ttmtatttvo:
Sehilleijeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje. » *
Hakopisi se ne vračajo.
* *
List Izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* * .
SRdep uredništva ob 11. mi dopoldne.
* *
Nefemkirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
AMuumni dopisi se ne uva-- Stojijo.
Cpravalfttvot
Sehilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno . . . K 12*60 četrtletno ... K 6&0 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse drage dežele i. Ameriko K 30*— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 37. | renska iuviik. mT| Celje, v sredo, dne 16. februarja 1910. . j c,kovm ^ 4mh, | Leto II.
Vabilo na narocbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo Mračbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo zapet ponove.
»Narodni Dnevnik11
velja za avstro-ogrske dežele:
celoletno.....K 25 -
polletno . . . . „ 12 50 četrtletno ...... „ 630
mesečno ...... 2*10
Za Nemčijo:
celoletno.....K 28 —
Za vse druge dežele K 30'—.
Naročnina se pošilja naprej. Upravništvo »Narodnega Dnevnika".
Bosanska ustava.
Glasovi iz Dunaja in Budimpešte pravijo, da bode v kratkem razglašena bosanska ustava. Čuje se tudi že iz Sarajeva in iz Zagreba kritika, ki ni posebno ugodna za ta najnovejši stvor avstro-ogrske državniške umetnosti. Saj se napoveduje že ▼ tej zadevi interpelacija Zveze južnih Slovanov v avstrijskem parlamentu, ki bo vse kaj drugega ko pohvalno spričevalo nove bosanske ustave, čije glavna določila so javnosti že znana. Principi nove ustave so namreč taki, da je vsako ustavno življenje v Bosni in Hercegovini samo ilu-zorno. Avstrijski in kakor čujemo uprav te dni, tudi pruski državniki se uče ustavnega zakonodajstva pri toliko zaničevani in obrekovani materi Rusiji. Ako si predočimo novo bosansko ustavo, se nam adi, da je ustvarjena samo za to, da ovira svoboden razvoj ustavnega življenja v zasedenih pokrajinah, z izgovorom seveda, da mora vlada računati z ne-odgojenim in politično nezrelim narodom. Bosna bo imela svoj deželni zbor, a ta korporacija ne bode prav nikjer samostojna, dasi ima baje pravico o gotovih domačih zadevah samostojno ukrepati. Sklepe bosanskega deželnega zbora bode namreč morala najprej odobriti ogrska in avstrijska vlada, predno se bodo predložili cesarju v potrjenje. Pri znani ljubosumnosti Dunaja in Budimpešte glede Bosne se bode sankcija zakonov zavlačevala leta in leta. Deželni zbor bode potem takem liki ruski dumi samo posvetovalen organ. O skupnih državnih vprašanjih pa ne bodo imeli Bosanci in Hercego-vinci pravice in tudi ne prilike govoriti. Morali bodo dajati na povelje vojake in prispevati k stroškom armade in mornarice, ne da bi smeli kaj reči. A tudi na vlado v lastni deželi ne bode imel deželni zbor nobenega vpliva; Kallayi in Buriani bodo lahko i v bodoče počeli kar bodo hoteli, ako jih bode ščitila avstro-ogrska vlada. Glede svojega državno-pravnega stališda pa bodo lahko naši bosansko-her-cegovinski bratje premišljali tudi zanaprej — ako se jim bode ljubilo. In kako moremo imenovati določbo; da ščiti imuniteta poslance samo v zbornici, izven nje nimajo niti oni niti njihovi govori pravice do nje. Kako se s tem ovira svobodni politični razvoj in svoboda časopisja, nam niti ni treba popisovati.
S tem, da je vlada razdelila deženi zbor na verske kurije, je dala pač samo duška svoji že dav-»o zasledovani politiki na slovanskem jugu: skrbeti za versko sovraštvo in verske jezove v enem in istem narodu, skrbeti pa tudi za to, da se onemogoči ustanovitev jake večine v dež. zboru, ki bi slonela na narodnih in gospodarskih naglih. S tem vladnim početjem so pač le zadovoljni verski fanatiki vseh treh veroizpovedanj — pravi rodoljubi in prijatelji ljudstva pa ga odločno obsojajo kot narodu sovražnega in v istini nekaj srednjeveškega. Vlada se opravičuje, da je bilo treba na ta čuden način zasigurati normalne prilike in delazmožnost deželnega zbora, ker drugače bi se utegnil ta zgubiti v verskih in demagoškjjh bojih. Srbi in Hrvati morajo slišati iz tega utemeljevanja zasmehovanje — a tudi opomin za pametno in resno delo.
V bosanski ustavi je res izvedeno čudovito dosledno načelo popolnega političnega jerobstva. Vlada je uvidela, da dežela ne more ostati trajno brez neke oblike ustavnega življenja — a pridržala si je
sebi vso moč in odločevanje. To so narodni politični krogi tudi spoznali, a vedo objednem tudi, da sedaj še ni čas za radikalen odpor. Tudi politika negacije bi ne bila na mestu — treba je iti v novi deželni zbor in tam dovesti vladino ustavo ad absurdnm. Edino potom sedanje ustave in njenega kompliciranega sistema bode mogoče doseči pravo ustavo in isto svobodo, katera bode vodila narod k pravici samoodločevanja. Omenjeno potovanje deželno-zborskih sklepov po Dunaju in Budimpešti bo dalo pametni politiki prilike dovolj za temeljite vladne blamaže. Za to bo pa treba organizirane narodne politike. Ta je pa mogoča seveda le na interkon-fesijonalni podlagi. Principi zdravega napredka ali konservativnosti bi mogli že po svoji naravi združiti sorodne sloje za skupen boj. Ne dvomimo, da se bode to tudi zgodilo in bo dan na tej podlagi temelj nadaljnemu političnemu razvoju dežele.
Politično jiiponihs.
Jugoslovanski rezorni minister. »Poljska ko-resp.« razpravlja že na drugem mestu našega lista omenjene želje Poljakov po delovni večini in pravi potem: Moramo tukaj opomniti, da je bilo vprašanje jugoslovanskega ministra že decembra meseca rešeno. 2e takrat se je prišlo do zaključka, da ne gre za jugoslovanskega ministra rojaka temveč za jugoslov. rezornega ministra . Bilo bi mnogo poma-gano v sedanji politični situaciji, ako bi se v decembru storjeni sklep sedaj v februarju izvršil.
Izvrševalni odbor nemškonacijonalnih strank je imel včeraj popoldne daljšo sejo, v kateri se je govorilo o političnem položaju. Včeraj so bili nemškonacijonalni vodje tudi pri Bienerthu, da so mu razložili svoje misli in želje. Te so kratko sledečem Dogodki zadnjih tednov (Gradec in Praga!) niso taki, da bi bilo Nemcem (to se pravi nemškonacijonal-nim Nemcem) misliti na kaka pogajanja s Slovan, jednoto in na presnovo ministerstva. Posebno vele-izdajsko početje dr. Kram&ra v Peterburgu je hudo razburilo patrijotične Nemce Wolfove in Malikove sorte. Najodločneje pa protestirajo skrahovani nemški nacijonalci proti jugoslovanskemu minist.ru Razmere med nemškimi nacijonalci in Bienerthom so kar najboljše ... S to izjavo niso nemški nacijonalci povedali nič novega. Kvečjemu so podali nov dokaz svoje trme, vladoželjnosti in policijotskega denuncijantstva, ki kaže najožjo duševno sorodstvo s — Prusijo. Bienerth pa jim ne bode hvaležen za to ljubavno izjavo.
Poljaki in Slovanska jednota. V »Dzienniku Polsk.« razvija dunajski dopisnik — isti, ki piše tudi v »Czas« — svoje nazore o razmerju poljskega kola do Slovanske jednote. Trdi, da poljsko kolo ni nikoli obljubilo Slovanski jednoti, da pristopi k njej; tega tudi v Slovanski jednoti zastopane stranke niso nikoli zahtevale. Poljsko kolo bi moglo pristopiti samo k taki večini, kakor je bila za Taaffejevih časov, da bi se namreč v njej poleg Slovanov nahajali tudi konservativni Nemci. Danes taka večina ni možna in zato se gre Poljakom sporazumno z vlado za dosego večine na temelju sigurnega delavnega programa. Ako pa bi to stremljenje ne doseglo svojega cilja — dostavlja »Dz. P.« — pada krivda tudi na Slovansko jednoto, osobito na Čehe, kateri na Dunaju zasledujejo politiko maščevanja za Prago. Poljsko kolo obžaluje to, ali svojega stališča ne spremeni in se ne priklopi k Nemcem. Samo toliko more prispevati poljsko kolo v prospeh slovanske solidarnosti. 2e to je za Poljake velika žrtev (!), posebno ker drugi Slovani doslej niso Poijakom ničesar žrtvovali.— Danes ne gre za nobene žrtve, odgovarjajo »Dziem. P.« praški »Nar. listy«. Ako bi imel pisatelj boljši spomin, bi se spomnil na pro-pinačni fond in druge take stvari, ki so čisto podobne žrtvam Poljakom. Gre sedaj za to, kako se bodo Poljaki obnašali v državnem zboru. Jasneje ko »Dz. P.« govori o tem »Przeglad«. Glasom tega lista se Poljaki ne smejo približati Slov. jednoti, da ne bi razjarili Nemcev. Vlada je sedaj v nemških rokah, istotako cela državna uprava; ako bi se torej Poljaki skregali z Nemci, bi se vlada približala Malorusom in tako bi politična moč na vzhodnjem Gališkem prešla v roke Malorušov — Poljakom pa bi ostala samo zavest, da so v zvezi s Cehi in Jugoslovani. To bi se dalo tudi tako povedati: Poljaki ne smejo braniti Nemcem, da tlačijo Čehe, osobito pa Slovence, zato, da lahko oni gospodarijo nad Malorusi. Je to lepa banda, ti politikujoči poljski šlahčiči!
Slovanska posvetovanja v Petrogradu. iz Petro-grada poročajo 14. februarja: Udeležnikov sedanjih slov. konferenc v Petrogradu je 15. Poljaki so poslali dva: poslanca Romana Dmowskega in urednika varšavskega »Slova«, Straševiča. Njihova udeležba še ne znači, da pojdejo Poljaki tudi na vseslo-vanski shod v Sofiji; v »Kuryru Varš.« se je izdalo iz Petrograda geslo: Ne pojdemo! Iz Galicije ni do-šel Dudykevič, tudi Srbov ni, a ti so naznanili, da se strinjajo z vsemi sklepi in pojdejo v Sofijo. Čas-nikarjinimajo pristopa, istotako so se obvezali vsi udeleženci posvetovanj, da molčijo o vsem, kar se govori. Kujaje Poljakov izvira iz prepira zaradi neke — cerkve v Holmščini. Dr Kramžr in Bulgara Ljudskanov in Kalinkov prigovarjata Poljakom, naj se spametujejo in pojdejo v Sofijo, da bi shod tamkaj ravno tako lep ko v Pragi. Dr. Kramžr je bil sprejet tudi v daljšo audijenco pri ministru Izvolj-skem. — Čudno se nam zdi, da ni šel noben Slovenec v Petrograd.
Volilne priprave ogrskih Slovakov. Izvrševalni odbor slovaške narodne stranke priobčuje v »Slov. Tyždenniku« razglas, da začne zopet volilni boj na temelju predlanske peštanske resolucije ljudske stranke. Izvrševalni odbor rad pomaga pri organizaciji in volilnem boju vsem okrajem, ki to zahtevajo. Člani izvrševalnega odbora so Bella, Blaho, dr. Hodža, Juriga, Skyčak in dr. Meduecky.
Socijalno zavarovanje na Francoskem. Senat francoske republike sprejme te dni po znamenitem govoru ministra Viviana zakon za starostno zavarovanje delavcev. Po zakonu o sindikatih je to največja socijalna reforma republike. Ta zakon daje ljudstvu na stare dni kruh in življenje. Pričakovalo se ga je že od leta 1879, ko je predložil Nadand prvi načrt podobnega zakona. Sledilo je — 60 predlogov, ki so bili vsi zavrženi. Sedaj še-le je zmagal Viviani s starostnim zavarovanjem v senatu; a govoril je zanj tri mesece in debatiral dve leti v komisiji, kjer je s svojimi predlogi zmagal. Zakon ima ta načela: obveznost in prispevki delavcev z drž. podporo; penzijo dobe vsi delavci razun železničarjev, mornarjev in rudarjev, kateri imajo lastno pokojnino. Pravica do mirovine se prične s 65 letom, vendar namerava država znižati starostno mejo na 60 let, ako bode imela zadostna sredstva.
Bodoče delo angleškega parlamenta. V vladnih krogih prevladuje nazor, da vlada predloži parlamentu, Iti je bil otvorjen včeraj, največji del proračuna, katerega bi se hitro sprejelo in napravilo mesto debati o razmerju z lordsko zbornico. Ta nazor je pa izval hud odpor Ircev, čijih vodja Redmont je v Dublinu proglasil, da njegova stranka pusti prednosti proračunu, temveč hoče, naj bi se najprej razpravljalo o uničenju lordskega veta, od katerega je odvisno spolnjenje najvišjega cilja irske politike — home rula — zakona. Ako bi Irci vstrajali na svojem stališču, potem se bode parlament kmalu zopet razšel.
Novi hrvaški minister v Budimpešti bo predsednik sodnega stola sedmorice, bivši hrvaški ban Rakodczay. Svoje mesto nastopi takoj,, ko bo rešena zadeva z veleizdajniškim procesom. Vesti o aboliciji procesa niso resnične, temveč se bode vršila kasacijska obravnava pred sodnim stolom sedmorice koncem tega meseca.
Manifest »narodne delavne stranke« na Oger-skem, kateri je bil te dni proglašen, je zelo kratek; obsega komaj 150 vrstic. Pravi se v njem, da se je dosedanji ogerski parlament izneveril svoji nalogi in da ni bil pravi izraz narodovi volji; zato misli vlada znova apelirati na narod. Manifest zove ljudstvo pod zastavo ustave in mira.
Dnevna kronika.
v Književnost. Dolgo so učitelji pričakovali letošnje publikacije »Slovenske Šolske Matice". Prejeli smo jih ravnokar. O nekaterih knjigah še izpregovorimo posebe, za sedaj jih samo naštejemo: 1. Prof. Luka Lavtar, Ukoslovje računanja v ljudski šoli. 2. Nazorni nauk za II. in III. šolsko ieto. Spisali Ljud. Černej, Antonija Štupca, Fran Ga-bršček, Jakob Dimnik, Josip Heiic. Fran Fink, Marija Štupca, Ljudmila in Stanka Schreiner. 3. M. Tiichtenwalluer; Prosto spisje v ljudski šoli. 4. Dr. Ljudevit Pivko, Zgodovina Slovencev I. 5. Pedagoški letopis IX. Knjige so vse strokovne, namenjene kot pomožne knjige ljudskošolskemu učitelju. Ostalo občinstvo bode zanimala poljudno — znanstvena knjižica ,Zgodovina Slovencev1.
v Dr. Jfaft zapusti jutri Trst in se poda na svoje novo mesto na Dunaj.
▼	V Runi v Slavoniji, kjer je močna nemška naselbina, je za župana izvoljen nemški nacijo-nalee Biester.
v V Benetkah se otvori 23. aprila t 1. velika mednarodna umetniška razstava.
▼	Bjorntonu se obrača na bolje! Iz Kodanja poročajo 14. febr. Danski časnikar Jessen je imel razgovor z najstarejšim Bjttrnsonovim sinom, kateri se je izrazil, da se je očeta obrnilo mnogo na bolje. Ima tek in je tndi dobre volje. Mladi BjOrnson je končal: Oče je zopet splašil smrt od sebe. — Ko pride pomlad, ga zopet odpeljemo na sever.
v Prenehanje gledaliiks cenzure na Danskem.
Danski ministerski predsednik Zeyle je predložil drl zboru zakonsko osnovo, v kateri se proglašajo gledališke predstave za prosto obrt in se popolnoma odpravlja gledališka cenznra.
v Tolstojeva pisma. Tolstojev zastopnik, kateri ima nadzorovati prvo izdajo Tolstojevih zbranih spisov, je napravil listu „Mercure" zanimivo izjavo: Ker se v Rusiji in inozemstvu čedalje bolj tiskajo in izdajajo Tolstojeva pisma, želi filozof na Jasnaji Poljani, da ne postanejo last nobenega založnika, temveč da jih lahko izdaja vsakdo, kdor hoče. Od založnikov svojih pisem zahteva, da to tndi na knjigah jasno označijo.
Društvene vesti.
o Iz Brežic. Občni zbor obeh Ciril-Metodovih podružnic se vrši v soboto, dne 19. t. m. in sicer ženske podružnice ob 8. uri, moške pa ob pol 9. ari zvečer v pisarni posojilnice. Vabimo tudi ro-doljnbe iz okolice, da se udeležijo občnega zbora.
o Gornjegrajsko učit. društvo zbornje dne 6. marca t 1. točno ob 11. pri g. Antonu Turnšku v Nazarjah po sledečem vsporedu: 1. Nagovor predsednikov. 2. Zapisnik o zadnjem zborovanju in seji društvenega odbora. 3. Dopisi. 4. Predavanje tov. Bnrdjana in dr. o prirodopisju na ljudskih šolah s posebnim ozirom na razmere tukajšnjega okraja. 5. Predavanje tov. Kelca o »ženskem vprašanja". 6. Slučajnosti. Glede kosila se mora — po naročilo g. Turnšeka — vsak udeleženec vsaj 3 dni pred zborovanjem zglasiti pri njem. — Ker bodo predavanja poučljiva in tndi zanimiva, vabi vBe nde — tudi gosti dobrodošli — k polnošte-vilni udeležbi odbor.
Štajerske novice.
Slovenska obstrukcija in učiteljstvo. Ob utemeljevanju predlogov različnih strank, nemških naci-jonalcev, nemških klerikalcev iri slovenskih klerikalcev glede ureditve učiteljskih plač je zastopnik Narodne stranke dr. Kukovec v deželnem zboru grajal neodločno in sumljivo postopanje učiteljstvu baje vseskozi naklonjenih strank, ki so prišle s svojimi predlogi še-le kak teden dni pred odgodenjem dež. zbora. Takrat je bilo izključeno, da bi dotični predlogi v tednu dni dozoreli in da bi se regulacija plač mogla skleniti. Sedaj se pa baje od odbora zveze štajerskega učiteljstva v Gradcu pošiljajo slovenskim učiteljem pozivi, naj protestirajo zoper slovensko obstrukcijo, ki je baje kriva, da se učiteljem plače niso mogle zvišati. Da je naše učiteljstvo o pravem položaju boljše informirano nego si gospodje v Gradcu mislilo, kaže sledeči sklep učiteljskega društva za ptujski Okraj, naslovljen na g.# deželnega poslanca dr. Kukovca: Velecenjeni gosp. doktor! Učiteljsko društvo za ptujski okraj je na svojem današnjem zborovanju sklenilo Vam izreči priznanje za Vaše možato postopanje v Gradcu v zadevi šolstva na Spodnjem Štajerskem ter Vas prositi, da na tem potu vstrajate in da z ostalimi slovenskimi poslanci brez prenehanja delujete na ločitev dež. šolskega sveta. Z odličnim spoštovanjem udana Anton Ogorelec, t. č. predsednik, Jos. JGetnenčič, t. č. tajnik. V Ptuju, dne 10. februarja 1910. Učiteljstvo ve, da ima nemška večina usodo učiteljskih plač v rokah! Slovensko učiteljstvo se ne bode dalo slepiti!
a Samouprava Spod. Štajerja. Nemci so se mnogoštevilnih shodov, posebno pa sklenjenih resolucij z minule nedelje tako prestrašili, da so v prvem trenutku samo čvrsto psovali in zabavljali. Sedaj so si pa reč malo premislili in sinoči nam obljubuje „Tagespost" — samoupravo s pristav-kom seve, da mi tega daru itak ne bodemo sprejeli, ker bi si ne mogli na Spod. Štajerju sami vzdrževati šol, bolnišnic, sirotišnic itd. Se bodemo za to reč zanimali in malo pogledali, kaj pravijo številke. Potem bodemo pa Nemce — prijeli za besedo! In konečno, da bi ne bilo kakega nespo-razumljenja: razume se, da se naših mest in trgov na Spod. Štajerju ne sme izločiti' iz autonomnega slov. dela dežele, k«r so slov. gospodarska središča. No, napredek je že vsejedno, da nas „Ta-gespost" ne imenuje izdajalce dežele, ako zahtevamo samoupravo! Štajerski Nemec rabi kakor njegov brat Tirolec dolgo časa za to, da se spametuje, pa počasi že gre!
a Ustanovitev »Celjske sokolsko lupe". V
nedeljo 13. t m. so se zbrali v „Sok. domu" v Gaberjih pri Celju zastopniki 10 večinoma štajerskih sokolskih društev, da se posvetujejo o ustanovitvi samostojne „Sokolske župe". Predložena žnpna pravila so se sprejela ter se bodo takoj predložila vladi v potrjenje. Novo ustanovljena župa se bode imenovala „Celjska sokolska žnpa s sedežem v Celju" ter bode obsegala sledeča okrožja 1. celjsko, S. krško, 3. mariborsko in 4. zagorsko. V teh so sokolska društva, oziroma odseki: v 1. Celje, Žalec, Braslovče, Mozirje, Šoštanj, Št. Jur ob Juž. žel.; v 2. Krško, Sv. Križ-Kostanjevica, Brežice, Sevnica, Rajhenburg; v 3. Maribor, Št. Lenart, Ptuj, Ljutomer, Ribnica, Gradec in v 4. Zagorje, Hrastnik, Trbovlje. — Sklenilo se je prirediti dne 5. junija t 1. župno tekmo v Celju; tudi se udeležijo vsa v župi včlanjena društva otvoritve „Sok. doma" v Zagorju. Nadalje so se še storili velevažni sklepi glede letošnjega »celjskega sokolskega izleta".
d Iz Celja. Danes izročajo hladni zemlji peto-šolca Jožefa Korbuna, ki je vstopil v tukajšno orglarsko šolo 1. 1902 in jo z odliko dovršil v teku dveh let, posebno na orgijah, glasovirju in v glasbeni teoriji. Tedanji učitelji dr. Pegan, dr. Somrek in g. učitelj Kranjc so se nanj posebno ozirali ter ga pripravljali za gimnazijo, na kateri je skozi 4 leta hvalno napredoval ter ves čas igral pri šolskih mašah tega zavoda. Dalje je večkrat nastopal kot pijanist in pevec v Nar. domu in drugod. Poučeval je pri raznih slovenskih strankah glasovir. Bil je zelo hvaležen svojim gmotnim podpornikom, n. pr. tukajšnji dijaški kuhinji, g. opatu itd. Že v četrti, posebno pa v peti gimnaziji se ga je lotila jetika in ga gnala v hladni grob. Star je bil 23 let in rojen na Zg. Poljskavi. Bodi mu žemljica lahka!
a Pevcem na znanje! Danes zvečer ob 8. uri se vrši v prostorih „Slov. delavskega podpornega društva v Celju" (Graben 7) sestanek in pogovor onih slovenskih pevcev v Celju, ki si želijo pevskega zbora. Društveni pevski zbor se bo zopet oživil in poživljamo vse, ki se zanimajo, naj se udeleže današnjega sestanka. — Odbor „Slov. del. podp. dr. v Celju".
Dijaška kuhinja v Celju daje letos poprečno vsak dan 54 dijakom kosilo. Ti obedi provzročajo odboru mnogo stroškov na leto, zato se prosijo častiti dobrotniki najuljudneje, da se blagohotno spominjajo »Dijaške kuhinje« pri veselih in žalostnih prilikah. Slovenski narod potrebuje vsestransko izobraženega naraščaja. Kdor hoče res koristiti in koristonosno nalagati glavnico v narodno korist, naj žrtvuje kaj v prospeh in v izobrazbo svoje narodne mladine. Iz te mladine zrastli bodo uradniki, duhovniki, učitelji, trgovci itd. — zastopani bodo torej vsi stanovi, zato apelujemo tudi na radodar-nost vseh stanov brez razločka.
Odbor Dijaške kuhinje v Celju.
a Umri je včeraj v Celju trafikant Trstenjak. Imel je trafiko poleg slov. žnpne cerkve.
a Samomor na železnici. Sinoči ob 10. uri so našli blizu Celja na progi mrtvo truplo 18 letnega fanta. Vlak ga je povozil in mu odtrgal glavo. Po najdenih dokumentih se imenuje Henrik Zitzler, rojen 27. jan. 1892 v Langenzersdorfu na Nižjem Avstrijskem. Mladi mož si je baje vzel življenje zaradi slabega šolskega spričevala, katerega je dobil kot osmošolec. Truplo so odpeljali v mrtvašnico pri okoliškem pokopališču. Samomor je nedvomen.
a Iz Gaberja pri Celju. Vročekrvneži. Sinoči proti ednajsti uri je prišlo par delavcev iz cinkarne v gostilno Lassmann. Ker jim gostilničarka ni hotela dati pijače, so začeli rogoviliti, da so jih drugi gostje morali dati pod kap. A tudi tu ni bilo miru. Pobili so vsa okna v gostilniških prostorih, kakor tudi vrata. Mesto na „šiht" so šli lepo dva in dva po težko zasluženo plačo v zapore tok. sodišča.
d Iz Št. Jur j a ob J. ž. V nedeljo 20. febr. se vrši mladinski shod v Št Jurju ob J. žel. ob 3. uri popoldne v dvorani g. Nendlna. Pričakujemo tudi mladeniče in mladenke iz sosednih far, Dra-melj, Ponikve, Slivnice, Kalobja in Grobelnega, da se tndi za imenovane okraje imenuje zaupnike. Dolžnost vsakega naprednega mladeniča in mladenke je, da dela za mnogobrojno udeležbo. Na svidenje!
d Iz Št. Jurja ob J. ž. Prav živahna je bila predpustna sezona pri nas navzlic kratkemu času. Obrtni plesni venček se je nad vse dobro obnesel tako, da je še Sokol dobil čež 10 K v blagajno, to je 10°/o- — Ženska podružnica CMD je zborovala ob prav obilni udeležbi, akoravno so nalašč
na ta dan klerikalci priredili srečolov in predstavo. Nad vse dobro je pa uspel zaključni venček plesnih vaj vkljnb skrajno slabemu vremena in misjonu ravno iste dni. Čeravno se jO hudo udrihalo iz prižnice dan na dan in pošiljalo stare tercijalke k starišem, da ne bi pustili deklet k pregrešnemu plesu. A vkljub temu je pri vsaki vaji plesalo povprečno 90 parov. Posebno bralo smo dolini našemu bratu Rotterju, kateri se je toliko Žrtvoval za Št Jur. Hvala tudi g. K Kinclovi, katera nam je prepustila brezplačno veliko dvorano za plesne vaje. Posetili so nas pri zaključnem venčku Grobelčani, Celjani in tndi tržani so se udeležili v prav lepem številu. Akoravno je bilo mnogo stroškov, se je vendar nekaj vložilo v sokolsko blagajno. — V nedeljo zbornje napredna mladina pri Nendlnu. Kmalu bode imei tudi Sokol svoj prvi občni zbor, na katerega že sedaj opozarjamo vse brate in prijatelje sokolstra.
a Iz Gomllskega. (Šolski jubilej.) Gomilska šola praznuje letos 100 letnico svojega obstanka. Tukajšnji krajni šolski svet je v svoji zadnji seji soglasno sklenil, naj se ta pomenljivi jubilej proslavi kolikor mogoče slovesno. V to svrho se bode vršila dne 22. majnika t L predpoldne slovesna zahvalna svečanost v župnijski cerkvi gomilski, istega dne popoldne pa obsežna šolska in ob enem ljudska veselica na prostem. V trajen spomin na ta jubilej osnuje se tudi jubilejski šolski sklad za revno mladino gomilske šole. Obračamo se torej s prošnjo r prvi vrsti do vseh bivših učencev gomilske šole, v drugi pa do prijateljev revne šolske mladine gomilske sploh, naj blagovolijo r ta blagi namen poslati kak prispevek. — Darovi v to svrho dohajajo dosihmal v dokaj obilni meri. Ako se našim prošnjam odzovejo še ostali bivši učenci gomilske šele, oziroma naši mladinoljubi v toliki meri kakor doslej, potem je temu blagemu početju sijajen uspeh popolnoma zagotovljen. V to pomozi Bog in milosrčnost naših šolskih dobrotnikov.
z Edina slovenska gostilna t Konjicah je
»Narodni dom". Opozarjamo na današnji inserat g. Fr. Košarja, ki je prevzel gostilno, in priporočamo toplo vsem Slovencem, ki imajo opravke v Konjicah, naj se poslužujejo te gostilna
a Iz Trbovelj. V nedeljo, dne 14. t m. je bil pri Knkenbergu mnogobrojno obiskan shod, ki ga je sklical dež. poslanec dr. Kukovec. Izmed 200 volilcev je bilo gotovo tudi 50 soc. demokratov, ki so vsi ostro obsojali pristransko politiko nemško-nacijonalne večine v dež. zboru. Vsi do zadnjega moža so odobravali obstrukcijo slov. poslancev. Nemci so izdali parolo „Niti Vinarja na Spod. Štajer t. j. Slovencem". Mi pa izdamo parolo: „Niti vinarja v Gradec, ne da se ugodi našim potrebam in upravičenim zahtevan na vseh kulturnih poljih". Resolucija je bila navdušeno sprejeta. Predsednik shoda, župan g. Vo-dušek se je v toplih besedah zahvalil g. dr. Ku-kovcu za njegovo izvrstno, vsakateremu jasno in razločno poročilo, ter ga povabil, da bi se še še večkrat pokazal med nami. Akoravno dr. Kukovec pravzaprav ni naš poslanec, smo mu za njegov trud tembolj hvaležni in ga želimo še večkrat slišati.
a Iz Brežic. Večina občin v našem političnem okraju uraduje ter občuje z drugimi oblastmi v slovenskem jeziku. Da ni to pri vseh naših občinah jednako, je kriva največ malomarnost občinskega odbora, oziroma župana, da pusti po svojem tajniku dopisovati različnim oblastim v zmrcvarjeni nemščini. Slučajno nam je prišel v roke sledeči dopis občine Sela na okrajno glavarstvo v Brežicah. „K. k. Bezirkshauptmann-schaft Rann. Mit Berichte, dass Johann Meznarič ist bis heutigen Tasre nicht mit verbundener Marschrouthe an hiesige Gemeinde zngestellt worden.
Somit wird der Arbeitsbuch denselben samsat Armnthgzeugnisse zurickgesendet.
G. A. Sela 3./2. 1910."
Upamo, da se bodo naši ljudje vendar enkrat spametovali in uvideli, da smešijo s tem le samega sebe. Najbolje in najbolj hitro bi pa gotovo pomagalo, ako bi okrajno glavarstvo naložilo občini za tako nejasno poročilo denarno globo.
a Umrl je v Ptuju 72 letni umirovljeni sod-nijski oficijal Simon Rečnik. — Obesil se je pri Sv. Barbari pod Mariborom 30 letni viničarjev sin v stiskalnici. Vzrok je neznan.
a Goreti je začelo v dimniku stare dekliške šole v Ptuju minulo nedeljo zvečer. Ogenj so pogasili brez požarne hrambe.
a Trboveljska premogokopua dražba je
^dkk>ni)a prošnjo za regulacijo akorda in mezd z izgovorom, da delavei sami premalo delajo in si tako krajšajo zaslužek. Ta krivičen in izzivajoč odgovor družbe, ki ima na leto nad en milijon, kron čistega dobička, je vzbudil med prizadetimi rudarji umevno ogorčenje.
Slovenci I 20. svečana t. I. vai v Maribor v slovensko gledališče. Igra •e krasna ljudska igra v 5 dejanjih s petjem »Revček AndrejčekV.
a Iz Maribora. 5. svečana t. L se je ustanovil tukaj »Slovanski godbeni klub". S tem je zafiigurana mariborskim Slovencem nar. godba, da nam ne bo treba beračiti pri Nemcih za njo. Meseca aprila že priredi velik orkestralni koncert.
■ a Ušel je iz mariborske vojaške bolnišnice pe&ee Arnold Deutsch 32. pešpolka. Ko je ušel, je imel na sebi uniformo pešpolka št 47 brez plaSča.
a Iz Maribora. »Slovanska Čitalnica" priredi dne 10. aprila t L velik koncert v veliki dvorani ^Nerodnega doma". Prosimo, da se ozirajo na to slovenska društva v Mariboru in v okolici.
a Iz Maribora. ,,Mariborskemu Sokolu" so darovali: Zobozdravnik dr. Viktor Kac 50 K. Posojilnica 50 K, gostje iz Ruš v puščico 35 K, g. dr. Radoslav Pipaš kompletni sokolski kroj. Vsem blagodušnim darovalcem izreka odbor svojo najprigrčnejšo zahvalo.} 1
a Iz Maribora. Odhodnico na čast g. Mišku Reicberju prirede slovenska društva v sredo dne S3. t m. zvečer v restavraciji „Nar. doma".
a Streljanje na vlak. Na večerni lokalni vlak iz Maribora je nekdo pri Hajdini ustrelil. Kroglja je obtičala pet eentimetrov od okna v vezovi steni. Ranjen ni bil nikdo.
Drage slovenske dežele.
d Pri volitvah v bolniški odbor tobačne tovarne v Ljubljani so včeraj prodrli kandidati kršč. »ocijalcev, ki so dobili po 1711—1717 glasov, proti soe. demokratov, ki so dobili po 412 do 414 glasov.
v Slovensko gledališče v Ljubljani. V ,Slovencu' priobčuje znana igralka — umetnica Borštnikova svoje mnenje o vzrokih propadanja sla« venskega gledališča. Celi spis je neusmiljena obsodba ravnatelja Fr. Govekarja, ki da o dramski umetnosti in nje inscenaciji ne razume popolnoma nič. .Slovenec' podaja svojim somišljenikom po deželi že natančen načrt, kako naj uničujejo ,ciril-metodarijo'. Boj se torej prične! Tu ne pomaga javkanje niti rodoljubni pozivi, ampak edino in izključno do najmanjših podrobnosti izredno orga-niaatorično delo.
d V LJubljani je umrl vpokojeni c. kr. dež. svetnik Dioniz Majer. — 35 letnico službovanja je obhajal včeraj paznik prisilne delavnice Ignac Knafelc. — 6 dečkov je zaradi slabih spričeval izginilo iz Ltjubljane, pa jih je že policija dobila.
a Za okrajnega sodnika r Škof j I Loki je imenovan Oskar Dev.
d Polzela—Kamnik—Žiri. Jutri 17. t. mes. se vrši v Ljubljani shod, na katerem se izvoli krajevni odbor, ki bo imel pričeti s predpripravami za železnično progo Polzela—Motnik—Kamnik— Kranj—Škofja Loka—Žiri.
d Nesreči. V Zagorju ob Savi so lh t, m. rudniški delavci sekali les. 66-letni vpokojen rudar Janez Klopčič se je tako nesrečno ognil, da je padla nanj smreka in mu razbila glavo. Umrl je kmalu. — V soboto 12. t. m. pa so v Kisovcu popravljali stroj za drobljenje kamenja. Pri tem je Peterlin padel med železni plošči, ki drobita kamen in sta na spodnjem koncu samo 16 mm vsaksebi, baš v trenutku, ko se je stroj začel premikati. Zmlelo mu je nogo in čez trebuh. Bil je pri priči mrtev.
v Dopolnilne deželnozborske > volitve iz ve-leposestva na Goriškem so razpisane na 23. tm.
v Ženska zdravnik. V Matuljah pri Opatiji se je nastanil zdravnik dr. Grayer s svojo ženo, ki je tudi doktorica zdravilstva. Je hči dr. Ljud. Jenka v Ljubljani. — Oba bota izvrševala zdravniško prakso.
a V Rablju na Koroškem, v kraju znane nesreče, pri kateri je bil žrtva tudi radniški zdravnik dr. Vesely, je to mesto zopet razpisano, Dohodkov je krog 6000 K.
d Bogoslužje v Istri. Iz Istre poročajo listi dne 14. t. m., da se je dne 13. t. m. po vsej
Istri služila maša in so se opravile vse cerkvene funkcije na stari način, t. j. v staroslovenščini. Duhovniki so o tem obvestili dr. Nagla, češ da so pri vsem spoštovanju do ukazov kurije coram Deo vendarle oni odgovorni za duše svojih vernikov in da jih zato ne morejo po nepotrebnem razburjati. Ljudstvo je bilo pozvano, naj se zadrži mirno, in obljubilo se mu je, da pojde nova spomenica na papeža s prošnjo, naj se razveljavi dekret iz 1. 1906, s katerim se je prepovedalo slovansko bogoslužje. V nedeljo je povsod vladal vzoren red in splošno navdušenje med ljudstvom.
d V Tržiču na Primorskem se je vpričo 11 letnega sina na polju na hlačni pas obesil 50 letni kmet Jakob Scochet. Ko je otrok dozval pomoč, je bilo že prepozno.
v Nemška kultura je nad vse ginljiva. V St. Mareinu na Koroškem je kmet Moser zalotil nekega šolarja, ki je nabiral v njegovem gozdu smolo. Deček se je bal in ni hotel povedati imena; zato ga je vpregel kmet pred plug in ž njim oral. Dobil je za to en mesec ječe.
v Odmev demonstraelj na Brnei. Okrajno glavarstvo v Beljaku je obsodilo nekatere demonstrante na Brnci na denarne globe in sicer dr. Della (uradnik drž. železnic, ki naš list zaradi tozadevnega poročila toži!!!), Kunza in Podingerja na 30 K, nekaj po 20, 10 in 5 K. — Celovške „štimce* so zaradi tega silno hude in kličejo okr. glavarju ironično „Heil"!
najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
Slovanske konference v Petrogradu.
v Petrograd, 16. febr. V konferenci novoslo-vanskega izvršev. odbora sta izjavila navzoča Poljaka da so se vsled rusko poljskih odnošajev razmere tako poslabšale, da bi bilo najbolje ako bi se za letos vseslovanski shod odgodil. Izvrševalni odbor pa je sklenil, da se letos shsd v Sofiji na vsak način vrši; za odstranitev nesporazumi jen ja med Poljaki in Rusi (glej današnjo Politično kroniko!) se je sestavil posebni odbor iz poljskih in ruskih članov. Ta odbor ima izdelati in podati na vseslovanskem shodu konkretne predloge.
v Petrograd, 16. febr. Sinoči se je vršila v političnem klubu slavnostna večerja, tekom katere je dr. Kramaf v posebnem govoru izrazil svoje upanje, da bode novo slovansko gibanje navzlic sedajnim težkočam med Rusi in Poljaki napredovalo. Ponoči se je dr. KramaF odpeljal.
v Varšava, 16. febr ,Gazetta Vars.' graja udeležbo Poljakov na petrograjski konferenci. V Rusiji narašča protislovansko (?) in protipoljsko gibanje. Slovanske konference in shodi so le ma-škarade, katere inscenirajo gotovi ruski elementi. Ako bi novoslovansko gibanje še nadalje trpeli (!). pomenja to le zgubo časa, ker ne vodi do nobenega cilja in le škodi (!) skupni slovanski stvari.
Revolucija na Grškem.
d Pariz, 16. febr. „N. J. Herald" poroča iz Aten, da pričakujejo tam vsako uro izbruh meščanske vojne.
d Berlin, 16. febr. „Voss. Zeit." poroča iz Aten, da so se začeli po deželi veliki nemiri, ki imajo svoj vzrok zlasti v odpravi mirovnih sodišč. Zlasti je nemirno po poloponeških mestih. Tam hodijo ljudje z žalnimi zastavami po ulicah, ome-tavajo hiše poslancev s kamenjem in ustavljajo vlake na železnicah. Povsod zvone zvonovi na vstajo in pohod. Iz Aten so poslali na polotok vojaštvo.
d Atene, 16. febr. Časniki smejo samo pod tem pogojem izhajati, ako dovolijo, da pregleda član častniške zveze vso vsebino, preduo gre v tisk. Mornariški častniki so se zbrali v arzenalu na otoku Salamis iu so uredili svoje bojne ladije na boj. Poslaniki tujih sil so šli v Phaleron, kjer se posvetujejo s poveljniki vojnih ladij in svojih domačih držav. Razburjenje radi postopanja velesil proti Krečanom je doseglo svoj vrhunec.
Seine zopet narašča.
v Pariz, 16. febr. Reka Sena je začela zopet sumljivo naraščati. Vlada se trudi z vsemi sredstvi, da bi zabranila novo povodenj v Parizu. V pariških predmestjih so morali sprazniti več hiš, ker je nevarnost, da se podrejo.
v Pariz, 16. febr. Vsled silnih viharjev so pretrgane brzojavne zveze z Italijo, Švico in Avstrijo.
Poneverjenje na pošti
v Bukarešt, 16. febr. Tu govori vse o velikem poneverjenju na glavni pošti,, kateremu je prišel na sled ravnatelj Sacharides. Poneverjenih je okrog 200 tisoč frankov. Več poštnih uradnikov je zgubilo službo. , -i-''
Iz Ogrskega.
d Budimpešta, 16. febr. Manifestnove delovne stranke je vzbudil po vladnih poročilih najlepši utis v celi deželi; od vseh strani prihajajo baj« izjave za pristop. Dežela čuti potrebo po miru Konference glede konstituiranja nove stranke se nadaljujejo.
Po svetu.
d Star zaljubljenec. Iz Wansena v okrožju Oblan se poroča, da je neki 65 letni grajščak, ki je že 30 let udovec, ugrabil neko mlado deklico iz jako ugledne rodbine, zaročenko visokega upravnega uradnika. Deklica pl. D. je bila v penzijo-natu. Tja je prišel grajščak in se predstavil kot stric deklice, in odpeljal jo je na sprehod. A dekleta ni bilo več nazaj. Dva dni pozneje pa je prišlo iz Londona na voditeljico penzijonata obvestilo, da se je par tanj pred civilnim uradom poročil. V Bruselju se je pozneje zvršila cerkvena poroka
a Anekdota o Rockefellerju. O železniškem kralju milijardarju Rockefellerju se pripoveduje, da je vedno slabo oblečen. Nedavno ga sreča neki znanec in mu pravi: „Rockefeller, vi pa res že ostudno izgledate. Vaša obleka je raztrgana in popolnoma nemoderna. Spomnite se očeta, kako lepo oblečen je bil vedno". „No torej", ga zavrne Rockefeller, „kaj pa hočete? To obleko je vendar nosil moj oče!"	» •
a Rodbinska žaloigra. V Ingbertu v Nemčiji je mašinist Wagner ustrelil z revolverjem ženo, ubil s kladivom 4 svoje male otroke, nato še pa sebe ustrelil. Vzrok je doslej neznan.
a Nezgoda avijatika. Angleški avijatik San-ders se je nedavno spustil s svojim letalnim strojem v zrak. Čez malo časa pa se mu je stroj zapletel v brzojavne žice in padel na tla. San-dersa so težko ranjenega potegnili izpod »razvalin" letalnega stroja,
v »Cesarjeva prijateljica". V na pol podrti bajti parižkega predmestja Vincennes živi že nekaj let starka, stara nekih 90 let, ki je bila svoje dni lepa, bogata in mogočna. Julija Mouton je bila za časa Napoleona IIL zvezda cesarskega cirkusa. V njenem krasnem hotelu so občevali visoki oficirji in državniki. Cesarja samega je oslepila njena lepota in on je pučel z njo razmerje, o katerem je kronika škandalov marsikaj pripovedovala. Potem je prišla starost in s starostjo revščina. Od vsega sijaja ni po letih ostalo drugega nego priimek »prijateljice cesarjeve", ki je zvenel kakor roganje, ako ga je izrekel kak znanec in pri tem pokazal na razpalo kočo, v kateri je prebivala nekoč slavljena žena Preživlja se starka s pokojnino, ki jo plačuje neki znani grof v spomin na davno odbegle dni. Edini tovarišici ste jej dve velikanski dogi, drugače je pa zapuščena od vseh. Tako se godi onim, ki zaapajo v mladosti v svojo prelestno lepoto in na njen račun živijo tja v en dan.
d 0 sultanu Abdul Azizu se prav nič gotovo ni vedelo, kake smrti je umrl. Sedaj so našli v Jildiz-Kiosku v Carigradu one škarje, s katerimi si je prerezal žile na rokah, da je izkrvavel. S tem je dokazano, da se je sam končal.
Trtni CIDC.
15. februarja.
Dunaj: Kupčija na žitni borzi vkljub višjim poročilom iz New Yorka malenkostna. Tendenca in cene so se vzdržale.
Budimpešta. S vin j a d: ogrske stare, težke 152 do 153 v. mlade težke 160 do 162 vin., mlade, srednje 160 do 162 v, mlade, lahke 164—166 vin. Zaloga 23.021 komadov. Prignano 42 komadov, odgnano 258. Ostalo torej 22.805 komadov. Tendenca mirna
Budimpešta. Pšenica za april K 13'90 pšenica za maj K 13'67, pšenica za oktober K 11'65, rž za april 9'43, rž za oktober K 863, oves za april 7'45, oves za oktober K —'—, koruza za maj 6'61, ogrščica za avgust 13'90. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje. Tendenca mirna, promet 8 tisoč met stotov. Pšenica v efektivu za 5 vin. cenejša, ostalo medlo. Termini za Ameriko in nakup trdni. Vreme: oblačno.
Sladkor. Trst. — Centrifuga! Pilčs prompt K 363/4 dO K 371/* za kasneje K 367/s do K 37s/g- Tendenca: stalna.
Sladkor. Praga. Surovi sladkor prompt K 29 00, nova kampanja kron 25"55. — Tenu^uca stalna. Vreme: lepo.
Budimpešta: mast svinjska K 180'— namizna slanina 156'—.
d Dunaj. Svinjski sejm. Prignanih 11.326 komadov. Za kg. žive teže se je plačevalo: prima 147—150, srednje blago 136—145, lahko 128— 134 vin. Tendenca mrtva.
Vrtnarica
k dvema deklicama v starosti 7 in 5 let, se sprejme. Znanje glasovirja, petja in francoščine zaželjeno. — Kje, pove upravništvo tega lista.
118 3-1
Nikdar več
ne menjam mila, odkar uporabljam Bergmanbovo Steckenpferd ■ lilijino mlečno milo (znamka
Steckenpferd) od Bergmann & Co. v Tešinju na Labi, da to milo, ki edino najbolj učinkuje vsa medicinalna mila proti solnčnim pegam, kakor tudi neguje lepo, mehko in nežno polt. Komad stane 80 vin., dobiva se v vseh lekarnah, drože-rijah in parfumerijah. 120 40-1
r-n
Sprejme se takoj
trgovski pomočnik
ne pod 20 let star, dober manufakturist v trgovino z mešanim blagom pri Kristijan Starki-u v Sevnici, Štajerska.
117 2-1
-t—
R
UčenecJ
priden in pošten se sprejme v trgovini mešanega
blaga Josip Vrečko, Bizeljsko.
106 2-2
Kontorist
sprejme se takoj. Prednost imajo oni, ki so bili že v kaki trgovini z železnino in vešči strojepisja. — Ponudbe na
železnarno A. Pogačnik,
Ruše pri Mariboru.
116 6-1
Nekaj, česar še ni bilo in kar ne pride!
Tvornioa mi je poverila po neki elementarni nezgodi za neposredne prodajo vso rešeno robo, namreč mnogo ti-sočev krasnih težkih flanelnih odej najnovejših vzorcev in barv, blago, ki je s svilo obrobljeno in ima samo neznatne, komaj vidne pege, katere je povzročila voda. Te odeje so pripravne pri vsakem gospodinjstvu za prekrivanje postelj in odevanje oseb, ker so zelo fine, tople in trdne, 180 cm dolge in 130 cm široke.
Proti povzetju stanejo 3 obrabljeni komadi 10 K, 4 neobrabljeni 11 K. 4 rameni ali karirani (za gospodinjstvo) 12 K, 1 velekrasna žametnasta (za vozove) 12 K, prešite, z vato napolnjene, sijajno se svetlikajoče, krasne, bledomodre ali pa bordeausbarvne, 2 komada 12 K.
Cenjeni čitatelj tega oglasa naj se zaupno obrne na R. Bekera, hotelier, Solnice. Češko.	88 2-2
Podpisani vljudno naznanjam slavnemu občinstvu,
da sem prevzel
gostilno v Narodnem domu y Konicah
>
Potrudil se bodem postreči vsakogar solidno in točno. Točil bodem pristna konjiška vina, najboljše pivo, pristno slivovko, brinjevec in različne likerje. Vsakovrstna sveža jedila, topla in mrzla, se bodo dobila vsak dan in ob vsaki uri po najnižjih cenah.
Vozniki tin izvoščeki imajo na razpolago lep prostoren konjski hlev.
Priporočam se slavnemu občinstvu, ki pride po opravkih v Konjice, kakor domačinom, da me mnogoštevilno obiščejo.	z velespoštovanjem
Fran Košar.
113 2-1
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko logo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i*, domačega
Poštne hran. račun gt. 64.3 - Telefon it. 48. —
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno naiagan e gotovine
pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadrnga omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
,LASTNI DOM'
z
Pisarna je v Celju,
Rotov&ke ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure o © © dopoldne. © © ©
54
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačnje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, pr oti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račon © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrckih © © © © ©
Čdino narodno H
HI prVa jtižnoJtajcrsHa Kamnoseka
Stavbena ln umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. iz različnih kamenov ln :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajllnih miz, prižnic, kropilnili in krstnih :::	kamnov itd.	::t H
Brušenje, polivanje in
struganje kamena s stroji.

industrija družba.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
rnzličijjh marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
drzojavi:,Kamnoseška in-dustrijska družba Celje'.
66
Tlakovanje cerkva, dvorca in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom.
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočik marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-::: lavanje napisov v iste. ;::