kajti menim, da je to zelo pomembno za naše mlajše,'ki morda želijo iti po isti poti. Lepo,vas pozdravljam! Metka Človek uničuje. Na Rovah prelepih novo je geslo stanje z odpadki ljudem žal prineslo: Namesto, da človek lepoto tu išče, obrne se geslo v: Slovenija moja, moje smetišče.... Slovenija, kje so tvoji zeleni gozdovi? Bistre vode? Čisti bregovi? Slovenija, kje zrak je čist? Brez dima in saj z petjem ptic? Slovenija, kje so tvoje njive, z znojem prepojene?. Beton jih pokriva - za vedno izgubljene . Slovenija, človek te onesnažuje, človek te uničuje . .. Vprašanje, ki nas tare? Kje si čisti »hlip«? V Domžalah in okolici iz dneva v dan slabši zrak V teh zgodnjejesenskih dneh se domala vsakič ob nekoliko nižjem zračnem pritisku soočamo z še eno komunalno ekološko 'težavo. Zmanjkuje nam čistega zraka! Iz študljansko — ihanske smeri nam zaveje neznosen smrad, ki je dne 16.9.1985 že v jutranjih urah spodbudil občana I.Č. z Ljubljanske 103 iz Domžal, da nas je poklical. Že na poti v službo ga je na začetku delovnega tedna (tega dne je bil ponedeljek) onerazpoložil neznosen smrad. Sprašuje se, kaj delajo v Centralni čistilni napravi, kaj v SKIS, Komunalnem podjetju, SIS za čisti zrak, društvu za varstvo okolja. To njegovo vprašanje razširjamo: Kaj je bilo, kaj je in kaj bo storjeno za čistejši zrak? Kaj bo pozimi, ko se bo s kurilno sezono pokadilo iz tisoč in več zasebnih in industrijskih kurišč? Ali o tem sploh kdo premišljuje, ukrepa, dela? Razen da uničujejo papir, pišejo po njem, dopisujejo, pošto frankirajo in jo pošiljajo eden drugemu! Občani imamo po ustavi pravico do čistega hlipa, vendar... Kdo bo občanu I.Č. z Ljubljanske 103 odgovoril, kdo bo nekaj storil, da bo zrak vendarle čistejši? Uredništvo Nogometni delavci - navdušenci v Dobu ne stojijo križem rok: S prostovoljnim delom do urejenega igrišča V prihodnjem letu TVD Partizan Dob in v njegovem okviru Nogometni klub Dob praznujeta pomembni obletnici svojega dela. V pripravah na to praznovanje so se odločili, da bodo uredili tudi igrišče in garderobne prostore ob njem ter tako postavili temelje bodočega športnega parka v krajevni skupnosti Dob, ki naj bi služil kot rekreacijski center za vse občane in delovne ljudi. V vrstah Nogometnega kluba je aktivnih blizu 80 članov, med tekmovalnimi ekipami so uspešni pionirji, ki so večkratni občinski prvaki, kadeti, ki so v zadnjem času nazadovali,ter člani, ki tekmujejo v kamniško-domžalski ligi. Aktivna je tudi ekipa veteranov, ki nogomet igra predvsem za rekreacijo. Vsi ti pa za svoje treninge in tekme potrebujejo urejeno igrišče, ki doslej ni bilo primerno za vadbo, saj je „slovelo" kot daleč naokoli najslabše. Zato so se v letu 1984 odločili, da obnovijo igrišče in na tak način omogočijo boljše delo vseh ekip, ki so sezačasno preselile na igrišče ZVD Partizan Vir, ki je pokazalo zelo veliko razumevanja in sodelovanja. Opravili so že vsa zemeljska dela, popravili in uredili ograje in žive meje ter ob več tisoč prostovoljnih urah pripravili teren za novo nogometno igrišče, ki bo po urejenosti in tudi velikosti ustrezalo dogovorjenim normativom. Že v letošnjem letu je bilo skopanih blizu pol kilometra jarkov in 700 m jarkov, v katere so položili drenažne cevi, navožene pa je bilo tudi 1300 m3 zemljg, kar je omogočilo zravnavo igrišča in ureditev okolice. 350 kg trave je našlo svoje mesto na prostoru ob glavni cesti Ljubljana — Celje ob koncu naselja Dob, veliko pomoč pa je nudila tudi OŠ Martin Koželj Dob, katere učenci so z igrišča pobrali blizu 12 prikolic kamenja. Vse prostovoljno delo se ne da oceniti, veliko pa je bilo vloženih tudi lastnih sredstev (okoli 150 starih milijonov) 10 milijonov pa je prispevala tudi Telesno kulturna skupnost. V večini akcij je stalno sodelovalo 12 najaktivnejših članov Nogometnega kluba, v množičnejših pa od 25 do 30 članov, pa bomo če so priskočili tudi nekateri ■ zasebniki, izmed katerih so največ prispevali Lagoja Anton iz Trzina, Dinič Jure iz Vrbe in brata Klopčič s Prevoj. Garderoba, ki so jo postavili že pred 15 leti, je postala pretesna za vse aktivnosti, zato načrtujejo njeno povečanje in obnovitev. V teh prostorih naj bi našli mesto tudi drugi športi v KS (npr. Kolesarski klub Hrast Dob). Garderoba je bila doslej brez lastne električne napeljave, dotrajana je tudi streha, zato je bilo že nabavljenega nekaj materiala, predvideva se, da bo objekt dokončno urejen v prihodnjem letu in bo tako v celoti služil svojemu namenu. Ob tem pa nogometaši mislijo tudi na ostale krajane, saj urejajo tudi bodoči športni park, v katerem so že izgradili balinišče, v srednjeročnih planih pa naj bi našla mesto tudi večnamenska asfaltna ploščad (teren zanjo je že pripravljen) in 2 tenis igrišč. Pri vseh teh investicijah pa so glavni problem finančna sredstva, ki jih pretežno pridobivajo z lastnim delom (organizacija različnih veselic, ena izmed njih bo tudi v oktobru v hali Komunalnega cenfra), vendar se zavedajo, da to ni dovolj, zato računajo na večjo pomoč družbene skupnosti, zlasti Telesnokulturne skupnosti. Menijo, da bi'morali narediti večji korak v smeri sodelovanja oz. sofinanciranja dejavnosti društev zlasti v primerih, ko društva želijo in hočejo s prostovoljnim delom urediti športne objekte za potrebe vseh krajanov. Prav velikemu številu ur prostovoljnega dela najaktivnejših članov NK Dob se je potrebno zahvaliti, da dobske nogometaše in vse ostale krajane, ki se bodo želeli rekreirati v bodočem športnem parku^čakajo lepši časi. V.V. Majda Bauer NOVO NOVO NOVO Čistim in servisiram gospodinjske bojlerje ter male gospodinjske aparate Gorenje in Iskra. Izvajam in popravljam tudi manjše električne instalacije. Tel. 721-146.