ETNOLOGIJA JE POVSOD	Glasnik S.E.D. .19/1 1999. stran 56
Dan Podjed
OMREŽILI SMO GLASNIK
Kdor hoče v sodobnem medijskem svetu v korak s časom, se mora predstavili na Internetu, Za to sta se odločila tudi Slovensko etnološko društvo in Glasnik SED. A'a spletni strani http://www.sed-drustvo.si bomo našli informacije o društvu in njegovih dejavnostih; pogledali bomo nove in stare številke Glasnika SED, nato pa »oddeskali« naprej po etnoloških internetnih straneh.
Za brskanje po spletnih straneh SED bomo poleg računalnika, opremljenega z modemom, potrebovali pregledovalnik spletnih strani, npr. Microsoftov Internet Explorer ali Netscape Navigator. Velikost strani je prilagojena ločljivosti monitorja 800x600.
Videz domače strani Slovenskega etnološkega društva je preprost, a prijeten na pogled. Kot osnovo za oblikovanje sva avtorja - Dan Podjed in Toni Pihlar -uporabila novo podobo in barve Glasnika SED. Zato je ozadje črno, ikone so oranžne, teksti pa so pisani z belimi črkami. Ker SED skrbi za svoje člane in simpatizerje. jim je z oblikovanjem skušalo olajšati deskanje po Internetu. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da je branje belega teksta na črni podlagi za oči najmanj naporno. Po dolgih urah sedenja pred monitorjem so tudi takšne malenkosti zaželene.
Pri oblikovanju domače strani je bilo potrebno upoštevati čim lažji dostop do podatkov, da bi obiskovalci prijadrali tja, kamor so se napotili. Zato je na levi strani, pod znakom društva, kazalo. S klikom na ustrezno besedo se prebijemo globlje v splet.
Elektronsko društvo
Na začetni, predstavitveni strani SED. nam predsednica, dr. Duša Krnel - Umek, na kratko opiše dejavnost in namen društva, ki deluje vse od leta 1975. Morda bo tudi leto 1999 na nek način prelomno zaradi »virtualizacije« SED. Prek Interneta bo namreč imelo dostop do strani SED ogromno lastnikov računalnika in modema z vsega sveta. Tako bodo tudi Slovenci v zamejstvu lahko spremljali dogodke v naši etnologiji.
Osrednji del spletnih strani predstavlja Glasnik SED. Obiskovalec bo lahko »prelistal« najnovejšo številko Glasnika in pobrskal med starejšimi številkami. Povzetki člankov in zanimive fotografije ga bodo morda prepričali, da kupi (ali si vsaj sposodi) papirnato verzijo. Morebitni interesenti si bodo lahko na preprost način - s pritiskom na napis NAROČILA -zagotovili, da bo Glasnik redno prihajal v njihove nabiralnike. Za pomoč avtorjem člankov so sedaj na spletnih straneh tudi napotki za pisanje. Tako bo delo uredništva lažje.
Predstavljena je tudi KNJIŽNICA SED s publikacijami, ki so bile do sedaj izdane. Nekatere od teh so še na voljo. Pogledamo lahko tudi koledar PRIREDITEV za tekoče leto, da bo razvidno, kdaj in kje so etno večeri ter druge zanimive aktivnosti društva. Podatke o vodilnih ljudeh v društvu lahko najdemo pod napisom VODSTVO. Tam bomo izvedeli tudi, v katere delovne skupine (stalne ali občasne) je vključeno SED. S klikom na POVEZAVE bomo prišli do internetnih naslovov strani slovenskih in tujih društev ter institucij z etnološko dejavnostjo. Od tam nas bo odneslo na strani Slovenskega etnografskega muzeja, prebrskali bomo lahko Arhiv Republike Slovenije in obiskali Muzej novejše zgodovine. Na straneh Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU bomo lahko našli Inštitut za slovensko narodopisje, Glasbeno-narodopisni inštitut in druge sekcije ZRC SAZU. Ker sta glavna dobrotnika SED Ministrstvo za kulturo RS
in Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS. so na naši strani tudi povezave do njunih predstavitvenih strani. Napotili se bomo tudi v svet, na Inštitut za socialno in kulturno antropologijo osfordske univerze in Smithsonian Institute pa na nekatere druge etnologom zanimive institucije. Najbolj zanikrne so spletne strani, ki jih avtorji že več let ne obnavljajo. Da bi temu ne bilo tako. bomo Strani društva in Glasnika SED redno ažurirali. jim sčasoma morda ponudili novo podobo in čimprej poskrbeli za angleško verzijo besedil na internetu. Tako bodo dogodki v naši etnologiji razumljivi tudi tujcem.
Kdor prej pride, prej melje
Pričakujemo lahko, da bo internet čez nekaj let postal najmočnejši medij. Z združitvijo s tiskanimi mediji bodo nastali mrežni časopisi. Tudi televizija in radio se bosta sčasoma povezala z internet o m. Strokovnjaki napovedujejo, da bo nov medij bolj demokratičen, na kar naj bi vplivala predvsem možnost neposrednega posredovanja povratnih informacij. Vendar bodo privilegirani še vedno uporabniki interneta, ki bodo imeli boljšo računalniško in programsko opremo. Prednost bodo imeli tudi tisti, ki so prej pričeli s procesom prenosa podatkov na internet. Internet ni več zgolj modna muha ali znamenje prestiža, marveč postaja vse bolj pomemben vir podatkov za raziskovalce. Tudi slovenska etnologija bo morala stopiti vštric s časom in na svetovnem spletu predstaviti čim več svojih institucij in dejavnosti. Prve korake na tem področju so. čeprav res pozno, storili Slovenski etnografski muzej, Slovensko etnološko društvo in nekatere institucije. Kaj kmalu se jim bodo morale pridružiti še ostale, predvsem tiste, ki jih financirajo državne institucije. Te bodo kot pogoj za odobritev sredstev postavile predstavitev na internetu. Tako bomo prej ali slej omreženi vsi. Pa četudi pod prisilo.