92. itNiIko.
V UnbUanl. • soboto. 18. aprila 1901.
m leto.
f shaja vsak dan^zvečer izvzemsi nedelje in praznike ter velja po posti prejeman si avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubilano s pošiljanjeuifna dom za vse leto 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse* leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemello celo leto 28 K. Za vsa drago dežele in Ameriko telo leto SO K — Na naročbo brez istodobne vpočiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se Izvole frankovatJ. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo tat apravnistvo je v Knaflovih ulicah št. 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Uredništva telefon it. M.
Posamezne številke po 10 h.
Upravnišrva telefon it 85.
Volilci! Meščani!
Politični zavednosti ljubljanskih volilcev je pripisovati, da je zastopstvo mesta Ljubljane v državnem in deželnem zboru v rokah narodnonaprednih poslancev; v volilnih bojih, sosebno o priliki zadnjih državnozborskih in deželnozborskih volitev ste, Častiti someščani, skupno z drugimi volilci s Svojim neustrašenim nastopom javnosti dokazali, da je in ostane Ljubljana po odlični veČini svojega prebivalstva slovensko narodnonapredno srediiče, slovenska narodnonapredna trdnjava, ob katero zaman butajo požrešni valovi breznarodnega reakcijonarstva in v katero se zaman zaletavajo naši nemški sovražniki v zvezi z vsemi ostalimi našimi tihimi in javnimi nasprotniki.
Ljubljana je ostala cista, slovenska narodnonapredna; tako naj tudi ostane!
Pred durmi so občinske volitve; v Vaših rokah leži usoda uprave bele Ljubljane. Dosedanji razvoj in procvit mesta Ljubljane je jasen dokaz, da Vam je izvrševalni odbor narodnonapredne stranke vsikdar priporočal kandidate, ki so imeli voljo in sposobnost žrtvovati svoje moči metropoli slovenski. Tudi v prihodnjem Času Čakajo važne naloge rešitve in zategadelj se zopet obrača na Vas izvrševalni odbor narodnonapredne stranke, da se polnoštevilno udeležite volitev in s tem znova jasno dokumentirate, da je in ostane LJubljana navzlic vsem vročim željam združenih klerikalnih, nemških in vseh drugih novodobnih nasprotnikov slovensko narodnonapredno središče, ob katero se skupni naši nasprotniki zaman zaletavajo. — Komur je napredek našega mesta na srcu, naj glasuje za kandidate narodnonapredne stranke!
Izvrševalni odbor narodnonapredne stranke je postavil
za III. volilni razred, ki voli 22. aprila, naslednje kandidate:
Engelbert Franchetti,
brivec,
Anton Li kozar,
naducitelj,
Josip Turk,
posestnik in trgovec,
Ivan Pavšek,
posestnik in gostilničar«
Josip Vidmar,
posestnik in trgovec
Urban Ušeničnik,
c. kr. poštni poduradnik;
za II. volilni razred, ki voli 24. aprila, naslednje kandidate:
Jakob Dimnik,
mostni naducitelj,
Karel Meglic,
posestnik In trgovec,
Ivan Milohnoja,
c. kr. finančni komisar;
za I. volilni razred, ki voli 27. aprila, naslednja kandidata
dr. Karel vitez Bleiweis-Trsteniški,
posestnik in ravnatelj deželne bolnico v p.
Anton Gorše,
posestnik in kantiner.
Brezbrižnost ni na mestu in se lahko maščuje, zato Vas poživljamo, da se v Čim največjem številu udeležite volitev in volite priporočane kandidate. Njih imena dajejo Tam poroštvo za to, da lahko z mirnim srcem polagate upravo mesta v njihove roke.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1908.
Izraalni odbor narodno-napredne stranke.
LISTEK.
Mrah.
Prebili so zimo dosti srečno, kar jim je storil zalega mraz, da je zacelil post, in oh solnčnib dnevih so vsi trije tekmovali med seboj, kdo si nabere već zdravja in pomladnega čuvstva po jasnih lokali. Srca so bila vsem trem še deviška, zakaj ljubezen je komaj dahnila po sladko ubranih strunah, in predpust ni zapustil na tem polju nikakih sledov, kvečje-ffiu, da jih je parkrat upijanil in na plesu, gosposkem in parketnem, po-ciganil.. Oblekli so se namreč vsi trije v cigane, obradili so se črno in lase s črnilom polili, in tako so šli na ples, od katerega je ostal vsem trem strahovit nahod, ki ga še zdaj niso popolnoma ozdravili.
Še najbolje se je godilo tisti čas prijatelju Radinu, ki je bil vrhu svojega pisateljevanja tudi denaren fant, ž njim se ni mogel primerjati Kos, ki je bil sicer pesnik in pisatelj ^saj za pet glav višji od rdečelične-£a magnata, a je bil preveč umetnik in zato se ni spoznal na kupčije. Slabo jo je vozil Ivan Svetel, ki ni imel niti pojma o življenju, znal je sicer govoriti in pisati o vsem, kar mu je
obetalo posrebriti vsaj za en večer suhe prste, ali drugače j*' bil poet od pete do temena, lahkomišljen in dobrodušen, da je še celo Kos zmajeval z glavo nad njim.
Ali sedaj je bila zima pri kraju, in že dva tedna pred Veliko nočjo je Kadin začel pospravljati svoje stvari in si je s tem vzbujal slast do kamniškega zraka in sneženih planin, do rdečeličnih Kanmičank in njihovih pirhov. in ko je na Cvetno nedeljo odjezdil Gospod na oslici v Jeruzalem, se je tovariš Radin poslovil posebno ganljivo od Svetela, ki mu je bilo odločeno, da prebije Veliko noč zapuščen v stari, dolgočasni hiši med samimi krojači in čevljarji, med ljudmi, ki jih je vrglo življenje iž sebe, in sedaj natihem umirajo.
Tudi poet Kos je imel oditi pod gorenjske snežnike, sanjaril je ve-čer za večerom o visočinah, kjer sneg plameni, pisal je verze o pomladanski slutnji in o velikonočnem vzduhu, ki gre nad poljem. S prsti je zabrodil po dolgi, rdeči bradi  in se
pošalil:
»Tužni« Svetela je klical samo s tem imenom — »ali boš imel letos kaj dosti pirhov? Polonica ti jih menda že kuha tri dni kar naprej! Tudi jaz, mislim, jih bom imel dosti. E, na Gorenjskem so zala deklet;«! Če se mi priporočiš, pa ti prinesem pozdrav od ene.«
Na Veliki četrtek jo je Kos odrinil, in ko je odhajal, mu je bilo žal Svetela.
»Presneto, saj bo tebi še najprijetneje! Xa Gorenjskem je še sneg, in jaz bi te vzel s seboj, pa nimaš več suknje. Lovrenčkovi Mici in Matijčkovi Jul k i sem naročil, Uu ti imata prinesti pirhe. In Marjanca te ima tudi rada, pa šele Polonica! Dobro se imej!«
Tako je ostal Ivan Svetel sam. Skril se je v svojo sobo in zaprl okno, da niti sveži, solnčni zrak ne pride k njemu v goste in ga ne spomni, da je zunaj Velika noč, da gre veselje v deželo, da eveto rože in da že po ljubljanskem polju gnezdijo škr-jančki v zelenih žitih, da vriskajo pod solueem, in da postovka trosi in si pije blagoslov na polje. Vzel je papir in začel snovati j>ovest na idejo, ki j<> je dobil od Polonice, ko je molila križev pot.
Povesti bi dal naslov »Veroni-kin prt«. Opisal bi junaka, mučenika svoje ideje, vzel njegovo mladost, zapuščeno in osamljeno, vse njegovo boje in blodnje, trpljenje in razočaranje, vso njegovo križevo pot, njegove padce pod križem zmot in težaven slednjič bi mu poslal Veroniko s prtom, da mu obriše znoj s potnih lie in izmučenega čela —
In tako je začel   na tej osnovi
Ivan Svetel sestavljati roman. Najbolj ga je zanimal junak, in ko mu je pisal usodo, je čutil, da križa samega sebe. Dom mu je postavil v samotni, kmečki graščini, kjer živi s svojo materjo. Njegov oče se je postaral in ne zna več govoriti, dan za dnem hodi v gozd in išče drevesa, iz katerega bi stesal križ svojemu sinu. Edino veselje ima junak na sosednem gradu; tam živi mala Amalija, k njej se hodi igrat, in nekdaj se izgubita ponoči v gozdu, v globokem brezdnu. In že tedaj, sama v svoji otročji resnosti, si obljubita večno zvestobo. In junak odide v mesto, od doma, gre v šolo, zaide in zablodi, pada in se zopet dviga, dokler ne sreča na svoji poti svoje mladostne znanke, Amalije, ki mu kot Veronika obriše znoj s čela —
Ivan Svetel je čufil, da povesti še manjka epskega ogrodja, in zato se je dal na delo, tla poišče primerno snov.
Vstal je od mize in začel meriti sobo, ali več se mu ni dalo misliti o stvari.
»Amalija — junakinja — Cili-ca — Ivan — Julija —«
Svetel je stresel z glavo in se razjezil. »Zakaj mi hodi Cilica na misel, in še celo Julija! Sedaj moram misliti na Veroniko, nase in na prt!«
Onevoljil se je in se premeril in pretehtal: »K Cilici grem lahko, ali ona je sam angel, in jaz s svojimi temnimi mislimi ne morem k njej. Onečastil bi njeno Veliko noč in njeno Vstajenje.«
Nekdo je potrkal, vstopila je Julija, mlada, lepa gospodična.
»Gospod Svetel, greva molit božje grobe. Jaz sem sama doma, in če vas veseli, ostaneva rajše doma.«
Zmajal je in ni hotel nič slišati.
»Jaz hočem Veronike, da vtisnem v njen prt svoj izmučeni obraz —«
»Gospod Svetel, kakšni ste, mislila sem, da poj dete z menoj, da me imate radi —« Zajokala se je, in ker pisatelj ni imel oči zanjo, je tiho odšla.
»Seveda, zakaj se branim? Ali Cilici se ne morem izneveriti! In nazadnje nimam suknje, in zato mora biti prej gotov »Veronikin prt.«
Sedel je k mizi in pisal.
Na Veliko soboto je Ivan Svetel postal žalosten. Tako je bil zapuščen in sam, in mislil si je in želel samo ene prijazne misli, da bi vedel samo eno ljubo osebo, ki bi se ga spominjala z veseljem in ljubeznijo.
»Silj ne potrebujem ne žrtev, ne usmiljenja, samo srce bi rad vedel, ki čuti vsaj nekoliko zame.
Zjutraj so se že veličastno gla-
» *
vstajenje.
Zopet je dvignil sveti Juri svo-. je kopje, <1h zada znvrntnemu zmaju smrtonosni sunek in reši trepetajočo devico njegovega nasilnega gospodstva: mlado in lepo pomladansko solnee pošilja zopet svoje tople žarke na zemljo, umorili so krutega nasilnika, ledeno zimo, in iz njegovih okov osvobodili prelepo devico, zorno pomlad.
Pomlad . . .
Dolgo, predolgo je imel gnusni zmaj v svoji nasilni oblasti prelepo zorno devico. Zakoval jo je bil v težke mrtveče spone, da jej je zastalo gibanje in je omrtvelo telo. Niti naj rahlejši dih se ni upal iz njenih grudi, kakor mrtva je ležala, ali srce jej je drhtelo pričakovanja, upanja na rešitev.
Pa je prišel, ki ga je z gotovostjo pričakovalo njeno srce.
Mlad in ves lep je prišel, ognjenih in žarkih oči, odet v solnčnozlato opravo, da se je zaiskrilo krog njega.
Zatrepetal je pred njim okrutni zmaj, veselja pa je zadrhtelo srce mladenki, kajti vedelo je, da jej prihaja rešitev, da bode skoro konec gnusobe polnega suženjstva in da jo solnčni vitez odvede iz temote polnega brloga tja vini na solnčno poljano, kjer je svoboda, kjer se širi srce, kjer je lepo živeti, ker je tam solnee in svoboda.
In solnčni vitez se ni pomišljah Jedva je zagledal zorno mladenko in njen opasni, sramotno suženjski položaj, je izpodbodel svojega iskrega konja in navalil na zmijo z ostrim svojim kopjem.
Zvijala se je zmija, zdaj kažoča se povsem miroljubno, spravljivo in blago, zdaj zopet za v ratno iščoča ranljivega mesta na telesu vitezovem. Zvijala se je in premetavala, iskrila se in penila, toda ročne j še je bilo vitezovo kopje, namočeno v vodo resnice in pravice.
Zamahnil je s krepko roko in zakopal ostro svoje kopje zmiji v srce. da je obnemogla pre meta vala se v smrtni borbi in končno obležala strta in mrtva.
Stopil je k zorni mladenki, rešil jo mrtvecih spon in jo seboj odvede], mlado in lepo, na solnčno poljano, v svobodo...
Ni še dolgo, ko so bili še vsi evropski narodi kakor ona mladenka v suženjstvu zmajevem.
Ali tudi zanje se je rodil sveti Juri, solnčni vitez svobode in resnice.
Pred dobrim stoletjem je stopil na plan z odkritim vizirjem in neustrašen jel sukati svoje kopje. Zar njegovega orožja, žvenket njegovega boja pa je segel daleč tja črez doline in vrhove evropske, in kamorkoli je bil posegel, povsodi je iz spanja vzbudil novih bojevnikov, novih vitezov solnca in svobode.
In odtistihmal se ni poleglo žvenketanje bojnega orožja.
Dolgotrajen je ta boj in naporen, kajti zmajeva koža je trdna in ni je lahko prodreti tako, da bi kopje na prvi sunek seglo prav v dno njegovega črnega srca.
Ali zadobil je že toliko ran, toliko srčne krvi mu je že odteklo, da je jelo tudi to navidez neumorno telo mrtveti in gubevati svoje moči.
Francija je bila prva, ki je z energično roko pokazala pot do svobode in pot napredka. Otresla se je vseh nasilnih spon, posvetnih in cerkvenih, in proglasila kot vrhovno maksimo svojega političnega življenja bratstvo, enakost in svobodo. In baš preteklo leto je storila zadnje od-
sili velikonočni zvonovi iz mestnih cerkev, od vseh strani so plavali po zraku doneči in bleščeči zvoki, vse jasno dopoldne so prepregli in ovil i veseli valovi. Dan je bil poln sponi -ladnjega zlata in biserov, mladosti in cvetja.
Ivan Svetel ni mogel ostati v pusti sobi.
»Grem nad mesto ali na polje, tam bom praznoval in govoril s svojo Veroniko.«
Težko mu je bilo med ljudi, zakaj, čutil je, da ni velikonočnega razpoloženja ne v njem, ne na njem. Prišel je dol po stopnicah v vežo, in tam ga je pričakovala Cilica, tista mala, drobna in bela gopodična. Zdelo se je, da stoji morda že tam vse popoldne.
»Gospod Svetel, ne zamerite, tale piruh sem vam prinesla, če ga hočete od mene v spomin!«
»Piruh! Cilica mi je prinesla piruh!«
Kako se je razveselil in razigral Ivan Svetel! V tre not k u je bila pozabljena vsa žalost, vsa zapuščen os t in samota, Piruh, piruh od male in drobne gospodične Cilice ga je tako vzradostil, da se mu je hipoma pozlatil dan, in se je samo smejal in gledal Cilico:
»Piruh! Ti ga mi daš! Cilica, srček, pojdi, poj diva!«
Sla sta za hišo, tam je bil vrt,
ločne korake, da se je otresla vsakega vplivanja od strani organizma, ki mu ni do svobodnega, resničnega razvojnega napredka, marveč mu je samo do gospodstva in lastnega blagostanja. Otresla se je vsakega vmešavanja od strani, ki nima s političnim življenjem prav nobenega opravka in se postavila na lastne, krepke noge.
Italija, torej država, v kateri ima oni vsemu svobodnemu napredku tuji organizem svoj osrednji sedež, ni hotela zaostati za drugimi kulturnimi državami in je poverila svoje vodstvo možem odločnega napredka in svobodomiselstva.
Celo Španska, večstoletni eldorado reakcijonarcev, se je jela gibati in se ozirati po svetem Jurju, ki bi tudi zanjo zastavil svoje bleščeče in neizprosno kopje.
Portugalska se v svojem boju zoper nasilno robovanje ni pomišljala, dvigniti orožje in si s krvjo zarisati pot preko izsesovalcev, ker ni našla umerjenejšega in manj okrutnega pota.
Nemška Polska stoji sredi bojev proti nasilstvu, zbirajo se njeni najboljši elementi v složno bojno vrsto in ves omikani svet jim daje mo-ralično podporo za boj proti tiran-stvu in za svobodo in svobodni napredek.
Po sveti Rusiji odmeva dan za dnevom gromenje jnditičnega viharja, ki naj izčisti zrak, da bode moglo žarko solnee svobodnejših dni prodreti v naj bornejšo kočo najbornej -šega muzika.
In dviga se Balkan, hrepeneč po vstajenju iz mrtvečega robstva.
Vstajenje in pomlajenje vsepovsod krog nas...
Kraus, Schell, Miiller, Loisv, Romulo Murri, Tvrell, paj>eževe enciklike, njegov svllabus, Wahrmund — same žive priče, da se je tudi v velikem kleriškem organizmu jelo resno gibanje pomladitve v smislu večje svobode in napredovanja vzporedno z duhom časa, v katerem živimo, z duhom, ki neče, da bi nad seboj pripoznaval samovlastnost, kateri se mu je proti svojemu boljšemu prepričanju slepo pokoravati.
Veliki lanski kongres »Svobodne misli« v Pragi — kakor pomladanska topla sapa, osvobajajoča in noseča upanje.
In v naši državi t
Oprostilne zmage svobodomiselnih strank, socialne demokracije, zmagovite borbe Hrvatov in Cehov, ostri protest Rusinov, kulturne debate in gibanje izza Wahrmundove afere — tudi preko naših poljan jei zažarelo bojno kopje solnčnega viteza.
Pokopan je absolutizem, strta je moč kamarile, milijonom volilcev je dana enakopravnost, pravica, da si gospodujejo in gospodarijo sami.
Pomlad in pomlajenje v naši ožji slovenski domovini.
Pridobitve na Štajerskem, napredne zmage na Goriškem, volilni hoji na Kranjskem: dandanes ga na Slovenskem ni kraja, kjer ne bi bilo dvoje strank, kjer ne bi bilo boja med svobodno mislijo in mračnjaštvom.
Celo v naši klerikalni stranki so se jeli dvigati glasovi, kličoči po pomladitvi, po osvoboditvi od klerikalizma in preosnovanju na podlagi izključno socialnih momentov.
Pomlajenje tudiv slovenski metropoli, naši beli Ljubljani: mlada, cvetoča organizacija napredne misli.
Zunaj pomlad in vstajenje, pomladno vstajenje in upanje tudi v naših srcih.
In zato navdaja tudi nas današnji praznik vstajenja s slovesnimi čuvstvi, tudi v naših dušah ubira radosti polne akorde in še zavestneje zveni v naših srcih upanje, da pride dan, ko bode tudi za nas Slovence' boj končan in ko nas sv. Juri povede na solnčno poljano, na svoj solnčni grad.
V zadnjih dese tlet j h smo s težkim naporom priborili slovenskemu jeziku pri naših kranjskih sodiščih do malega popolno ravnopravnost vsaj v zunanjem poslovanju.
Menili smo, da smo s tem zavarovali pozicije slovenskega jezika pri naših sodiščih za vedno, in nikomur se pač ni niti sanjalo, da bo še kdaj prišel čas, ko bo treba še celo na Kranjskem braniti pravice slovenskega jezika na naših sodiščih pred birokratskim nasilstvom in pred navali naših narodnih so vragov.
A kakor stvari sedaj stoje, je treba zopet poklicati bojevnike na krov v obrambo ugroženih pravic naše materinščine. Vse kaže namreč na to, da se je započela s strani naših narodnih nasprotnikov intenzivna akcija, dejansko podpirana celo od j ust i čn e uprave same, da se na minimum omeji raba slovenskega jezika pri naših sodnih oblastvih.
Doslej je pri sodiščih na Kranjskem veljalo načelo, da so se vsi sklepi izdajali v tistem jeziku, v katerem je bila podana tožba. Ako je bila tožba slovenska, so bili tudi vsi sklepi v dotični pravdi slovenski, ako pa je bila tožba podana v nemškem jeziku, so se tudi vsi sklepi izdajali izključno v nemškem jeziku.
Ta praksa je bila v navadi desetletja, ne da bi komu prišlo na misel, tla bi se proti temu pritoževal. In kako tudi! Saj je ta praksa, sloneča na principu popolne enakopravnosti obeh v deželi navadnih jezikov, respektirala tako pravice slovenskega, kakor nemškega jezika.
Šele letos se je zdelo tukajšnjemu nemškemu odvetniku dr. E g e r-j u , ki nastopa kot voditelj kranjskih Nemcev in nemčurjev, potrebno nastopiti proti tej, v zakonu gotovo docela utemeljeni praksi.
V neki pravdi, ki se je započela v Postojni in še vseskozi vodila v slovenskem jeziku, so se izdali, kakor običajno, vsi sklepi v slovenskem jeziku.
To pa dr. Egerju, ki je zastopal toženo stranko, ni bilo po volji. Pritožil se je pri predsedniku deželnega sodišča L e v i č u i k u ter zahteval, da se morajo izdati dotični sklepi v nemškem jeziku«
In našel je poslušno uho!
Če bi bil Levičnik mož na svojem mestu 111 dovolj energičen, bi se moral z vso odločnostjo upreti Eger-jevi, vsi dosedanji praksi pri naših sodiščih naravnost nasprotujoči zahtevi ter mu pokazati vrata.
A Levičnik tega ni storil, marveč je sprejel dr. Egerja z odprtimi rokami ter mu hitel ustreči v vsem, kar je zahteval od njega.
Izdal je takoj odredbo, da se imajo dotični sklepi v nasprotju z vso dosedanjo prakso izdati v obeh v slovenskem in nemškem jeziku.
Dr. Egerjeva zmaga je bila torej kaj lahka, zakaj predsednik deželnega sodišča je bil napram njegovim zahtevam mehak kakor vosek, kar pa ni, kadar se gre za izpolnitev kakšne upravičene slovenske zahteve.
Ni nam ljubo, da smo morali zastaviti pero proti možu, ki velja za Slovenca, a ker bi bilo greh molčati, ko hočejo z gotove strani zopet omejiti veljavo slovenskega jezika, ne da bi to naletelo na odločen odpor v merodajnih krogih, smo se odločili, da nastopimo brezobzirno in povemo resnico v obraz tudi gospodu L e v i č n i k u , predsedniku našega deželnega sodišča in če tudi je naše gore list.
Narodni interesi nad vse, to je nase vodilno geslo, zato žigosamo iz principa brez pardona vsakogar, ki greši proti tem interesom, in naj bo ta Peter ali Pavel.
Ne pride nam na misel, da bi trdili, da je gospod predsednik Levičnik vodoma in z zlim namenom podal svojo roko v to, da se veljava nemščine pri naših sodiščih razširi v škodo slovenskega jezika.
Poznamo Levičnika do dobra.
Dober mož je to, a eno napako ima, da je mehak baš tedaj, kadar bi bilo najmanj potreba. In v takih momentih bi rad ustregel vsakomur. Zato pa je tudi kaj lahko pristopen raznim vplivom, ki ga često zapeljejo na neprava pota.
Zlasti tem vplivom pa je pripisovati, da v njem ni dovolj energije in dobre volje, da bi se osokolil odločno braniti pri naših sodnih oblastvih pravice slovenskega jezika, ki so zajamčene v državnih temeljnih zakonih in uveljavljene v dolgoletni praksi.
Zlobni jeziki govore, da je gospod, ki sedaj jasni in oblači na deželnem sodišču, ne predsednik Levičnik, marveč dr. Ferdinad E g e r.
Pravijo tudi, da je predsednik Levičnik mehak kakor vosek, kadarkoli pride k njemu dr. Eger in se mu v mogočni pozi predstavi kot »Fuh-rer der Deutschen in Krain.«
Ce bi imel gospod predsednik tisto jekleno energijo, ki jo je često potreba v važnih momentih v življenju, bi moral dr. Egerja v tistem trenotku pognati skozi vrata, ko je skušal v svoji prepotentnosti nanj vplivati kot politik.
Predsednik Levičnik tega ni storil, ker mu nedostaja potrebne odločnosti in neustrašnosti.
Zato se tudi ni čuditi, da so v justični palači na Sodnijskem trgu faktični gospodarji dr. Eger in različni nemški sodni svetniki.
Vsi dogodki v zadnjem času dokazujejo to.
Spominjamo tu disciplinarno preiskavo proti svetniku Einspieler-ju radi slovenskega u radovanja, predsedstveni ukaz glede izključne rabe nemškega jezika v notranjem poslovanju in nakano, odvzeti svetniku Einspielerju, ki je gotovim krogom preveč naroden, vodstvo okrajnega sodišča in na njegovo mesto posaditi docela nesposobnega Nemca Luschana!
To so fakta, ki jih moramo vpisati na konto grehov, ki jih je i>o-sredno ali neposredno zakrivil gospod   predsednik   deželnega   sodišč;«.
Zato vanj ne moremo imeti nobenega zaupanja več, zato moramo stati na straži tudi proti njemu, čeprav velja za Slovenca!
Pismo s Hrutiketo.
(Neuspeli Rauchov manever. — Preganjanje uradnikov. — Rauchova zabava. — Frank proti psu.)
Zagreb,   16, aprila. V zadnjem  svojem   pismu sem omenil zadnje karte, ki jo sedaj izigrava ban Rauch. Da upraviči svoj obstoj na banski stolici, da se zdrži
dasi nima niti enega poslanca v sa-saboru, je začel v svojem časopisju precej spretno bobnati o veliki, za monarhijo in dinastijo zelo nevarni
srh. propagandi Ob svojem prihodu na Hrvaško, ko ga je naša koalicij;« pričakala s tako odločnim odporom, je obdolžil vso koalicijo, da je »anti dinastična« in »veleizdajska«, češ, da goji idejo jugoslovaustva. No, med tem so izpadla saborske volitve tako sijajno za koalicijo, da se je naenkrat znašla tako velika večina na roda v taboru teh »veleizdajalcevc Ali ne samo to, v koal. je umstvena aristokracija Hrvaške, med njimi je tudi nekoliko aristokratov po rodu, ki so vsi znani kot zelo lojalni ljudje. Takšne politike obtoževati z antidi-nastičnostjo je vendar preveč smešno. Na Rauchovi strani noče biti niti ono majhno število madžarskih aristokratov, ki so vedno podpirali še vsako vlado. Mar so vsi njegovi nasprotniki   »antidinastičarji« ?
Zato se je pozneje Rauch preme teno izmuznil ter se omejil na svoje najhujše  nasprotnike — srbsko samostalno stranko, ki si je pri volitvah pridobila H) mandatov (poprej jih je imela le 6) ter temeljito pobi la Rauchove zaveznike srbske radi-kalce. Srbski   samostalci   da so res zelo nevaren   element za monarhijo, ker imajo zvezo z Belgradom, da jim je ideal,  »veliko srbsko cesarstvo«, da so v dogovorih z bosanskimi Srbi, vstajo itd.  Med tem je ravno izišei oni  naročeni  članek   v belgrajskih »Večernih Novinah«, kjer se javno (!)  razkriva tozadevni eeli bojni na črt Srbije in Crne gore, kako udero v Bosno. Poprej je izišei v banjalu ški »Otadžbini« istotako zelo sumljivo fanatični članek. To so bila edina konkretna dejstva, na katerih se je potem napravila cela zgradba stra snih siimničenj,   vsa   navidezna na daleč in široko raztegnjena zarota.
Rauch in sedanji mogotci v Pe št i in na Dunaju so računali popol noma zanesljivo s svojo gonjo proti Srbom. Pri tem jim je bil glavni namen razvneti pri Hrvatih zopet staro mržnjo na Srbe, da se začne znova medsebojno klanje. Da je bil tak namen v njihovem načrtu, vidi se iz tega, da je Frankovo »Hrv. Pravo takoj istočasno začelo donašati dolg*-razprave o »srbski   nevarnosti« ter tudi še danes dokazuje,   da so Srbi re&nieno proti monarhiji in proti dinastiji.   Istotako je Rauchu priskn čilo   na   pomoč   klerikalno glasilo »Hrvatstvo«.
S tem vladnim krikom o »srbski propagandi« se gre za dvojnim: 1. da se zanese zopet razdor med Hrvate in Srbe ter se razbije koalicija in J da se v višjih krogih, ki nam itak niso naklonjeni, izzove še večje nezaupanje napram koaliciji, dokler sede v njej Srbi, in da se tako ne da vlada parlamentarni večini v roke, temuč da se smatra za Hrvaško za potrebno neke vrste absolutizem, trajni komisarijat.
Prva nakana je popolnoma zgrešila cilj.   Dandanes ni  več mogoč«1, vsaj kakor sedaj stoje stvari, na Hi vaškem razpihati pogroma proti Sr bom, kakor je še to uspevalo Khu-enu.   Hrvaški   narod vidi na drupri strani to konkretno dejstvo: isti Srbi, ki jih sedaj obtožujejo naši najhujši sovražniki, so prvi, ki se z na mi ramo ob rami bore z največjo odločnostjo   proti   nadvladi Madžarov. Ti Srbi so izsledili prvi svoj cilj, da se bore za pravice Hrvaške in tak«) tudi res delajo. Prejšnji Srbi so bili Khuenovi sluge, sedanji srbski radi kalci so sklenili pakt z \Vekerlejem
(Dalje v prilogi.)
tam so rastle tri temne smreke. Hodila sta in se objemala, po zraku so plavali velikonočni zvonovi, solnee je sijalo in se smejalo.
Ivan Svetel in Cilica sta hodila in se objemala. »Piruh, Cilica mi je dala piruh!«
»Bodi tiho, jaz bi te tako rada poljubila . . .« C. Golar.
-j
Premajnncl.
Novela; spisal Fr. Remec. (Dalje.)
Vendar sta oba čutila, da se drug drugemu približujeta. Kotnik je z zadovoljstvom opazoval, kako dobro se v vseh stvareh ujema z Zoro in Zora je bila vesela, da je Kotnik pri vsaki stvari razvil misli in nazore, ki so ji ugajali, ki jih je že sama imela, samo da ji niso bili tako jasni.
Cim bolj se je bližal dan, ki ga je bila Zora sama določila, da izreče svojo odločbo, dan njenega godu, toliko težje ji je bilo pri srcu. Kar ni se mogla odločiti, da ne vzame va-nuta, da ga ne odslovi. Kotnik ji pri teh dvomih ni prišel ne enkrat na misel in niti od daleč ni slutila, kaj je pravi vzrok, da se tako boji odločitve. Čisto nič se ni zavedla, da so se v občevanju s Kotnikom razvili v njej do popolne jasnosti nazori o živ-
ljenju, o rodbini in o sreči, ki so morda poprej dremali v njeni duši, o katerih pa je le redkokdaj in le površno mislila in imela le meglene pojme. Še manj si je bila v svesti, da je prav razlika med temi njenimi nazori in med Zvanutovimi nazori bila vzrok, da ji je odločitev delala toliko težav in toliko preglavice.
Gospa Ručigajeva je z žensko bistrovidnostjo uganila, kake skrbi ima Zora in lahko je dosegla, da ji je odkritosrčna in zaupna Zora raz-odela svoje pomisleke.
»Nobenega vzroka nimam, da bi ti kaj prikrivala,« je rekla Zora, sedeč po večerji s svojo teto pri peči. »Ko me je Zvanut zasnubil, sem bila skrajno presenečena, toliko bolj, ker nisem nikdar slutila, da se Zvanut le količkaj zame zanima. Rada priznam, da sem bila prijetno presenečena. Pomisli, da sem bila prav dan poprej odslovila svojega prvega zaročenca in da mi je bilo hudo pri srcu. Saj sem si lahko mislila, kaj in koliko so takrat zlobni ljudje o meni govorili. Da je Zvanut pogumno kljuboval vsem tem govoricam in me zasnubil v najtežjih dneh mojega življenja, to mi je bilo v veliko tolažbo. Upala sem, da se vzbudi v mojem srcu ljubezen do njega; upala sem in se tudi trudila. Rada priznam, da bi ga mogla imeti prav rada, če bi le malo harmonirala. V zad-
njem času mi niti simpatičen ni več. Zdi se mi, da je pozer, da je na njem vse umetno, da nima nič srca. Nazore ima, kakor tisti ljudje, ki jih je imenoval Kotnik premagance. Sam egoizem, sama nečimernost, golo sa-moljubje. Ko bi bil ponosen in bi njegov ponos bil utemeljen, bi mi to imponiralo. A vidim, da ga je le sama domišljavost, drži se in vede se kakor kak zmagovalec, v resnici pa je pravi tip premagancev.«
»Pretrdo ga sodiš,« je ugovarjala gospa Ručigajeva. »Nič drugačen ni, kakor njegovi vrstniki. Kotniki so dandanes redko sejani. Današnji mladi možje so ali popolni ni-hilisti, kakor dr. Zabret, samo da niso vsi tako prikupni, ali vsaj hladni materij al isti, kakor Zvanut. Tako jih je označil moj mož, ki malo govori, vidi pa vsaki stvari na dno. Idealov nimajo ti ljudje nič, tudi če so pesniki, kakor Zvanut, požrtvovalnosti ne poznajo, egoizem je pri njih razvit do popolnosti. To je vzrok, da se ti, ki si vsa drugačna, ne moreš razvneti za Zvanuta. Toda življenje ti bo kmalu poteptalo tvoje ideale in tedaj boš spoznala, da se prav s takim možem, kakor je Zvanut, da najlepše izhajati. Zvanut te resnično ljubi in če ga vzameš, ti bo dober mož.«
»Meni pa se zdi, da me Zvanut niti tako ne ljubi,  kakor bi moral
ljubiti   bodočo svojo ženo,«   je pripomnila Zora.   »Vedno sem mislila, da se poročim samo iz ljubezni. Ni kdar nisem računala. Želela sem vedno samo moža, ki bo mene ljubil in I ki ga bom jaz ljubila, s katerim bom živela srečno, ki mu bom tovarišica in če treba opora, a moža istih misli in istih Čuvstev kot sem jaz. Nisei več tako mlada,   da bi smela še sanjariti; v tistih letih sem, ko se moj ra dekle odpovedati svojim sanja: j in se mora odločiti.  In ker ne ma ram ostati stara devica, zato se boni poročila z Zvanutom. In vsi mi hoiU čestitali in mi želeli srečo in me obi jemali in jaz bom nesrečna vse živ* dni.«
Zavzdihnila je globoko in se tresla po vsem životu, na očeh pa se j« zasvetila solza. Toda premagala je hitro in otrla solzo.
»Odpusti teta, da sem te dolgo] časila in nadlegovala,« je rekla trdij in se vzravnala ponosno, kakor bi j« bilo sram,  da so jo njena čuvstv četudi   le   za   trenutek premagal* »Saj ni tako hudo, kakor morda skh pas iz mojih besed. Človek ima ti notke, ko se mu zdi, da izgublja ti pod nogami...«
Pograbila je svoje stvari in leč teti »lahko noč«, je kar pobegnil1 iz sobe.
(Dalje prihodnjič.)
Lil
Rauchom,  a nam naj bi bili ne-ravno tisti Srbi,  ki delujejo Apno z nami!
Pa tudi druga nakana, da se s fco gonjo kolikor mogoče osumniči cicija napram »onim zgoraj«, je tvej uničena. Vseh 18 srbskih po-meev je naslovilo na bana Raucha prt o pismo, v katerem ga pozivajo, pride proti njim z dokazi na o njihovem »veleizdajstvu«, naj v ta namen skliče sabor, a sami jo zahtevali, naj jih sabor izroči dišču. Ta udarec na Rauchovo gla-je izzval nepričakovan efekt, meh je nemudoma odpotoval v Pelo, se tam sporazumel z ministrom |, h rent haloni in Wekerlejem ter od-nvoril s kratko izjavo, da se ne ma-spuščati v »osebno polemiko«, a oje dolžitve je zasnoval na podlagi opatij, ki jih baje goji »Srbo-an«  proti   velikosrbskim sanjari-
S tem slabim odgovorom je pri-nal Rauch, da nima v svoji zalogi |eesar konkretnega proti Srbom, da vse svoje hude denuncijacije grana »simpatijah za sanjarije«! A iteri narod v tej monarhiji je, ki »sanjari nevarno«, ki ni bil rav-tako že obdolžen »veleizdajstva«? m tudi Madžari so skoraj v nepre-tanem boju s krono! In tako napre-ajejo...
Xo, srbski radikalci niso pustili (aueha na miru, temuč so kopje za-iali ter ga s svojimi  podpisi za-namovali za »obrekovalca, lažnivca denuncijanta«, ker svojih obreko-knj ni mogel z ničemer dokazati, takega udarca ni Rauch pričakoval, laj so mu v obraz zalučali toliko I jen j, a on ne mara reagirati. Ta-velik junak in aristokrat!
Rauch se sedaj na vseh koncih krajih maščuje nad tistimi urad-liki, ki so glasovali za koalicijo. Pri
[as je ob velikem cenzusu 60 K (v lestih 30 K) javna, ustna volilna ravica in vsako glasovanje se vpitij e po imenu. Rauch si je dal dopo-jlati iz vseh okrajev take popise, in 'daj po njih »uraduje«! Uradnike jaliree preskakuje pri napredovanju, pri delitvah raznih podpor, pre-lesča jih,starejše enostavno penzijo-^ira. jemlje ustanove dijakom opo-icionalnih staršev, celo od plačala šolnine jih ne oprošča, a — fran-vske in srbske radikalne uradnike mogočnosti povsod nagrađuje! N,e mine dan, da bi koalicij-a časopisi ne zabeležili po kateri -en čin korupcijske vlade. Večje ažnosti je na primer premestitev iitelja R. Klaiča, ki je pri saborih volitvah glasoval za napredne-kandidata, a nedavno je bil kot laprednjak izvoljen za župani j skega ihipščinarja. Sedaj se v vseh županijskih skupščinah (ki se zbirajo fvakrat na leto), pripravlja velika :cija opozicije proti Rauchovim velikim županom; predloži se tudi politična izjava proti Rauehovi vladi. 5o zakonu mora biti županijski [kupščinar samo prebivalec dotične ppanije. Sedaj so zato onega na-Jrednega učitelja pred županijsko pkapščino premestili, da s tem izgubi mandat. Tako so se rešili nevšeč-lega opozicionalca, a obenem so ga pkaznovali«!
Že dalje  časa se govori,  da je tauch kralju   predlagal   umirovije-aje vseučiliščnega profesorja in po-flaaca dr. Š u r m i n a ,   ki je član aapredne stranke. Dr. Šurmin je izmed najvestnejših  profesorjev, obenem je sedaj tudi dekan, star je še-i 40 let, a ga hočejo penzijonirati! stotako se grozi s penzijoniranjem rseučiliščnemu profesorju in poslancu dr.M a n o j 1 o v i ć u , članu srb-pke samostalne stranke, ker je podpisal znano poslanico Rauchu.
* * *
Da pa vendar more v Pešto poročati, se navzlic bojkotu vsiljuje v igreDške družbe, a navzdol da mor-ujame kakšno lahkoverno dušico, sbral je okrog sebe Rauch svojo navadno   družbo:    enega profesorja, Štarčevičanca Kršnjavega, enega kanonika, enega škofa  —  celo svojo vsakdanjo družbo, s katero običajno )piva.  Sedaj je dal sam javiti v svojih  časopisih,  da so se zbrali h konferenci,   da   ustanove »Hrvaško Iruštvo za nadaljno izobrazbo«, katero  društvo bi naj kakor društvo jv. Cirila in Metoda ustanavljalo sofe po Hrvaškem ter odpravljalo an-tffabetizem  med   ljudstvom. Sredstva za to društvo bi se naj nabirala zabavami in z raznimi podjetji. Vsa naša javnost je hladno predla Rauchov načrt, da bi na ta naftu postal ustanovitelj popularnega Hva, da bi se tem potom pribli-javnosti. Vse časopisje mu je od-rovorilo, da je dolžnost vlade, da stanavlja potrebne šole, a za druge lamene že imamo društva, tudi proti ^alfabet izmu   in   za   ljudsko propeto.
Tu je tedaj Rauchu tudi spodletelo in s tem se lahko smatra njegov iačrt za pokopanega.
Sedaj zabava našo javnost zopet Frankova afera. Mlad naprednjak, ki nastopa v vsakem volilnem boju, ima zelo dobro dresiranega psa, ki na ukaz jemlje ljudem klobuke z glave, a če ga vpraša: »Je li Frank lopov!« tedaj besno zalaja, ako pa mu reče: »zgrabi Franka«, skoči na pokazanega človeka. To je izvedel Frank ter je tega mladeniča tožil zaradi razžaljenja časti. Včeraj je bila obravnava pred sodiščem. Zali-telja je zagovarjal naš najboljši kriminalist dr. Hinkovič, ki je nastopil dokaz resnice, da je Frank res zagrešil nepoštena dela. Citiral je pred sodiščem obsodbo vrhovnega sodišča iz leta 1886., ki je dr. Franka suspendiralo za celo leto od izvrševanja odvetniške prakse, ker je v neki pravdi delal na škodo svoji stranki ter je ponujal odvetniku nasprotne stranke podkupnino 10.000 K, ako opehari svojo stranko.
Obravnava se ni dovršila, temuč se na predlog Franka pozove še več prič zaradi one njegove obsodbe.
Jezikovno vproinnje no Rustem.
(Izviren dopis iz južne Rusije).
V ogromki ruski državi, katera sega od Baltiškega morja do Tihega oceana in od Ledenega morja na skrajnem koncu do južnih obal Črnega morja ter zajema šesti del sveta, je državni jezik ruski. Vsi državni uradi, naj si bodo v daljni Sibiriji, ali v srednji Aziji, na Kavkazu, v carstvu poljskem, v pribaltijskih gu-bernijah, poslujejo izključno v rusk. jeziku. Kdor torej hoče vstopiti v državno službo, mora popolnoma ruski znati. Tudi v vseh denarnih za. vodih, bankah, hranilnicah, delniških družbah itd., je poslovni jezik ruski.
Kar se šolstva tiče, je v vseh državnih učnih zavodih, od najnižjega do najvišjega, ruski učni jezik. Vseh devet vseučilišč, tehnike, trgovske, obrtne, kmetijske itd. šole, gimnazije in realke, so ruske, istotako ljudske šole, kolikor jih država vzdržuje, pa tudi na vseh drugih ljudskih šolah je ruski jezik obvezni učni predmet.
V ustavi, ki jo je ear Nikolaj II. dal Rusiji, je izrecno povedano, da je parlamentarni jezik ruski in se v dumi sme govoriti le po ruski.
Torej ima Rusija ravno tako svoj državni jezik, kakor ga imajo vse druge velesile, Nemčija nemškega, Francija francoskega, Italija italijanskega itd. Za Rusijo je taka uredba tem potrebne j ša, ker bivajo po njenih pokrajinah najrazličnejše neruske narodnosti,od katerih so kvečjemu Poljaki tako mnogoštevilni in razviti, da bi smeli zahtevati narodno avtonomijo.
In Poflaki so bili prvi, ki so se v novi ustavni dobi začeli gibati proti ruski za poljsko šolo. Tuintam so bili izgredi proti ruskim šolani, katere so Poljaki s silo zatvorili in pregnali ruske učitelje. Taki izgredi so se celo godili v gubernijah, kjer je pomešano poljsko in rusko prebivalstvo in kjer so vasi s katoliško cerkvijo in pravoslavnim hramom. Tu so poljski in ruski kmetje mirno med seboj živeli in pri ženitbah se prav nič niso zmenili za veroizpovedanje. To je bil trn v peti ksjondcem (katoliškim duhovnikom). Nahujskane čete so napadle celo pravoslavne hrame in jih opustošile, popi pa so morali bežati, da so si rešili življenje. Tu se je zopet pokazalo, da je poljsko gibanje na Ruskem v prvi vrsti rim-sko-klerikalno, šele v drugi narodno. Vsemu gibanju na čelu stoje krs-jondci in pani. Poslednji pač ne morejo pozabiti, da je ruski car osvobodil kmete iz suženjstva poljske šlahte, poljski kmetje nasproti pa so si dobro ohranili v spominu, kako kruto in neusmiljeno so ž njimi ravnali pani, dokler jih ni ruski car osvobodil. In tudi zdaj poljski kmetje ne marajo za pane in zgodilo se je nedavno, da je v holmski guberni-ji prišla deputacija poljskih kmetov k pravoslavnemu škofu Evlogi-ju, dumskemu poslancu za Holm ga prosit, naj zaščiti njihove interese proti panom, katerim morajo plačati neznosne najemnine za zemljo, ki jo dobivajo od njih v najem.
Da bi širili prosveto in vzbujali narodno zavest, so Poljaki z dovoljenjem general-gubernatorja Skal ona v Varšavi ustanovili poljsko šolsko Matico, ki je v kratkem času nabrala lepe vsote v dokaz, da se v gmotnem ozira Poljakom na Ruskem prav dobro godi, saj je tu največ to-varen, čeprav z nemškim in židovskim kapitalom ustanovljenih. Matica je odprla 135 ljudskih sol. Ko pa so na prvi občni zbor v Varšavo prišli tudi delegat je iz Nemčije in Avstrije, in se je v prvi vrsti uganjala veliko-poljska politika, je vlada društvo razpustila. Povod k temu je dal tudi neki politični katekizem, ki  so  ga  Poljaki  sirili  med Ijud-
ljudstvom, v katerem se hujska proti Rusiji in se čita med drugimi stavki: »Mi Poljaki, ko bomo imeli na vseh javnih mestih po Rusiji svoje rojake in politično armado 200 do 300 tisoč mož, v teku 5 do 10 let, ne bomo sosedi Rusov, temuč njihovi gospodarji. Že zdaj je cel milijon vplivnih mest v naših rokah in kmalu ustanovimo na razvalinah Rusije od morja do morja neodvisn^JPolj-sko.« To pač ni več narodni šovinizem, to je že blaznost. V prvi in drugi dumi se o jezikovnem vprašanju ni govorilo, sedanji tretji pa je vlada predložila zakonski načrt, po katerem bi se naj v učiteljskih semeniščih v poljskih gubernijah poljski jezik in matematika v poljskem jeziku učila. V debati je škof Evlogij poudarjal, da bi taka uredba bila neumestna za holmsko in bjelsko gu-bernijo, kjer je večina prebivalstva ruska in kjer je tudi ljudstvo zadovoljno z ruskimi šolami.
Zakon je bil sprejet od dume in šel v državni svet (gosposko zbornico). Tukaj se je razvila obširna debata, v kateri so se oglašali mnogi govorniki, med njimi prejšnja ministra Durnova in Witte. Ker je zanimivo, kako sodijo odlični ruski zastopniki o šolskem vprašanju, navedem nekatere izreke. Saburov: »Poljski učenci ljudskih šol ne razumejo ruski, torej treba, da ruski učitelj zna poljski. Je pač taka usoda poljskega kraja, da tudi v pedagogičnem delu se sumi skrita politična ideja in take sumnje nasprotujejo iskrenemu zbližanju poljske pokrajine z Rusijo.« Korvin-Milevski: »Prisilno po-rusenje ne da odličnih uspehov in nasprotuje državnim interesom.« Ko-valevski: »Treba je odvreči politiko v šolskem vprašanju in čas je, da se prekrati stari spor Slavjanov med seboj, ne sme se žaliti narodno in religiozno čuvstvo poljskh učencev, ker se s tem le neti sovraštvo do vsega ruskega. Rusi, ki služijo na Poljskem, izuče se naj poljskega jezika, da ne bodo kakor gluhonemi med poljskim ljudstvom. Predlog se mora rešiti le iz pedagogičnega stališča. Dovolj je bilo prepira zaradi politike, nujno treba, da se omogoči mirno medsebojno žvljenje.« — Kasatin kot monarhist je proti načrtu. Semenišča naj ostanejo, kakršna so zdaj. Trgovec vidi veliko nesrečo v tem, da je vse polno politike v nižjih in višjih šolah. To je vihar, ki pogubi j a dozore vši naraščaj in v nižji šoli prinaša brezplodnost in smrt. Grof Witte je za poljska predavanja, pa samo za tiste, ki se ga hočejo udeležiti. V debati se ni oglasil noben Poljak, kakor tudi poprej ne v državni dumi. Menda se jim ta koncesija zdi preneznatna.
Zakon je bil sprejet s spremembo, da ne velja za holmsko in bjelsko gubernijo, torej se vrača v državno dumo, ker car sankcionira le zakone, ki so sprejeti od dume in državnega sveta. Č—c
Vesti Iz Idrije.
Zadeli smo v sršenovo gnezdo, ko smo nekoliko posvetili v korupt-ni sistem, ki so ga klerikalci skoro neopazno znali uvesti v upravo idrijskega rudnika. Namesto da bi jasno odgovarjali na naša razkritja, pa brcajo okrog sebe in grizejo kakor zla žival, če jo zdražiš. Pri tem se pa ravnajo prav po klerikalni taktiki. V »Slovencu« skušajo biti še za silo dostojni in samo groze s tistim smrdljivim sokom, ki so ga v vredni so-rodnici »Naši moči« že izlili iz sebe. Z zadnje imenovanim lističem se nočemo mazati, četudi mu je odgovorni urednik dični naš poslanec, ki s svojo imuniteto ne baš v svojo čast krije največje brezsramnosti, imenovali smo ga le, da smo mogli karakterizirati klerikalno poštenje. Mi smo v povsem dostojnem tonu ožigosali sistem in lahko se nam veruje, da so nam različni P. G. ali J. premalen-kostni,da bi se pečali z njimi, ako bi se dalo nastopati proti tej korupciji, ne da bi bilo treba omenjati oseb, ki pri tem igrajo bodisi aktivno, bodisi pasivno vlogo. Kaj in kako pa so nam odgovorili klerikalci t Imenovali so dva naša pristaša s polnim imenom ter jima očitajo docela privatne stvari, obkladaje ju z raznimi prav lepimi priimki. Ko bi mi imeli le količkaj katoliške morale v sebi, bi gotovo klerikalce zagotovili in jim dokazali, da so se podali na opolzko pot; navedli bi lahko toliko in takih dogodljajev, — ki niso le privatnega značaja, ampak veriga v zi-stemu, — da bi še kdo omedlel. Kaj bi neki počel tisti krščansko-socialni paznik, ki tako nesramno napada svoje nedolžne kolege, če bi mu* očitali, da se da za svojo »pomoč« in protežiranje prav lepo plačati in tako napojiti, da še peš domov ne more T! Hlačice bi se mu malo potresle, kaj ne t! No, pa mi nismo klerikalci, zato hočemo o tem molčati, samo izzivati nas ni treba. Mi nočemo škodovati   nikomur,   samo   proti temu
smo, da bi se vse boljše službe smatrale kot nagrada za klerikalno politično naziranje. Naš boj velja sistemu, osebe so postranska stvar.
Katehet Osvald se je odtegnil političnemu življenju, še »Slovenskega Naroda« ne bere več. Drugače si namreč ni mogoče tolmačiti tega, da noče odgovoriti na ponižno vprašanje, kako je s tisto globo radi premalo kolekovanih listin, ki jo je on zakrivil. Mi smo sicer prepričani, da je sam poravnal tisto bagatelo, ampak zaradi drugih ljudi bi bilo vendar dobro pretrgati tajinstveni molk.
Naše politične nasprotnike boli srce, ker naš deželni poslanec Gangl ni bil izvoljen v ustavni odsek, češ, da bi to mesto pristojalo njemu kot poslancu, ki ga je po večini izvolilo delavstvo. Nam je seveda vseeno, ali je Gangl v ustavnem odseku ali ne, ker smo u ver j eni, da bode on že v strankinemu klubu storil svojo dolžnost in izvrševal mandat, ki ga je sprejel s svojo izvolitvijo; člani ustavnega odseka pa itak ne bodo smeli ničesar storiti na svojo pest, ampak bodo izvajali samo klubove sklepe. Končno je pa tudi egalno, če pride moj predlog skoz moja usta na dan ali pa skoz usta mojega tovariša. Eno pa vemo: da bi dekan Arko v sedanjem političnem položaju ne odprl ust za splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico, ampak bi z obema rokama glasoval za tisto brozgo, ki bi jo rada skuhala klerikalno-nemška kuharica.
Vesele praznike želimo vsem somišljenikom pa tudi vsem poštenim nasprotnikom.
Mili rojaki!
Narodi širne avstro-ogrske monarhije se pripravljajo na veliko slavnost, kakršne je težko najti podobne v svetovni zgodovini. Letos preteče 60 let, odkar vlada dežele in ljudstva, združena pod habsburškim žezlom, Njegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef I.
Ta patriotična slavnost bo združila vse narode naše države, da se v obnovljeni sinovski vdanosti zbero okoli prestola, ki jim je po sklepu Vse višnjega skozi stoletja namenjen kot vez edinosti, kot poroštvo moči, družabnega reda in blagostanja. Utrdili se bodo nanovo temelji države, ki sloni na zavesti, da je dražbi potrebna oblast in na zvestobi do zakonitega predstavi tel j a te oblasti.
Šestdeset let — dolga doba v človeškem življenju! Kdo ne bi s spoštovanjem in občudovanjem zrl na vladarja, ki skozi toliko dobo let v najtežavnejših razmerah, često zadet od krutih udarcev usode, neutrudno in zvesto vrši svoje dolžnosti, ter tako daje vsem svojim podložnikom najlepši zgled delavnosti za skupni blagor.
Vsa država se pripravlja, da dostojno poslavi ta jubilej, ki ni le jubilej posameznika, ampak jubilej vse naše celokupnosti in vseh državljanskih idej, ki so vtelesene v osebi našega presvitlega vladarja.
Zato je tudi deželni odbor vojvodine Kranjske s soglasnim sklepom poveril meni nalogo, povabiti in združiti ugledne zastopnike vseh slojev našega prebivalstva na posvet, kako se naj kranjska dežela častno udeleži velikega j ubile j skega sprevoda v cesarski prestolnici. Zasnova tega odbora bodi poče tek splošnemu slavju prebivalstva kranjske dežele, ki hoče ob tem jubileju pokazati iskrenost svojih dinasti-čnih čuvstev in svojo trdno voljo pod slavnim habsburškim žezlom združiti vse sile za vseobči kulturni napredek naše države in dežele.
Kakor se bo osnoval v deželnem stolnem mestu osrednji odbor za jubilej sko slavnost, tako se naj zasnujejo tudi razni krajevni odbori, ki naj preudarjajo, kako bi posamezne občine, šole in korporacije proslavile ta redki jubilej vladarju v slavo in ljudstvu v prospeh.
Vabila v osrednji odbor dostavijo se pravočasno pismenim potom.
V Ljubljani, 16. aprila 1908.
Deželni glavar vojvodine Kranjske: Fran Šuklje.
Ho velikonočni ponedeljek - v Celle.
Slovensko učiteljstvo je vrlo or-ganizovano. Poleg »Zaveze avstrijskih učiteljskih društev«, v kateri je združenih okoli 2000 slovenskih in hrvaških učiteljev in učiteljic, je za vsako deželo posebna deželna stanovska zveza.
Štajersko učiteljstvo je vse združeno v »Lehrerbundu«. Ta je nepolitična združitev štajerskega ueiteljstva obeh narodnosti.
»Lehrerbund« obstoji iz »Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic« ter iz »Verband deutscher steierisehen Lehrer und Lehrerin-nen«.
Obe združitvi imate glede političnih in narodnostnih odnošajev proste roke.
»Zveza slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic« zboruje letos na velikonočni ponedeljek v Celju.
Ta dan bo dan slovensko-štajer-skega učitelj stva.
Razun sej vodstva, upravnega odbora, omenjamo občni zbor, ki se vrši ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani. Ta je vsakomur pristopen. Na občnem zboru predavata dva odlična slovenska šolnika, moža pisatelja, moža znana dobra govornika.
Predsednik »Slovenske Matice«, g. dr. Fran Ilešič, profesor c. kr. ženskega učiteljišča v Ljubljani, predava o času primerni temi: Jubilej 1848.—1908. (1. Prve slovenske učiteljske skupščine 1848. — 2. O kulturni prošlosti Štajerske sploh).
Poznamo strokovnjaka dr. Ile-šiča kot temperamentnega predavatelja, zanimivega govornika, vemo tedaj, da bode njegovo predavanje nekaj izvanrednega.
Tudi g. Ludovik C e r n e j je znan kot dober govornik. Izbral pa si je tudi lepo nalogo: »Vzgojujmo mislece«!
Da, da, mislecev nam je potreba; potreba je mož in žen, ki bodo preudarjali in mislili z lastnimi možgani — no, potem se znajo vremena Slovencem zjasniti.
Občni zbor obeta tedaj biti prav zanimiv in poučen.
Popoldne je posvetovanje glede ustanovitve zveze narodnih društev štajerskih. Dobra ideja, katero je sprožila »Zveza slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic«.
Veselilo nas bo, ako se ta misel uresniči.
Toda s tem še ni končano delo slovenskega štajerskega učiteljstva za ta dan.
Ono hoče po resnem razpravljanju nuditi tudi občinstvu in sebi nekaj razvedrila, zabave in užitka.
Zvečer ob 8. uri priredi slovensko štajersko učiteljstvo v proslavo OOietnega vladanja cesarja Frana J osipa I. koncert, pri katerem sodeluje le učiteljstvo. Na drugem mestu prinašamo spored, tukaj samo omenjamo, da nastopi znani učitelj-goslar g. Fran Serajnik iz Središča. Na klavirju igra Chopina gospica Schreinerjeva iz Slovenske Bistrice. S samospevi nastopita gospica Drob-ničeva iz laškega okraja in gospod Schneider iz Cezanjevec pri Ljutomeru. Tudi trije pevski zbori se nam obljubujejo, po en moški, ženski in mešan zbor.
Prvikrat nastopi slovensko štajersko učiteljstvo samostojno v koncertu in upamo, da ne bo ostalo pri prvem nastopu, temveč da je to le začetek večjih produkcij. Pevk, pevcev in sviralcev je dovolj.
Smel naj bode prvi korak, a vedno samozavestnejši in ponosnejši ostali.
Slovensko štajersko učiteljstvo je vedno vrlo narodno in napredno, zato se obračamo do naših pristašev, obračamo pa se sploh do naroda, naj se obilo občinstva nabere v prostorni dvorani celjskega »Narodnega doma«, zlasti pri koncertu, ter da tako izkaže svoje simpatije napram učitelj stvu.
Vedno poudarjamo: učitelji so naši kulturni pijonirji, oni so vzgojitelji naroda, oni so naši najboljši prosvetni delavci, torej jim vsa čast in hvala!
Lepo je to priznanje — ali pri-slovica pravi: od besed se nihče ne izredi — pokažimo raje z dejanji, da jih čislamo in spoštujemo. Pojdimo na njih prireditve, pojdimo med nje, pojdimo na njihov koncert.
Poživljamo ne le štajerske somišljenike, da posetijo učiteljski koncert, temveč tudi nam na Kranjskem ne bi škodovalo, če poletimo v zeleni Št a jer, tja v lepo mestece Celje ob bistri Savinji. Ljubljana ni tako daleč od Celja, da bi ne mogli iti med naše brate in sestre onkraj Save.
Med našim narodom je navada, da gredo na velikonočni ponedeljek v posete ali na izlete, in to pravijo, da gredo — v Emavz.
Torej v Emavz — v Celje!
Dobrodelna akcija na korist „EHzabetne otroške bolnice44.
Pred nedavnim časom nastalo misel, naj bi se začela dobrodelna akcija za korist »Elizabetne otroške bolnice« v Ljubljani, gotovo ne bodo pozdravljali z veseljem samo člani društva za otroško bolnico; kakor se čuje ugaja misel, da naj se odpro v jubilejnem letu Nj. c. in kr. Apostolskega veličanstva tako blagodej-
no delujočemu zavodu   viri gmotne pomoči, tudi najširšim  krogom. V svrho pospeševanja tega   dobrotvor-nega dela je razposlala soproga gospoda deželnega predsednika gospa Karla baronica S c h w a r z , kot na-\ mestnica najvišje zaščitnice te bolnice Njene c. kr. visokosti gospe kne-ginje Elizabete Windischgra-tzove, roj. muh o j vod i nje avstrijske, mnogim dobrotnikom vabilo, ki ga tukaj razglašamo. V Ljnbijani, meseca aprila 1908. P. T.
V najširših krogih se širi vedno bolj spoznanje, da je neodložljiva naloga našega časa socijalna skrb za vse sloje prebivalstva, da je posebno nujno vzdrževati naše humanitarne naprave, jih razvijati in prilagoditi modernim potrebam. V dosego tega vrednega cilja pa moči naše države, dežel in občin ne zadostujejo vedno; prizadevanje vseh teh činiteljev mora dobiti dopolnilo v zasebni dobrodelnosti. Najbolj hvaležno, pravo zadovoljstvo nudeče torišče zasebne dobrodelnosti je bila in bode vedno skrb za ubožce in bolnike, pred vsem pa skrb za uboge, bolne male, katerih blagor in gorje, da, usoda vsega življenja je mnogokrat popolnoma odvisna od pomoči dobroti j ivih bliž-njikov, ki prevzemajo skrb za uboga bitja namesto onih, ki bi bili sicer v prvi vrsti poklicani za to, ki pa mnogokrat tudi pri najboljši volji niso v stanu spolnovati svojih dolžnosti.
Tudi v Ljubljani imamo v otroški bolnici, ki nosi najviše ime naše nepozabljive cesarice in stoji sedaj pod pokroviteljstvom Najviše njene vnukinje, napravo, ustanovljeno pretežno od zasebne dobrodelnosti, ki razbija neizmerno blago delovanje na polju oskrbovanja bolnih otrok. Ce tudi se more ozirati ta eminentno humanitarna naprava že dosedaj hvala vsestranski podpori na lepe uspehe, vendar ne zadoščajo sredstva, kolikor jih je pri roki, da bi mogla zadostovati prevzeti nalogi tudi v bodoče, kaj šele napredovati s potrebami časa.
Jubilejno leto našega presvitle-ga, ljubljenega vladarja, neumornega dobrodelnika in zaščitnika vseh ubožcev in reveže v nudi prav lepo priložnost, obrniti se do humanega čuvstva vse javnosti s prošnjo, naj podpira našo Elizabet ino otroško bolnico z dobrotnimi darovi. Tako izvrševanje dobrostvornosti se krije popolnoma z nameni našega ljubljenega cesarja, ki noče, da se praznuje njegov jubilej, kateremu v zgodovini naše zgodovine ni para, z gizdavim i svečanostmi, ampak z deli ljubezni do bližnjega.
Razumno umeva cela država to Najvišjo željo in se pripravlja na velikansko zasnovano delovanje za oskrbovanje otrok, zastopnikov bodočega rodu, ki naj se spominjajo hvaležno letošnjega leta, stoječega v znamenju cesarskega jubileja. Poleg te velike akcije, ki naj bo v korist celi državi, pa čujemo tudi od vseh strani o dobrostvarnih delih lokalnega pomena, ki se strinjajo v okvir gori označene ideje.
Torej tudi mi nočemo zaostajati in hočemo pomagati tam, kjer je pomoč na tako dobrem mestu, tako potrebna, naši Elizabet ini otroški bolnici. Zavest, da se je olajšalo z milim darom ubogim, bolnim otrokom gorje za en dan, da, le za eno uro, da se je pripomoglo njihovemu ozdravljenju, je tako vzvišena, tako hvaležna, da to vabilo gotovo ne bo ostalo neuslišano.
Predstoječa prisrčna prošnja naj bi torej našla vsepovsodi usliša-nje in preudarno uvaževanje.
Radi udobnosti p. t. dobrodelni-kov je priložen poštni šek v blagohotno uporabo. Z ozirom na dobro stvar se prosi, naj bi se izprosili doneski tudi iz vrst znancev.
O svojem času se bo objavil točen zapisnik darovalcev. Namestnica najvišje  zaščitnice Eli-zabetine otroške bolnice. Karla baronica Schwarz.
O tej priliki gotovo ni neumestno, če objavljamo nekaj podatkov o zgodovini in uredbi »Elizabet ine otroške bolnice«. Prvi je sprožil misel za ustanovo otroške bolnice v Ljubljani tedanji tukajšnji mestni fizik dr. Viljem Kovatsch, ki je ustanovil leta 1864. društvo za omenjeni namen in nabral z vneto podporo prizadevnega odbora gospa v kratkem znatna sredstva za uresničenje društvenega namena,
L j udomila prizadevanja društva ni uvaževalo samo meščanstvo popolnoma, našla so tudi vedno več priznanja pri javnih činiteljih. V občno zadovoljstvo je dobilo društvo že po kratkem obstanku toliko odlikovanje, da je blagovolila prevzeti Njeno veličanstvo cesarica in kraljica Elizabeta naj milostne je pokroviteljstvo tega zavoda kot najvišja za-ščitnica in dovoliti, naj se imenuje zavod po njenem Najvišjem imenu. Zavod je bil tedaj nameščen v prav skromnem domu na Poljanski cesti,
štel je 12 postelj. Z mnogoštevilnimi darovi financialno okrepljen, predvsem od radodarne »Kranjske hranilnice«, ki podpira radevolje vedno vse ljudomile naprave, krepko podprto društvo, je moglo misliti kon-eem osemdesetih let preteklega stoletja na zidanje novega vsem zahte vam higijene popolnoma zadostujo čega poslopja.
Sredi nasajenega vrta v mirni, zdravi legi, je nastalo poslopje, ki razpolaga s potrebam kolikor mogoče zadostujočiin prostorom. Znatni stavbni stroški, notranja oprava, stavili so na financialno moč društva velike zahteve, in ker presegajo za gospodarstvo vsled vedne naraščajoče draginje vseh potrebščin kljubu največji varčnosti stalno prejemke, morali bi misliti vsi prijatelji »Eli-znhetue otroške bolnice« s skrbjo na bodočnost zavoda, če bi ne odganjala te skrbi tolaži j iva zavest, da mu bo pomogla požrtovaluost prebivalstva pri stremljenju za idealnimi nameni. Društvo, kateremu stoji na čelu za proč vit zavoda neumorno skrbeči zasebnik gospod Anton Luck-m a n n , sme torej za trdno upati, da bo podbudil ta poziv njegove stare prijatelje in mu privede] novih prijateljev.
O tej priliki se pa moramo spominjati tudi skrbne delavnosti društvenega odbora, posebno pa nesebičnega požrtovalnega delovanja gospoda majorja pl. K a s t 1 a , kateremu je poverjeno vodstvo mnogo skrbi in težav nudečega notranjega gospodarstva in notranje oprave, ravno tako kakor požrtovalnega dela gospoda bolniškega ravnatelja, sanitetnega svetnika dr. Julija Seli u-sterja, ki najde vedno razumno podporo svojih prizadevanj pri usmiljenih sestrah, ki posvečujejo vse svoje moči v korist trpečega človeštva.
Tržaške nune Benediktince, trznila ikof, germanizacija in Skandali.
Predvčerajšnji »Piccolo« je priobčil kar poldrugo stran dolgo poročilo o škandalih v   nunskem samostanu Sv. Ciprijana v Trstu.   V tem samostanu bivajo nune reda Sv. Benedikta. Pred dobrim mesecem je bil nastal v tem samostanu požar, ki je vničil arhiv, v katerem se je nahajalo mnogo starih listin in drugih starin zgodovinske vrednosti. — V tem dolgem poročilu toži »Piccolo«, kako da je sedanja   prednica samostana, mati Salezija, bivša učiteljica Josi-pina Sušan germanizirala nekdaj popolnoma laški samostan. Pripoveduje »Piccolo« obenem, da je prednica delala to pod   pokroviteljstvom škofa Nagla. Dalje pripoveduje »Piccolo«, kako da se je v glavi prednice porodil načrt za novi veliki samostan v Škorklji. Nekateri da sicer trdijo, da je gradnjo tega velikega samostana namislil škof sam, a drugi da temu oporekajo in pripovedujejo,   da je prednica mati   Salezija pregovorila škofa za ta načrt.   Dejstvo je, da je samostan Sv. Cirijana, ki se nahaja sedaj blizu Sv. Justa,   kupil veliko posestvo Kabiglio v Škorklji,   in sicer za 350.000 K.   V   samostanu je vsega skupaj 11 nun.   Leta 1903. je bila mati Salezija — ki jej je sedaj 38, a jej je bilo tedaj 33 let — izvoljena za prednico, in sicer za 3 leta. Med tem časom, in sicer kmalu potem, ko je bila mati Salezija izvoljena za prednico, so se* nune v samostanu razdelile v dve stranki: 7 nun je bilo proti prednici,  3 so bile pa njene privrženke.  Med temi poslednjimi je mati Karmela   Piazza, krščena Židinja.   O tej bo pozneje še govora.   Razdor v samostanu je pa nastal, ker je nova prednica začela germanizirati   samostan    in samostansko šolo, ki ima   pravico javnosti. Prednica je postopala najstrožje proti onim sedmim nunam, ki so jej bile nasprotne,    a najpopustljivejše proti svojim trem privrženkam. Več nego leto dni da je gostila v samostanu štiri gospodične svoje prijateljice, ki so imele ves ta čas hrano in stanovanje v samostanu, kjer da so prepevale najveselejše   pesmi, ki bi se jih ne smelo peti niti v vsaki krčmi. Ena teh štirih gospodičen je bila zaročena in njen zaročenec — ki je Žid Piazza, brat rečene nune Kar-mele — je imel ob vsaki uri svoboden vstop v samostan ter je hodil jako pridno vasovat.   Te štiri gospodične so si bile postavile   na samostanskem dvorišču gugalnico in na tej gugalnici se je   večkrat gugala tudi prečastita mati prednica. Ljudje, ki stanujejo v bližnjih hišah in vidijo s svojih oken na samostansko dvorišče pripovedujejo, da je mati prednica, ki kakor nuna ne sme pokazati niti glave gole, gugaje se večkrat pokazala celo nekaj, kar vsaka druga   ženska   skrbno   skriva. —« »Piccolo« pripoveduje dalje,   da je* prednica prodala raznim osebam —
tu celo imenuje dotične osebe — razne predmete, ki imajo veliko vrednost kakor starine in kako da je potem nastal v samostanu požar, ki daje — glasom zatrdila   prednice — vpelil mnogo starinskih predmetov, listin knjig itd., kar se je vse nahajalo   v   samostanskem   arhivu. — Vsled tega da je ogorčenje   onih 7 nun postajalo vedno veče. Nekatere teh da so se obrnile do škofa, a ta da jih je zavrnil in dal prav prednici. Ena njih je pisala celo papežu in ta je poslal v samostan nekega jezuita, ki je pa pustil vse pri starem. — Mi-nolega ponedeljka se je   pa zgodilo nekaj novega: Prednica mati Salezija, mati Karmela in ostali dve privr-ženki prednice so z nekaterimi učenkami zapustile samostan in se nastanile v dvorcu Olge, ki   se nahaja na kupljenem   posestvu     Kabiglio v Škorklji. Vzele so pa seboj vse pohištvo in vse perilo in onih 7 nun pustile na cedilu. — Do tu »Piccolo«.— Mi vemo pa še kaj več:   Vemo namreč, da brez škofovega dovoljenja, bi nun postajalo vedno večje. Nekatere posestva Kabiglio. Pri tej kupčiji je najprej mešetaril Slovan,    in sicer Hrvat g. Kušar.   Kupčija je bila že skoro sklenjena in   g. Kušar je že upal, da zasluži lepo svoto za meše-tarino. Prosimo: kupna cena je bila 350.000 K, a mešetariua   se računa po 2/r kupne cene. Kar se mu je povedalo, da iz kupčije ne bo nič, da samostan ne kupi onega posestva. A glej, na njegovo mesto je kakor mešetar stopil žid Piazza, brat matere Karinele, in potom njegovega mešetarenja je bila kupčija sklenjena. Je li škof Nagi morda storil to,   da je odklonil Slovanu   in   naklonil Židu zaslužek zato, ker se v njegovih žilah pretaka židovska kri, da je na ta način podpiral svojega soplcmenjaka Žida? — Dalje vemo tudi, kaj se pripoveduje o načinu, kako so one štiri nune slavile preselitev iz samostana v dvorec Olga: V dvorec je na večer — tako se pripoveduje — prišel brat matere Karmele, namreč žid Piazza z nekim svojim prijateljem. Tam so vsi skupaj lepo večerjali. Pri večerji so pa tudi pili. Vince je bilo dobro in zato so si ga privoščili nekaj več. & vince ni bilo le dobro, bilo je tudi močno ter je počasi   zlezlo v obrite glave vseh štirih nun. In tako se je pripetilo, da so ljudje ponoči slišali, kako neka   vesela   družba v dvorcu prepeva   poulične pesmi.   Ljudje so se vpraševali, kdo da je v dvorcu, a drugi dan so izvedeli, da so se v dvorcu nastanile nune. Nekatere osebe so bile pa celo tako indiskretne, da so slučajno videle priti v dvorec in oditi iz njega Žida Piazza in njegovega prijatelja. — Oj ti blaženi mir, ti blažena tihota samotne samostanske celice! — Kakor že rečeno, je škof Nagi vedno podpiral prednico mater Salezijo. Meseca avgusta leta 1906. je   bila   v  samostanu   volitev nove prednice.   Mati   Salezija   je dobila najmanj glasov, a nobena kandidatni j ni dobila zahtevane večine. In tedaj je odločil škof: imenoval je zopet mater Salezijo za prednico. — Menda se bo marsikomu zdelo važno, če povemo, da so one štiri nune, ki so zapustile samostan najmlajše: prednici je 38, materi Karmeli 35, Gabrijeli  34  in  Idelfonzi  28  let. Od ostalih je eni 32 in eni 34 let, a druge so vse stare po 40, 42, 50, 51 in ena 73 let.
Po umoru gališkega namestnika
L v o v , 17. aprila. Deželni maršal grof B a d e n i se boji za življenje, ker je šele sedaj znano, da je dan pred umorom grofa Potockega prišel tudi v pisarno deželnega maršala mlad mož ter prosil za avdijen-co. Ker se je splošno mislilo, da je bil prosilec Sičinski, so včeraj pokazali tega morilca Badenijevemu vratarju, ki je pa takoj izjavil, da je bil pri deželnemu maršalu drug mladenič. — V miznici umorjenega grofa Potockega so našli tri smrtne obsodbe, ki so mu jih poslali Malorusi. Ko je prišel namestnika zjutraj pred atentatom prijatelj opozorit, da krožijo po mestu govorice o nameravanem atentatu, mu je grof smeje se pokazal pismo s smrtnimi obsodbami.
Zvišanje častniških plač.
Dunaj, 17. aprila. Zaradi zvišanja častniških plač se je razmerje med krono in ogrsko koalicijo zopet poostrilo. Ministru Kossuthu je pri zadnji avdijenci povedal cesar brez ovinkov, da se to vprašanje mora rešiti pred delegacijami že spomladi, a pri tem so izključene najmanjše narodnostne koncesije.
Tajna pogodba med Čehi in Nemci.
Praga, 17. aprila. Minister dr. F i e d 1 e r zanika v »Narodnih Listih« vest agrarcev o tajni pogodbi med češkimi in nemškimi ministri. Znan mu je le en edini slučaj, da sta
enkrat dr. Fort in Prade postopala pri imenovanju poštnih aspi-rantov po ključu 68: 32.
Bjornson o bodočnosti Slovanov.
Budimpešta, 17. aprila. Urednik »Pester Llovda« je imel v Rimu razgovor s slavnim pesnikom, Bjoernsonom, ki je rekel, da se Madžari le smešijo, ako hočejo pobijati panslavizem. Panslavizem gre svojo pot, in blazno bi bilo, se temu zoper-stavljati. Na vprašanje, ali veruje as veliko sloavnsko državo, je odgovoril Bjšrnson: »Da verujem. Seveda taka država ne more nastati danes ali jutri. Toda pomislite le na boje Nemcev in Italijanov za svojo edinstveno državo. Povsod mora končno le prodreti narodnostna ideja. Veliko vprašanje bodočnosti je le, ali se bodo Slovani in Germani mogli mirno sporazumeti ali ne. V prvi vrsti je treba napraviti mir v Avstriji. Najbolj sovražim prusko politiko proti Poljakom. Človek, ki ga najbolj sovražim, je Bulow, ta jeguljasti politik z omejenim pogledom v bodočnost. On misli, da mora ohraniti ger-manstvu par pedi zemlje in zato se igra z bodočnostjo. Brezuspešen trud, proti slovanstvu se ni mogoče bojevati z nasilstvom. Sicer pa Prusija niti ne pride v pošte v, temuč bo mogla iti zraven. Vozel je in ostane Avstrija. Avstrija bo morala pri spora-zumljenju sprejeti vodilno vlogo.«
O Macedoniji.
Pariz, 17. aprila. V diploma-tičnih krogih so prepričani, da se med Anglijo in Rusijo doseže v najkrajšem času popolno sporuzumljc-nje glede razširjenja reform v Maee-doniji. Pač pa so si velesile v svesti, da ne bo tako lahko, pridobiti Turčijo, <i;i pritrdi justičnim reformam v takšnem obsegu, kakoi* jih zahteva Rusija. Pomisleke dela posebno v Londonu sprožena misel, naj bi civilni agent je in člani macedonske finančne komisije vstopili v turško službo. Boje se namreč, da bi na ta način ti mednarodni organi izgubili dokaj ugleda in vpliva pri krščanskem prebivalstvu v Macedoniji.
Sofija, 17. aprila. Iz Carigrada je došla vest,da ima turška vlada v rokah pisma nekega bolgarskega ministra, ki je dajal v teh pismih navodila o revolucijski organizaciji v Macedoniji. Na stvari je toliko resnice, da ima turška vlada res v rokah pisma nekega bivšega bolgarskega ministra.
Petro grad, 17. aprila. Povodom razprave o proračunu ministrstva zunanjih del je imel danes minister I z v o 1 s k i že davno napovedani govor o Balkanu. O zna- i nem avstrijsko-ruskein dogovoru je rekel minister, da v širših ruskih krogih ni popularen, in vendar je imela ruska vlada pri sklepanju tega dogovora odkritosrčen namen, zagotoviti krščanskemu prebivalstvu v Macedoniji vsaj najpotrebnejše reforme, ne da bi se pri tem zapletla Rusija v mednarodne spore. Da pa ni bilo dosedaj zeželjenih uspehov, tega je krivo sovraštvo med balkanskimi narodi. Minister je nadalje rekel, da je prevzel dogovor z Avstro-Ogrsko za dedščino, ki se mu vidi dragoceno jamstvo za mir na Balkanu. Posebno si je prizadeval, uresničiti justične reforme. Glede železni-čnih projektov na Balkanu je izjavil minister,da so vse vesti o ruskem protestu neresnične; vendar si noče prikrivati, da bodo ti načrti močno spremenili položaj na Balkanu. Spojitev bosanske železnice s turško je važno dejstvo v zunanji politiki; ako se projekt tudi naziva gospodarski, vendar b6 imel resne politične posledice. To pa bo za Avstro - Ogrsko dvomljiva prednost na Balkanu. Rusija zasleduje na Balkanu le en cilj: Pospeševanje blagostanja ]>osamez-nih balkanskih držav ter izboljšanje usode kristjanskega prebivalstva v Turčiji. Zaradi tega ni Rusija nevoščljiva Avstro-Ogrski njenih gospodarskih uspehov, vendar moramo pri tem paziti, da iz tega ne nastane škoda balkanskim državam in kri-stjanskemn prebivalstvu v Turčiji. Rusija ne le da ni protestirala proti železničnim načrtom na Balkanu, temuč je prišla celo s predlogom, naj se podpirajo vsi za balkanske države koristni železnični načrti.
Zakaj je bil črnogorski knez na Ruskem.
Petrograd, 17. aprila. Knez Nikola je odpotoval prav zadovoljen iz Petrograda, ker je s svojim potovanjem dosegel popolni uspeli. Baje dobi knez privatno posojilo iz carskih fondov, 80.000 za šole in cerkve ter vsako leto 300.000 rubljev rednih prispevkov za vojaške namene. Tudi glede prošnje, naj bi se projektova-na železnica Donava-Adrija ne končala v Medui, temuč v Baru, je dobil neobvezno obljubo. — Car je imenoval mladega črnogorskega princa Petra za poročnika pri 15. pešpolku.
Vseslovansko društvo,
Petrograd, 18. aprila. \ raj in predvčerajšnjim so se vij posvetovanja zaradi ustanovi društva, ki ima namen, združb v vse slovanske narode na temelju 1^ turnih interesov. Pod okriljem n(J ga društva se priredi letos vse vanski shod. Ustanovniki društva odlični politiki vseli struj, kakor j dilovič, Milj u ko v, Kovalevski, (; kov, IIomjakov,Šipov,Struve, Koj jarevski,  Oldenburg,  Moklakov i
Zaradi Port Arturja.
Petrograd, 17. aprila. ( je ukazal, da se iz portarturške af znani generali   F o c k , S m i r n in Reis odpuste s pokojnino h made.
Nemiri v Perziji.
London,   17. aprila. Pok v okraju Urmija   je postal skr,, kritičen. Zadnje dni je bilo na oseb umorjenih. Ves promet je usta ljen, trgovine so zaprte.   Dne 15 m. so bile štiri vasi napadene in i,r pane,  pri  tem  je bilo zopet 8 o ubitih, 11 ranjenih in 1500 ovac ( vedenih.   Prebivalci   beže   v nies Guverner je brzojavi I v Teheran, q mu pošljejo vojakov ali pa mom stopiti.
Znižanje civilne liste n; Portugalskem.
Lizabona, 17. aprila. 1)J kraljevim predsedstvom se je vi včeraj kronski svet in se je razprd ljalo o znižanju civilne liste, in sid je to vprašanje sprožil kralj sti Civilna lista se je znižala za 409 Istotako se je apanaža obema k ral] cama-vdovama znižala za l1/* mij jona. Na ta način si upa dinastija pet pridobiti simpatije prebivalstvi
Boji v Maroku.
Pariz,    17.    aprila. Gen. B a i 11 o u d je brzojavi!, da je pil me   Harkov   blizu Menabe napad) oddelek majorja P i e r o n a. Od nega jutra se sliši   grmenje topo| Pet    francoskih   konj je pril>ež; brez jezdecev nazaj v francosko t| borišče. Izid bitke še ni znan.
Pariz, 17. aprila. Ravnok; je došla vest, da je izgubil majJ Pierron v bitki 28 mrtvih in bliJ 100 ranjenih; med njimi je 10 ca>| nikov. Sovražniki so imeli ogroiiu izgube.
Dopisi.
Iz Sore  pri Medvodah. Soršl fara je bila do let 1342. pod oglej skimi patrijarhi. Ko je papežev gat kardinal Bertrand leta 1631. pisal kranjske fare,  ki so bile p oglejsko škofijo, je pa bila našu sd ška fara pod vetrinjskim samostane:] cistercijenzov, ki je stal onkraj Lji belja blizo Vrbskega jezera, na danjem   spodnjem Koroškem; dalj je bila naša sorska fara do leta 17:>f pod zatiškim samostanom. Takrat ; zadel   zatiški samostan hud udanu ko so se dolenjski kmetje leta spuntali in naredili veliko škodo, takrat je zatiški samostan prejemal od  sorskih  župnikov  letno penzij 150 renskih dolarjev, šest funtov p»| pra, pet zlatih   dukatov in 20 leht platna, tedaj z eno besedo patron>k| pravico, postavljati župnike sorškn k   popravilom   prispevati  peti d« stroškov,   naj bo cerkvena oprava ali cerkev, ali župuišče. Tako pravi zakon. Leta 1733. je pa prišla nas sorska fara pod ljubljansko škofij1 ker jo je kanonik Jakob Sillik kup od zatiškega. samostana za 6000 gl in jo podaril ljubljanskim škofom tem pogojem, da imajo sinovi ljut ljanskih    ali    kranjskih meščaiuj prednost za sorske župnike. Ali ni tu kaj dosti jasno in razločno povedal no,  da je naše sorske   fare   pat roj knezoškof Anton Bonaventurat K; pa pravi zakon o patronatu sorski fare,   kake  dolžnoti   ima   patronu j kaj f — Vi knezoškof ljubljanski, k j ko pa vi dolžnosti izpolnujete, ali vt ste,da smosorški faraui župnišče pl pravili, ki nas je stalo okroglo dr*| tisoč goldinarjev? Ali ne zadene v peti del stroškov kot patrona sorsk] fare,   kake   dolžnosti   ima patro zakoni samo na papirju, kaj I Ali I presvetli  knezoškof brez skrbi pij sorske župnike iz Sore z bajoneti kal kor gospoda Antona Berceta? Mi Sj rani tudi znamo pisati, dasiravno n-j mamo več gospoda nadučitelja Ani tona Germeka med sabo; pisali bofflf sicer brez vseh učiteljev, zatorej n1] kar gospodov učiteljev ne natolcuju]
Sorski farani.
Iz Prema, Ze dolgo časa ni bil| ničesar slišati o nas. A vendar jj vredno, da se ovekoveči v spomin pjj znim rodovom naš sedanji župnik i| delitev zadnje podpore, kojo so z* dobili posestniki občin Janeževo bi do, Kilovče, Prem, Rateževo brdo i_| Smrje, vsled škode, ki jo je napravi la toča v tem okrožju. Ta delitev si
(Dalje v prilogi.)
\
je namreč v premski občini baje godila precej pristransko. V prvi vrsti je krivo tega županstvo, ki je na videz liberalno, v resnici pa popolnoma klerikalno, kar tudi opravičuje slučaj, da sta pri neki občinski seji (razpravljalo se je namreč o cerkvenih računih) pridrli med odbornike mati in žena župana rekoč, da ta, to je županova hiša, ni liberalna in da naj liberalci gredo ven. Naš nanovo imenovani g. župnik, Martin Šker-janc, je bil preje, predno se je posvetil duhovskemu stanu, baje lajt-nant v rezervi, na kar še sedaj precej spominja. To dokazuje sledeči slučaj: Neko nedeljo se je razkoračil na prižnici (najbrž se je čutil lajtnan-ta). Izdal je namreč sledeči »befel«:
1. Mežnar, pojdite in porinite ženske izpod  kora,  če ne zlepa, pa zgrda!
2. Mežnar, primite tisto stnro teto mm pri klopi za rokav in jo peljite naprej! 3. Dokler ne bo reda, ne bom pridigoval! 4. Mežnar, denite moške v red. Naš novi župnik trdi, da mu je nekdo izmed ljudi, ki hodijo na kor k slnžbi božji, pok varil orgije. Zato je kričal raz prižnico, da bo takoj prihodnjo nedeljo vse razen pevk in tistih, ki imajo plačane stole, spodil s kora. Toda, g. župnik, mi vas vprašamo, kdo je zidal cerkev. Izrazili ste se tudi neko nedeljo, da ne pustite hoditi po pokopališču, češ, da tudi kmetovalec ne pusti hoditi po svojem polju ob času setve. Kdo je napravil pokopališče 1 Kaaj! V prihodnjič kaj več. .J ust i ca.
Dnevne vesti
Y Ljubljani, 18. aprila.
— Zakaj molče? »Slovenec« še ni niti besedice spregovoril o škandaloznem slučaju L a s e han, takisto tudi trdovratno molči o nečuve-nem nastopu »Kranjske hranilnice« proti mestni občini ljubljanski, oziroma proti obrtni šoli. In vendar sta ta dva slučaja za razmere, ki so nastale v zadnjem času. tako značilna, da bi moralo o njih razpravljat i vse -lovensko časopisje. Saj se vendar impertinenten nastop deželnovladne-ga svetnika pl. L a s c h a n a proti slovenskemu jeziku, tiče tudi klerikalcev, saj se menda še vendar čutijo Slovence, in ukrep »Kranjske hranilnice«, naj se obrtna šola vrže na cesto, je stvar, ki tangira v enaki meri narodno -napredno, kakor klerikalno stranko. Saj obrtna šola menda ni samo za liberalce, menimo vsaj, da jo obiskujejo tudi sinovi klerikalcev! Zakaj nima potem »Slovenec« niti besedice kake obsodbe teh dogodkov, ki so za naše razmere naravnost tipični! Odgovor je lahek. Ker klerikalcem masi usta zveza z Nemci in z vlado! Kadi zveze z vlado si ne upajo nastopiti proti Lase hanu, radi zveze z Nemci pa ne upajo napasti 'Kranjske hranilnice«! Žalostno, a resnično! Pač daleč je že zajadrala nesrečna klerikalna politika!
— Kdo odločuje v »Kranjski hranilnici«? V vodstvu »Kranjske hranilnice« so med drugim tudi tile gospodje: Otmar B a m b e r g, tiskarn ni" in knjigarnar. Mož izdaja >lovenske knjige in Slovenci jih pridno kupujejo; tudi njegovo tiskarno izdatno podpirajo slovenski naročniki. Leopold B ii r g e r . trgovec na Dunajski cesti. Slovenske stranke na Dunajski cesti in v njeni okolici so njegovi odjemalci. Fran I) o b <> r -let, lastnik pogrebnega zavoda. Ta ima takorekoč v zakupu vse pogrebe. Josip H u <l o v er n i g , trgovec v Kolodvorskih ulicah. Ta ima skoro izključno same slovenske odjemalce. Adolf Ko nI i n . trgovec Pred škofijo. Tudi ta ima v pretežni večini samo slovenske odjemalec Peter in Ivan Kosi e r. pivovarnarja v Šiški. Kosi er j evo pivo s«* pije samo v Ljubljani in na Kranjskimi. Odjemalci tega piva so sami Slovenci, •losij) M a y r, lekarnar na Marijinem trgu. V njegovo lekarno zahajajo samo Slovenci. Rajmund R a n -z i n g e r , špediter na Dunajski cesti. Ta mož preskrbuje vse špedicije za slovenske stranke. Viktor Sebi f-fer, trgovec na Mestnem trgu. Pre-težna večina njegovih odjemalcev so Slovenci. Dr. Fran V o k , notar na Sodni jskem trgu. Pravne pomoči iščejo pri tem notarju v pretežni večini samo slovenske stranke. Navedeni gospodje so bili torej tisti, ki so vrgli iz Virantove hiše obrtno šolo, «a zidajo tamkaj poslopje za Hu-thov zavod in schulvereinsko ponem-»evalnieo! Imena teli mož bo treba dobro zapomniti!
— bi Je s slovenskimi uličnimi
Sipisi? Lansko leto je došla mestni občini ljubljanski peticija za s a m o-slovenske ulične napise, ki jo je podpisalo na tisoče ljubljanskih prebivalcev. To peticijo je mestni občinski svet predložil deželnemu odboru, da se o njej izreče, ker ima, kakor je znano, o tem vprašanju glavno besedo deželni odbor. Peticijo ^e dobil v roke referent grof Barbo, ki jo je trdno zaklenil v svojo miz-
nico, pač da bi mu je nihče ne ukradel! Sedaj je prišla pri deželnem odboru v veljavo nova metla. Vpra
Samo, ali ima peticijo za slovenske slovenske ulične napise Še vedno zaklenjeno v svojem predalu grof Barbo? Na dan ž njo! G. deželni odbornik dr. Lampe, ki ste preje tolikokrat v „Slovencu" urgirali slovenske ulične .napise v Ljubljani, sedaj Vam ovete pšenica, zgrabite grofa Barba za lase in ga prisilite, da odklene svoj predal in pride na dan s slovenskimi uličnimi napisi!
— Proč z napisom „K k. Pi-nsnz-Dircctittn"! N* pročelju poslopja tukajšnjega finančnega ravnateljstva se še vedno blešči samonemški napis „K. k. Finanz-Direotio nu. Opetovano smo že zahtevali, naj se ta za Ljubljano in vso deželo kranjsko, ki je popolnoma slovenska, ža ljiv napis odstrani in nadomesti s slovenskim. Vse naše zahteve so bile dosedaj bob ob steno. Nemški in nemčurski birokratje, ki imajo, žal, še vedno odločilno besedo v uradih v naši slovenski deželi, Še vedno mislijo, da se smejo poljubno igrati z narodnimi čustvi slovenskega prebivalstva. Naj le pazijo, da se ne bodo vračunali. Prenapeta struna rada poči, lahko se torej zgodi, da tudi Slovence mine potrpežljivost in da si poiščejo svojih pravic sami.
— Občni zbor konzorcija za preddela zgradbe železniško proge
Škofja Loka - Železniki se je vršil ob nepričakovano veliki udeležbi interesentov iz selške doline in Škofje Loke na cvetno nedeljo v Železnikih. Shoda so se udeležili tudi deželni poslanec Ciril Pire in državna in deželna poslanca dr. Krek in Demšar, ostali povabljeni poslanci so pa svojo odsotnost oprostili. Zborovanje je otvoril načelnika namestnik gosp. Karol vitez pl. Strahl, pozdravil navzoče, posebno poslance in natančno poročal o dosedanjem delovanju odbora. Omenjal je, s kakimi ovirami so se morali boriti v začetku, ker je ideja vzbudila tako malo simpatij tako v višjih krogih kakor v dolini sami. Le s težavo se je nabrala vsota, da so se izdelali načrti in proračun. Najbolj požrtvovalen in delaven v tem času je bil pred d verni leti umrli načelnik konzorcija g. Avgust Novak, katerega se g. govornik v toplih besedah spominja. Ker so se pa razmere spremenile na boljše, kar priča pred vsem velika udeležba, zato je sklical občni zbor, ki naj izvoli n:-vega načelnika in namestnika, ker govornik radi svoje starosti in bo-lehnosti samo v korist tako važnega podjetja želj, da bi to čast sprejela mlaj;* i u ki•# . ' ejŠa sila. G. poslanec dr. Ki * v je ^>*.ival navzoče, naj brez razlike strank delujejo za železnico in razvil načrt bodočega delovanja. Temeljna glavnica 600.000 K naj bi se zbrala na ta način, da bi si nabavili občine, hranilnice in posamezniki deleže ter naj bi mesto denarja za svet, materijal in dovažanje sprejemali deleže. Ker ima dobna dosti vodnih sil, naj bi železnico gonila elektrika, ki bi se lahko uporabljala tudi še v druge svrhe. Po vzgledu železnice bi tudi diugi gotovo začeli izkoriščevati vodne sile, tako da bi železnice vsestransko koristile gospodarskemu na* predku doline. Občni zbor sprejme predlog, naj tvrdka Kfižek v Pragi izdela brezplačno načrte brez vseh obveznosti od strani konzorcija. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni dr. Krek načelnikom, dež in drž. posl. France Demšar njegovim namestnikom in blagajnikom dosedanji blagajnik g. A. Hafner, pos. v Železnikih ; tajnika mg pa izvoli odbor iz svoje srede. Načelnik je sprejel izvolitev samo pod pogojem, Če se so navzoči popolnoma zadovoljni. Ker bo pa nova železnica vozila samo trikrat na postajo dri. železnice in trikrat na dan v Železnike, še vedno ne bo imela Škofja Loka zveze k 18 vlakom in, ker je že skrajni čas, da se zgradi že 30 let projektirana nova cesta iz Škofje Loke na postajo drž. železnice, prosi g. Rafael Thaler v imenu škofjeloške mestna občine navzoče poslance, naj bi tudi to podjetje podpirali z vsem svojim vplivom. Potrebo ceste in nje gospodarski pomen je še posebej dokazoval gosp. France Dolenc iz Stare Loke. Poslanec Demšar se je cesti sicer malo upiral, ko je pa dr. Krek zagotovil zavzeti se za eelo stvar z vso vnemo in celo svetoval, kako bi se podpora najprej in najlažje dosegla, se je tudi Demšar vnel za stvar. Izredno dober vtis je napravil na v s e navzoče dež. poslanec Pire, ki je v svojem govoru izrazil nado, da bo konzorcij za zgradbo železnice pod načelništvom „marljivega dr. Kreka" gotovo uspešno deloval in, da se bo kakor za cesto, potegoval povsodi tudi za železnico. Shod so pismeno pozdravili poslanci dr. Triller, Zabret in dr. Eger, zagotavljajoči podjetju pomoči. Zadovoljni so se razšli navzoči s prepričanjem, da sta železnica in cesta samo še vprašanje par let, če se bo delalo s tako vnemo, kakor vse kaže.
— &ol ni treba, le verel O
O groznem slučaju v Sneberjih pri Devici Mariji v Polju, kjer je sin zaklal mater čisto hladnokrvno in premišljeno, smo pisali svoj Čas sledeče: „Ljubljanska okolioa je grozovito ponosna, da ima največji zvon na Kranjskem, po i tem zvon m pa prebiva na tičoče ljudi, ki živo pričajo, da tisočletno pastirstvo ni njihovih duš prav nič povzdignilo. Omike in šol jim manjka." „Domo-lrab" piše nato: „To je grozna ob-dolžitev! Ta obdolžitev ni le zoper Poljoe, ampak obenem zoper cerkev, zoper vse krščanstvo, ki je dtlo Evropi vso omiko, kar je in**!*1 Po mnenju naših prečastitih je torej za človeka potrebna le vera, šola pa nič, saj se tudi brez šol pride v nebesa! Ravno ji vin las nam te „Do-moljnbove" besede ne napravijo!
— Znamenja časa- Ni dolgo, kar je poročal .Domoljub", da ima Kmečka zveza za kranjski okraj občni zbor v Kranju. Pripomnil je, da predava na tem zborovanju strokovnjak „golobjih jajcu Jaka Legvart. Nekako začudeno smo gledali, kako si upa uslužbenec c. kr. deželne vlade nastopati na političnih klerikalnih zborovanjih. Kakor posnemamo po „Go-renjouu, je res Jaka Legvart na tem shodu vezal svoje vedno enake otrobe. Naši vladi je to znano, toda „stro-kovnjak" Legvart nima strahu pred njo. Govori se celo, da dobi priznal ni diplom k svojim že petero prejetim. V imenu pravičnosti zahtevamo, da se da nalog tudi drugim gospodom, da smejo iti med „ljudstvo". Kar je dovoljeno Legvartu, mora biti dovoljeno tudi drugim. Ali pa naj Še Legvart ne brodi po političnih zborovanjih. Sicer bodemo mislili, da c. kr. vlada s svojimi uslužbenci namenoma podpira kranjski klerikalizem.
_ — Županstvo v Tržiču kaže
svoje pristno nemškonacionalno mišljenje s tem, da prileplja na svoje uradne spise nemški narodni kolek. „Deutscher Wehrschutz Siidmark" v vsenemških barvah. Te kolke v frankfurtarskih barvah prileplja tržiški župan B o n c e 1 j celo na dopise, ki jih pošilja raznim c. k r. državnim uradom. To je že višek nesramnosti in predrznosti od župana, v čigar občini prebiva poleg 2300 Slovencev jedva 200 Nemcev! Slovenski občinski odborniki v Tržiču mvj pri prihodnji občinski seji primejo pošteno za ušesa Bonoljevega očeta in naj ga pouče, da lahko Sudmarko poljubno podpira s prispevki iz svojega žepa, ne pa z denarjem slovenskih davkoplačevalcev!
— Nemški narodni svet za Spodnje Štajersko ima sledeče naloge: 1. Nadzoruje kupovanje in prodajo posesti; 2. skrbi za nastavljanje nemških uradnikov, da naznani narodnemu svetu, ako je kako mesto že prosto ali bode morebiti kmalu ter sporoči imena prosilcev ter za to zmožnih oseb; 3. nadzoruje delovanje rimskih klerikalcev; 4. skrbi za podporo nemških trgovcev in obrtnikov, kakor tudi za to, da Nemci rabijo le nemške zdravnike, odvetnike in notare; 5. preosnovati delovanje vseh diultev strogo v narodnem smislu; 6. pritegniti vse narodne in gospodarske združitve (organizacije), vse somišljenike, zlasti pa vse premožne posestnike (grajščine) k narodnemu delu; 7. osnovati podružnice obrambnih društev, kjer še taKih ni, ter je podpirati; 8. oskrbeti nemške posle moškega in ženskega spo1 a, nemške delavce in obrtnike ter paziti, da vsak nastavi nemške delavce ali posle; 9. posredovati pri ženitvah v narodnem smislu. — Slovenski rodoljubi! Tak je bojni klic Nemcev na slovenskem Štajerskem! Ravnajmo se tudi mi strogo v smislu naše narodnosti po zgoraj omenjenih točkah ter ravno tako zasledujmo dosledno naše geslo povsod in vselej: Svoji k svojim!
— te spet hujskajo! Od Vogla j ne se nam piše: V Št. Jurju ob juŽ. žel. snujejo obrtno nadaljevalno šolo. A ker so naši klerikalci sploh sovražniki vsakega intenzivnejšega naobraževanja našega ljudstva, zato ljudstvo že hujskajo proti nameravani šoli. V „Slov. Gosp." z dne 16 aprila t. 1. neki nazadnjaški dopisun tozadevno pravi: „Naši liberalci hočejo imeti pouk ob nedeljah od 8. do 12. dopoldne, tako da bi učenci ne mogli niti v nedeljo pri sveti maši biti. Zakaj bi ne bil ta pouk ob nedeljah popoldne? Obrtniki, ne pripustite svojih učencev ob nedeljah dopoldne k pouku!" — Mi pa rečemo na to: Ali veste, kdaj se vrši na obrtnih nadalje-valnioah, ki že obstoje, sploh pouk? In dalje: Ali se pred 8. zjutraj ob nedeljah v Št. Jurju ob jut. žel. ne bere nobena maša?
— Delničarjem „Narodne TIskarne"- Ker seje na lanskem občnem zboru „NarodneTiskarne" izrazila želja, da bi se bilanca dala natisniti in da bi se po en eksemplar bilance vročil vsakemu delničarju, je, uvažuje to željo, upravni svet sklenil letošnjo bilanco priobčiti v n Slovenskem Na-
rodu". Bilanca je natisnena v današnji številki, na kar opozarjamo gospode delničarje.
Narodna založba ima svoj občni zbor v soboto, dne 25. aprila ob 6. popoldne v „Narodni tiskarni". Spored: 1. Naznanila načelstva. 2. Poročilo tajnika o društvenem delovanju. 3. Poročilo blagajnika o društvenem denarnem stanju. 4. Volitev načelstva in računskih pregled nikov. 5. Sklepanje o društvenem delovanju v novem letu. 6. Slučajnosti. Da je občni zbor sklepčen, mora biti na njem zastopan najmanj deseti del zadružnikov in najmanj peti del Članov.
Veneo pred Prešernovim spomenikom« Na Prešernov spomenik je položen lep veneo z belim, modrim in rdečim trakom z napisom: nZa pirhe — M. Pogorelo — Iz Amerike".
Dražba sv. Cirila In Metoda
je izdala v proslavo 150 letnice Vodnikove in 100 letnice Bleiweisove prav lepe razglednice Slovencem za piruhe. Izdelala jih je domača tvrdka „Blas-nikova" tiskarna. Trgovci in drugi odjemalci razglednic dobe pri nakupu zdaten popust. Dobe se v družbeni pisarni „Narodni dom", vsak dan popoldne v uradnih urah od 3—6. Zunanji odjemalci jih dobe poštnine prosto. Znesek se lahko vpoŠlje po prejetju blaga po poŠtno-čekovni položnici. — Upamo, da sa bo v kratkem oglasilo mnogo naročnikov
Narodnjakll Zahtevajte po vseh gostilnah in kavarnah plačilne listke Ciril-Metodove družbe! Hodite le v one gostilne in kavarne, kjer dobite te plačilne listke!
Natečaj za tisk publikacij „8iOV. Matice11 za L 1908. Včerajšnjo notico v tem oziru je popraviti v toliko, da se natečaja morejo udeležiti samo ljubljanske tiskarne.
„Matica Hrvatska". K včerajšnjemu poročilu o članarini za to „Matico" je pripomniti, da je g. Fran Podkrajšek poverjenik le za L j u b 1 j a n o, ne pa tudi za druge kraje po Slovenskem. Kdor izven Ljubljane stanujoč mu pošlje tako članarino, jo bo vrnil.
Odbor »Slavca11 vljudno opozarja brate pevce, da se društvo udeleži pogreba dolgoletnega člana gosp. Frana Kollmanna v ponedeljek, 20. aprila 1908, ob 3. uri popoldne tar mu zapoje žalostinke. Zbirališče in pevska vaja je v ponedeljek popoldne ob 3/4 na 2. uro v „Narodnem domu". Nastop z zastavo, čepicami in trikolorami. Pevoi se vabijo k polnoštevilni udeležbi.
Uredničko stavbno društvo v LJubljani. Priprave, ki jih je naroČil zadnji občni zbor pripravljalnemu odboru, da se mora društvo preosnovati v občekoristno stavbno zadrugo, so sedaj završeno. Regulativ. po katerem se bodo delili državni stavbni krediti iz določenih štirih milijonov kron, je v finančnem ministrstvu Že dogotovljen in mu je le še treba Najvišje sankcije. Zagotovljeno je tudi, da se bodo enaki stavbni krediti postavljali vsake? leto v državni proračun, tako da je pričakovati pro-spev&nja započete akcije, ako le najde smisla pri onih, katerim je namenjena in v katerih korist je zasnovana. To stavbno društvo ima svoj že napovedani izredni občni zbor v soboto, dne 2. maja t. 1. ob 8. zvečer v prostorih uradniškega gospodarskega društva, Kongresni trg Št. 12, s sledečim dnevnim redom: a) sprememba tvrdke društva in sprememba pravil (po nrtsvetu osrednje zveze avstrijskih državno-uradniških društev na Dunaju); b) volitev načelstva (po novih pravilih); o) volitev nadzorstva (po novih pravilih); d) morebitni drugi predlogi, ki pa se morajo — Če se o njih sklepa na občoem zboru — naznaniti pripravljalnemu odboru najmanj 8 dni pred občnim zborom. Ker gre za vitalne interese vsega kranjskega državnega uradništva in državnega učnega osobja, pričakuje pripravljalni odbor, da se ne bodo udeležili občnega zbora samo vsi nezadržani sedanji Člani, marveč tudi vsi oni državni uradniki in profesorji, ki nameravajo postati člani, ki umejo tok časa, ki pojmijo pomen gospodarskih organizacij in ki se zavedajo, da le v združbi je moč in pomoč. —
Deželno pomožno društvo sa bolne na pljučih. Društvenike in prijatelje opozarjamo znova na letošnji redni občni zbor, ki se vrši v torek, dne 21. t. m. ob 6. zvečer v dvorani občinskega sveta
Izlet kranjskih hotelirjev in gostilničarjev na Dunaj bo 21. aprila. Ker nam je bil vspored prepozno prinesen, nam ga pri najboljši volji ni mogoče objaviti v celoti. Skupni odhod udeležencev je z ljubljanskega kolodvora 21. t. m. ob 11 uri 27 min. dopoldne. Povratek pa 27. aprila ob 8. uri 45 minut z Dunaja. Vsak ude leženeo itak dobi seboj tiskan vspored, kjer ima naznačeno, kaj se kdaj vrši tu in tam.
Pivo v korist družbi sv. Cirila In Metoda. Pivo češke delnišie
pivovarne v ć. Budejevioah, ki se prodaja v korist naši šolski družbi, se toči za sedaj edino v restavraciji hotela npri Maliču* v Ljubljani. V Budejevioah sta dve pivovarni; popolnoma češka je samo delniška pivovarna, dočim je one druge bude-jeviške pivovarne uprava pretežno nemška.
Dobrim ljudem — zahvala In prošnja Rodbina umrlega fotografa g. Iv. K o tar j a se naj topleje zahvaljuje vsem dobrotnikom za vse milodare, ki jih je prejela s posredovanjem uredništev slovenskih listov in ki so jih ji razni dobrotniki osebno izročili. Istotako izraža najtoplejšo zahvalo, za udeležbo pri pogrebu umrlega soproga oziroma očeta, pevskemu društvu „Slaveo" in njegovemu vodji g. kapelniku Benišku za tolažilne nagrobnioe in vsem sočutnim srcem za vsestranska sožalja. Milosrčno občinstvo, pokojnikove kolege, prijatelje in znance se prosi še nadaljnih podpor, ki bi lajšale rodbinsko bedo. — Vsakovrstni darovi naj se pošiljajo uprav-ništvu tega lista!
Umrl je v Ljubljani g. Josip G e s t r i n, sprevodnik Južne železnice v p. N. v m. p.!
Tukajšnji hišni posestnik gospod Štefan Klun je povodom smrti svoje soproge poleg drugih daril naklonil mestnemu ubožnemu zakladu znesek 200 kron in za popravo kapelice sv. Jurja na ljubljanskem gradu znesek 100 kron, ubožcem v mestni ubožnici pa je razdelil 161 kron.
Nemška surovost, ki presega VSO meje. V noči od četrtka na petek so prišli v kavarno „Avstrija" na St. Peterski cesti sinova ravnatelja trgovske šole Ar tur j a Mahra, dva Stangerja in neki poročnik. Vsi so bili precej vinjeni. Jeli so razgrajati in izzivati slovenske goste s huronskimi „heil" klici. Nekaj časa so Slovenci mirno trpeli nemške provokacije, ko jim je pa postalo preveč nemškega razgrajanja in kričanja, so se obrnili na kavarnarja, naj napravi mir in red. Slučajno navzoč sorodnik kavarnarja Stritarja je nato stopil k nemški družbi ter jo pozval, naj miruje in ne provocira slovenskih gostov. Nemci so se na to odstranili iz kavarne. Ko pa je Stritar odšel iz kavarne, je Mahrova družba iz zasede navalila nanj in ga tako pretepla, da se je mož onesveš-čen zgrudil na tla. To je junake streznilo. Vlekli so ga k Ljubljanioi in eden Mahrovih sinov je zajel vodo v klobuk in jel poškodovancu izpirati rano. Med tem je poročnik stal na straži na mostu. Ko so Nemci uvideli, da onesveščenca ni moči spraviti k zavesti, so ga pustdi ležati na tleh, kjer ga je kavarnar zjutraj našel. Poškodovanca so prepeljali v deželno bolnico. Tako je nemško junaštvo! Štirje napadajo enega, ga pobijejo na tla, potem pa ubeže. Mestni policiji bi priporočaH, da bi malo bolj pazila na te nemške junake, ki postajajo v Ljubljani vedno bolj predrzni. Saj Slovenci v zadnjem času ponoči niti na ulici niso več vami pred napadi pijanih nemških drhali! Temu se mora enkrat napraviti konec. ' 'a bi bila lepa, da bi pijani nemČurčki smeli nekaznovano v Ljubljani počenjati, karkoli bi se jim zljubilo. Tudi slovenske potrpežljivosti mora biti enkrat konec. Radovedni smo, ako bodo nemški listi tudi v tem slučaju, ko so nemčurji na pol ubili mirnega Slovenca, tako kričali kakor takrat, ko so slovenski visokošoloi vsled provo-kacij malo nategnili ušesa kadetku Malitsohu!
Ljudska galerija ▼ Simon Gregorčičevi javni čitalnici. Ravnokar razstavljena tretja serija donaša zopet vae pohao zanimivosti. Pred vsemi je zanimiv Španec Xermen An glada iz Barcelone, živeč sedaj v Parizu, fantastični slikar vtisov čigar slava se veča od dne do dne. Predstavlja se z opojno sliko iz pariškega življenja: druiabno vrvenje v pariškem zabaviškem vrtu. V ospredju stoječo damsko družbo obsvita ostra svetloba, tako da se nam kaže popolnoma fantastična v svojih obrisih in svojih vsled ostre luči obledelih barvah čim bolj od svetlobe odmaknene so osebe, tem krepkejši so njihovi obrisi. Nad vse zanimiv problem v ostri svetlobi. — Njegov po svoji dobi dosti starejši sodeželan Franeisoo de Goya iz Ara-gonije, predhodnik polnolučja in slikanja po vtisih, ie ravnokar zopet žel nedeljeno občudovanje na dunajski izložbi pri Miethkeju, ki se je te dni zaključila. Zastopan je s sliko Cucana as mlaj. Ob vznožju fantastičnega gradu se gnete množica krog mlaja. O Honoieju Daumier iz Mar s ei 11 a se je zadnji Čas mnogo pisalo. Zaslovel je kot naj geni alnej&i socialni in politični karikaturist. Zanimivo je njegovo življenje. Steklarjev sin je bil naj preje raznašaleo, potem komi v neki knjigotržnioi in kot tak se je učil risanja in z drznim svinčnikom karikiral šege in razvade in dosegel veliko slavo. — E gen Carriere is francoske Flandrije   slika življenje
kakor se nam kaže v vsej svojej istim', in ravno zaradi tega sežejo njegove slike tem globlje v dušo. Ob letošnji obletnici njegove smrti ga je slavno-snaui kipar Rodin v svojem nagrobnem govoru slavil kot orjaka v izražanju duševnega gibanja v obrazih. Nad vse mikavna je njegova slika „Šo^ske naloge": troje dečkov ob študijski mizi. — 0 Leiblu, iz Kolina, ki ga zastopa nad vse prijetna slika mladega kmečkega dekleta, je pred kratkim izšla monografija, v kateri ga znani estetik Muther hvali z vznesenimi bescdami. „Sama kamiiola", pravi. „' rez obraza je lepa, tako lepo sna Leibi ubirati barve." Leiblova slava raste od dne do dne. — Tako vidimo pred seboj celo vrsto ravnokar zopet aktualnih umotvorov. Ruse zastopata Mihael FilipoviČ Ivanov, ki se je le s silnim naporom skozi bedo preboril do slikarja, ki ga je pripoznaval celo veliki Repin, in pa Nikolaj MihajloviČ Fokin s svojo nepopisno lepo sliko „Zgodnji sneg". Njegove slike so stalno razstavljene v peterburških umetniških, razstavah. — Galerija je do torka zaprta.
Pohvalno priznanje je izrekel dež. šolski svet kranjski gdč. Pavli Gotzl, učiteljici na Vrhniki, za vestno spolno vanje stanovskih dolžnosti.
Mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano se ne more nič kaj razviti. Na eni strani jo tišče dolgovi, na drugi pa ima Še premalo spretnih Članov. Zdaj so pa ti za-drugarji še to neumnost naredili, da so poklicali kaplana na pomoč. Ta pa ukazuje, da se mora delo oddajati starejšim Članom — klerikalnim — članom, ne pa mlajšim, ki nočejo biti ponižni kaplanovi hlapci. S tem odriva mlajše — spretnejše Člane od zadruge, kar ji gotovo ne bo koristilo vkljub vsem kaplanovim „žeg-nom". Tako je klerikalno gospodarsko delo med našim narodom!
Gostilno na Šmarjetni gori, ki je bila od začetka letošnjega leta zaprta, je vzelo Olepševalno društvo v Kranju od lastnika g Ivana Cofa v najem in izročilo izvrševanje gostilniške obrti gosp. Jerneju Š k o f i c u, doslej gostilničarju pri „Slonu" v Kranj.. Na vrh Smarjetne gore se dospe s postaje Kranj v slabi uri; pot je izpeljana jako složno, večinoma v senci. S Smarjetne gore se nudi človeku eden najlepših in najrazsež-nejših razgledov po Kranjskem. Zato so izletniki že dolgo časa sem kaj radi zahajali na ta lahko dostopni hrib. Olepševalno društvo je pač pravo pogodilo, da je najelo gostilno na Šmarjetni gori. Gostilna se otvori na Veliko neieljo, dne 19. t. m. Za dobro pijačo, okusna jedila in točno postrežbo se bo vedno skrbelo. Omeniti nam je tudi, da odpade dosedaj običajna vstopnina.
Umrla je v Selu pri Žerovnici gospa Ivana Jeglič, trgovčeva in posestnikova vdova v starosti 52 let. N. v m. p.!
Kanonik Sušnik — polir. V „Domoljubu" se bere sledeča vest: „V Mlaci na Brodu v Bohinju bo napravil Pavel čop nov ličen mlin na turbino. Gnala ga bo vodna moč iz potoka. Mlel bo na tri korita. Delo vodi in vsa potrebna naročila oskrbuje č. g. kanonik Iv. Sušnik." Kanonik Sušnik je torej postal polir 1 Gotovo bo mlin izvrstno mlel in stope imenitno delovale na tri korita, ker vodi delo tak svet mož!
Ogenj V Vinavasi pri Novem mestu je v soboto pogorelo 13 poslopij štirih posestnikov v vrednosti 17.000 K. Zažgali so otroci, ki so se igrali z užigalicami.
Umrl Je v Mali vasi pri Trebnjem graŠČak Julij Treo, zaveden rodoljub in pristaš narodnonapredne stranke. Pogreb je bil danes v Do-berničih. Prijazen mu spomin!
Umrl le v Senožečah v 78. letu starosti g. Andrej Jebačin, posestnik, oče ljubljanskega trgovca gospoda Ivana Jebačina. N. v m. p!
Nova čitalnica se je ustanovila v Št. Petru na Krasu.
Španski sleparji so zopet na delu in pošiljajo znova prošnje v naše kraje po znanem receptu, da je tisti falot zaprt zaradi bakerota, da pa ima v nekem kovčku okoli milijona denarja in da naj njegova žrtev plača samo sodne stroška zanj, potem pa dobi tretjino tistega milijona. Pozor pred temi sleparji, za katere bi bil le v resnici zadnji čas, da bi jih res zaprli.
Slovensko štajerski učiteljski
praznik« Na velikonočni ponedeljek t. j. 20. t. m. ima „Zveza slovenskih štajerskih učiteljev in uči teljic" v Celju svoje prireditve in sicer v „Narodnem domua. I. Vodstvena seja ob 8. uri zjutraj v društveni sobi (knjižnici). U. Seja upravnega odbora ob 9. uri v posvetovalnici posojilnice po sledečem sporedu: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo o delovanju vodstva. 3. Poročilo o denarnem stanju. 4. Sprememba društvenih pravil. 5.
Predlogi vodstva. 6 Predlogi društev. 7. Določilo dnevnega reda sa občni zbor. 8. Določilo kraja in časa prihodnje seje. 9 Slučajnosti. K vodstveni seji in k seji upravnega odbora imajo le vodstveni odnosao upravni odborniki vstop. III. Občni zbor se vrši točno ob 11. uri po od upravnega odbora določenem sporedu. Predavala bodeta g. dr. Fran Ilešič.) Jubilej 1848 — 1908. 1. Prve slovenske učiteljske skupščine 1848. 1. — 2 0 kulturni prošlosti Štajerske sploh) in pa g. Ljudevit Čer ne j: „Vzgojujmo mislece." IV. Posvetovanj o ustanovitvi zveze narodnih društev bo ob 5. uri točno — v kateri sobi se še določi isti dan. Eventualno bodo tudi predavanja oziroma kazanje slik na skioptikomu. V. Koncert. Točno ob 8. uri se prične v veliki dvorani koncert slovensko štajerskega učiteljstva v proslavo cesarjevega vladanja 601etnioe. Spored: 1. Cesarska pesem. 2. M Ro-žanc: V mlinu Poje moški zbor. 3. Chopin: Nokturno. Svira go-spica Sohreinerjeva. 4. J Prochazka: Tak si lepa... Sopran solo poje gospioa Drobničeva. 5. Anton Ru binstein: Konoert za gosli s spremljevanjem klavirja, a) Aodante, b) M o derat o assai. Svira g. Fran Se-rajnik, spremlja gospioa Sohreinerjeva. G E Adamič: Po slovesu. Poje ženski zbor. 7. Loewe: Evgen, vitez plemeniti. Balada. Poje gosp. Sohneider. 8. J. Pankner. Kukavica. Mešani zbor: Pevske zbore vodi g. Rajko Vrečar. Po koncertu prosta zabava in ples. Svira celjska narodna godba. Vstopnina 1 K. Kdor hoče sedeti, mora razen vstopnice še kupiti karto za sedeže. Sedežne karte so za 1. in 2. vrsto 3 K: 3. do 7. vrsbe 2 K; 8 do 16. vrste 1 K; na balkonu 150 K. V predprodaii se dobe vstopnice in sedežne karte v trafiki g. Miklavoa v „Narodnom domu" in na večer koncerta pri blagajni, ki se otvori ob 7. uri zvečer.
Pevske vaje za učiteljski koncert V Celju se vrše na velikonočni ponedeljek točno ob 9. uri dopoldne ženski zbor, ob 3. uri popoldne točno mešani in moški zbor v veliki dvorani „Narodnoga doma". Kdor ne pride k vaji, ne more nastopiti. Za časa pevskih vaj se prosi, da nihče, ki ne sodeluje, ne pride v dvorano, ker bi sicer motil, ^asa je malo na razpolago zato točno in zanesljivo. Note seboj prinesti, ker jih je odboru skoraj zmanjkalo, posebno moški in ženski zbor je pošel. Kdor ne bo pel, pa je dobil note, naj jih odda, da jih lahko drugi rabijo.
Celjski odsek „Prosvete" se
obrača na naše narodno občinstvo a prošnjo za prispevke. Pomen tega odseka za ljudsko izobrazbo je velikanski in vsakomur znan, vendar manjka temu odseku knjig in denarnih sredstev v dosego njegovega cilja. Prispevki naj se pošiljajo na naslov: „Prosveta" v Ljubljani, „Mestni dom" (s pripombo „za celjski odseku)u.
C. kr. kmetijska druiba štajerska priredi dne 5. maja v zdravilišču Rogatec-Slatina enodnevni informativni tečaj o varstvu rastlinstva za Spodnji Stajer. C. kr. kmetijsko ministrstvo je v to svrho privolilo 300 kron subvencije.
Tečaj za gojitev zelenjadi se priredi na deželni sadjarski in vi korejski šoli v Mariboru in sicer v času od 11. do vstevsega 13. maja. Število vdeležencev tega kurza je določeno na 30.
Da bo celo občino za žgal, je zagrozil 381etni tesar Iv. Brunčko z Janževega vrha pri Ribnici na Štajerskem. Vsled neke poškodbe Brunčko ni mogel več opravljati svo jega posla in mu je na njegovo prošnjo občina Janežev vrh obljubila prosto stanovanje, preživlja naj se pa pri posameznih hišah, kjer naj opravlja domača dela. Delo pa Brun-čku ni dišalo, zato je pisal županu Vranu pismo, da bo občino zažgal, da pride do zastonjskega preživlje-nja. Občani so se te grožnje tako bali, da so stražili vas, Brunčko je bil pa pred mariborskim sodiščem obsojen na 15 mesecev ječe.
Duhovnik proti čitanju. V cerkvi pri Sv. Jakobu v Trstu so imeli te dni misij on. Bila je pridiga za mladeniče in pridigo val je slovenski duhovnik, ki je grmel proti čitanju listov ter vzklikal: „Liste iz roke in berite katekizem!" Tako se vidi zopet, da so med slovenskim duhovništvom elementi, ki so ne le strašno omejeni, nego tudi skrajno nezavedni. Narodna ideja jim je paganska, nepotrebna, vse jim je odveč.
Smola Uojdovo parobrodne družbe. Tekom treh ali Štirih dni so Llovdovo parobrodno družbo zadele kar 3 nesreče. To je ie višek „smole". — Prva nesreča je fijaska, ki jo je Llojdova družba dosegla s svojo ovadbo proti lastnim uslužbencem sobarjem, ki jih je dolžila tatvine in ki so bili vsi oproščeni s motivacij o, dani bilo krivde. In te nesreče si je Llovdova druiba sama
kriva, ker je tako lahkomiseljno obdolžila svoje uslužbence. — Druga nesreča je ona, ki je zadela .parnik „Galatea" v šibeniški luki, oziroma v vhodu v to luko. No, ta nesreča je ie najmanja. Parnik „Galatea" je bil namreč zgrajen v tržaškem Llovdovem arsenalu še leta 1872. Slutil je torej oelih 36 let. Torej le malo manje, nego naj konservativne] Ši o.jkr. uradnik. Ker mu pa po 36 letih niso hoteli dati „modre pole" in ga djati v pokoj, ki ga je res častno zaslužil, sije pa sam poiskal pokoja na dnu zelenega morja v šibeniški luki. „Galatea" je bil eden najstarejših L lovio-vih parnikov. In kakor znano, je Llovdova družba jako varčna na materijalu. Ca se pri kakem parniku kaj pokvari, se ne gleda nato, da je parnik dobro in temeljito popravljen, pač pa da je popravljen hitro in z najmanjšim stroškom, da je le parnik popravljen za dan, ko ima odriniti na potovanje. In ravno ta nemarnost za solidnost materijala, za temeljito popravljanje parnikov je provzročila ie tretjo nesrečo malone eksplozijo kotla parnika „grof "Wurmbrand". Parnik „grof Wurmbrand" odpluje iz Trsta nič manje nego po dvakrat na teden. Pluje do Gruža v Dalmaciji. Tam se ustavi nekoliko ur in potem se vrne v Trst. V Trstu se ustavi zopet nekoliko ur in potem zopet odpluje proti Gružu. Sme se skoraj reči, da se njegovi kotli nikdar ne shlade. Iq to službo je parnik nepre-tržno odpravljal že več nego eno leto. Ni Čuda torej, da je bilo železo, da je bil oklep njegovih kotlov že prežgan. In tako se je pripetilo, da se je pripetila nesreča na parniku „grof Wurmbrand". Sicer ni ta nesreča bogve kako velika, vendar priča o stanju, v katerem se nahaja ta parnik. „Grof Wurmbrand" je imel pripluti v Trst v sredo ob 8. uri zjutraj, a je priplul šele ob 5. uri zvečer. Kaj se je bilo pripetilo? Nekje pri Pulju seje nahajal parnik, ko je začel eden osmih kotlov puščati. Kaj je bilo? Kapetan je velel takoj pogasiti štiri peči in na to se je dognalo, da je bil eden kotlov počil: razpoka je sicer le mala ; dolga je le kakih 10 cm, a visoka 1 mm. Na to je moral »grof Wurmbrand" le s samimi štirimi ognji — torej le s polovico svoje sile naprej. — Da bi bila pa Llojdova družba preskrbela parnik, ki naj bi se z „"Wurm-brandom" vrstil v vožnji med Trstom in Gružem, bi bil „Wurmbrand" temelj i tej še popravljen, in bi se ne bilo pripetilo to, kar se je.
Sirov sin. 171etni Hugon Faj-diga v Trstu je pretepal svojo mater, ker mu ni dala denarja za lum-panje. Grozil ji je tudi z nožem. Zaprli so ga. Take so posledice slaba vzgoje!
Tatinska dekla. Zaprli so v Trstu zaradi tatvine d^klo Matildo Rojina rs Dravelj pri Ljub j*ui.
Ustrelil se je » Zagrebu trgovec Josip Le d ere r, ker mu je šla trgovina slabo.
Zaprli 80 v Po?egi na Hrvaškem veleposestnika P a p p a zaradi velikanskih sleparij in goljufij.
Slovenski mornarski podčastnik v Atlantskem morju utonil. Od 23. do 28. marca t. 1. se je mudila avstrijska eskadra v Tangerju ob marokanskom obrežju v Afriki. Na ladji „Nadvojvoda Karel" je bil vkrcan med drugimi tudi „boomanmat" (vodnik) in topničarski instruktor Egidij Burger, doma iz Imovice pri Brdu na Gorenjskem. Dne 26. marca ob 2. uri popoldan je Burger s še dvema tovarišema postavljal na sprednjem delu ladje napravo za streljanje v tarčo. Delal je pripognjeno in pri tej priliki mu je padla kapa v morje, katero je hotel po najkrajši poti pobrati na morski površini. V to svrho se je spustil po debeli vrvi v morje, a ko je po vrvi pridrčal do morske površine, so valovi kapo odgnali že tako daleč proč od ladje, da jo Burger ni mogel več doseči, na kar se je začel poprijemati po vrvi, da bi se povspei nazaj na ladjo, a dospel je le do lin ob straneh ladje, tu so ga moči v rokah zapustile, a ne Črhuivši besede, je padel nazaj v morje. Potem je še nekoliko Časa plaval proti malim čolničkom, ki so bili privezani pri ladji, češ, tam se bo rešil, a žalibože le nekoliko metrov pred temi rešilnimi čolniči je Burger izginil pod vodo in se ni več prikazal na površje. Poskusi, da bi ga rešili, so se takoj pričeli, a zaman! O Burgarju ni bilo več ne sluha ne duha. Potapljaloi, ki so precej nato preiskali na mestu nesreče dno morja, niso našli mrliča. Je-ii prišlo Burgarju po padcu slabo ali ga je prijel krč ali celo požrl morski volk, to se bo teško kdaj dognalo. Burger je vstopil kot goje-neo s 14. letom v šolo za mornarske podčastnike, katero je izvrstno dovršil in je potem avanziral od stopnje do stopnje. Služboval je ie deveto leto; udeležil se je vojske na Kitajskem, kjer se je hrabro držal proti boksarjem. Bil je eden najpridnejših podčastnikov; zaradi svojega mirnega in pametnega obnašanja je bil tudi
pri častnikih in moštvu zelo priljub ljen; pa tudi blag in plemenit sin, podpiral je s svojo skromno plačo mater, ki ga bo zdaj zelo pogrešala.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 5. aprila do 11. aprila 1908. Število novorojencev 26 (= 33 80 °/00), mrtvo-rojenoev 3, umrlih 28 (= 35 10%0), med njimi so umrli za dušljiv m kašljem 1, za j etiko 7 (2 tujca), za različnimi boleznimi 19. Med njimi tujcev 11 (= 40*74 °/0), i« zavodov 14 (53 70%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za Škrla-tico 1, za ušenom 1.
V kinematografu Edison na Punajaki cesti nasproti kavarni „Evropa" se vidi od jutri nadalje do vštetega petka Kristovo življenje. Dasi je predstava izredno dolga, so cene navadne. Serija je krasna. Pri predstavi igra koralna godba.
Cirkus ColOSSeum prične jutri v nedeljo v Lattermannovem drevoredu s svojimi predstavami. Prva predstava ob 4. popoldne je dobrodelna za ljubljanske ubožce; druga predstava je zvečer. V ponedeljek sta isto tako dve predstavi.
„Društvena godba ljubljanska1' konoertuje na velikonočni ponedeljek v hotelu „Južni kolodvor" (A Seidl). Začetek ob 8 zvečer. Vstopnina prosta.
Velik koncert ljubljanskega seksteta na lok bo v ponedeljek v restavraciji „Narodnoga doma". Začetek ob 8. Vstop prost. Točilo se bo izvrstno Salvatorsko pivo in priznano izborna naravna vina.
Pijanost. Dne 17. t. m. zjutraj ji> prišel 501etni potovalec Franc Maček, pristojen v Ljubljano, v hišo št. 24 na Mestnem trgu ter hodil od stranke do stranke, češ, da išče svojo sestro. Ker te zjutraj ni mogel dobiti, je prišel zvečer ob deveti uri ter ponovil zjutrajšnje potovanje od stranke do stranke. Ker sestre tudi drugič ni našel, se je vlegel pred podstrešna vrata, odkoder ga niso spravili drugače, da so morali poklicati policijskega stražnika, ki je Mačka aretiral, ker tudi njegovega poziva, naj se odstrani, ni ubogal. Ker je rabil pri aretaciji nepotrebne izraze, bo sedel tri dni.
V deželno bolnišnico so prepeljali včeraj zjutraj z rešilnim vozom Martina Seru jaka, zidarskega pomočnika, stanujočega na Ilovici št. 3S. Navedeni je dne 12. t. m. baje udaril z roko v neki gostilni na Dolenjski cesti po mizi, kjer so ležale razbite steklenice in se obrezal. Ker je sedaj čutil hude bolečine na roki, katera mu je tudi močna otekla, so ga morali vsled tega prepeljati v bolnišnico.
Tatvina. Oskrbniku Pavlu Lev-eu na Žužkovem posestvu na Cesti v Mestni log sta bili 15. t. m. ukradeni iz stanovanja dve zlati broži in več drugih stvari, v vrednosti 11 K 93 v. Osumljenci so znani.
Utonila je snoči v gnojni jami na vrtu posestnika Ludovika Slaka v Malih čolnarskih ulicah št. 12 dveletna Ivana Zaplotnikova, hčerka posestnika Ivana Zaplotnika. Dekletce je imela v oskrbi stara mati Frančiška Zaplotnikova, kateri se je bilo dekletce izgubilo in zašlo na sosednji vrt ter padlo v jamo. Poklicani zdrav nik dr. Fodransberg je mogel konstatirati le smrt.
Izgubljene reči. Davorin .Tenko, učenec I. a) razreda, je izgubil Latinsko slovnico od II. državne gimnazije do Vodmata. Najditelj se prosi, da jo odda šolskemu slugi na II. državni gimnaziji.
Drobne novice.
— 20 milijonov odškodnine mora plačati berolinska mestna občina družbi podzemske železnice, kakor je sedaj po dolgotrajni pravdi razsodilo sodišče.
— Profesor Wahrmund bo začel koncem meseca maja zopet predavati na inomoškem vseučilišču.
— Velike povodnji v Ameriki. Reka Misouri je v svojem gorenjem toku preplavila celo pokrajino. Valovi so odnesli 12 vasi, nad 1000 fa-rem je uničenih, a utonilo je 45 oseb.
— Dvoboj Raueh - Medaković. Posl.dr. Medaković je imenoval za svoji priči dr. Lorkovića in majorja U s e 1 c a. Govori se, da bo častno sodišče odreklo banu Rauchu sposobnost za satisfakcijo.
Razne stvari.
* Sramotenje volanov pri naa le v AmerikL Vojni urad je v Wa-shingtonu dobil tožbo proti kapitanu Clark Dudlevu od 14. polka konjice. Imenovani kapitan je obtožen, da je vojaka Langa prisilil, da si je na hrbet privezal napisal „bad boj". Da ga pa že bolj osramoti, mu je ukazal iti s napisom pred vojašnico v Boise, Idaho. Kapitan je obsojen v ltirime-sečno jedo, katero kasen bode vojni oddelek gotovo potrdil.
* Francozi kot kadtlcL Francoski tabačni monopol je nesel lani državi 877 milijonov frankov, t. j. za 6 milijonov več kakor prejšnje leto. Prodalo se je 2l/2 milijona kg smotk, skorej ravno toliko oigaret, 2872 milijonov kg fino zrezanega tobaka. Nosljači so porabili skoraj 5 milijonov kg šnofanca. PoŽvečilo se je nad pol milijona kg tabaka. Najbolj razširjeno je kajenje cigaret. Dočim se je leta 1872 prodalo komaj za 1 milijon frankov oigaret, prodalo se jih je lani za 72 milijonov.
* Madžarizacija % Vanderbil-tovim denarjem. Grof Szeohenv je že pokazal, da z-ja rabiti denar svoje bogate žene. Z ženinim denarjem si hoče pridobiti politično ime. Ko je prišel v svojo graščino, sprejel je deputacijo občinske oblasti ter ji izročil 25 000 K za občinsko otroško zavetišče ter izjavil: „S tem dam prvi del svojega obola za madžarizaeijo v občini, v kateri prebivajo večinoma Slovaki. To je šele začetek za veliko dalo za prospeh pomadžarevanja." — Potemtakem je Američanka Vander-bilt žrtvovala svoj denar za namene, ki ji ne bodo pridobili simpatij v Evropi.
* Kdaj ae začenja nedelja?
Najvišje nemško sodišče, v katerem sede najboljši pravniki cele Nemčije, je imelo nedavno rešiti vprašanje: Kdaj se začenja nedelja? In čudno, kakor je to že navadno v življenju, so tudi tuka) bili pravniki drugačnega mnenja kakor lajiki. Vprašajmo kogar hočemo, vsakdo bo rekel: nedelja se začne o polnoči, ob 12. uri med soboto in nedeljo. Toda glasom razsodbe najvišjega nemškega sodišča to ni res. Nedeija se začne šele ob solnčnem vzhodu, dočim noč med soboto in nedeljo ni ničesar drugega kakor noč med dvema delavnikoma. Ljudstvo ne začne nedelje praznovati ponoči, temuč šeie, ko s* zjutraj vstane.
Telefonsku m brzojavno poročiiu.
Kdo bo gališki namestnik?
Dunaj, 18. aprila. Grof G o 1 u-c h o w s k i se je v Rimu napram d<> pisniku »N. Fr. Presse« izjavil, da ne misli več stopiti v politično življenje. Sicer mu ni Še nihče dosedaj po nudil mesta gališkega namestnika in če bi se mu tudi ponudilo to mesto, bi ga on odklonil, ker neče imeti več s politiko nobenega opravka.
Praga, 18. aprila. »Narodni L^u sty<^ javljajo, da se sedaj vse kandidature za mesto gališkega namestnika v ozadju. Kdini resni kandidat je dr. Bobrzinski. Bobrzinski je 50 let star. tajni svetnik in profesor na vseučilišču.
Jubilejni sprevod na Dunaju.
Dunaj, is. aprila. »Zeit« poro ča. da se bodo slavnostnega jubilej skega sprevoda udeležili plemeni tuši vseli narodov, tudi Madžari, samo Cehi se bodo ahsentirali. Pod pritiskom javnega mnenja na Češkem se tudi fevdalna gospoda ne bo upala udeležiti sprevoda, ker bi jih sicer ves češki narod bojkotiral.
Aretacije v Galiciji.
Lvov, 18. aprila. Iz Przemvsla javljajo ,da so tam aretovali 27 m;i-loruskih socialnih demokratov, ker so na ulici klicali: »Sičinski naj živi. Potoeki naj v grobu gnije.«
Zaplenjeno orožje.
Lvov, 18. aprila. V Haliču so zn-plenili dva zaboja, v katerih so su mili, da je orožje. Ko so zaboja odprli, so se prepričali, da so napolnjeni z Bro\vning-revolverji. Napovedane protipoljske demonstracije.
Lvov, 18. aprila.    »Dzienik Pol-ski« poroča, da nameravajo Rusini o velikonočnih praznikih prirediti ve like protipoljske demonstracije, ter poživlja vlado, naj okrene   vse po trebno, da prepreči velike izgrede. Profesor AVahriuund.
lomnost, 18. aprila. Profesor Wahrmnnd bo meseca maja zopet pričel na vseučilišča s svojimi pre davanji. Med vlado in klerikalci s«' je baje v tem oziru sklenil kompromis.
Ogrski ministrski predsednik na Dunaju.
Budimpešta, 18. aprila. Ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle pride 23. t. m. na Dunaj, kjer ga sprejme cesar v posebni avdijenci. Wekerle se na to udeleži skupnih ministrskih konferenc.
Telovadno društvo „Sokol" v LJubljani.
Brstje Sokoli!
Pogreba dolgoletnega našega člana br. Frana Kollmanna se udeležimo korporativno z zastavo.
Zbiramo se v ponedeljek ob poln 3 pop. v društveni telovadnici, od koder odkorakamo na Mestni trg.
H kar najmnogobrojnejii udeležbi Vas vabi
Urbanov uljnlok.
Kakšno jutro je! Solnee se smeje na nebu, in zlato lce mu žari, kot da je na svatevšcini.  Vozi se po si njem nebeškem polju, in oblački sinejo,  kadar  se napije jo na solneni svatbi   jasne   toplote.    Vse naokoli plamti in gori, kot bi se vnele in za gorele   silne   snežene   gromade. In solnee se lesketa radosti in razposajene sreče, ognjene in žarke poljube siplje v pozdrav svoji nevesti, razkošno ovevieani zemlji, ki se je oblekla v pisano krile in si rdečega   e vetja zataknila za pas. Kakšno jutro je!
In polje! Glej, kako se je zgrnilo v daljavo, glej, kako je narastlo in se zalilo kot mlado dekle, razpasn-no in kipeče čvrstega zdravja. Kamor nese oko, morje samih rož in zelenih listov in lasnatih trav, kot bi si deva postiala na livadi in bi dihala, in njeni razpleteni lasje se zibljejo in plapolajo v rosni sapi. Cvet šepe-če s cvetom in se klanja in giblje, in kadar zapiha veter, tedaj se zdi, da hite cvetovi po polju od enega konca do *drugega, se spodtikajo in padajo in zopet beže v urnem objemu. In ol> strani se lije žito v zelenili valovih, visoka, sočna in temnomodra rž se irosto pretaka, in njeno klasje se maje, klasje cvete. In po tenkih bilkah, z žilami predeljenih, se vzpenja na zelenih nogah beli slak, kot bi jezdil, kot bi napival z lilijastimi kelihi. Globoko pod klasjem, spodaj tik nad zemljo, v razorih se gosti živordeči in košati mak. Višnjeve plavice gle dajo izmed žita, drobne vijoličaste evetlice pa so njivo prepregle na ši roko, skrivajo se in blešče, da so videti njive tako bujne in šarene, gi zdave, a vseeno priproste.
Sredi polja, na podolgasti plani je stal Vrbanov uljnjak, med njivami. Star in sključen, kot da se je na gnil pod mahovito streho, ki je sedela kot zelena kučma na njem, je stal že od nekdaj na polju, sredi vedno se spreminjajočih, živih travnikov, med zelenimi in zlatimi in belimi njivami. Samo uljnjak ni cve tel spomladi, bil je star in priklonjen sredi rosnega cvetja in bohotno kiptčih žit. poleti ni gorel in jeseni ni umiral. Živel je vedno. Noč in dan je vrelo in šumelo v njem, zvenelo je, kot bi pele tenke, tenke strune, in buealo je, kot bi odmeval globok, nizek bas.
V uljnjaku je bilo mnogo pa-n,]e.y, vrsta nad vrsto, panj pri panju, in vsak je bil kraljestvo samo zase. Uljnjak ni cvetel, a dehtel je pozimi in poleti kot najslajše rožice. Dišalo je iz nizke, lesene koče, in kdor je šel" mimo, se je ustavil in po duhal proti uljnjaku.
Na pomlad, ko je solnee stopilo sneg in začelo zvoniti z belimi zvon čki, so se začele gnesti čebele iz panjev, in opoldne, v zlatem dnevu se ,ie potegnil na plan dolg, živ in pojoč curek brez konca. Vlilo se je iz uljnjaka in pod solnee, in bilo je samo življenje in samo ženitovanje vso pomlad in vse poletje. Ko pa je zacvetela ajda, so se spremenile njive v bele in rdeče pasove, ž njimi se je opasalo polje, in na njih se je gostilo in pilo jezero čebel. Pile so in se potapljale v rožno morje, a nad njimi je plavala lahna megla, vsa napoje-na in prepletena s solnčnimi žarki.
Bistro in čisto je nedeljsko jutro, in kot srebrn mir plava nad poljem, zemlja je pokojna, njiva se od-počiva od truda in v sladkem, prijetnem veselju se zaganja žito in teče po lehah in razorih. Vrban se je vrnil od jutranje maše; iz cerkve na nasprotnem gričku jo je vrezal naravnost med žita, in po mejah, med škrjaučki in makom je prišel do uljnjaka. Sedel je na klopico in čakal. Čebele so šumno škropile iz panjev, izginjale v solnčnera zraku, a od nasprotne strani so se zgrinjale le vedno nove čete oprašenih delavk. Kadil je in objemal z obema rokama z žebljički obito pipo. Bil je sključen in obrnjen s hrbtom proti solncu, ki je goreče pripekalo Vrbana v stare ude. Po zarjavelih licih in obriti bradi se je potegnil večkrat z roko in skorc nejevoljno pogledaval na žareče nebo, kjer je kipela in se razlivala kot curek pesem poljskega pevca. Vrbana je prekinilo v njegovi razmišljenosti pokašljevanje.
Tam sta stala na stezi pod ulj-njakom, pod gričkom dva mlada hlač-niana; prvi je imel klobuk z visoko štulo, drugi pa je bil pokrit s suk-njeno čopasto kapo. Stala sta in gledala Vrbana, oba sta držala palce v ustih in požirala sline. Vrban jima je pokimal z glavo, pa ni hotel spoznati in ogovoriti maličev, ki sta tako nulo gledala na uljnjak. Nazadnje sta se mu zasmilila.
»Jernejček, ali bi rad čebel! Kar klobuk nastavi!« Mali se je kislo zasmejal in dregnil svojega tovariša.
»No, Nace, kaj pa ti! Ali je Tja-de že zdrav?«
Mali kapar je potegnil palec iz ust in povedal zelo na glas:
»N-hm! Je! Sem dol pride k vam. Naju je poslal pogledat, če ste tukaj!«
»Glej jo, kapo kosmato! Zakaj pa nista takoj rekla! Gora zelena'.«
In Vrban je vstal in se obrnil proti uljnjaku. Onadva sta jo ubrala po gričku in v trenotku sta stala zraven Vrbana, ki je odpiral uljnjak. Zadišalo je iz temnega, nizkega prostora po medu, in fantiča sta odprla usta in se smejala.
»A ga bomo pokusili?« je govo ril in odpira] skrivaj in obrnjen proti temnemu kotu leseno posodo, v kateri se je bleščala gosta tekočina.
»Spoti, drngnee ne bo medu,« je rekel Vrban in potisnil od sebe mlada znanca. Tedaj pa se je tesni prostor v uljnjaku še bolj zamračil, na vratih je stal postaren možiček, in prva beseda mu je bila:
»Sapraiot, Vrban, saj ti ne bo dosti čebel, če boš imel takšne goste!«
Vrban je vzdignil glavo in se začudil:
»Glej ga, Tjade, si že tukaj! Tako presneto mi je že bilo dolgčas, da ne morem povedati! Ampak, da si le prišel!«
In potem se je začela govorica in je tekla brez konca. Včasih se je za trenotek ustavila, pa je že Tjade pokimal z glavo in nadaljeval: »Ampak, Vi ban, take pa še ne kot tisto leto, ko je zgorela Carina nova in Grogova hiša! Take pa še ne!«
In Vrban je srčneje stisnil okovano pipico in se vzdignil, pa poka zal proti uljnjaku:
»Vidiš, tamle imam za spomin vse naslikano, kot se je zgodilo!«
In oba moža sta vstala in se vstopila na sredo pred uljnjak, v naj-gosteji roj, kjer so se vrvile čebele in se zaletavale vanja. Stara prijatelja pa sta kadila in gledala in se spominjala vaških dogodb, kot jih je ovekovečil na končnice, na panje va ški živopisec,-Husov Gašpar.
In Vrban se je zamislil v tisto dogodbo in je začel praviti Tjadetu, ko pa mu je ugasnila pipa, je nadaljeval Tjade pripovedovanje. Tako sta si krajšala čas Vrban in Tjade.
»Hudo je bilo tisto leto.  Že na pomlad je kazalo, da ne bo dosti prida. Kar pred Veliko nočjo je prišel skozi vas siv bradačr in je povedal,da to leto se ho nekaj zgodilo, kar bo zelo strašno. In potlej je gorelo po vaseh kar po vrsti. Zdaj eno noč za Savo, pa gori za Kranjem, pa zopet v hribih. Tisto noč, ko je pogorelo pri Carinami, mi kar nekaj ni dalo zaspati.   »Vš, vš, vš« — je šumelo okoli mene, zatisnil sem oči in za-vpil, pa me je že nekaj   posegetalo za pete. »Al' boš; sem dejal, pa me je tisto prijelo za nos. »Ali je Peter doma,« sem zaslišal.   Pogledam, pogledam, nikogar ni bilo pri meni. Ti presneta reč, pravim, saj vendar ne spim.  Pa vstanem, in koj se mi je zazdelo, da na vasi nekaj prasketa. Kar skočil sem k lini, in — — — Kar sem zagledal, je bilo tako čudno, da ni povedati. Rdeč petelin je skakal po Carmanovem hlevu! »Hoj — hoj,« sem zaklical, in na to, kot bi mi odgovoril, je zapel tisti petelin: Kikiriki!  —  Jaz dol, pa od doma. Nisem še od hiše sto stopinj, pa je že vse v ognju. Hlev in hiša, vse gori! Kar brez sape tečem na vas, letim, in ko tako letim, se zakadi vame ti-sti beli bradač. Bežal je od ognja in nekaj je stiskal pod pazduho. Nisem vedel, zakaj in kako, pa ga treščim in vržem ob tla. »Požigalec,« sem za-npil, »primite   požigalca!«   Kar vse črno se je zgrnilo ljudstva naenkrat okoli naju, in so ga prijeli, in tam so že stali žandar j i. Planil sem naprej, in zdaj je že bilo vse krvavo in rdeče, cerkev in hiše. Bilo je grozno, kako  je  skakal  plamen  po slamnati strehi od slemena do slemena. Živa ognjena kača se je po dolgem zazibala, dva- trikrat zaporedoma, se nazaj potuhnila, postavila se hipoma kvišku — in zagorelo je v visokem stebru, dokler se ni takoj na levi in desni   postavil še višji steber zraven njega, da je bila cesta med hišami sredi  gorečega svitka.   In sičanje, prasketanje in vriščanje razdivjane ognjene  sile  si  slišal  —  in tako divje!« * Vrban je pripovedoval zelo živo, zraven pa je brez prestanka vlekel iz pipe in gledal na končnice, na panje, kjer je bila naslikana cela do-godba. Tjade pa je kimal z glavo in ponavljal: »Vič ga kakopak!« Smehljal se je in s pestjo vlekel po sivem licu, bodel s prsti v ušesa in godel: »O, to pa, no, no!« In ko je Vrban končal, sta vprla oči v končnice, in tam je bilo na prvem  panju videti dedca z rdečim petelinom, ki ga spušča na slamnato   streho.   Človek je črn in kosmat, in ima na glavi visok klobuk, za trakom pa dva zakrivljena roga. — Na drugem panju že gori hlev, rdeč petelin stoji  na vrhu strehe, peroti je razpel in ima odprt kljun; tam pa stoji zapisano: Ogenj. In spodaj sta dva žandar j a z nasajenimi bajoneti in imata uklenjenega požigalca, ki ima na hrbtu zapisano: Ta bode visel!
In tako je ves uljnjak poln vaških povesti, kot naslikana vaška kronika. Na eni vrsti panjev so naslikani svatje, ki se peljejo k poroki, in za klobuki imajo šopke, velike kot drevesa, nevesta pa ima srebrno krilo in zlate čeveljčke.
»To je naša Micka,« pove Vrban. »Pa Rozmanov Andrej,« pristavi Tjade. »Takrat je bilo pa res lepo! Kar plesal sem, tako sem bil vesel! O, pa Hnsov Gašpar, to ti je bil pravi! Vse je vedel, kar si hotel, in petj je znal, in nevesti je tako zapel, da se je zjokala vpričo gostov.« In Tjade pomaje z glavo in se smehlja in se spominja neveste Micke z zlatimi čeveljčki. »Vič no, pa je že tudi umrla. Mati je prišla ponjo. Ko jo je prišla kropit, se je mati zasmejala na odru, in Micki se je zdelo, da se ji mrzla pajčevina plete okoli senc. In za teden dni je šla za materjo.«
Vrban maje z glavo in Tjadeju bi rad povedal nekaj novega, česar oni ne ve. Ali ne more se domisliti in zato začne praviti dolgo zgodbo o gosteški pravdi, ki so jo imeli z Go deščani. S pipo kaže po panjih, kjer so naslikane vse važne je zgodbe. »O, to je bila dolga pravda, tekla je leta in leta, in ko je bila končana, niso vedeli ne ti, ne oni, kdo je dobil. Šlo je za pašo v gmajni,in potem so letali na sodni j o v Loko vsako soboto, sko zi dva rodova, in šele v tretjem je bilo razsojeno. Vidiš, tale, ki priča, je stara Meskulja; malo je hroma, desno nogo ima bolj debelo od leve, in zato jo skriva pred sodnikom, ker jo je sram. O, to so bili časi! Takrat je tekla Sora prav notri pod vasjo, sedaj pa je sredi polja ...«
In začne zopet pripovedovati Tjade o fantu, ki se je šel ženit, in ni mogel dobiti neveste. Hotel je biti zal, zato je zataknil za klobuk vse polno rož, okoli in okoli. Dekleta pa so se mu smejala, in vsaka mu jf ušla, in od takrat so mu rekli »pa nan Janez«. Nazadnje jo dobi, Poli novo Majdo, ki je vedno govorila, da se bo omožila predpustom. Šla sta k župniku, in gospod ju je spovedal in rekel, naj se pripravita na smrt.
»Koliko si stara, Majda?« je vprašal.
»Trikrat dvajset.« Janez pa ni vedel, ker ni štel let In župnik je dejal Majdi,   da je še premlada. Potem je čakala in hodila spraševat, dokler ni umrla . ..«
»Da, to je bila večna nevesta, opomni Vrban in pogleda po polju, kjer se vedno bolj zlati in spreminja visoko žito. Gleda ne nebo in vidi vso bleščečo nebeško plan, in prepelica se oglaša v pšenici, in kosec kleplje.
Tudi Tjade je utihnil. Sedi zopet na klopi, in se je zamislil in sti snil vase. Stara tovariša sedita in mislita, spominjate se starih časov, ko sta še nosila rože od svojega dekleta, in Vrban bi se rad razmislil, vstane in stopi k uljnjaku.
»A, glej, da nisem pozabil! Saj si ga poznal Načeta z Gore! Kdo bi si mislil!«
In Tjade povzame: »A Načeta? ki je zgorel v uljnjaku? To ti je bila nesreča!«
Vrban pravi o Načetu, da ga je vrag zmotil, da je šel k obhajilu, a mestu da bi zaužil hostijo, jo je zavezal v ruto in jo dejal v panj. In bilo je zato tisto leto medu, da je tekel iz panjev. Vse satje je bilo polno, trikrat je porezal satje, pa čebele so ga zopet nanosile in zalile. A na jesen — Nace je prodal med in se napil. Spal je v uljnjaku, in tisto noč je začelo goreti. Zgorelo je vse, uljnjak in čebele in Nace. Stara prijatelja strmita in majeta z glavama in kličeta Boga, naj se usmili grešnega čebelarja. In nazadnje se še spomnita vaškega životopisca, Husovega Gašparja, ki je tudi že moral umreti, in ga je bilo tako škoda. »Vse je znal naslikati. Ce je videl člaveka, pa ga je lahko posnel.«
Nato vstane Vrban in gre okoli uljnjaka. Zelo čudno se mu zdi, da ne roji »požigalec«; v tistem panju je prvenec in že tri dni se pripravlja, da bi zletel. Solnee gre višje in višje, že je visoko nad poljem, in razgoreli in razblešcali so se travniki in njive. Tudi Tjade vstane, ker mora domov. Težko hodi, in počasna mu je stopinja.
Moža se poslavljata in si obljubita, da prideta popoldne zopet skupaj, že hoče oditi Tjade, ko se sliši presumljiv jok. »Jernejčka je čebela piknila.« Prikriči Nace po griču, in možje gredo na pomoč malemu mučeniku. Ravno na usta ga je pičila, in moža imata mnogo truda, da utolažita Jernejčka. In potem se raziđe j o, Vrban se vrne sam k uljnjaku in zopet misli in čaka. Po polju med njivami hodijo kmetje in ogledujejo žita, beli dekliši predpasniki se bele po mejah; tam hodijo vaške lepotice in trgajo mak in druge poljske rože. Vesel smeh zveni čez polje, včasih priplava po vedrem zraku glas zvona, in bolj in bolj zlata je nedelja, žarneji je svetli dan, ki se smeje nad poletno krajino.
Pisalno mizo
selo elegantno, prodam takoj radi odpotovanja. Ogled ob poljubnem času: Gosposke nllco štev. 5, III. nadstropja. 1348 -2
Brivnica
dobro idoča, v lepem kraju aa Primorskem,
brez konkurence, s sedežem c. kr. uradov, nastanjenim pehotnim vojaštvom, se zaradi bolehnosti takoj proda.   Cena 500 kron.
Vprašanja na upravništvo »Slovenskega Naroda". 1333—2
Trpežen, močan
voz
(psrizsr) je ceno naprodaj v skladišču opeke na Trnovskem pristana it. 1 v Ljubljani
Karel Jelovšek.
1315 4
Prodajalec usnja
ali čevljar, dobro izve ž ban v računanju, ao takoj sprejme. Plača po dogovoru.
Poizve se pri g. Mateju Oblaku na Kongresnem trgu štev. 6 v LJubljani. 1326—3
Posojila
zo vse stanove
na osebni kredit ali proti vknjižbi
po bančnih usancah in eskomptira-n]e menic posreduje strogo solidna in zanesljivo domaČa firma proti B—6Vt% obrestim in neznatnim posredovalnim stroškom. Predplačila (Vorspesen) se ne zahtevajo. Hitra in najtočnejša izvršitev zajamčena.
Ponudbe pod šifro nNaJcene]še posolilo" na upravništvo „Slovenskoga Naroda". 1370—2
Prirodna arzeaoieleznata voda
R0NCEGN0
Prav uspešna ob malokrvnosti, kotnih, živčnih, ženskih boleznih, zdravniško
jako priporočena. Zdravljenje doma
(s pitjem) pripravno za vsak čas. Naprodaj po vseh lekarnah in zalogah voda Znamenito kopališče in zračno zdravilišče (Južno tirolsko 11 L ure železnične vožnje od Tridenta). Zdraviliški dom Grand hotel de bains in parki. Odlične hiše I. vrste v prekrasni leži (535 m) z velikimi 150.000 štirj. metrov obsežnimi jelovim! gozdi. Impozanten pregled čez dolomite. Milo planinsko podnebje. 1293—3 Sszijs od 1. maja do oktobra.
Pod ugodnimi pogoji se da v najem ali pa tudi proda
restavracija
Josip Ažmon
v Bohinj. Bistrici.
Restavracija leži ob novi železnici, ima 2 veliki gostilniški sobi in 13 sob za stanovanje, hlev, prodaj al -nico za mesarja, več zemljišča in gozd. Posebno pripravno je tudi za fijak arijo.
Kupoi naj se obračajo naravnost na gospodarja. 1245—7
1
Poior!
Fosor!
Kavarna •Leon*
V LJubljani Sm ]6
na Starem trgu št. 30
vsak torek, četrtek in nedeljo
oso noč odprto.
tjaovelil in etek-
Na razpolago ja i ameriški biljard o o   trttal klavir.
Z odlHbim spoitoT&nj
Ln Ii FiiI
Pgiiilfc.j
Klavir
lep Mignon se cend proda v Ljubljani, na Martinovi cesti štev. 10.
1337—2
Kuharica, izvežbana v vseh strokah gospodinjstva, gostilne, posestva, trgovine, išče dobro vpeljano
GOSTILNO no račun
manjšo aH večjo v mestu aH na deželi v bližini kolodvora ali farne cerkve. 1336-2 Ponudbe pod „M. M." na upravništvo »Slovenskega Naroda".
Sprejme   se takoj 14!etnega, zdravega dečka v prodajalnico jestvin v Barko vijak pri Trsta kot
učenca
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1344—2
ZdravU Bled!
uve ni
■ I ■
Vili
Dve novozgrajeni
(vsaka za eno rodbino) s 5 sobami, kuhinjo, verando, balkoni, vrtom, elegantno opremljeni, se proda sta.
Krasna lega, izgled na Jezero in planine.
Naslov pove upravništvo nSlov. Naroda". 1340—2
7 restavraciji pri ,LEVU'
WW m toći vsak dan
črno
1305-3
bavarsko pivo
v sodcih in steklenicah.
s 50—100000 K in dejansko vde-ležitvijo, za opravljanje blagajniškega poslovanja in korespondence, se išče v dobro uvedeno lukrativno trgovino na veliko. 1311—3
Cenjene ponudbe na naslov: Pavel Rathkolb v Gradcu, R&sselmiililgasse 18.
Jstrijanske
vinske klen
firmo
Pletro Rocco&Comp.
v Rovinju
1115-10
priporočajo vina lastnega pridelka,
terana, moškate, reloške in relo-
Škate najfinejše kakovosti ter najfinejši, najčišči vinski tropinovec, orrant v sodcik od 56 litrov naprej
franko na postajo ali kopališče Rovinj po najkulantnejših, najnižjih cenah.
Vzoroi na zahtevo zastonj.
v veliki izbiri
priporoča po'nizki ceni
Anton Šare
Ljubljana 97411
Sv. Petra cesta št. 8.
gaška Stalina
Štajersko. 1
železnic««, pošt« in trleffrar.fi
Caraha kapallUa, moderno urejeno zdravilišče m vodo. 1353—1 KapaHita Stjria, novovpoljane kopeli a ogljikovo kislino.
Freiskaieaa siravlUMa za želodčne, črevesne, bolesni na jetrih in v ledioah, kron. sagatenje, hemoroide, kamen, odebelelost, sladkosečnost, protin, katarje v požiralniku in jabelku, slabostim srca. Zdravimi vrelci, podobni onim v Karlovih varih in Marijinih varih. — Dietetsko In terrainsko zdravljenje. Električna razsvetljava. Lift. mummmmmm——————— Moderna kanalizacija. —————————
SVETOVNOSLAVNI
898- 115
FERNET BRANCA
tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU!
Noutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v Ljubljari fpri: J. Buzzo-liniju; Anton Staculu; slaščičarni Jak. Zalaznlka.
Spretnega
stenografa
veščega slovenske in nemške stenografije, sprejme pisarna dr- Frana Bradica in dr. Mateja Pretoer]a, odvetnika v Trstu. Strojepisci imajo prednost. 13Ž7—3
Kathe voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v dosego čarobnih prsi. Katke voda za pral se rabi samo zunanje. Zajamčeno neškodljivo. Steklenice pO 3, 5 in 8 kron poštnine proste.
Diskretno pošilja po povzetju z316—41
ROtbe Menzel no DanoInlVIII
Schalgasse 3, L nadstr. 11.
" KIjnMISarstTO
Ign. Fasching-a vdova
^ama Poljanski
M-Reicfiova hiša.
Izintno In
solidne delo.
Cene zmerne. Popravil« se točno isvrčnjejo.
Pišite po vzoreel |
blago
volneno in pralno, damsko in moško, platno,  damasti namizni prti,  brisače, blago za irajce in vsakovrstno drugo platneno in pavolnato blago, stalaobarvni
ZEFIRI
prekrasnih   modnih vzorcev  za srajce, oblačila itd.  samo dobre, preizkušene kakovosti, priporoča
Bazpošiljalnica za platneno in modno blago
V. J. Havlfćek a brotr
Podebradi na Češkem
Mnogo pohval ni c.   Naročila za več nego 16 kron pošiljamo poštnine prosto. Zavitek s 4o metri pralnega blaga za 18 K franko. 766—8
Iran
^ Umetni i« trg. vrtnar ©
...... H /■l! hm *
m        Ljubljana *
H Kolezijske ulice 16 |f
1279 2 se priporoča za S|&
nasaditev vrtov« parkov in ^
balkonov. — Velika izbira ^
g cvetočih m listnatih rastlin, v*
® vrtnic, prezimnjočih cvetlic ©
* (perene), krasna cvetlična ^
grmovja, konilere, cvetlice » za okna in balkone«
Izvršuje popke, rente in bukete za razne prilike.
Delo umetniško oknsno in po solidnih cenah.
Trgovina ■ rtrtllcaml Itd*
Naročila na deželo hitro in vestno.
m
^K^QaYQm£^Q^^£^^^QaVQaV&^£^aOđZ #^C^*\>9v /*x    /vC        s£\j&Z srt >*x
Vodovodi
konoll30d]e, kopališke naprave
Projekti in izvršitev pri domači
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj).
Inženir -mđrotekt
3664- 59
Konrad Lachnik, Ljubljano
Beetboveaove ulice it«. 4.
Brzojavi: Lachnlk-UubUaso.
„Ottomnn" tukai. „Ottoman"
tam,
povsod me iščejo, povsod me ljubijo.
Vn 191-2
Hutter & Schrantz d. d.
Dunaj Mariahilf in Praga-Bubna.
*    * *
1078-3
OGRAJE, PLOTOVI ZA PARKE ZA DIVJAČINO, BODEČA ŽICA, ŽIČASTI MODROCI, ŽELEZNI POSTELJ NAKI.   ~M   .% PRORAČUNIIZASTONJ.
Slivovka
tropinovec 1296-3 kranjski brinovec
se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanealjivi ka-- kovoati v -
veležganjarni in rektifikarni sadja
H. ROSNER & Co., Ljubljana
Sp. Slika, poleg Koaler |eve pivovarne.
Trg. pomočnika
O m 1404-3 popolnoma zmožnega slovenskega in nemškega jezika, sprejme takoj tvrdka Mihael Eastner, Ljubljana
Prva boroveljska       tvornica orožja
Peter Wernig
c. In kr. dvorni dobavitelj
družba z omejeno zavezo
Borovlje na Koroškem
priporoča 835 —7
lovake pnftke vseh sistemov, priznano izdelki  prve vrste z največjim strelnim učinkom.
Cenovniki zastonj in poštnine prosto.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z maDJflajočimi se vplačili.
Vsak član ima po  preteku   petih let pravico do dividende.
S LAVU A"
-   -  -   -   vzajemno zavarovalna banka v Pragi.   -  -  - -
Rez. fondi: 38,242.074-78 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 91,936.993*72 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
s vseskozi slo* anali o-narodno opravo.
Vsa pojasnila daje:
Generalni zaatop v L|ubl|anif čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši
tarnam fitev.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode oeninje takoj in najkuiantneje. Uiiva najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje  iz čistega   dobička izdatne podpore  v   narodne  in občnokoristne namene.
podružnica o spueta. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani  podružnica o ceiovtn.
n«i« fjiavvrnicam K a^oooeooo. Strltaiievo nlloo štev. 2. Heziei-vni rond k aoo«eoo«
1 sprejema vlogo um knjižice in na tekočI vaiun ter jih obrestuje od dne vloge po =====
-4= % °/o
= Eupufo In p vode je vrednostne papirje vseh vrst po kulantnom kurzu. =
Delniška družba združenih plUOVOren 2alec in Laški trg
• nrlnereia —— ■.   ^peelalltetai -=
izborno pivo. črno pivo Jalvator".
ffSST Zaloge v Spodnji Šiški.   —   Telefon itev. 187.   TQJ 757-8
Zeloge v Spodnji Sliki.   —   Telefon itev. 187.
Feilllatve na dom eprefeana reatavraier eotp.1. Kri lin I k „Narodni dee", LJubljana. (Štev- telefona 82.)
£jubljana9 Jurčičev trg
TŠUl 7rgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami.
al
60
•vol Ml
LJubljana
Stad tr$ 26 :: oprani zorni::
kakor rana Stala.
MpsJceeUllnosle«* toplosserje, srakav merj* itd. — Očala in ščipalci so napravijo natančno po zdravniškem recepta. 16
▼•lika sslst*
rasnih
žepni« In stenskih
optično blago ln separatni ceniki ur ln zlatnine se razpošiljajo franko.
»latoIne im
Samo 6 dni
Havre-NewYork
Francoske prekomorske družbe.
Edina nalkrajia črta 6ez
gazel, Pariz, JCavre v Ameriko.
Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajino
■ssT*  samo  "H 849 n
oblastveno potrjena potovalna plaarna
jubijana      Dunajska cesta 18 tjnbljana
v nosi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti gostimo pri „Tigovco"
Vpplrrat slikan P v ognja pocinkane ticaste ple-VGUAlal OUUdliC tenine posebno pripravne za ograditev parkov za divjačino, vinogradov, dreveenlo Itd. za varstvo proti zajcem, za pasje o bore, v varnost proti toči, za fazanarije, ptlčnlke In kletke, najboljše žičevje za fgrallšča lawn - tennlsa, do treh metrov eirokoetl v zalogi, za Rabitzeve stene,Monlrjeve gradbe Itd. itd. Itd. Pletenine se izdelujejo s 13 do 150 mm širokimi petljami in iz različno debele žice, ki se šle po splotenju ooclnka v ognju in zatorej ne rjavi, kakor vse iz pocinkane žice napravljene pletenine. Tudi bodečo žloo za ograje v ognju pocinkano in različnih debelosti dobavljajo prav ceno .
Hutter &. Schrantz d. d.
tvornice za altarako na Dunaju, stefađsM in klobučevin. blago ln v Pragi-Bnbna.
Prirodni vzorci in vsakršna pojasnila gratis in franko.1
Dobiva se po vseh večjih trgovinah za ielernino.
Specialiteta s patentni maebl  ia saez Iz poelnkaae železne pločevine. 1087—6
Naznanilo.
Podpisana dovoljuje si cenj. p. n. gostom, kakor si. občinstvu v Ljubljani in na deželi vljudno naznanjati, da je pi*ewzela eJLoloa^omnaaasma
hotel JURIJA" v Ljubljani
in bode vodila to podjetje pod svcjim imenom nespremenjeno dalje ter se potrudila, da ustreže vseskoz zahtevam in željam slav. občinstva.
Točilo se bode — kakor doslej — vobče priznano dobro pivo iz Združenih pivovaren Žalec-Laški trg, ter izvrstno plzensko pivo, ob nedeljah slovito črno monakovsko pivo, dalje dobra pristna domača« štajerska ln Istrska smmlami Fina. — Vina v buteljkah, 1308—3
Priznano dobra mrzla in gorka kuhinja
Za prireditev zborovanj, veselic, banketov Itd. ata na razpolago dva prostorna elegantna salona._
Dalje priporoča p. n. občinstvu na novo urejene, udobno opremljene
sobe za tujce.
Ceno povsem primerne — dobra postrežba.
S prošnjo, da jo blagovoli slav. občinstvo počastiti z enakim zaupanjem, kakor je izkazovalo dolgo vrsto let pokojnemu soprogu, tudi njej, se priporoča za obilen obisk ter bilježi
z odličnim spoštovanjem
Marija Novak
lijnija zaktt imdil de asJflsslUi
otroških vozičkov
!• MVfldM •* MjfllMji«
žime.
v LJsiblJaMiL
J. KEBER
tftovlna z monuf akMmf ln pertlnlm Wajom
n* Staran trgu it 9
priporoča
{vence in šopke za neveste
ter
Inagrobne vence po Izredno nizkih cenah. Potrebščine za krojače in Šivilje. mmmmmmmmmmmmmmtomBmmo
K
hotellrka.
G. ĆADE2
v Irfubljanl
Mestni trg 8t 14
pataj IraacfTt snofiktarM trjtvfit
priporoča 16
klobuke
Cepiče, razno moško perilo, kravate, ovratnike iti
con
Odlikovan
a častno diplomo kolajno na IIL s s   modni razstavi
1. maja 1904 pod pokrovi ces. in kr. Visokosti presvetle : nadvojvodinje Marij
P.CASSERHANN
krojaška obrt
v Ljubljani, Selenbnrgove ulice itev, 3
■e priporoča v iigotovljanje moških
oblek kakor tudi vseh svitr. uniform
po najnovejšem krojit.
Prlznsno solidno delo In smerne osno.
Pristao sngleiko blago je v največji Izberi vedno v seJogL
e\
Nalbogatelio zalogo ln na|-rajuovrstnelio lzMro
Kiovtrlev In honnonOev
tas
Alojzij Kraczmer
Izdelevuleo klavirjev In sodno zapriseženi zvedeneo
Ljubljana Sv. Patra cesta šl 4
Vedno ss v
sslogl prolarrs\stl ss breskibnl klavirji.
ajamja vsem slsteanav. CHavse sattBfstve svonUs srat L. sMee*. ele>rfer um Sraunssjm, Cfoltrtsalea* atlsiajl mm lssusa|ti, AvamoS rOrstoi* v Iilsmssn, Tis. Hsvsus-I v MpSfSisiSM Zs vsak, pri . kspves klsvir esesls Jsustfti Sajaifo lsgo)ssJ<
Pozor!
Priporočam slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!
nagrobnih spomenikov
is ornega, zelenega granita, lakradorja in kolega kararskega, kraškega in več drugih marmorjev; pre-vzemam in v popolno z ado volj nos t izvršujem vsa umetna cerkvena in atavklnska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po (ako nizki cenL Imam v zalogi na-grokno okvire. 1347—1
Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po lako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem
Ignacij Čamernik, [kamnosek
g Cjnbljani, 3(omonsktgn ulico itev. 26.
št. 599.
1314-3
Mestno inpanstvo'v BndolIovemSrazpisuje službo
mestnega! blagajnika
s začetno plačo 1600 K ter tremi petletnicami po 200 K. Po enoletnem zadovoljivem službovanju se po trdi* blagajnik stalno v službi ter plača poviša na 1800 K.
Službo bode nastopiti 1. mala 1908*
Dvojnega! knjigovodstva£ter slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi popolnoma zmožni prosilci naj vlože z dokazili usposobljenosti in izpričevali dosedanjega službovanja opremljene prošnje
do 25. aprila 1908
podpisanemu županstvu.
Jtfcstnoi županstvo v Rudolfovem
dne 11. aprila 1906.
S. pl. Sladoirićll r.
mestni župan.
, narodna knjigarna
I v tjubljani, Jurčičev trg štev. 3
{ priporoča naslednja dela:
lo. Cankar: Aleš Iz Razora.
Ta povest is narodnega življenja je vele-sanimivs in spada med najboljša dela tega pisatelja. Broš. K 15 J, ves. K 2'6C; po poŠti 20 v več.
Ivan Lah:|Wo kronika.
Ta knjiga obsega več izvrstnih zgodovinskih povesti ii slovenske preteklosti in sicer is dobe turških vojak, kmetskih vstaj, reformacije in renesanoe. Broš. K 170. ves. K 2*70, po poŠti 2 J v ved.
M^tS#Vitf
Ljubljanski Zvon.
Tega prvega in naj odličnejšega slovenskega literarnega časopisa je dobiti se naslednje letnike: 1901, 190», 19 3, 1904, 1906, 1906 in 1907. Vsak letnik velja broširan K 920.
Fr.Lipič: Strahovalci dveh kron.
Zgodovinski roman is dobe velikih bojev med beneško republiko in turškim cesarstvom, v katerih so igrali hrvaški in slovenski pomorski roparji nameni to vlogo. 8 sveska. Broš. oba 2 K, po pošti 40 v več,
Josip; Jartlčr, Zbrani spisi.
V|ll. iveskih so sbrsui najlepši romani is povesti tega snamenitega pisatelja, ki se le s svojimi deli slovenskemu občinstva tako priljubil, kakor samo malo drugih avtorjev. 1. Deseti brst 2. Juri Koajak. Spomini starega Slovenca S. Domen. Juri Kobila t. dr 4. Tihotapec Grad Bojinj- Kloštrski iolnir. 5 Hči mestnega soaniks. Nemški val pet. Sin kmečkega cesarja L dr. p) Sosedov sin. MoČ in pravica i. dr. 7. Lepa Vids. Erazem Tatenbach. 8. Cvet in ssd. 9. Doktor Zober. lu. RokovnjaČi i dr. 11. Tngomer. Veronika Deseniška i. dr Vsak zvezek vel|a broširan K 1'20, vezan 2 K, po pošti 20 v več.
iraia»atatwisms»
Rorlstka.
Roman is ljubljanskega gledališkega življenja v polpreteklem času. Broš. 80 v, po pošti 20 v več.
H. Klrchstefeer: Pod2spo-oednlmjfreiatoni.
Ts roman is duhovskegs življenja odkriva skrivnosti iz župnišČ in duhovskega stana sploh. Pisatelj je bil sam duhovnik. Dva zvezka. Broš. oba K 4 60, po pošti 40 v več.
Dr. Jos. Vodnjak: Zbrani dramatični In pripovedni spisi.
n. Doktor Dragan, drama v petih dejanjih. Broš. 1 K, po pošti 20 vin. več. III. Lepa Vida, drama v petih dejanjih.
Broš. 1 K, po pošti 20 v več.
Dr Vošnjak ni samo jako priljubljen pripovedovalec, marveč tudi eden najboljših slovenskih dramatikov. Njegovi igri Doktor Dragan in Lepa Vidb sta dosegli na odru naj It p le nspefae. Ves čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirile in Metoda.
Drnjotln Jesenko-Doksoo:
ipbbl
V najlepši moški dobi umrli Jesenko je bil velesadarjen pesnik, s bil Je pri tem skromen človek, ki sses ni delal reklame njegova pesmi, priobčene v rssnih listih, so vstajala obese pozornost. Po njegovi smrtt so bile isdane ia je čisti dobiček namenjen mnogoštevilni nepreskrbljeni rodbini, ki Jo je sapuatil Jesenko. Ves. asvoi vetfs pošto 20 v več.
Zbirka znamenitih povesti.
mm
= Jtlri ruske slike. =
Cena 60 v, s pošto 70 v.
Ta knjižica obsega štiri svetovnoslavnih povesti©, ki so jih spisali Gorkij, Cehov in Turgenjev.
Novi obrtni red.
SIot. iad^Ja. 1 K, po pošd 1 K 10 ».
Novilvinski zakon,
ki ga  mora  imeti nabitega v svojih prostorih vsak gostilničar, vsak kavarnar, vsak v in o trie c in £ vsa k vinogradnik.
Cena 70 v, s pošto 80 v.
Uzorna pravila
ss obrtne zadruge. Cena 60 v, s pošto 60 v.
Uzorna pravila
ss pomočniške zbore. Cena 80 v, s pošto 40 v.
pozor! Čitaj! »©zor!
Pakraške želodčne kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu infcrevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kougestiji — pomanjkanja teka, krem itd. Nedosežno sredstvo za vadržavanje dobrega prebavanja.
Delovanje IsvratnO) uspeh siguren. Česan Je is 19 atelilenle S lcx*«B*nm franko nn > Malto posto po povzetju, ali se mr> pošlje denar naprej.   Manj kot 19 steklenio se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
dor trpi na padavici, krtih in dragih trte
aih boleznih, naj aahteva o tem brošuro, kd jo naetonj in poštnine prosto raspoauja
prlv. tlehwnnen-Apotnoiie
Frankfurt n. 91.   3088 32
8963-16 II
PlnrioiAo lekarnaria ¥ Pakracu it I0t • %J U TIS IC d9 (Slavonija).
=Veletrgovina dalmatinskega vina = =^     Ljudevit Borovnik
Br. Novaković
Telefon St 244. I^JtJLtilJ
Telefon it 244.
Lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskom primorja v Dalmaciji. Priporočajo slav. občinstvu svoja pristna rdeča, Črna, bela in desertna vina; kakor tudi domači tropinovec, konjak! šibrovko itd.
po primernih cenah. 910 12
- Ceniki in vzorci poštnine prosto. ———
TI Pil 111
naznanja slavnemu občinstvu, da si je napravilo več
1361-1
voz za prevažanje pohištva
I
v mestu in na deželo.
Društvo se priporoča slavnemu občinstvu ter bode sprejemalo vsako* vrstne selitve po najnižjih cenah in najngodneliih pogojih.
Oeo. kr. avstrijska
državne Železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dna 1« oktobra 1907. leta.
Odhod is MablioBO |ni- ieLi
7*00 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel- Gorica, d. ž^ Trst, ckr. drž. že!., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
7-07 zjutraj- Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
0- O5 predpeldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
il»«o pred poldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Trbiž, Beljak juž. žel- Gorico drž. žel., Trs drž. žeL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec
1- 06 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3.4* popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
7-IO z vede r. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7*35 1 večer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga«
10*40 ponool. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. šel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod is LJubljane dri. kolodvori
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, a-O5 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zveder. Osebni vlak v Kamnik I0*50 ponodi. Osebni vlak v Kamnik. (Samu ob nedeljah ln praznikih v oktobru.)
»oho« v Mnhllono Ivi. ioLi
s-58 zjutraj. Osebni vlak Iz Beljaka jui
žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. s-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11-15 pred poldne.  Osebni vlak   Iz Proge.
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico
in Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic 2*32 popoldne.  Osebni vlak iz Kočevja,
Straže Toplic, Rudolfovega. Grosuplja. 4-30 popoldne. Osebni vlak ia Beljaki
juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (čet
Podrožčico) Gorice drž. žet. Trsta dri.
žel. Jesenic. 0-60 zvečer. Oseb. vlak iz Praga, Celovca,
Beljaka (Čez Podrožčico) Jesenic. 8.37 zveder. Osebni vlak iz Kočevja, Straže*
Toplic, Rudolfovega. Grosuplja.
8- 45 zveder. Osebni vlak iz Beljaka jui žel., Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žeL Gorice drž. žel. Jesenic.
n-50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žeL, Jesenic
Dohod v Ljubit ono dri. kolodvori
0-40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. lO-OO predpeldne. Osebni vlak Iz Kamnik* ©■'O zveder. Osebni vlak iz Kamnika.
9- 69 penedi. Osebni vlak iz Kamnika. (Sam« ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednja' evropejskem času.)
C kf, ravnateljstvo državnih želeinic v Trstu.
srljam (Forloeot) as koroiktm
se priporofta v izdelovanje vsakovrstnih puiek za lovce in strelce po najnovejt 1 sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje store aamokresnico, vsprejemo vsako vrstna popravila, ter jih tofoc in dobte tavrtuje. Vse paske so na o. kr. preskuse valcid in od mene presku&eae, — lluafro. 46 vani oenlkf zssionl. 16
wr 1
Popolna opremo
so novorojenčke
otroško perilo
v zalogi sa vsako starost pripo roča znana troovlna s
C. J. HAHANN l
LJIBLJAM.
Perilo lastnega izdelka.
1870 Vi*an+virv*+ 1S70.
P. n. slav. občinstvu se usojam vljudno naznanjati, da sem otvorila
vinsko* klet
v JelenBurjoulh ulicah 6.
Cen j. gostom so na razpolago nastopna zajamčeno pristna vina:
Teran . . . liter po 28 kr. Opolo, fini „ „
Goriško, belo      „ „ Rebulja, I. vrste „ Rdeče vino z otoka Visa Belo     „   ,« n ReioSko   .  .  liter po Vermouth „ „
Maršala. „ „
Ravno tam se dobe tudi vsak čas raznovrstna mrzla ledila po izredno nizkih cenah.
Za mnogobrojen obisk se vljudno priporoča 1309—3
Pavla Mrak. gostu nl&arka.
32 32 40 40 48 48 60 100
Singerjevi
šivalni stroji
naj se kupujejo samo v naših proda-jalnicah, ki se vse spoznajojpo-.tem-le kazalu:
Ne dajte se premotiti! z oglasi, ki jim je namen, da bi s^tem, da merijo na lime SIN8ER spravili! v denar iatare [ali pa stroje drugega izvora, ker našim šivalnih atrejov (ne elajesma preprodajalec m, ampak Jih aamal obelnstvn ni
pi-»alajam<
»as.
1026 10
SINGER Co.
Militi MM n SMInosMe.
Podružnica:
Rofeoje, Olivni bi M.
Pozor, gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo isvrSnJem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanja — KAFILOB it 2. Povzroča, da postanejo lasje dolgi ln gosti, odstronja pranaj ia vsako kotno bolezen na glavi.
Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvaluie in pri-snalnle Stane poštnine prosto na vsako pošto lonček 3 K 60 h, lončka S K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom
16
PETER JURISIC
II 3963
lekarnar v Pakracu Ste*. 66 v Slavoniji.
Edino zaloga
izvirnih
ameriških « čevljev.
v Cjnbljani
poleg kavarne
„pri Slonu". Potite natančno no Urno.
.'..'. Slaičičarnica m medičarstvo;..'.
Th. Novotny
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 11
si dovoljuje p. n. občinstvu vljudno javljati, da se bodo odslej
u podružnici no Kongresnem trgu štev. 3
točili najfinejši likerji in desertna vina- Dalje prodajam •MT za praznike ~V8 izvrstne potice, pince m veliko izbiro najrazličnejših velikonočnih daril. Vsak dan sveže naj-linej&e pecivo in od maja naprej sladoled. 1360-2
Obilega poseta prosi s spoštovanjem ^
Th. Novotnv.
Razglas.
V smisla § 43 prenarejenih, z razpisom o. kr. deželne vlade Kranjsko v Ljubljani z dne 1. aprila 1908, št. 6406
potrjenih pravil „Mestne hranilnice ljubljanske'
naznanja podpisano ravnateljstvo nastopne izpremembe ozir. novo določi
teh pravil:
1. Pokojninskemu zakladu za uslužbence Mestne hranilnice ljubljanst se sme z dovoljenjem politične oblasti iz vsakoletnega upravnega dobičh prispevati k večjemu 5" ,, tega dobička. Pokojninski zaklad, v kolikor obstoj iz takih dotacij, je del rezervnega zaklada (§ 4).
2. Hranilnica obrestuje vloge, vložene 1. In 16- v mesecu, takt Od tistega dne, vloge, vložene v dneh 2. do vštetega 15. in v dneh 17. do vštetega zadnjega, pa od 16. istega, odnosno od 1. prihodnjega meseca (§ Si
3. V slučaju sodnijskih preodkazov ali zapušČinsko-oblastvenih prij sojil hranilničnih vlog se izplačajo vložena glavnica in obresti le, ako ? doprinese poleg hranilnične knjižice tudi sodnijaki predodkazni sklep, o( nosno prisojima listina. (23. nov. 24.)
4. Hranilnioa je tudi upravičena: a) da naloži rezervni zaklad dj 10% njega iznosa iznosa v delnicah „Usredne banky Českvoh sporitelen" Pragi, za kar pa mora v vsakem posebnem slučaju prositi posebnega dovc ljenja pri predstojnem političnem deželnem oblastvu   b) da dotuje posebeij zaklad kot posojilnico za osebni kredit zaupa vrednim malim posestnikom 4 obrtnikom iz 5% vlog presegajočih sredstev rezervnega zaklada (§ 24 nov. 25)
5. Pri izžrebnih papirjih   se posojila ne sme dati nad 3/4 najmanj šega  dobitka,  ki se po odbitku pristojbin pokaže po črtežu za žrebanje! (§ 25 nov. 26.) 1374-f
Obenem se naznanja, da 80 prične obrestovale vlog po določi § 8 pravil z dnom 1. ma|nika 1908.
Ravnateljstvo „Mestne hranilnice lluMlanjta".
U42 26
SId VOtli ker čuva p rt eni do.
SI&VGfl« vsed bleščeče beline, ki jo dobi prtenina.
CUiiAii ker ne dobi prtenina po pranju prav nlkakega OiaV6n i duha.
^|gYCn ker *° Zel° *>ocon* m 80 pri PraDiQ Pohrani mnogo
■•biva m v trgovinah % drogeri|aml, ■ kolonijalnim blagom Ia
i 2
Ho debelo pri LMMIOS, Dona] I., M61kerbasteIS3.
45
9WG
r0A
Edino i-Hinen |e> * t« tu *•
THIERRYJEV BALZAM
zeleno Xl"X€> kot varatveuo znamko. Razpošiljam
ajmanj   12/2 ali 1/ti ali pat. prtov r\,db. steklenico na '» K. ZavoiumH aaatonj.
Thlerrvievo centifolijsko mazilo
-.i.am naimituj 2 sk..lji K 3*«o Zavoju, »astonj I pnzaiiui k't nn)h'iff*i fUnnači zrfrmrtli troti Abottim želo<ica. goreči i, kricra, |j)«lcodijHm, ranam i. — >ia«ilov f» n>rn$itV0 iu djn*nie nakaznice :
Thierrv, lekarna pri angela varhu v Pregradi pri Rogatca.   1359 — 1
/Violm v vso', lekarnah.
Poslano.
: jVtislile na =
inihouotte
čevlje
i od gld.
loški no trakove nnfin. izdelani 6*90 raski na trakove nafin. izdelani 575 N;ki nizki pariški nnt. izdelani 3'90
irJTvOrnlca Jamči za u^aR par. Popravljanja točno In centi.
iEHRIK KENDA
zaloga c. kr. prlo. čeollarske tvornice mnihoyo$raške,
Proti zobobolu m gnilobi m:
izborna d.luj« dobro znan* antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dloHoo in ottatranjuj*
neprijetno iapo Iz u*«. t ateKlaatlea a nniodum I H..
S.- gorodnemu gospodu M. Eievattku, lekarnarja v Ljabljani.
Vafia izborna Melosine ustna in zobna toda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjiiobi sob, zato jo vsakemu naj topleje priporočam Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melus. ustne in zobne vo u.
Dovolim, da to javno oznanite, ker is res hvale vredno.
Leopold aangi, mestni tajnik.
Metlika, 24. aprila 1906.
D«. Uk&rna Mil. Lmttik* f Ljubljani; Risljm mta it 1
leg novozgrajenega Fran Jozelovega hibi], mostu 26 16
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali :
Za  družbo  sv. Cirila in Metoda:
Zaveden kočevski Slovenec v Dobrem-*>lju 5 K. G. M. Werli, v Cerknici »iz muske Kažotu« 10'55 K.   G. Janko Premrov, rač. |**et. v Sarajevu 32 65 K, katere so darovali kazni rodoljubi.   Hotel Kramar   v Logatcu nabral 20 K. G. A. Kostenapfel, tu, 1 K, kot [dobljeno stavo. Neimenovan, tu, 5 K. Skupaj »420 K. Srčna hvala! Živeli!
Izjavo.
Podpisani obžalujem, da sem žalil *a časti gosp. Antona Aliča, vpok. paznika v Idriji, ter se mu zahvaljujem, da mi je žaljivke odpustil.
Iva« Praprotnlk
11400 ključavničar v Idriji.
RANČ JOZEFOVA
RENKA VODA-
i   ouiuTlil     Ti u iti u rtu i
IoovajajoCe sredstvo
Ceneno domače zdravilo. Za urav-|vc in ohranitev dobrega prebavljanja se iroča raba mnogo desetletij dobro zna pristnega .,Mollov*»a*a Seidlitz-praška", i dobi za nizko ceno, in kateri vpliva )lj trajno na vse tež koce p re bavljenja lalna Skatljica 2 K. Po postnem po-i razpošilja ta praBek vsak dan lekar-A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na I A.U, Tuchlanben 9. V lekarnah na do-ie srečno zahtevati MOLI/-o v preparat, lamovan a varnostno znamko in oc.d-
• 35-6
Lekarnarja Thierrv [a balzam in mate je dvoje vrlo uspešnjh domačih ivil, ki se ne pokvarita nikoli ampak sta boljša, ako sta starejša. Ker sta tako Jno pri roki naj bi jih ne manjkalo nikjer roča se na naslov : A. Thierrv, lekarna pri rela varhu v Pregradi pri Rogatcu.
Grdfelfingski zavod za lečenje Iz-r_ >ra,  katerega  hitri  uspehi  so zbudili »ogo pozornosti, je našel slednjič pot, ki kto mehaničnim potem vodi k odstranitvi bljanja. Po dolgoletnem študiju za patent ijavljeni    penteaparat    takoj   ko   stopi v oprosti jecljajoče najhujših težav gojenja. Vsak jecljavec naj na samem sebi :kusi presenetljiv uspeh aparata, predno naroči.
Potrtega srca naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod
Josip Gestrin
sprevodnik juž. železnice v p.
po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti ob polu i2. ponoči mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika se bodo dne 19. t. m. ob 5 popoldne v hiši.žalosti, Kolodvorske ulice št. 11 svečano blagoslovih ter položili k zadnjemu počitku na pokopališču pri Sv. Križu. 1411
Sv. maše se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V Ljubljani, dne 18. aprila 1908.
Ivan Gestrin, sin. Vilka Am brotič, hči.   FranjoAmbroilc,zet.
Ivan Jebačln naznanja v svojem in v imenu svojih sorodnikov pre-žalostno vest, da je njegov iskreno ljubljeni, blagi oče, gospod
Andrej Jebačln
posestnk v Senožečah
dne 17 aprila t 1. popoldne v 78. letu starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 19. t m. dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Senožečah.
Dragega pokojnika se priporoča v blag spomin. 1718
V Ljubljani, 18. aprila 1908. (Brez vsakega posebnega obvestila.)
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskrenolju-bljena mati, tašča, sestra, teta, svakinja gospa
3vana Jeglič
trgovčeva in posestnikova vdova
danes popoldne ob 3. uri po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. za-umirajoče v 53. letu starosti mirno zaspala v Gospodu 1415
Pogreb drage pokojnice bode v nedeljo, dne 19. aprila 1908 ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti v Selu na pokopališče v Breznico.
Sv. zadušne maše se bodo brale v več cerkvah.
Blago bokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
Selo pri Že rovni ci, dne 17. aprila 1908.
Anica, Ivanka, Milica, Anton in Stanko; otroci. — Fraa Kunaver;
adjunkt c. kr. drž. žel.; zet.
Zahvala.
Za vse srčno sočutje povodom smrti naše preljube matere in stare matere, gospe
Marije Nachtigall
vdove
kakor tudi za častno spremstvo in poklonjene lepe vence izrekamo vsem prijateljem in znancem našo iskreno zahvalo.
V Ljubljani, 18. aprila 1908.
i4io Žalujoči ostali.
la vehkonočai ponedeljek, dno 1 aprila
bode v restavraciji
NARODNEGA DOMA
- velik -
KONCERT
seksteta na lok. Začetek ob 8. Vstop prost.
Toči   se   izborno SeJvatorakO
pivo delniške pivovarne v Žalcu.
Za obilen obisk se priporoča
b. ntiiMB
1414
restavrater.
jO* l t 1
Ravaeteljtsvo trg. balaiikoga In podpornega društva v L|nb|aal javlja tužno vest, da je dolgoletni redni član, gospod
Fran Kollmann
trgovec in hišni posestnik, predsednik mestne hranilnice, podpredsednik trgovske in obrtne zbornice itd.
predvčerajšnjim po daljšem trpljenju, previden s sv. sakramenti za umirajoče, v 69. letu starosti, ob 6. zjutraj v Arou na Tirolskem mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek, ob 3. popoldne z Mestnega trga Št. 7 na pokopališče k Sv. Krištofa.
Bodi mu časten spomin !
1416
V Ljubi j a ni, dne 18. aprila 1908.
Ljubljanska kreditna banka
V L-jLlbljani naznanja tužno vest, da je njen velezaslužni podpredsednik, gospod
FRAN KOLLMANN
VELETRŽEC, PREDSEDNIK MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE itd.
danes v Areu mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši v Ljubljani v ponedeljek, dne 20. t. m. ob treh popoldne.
Preminulemu ohranimo kot soustanovitelju in pospeševatelju našega zavoda hvaležen in trajen spomin. 1408
V Ljubljani, dne 16. aprila 1903.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA-
Trn
ZAHVALA.
Za izkazano sočutje ob bolezni in smrti našega iskreno-ljubljenega brata in strica, gospoda
X?&K& MAJBIČA
mw>  wM3 WM&W3 SMi"^p w9jwW)     w w w> aa^sa^      fpasr aa* ^aa* avaaj;
veletržca in posestnika v Kranju
izrekamo tem potom srčno zahvalo vsem sorodnikom in znancem, preČ. duhovščini, Vincencijevi družbi, slav. občinskemu zastopu, slav. požarni brambi, slav. društvu Sokol, odposlancem trgovske zbornice v Ljubljani in cenj. pevcem kranjske Narodne Čitalnice za lepe nagrobnice.
V Kranju, 15. aprila 1908.
1412-1
Žalujoči ostali.
^        . t)t<   Ej :   u _,
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutje ter za mnogoštevilna nam izražena sožalja, ki so nam bili izkazani povodom smrti naše iskreno ljubljene soproge ozir. matere, stare matere, sestre in tete, gospe
Marije Klun prejTrost
hišne posestnice in bivše gostilničarke
izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. — Posebno se pa zahvaljujemo pravemu dušnemu pastirju preo gospodu Žvanu, sedanjemu upravitelju mestne župnije Sv. Jakoba, za večkratni tolažilni obisk predrage pokojnice, preblagorodnemu gospodu županu in državnemu poslancu Ivanu Hribarju, gospodom občinskim svetnikom, vi sok ospo što van i deputaciji telovadnega društva „Sokol" za Krakovo in Trnovo za tako častno spremstvo, slav. pevskemu društvu „SlavecM za ganljivo nagrobno petje, g. Franu Vidaliju za vzorno ureditev pogrebnih priprav, vsem darovateljem vencev, ter vsem prijateljem in znancem faranom kakor tudi onim izven župnije, ki so se v tako častnem številu udeležili pogreba in pripomogli ublažiti našo veliko žalost. 1401 V Ljubljani, dne 17. aprila 1908.
Žalujoči ostali.
Slomnlkarlca
ki zna popolnoma na stroj šivati vse vrste kit, se proti tedenski plači 30 kron takoj sprejme pri H, Jakobovi ta v Budapestt IV, Earlsgasse 1. 1398
Lapa meblirana
mesečna soba
s hrano ali brez hrane se takoj Odda na Kongresnem trga ftt 3, II. nad-
stroplOi
1409—1
I
Učenca
za' špecerijsko trgovino s primerno Šolsko izobrazbo in dobrih staršev sprejme takoj Jos. Btihelić, trgovec v LJubljani, Florijaaske ulice štev. 37. 1403
Javna zahuala
zavarovalni banki „Croatia" v Trstu, ki je škodo pri požaru v Skrbmi podpisanima vestno precenila in točno izplačala, da jo lahko vsakemu priporočava. 1351 V Škrbini, 11.. aprila 1908.
Jos in And. Dugulin 1. r.
Natakarica
na račun ae takoj sprejme za gostilno na kmetih na Dolenjskem. Pogoj  poštenost   in   kavcija najmanj 400 K. 1405 Kje, pove uprav. nSlov. Naroda".
Spretno učiteljica
se priporoča     m. poai£ewaav|«
o igranju na citre.
Cene zmerne. Pouk doma in izven doma. 7 Ponudbe in vprašanja naj se pošiljajo na gospodično  Erno  Obrekar, Hranila lena cesta št. 7, I. nadstropje v LJubljani.
Prodajalka »ar* in učenec
se sprejmeta v trgovino z mešanim blagom pri Otonu W61flingn na Bledu 1417
Knjigovodja - korespo&dent
z Mah r ovo šolo in večletno prakso za tovarne in trgovino, ieii preme niti službo.
Ponudbe pod „Bogomil P11 na
na uprav. „Slov. Naroda". 1399—1
waaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaoaai»^
Razglas
o prostovol ni dražbi premičnin.
V zapuščino župnika g, Leopolda
Lotriča spadajoče premično blago cenjeno skupaj na 1267 K 34 v kakor živina, krma, čebele, gospodarsko orodje, pohištvo, posoda in sploh vse druge premičnine, razven knjig se bode prodajalo na prostovoljni dražbi
dne 22. aprila 1908
to je v sredo po Velikinoči in če treba naslednji dan ob 9. uri zjutraj počenši v župnišču v Zlatem polju.
Plačati treba takoj !
Za kakovost in množino v cenil-nem zapsniku navedenih predmetov se ne jamči. 1413
Pojasnila daje notar Janko Rahne na Brdu.
Na Brdu, dne 16. aprila 1908.
C. kr. notar kot sodni komisar:
Janko Rahne.
zelo močno vrastle v kronah, dalje močne korenine, nageljni in več vrst sadik (tiano), salata, kolerabe, rdeča pesa, obrovt in zelje. Naročila sprejema Fr. Slat nar, Erjavčeva eesta it 1 v LJubljani
Mlinar]
za štule mleti sprejme a L malem Avgust Trpine v Kamniku. 1381-1
V hiši Stari trg it. 19. so prostori
za
gostilno
ali za drugI obrt takoj oddati.
Pojasnila v tej hiši II. nadstropje op 1.—3 ure popoldne. 1301—3
Kot
1313-3
Mi ali plait
Želi službe zakonski par, ki je brez otrok ter že več časa opravljal to delo. Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
ftelnže zo trgovino
se ceno prodajo f LJubljani, Mestni trn it!25,1, ndstr.
39 16
Pristni dobri
brinjevec
se dobi pri
909 8
w i i
L Jebemo v Spod. im.
1000 metrskih centov
v ■
g
se proda.
1189-3
Več pove Ivan Gruden, trgovec z apnom v GodiČU, pošta mmmWm%%
iri~T~irri mi mi i i n min i — i ii hipih mi i
Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 12*—, belega, jako mehkega skubljenega K 18*—, K 24-—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30*—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35. pri Plznn na Češkem. 1086 4
Trgovinski lokali
se oddajo.
V novi hiši na Miklošičevi cesti,
ogel Dalmatinovih ulic se oddasta dva
trgovinska lokala s postranskimi prostori ločeno ali skupsj kot en lokal s centralno kurjavo.
Natančnejša pojasnila daje uprav. j,Slov. Naroda1*. 1404—1
Optični za od
Jos P h Goldstein
Pod tranćo it. 1
priporoča 16
vse v svojo stroko spsdajoče predmete po zelo nizkih cenah.
Popravftočnoinceno.
V arja naročila z obratno pešto.
V nekem trgu bliso Ljubljane se prostovoljno proda ■   Sv V stoječa ob okrajni oe-
|a|g|aa    sti, blizo farne cerkve.
1% ^1 Pripravna je za golil ImSi U stilno ali trgovino, •■■1bfwW zraven je tudi velika delavnica z orodjem, pripravna za ključarsko, kovaško ali kleparsko obrt ter nekaj zemljišča.
Naslov pove uprav. ^Slovenskega Naroda". 1383-1
že 15 let obstoječa na f ss tarejo« Ijubljannakai
posredovalnica stanovanj in $\m
G. FLUX
(JareMke oHct it 6 1356
službe iskajoče vsaka vrste
kakor priatno, trgovinsko In gostilniško oso bje za Ljubljano ln zunaj.
« »m«**«*   so   iiofB9t4»r «»osn« nifr-a
hftmm looisorc 18 priložit* znanko 29 odgov«?.
Protd Me 1a nnianfnl tift«lo%.
Lattermannov drevored.
cirkus GolossBum
R. HORVATH.
V nedeljo, dne 19. t. m.
5 2 ^ M predst&Ti 5
Popiddnr oh 4. Zveerr ob N.
Prva predstava je dobrodelna predstava za ljubljanske ubožce.
Nastopijo samo  specijalitete prve vrste. Umetniki prvega reda.
Jedilno in namizno orodje
Priznan** najboise posrebreno NAJLEPŠE OBLIKE. Kompletno opravliene KASETE za NAMIZNO  ORODJE. SKLEDE, POSODE za OMAKE, KAVNI in ČAJNI    SERVISI. NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE. Edino nadoButiln 21 pravi sidro. Specialni predmeti za hotele, restavracije m kavarne ter za penzione, meoaŠe itd    S9< 2 8 •2  ln kr. dvorni dobM.ileljl
CHMCTOFLE * Cle.
DUNAJ I . OPERNRING 5
(HEINRICHSHOP). 01nMro*»nl cenovnim bmn|«iij
Po vseh mestih ztstopniki-prodijalci
Za jamstvo pristnosti uosiio v.i irdeiki poleg stoječo tvornico mamko tn poluu ime
Hišo
v £jubljani
Stanovanje
išče  mirna stranka  brez otrok majev termin- \3m
Kdo, pove uprav. „Slov. Narodi
(Stutzflugel, dobro obranjen, se CtJ proda v Ljubljaai, v WolIovih v kateri se izvršuje gostilniška obrt, I cah it 1, I. nadstropje. 1338
se proda.
Gostilna se da tudi takoj v najem.
Pismena vprašanja pod F. L 2000 na uprav. „Slov. Naroda". 1294-3
0rdlnocllood9.-ll.dop.
163 Telefon 31« v. 44.
2 Mb jnttb
sprejme takoj v trajno delo in z dobro plačo Josip Kunstler, kovaški mojster, Gradišče št. 8 v Ljubi j s i.
Bavnotam Je naprodaj
VOZ
nov
_(broak) xa 8 oseb. 1173—2
Najbolj
Fntina za bose sprejme mlade spretne
fužinske kovače
pod ugodnimi pogoji tako] v trajno delo.
Prošnjiki naj se obračajo na 7fužino Zeilinger v Himmelbergu na Koroškem. 1228 -11
1210
Proda SO prostovoljno 3 z zraven stoječo majhno hišico, pripravno za prodajalnico ali obrt, vrtom ter dva orala k kiši pripadajočega gozda. Posestvo leži poleg mostu ob cesti proti Šte panji va*i. Kupna oena 17.000 K. Natančnejše se poizve pri lastniku
posestva na Sv Petra nasipu 57
pritlično ali pa pismeno pri upravništvu nSlov. Naroda" pod štev 1210.
bele in barvaste, za gospode —   s 1 s znamko „labud" —
V ponedeljek, 20. t. m.
2 veliki predstaviš
Popoldne ob 4.
Zteeer «b N.
v torek, 21. trn. vel. predstavo.
cd
CM
Zajamčeno nepremcčtjivo mazUo za usnje
HEVEAX!
dela nsnje mebko, trdno in zajamčeno neprjrcožljivo. Pločevinasta skatlja s čopičem g ane 3 K, 10 škitelj 25 K. #0T Na strokovnih razstavah samo na 1 višje odlika, fjgm
Zaloga zajKranjsko: FR. SZANTNER
v I4J u t> ■ J m n I, <irlenburKOv«) sillr^ *»te-v. a.
pm
Piccolo
6 7 HP dvocillndrnlk, 2—3 sedežen K 3400 do K 4500.
12 14 HP četverocillndrnik, 4 sedežen  K 6800.
avtomobili
.*.   so najvarnejši v obratu; za napravo in rabo najcenejša vozila. .*.
Generalni zastopnik : 1015—9
Aleksander Hatschek »JE^sVe.
Langen k Wo!f, Dona) I, Laxenburgerstrasse 53.
v svezi 3480 S 3
i r apravo a sesalni plin
s« kurjenje a rjavim premogom, fužinskim ali plinovim koksom, kan masi tom ali ogljem.
Gospodarsko najbolj primerna obratna moč novega časa I
OrtfsuM Bit «11 jmi" sa svetilni plin, STetovnoHiavni zaradi preproste in solidne sestave.      bencin, bencol, petrolin, karbonol.
liter 28 kr« n 32 kr. n 30 kr. n 40 kr, n   44 kr.
- 44 kr. n   48 kr.
- 60 kr. „ 32 kr. „ 32 kr. „ 36 kr. „   40 kr.
- 52 kr. 60 kr. 80 kr.
.'.  izdelane v lastni šivalnici.
Priporoča jih 934—10
Anton Šare
Sv. Petra cesta št 8 v Ljubljani.
Zo praznike!
Da zamoremo ustreči želji p. n. odjemalcev nabavili smo osebno še različna vina samo prve vrste, za kojih pristnost se popolnoma jamči, ter zagotavljamo vedno točno in vestno postrežbo. 385— 1S      C«-as«* wlni
Isabela črno . . Furlansko črno . Teran Istrski črn Refoško Istrski črn
Modra frankinja . . Cviček najfinejši
Burgnndec     .   . .
Teran kraški .   . .
Vipavsko belo   . .
Istrsko belo  .   . .
Goriško rumeno . .
Rebula prvo vrste .
Rizling goriški   . .
Mnškatelec    .   . -Pelinkovce (Wermoutb)
Z velespoštovanjem
Prva prla nka klet
Ljubljana, Stari trg št. 13.
Jutri, v nedeljo, 19. aprila
se otvori
Koslerjev vrt
.-. ter bode ob lepem vremenu .*.
prvi velik
vojaški koncert
V 1350
Začetek ob polu 4.      Vstop prost.
Za obilen obisk se priporoča
restavraterka.
U ponedeljek. ZO. oprite
bode
drugi vojaški koncert.
Lopa zračna
vsake vrste z eno, dvema ali veČimi sobami od 8 kron mesečno naprej,
so takoj ali za pozneje oddajo v
novozgrajenih hišah v Pređo vicem Selu poleg Ljubljane. 937-6 Več se izve pri Eliju Predoviću na Ambroževem trgu 7, Ljubljana.
JAJCA
za valjenje 122§
od čistokrvnih rumenih Orpington kokoši.   Najboljše   zimska   j aj Carice.
Tucat  ajc stane 3 60 K brez za voja. Jamčim za 80% oploditve ter neoplojene eiikrat nađomest'm.
HENRIK FEANZL
Proda se
50 hi dro
Kje, pove upravništvo „Slcv< skega Narodau. 1299
Dobro idoča 1270 ■ ■ ■
pekarij
z vso opravo vred so odda takoj ali za maj na žaškl cesti št 13 v LJubljani
Xa*srovsInlcs prif vrut* 1$ za Ljubljano ln Kranjsko spretnega
akviziterj
ki se mora poglavitno baviti z zavarovanje za življenje in nezgode. Ugodni pogoji.
Ponudbe z navedbo referenc in prej šnjega poslovanja pod „Dauernd 200 V na anončno ekspedicijo Klenreich Gradcu. 1386
Dobro ohranjeno
so knpL
Naslov se izve v ,81ov. Naroda".
kold
upravni*:-
1362-
V najem se da
Krasne
BLUZE
največja izbera v svili in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, perilo In otročje oblekce
priporoča po najnižjih cenah
M. KRISTOFIĆ
por Bučar /cfa STARI TRO Si 28.
velik bled
za dvanajstero živine in zraven spa
dajoče gospodarsko poslopje
Več se izve v trgovini P Lass v LJubljani. 1199
n nljučarska pomočniki
in enega
h vajenca
sprejme takoj v trajno delo z do* brim zaslužkom tvrdka Budoli Oeyer v LJubljani, HUšerJevo ul
(GradiSČe.) 1360-5
0 sv. Jurju t. J. 24. aprila 11.
sebovrSilav Toplicah, dopoldne od 10. ure naprej
Belningerjeve gostilno z lepim vrtom, kegljiščem, ledenico z vso pripravo in zemljišča vi. št 74, 79, 184, 187 in 188 k o. Toplice
po pogojih, ki so v notarski pisarn: v Novem mestni na ogled.
Jtfarodn
VI
1128-3
namigni prti in prtič^i, torbice, zagrinjala okna in postelje blazine Ud. v najlecših narodnih motivih. Orijentalske vezenine v 3lotu in srebru m svili. Jflekani id^ifs^t iydeiki, narodne zastave in  trakovi vedno 1,
jaicgri pri
P. Jrfagdic, Ljubljana, Prešernove ul. 7.
Zaradi pozne sezije prodaja najnovejšo damsko, moško, dekliško, deško in otroško konfekcijo tudi pod lastno ceno ioot-26
O. Bernatovič
2:: ,,*JlngleSko skladišče obteku :: v. Ljubljani, Mestni trg štev. 5. ^
31^02672^6
04896546
Zastonj in poštnine prosto naročajte _— moj novi veliki ^——
cenik s koledarje
za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
urar In trgovec
v Ljubljani.
I i IFR. ČUDEN
Ljuauana Mihael Kastner umm
Zaloga tržaških čistilnic rudninskih olj v Trstu.
priporoča stalno zalogo: olja za snaženje, brezbarvno olje, vasellnovo olje, tečajno olje, vretensko olje, vulkansko olje, cilindrsko olje, kompresorsko olje, strojna mast.
Bencin zadačen ali nezadačen.
1379—1
am ■ I ■ Bdvekronski, trikronskl In najfinejše ce-■ 6XP0IG| "sarsko olje v sodcih In kasetah
po najnižjih dnevnih cenah.
pOTEL „ILIRIJA" V LIDBUANll
^m\\ Podpisano ravnateljstvo si dovoljnje si. občinstvu naznaniti,
da bode splošno znano
restavracijo in hotel ,lliiija'
neizDremenjeno vodila dalje gospa
MARIJA NOVAK
1307-3
katero slav. občinstvu prav toplo priporočamo. m.*jw—*> ^ ^
d Ravnateljstvo Združenih pivovaren Zalec-Laški trg, ^
Najnovejša, najbolj senzacijonalna iznajdba
za ohranitev lepote ln mladosti. Pomladitvena sredst a
Adlin, rdečilo za lica in Min crema
napravljeno iz neke indijske korenine. Zak. var., obi. preisk., zdravniško priporočano 1879
Adlin rdtfilo za lica
daje upadlim, bledim in brinetnim, tudi zoprno rdečim licem rožnat dih od prirodne rdečine lic nerazločljiv Presenetljiv uspeh na vsakem obrazu. 5 K.
flffifn f P0I11O edini sv°ie vrste> ne masti, odstrani Hllllll vi lIIIw vse napake polti, dela stare obraze mlade; mladi ostanejo večno mladi. Koža se napne, obraz postane poln. Vse vrste peg, izpuščajev, ogrcev izginejo. Obraz in roke dobe presentljivo beloto in gladkost.  Lonček 2 K, veliki lonček 5 K.
lirilifl mllfl nv3* neutr- neslutnih prednosti, odtegne HUlllK 11I1IU luknjicam v koži vso tolščo in nesnago, iz katerih sicer nastanejo ogrci. Kos 1 K.
A fff lin ni! HO P presenetljivega učinka na koži popol-H111111 pUllcSr noma neviden, bel, roža in creme 3 K.
Dobiva se v parfumerijah, drogerijah, lekarnah. V Ljubljani se dobiva v L Maverjevi lekarni pri „Zlatem jelenu", na Marijinem trgu.
Centralna zaloga na Dunaju XVIII, Edelhofgasae 4 L
razpošilja proti vpošiljatvi zneska ali po povzetju na na vse kraje. Od K 10*— naprej franko.
Bila] sem odurna, sedaj sem lepa!
Bila sem polna peg, in rumenih lis, odkar pa rabim Adlin preparate, je pa izginilo vse
Baronica T. pl. B.
ikjasl
Kratki
v MoMhud, na Marifo Terezijo cesti it 7, urar-aha trgovina_1339—1
V Balom ao otela
gostilna
z vso ejostilničarako opravo takol ali a L malem na Gorenjskem.
Naslov pove upravnistvo „Slov. Naroda-. 1354—2
1281
Pod trančo 2.
Razstavljeno od nedelje 19. aprila do vštete sobote 25. aprila 1908.
Osvojitev zraka. Zrakoplov grofa Zeppellna. Aeroplan Santos Dumont.
M. Bajne
umetni in trg. vrtnar y tjubljani
Karlousko cesta Jtev. Z.
Največja izbira vsakovrstnih sadik, listne in cvetoče rastline, vrtnice, zimotrajne cvetlice (perene), lepo cvetoča grmovja, različne konifere (ciprese), velika izbira lepih rastlin za balkone in okna.
Priporoča se za nasadit ve parkov in vrtov. — Trgovina s cvetlicami.
Izvrševanje šopkov, vencev Ltd.
Okusno delo in zmerne ceno. 16
:: Zunanja naročila točno.::
pri nakupu v
na blizo 40 let obstoječo tvrdko
R. HIKLAUC
Cjnbljana ,6
Stritarjeve (Spltalske) ulice Stev. 5.
Zobni praiek Irez
v avto-pušici.
Avtomat is ko stida-mje prask*. — Ksv.'
Idealni Izdelek najnežnejše finosti, kar si Je misliti moči
Vsak lonček obsega okoli
00 porcij, aadosti aa 2 meseca.   Cena K 120.
onemogoČuje in odstranja čisto mehaniško in trajno
^ „Menzerjev Penteaparat" (Pat TBJ" h v
4^       NI treba nositi v ostih! Ne noti pekUea I Prospekt 30 v.
^      Grflfelflnjskl zavod za letenje Iz$ooarjan]a.
Generalni zastopnik za Avstro-Ogrsko:
Evgen Anton Gross, Dunaj 1/1 Backerstr. 20.
Iščejo se zastopniki za vse okraje na Kranjskem. 1352
FRANC VtIALf I Comp.
V LJUBLJANI
▼ Prešernovih ulicah 44
Izdelovalec mrtvaških krst in posojevanje mrtvaških voz,
MiKke£c<
Brzojavni naslov:
VIĐALI, LJUBLJANA,
1407-1
VARAŽDINSKE TOPLICE.
Staroslavne žveplene kopeli na HrvaŠkem, odlikovano z veliko zlato svetinjo in Častnim znakom. Mednarodna razstava zdravilišč na Dunaju 1903 in Milenijska zazstava v BudapeŠti 1896 itd. Na Zagorski železnici, poŠta, telegraf, telefon, Analiza po dvornem 8?etn. dr. LutiVigu leta 1894: 58° Celzija vroč izvir, švepleno mahovje neprekoan ega učinka pri revmatizmu v mišicah in Členkih, bolečinah v členkih in kontraktarah po vnetjih in zlomljenih kosteh, pretinu, nevralgiji n. pr. ischia« itd. Ženske bolezni, kožne in tajne bolezni, kronične, boiezni na ledicah, katarje v mehurju, Škrofaloznost, rachitis, rudninske dvgerazije, n. pr. zastrnpljenje s svincem, sivim srebrom itd.
Zdravljenje a pitjem: pri bolečinah v požiralnika, jabolka prsih jetrih, Želodcu in črevesa, hemoroidih itd. Elekrika. Masaža. Zdraviliški zavodi in hoteli z vsem komfortom. Popolnoma novo zgrajen zdraviliški hotel s prekrasnimi prostori in v bajnem kraja ter najmodernejše opremljen, kopeli najprve vrste v hiši, lift, elektriška razsvetljava, elegantne bralne dvorane, restavracija, kavarna itd. Gorski vodovod s pitno vodo, soline kopeli, zdravljenje z mrzlo vodo z razprlevanjem in po Kneippu. Vse leto odprto. Sezija od 1. maa do 1. oktobra Pre krason, velik park, obsežne napi a ve, lepi izleti, stalna vojaška zdraviliška godba, plesne zabave, koncerti itd. Na postaji Varaždinske toplice vsak dan pričakujejo gostov vozovi, tudi se proti prejšnji naročitvi dobe vozovi pri kopališkem upraviteljsku. Kopališki zdravnik dr. J. Metković in občinski zdravnik dr. M. LonČarek. Prospekte pošilja zastonj in poštnine prosto.
1382 Kopališko upraviteljstvo.
BlDjalne,?!
proti požara in vloma, „ F o xu pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, delničarsko društvo Zagreb, Hica 22. 3424-83
j
SUKNA I
In modno 1047-9 blato za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za snkno
v Humpolcu
TvomUke cene.     Vzorci franko.
Poštenomu načelu, da svoja
prodajamo po strogo stalnih, breikonkurenčne
naša firma
nizkih cenah, ki so vtisnjene v vsak par, se Ima zahvaliti za nedosežnl renome!
Elegantna priložnosti
to:
Odlična kakovosti
Moški štifljetni, močno delani   . . .
Moški štifljetni, 'iz prav dobre kozlo-
vine, jako ceno .....ff
Moški črevlji na trakove, pripravni za
trpež ..........ff
Moški čevlji na trakove iz izvrstne
kozlovine.........ff
Moški čevlji na trakove, usnje la box-
calf, orig. Goodvear šivani ... ff Moški čevlji na trakove, usnje la box-
calf, Amerikan-Style.....ff
Moški polčevlji na trakove iz dobrega,
voljnega usnja........f f
Moški drilasti polčevlji, z usnjem ob-
širj, črni, rjavi in sivi.....f f
Isti za dame . . . #...... %%
Damski salonski čevlji iz črnega usnja divje koze .........
Damski polčevlji, chevreau, lahki in solidno delani........
Damski čevlji na trakove iz stanovitnega črnega usnja......
Damski čevlji na trakove iz dobrega rjavega usnja, moderna oblika f. .
Damski čevlji na trakove iz izvrstne kozlovine z lakastimi kapicami . .
Damski čevlji na trak. iz velet. box-calf, eleg. prom. čevlji, Goodvear šivani
Damski čevlji na trakove iz najfinejšega chevreau, Goodvear šivani .
Damski čevlji na gumbe, iz izvrstnega Črnega usnja........
Damski čevlji iz la chevreau, Goodvear šivani, prav elegantni  .  . .
P. 150
II II
'I
ff It ff ff
375 3 25 340 425 575 6-340 6-
Spaelallteta: „9—šymr svata vat" tarifi la
iharall ara
in
papataastl. Največja izbira jamskih palflsvl|sv vseh vrst, dalje deikffa,
najbolji« kakovosti po izredno smernih oenah. mmmm^
1371-1
Zastomica: JOSIPINA HERRISCH » LJUBLJANI, Stritarjeve (Spilalske) ulice št. 9.
5
O65S
Računski zaključek
delniškega društva „Narodne tiskarne"
Prejemki
Denarni promet za leto 1907.
Izdatki
Gotovina 1. januarja 1907 . . . Naročnina: Plačilo naročnikov . . Naznanila: Plačilo naročnikov . . Tiskarska dela: Plačilo naročnikov Aktivne obresti: kuponi .... Naloženi denar: dvignili ....
Posojila: prejeli.......
Hišna najemščina: plačila najemnikov
Narodna knjigarna......
Razni prejemki.......
K
h~T K
742 71556 34179 46180 20 10391 112600 12908 7956 23806
320341
31 15 93 07 25 80
18 64
33
Plače uradnikom..............
Plačila stavcem in osobju...........
Marke: izdali za časopise  .   .   .   . *.......
Tiskarski stroški za naročene tiskovine ......
Davek: obrtarina..............
osebna dohodnina..........
hišne najemščine...........
vpisnina in pristojbine.........
Stanarina za tiskarniško poslopje........
Razsvetljava in kurjava............
Plačali za porabo električne sile........
»    » papir..............
»    » barvo in bronso    .   .   .   . ,.....
»    » valjčno maso...........
»    » stroje..............
» dividende..............
»     za telegrame in telefon.........
» sotrudnikom.............
»    za društveni dom...........
»     obresti za posojila......, .
»     gostaščine.....,.......
» vodarine..............
» posojil...............
Naloženi denar: naložili...........
Narodna knjigarna.............
Razni izdatki: voznina in carina........
popravila..............
bolniška blagajna in zavarovalnina proti nezgodi
za dokup črk L 1907 .........
razno drugo.............
Gotovina 31. decembra 1907 ,........
K
K
		19590	
		41105	58
		17694	—
		2225	39
1433	77		
210	99	i	
1164	42		
567	75	3376	93
		5376	—
		3009	52
		3011	60
		42954	61
		2315	25
		634	—
		6030	—
		1674	—
		2569	21
		11159	37
		3660	—
		7517	20
		468	—
		661	02
		101895	69
		10387	—
		14062	91
540	72		
1901	62		
401	91		
1765	84		
8616	07	13226	16
		5737	89
		320341	33
Izguba (Debet)
Račun o dobičku in izgubi za leto 1907.
Dobiček (Kredit)
K
»
»
Plače uradnikom.............
Plačila stavcem in osobju..........
Za marke ...............
Tiskarski stroški   .   .   .   . ,........
Stanarina tiskarniškega poslopja.......
Razsvetljava in kurjava...... .   .   . .
Porabili električne sile za..........
papirja za............
barve in bronse za.........
valjčne mase zaj...........
Za telegrame in telefon..........
Sotrudnikom, dopisovalcem itd.........
Nagrade iz dobička za 1. 1906 ........
Davek.................
Za gos tašči no..............
Za vodarino...............
Za obresti posojil.............
Za obresti splošnega rezervnega fonda za 1. 1907 Za obresti specijalnega rezervnega fonda za 1. 1907
Odpisi: 15% Pri strojih..........
10% Pri črkah...........
5% P" mobilijah.........
1% amortizacije društvenega doma .   . ,
Kurzna diferenea............
Razni izdatki.....,.......
Darila iz dobička za 1. 1906 ........
Čisti dobiček.............
11159 2230
5565 1235 151 2057
K
37
13226 900
83 24 20
16
19590 41105 17694 2225 5376 3009 3011 35802 2138 554 2569
8929 3376 468 661 7517 1034 829
9009 351
12326 29702
207281
58
39
52 60 93 05
21
37 93
02 20 03 48
27 40
16 07
21
Prenos dobička iz leta 1906 ..............
Naročnina....................
Tiskarska dela...................
Saldo iz leta 1906 ..............
Naznanila ....................
Saldo iz leta 1906 .......... 12373.62
Popusti.................. 2107.06
Prejete obresti kuponov ...............
Obresti naloženega denarja..............
Zapadla dividenda..................
Hišna najemščina..................
Razno......................
K
66804 04 28136 78
50433 14480
84 68
K
19011 71556
43667
35953
20
113
244 12908 23806 I 64
99 15
26
16
;25 76
207281
21
Aktiva.
Bilanoa za leto 1907
Pasiva.
Stroji.....
Črke......
Mobilije.....
Društveni dom .
Papir.....
Barva in bronsa Valjčna masa Obligacije ... Akt. glavnica    . . Terjatve na tisku . Terjatve na naznanilih Gotovina v blagajnici . Narodna knjigarna .
K	h	K	h
		31539	70
		11117	14
		2872	78
		229890	50
		5271	71
		AAA III	50
		80	—
		773	60
		123	76
		20623	97
		14146	85
		5737	89
		6106	73
		328729	13
Delniška glavnica.......
Neizplačana dividenda.....
Dolg za stroje........
Dolg na papirju.......
Dolg na barvi........
Dolg pri Mestni hranilnici
Dolg pri Ljubljanski kreditni banki
Za leto 1908 predplačana najemščina
Olavni reservni fond......
Specijalni reservni fond.....
Dobiček..........
K	h  | K		h
		48000	
		2232	—-
		14000	—
		13096	20
		240	—
		177697	53
		4000	—
		627	67
		21714	57
		17419	09
		29702	07
1		328729	13
Upravni odbor.
jako ugodnem prostora ia trgo-ali obrt, so proda na Vrhniki,
Cena okroglo 5000 K. Ve6 pove upravni št vo   „ Slovenca Naroda". 1328—3
Dunajska cesta
V asre
I Opreme jo neveste
j^nton Sarc
Ljubljana. * Sv. Petra cesta štev. o5. * Ljubljana.
971-7
Domač izdelek-Zelo nizke cene.
2akaj v tujini iskati, Ce najboljše pred pragom leži.
planinškova pražena kava ®-
______-«____»___Iniakaj???
se je vpeljala vlkratkenTčasu širom sveta.
er je najfinejše kakovosti;
zato povsod priljubljena, er je strokovno potom vročega zraka pražena;
zato fino aromantična. er je prosta nezrelih in nezdravih zrn;
zato zdravju neškodljiva, er je naj izdatnejša zato najcenejša.
^rva.  ljnlDljaT- sara. Tre lisa. žgrelnica, lra»sr
KAREL PLANINŠEK tjnbijaaa, Dunajska cesta, nasproti kavarna £«rope.
47 J II
irgoi ii iijett
Opozarjam p. n. trgovce, žganjetoce kakor «*£jgŠaS2LJ! i0 veliko halogo e«nc,
svojo veiiKo zaiugu a^M|aM>v.v___.______.
konjakov, mala g e, Lacrlmae Chr lati finega iazaafzkega nt slivovke, brinjevca, tropln|evca In pa vseh vrst likeri
Ugodno fe za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni kakor tvrdke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši uspeh vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj. 3675 -17
Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem
Avgust Benigar
I. kranjska trgovina s čajem, rumom In esenci.
Ljubljana. Šelenburgove ulice št. 3.
Najboljše klavirje m pianine
prvovrstnih dunajskih firm prodaja in izposojuje
Al FONZ BREZNIK
v Ljubljani, Hilšerjeve nI. 12.
1091 3 (Polovičarsko blago lzkl|neeno).
Priporoča naj trpežnejše, blagoglasne pianine priznane firme Holz & Heitzmann po najprimernejši ceni. — Tudi preigrani klavirji so vedno v zalogi. — Priporoča svojega nbt-
raloa za čisto ta osno nfiaAsvaa|s Zastopstvo vseh dvornih in komornih firm.
Tnimpb-štBdiln« ognjišča
^■_ sa gospodinj-
stva, ekonomije L t dr. v vamkortni ia-i^havi Ze 80 ; jot ho najbolje Mnsnana Pri* avaaavbudi kot oaiboljiimnaj-
tpeftne*i Izdelek. Naijf^* Pf*~"2 igriva. Speoljellt^j Stedlln. »JPJI*** ■a hotele, gostilne, reatovraolje, tavarn*
1. dr. Ceniki in proratani na «wokgo. Olavn. kataios Iranko proti dopottai« znamki 17311
Tmiu za staflllaa tf i|liei Jtom*"
te. t^olcleolinniilt M »in
i   Se. ainsiono, oisn u-g aoi
PATENTEI
M. &ELBHAUS 4377-18 ■
baisaSr lp MarUetenl patentni posrednik na Dunaju M mm m^^^m^mm^^ 7f nasproti o. kr. natoninomn orada. m
Opozarjam
Najboljši 6as za razpošiljanje
igličastoga drevja
se je pričel in traja do začetka junija: smreke, jelke, mecesni, borovci itd
Velikost v cm.
10 do   20 cm- vis.
20 50 100 150 200
» 50
» 100
a 150
» 200
a 250
250 » 300
300
400
En kos
K —*20
» — 30
» — 70
» —.95
a 1.30
a 1.50
» 1.80
a 2.—
100 kosov
K 12.50
» 22.—
a 55.—
» 85.-
a 100.—
a 115.-
» 150.—
» 155-
da sem v svoji parni pralnici in svetlolikalnici uvedel popolno nov sistem, prevzame se neoprano perilo in se izdeluje kakor bi bilo novo. — Prevzemajo se srajce, ovratniki, bluze, zastori in tudi drugo fino rperilo. 918 13
Za točno in najboljšo postrežbo jamčim ter prosim ja mnogobrojno udeležbo ~
foton Sarc
svetlolikalnica, kolodvorske ulice št* S. Gospicam se daje v svetlolikanju pouk- Vajenke se sprejmejo.
Eksotične (tujezemske) v 70 najlepših vrstah, ki se po barvi ločijo med temno modrozelenimi srebrnobelim in zlatorumenim, dalje posebno lepe tuje in ciprese. Cena za en kos od K l*— naprej.
Zbirka 100 kosov tuzemskih in inozemskih igličastih dreves 50 do 300 cm visokosti K 100, 50 kosov K 55, 25 kosov K 30, 15,000.000 gozdnih sadik, smreke, beli in črni borovec, 1, 2 in 3letni, 1000 kos. K 2.— do K 8. , hrastičev, 1, 2, 3letnih 1000 kosov K 6.— do K 15.—
Milijon visokodebelnih in poldebelnih aadntS dreves, jablane in hruške od 60 h naprej, češplje, marelice, breskve, orehi itd. kos od K 1.— naprej. 100 kosov lepih visokodebelnih jablan po naši izbiri vrst K 50.
200.000 lepotnih In drevorednlh dreves« posebno lepi divji kostanji, kroglaste akacije, kroglasti jeseni, trnjevec (Kristusovo trnje), javori itd. in žalobna drevesa, cena kosu od 80 h naprej, dalje velika zaloga različnih prav lepih
lepotnih grmov
100 kosov od K 6*— naprej.
Zbirke 100 kosov lepotnih in drevored aih dreves v 10 vrstah in 100 kosov lepotnih grmov v 15 vrstah K 70"—. Ravno-ista, obstoječa iz po samo 50 kotov K 40.—. Od ogromne zaloge akacijevih sadik jih je samo še okoli 2 miliiona na razpolago in sicer: 1 letna kakovost 15, 15 do 30 in 30 do 50 cm vis. cena za 1000 kosov K 2'— do K 9'—; 2letna kakovost 15 do 50, 50 do 80 in 80 do 120 cm vis. cena za 1000 kosov K 12-— do 25—. 1384
CI edicije so do pol milijona prodane; cena za 1000 kosov od K 5'— do K 30*—.
:: v poljubnih cenah in najboljši izvršitvi. :: :: Vsled naraščajočih naročil sem 858 13
oddelek za Izdelovanje oblek po meri Izdatno povedal
Tudi sem nabavil večjo zalogo inozemskega in pristno angle-
— ikoga blaga.
zaloga ia izdelovanje oblek
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
Št. 13 347
1349—2
V smislu § 53. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano, daje podpisani mestni magistrat javno na znanje, da so
računski sklepi zo 1.1907
in sicer:
mestnega loterijskega posojila, mestnega vodovoda, mostno klavnice in mostno elektrarne.
uboinega zaklada, naklada meščanske imovine, ustanovnega aablada,
dogotovljeni, ter bodo 14 dni, to je
od 15. do 28. aprila 1908
v prostorih mestnega knjigovodstva razgrajeni občanom na vpogled, da zamore navesti vsakdo svoje opazke o njih.
O pravočasno vloženih ugovorih bode razsojal občinski svet.
Magistrat deželnega stolnega mesta UuNlane
dne 10. aprila 1908
150.000 velikostebelnih  in grmičastih
vrtnic
v najlepših vrstah. Ena visokostebelna vrtnica z dveletno krono od K 1* - naprej. 1 zimskocepljena visokostebelnata od kron —'80 naprej, 1 grmičasta roža od 30 h naprej.
^ Češka delniška pivovarna v Č. BndejevicahK
^        delniška glavnica K 2,500.000 P§ priporoča svoja s mnogimi nagradami odlikoval
varjena na plzsnlski način in
i Pivovarna je bila poslednji 5as razširjena na letno proinvarjenje k^ 220.000 hektolitrov in lahke konkurira s komerkoli.
V Ljubljani se toči za sedaj to čoiko pivo      1380-1 cdlao v hotela pri „Maliču" (firma A. Deghenghi.) Pogoje in oene mm p. n. gostilničarje na sahtevo radovoljno prijavlja
upravo Cefke deihlfke pivovarni o t BudeMcah.
Prodaja v korist „Družba av. Cirila In M^ds^^A^j^
pjalAMajaaaafl
pteneno
in jajca sa varjenje, Cochin-China, rumene in bele, Brahma svede, langski petelini, črni -Is beli, orpjngton rumene in bele, Plvmouth Ročka, Houdau. Cena sa pleme (l aantec 2 samici) K 18 — do K 50*—. Jajce ta valjenje 30 h do 80 h; Peking, Agleaburv in bizamenti 1 pleme K 50*—, 1 jajce ta valjenje K 1*-broncasti in virginski (sneinobeli) purani! emdeuske orjaške gosi, cena sa pleme kron 50*—, t jajce sa valjenje od K 1*50 naprej.
Ilustrovan glavni zaznamek razpošilja na ieljo zastonj
iitiifiiift^^  iTtJđajii inifi
v Csondlsku pri Radgoni.
Meščanska restavracija na Sv. Petra cesti 47
(prej Hafnerje vsa plvnlfa) _
n
Podpisani si dovoljujem slav. občinstvu naznaniti, da bom otvoril
v soboto, dne 18. t. m. na novo urejeno
n
n>c|eanSrto restauracijo
- prof Malaorlsva plvnlea aa Sv. Patra oostl it 47. =
Točilo se bode priznano dobra pristna vina iz najboljših vinskih goric, do-lenjcc (cviček) iz Gadove peči in Drenove, fini, »tzeljec, vimnvsU rizling, buraundec, dalje izvrstna istrska vina, refeško in svetovno znani kraakl teran. DaJTe vobŽe priljubljeno ntasasko ntva torazdroi) iz meščanske pivovarne
v Plznu ter priznano dobro vnntlgamskl aumrćno ln bavarsko pivo. Izvrstna dmmalzka is HsfUanz^« knkinla.  Vedno sveža gorka in mrzla jedila. Poteg moderno opremljenih popolnoma prenovljenih restavracijskih prostorov je slav. občinstvu na razpolago prostorna prijazna
C
artitaa p« daaa|skaai vsnra.
SUlcide M M svolo večletno prakso, katero sem si pridobil kot restavrater v raznih iummlMl! restarractaA v Oo.lcl in Trstu, sem si v svesti, da bodem Y~Tmtfm oiiru ustregel stavnemu občinstvu kar najbolje.
Za obilen oblak In naklonjenost si. občinstva se najvdaneje priporoča
I
1389-1
restavrater A. DEKLEVA.
20
Afoderci
I 1128—4
v najnovejših modernih oblikah od najcenejše do najboljše vrste. — Planete peresa zj jekla,  trakove, vrvice itd. ima v največji ij6ir/
vedno v jologi
p. tyagdić, Ljubljana, Prešernove ul. 7.
Parni pralnica in likahk
S_ •__A___■__ ■_____M.___V.
(z motornim obratom)
4^90-11
C. J. imunu v w:l
Po vse do srede vsakega tedna v moji trgovini za pranje in likanje oddano moško parilo ss lahko prid^ v soboto istega tedna ali pa se pošlja ven,...].
Perilo se ]Jo varuje Zmsrnecgne. PriloKoKornjjs.
Za
r
.HM Elegantne klobuke Al
■1 najnovejše pariške in dunajske modele 11
3336 41
priporoča
I
fi. Vtvod-Jffozetič
v Ljubljani, Stari trg št. 21 modna trg. ter salon za damske klobuke.
__Filljalka v Kranju, Glavni trg. =
i i
I
Ueliko zoloio oblek
za gospode in dečke
Ljubljana
Dvorski tr$ 1
A. KUNC
Ljubljana
Dvorski trt i
Strokovnjaška postrežba
po stalnih, na vsakem predmetu označenih cenah.
1174-8
n
n n
n n
n
n
n
Moderne obleke za gospode......od
površniki pelerine hlače
turiatne obleke modni telovniki salonske obleke smoking obleke šolske obleke elegantni kostumi površniki (Bootsjacken) pelerine hlače
Štajerski kostumi hlačke iz imit. irhovine mornarski kostumi (z dolgimi hlačami)
za dečke od
ii »» u i? ii n
kron 20'— naprej
30 —
I6-—
6'—
34- —
6—
64*—) lastni *>{>■ — j izdelek
6*— naprej 7-50 I2-— 6— 3-20 9-— 3-50 18' —
n
kron
ii n
n ii »i
Sprejemajo se vsa popravila oblek iz lastne zaloge.
.*.  Na deželo se pošiljajo obleke na izber. .*.
Nedosežno »
limelfii orne-a" ko iznajdba T
■Iftjsasko gnaaato Msao as metka, rorasno na leta. Patsal 01*. 1-30.
Oes t mi I iona k*>aov prodanih v kratkem času.
aifjljensko _
(Varstvo žt-nsk.) ^nuoroćili najprvi adrav-niški strokovnjaki, porabao n* leta. SUSL t "SO.
Kdor pošli« denar naprej -rodi pismene anaroke) mu poAtje diskretno in poštnine prosto, sicer  i'  kr.  ve£,  edina prodaja
J.H.AOER, tvornice n n-JL I — mask blago. —T
Buna I nt, Nnsa4orterstr. 10.
Najbolje za zobe.
Dr. Richarda lasna barva
vas t sa las« ia brado c
neikodUivo In tako) učinkujoče.
gjEINTURE RICHARDSJj
Svari  so  prod ponaredbamil
Dobiva se v zadevnih trgovinah.
S
!
A
at
n
H S
s
'H S
a
?
m
9
i
O
*
I
Za slabokrvne in|prebolet
Pilte Pr,stni maraala v steklenicah »/,• I po K l, _p.2L.aaa.  najfinejše vino VVermouth v stekl. y10 i po K i
Direktni nvo«.
FRANCESCO CAICIO. Ljubljana. Selenburgove ulice G. Židovske
Gričar&Mejač
Ljubljana
Prešernove ulice št
li Klin, mm
na Kongresnem trgu štev. 8.
priporoča
I
lir ;
|168-2   bogato izbrano zalogo
hji pirhov, velikonočnih zajcev, atrap in različnih W bcnbonjer, dalje vsak dan sveže pince, tituh, liJj orehove, mandljeve in rozinove potice, prežce, (m : šartelj, torte, najfinejše pecivo in bonbone. :
je sampan/ec najvišjega 'dvora //? arisfoliracije.
*anovJieno
Slavno xa£lo/?s?vo:
^J'TPetdman.
cDunaj M.
Htjuecio - Elegantne pomladanske novosti:
Otroško čevlja Ameriške čevlje Dokolenice ($QmoSe) v največji izberi.
v izvrstnih ka-k ako vos ti b po zmernih cenah.
Prva in največja zaloga. čevljev na Kranjskem
Szantncr
fclenburgooe ulice 4 * LJubljana # Jelenbursone ulice 4*
proste,    Sunanja naročila točno prott povmot|m. g
Isdajatelj in odgovorni urednik: Basto Pustoši eniiek.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarna*.
34