Erscheint jaden Samstag — Verlag und Schriftleitung•. Marburg (Drau), Badgosse 6 — Ruf 25-47 — Bezugspreise: In der Ostmark, yierteHdlvUd» KM 1J0 einschl. 9 Rpf Postgeböhr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgeböhr — Postscheckkonto Wien Nr. 5503# Nr. 5 - IV. Jahrgang_Marburg a. d. Drau, Samstag, 5. Februar 1944 Einzelpreis 10 Rpf Vera v največ jo zmago Nemčije Adolf Hitler je govoril iz svojega glavnega stana nemškemu narodu — Pomen 30.januarja 1933 Evropska naloga Nemčije v sedanji vojni — V nezlomljivi zvestobi naprej do dokončne zmage Atl —Sch Sondermarke zum 30. Januar 1944. Dei Reichspostminister gab zum 30. Januar eine Sondermarke zu 544 96 Rpf nach eineiä Entwurf des Kunstmalers Gottfried Klein-Mün-chen in brauner Farbe heraus. Der Zuschlag fließt dem Kulturfond- zu. Die Marke wird vom 29. Januar bis zum 15. März 1944 bei den Postämtern der Gruppen A bis F abgegeben. 30. januarja — ob enajsti obletnici prevzema oblasti — je imel Fiihrer v svojem glavnem stanu govor, namenjen celokupnemu nemškemu narodu. Njegov govor so prenašale vse nemške in evropske radio-oddajnice. Fiihrer je povedal sledeče: »V petem letu največje vojne vzrok, smisel in namen tega svetovnega spopada pač nikomur ne morejo biti nejasni. Čas, v katerem se je še dozdevalo, kakor da gre v tej Borbi samo za prepir, ki ga je Anglija vedno znova zanetila radi oslabitve kontinenta in za ohranitev ravnotežja sil v korist angleškega imperija, je že davno minul. Kar je v Londonu od 1. 1936 načrtno hujskalo k vojni, se je danes spremenilo iz priganjača v preganjanca. Duhovi, katerih so se po staroangleški navadi mislili poslužiti tudi tokrat, so jim samim zrasli kot strašilo čez glavo. Nemčija vodi borbo Evrope Čisto vseeno je, kako bo tudi ta borba končala: Anglija je svojo vlogo na kontinentu dokončno odigrala. Danes ni več vprašanje, ali se bo v sedanji vojni ohranilo ali vzdržalo staro ravnotežje. Vprašanje se glasi: Kdo bo na koncu te borbe imel v Evropi nadoblast? To bo ali evropska familija narodov, reprezentirana po njeni najjačji državi, ali pa bo to boljše viški kolo«. Pnri slučaj si je lahko predočiti, ako bi Nemčija to vojno, ki ni samo boj za Nemčijo, nego za vso Evropo, dobila. V drugem slučaju bi bila zmagovalec Sovjetska Rusija. V gotovih angleških listih raztrošene pripombe, da Rusija po eventualnem poraza Nemčije ne bi imela več povoda, prodirati dalje v Evropo ter da bi se radi tega zadovoljila z vzgojo, t. j. iztrebljenjem nemškega naroda, je prav tako za evropske norce preračunana provokacija kakor tista druga, da namerava Anglija — še preden bo končana ta vojna — prevzeti takoj vodstvo ▼ boju proti Sovjetski Rusiji. Prvič si zmagovalec v tej borbi narodov svojih ciljev ne bi pustil določati od angleških časnikarjev, drugič pa se v slučaju boljševiške zmage ostanek Evrope pač ne bi boril pod angleškim vodstvom proti Evropo obvladujočem» evropsko-azijatskemu kolosu Sovjetske Unije. To tem manj, ker bi samo kompletni puhloglavec zamogel vojaške izglede take borbe vrednotiti v pozitivnem smislu. Razen tega ve vsak Evropejec, da bi v takem slučaju imel mimogrede preostali ostanek za-padnoevropskih držav samo čast, slično kakor imperijalne čete Kanadčanov, Avstralcev, Novozelandijcev, Južnoafrikancev itd. čisto sam krvaveti v borbi za ohranitev angleškega gospostva in ohranitve lastnega človeškega življenja. Prav gotovo je: v tej borbi more biti 1« eden zmagovalec, in sicer bo to ali Nemčija ali pa Sovjetska Rusija. Zmaga Nemčije pomeni ohranitev Evrope, zmaga Sovjetske Rusije pa nje uničenje. To je — kakor rečeno — tako jasno, da bi moral to vedeti predvsem tudi še vsak ne popolnoma poneum-njen Anglež. Ako se tam s pravo angleško hlimbo delajo, kakor da bi bilo lahko tudi drugače, potem samo radi tega, ker krivi vojni zločinci v Londonu vendar ne vidijo nobene možnosti, ki naj bi jih rešila iz njihove lastne zapletenosti, in da so jim predvsem njihovii židovski priganjači in pri-zašepetalci pot nazaj že notranjepolitično za-pahnili. Za Anglijo in za Zedinjene države tedaj sploh ni več vprašanje, ali bosta po tej vojni hoteli ali za mogli pobijati boljševizem, preostane še samo vprašanje, ali se bosta zamogli obvarovati boljševizma v lastnih deželah. Kar ima Evropa v praksi pričakovati od angleških obljub glede pomoči, dokazuje pač najbolje anglo-ameriško držanje napram Poljakom, Fincem, baltskim državam ter nar pram vsej jugovzhodni Evropi. PK.-Zeichnung Fritz Friedel (Sch) Unterseebootjäger vernichtete feindliches Unterseeboot. Wie der OKW-Bericht meldete, vernichtete Leutnant zur See Pollmann, Kommandant eines U-Boot-Jägers im Mittelmeer se'n 10 feipHlirbes Unterseeboot LaSnjivi angleški pakti Z brezvestno garancijsko obljubo o pomoči Poljski so to državo nekoč nahujskali v vojno proti Nemčiji. Z lažnjivo trditvijo, Je treba rešiti druge drfave pred Nemčijo, ki je služila samo še namenu, spremeniti previdno kakor tudi vztrajno preoblikovanje jhn vsilili pakte o medsebojni pomoči. S razum široke mase v sovraštvo, da bi jo tem nekdanje razredne države v nov socialistični #__tako zlaganimi frazami pa danes žrtvu- lažje uporabili kot ubogljiv inštrument bolj- organizem kot ljudska država, kajti samo jejo vse te države. Pustiti jih morajo na še viške revolucije. Potom mobilizacije prole- tako je postal Reich imunizirar, proti vsem cedilu, pa ne morda radi tega, ker morda taričnega sužnja so upali, da ga bodo po poskusom boljševiške infekcije. Da zamore v zahteva to kak posamični Anglež, temveč uničenju nacionalne inteligence lahko tem tej državi postati danes sleherni mladi Neradi tega, ker Anglija v slučaju boljševiške lažje ponižali na stopnjo dokončnega kulija. mec brez ozira na stan, premoženje, pozicije zmage takega razvoja ne more preprečiti. Pa Pa tudi tedaj, ako proces boljševiške revolte staršev, njihove takozvane olike itd. samo se samo to: ker druge politike ne morejo v notranjosti Nemč.je ne bi bil dovedel v na osnovi svojih zaslug vse, je eno izmed zastopati niti napram svoji boljševiško infil- notranjosti do popolnega uspeha, bi bila odločilnih dejanj nacionalsocialistične revo-trirani opoziciji, a kaj šele, da bi zamogli država v svoji demokratski weimarski ustavi hicije. Kako rapidno se odigrava ta sociali-isneti s tako svojo politiko kak uspeh. ostala napram največjim svetovnopolitičnim stična rast našega narodnega telesa, se je V ostalem bo vsaka država, ki se — kakor nalogam sedanjosti samo smešno nebogljen aajjačje izkazalo danes v vojni. Kajti v ob-Anglija — zapiše židovstvu, prej ko slej pojav. moč ju tega razvoja se danes nahaja tudi podlegla tej kugi, razun, ako bi se v zadnji nemška vojska. Več kot 60% mladega čast-minuti dvignila in nasiloma odstranila te Naloge, ki jih je rešil nacionalsocializem.. nilkega zbora je prišlo is moštva in ti mladi bakterije iz "svojega telesa. Mnenje, da bi se Da bi se Nemčija pripravila na ta obračun, «astniki tvorijo most k stotisočem delavcev lahko prišlo do mirnega sožitja ali celo do je bilo treba rešiti poleg vprašanja oblasti te kmetov ter pripadnikov malega srednjega izravnave lastnih interesov z interesi fer- tudi družabne in gospodarske naloge. sloja. Zgodovina bo nekoč »beležila kot eno mentov tega razkroja narodov, ni nič dru- g tem da je nacionalsocializem pred enaj- teme<1 največjih storitev, da je pri tem gega kot upanje, da je človeško telo zmožno g^ leti takoj pričel z uresničenjem svojega ""P?1® v..teJ vehk' drifevi fundirati m izvesti stalne asimilacije bacilov kuge. Vprašanje programa, mu je uspelo še v pravem času «ocialisticno revolucijo, ki je brez uničenja rešitve evropskih držav in s tem rešitve dvigniti državo, ki ni bila samo močna ztio narodnih vrednot m br« omejitve stvantelj-Evrope je tedaj vprašanje, ki ga odločijo iz- traj, nego je bila sposobna tudi na zunaj, «ke sile vseh stanov kljub temu dosegla po-ključno nacionalsocialistični nemški narod, izpolniti tisto evropsko misijo, ki so jo pre- P°lno enakopravnost vseh. Nacionalsociali-njegova vojska in z njo zavezane države. v starem veku nekoč Grčija proti Per- ^.rafvoj nadaljeval v nezmotljivi Ako pa bi se Reich zlomil, v Evropi ni drža- ^ Rim proti Punijcem in v poznejših odločnosti in konsekvenei. S tem pa bo vzel ve, ki bi se zamogla novemu vdoru Hunov stoletjih zapad proti vpadom vzhoda. mednarodnemu zidovstvu vse nastavne točke »člnkovito zoperstavitL To pa vedo tudi v gtiri velike nalo„e so biie ^di tega v letu » notranje izsesanje našega narodnega tele-Kremlju. 1933 postavljene. Od njih rešitve ni bila od- sa. Radi tega je treba smatrati nacional- visna samo bodočnost Reicha, temveč rešitev »ocialisticno občestvo fc sedaj kot ne- ViMevalna volja židovstva Evrope, da celokupne človeške civilizacije: naskočno središče evropske samoobrambe. Radi tega bi bilo t slučaju boljševiške 1. Reichu je bilo treba dati z rešitvijo so- Samo tista država, ki je jostf zmage — le iz previdnosti radi bodočnosti — cialnih vprašanj izgubljen notranji družabni popolnoma prosta vseh ^lnih i^ekcij- popolm, iztrebljenje po boljševizmu usoda mir. To se pravi: elemente razrednega loče- gnezdišč zamoretudi na zunaj sigurna nemškega naroda. Ta cilj je tudi javno pri- vanja - meščanstv in proletarijat - je bilo P™1".1^¡T^^mu, v našem znana ¿mera internacionalnega židovstva. treba v njih številnih oblikah pojava odstra- ^t tako je isgubilo v naaem Pri tem je popolnoma vseeno, da-li sedijo niti, na njih mesto pa postaviti občestvo v^m Reichu vso oblast. S tem, da je to židovski zagovorniki tega cilja v Angliji ali ljudstva. Oklic na naslov razuma je bilo d^ «d^o zakrivilo prot na^ona^ ▼ Amerika ali pa dirigirajo iz svoje centrale polniti s brezobzirno odstranitvijo zlobnih, »«alisticni Nemčiji Je ponmplo mSm« t Moskvi. Vseeno je tudi, ali evropski držav- Nasprotnih elementov v vseh taborih. ^T^dS n^S ,Trenti znans" niki to dejstvo uvidevajo ali pa nočejo vi- 2. Socialnopolitično edinstvo naroda je bflo «nan*« tudi druge narode» elementi znanst- dett, 1 Sij brez pomena pa je, ako v tej treba dopolniti z nacionalnopolitičnim, t» se spoznanja m stvarne rešitve tega ali oni državi mislijo, da bodo z devotnim pravi, na mesto ne samo politično, nego tudi ▼P^nja. „ , , - , božanjem razstrupili židovske bakterije last- državno raztrganega Reichovega telesa je » '"¡^ ne vzgoje. Ako Nemčija ne bi zmagala, bi bilo treba postaviti državo nacionalsodaH- feta bila usoda severo-, srednje- in jegoevropskih stičnega edinstva, in sicer v konstrukciji in ™P™ve proti ^l^imjCak.ar j ta dežel v nekaj mesecih odločena. Zapad bi z vodstvom, ki je bilo usposobljeno, da se «J^Ji NemčilL prišel na vrsto v najkrajšem času. Deset let lahko zoperstavi tudi najtežjim napadom in ™ ^^¿^d^T^Stt tfnte pozneje bi izgubil najstarejši kulturni konti- preizkušnjam obremenitve v bodočnosti. £r iimto nent obraz svojega življenja. Nam vsem 3. Ljudsko in politično podzidana enotna f^ židovskega vprašanja ter jun bo dra^ slika več kot diVpol tisočletnega držav, .je imela nalogo, takoj ustvariti^ ^^ie^dne» £SSLw t£ muričnega in materijalnega razvoja bi bila sko, ki je mogla tako po svoji duhovni —vredne¿»Vf^^«^ izbrisana, narodi kot nosilci te kulture, njih usmeritvi, številčni jakosti kakor tudi p» SS^fho nriin^S reprezentanti duhovnega vodstva narodov pa materijalni oborožitvi zadostiti kot inš^n- fctie v^ bi poginili v šumah in močvarah Sibirije, v ment nalogam samoohranitve. Ker Je <**M ^ T^^T Jlnir^S Z miH- kolikor jih ne bi likvidirali s streli v tilnik, svet odklonil vse nemške predloge o omejftrf SETtiiak^^^ifcSS'todo ne- Vse uničujoči Ahasver pa bi potem »mogel oborožitve, si je moral Reich svojo lastne JTTZP^^ s^v praznovati razrušeno Evropo v drogi, oborožitev primerno oblikovati. " J« ^«oni propi*«ndistov tega spo- trijnmfalni purimski proslavi. 4. Da bi Nemčija lahko sploh «usiham ««J®- ______«--iiiltrn. revolucija nre- ohranila svojo eksistenco v Evropi, je bflo « J* nacioaalsoctiUmiM-* rei'Oiuci]a pr«- Beiilm prevzem oblasti. treba združiti vse tiste dežele, v katerih m *» tega dala nemfeemn narodu notran*>- u__i: -kt___: _ii______a h»»« m —alzatoncno, rcsnodarsfco m v oKviru s, • * — „ živeli Nemci ali pa so nad tisočletje tvor« «rganteatoneno, geepooarno m v okvut. Da je nemški narod danes v stanju, voditi nrinadaioče nrost.ore ki so ljudski fe <**x*i orožje za u=-mohnuritev, ne more biti to odločilno in usodno borbo za ohranitev L ¿Štor » Jačje doka»» kot z gigantsko w> otuocimo m uauuu» ^^ imsnodarski nenadomestliivi za ohranitev ■ n«*mer jacje ooisano z gigant«.« «unega sebe in vsega evropskega konti^nta, ^P^^rski ki traja sedaj fe nd pet let. Ta borba se ima zahvaliti tisti milostni odločitvi Boga, Reicha t. J. za njegovo poiracn«v-vojsu» ^ poteka« drogafe, kakor je doslej ki je po dolgi borbi za oblast pred enakimi _ . „«mogla V**** še vsaka droga veHka vojna na tej leti dopustila, da je lif15^^^^ roditi^dr^avo^ki ^ bilaT pot«n zr^^^iB ^ —f ^ zmagovito dosegel svoj cilj. Brez 30. januar- ^ snosnhna za lastno obrambo kakor « «Jmo tisto?*, M m sna zgodovinsko Ja 1933 in brez nacionalsocialistične revoln- ***** * rnisliti. Pot od wMje napol slep*g* eije, brez njene ogromne notranje čistOne in ^o ie nSnlls^Sično ^je nred v l. 1918 do *tver*o*H nacionalsoci^ obnovitvene akdje »m* ne o^^ ^^ »Mm drtave r £ ---- nuncija, __ . J. , ,, . l»«»ftlnem boiu. so bili vsekakor že ustvarjeni mfta in prav gotovo tez bila ogrom-teiavnejSa kot emltelja, ki Di legalnem boju, ¿o bili vsekakor že ustvarjeni in prav «^n^a viškemu kolosu^ Kajti tatoatn^i Nemčija je ^ predp^g'oji M tt3pešno rešitev vseh teh P* *edan*g* KeMmJo davnine zmag* bila sama tako bolana in vsled rastoče zidov- ^ f p e j ^ Db bo na koncu te borb« »teli zmaga Nem- ske infekcije tako oslabljena, da je komaj na og. ^ ^ ( tem g^^pg tofto proti zapad.mm mogla pomisliti na to, kako neki M zagospo- NemSko orodno občestvo. tudi vzhodnim sloMstMm napadalcem dovala v notranjosti nad bol jševiško nevar- ^ - ---- »ostjo, a kaj šele da bi se je ubranila na Nemško narodno občestvo je i»Sto «£>J» „d v ,ri,, m,****** m* «««"■J", a ^"J ™ ^ j*. •—------- --., _ vj . ,_ ft ., J% mwmmm mma t • r i «I i iunn|ii * f-^t* n« ¡.u ztmaj. Gospodarski zlom, ki ga je židovstvo vtelešenje v gibanju samem. V teko jprt^ ^ k H , i*« «.««.r icij. vjukjjjuuol odlj tljv/ill, n« ft« ---------« • • -i v , . • tako kakor v drugih deželah priprav- njih let torej m država oblikovala gibanj«, fjalo z brezposelnostjo milijonov nemških pač pa je gibanje oblikovalo državo. Kar > Frtedrict dUkN«W>m Seite 3. •■-a PK.-Kriegsber. Mittelstadt (Sch). Der Oberbefehlshaber und sein Der OberbefehJshabei einer Panzerarmee, General der Panzertruppen Hube (links), Träger de« Eichenlaubs mit Schweitern, bei einer Lagebesprechung mit seinem Generalstabschef, Ritterkreuzträger Generalmajor Wenck. je za vsakega nacionalsocialista ne samo roa njegove vere, temveč kot zaključek celokupne dosedanje borbe notranja gotovost. Garantje te zmage danes niso samo borci na fronti, temveč tudi borci v domovini. Kakor je bil porojen nacionalsocializem iz prve svetovne vojne, tako bo našel v drugi svojo zunanjo jakost in utrditev. Domovina na koncu ne bo obupala, kakor ji je morda tudi težko, kajti ona se zaveda svoje usode in vidi, kakor se njeni sinovi na fronti zanjo borijo. Fronta ne bo nikdar obupala, temveč se bo tudi po najtežjih dnevih zopet zbrala, kajti v njeno roko ni položena samo delovna, temveč tudi nič manj hrabra, boreča se domovina. Poskus naših sovražnikov, nemški narod in Reich z zažigalnimi in eksplozivnimi bombami zrušiti, bo oboje na koncu še bolj ojačil v njiju socialističnem edinstvu ter bo ustvarilo tisto trdo državo, ki ji je previdnost namenila oblikovanje evropske zgodovine v bodočih stoletjih. Da se odigrava ta ogromni, svet pretresujoči proces v boli in bolečinah, odgovarja večnemu zakonu previdnosti, ki ne pusti nič velikega nastati brez borbe, saj še more posamezni zemljan v boli zagledati luč sveta. Dvanajsto leto reorganizacije našega naroda bo stavilo domovini in fronti najtrie zahteve. Najsi tuli vihar okrog naée trdnjave, na koncu se bo, kakor vsaka nevihta, nekega dne vendar polegel in tedaj bo it temačnih oblakov zopet zasijalo sonce tn ogrelo vse tiste, ki so vztrajno in neomajno, v zvestobi do svoje vere, izpolnjevali svojo dolžnost. Čim večje so tedaj skrbi, tem bolj bo nekoč Vsemogočni tehtal, ocenjeval tn nagrajeval storitve tistih, ki so napram svetu sovražnikov nosili svojo zastavo v zvestih rokah, ne da bi pri tem obupovali. Ta borba bo tedaj na koncu kljub vsem vragolijam naših nasprotnikov dovedla do največje zmage Nemčije.« jeneralfeldmarschall am Brennpunkt Witebsk. Der Oberbefehlshaber einet an der Ostfront eingesetzten Heeresgruppe, Eichenlaubträger Gene-ralfeldmarschall Büsch, trifft auf dein Gefechtestand einer württembergisch-badischen Jägerdivision ein, um mit dem Kommandeur dieser Division, Eichenlaubträger Generalleutnant Thumrn, in dessen Befehlswagen wichtige Einsatzfragen zu besprechen. PK.-Krieqsber. Böhmer (Sch). Bundesfiihrer Franz Steindl: Fronte so jasno začrtane! Glasnikom Moskve velja borba nemške Spodnještajerske do zadnjega Skozi 25 let so boljševiški oblastniki v Kremiju — odgovarjajoče notranji zakonitosti njihovega svetovnega nazora — pripravljali vojno kot sredstvo za židovsko-boljševiške svetovne diktature. Ta priprava ob brezobzirnem žrtvovanju milijonov ljudi zasužnjenih narodov Sovjetske Unije se je odigrala na dveh sektorjih. Boljševiško vojsko, kateri so že od dneva njene ustanovitve priznali absolutni primat v državi, so ob žrtvovanju in zapostavljanju vseh civilnih potreb zgradili kot naskočni odred. To vojsko so mehanizirali in motorizirali, da bi kot parni valjar vzhoda poga-zila vse evropske bastije ter tako zanesla zastovo svetovne revolucije v enem zamahu do Atlantika. Kot avantgarda te komprimirane sile, ki je lebdela nad Evropo kot večna grožnja azijatskega vzhoda, naj bi organizacija kominterne s svojimi plačanimi agenti in biriči, zločinci in de6peraderji, uporabljajoč talog občestva kot voditelje, zastrupila evropske narode od znotraj z boljše-viškim strupom, da bi tako v uri odločitve s terorjem, umorom in sabotažo odprla boljševiški armadi evropska vrata. Upori in revolucije v času po svetovni vojni od Madžarske preko požara ju-stične palače v Wienu do velike ofenzive v Španiji so bili generalne vaje totalne boljševiške in s tem židovske priprave za svetovno vojno. Razbito izdajstvo Iz uradnih nemških objav, ki jih v marsičem potrjujejo boljševiki in Angleži, vemo danes prav jasno, kar smo nekoč samo instinktivno slutili: da je Kremlj 1. 1939, ko je sklepal pogodbe z nacionalsocialistično Nemčijo, mislil samo na izdajstvo. Morda je upal, da bo v »imperijalistični vojni«, kakor so imenovali njegovi listi velik obračun naše dobe, lahko igral vlogo smejočega se tretjega, ki bi lahko brez napora zgradil na razdejani Evropi in na izkrvavelih narodih gospostvo vzhoda. Pod vsemi okolščinami pa je hotel pridobiti na času, da bi izpopolnil svojo gigantsko oborožitev. Fiihrer m njegova armada sta v zgodovinski uri junija 1941 prehitela nameravano izdajstvo ter 6ta dala za Evropo odgovor z mečem. S tem sta rešila naš častitljivi kontinent. Nastavnih točk v notranjosti nemškega naroda za boljševiški razkroj ni bilo nikjer več. Nacionalsocialistični svetovni nazor je imuniziral široke mase delovnih Nemcev proti moskovskim parolam. Nemški delavci, nekoč zapeljani in v zmote zapadli, ki ae pred prevzemom po NSDAP v mestih in tovarnah Reicha prisegli na rdečo zastavo, so postali v državi Adolf Hitlerja kot pravi socialisti fanatični borci nemškega svetovnega nazora in izpolnjujejo danes v tovarnah in rudnikih, na fronti in v domovini, svojo dolžnost v veri de Fiihrerja, naroda in Reicha. rZločinci in asocialni elementi, ki bi morda z rasnega vidika zamogli tvoriti ferment razkroja, so internirani v koncentracijskih taboriščih in s tem uničeni kot noei-telji bacilov boljševiškega nauka.t Zakrinkane! Aho je bilo od junija 1941 v vseh po Nemčiji sasedenih področjih in deželah, različno po dejanskem 6tanju, strukturi in držanju prebivalstva, v različnih oblikah vse polno poskusov, napovedati Reichu borbo s pasivno rezistenco, formiranjem tolp. sabotažo in umori, tedaj je lahko spoznati komando moskovske kominterne Pe boljševiški taktiki kujejo, kakor je pač treba, nacionalne embleme, trikolore in patrijot6ke parole. Govorijo o »svobodi« Poljakov. Francozov, Srbov, Hrvatov itd., s tem pa mislijo na interes« Moskve. Da se je pri takem bojevanju klasične področje revolucij in uporov, Balkan posebno »odlikoval«, je na dlani in nikakor ni iznenadilo poznavalcev zgodovine in strukture tega področja. Tako govorijo o »svobodi« o »zatiranih narodih«, »o borbi proti okupatorjem in fašistom«, mislijo pa na brezobzirno izpolnjevanje Stalinovih nalogov Tito je smehljaje pripravljen, poslati balkanske narode, v kolikor bi sledili njegovim parolam, v smrt, da bi si tako pridobil do-padenje in priznanje mogočneža v Kremiju »Operacijska cona 4« Ako so od junija 1941 na Spodnjem Štajerskem v zvezi z vojnim dejanjem, nemškimi zmagami Japanischer Admiral besichtigt die norwegische Küste. Der japanische Vizeadmiral Abe (X) unternahm kürzlich eine Besichtigungsreise zu den an dar norvegischen Küste stehenden Einheiten der deutschen Kriegsmarine. Unter anderem besuchte der japanische Gast, wie unser Bild zeigt, die cjewaJ-tigen U-Boot-Bunker. PK.-Kriegsber. Hdsert (Seht In protiudard, protidržavne sile poskušale v raznih oblikah motiti mir in red, potem je zamogel Mino politični kratkovidnež, ki ne razume znamenj časa in ki je mamo tega prespal njih zgodovinski razvoj, videti v tem reakcijo prebivalstva na ukrepe političnega vodstva in državne uprave, pa najsi so bili ti ukrepi po oceni posameznega eonarodnjaka pravilni ali napačni, dobri ali slabi. Dejavnost naših državnih nasprotnikov ni mogoče spoznati iz perspektive cerkvenega stolpa v trikotu Marburg—Pettau—CilK, temveč odgovarja ista svetovni koncepciji boljševizma. Mi «no tedaj samo «operacijska cona 4« bojišča, na katerem se bojujejo plačani agenti Moskve z umori, terorjem, napadi in sabotažo ob brezobzirnem žrtvovanju od njih zapeljanih ljudi. (y njihovi vrstah se morda tu in tam pojavi kot optičen drobec kak nacionalni patri jot, klerikalni samotar, izvržanec življenja ali romantik — cilj, vodstvo in metoda njihovega ubijanja in ropanja ■o komunističnega porekla} Kdor ne sledi prostovoljno njihovim geslom, ga tam. kjer je podana možnost, nasilno rek rotirajo. Notranja vpostava ki vidik ter politična izpoved človeka jih niti najmanj ne briga. Člani tolp iz Dolenjske, ki so oktobra 1943, podžigam! od svojih komisarjev, zastonj butali ob naše vrste — na čepicah so Imeli sovjetsko zvezdo na belo-modro-rdečem traku, v žepu pa molitvendk hi rožni venec, so bili kot ujetniki veseli, da so se rešli pekla. Ti ljudje 60 bili simboli boljševiškega množinskega terorja Ako pošlje Stalin milijone svojih vojakov, ne da bi zgenil s trepalnico, v bitke na vzhodu in v ■nrt, so zanj pojmi kakor Srbi, Hrvati, Slovenci, Spodnieštajerci le številke v njegovi bilanci. Ali hrvatski kmet, srbski delavec, slovenski duhovnik ali spodn JeSta jerski rudar — Stalin jih po šil i a povsod, kjerkoli le more, v smrt, ako ne izpolnjujejo nleijovih zapovedi in ne elužiio njegovim interesom. Agenti Slika agentov odgovarja vzgledu gospoda za-povedovalca m plačnika. Grbasti Miha, komuni-nistični delegat neke spodnještajerske tolpe, morilec ljudi, ki so le kot bachernski kmetje priznali k Nemčiji, obenem pa brezobzirni sodnik nasilnih rekrutov lastne tolpe, ako dvomijo, ker hromijo zima in mraz, večni beg in krogla za vsakim drevesom veliko hrepenenje po njih domovih, ženah i« ded, je prototip hijene v človeški podobi, kreatura, kakor jo rabi pač boljševizem. S tovariši policije, žandarmenje, carinske za-Ičite, vojske in Wehrmann6chafta smo v letih borbe proti tem plačancem Moskve na odločilnem sektorju izpolnjevali dan in noč svojo dolžnost. Pn tem izvojevani uspehi morda ne obstojajo v očeh špisarja, ki vrednoti stvari iz kavarne, »teoretično« in daleč od vsakega itrela.fBorba proti hmo nasprotniku, ki mori iz zasede in se nikdar ne postavi k boju, je trda in težka. V tej borbi si velikih zmag, kakor smo jih smeli soizboje-vati nekoč kot vojaki front£) Kronana je bila ta borba s seštevanjem malih hi težko tevojevanih nspehov. Na čast spodnjeitajerskemu prebivalstvu se lahko reče, da jo v njegovi široki masi zvesto Reichu in da izpolnjuje svoje dolžnosti.£Tolpe, ki danes vznemirjajo našo domovino, so — izvzemši par izvržen cev — taja sodrga iz Kranjske in Hrvatske, pobegli vojni ujetniki, Intelektualci iz Ljubljape ta ostaH Izmeček Balkana. Žrtve te borbe pa »o v prvi vrsti Spodn ještajerci, nidarji k Trifaila, kmetje s Bachema, Blockfflhrerji iz Sanntala, Wehrmaon4 ta Marburga — ljudje, ki so se Iz večnega zakona svoje domovine ter iz svoje krvi priznali k Nemčiji in tako zapadli sovraštvu nasprotnikov. Mi smo postali trdi v tej borbi. Spoznali smo nasprotnika in poznamo zapoved ure. Na odprtih grobovih Spodnještajerske smo prisegli maščevanje. Polovičarski mehanski ukrepi so se izkazali kot nezadostni n». pram nasprotniku, ki je po svojem mišljenju tn po dejanjih izven človeške družbe. Radi tega bomo v bodoče pod vzeli vse ukrepe, ki so uporabni ta pravilni, da bomo vrnili naši domovini mir, obnovitvenemu delu pa fundamen-talne predpogoje. CZ glasniki Moskve, z morilci naših tova[išev, ni nikakega sporazuma, ni kompromisa, temveč samo borba do zadnjega. Samo ob 6ebi se razume, do smo besedo »kapitulacija« črtali iz našega slovarja. Umor in teror ma6 nas ne plašita. Zlomili ju bomo, obenem pa bomo trdno zasadili zastavo našega svetovnega reda v zet&ljo večno nemške Spodnjega¡erske^ j* ry ir-F Wiiikmmnt Im§simm^f Scherl-Bilderdienst-Autoflez. Kriegsfreiwillige der HJ für die Panzergrenadierdivision »GroAdeutschland«. In diesen Tagen rückte eine große Anzahl Kriegsfreiwilliger aus der HJ m die Garnison der Eisatzbrigade der Panzergrenadierdivision »Großdeutschland« ein. — Unser Bild zeigt« Durch des dichte Spalier der Bevölkerung marschieren die jungen Freiwilligen In döe Ka- HRABRI SPODNJEŠTAJERCi * Frieda« tata tri nove odlikovane«. Eisernes Kreuz II. Klasse za hrabro obnašanje v bojih na fronti so dobili Gefreiter Franz Ketachek, Soldat Johann Ketachek ta Soldat Rudolf Oeznetz, vsi iz Frankendorfa, Ortsgruppe Fried au, Kreis Pettau. * Hraber Ptankensteiner. Gefreuter Alois Rapp iz Ortsgruppe Ptankensteia, Kreis Marburg-Land, je bil odlikovan za hrabrost z odlikovanjem Eisernes Kreuz II. Klasse. * Odlikovane) tz Kranichsfelda. Soldata Josef Tutschek in Johann Goritochan «ta dobila Eisernes Kreuz II. Klasse, ker sta se izkazala kot junaka na bojtačn. Ortsgruppe Kraolchsfeld je v Kreisu Marbunf-Land. * Blschofsdorf Ima tvoje junake. Za hrabrost na fronti so MB doslej odlikovani že štirje možje iz Blschofsdorf«. Eisernes Kreuz IL Klasse so dobili: Gefreiter Johann Spreitz iz Herzleina, Obergrenadier Josoi Hrastnik iz Dornböchia, Gefreiter Bartholomaus MMnar ix Dorabflchla in Leutnant Franz Eidanb«rg«r, tin OrtsgruppeaführerJa. Orts-gruppa Bischofadorf je v Krotau CilH. * Hrabri Korotd. Führer jo odlikoval 45 moških, žensk ta mladoletnikov, ki so te odlikovali pri reševalnih delih v Kiagenfurtu, ko to anglosaški gangsterji bombardirali mesto ta z bombami pobijaH neoboroženo civilno prebivalstvo. * Leonhard ima dva nova odlikovane». Za izvršeno junaško delo na bojišču sta dobila Eisernes Kreuz IL Klaas« Obergefreiter Alois Triebel in Obergefreiter Joeef Steffi, oba š Ortsgruppe Leonhard, Kreis Pettau. Prvi j« doma v Seitendorfu, drugi pa ▼ Leidenu in den Büheln. * Še dva odlikovanea h. Leonhard a. Eisernes Kreuz II. Klasse za hrabrost sta dobila Gefreiter Johann Kebritsch iz Oberschützena in Gefreiter Alois Schischko iz Amsdorf a, oba v Ortsgruppi Leonhard (Kreis Pettau). * Junak iz T r esterai tza pri Marburgu. Iz Tresternitza smo dobili vest, da je tamkajšnji rojak Titus Hauptmann, ki se je rodil leta 1924 in služi kot Reiter na fronti, dobil za hrabro obnašanje pred sovražnikom Eiserne« Kreuz II. Klasse. * Odlikovan Harborger. Grenadier AIom Polsche iz Ortsgruppe V (Kreis Marburg-Stadt) je dobil Eisernes Kreuz II. Klasse. * Junaki iz Cilli-ja. Za hrabro vedenje pred sovražnikom na fronti je dobil Eisernes Kreuz II. Klasse Grenadier Karl Sdolschek, Kriegsverdienstkreuz II. Klasse mit Schwertern pa Panzerpionier Johann Bel ai, vsi iz Ortsgruppe Cilli-Kötting. Nasprotniku ta njegovim podrepnikom ter vsem tistim, ki skušajo x njtaa paktirati ta sim-patiziratd, pa bodi danes jasne ta nedvoumno povedano sledečo: 1. Kdor mm Spodnjem Štajerskem počenja ali pospešnje prottdriavna dejanja, kdor je član kake tolpe, isto prostovoljno podpira, bandštom omogoča prenočevanje in prehrano, kdor je član terenske organizacije OF ta podpira njene cilje idejno ali materijclno, ae «a kot nasprotnika države kliče brezobzirno m odgovor ta mora računati s smrtjo. 2. Od bandltov nasilno rek ru tir »ni ljudje na Spodnjem Štajerskem, se imajo v najkrajšem času z begom odtegniti rekrutadjl ter se javiti pri prvem nemškem oblastvu (žandarmeriji, policiji, OrtsgruppenfOhrerju, Bfirgermeistro, posadi Wehr-mannschafta itd.) TI ljudje ne bodo kaznovani. Kdor pa kot nasilni rekrutirancc ostane prt tolpi, mora računati s tem, da s« bodo proti njegovi rodbini podvzell primerni koraki in da se bo njo- govo premoženje zaplenilo v korist Reicha. 3. Dezerterji ta osebe Iz Spodnje Štajerske, Id se prostovoljno priključijo tolpam morajo računati s tem, da se bo klicalo za njihovo dejanje na odgovor njihove sorodnike. Oni sami pa bodo po aretaciji brezobzirno kaznovani. 4. Vse pojave o delovanju tolp in protidržav-nega delovanja terenske organizacije se moraj« po najkrajši poti javiti prvemu nemškemu oblastvu. Kdor prijave ne napravi ali šele po daljšem času, je kaznjiv in se ga bo klicalo na odgovor. 5. Za vsak umor, ki ga bodo banditi Izvršili nad Sodnještajerci, se bodo na llcn mesta podvzell primerni ukrepi maščevanja. Fronte so jasne! Bolješevizem se ne pobija i pobožnimi tiraldami in dobro mišljenimi nasveti. Njegove eksponente je treba iztrebiti, kajti s svojo eksistenco, mišljenjem in dejanji kazijo obraz 6veta, motijo mir in srečo naše spodnještajerske domovine. 5. Februar 1944. »STAJEiSKI GOSPODAR« Seite 5. in Berezino so blM tudi tekom 30. Januarja v trdih bojih odbiti vsi sovražni poskusi prodora nemške fronte. Mem jezerom Ihnen in med Finskim zalivom so zamogli eovjeti kljub lokalnim obrambnim uspehom nemških čet pridobiti na terenu v več odsekih. Težki boji m nadaljujejo v tem prostoru z nezmanjšano silovitostjo. 1. Februar: Na nikopolskem mostišču in jugo-zapadno od Dnjepropetrovska so se zrušili močni sovražni poskusi prodora. Sestreljenih je bilo 81 sovražnih tankov. Pri Kirovogradu so bili razbiti vsi sovražni napadi. Številne sovjetske napade so nemške čete zavrnile tudi pri Čerkasiju in pri Belaji Cerkvi. Jugozapadno tn zapadno od Novograda-Volinskega so se medtem razvili boji z močnejšimi sovražnimi skupinami, ki so zamogle v nekaterih odsekih pridobiti na terenu. Južno od Pripjeta so se nemške čete globoko zapičile v sovražne postojanke. Med Pripietom In Berezino pa Žilave borbe v Južni Italiji Težki boji- na severnem odseku vzhodne jFronte Sovjetom so se po zadnjih poročilih posrečili le lokalni vdori, ▼ ostalem pa je nemška fronta v gibljivi obrambi povsod neokrnjena 27. januarja je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so naše čete ob izredni podpori bojnega letalstva odbile pri Kerču močne napade sovjetov. Tudi pri Čerkasiju so bili odbiti siloviti sovjetski napadi. Jugozapadno od Belaje Cerkve je ovražnik napadal v jakosti več divizij in s podporo oklopnih odredov. Njegovi poskusi pro-Ou.ii so bdi odbiti, pri tem pa je bilo zbitih 82 sovražnih tankov. Pri Saškovu in Pogrebišču so naše čete po zavrnitvi močnih sovražnih pToti-sunkov zopet napredovale. IJ^ed Pripjetom in Berezino so se medtem razvili novi, težki boji. Nemške čete so vztrajale na svojih položajih. Severo-zapadno od jezera Ilmen in v področju južno od Leningrada so se nemške čete težko borile s sovražno premočjo. Sovjeti so izgubili 26. januarja na vsej vzhodni fronti 305 tankov 28. januar: Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva govori o težkih obrambnih bojih pri Kerču in Perekopu, nadalje pri Čerkasiju in pri Belaji Cerkvi. Sovražni napadi so bili zavrnjeni. Kjer je sovražnik pridobil nekaj malega na terenu, je moral to plačati s težkimi izgubami na ljudeh in materijalu. Pri Saškovu in Pogrebišču so nemške čete kljub močnemu sovražnemu odporu pridobile na terenu, pri čemer je bilo uničenih 115 sovjetskih tankov. Več sovražnih napadov se je razbilo v področju Novograd-Volinski. Med Pripjetom in Berezino so se tudi 27. januarja izjalovili vei sovjetski poskusi prodora nemške fronte. Medtem se je na severu vzhodne fronte stopnjevala huda obrambna bitka. 27. januarja je bilo na vzhodni fronti uničenih 234 sovjetskih tankov. 29. januarja: Na južnem delu vzhodne fronte so bili zavrnjeni -vovjetski napadi tako na Kerču kakor tudi pri Čerkasiju. Medtem ko so Nemci vzhodno od Belaje Cerkve odbili močnejše sovražne napade, so se odigravali jugovzhodno od mesta težki boji 6 prodirajočimi sovražnimi skupinami. Južno od Pogrebišča dober napredek nemških napadov. Uničenih je bilo par sovražnih skupin, pri tem pa v sektorju enega armadnega korpusa uničenih ali zaplenjenih 73 sovražnih tankov in 64 topov. Med Pripjetom in Berezino so bili zavrnjeni opetovani težki napadi sovjetov. Severno od jezera Ilmen in južno od Leningrada se še vedno odigravajo težki obrambni boji proti daleko jačjim sovražnim silam. V teku načrtne prestavitve naše fronte na nove črte, so nemške čete prepustile 6ovrainiku naselbini Lozno in Ga-čina. V tem od6eku fronte je bilo od pričetka zimske bitke pa doslej uničenih 510 sovražnih tankov. 30. januar: Težki obrambni boji naših divizij pri Kirovogradu, Čerkasiju in v področju Belaje Cerkve. Boljševikom je uspelo sicer par vdorov na nekaterih odsekih, zato pa so bili zavrnjeni na ostali fronti ob velikih izgubah. Zapadno od Novograd-Volinskega je medtem oživelo bojevniško delovanje. Med Pripjetom in Berezino so se boljševiki zaman trudili, razširiti neko vdorno odprtino iz prejšnjih dni. Severno od Nevela so 6e zrušili vsi sovražni napadi. Pri Novih Sokol-nikih so Nemci izravnali neko frontno izbočino rn se umaknili na nove položaje. Med jezerom Ilmen in med Finskim zalivom so naše čete na več mestih zavrnile motne sovražne napade. Vmes pa so se razvijali težki boji z boljševiki, prodirajočimi proti zapadu in jugu. 31. januar: Jugozapadno od Dnjepropetrovska so sovjeti pričeli z napadi v jakosti več strelskih divizij. Nemške čete so te napade zavrnile ob velikih izgubah za sovražnika. Medtem ko so nemške čete severozapadno od Kirovograda razbile številne napade, so se odigravali jugozapadno od. Cerkasija težki boji s prodirajočimi sovražnimi skupinami. Vsled protisunkov nemških oklopnih odredov so imeli boljševiki težke izgube. Nemške čete in odredi Waffen- ff so v času od 24. do 30. januarja v prostoru južno od Pogrebišča s pomočjo letalstva razbile deset sovjetskih strelskih divizij In več oklopniških odredov. Sovražnik je imel v tem času 6500 ujetnikov in nad 8000 mrtvih. Uničeno ali zaplenjeno je bilo: 700 tankov, 680 topov, 340 tankovskih pušk in mnogo vojnega materijala. Med Pripjetom slabotnejši sovjetski odredi ob popuščajoči bojevniški delavnosti niso imeli nikakega uspeha. V težkih obrambnih bojih med jezerom Ilmen in med Finskim zalivom so sovjeti prodrli na raznih odsekih. Naše čete so se srdito branile, prizadevajoč sovražniku težke in krvave izgubo 2. februar: Pri Dnjepropetrovsku so sovjeti nadaljevali ob velik h izgubah svoje napade ter jim je po srditih bojih uspel lokalni vdor v naše postojanke. Med Krivogradom in Belajo Cerkvo pa kljub številnim napadom sovjetov ni bilo ni-kakih uspehov. Nemški oklopni odredi so se zarili v sovražnika in mu prizadejali težke izgube na ljudeh in na materijalu. Jugozapadno in zapadno od Novograd-Volinskega se nadaljujejo obrambni boji s proti zapadu prodiraioč;rni sov-ražrimi odredi. Med Pripjetom in Berezino ie bo-jevitost zopet oživela in so Nemci uspešno odbili več sovražnih sunkov. Severno od Nevela so boljševiki tudi 1 februarja ob podpori svnjeoa letalstva napadli nemške postojanke, toda zaman. Med jezerom Ilmen in med Finskim zalivom je bilo opažati močan sovražni pritisk v južni in zapadni smeri. V velikih močvirjih zapadno od Novgoroda, ob železniški progi Leningrad—Ple*-kov in v področju Jamburga so se razvili t^žld boji. Naselbino Jamburg so nemške čete po trdem boju prepustile Atiglo-Amerikanci so izgubili v januarju 28 ruSilcev in ?firi podmornice ter 806 letal nad Reichom in zasedenim ozemljem — Novi uspehi nemških podmornic Nemško vrhovno poveljstvo je sporočilo 27. januarja, da pritisk sovražnika na zapadnem odseku južnoitalijanske fronte ni ponehal, pač pa se je izjalovilo več sovražnih napadov, ki so bili izvedeni v mali širini. Južno od Rima si je sovražnik zaman prizadeval razširiti svoje mostišče. Nemci so sproti razbijali sovražne priprave, pri tem pa so zavrnili napade v jakosti več bataljonov. Ujetih je bilo precej Amerikancev in Angležev, obenem pa sestreljenih »edem sovražnih tankov. Nemška artilerija je pri tem obstreljevala mesta sovražnega bkrcevanja. Nemško letalstvo je noč in dan bombardiralo sovražno brodovje pred luko Anrlo. Bombe so zadele dve križarki, štiri rušilce, 12 transportni kov in trgovskih ladij s skupno tonažo 47.000 brt. in Sest drugih vozil za izkrcev^nje. Računati je z uničenjem dela teh ladij. V prtetimiiiu Anzio eo nastali požari in razdejanja. 28 januar: Na zapadnem sektorju južnoitalijanske fronte so se zrušili v ognju niwnike artilerije lokalni sovražni napadi. Na Jadranski obali so se vrstili brezuspešni Izvidniški napodi. Na mostišču južno od Rima živahno obojestransko izvidniško delovanje. Na nekaterih odsekih so se zrušili sovražni, s tanki podprti napadi Naša artilerija le medtem uspeSno obstreljevala sevTaine priprave in svež dovoz. Nemško letalstvo Je pri Anziu poškodovalo šest tran športnikov s 34.000 brt. in neko vozilo s 1000 brt. 22. sovrafafh letal zbitih 27. Januarja nad Mediteranom. — Angleško letalstvo je 27. januarja zvečer bombardiralo Berlin. Skoda je nastala zlasti v gosto naseljenih stanovanjskih področjih in na kaKninlh zgradbah. 29. januarja: Severovzhodne od mesta Castel-fort« Je sovražnik začel napadati-po siloviti artilerijski pripravi. V težkih, mentajočih se bojih mu je uspelo zavojevati Monte Rotondo. Opetovani napadi bolj severovzhodne in v odseku S. Elia so bil» zavrnjeni Brezuspetei ao hit! tudi napadi, ki Jih je podvzel sovražnik h svojega mostišča Nettuno. Pred luko Anxk> je nemško letalstvo težko poškodovalo štiri tovornike s 14.000 brt. m trot« čolnov za izkrcevante — V ranih jutranjih tirah 29. januarja je sledil nov teroristični napad na Berlin. Vsled velikega števila min, bomb in fosforja Je nastala v nekaterih delih mesta škoda. Prizadete to Ml« «opet predvsem stanovaniske hlie, cerkve, bobritnice in kulturne zgradbe. Prebivalstvo Je imelo tegube. Po dotedanjih poročilih je bilo zbitih 43 sovražnih bombnikov. Ker se je število dne 28. januarja nad BerMnom zbitih bombnikov rrilalo na 32, je sovražnik trgu Ml pri obeh zadnjih napadih na Berlin najmanj 75 štirimotornih bombnikov 30. januar: Sovrafcik Je v odseku Minturno-Castelforte in pri San Elia napadel po siloviti artilerijski pripTevi m vsej fronti. V težkih, me-njajočlh se bojih ee naše čete tegobi!« Monte Ju- ga, vendar so ga pozneje v «rditih bojih od moža do moža zopet iztrgale sovražniku. Sovražnik je bil v ostalih odsekih krvavo zavrnjen. V nettun-skem mostišču ni bilo bistvenih dogodkov — Nemško letalstvo je potopilo pred Nettunom ru-šilca in dvoje tovornikov s skupno tonažo 14.000 brt. — Ameriški bombniški odredi so 29 Januarja izvedli teroristišni napad na mesto Frankfurt am Main. Nastala je velika škoda in požari v več delih mesta, zlasti v središču, kjer so bili uničeni nenadomestljivi kulturni spomeniki. 31. januar: Iz nettunskega mostišča je sovražnik začel z močnimi pehotnimi m oklopnimi odredi svoj napad proti severu in severovzhodu 0"benem je stopnjeval svoje napade na Južni fronti, zlasti v prostoru Mlntumo-Castelforte. Uspeh je bil majhen, zato pa temveč je njegove izgube. Z odločnimi proti sun ki so Nemci očistili več vdorov. 906 Anglo-Amerikancev Je padlo v nemške roke. — Nad področjem Braunschw«sig-Magdeburq, kier je bilo vsled bomb nekaj Škode tn malo izgub pre-valstva, eo 29 Januarja *Mli v hudih letalskih bojih 26 sovražnih letal, večinoma štirimotomik bombnikov. — V nedeljo zvečer so angleški bombniki napadli obsežna področja mesta Berlin, kjer je nastala zopet teika škoda. Prebivalstva ie imelo izgube. 44 sovražntti bombnikov so zblB na tla. — Nemške podmornice so i* sovražne spremljave, namenjene aa Munraansk, z dobrim uspehom potopile pet ladij a skupno tonažo 32.009 brt., deset ruSilcev in vei dragih vozil. Računati je s tem, da je bik) potopljenih te nekaj rušilce*, čijih potapljanja se ni moglo videti. 1. februar: V Južni Italiji ao se boji vsled dovoza novih rezerv na obeli straneh stopnjeval. Pri Nettunu je sovražnik Mdaljtrral svoje močne napade proti severu te severovzhoda. Poskud prodora nemške fronte so ae trjalovilt ob težkih izgubah za sovražnika. Medtem ko Je bil na fe-gu Monte Juga po trdem boj« zopet prepuščat sovražniku, so blM pri Caselnn odbiti vsi napadi. Zapadno od Saelija so Nemci iztrgali sovražnik« več višin. Ob jadranski obali se Je zrušil sovražni napad v nemškem ognju. — 31. Januarja so nemški hitri čolni potopili pred angleško obalo dve ladji s skupno tonažo 5500 brt. hi neko stražne ladjo. — Nemška vojna mornarica in letalstvo sta januarja potopila 31 trqovskih ladil s skupno tonažo 178,000 brt., 51 nadaljnjih ladij s skupno tonažo 249.000 brt. pa je bde teko težko poškodovanih, da je računati s potopitvijo velikega dela. 2. februaT: Sovražnik je nadaljeval silovite napade, da bi razširil nettunsko mostišče proti severni fronti v odseku Aprilie-Cisterna. Medtem, ko mu je na enem mestu uspel globok vdor, so bili njegovi'napadi povsod drugod krvavo odbiti. Par angleških letal je v pretekli noči metalo bombe na Berlin, na zapadno Nemčijo in na južni del Reich-a. Troje sovražnih letal je bilo uničenih. Wh PK.-Kriegsber. Häußer (Atl — Sch). Er (and einen Brief 1m Brot. Im »echsmillionsten Brot, das eine Feldbäckerei gebacken hat, war ein Brief enthalten mit folgendem Inhalt: »Der Empfänger erhält bei der Divisionsbäckerei eine Flasche Weinbrand «od 100 Zigaretten«. Freudestrahlend hat dieser Grenadier, der im Kampfgebiet am Brückenkopf Nikopol steht, die schönen Sachen in Empfang genommen „STALIN - REALIST DO CINIZMA" V Svici porojena, dragocena priznanja - Iz Berna poročajo nepiški listi sledeče: Značilno je, da pričenjajo sedaj tudi tisti ivicarski krogi, ki preje nikakor niso hoteli videti in nič si lia ti o boljševiški nevarnosti za Evropo, ocenjevati ekspanzijo Sovjetije kot veliko nevarnost m evropsko kulturo in civilizacijo. Seveda je šele slučaj poljske vlade v eksilu odprl mnogim Švicarjem oči. Sele slučaj izigrane Poljske, ki ■ta jo Churchill in Roosevelt mirno in hladnokrvno žrtvovala Stalinu, je vzdramil te švicarske kroge, katerim je varni nevtralni zapeček vzel •strino pogleda za stvarnost Tako n. pr. tarna ravnatelj lista »Journal de Geneve«, da j« mrki •dsev poljske krize' posvetil na način, kako name-srva Stalin rešiti evropsko vprašanje. List »Liberté« piše pod naslovom »Nikakih 11«-■tj glede Sovjetije!« med drugim: »Sovjetska Unija je dežela, v kateri javno mnenje sploh ne Igra nikake vloge, kajti režim ga kratkomalo diktira. Iz sovjetskih virov je možno spoznati samo nradno žigosano mnenje. Sovjeti sama pa vedo le to, kar jim dopusti železna cenzura. Stalin ni ni-kak človek z občutki, on je realist do cinizma. To dokazuje 300.000 nasprotnikov, ki jih je dal pobiti. Okrog 15 milijonov osumljencev je moralo na prisilno delo. Prišteti je pa treba še druga dejstva, ki osvetljujejo diktatorjevo taktiko napram Poljakom Stalin hoče Poljsko kljub vsem demokratskim priprošnjam iz Anglije in Amerike kratkomalo sovjetizirati. Isto velja za Jugoslavijo In za baltske dežele, dočim bodočnost Finske ni niti najmanj zavarovana. Lenin je bil izumitelj, Stalin pa je ohranjevalec sistema totalitarne tiranije enotne stranke. Nevzdržna neumnost te, ako nekdo zatrjuje, da je možno izpremeniti tega av-♦okrata v »viteza svobode« Posiljevanje dejstev •e je še vedno maščevalo. Glede Sovjetske Unije )e danes že možna ta uqotovitev« »Basler Nachrichten« pa prinašajo pod naslovom »Težnja proti zapadu« uvodnik o istem predmetu. Tu beremo: »Na vsak način razvija Sovje-tija zelo značilno težnjo v smeri proti zapadu. Ce se je Sovjetija nekega dne zasidrala v srcu Evrope, 6e bo brigala o priliki za evropska vpra-lanja, četudi bi bili njeni interesi vzhodno od Urala Ah bo imela Evropa po mirovanju orožja ie kedaj mir. zavisi tudi od tega, da-li bodo to nevarnost spoznali tudi na zapadu« Evropa bo imela mir, čim bo nemška vojska •dstranila nevarnost iz vzhoda Do tega spoznanja se člankar švicarskega lista očlvidno èe nI preril Radi tega škili proti zapadu, od koder pa Evropi ne more priti rešitev. Tam vladajo prav tako kakor v SovjetiH iidie. ki so ri na obeh straneh edini glede uničenja Evrope. Interesi Sovjetije pa ne ležijo izključno vzhodno od Urala, kakor misli dotični Švicar. To dokazuje težnja boljševikov v smeri proti zapadu. Vsekakor je zelo poučno, da začenjajo tudi v Svici uvidevati, kakšno usodo bi doživela Evropa in z njo tudi Helvetska republika, ako bi zmagali nasprotniki Nemčije. □ Spor med emigranti bivše Češkoslovaške. Emigranti bivše Benešove državice razpravljajo svoje medsebojne spore že pred angleškimi sodnimi oblastmi. Vnuk ekspredsednika Beneša, novinar Bohuš Beneš, je v nekem časopisu imenoval ve-leizdajalcem nekdanjega dolgoletnega čehoslovai-kega poslanika v Parizu, Osuskega, in bivšega čehoslovaškega generala Prhalo, nakar sta ga oba tožila radi obrekovanja. Bohuš Beneš, ki ga je njegov stric, ekspredsednik Beneš, medtem imenoval »konzulom« v San Franciscu, je bil od angleškega sodišča obsojen; moral se je oprostiti in plačati 150 funtov denarne kazni. V dotični razsodbi londonskega sodišča se qlasi, da dr. Edvard Beneš po mednarodnem pravu ni nikakšen ustavni predsednik Češkoslovaške. Sodbo je ameriški tisk sprejel z velikim zanimanjem in jo obširno obdelal Dte Schwerter für Major Bärenfänger, Der Pfihrer verlieh das Eidkenlaub mit Schwertern zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes an Major Erich Bärenfänqer, Bataillonskommandeur in einem Grenad.-Regiment, als 45. Soldaten der deutschen Wehrmacht. Scherl-Bilderd.-Autoflex. Trideset vojnih členov % za nemški narod Člen 5. Ako vsi Nemci iz globine skupnostnlh misli mi-tiijo ln delujejo tako, kakor mislijo ln delujejo najboljši sinovi našega naroda, potem bomo današnjo vojno gotovo dobili. Če bi pa vsem skupaj manjkalo skupnostnih misli, kakor manjka to lenuhom, strahopetcem in omahljivcem, bi ta vojna bila ie davno izgubljena. Vojna stoji in pade s skupnostno miselnostjo našega naroda. Naš narod pozna že od nekdaj pregovor, da je v slogi moč. In to drži. Kar posameznik ali peščica zmore, to lahko z lahkoto izvede sila, ki jo predstavlja združenje večje skupine ljudi, če so složni in se potegujejo za eno in isto zadevo. To je mislil tudi Führer, ko je izustil vsebino 5. člena tridesetih vojnih členov, ki jih je sestavil Reichspropagandaminister Dr. Goebbels. Pod skupnostne misli so mišljene misli vsega nemškega naroda, ki šteje nad 90 milijonov ljudi. Kako velika in močna je ta skupnostna misel 6mo videli v neštetih primerih, odkar vlada nacionalsocializem, prav posebno pa v tej vojni, ko se Nemčija bojuje napram številno in materijalno nadmočnim sovražnikom. Ker ni nobenega dvoma, da bo kakšen Nemec, med katere spadamo tudi Spodnještajerci, misli) ali deloval drugače, kakor mislijo in delujejo najboljši sinovi naše mile domovine, bo po besedah našega Führerja zmaga v tej vojna naša. Tisto malenkostno število izrednih odpadkov iz vrst narodne skupnosti, ki jo je Führer mislil, je na srečo nemškega naroda res tako neznatno in brezpomembno, da se nam ni bati okuženja z lenobo, strahopetnostjo in omahljivostjo, kar bi zni-žalo in zmanjšalo ideje, misli in želje, ki grede za tem, da to vojno častno in na celi črti dobimo. Ker se volja in želja v miselnosti našega naroda od dneva do dneva jači in širi, ni nikakšnega povoda za kako malodušnost v pogl. izida sedanje vojna. Nemška narodna skupnost bo to vojno zmagovito končala. K A Z N E V E SI l * To napravi dobra voljal Nič novega ni, če rečemo, da se na potovanju, po čakalnicah in vlakih veliko vidi in sliši. Ni rečeno, da mora to biti vedno nekaj razveseljivega. Ampak to, kar sem nedavno opazil med dvema postajama proti jugu, me je razveselilo in še danes rad mislim na to. Zraven mene je sedel, po zunanjosti sodeč, delavec nekega večjega podjetja. Bil je najbrž na potu na svoje delovno mesto, bilo je 4e zgodaj. Sopotniki so še dremali svojo zadnjo četrt uro 6panja, jaz sem pa prebiral jutranjo Izdajo listov. Moj sosed je ravnokar vtaknil svojo steklenico s kavo v nahrbnik, nakar je izvlekel iz svojega žepa neko knjigo. Kakor sem ugotovil, je bil neki nemški roman Skrbno, kakor to delajo samo prijatelji in oboževalci knjig, jo je vzel v roko ter začel čitati. Počasi se premikajo njegove oči, ki drugače morebiti ve6 dan zasledujejo težko ročno delo, preko tiskanih vrst in strani. Tu in tam ostane njegov pogled na kaki menda njemu še ne dobro znani besedi, nakar izvleče drugo, manjšo knjižico — nemški besednjak — v katerem lista tako dolgo, da najde pravilen prevod. Sele ko je to opravil, nadaljuj« s svojim čitanjem romana. — Ko smo dosegli neko postajo, je moj sopotnik odložil knjigo. Z isto ljubeznijo in nežnostjo, kakor je knjige poiskal, jih je nato shranil zopet nazaj v svoje žepe. Dostojno se je oblekel, pozdravil ter zapustil oddelek v vagonu. Prav malo sopotnikov ga j« opazilo in videlo, kako je ta mož tisti kratek čas vožnje izkoristil za izpopolnjevanje nemškega jezika. — Prav dolgo sem potem premišljeval o tem Spodnještajercu. Se danes se radujem, ker j» ta mož dokazal, da je s svojo dobro voljo zmožen tu. 35.— —._ 42,— 15. Nußbaum - oreh 20.— — 26,— —. — 40.— —.— 55.— —.— 73.— —.— 84 — Opomba: Pri vrstah lesa, kjer so debelostni razredi (Homa-Klasse) 1, 2, 3, 4, 5, 6 razdeljeni v debelostne podrazrede »a« in »b« (6mreka, jelka, bor, macesen, hrast), veljajo podrazredi za sledeče premere: la = izpod 15 cm; lb = 15 do 19 cm; 2a = 20 do 24 cm; 2b = 25 do 29 cm; 3a = 30 do 34 cm; 3b = 35 do 39 cm; 4a = 40 do 44 cm; 4b = 45 do 49 cm; 5a — 50 do 54 cm; 5b = 55 do 59 cm; 6 = nad 60 cm (Fflnferstuffen). Pri ostalih vrstah lesa ni podrazredov (Zehnerstuffen). Les kakovosti »B« se sme naprej prodajati in si sme lesni trgovec zaračunati svoje stroške in postavni dobiček k gornjim najvišjim cenam. V posebnih primerih sme gozdni posestnik tudi za les kakovosti »B« zahtevati le posebne pribitke k objavljenim najvišjim cenam In sicer predvsem v naslednjih primerih: 1. Pri smrekovem in jelovem lesu, če so debla (n. pr. telegrafski drogovi) aH pa hlodi prirejeni in prižagani po želji kupca. V takih primerih se sme na gornje cene priračunatl še 10 30 odst. pribitka. 2. Pri borovem lesu se sme za debla, ki imajo 20 do 30 cm srednjega premera in vsaj 4 m dolžine, priračunati 25 do 50 odst pribitka, prav tako tudi za borove telegrafske in elektrovodne droge. 3. Pri macesnovem lesu se sme računati pribitek v Istih primerih in v enaki višini, kot pri boru, razen tega pa še posebni 10 do 25odstotni pribitek na cene borovega lesa. 4. Pri bukovem lesu se «ne priračunati do 30% pribitka za debla, ki imajo 30 do 39 cm srednjega premera in najmanj 3 m doiiine, kakor tudi za debla, ki imajo 40 do 49 cm srednjega premera ter 3 do 5 m dolžine (nad 5 m dolga debla s tem srednjim premerom se smejo ie na dražbi oziroma po prostih cenah prodati!) 5. Pri ostalem listnatem drevju: Za les kakovostnega razreda »A«, ki pa vendar ne ustreza kakovosti za dražbo sposobnega lesa, se sme k postavnim najvišjim cenam priračunati do 25 odstotkov pribitka. Prav tako, kot se za les boljših kakovosti pri-računava k objavljenim cenam pribitke, se sme ln mora za les slabših kakovosti od gornjih cen gotov odstotek odbiti, in sicer za les kakovosti »C« 15 odst., a za les kakovosti »C + « 30 odst. zgoraj objavljenih cen. 3. Cene za jamski les. (Grubenholz.) Kot že omenjeno, so cene za jamski les trdne, torej za tak les ni niti najvišjih, niti najnižjih, marveč samo enotne cene, na splošno brez odbitkov aH pa pribitkov. Pač pa Je važno, da veljajo cene pri iglastem lesu za obeljena debla, in Ie pri listnatem jamskem lesu za neobeljen :es. To se pravi, da sme kupec gozdnemu posestniku odbiti od cene stroške za obeljen les, ako mu je ta dobavil neobeljen jamski les Iglavcev. V po- sebnih primerih se sme računati do 10 odst. pribitka. Po novi odredbi se sme prodajati kot jamski les debla od 4 m dolžine dalje, ki imajo na tanjšem koncu vsaj 5 cm, brez luba merjeno, pri iglavcih pa vsaj 6 cm, z lubom merjeno, pri 1'-stavcih, končnega premera in ne nad 20 cm srednjega premera! Cene jamskemu lesu so: (merjeno brez luba!) Če znaša sredn. premer: izpod 15 cm 15 cm in v°č a) listnat les 9.50 12,— RM b) smrekov in jelov les 13.— 15.— „ (prižagan v dolžino »štemp- ljev« pri lm" za 1 RM dražji!) c) borov les 11.50 13.— „ (za prižagan les enako kot smrekov!) č) macesnov les: 10% dražji kot borov!) 4. Cene lesu za celulozo. (Faserholz.) Prižagan mora biti v dolžino 1 m, oziroma 2 m, meri se z lubom in po prostornmskih metrih (rm), torej ne po kubičnih metrih (m* = fm). Cene se ravnajo odslej po kakovosti, in sicer znašajo najvišje dovoljene cene za okroglice ali pa cepanice raznih kakovosti, oziroma debelinskih razredov: A/l A B C nad 20 cm 14—20 cm 10—14 cm 7—10 cm 11.80 12 90 13.30 10.10 10.50 12.40 9.30 7.90 10.— 7.70 6.70 8.30 Stroške za morebitno cepanje okroglic nosi pri kakevosti A/l, A in B gozdni posestnik, pri kakovosti C kupec. Če so kakovosti pomešane, je treba preceniti odstotek posameznih in po tem določiti ceno. 5. Cene rezanemu lesu. (Schnittholz.) Cene za rezan (žagan) les, to je, za deske, plohe, late itd., kakor tudi za tesan les, so strašno zamotano sestavljene, ker predvideva tozadevna-odredba, ki je zdaj tudi pri nas stopila v veljavo, takozvano osnovno ceno (Grundpreis), na katero se potem priračunavajo najraznovrstnejši prib!tki in odbitki, glede na podrobneje določene kakovosti lesa širine in debeline desk, barve itd Nemogoče je torej, da bi na tem mestu objavili točne cene za rezan les Prav tako nemogoče pa ie tudi, da bi si mogel preprost kmečki posestnik te cene sam izračunati iz odredbe same (objavljena je v »Reichsgesetzblatt«. Teil I. Nr 71 vom 30. Juli 1943) Vendar naj nas to ne razburja preveč, kajti kmečki posestnik le bolj poredkoma nrodaja deske, v večji meri le oni, ki ima lastno žago. Tak pa stori najbolje, da se drži pri oddaji desk cen, ki jih računajo za posamezne debeline in kakovosti velika trgovska podjetja. Seite 12. JTAJEISK! GOSPODA». 5. Februar 194^. Da pa bodo imeli tudi mali kmečki gozdni posestniki vsaj približen po ¡m, po kakšni ceni sme prodajati kmet deske iz lastnega ¿jozda, objavljamo naslednjo razpredelnico, ki obsega približno prave cene za najvažnejše vrste desk: 1. Osnovna cena (Grundpreis) za ves rezan a) deske v debelini 21—34 umi 8—18 cm široke .... 18—28 cm široke .... nad 28 cm široke .... b) deske v debelini nad 35 mm: 8—18 cm široke .... 18—28 cm široke .... nad 28 cm široke . . t cj deske v debelini 20 mm: 8—18 cm široke ... s 18—28 cm široke .... nad 28 cm široke .... £) deske v debelini 10—19 mm: 8—18 cm široke .... 18—28 cm široke .... nad 28 cm široke ... s les iglastega drevja pri prodajalcu-proizva.jalcu je 49 RM za 1 m*, pri dolžini desk 3—5 m. 2. Vključno najvaiaej*« dodatke znaša skupna cena rezanega les« za smrekov« ta je-1 o v e: 0 I H III IV 79,— 64,— SO.— 50,— 39,— 89,— 74,— 60.—- 52,— 40.— 92,— 77,— 63.— 55.— 41,— 77,— 62,— SO.— 47.— 37,— 88,— 73.— 59,— 51.— 39.— 92,— 77,— 63.— 55.— 41,— 80.— 69.— 31.— 50,— 39.— 90,— 75,— 61 — 53 — 40,— 93,— 78,— 84,— 56.— 41.— 82,— 67,— 53.— 52.— 39.— 92,— 77,— 63.— 55.— 40,— 95,— 80.— 66.— 58 — 41.— Borove deske imajo skoraj enako ceno kot smrekove. Podrobnosti so razvidne iz navedene uredbe. Mecesiore deske, kakovosti »0« in »I« so pri 1 m® za 43 RM dražje od smrekovih! Podrobnosti istotako v gornji uredbil Cene veljajo za lastni les na mestu prevzema (n. pr. na skladišču žage) Ce proda gozdni posestnik z lastno žago, deske neposredno potrošniku; ki ni oddaljen nad 50 km, sme priračunati k zgoraj navedenim cenam še 15 odst., ako prodana količina desk ne dosega 8 m*, oziroma 8%, ako prodana količina desk ne presega 20 m*. Prevozne stroške do bivališča kupca si 6me gozdni posestnik zaračunati posebej. Trgovci z lesom pa naj si poiščejo podrobnejše in za nje veljavne določbe v omenjeni uredbi! Late, navadno žagane, kakovost I sme proda» Jati proizvajalec po približno 62 RM za 1 m". K r a j n i k e (Brettelwerten) sme gozdni posestnik prodajati po 5—8 Rpf za tekoči dolžinski meter, kakor je pač kakovost. 0. Cene tramom, te je tesanem« lesu. (Hauholz.) Tudi cene tesanemu lesu so tako zamotano sestavljene, da jih tu »e moremo točno navajati. Zato navajamo samo približne ceno za tesan smrekov in jelov les, ki znašajo: 1. Osa. cena n k »kov. A j« okoli 45 RM za 1 m» II ® It H ^ M M II II C M H 55 mM H 2. P rib it ek za dolžino znaša z« tram« nad 8 m dolžine po 1.50 RM a« vsak začeti dolžinski meter pri 1 m*. 3. Pribitek za debelost znaša za vsak začeti cm tesane širine od 20 cm širine navzgor po 1 RM za vsak m". Podrobnosti so razvidne iz omenjen« odredbe! * Vse, kar smo v prednjih odstavkih napisali, naj smatrajo cenjeni čitatelji kot nadomestilo z» poglavje »Cene lesa« v našem sestavku z navodili za kmečke gozdne posestnike, ki smo ga objavili v predzadnji številki našega lista. Takrat nevedene cene torej ne veljajo več, v kolikor smo danes objavili drugačne. V kolikor pa nismo dant-s navedli drugačnih ce«, so zadnjič navedene še v naprej v veljavi. Posebno opozarjane, da tudi v bodoče veljajo cene za drva, kakor taco jih zadnjič objavili v poglavju »NajnovejSa odredba o izboljšanju cen za drva gozdnim posestnikom« (4. poglavje). Tudi vsa ostal« navodila, ki smo jih v našem zadnjem sestavku podali našim gozdnim posestnikom, ohranijo sada» po &ebl umevno tudi za naprej svojo veljavo, dokler Jih morda ne temenljo nove odredbe, o fcneer bomo po možno»« pravočasno poročalL Zato naj vsak njo, kakor tudi skrbno in skupaj če be les prodat Da ne bo ur upnraiiaM. ponavljam« na koncu še enkrat, da naš aaaaes al Ml, objavljati izčrpnih in do potankosti točatfe cen za vsako posamezno vrsto in kakovost leaa, ker bi bilo to le z ozirom na obseg tozadevnih določb nemogoče, pa tudi noben povprečen tnaifkl gospodar M s« v «J Bi ne gospodar tako predzad-številke nafte«» lista Jo bo im«l pri rokah. spoznal. Temveč želeli smo le — in upamo, da se nam je vsaj v bistvu posrečile, — dati našemu kmečkemu ljudsvu vsaj približno praviino sliko o sedaj veljavnih določbah za prodajo lesa in o približnih veljavnih cenah za ui les, v kolikor Jih sme zahtevati kmečki prodajalec. X Turčija in njena premogovna produkcija. Turška vladn je v načelu sklenila, da morajo vsi turški preenogovniki tekom 15 let na podlagi posebnega načrta, ki ga bodo izdelali, izpopolniti in izkopati sedanje premogovne rove in jaške, za kar se bo dalo kakih 150 milijonov turških fua-tov na razpolago. MALE VESTI * Veliko zborovanje v Graz-u. Obletnico prevzema oblasti po riacionalsocializmu so v Graz-u obhajali z velezborovanjem, ki se ga je udeležilo 35 tisoč oseb. Govoril ja Gauleiter dr. Uiberrai-ther. Prireditev je potekla tako veličastno, kakor so potekali slični ljudski shodi v času priključitve. * Razstava »Der Lultteror« v Marburg-u. Ze od 28. januarja dalje je otvorjena v Marburg-u v dvorani Ortsgruppe VI razstava o letalskem terorju, ki jo prebivalstvo z velikim zanimanjem obiskuie. Ker ostane razstava otvorjena do 13. februarja tekočega leta, je priporočati, da bi si ogledali razstavo še tisti, ki jim to doslej ni bilo mogoče. Razstava predstavlja v prvi vrsti obširen pregled v vseh pomožnih sredstvih za praktično ga6itev požarov. Poučen je tudi oddelek, ki prikazuje ukrepe, ki naj milijo in blaž:io morebitne nesreče, ki jih lahko v stanovanjih in no hišah povzročijo sovražna letala. Ogled ie važen in potreben, saj gre za učuvanje in obrambo našega premoženja, in tudi, če pi druqega, kakor naša oblačila. Sovražnikov namen za tem, da bi nas premagal in spravil na kolena. M mu pa moramo odgovoriti z našo jekleno voljo, da ne bomo nikdar klonili, ker hočemo zmagati Zato je pa potrebno, da se pred morebitnimi napad z bombami iz letni zaščitimo. Na razstavi se v;di, kako nam je čuvati žene, otroke in starejše ljudi, da ne postanejo žrtve požarnih zračnih bandiiov, ki vodijo iz zraka boj zoper naše neoborožene žene in otroke Razstava nudi pogled v obrambne ukrepe, ki »o se v neštetih zračnih napadih v starem delu Reich-a obnesli. O-Tled razstave bo vsakemu obiskovalcu samo koristil. Aretiran izdajalec. V mestu Rapa'lo so v noči na preteklo soboto aretirali italijanskega generala Robottija. Imenovani general se bo moral sedaj sknpno s šestimi generali in peterimi admirali zagovarjati pred posebnim soli? "'^m radi sodelovanja v ->istvu BedogSjeve klike. Dr. F. J. Luka« Ausschneiden! brezatil Deutsch Sur Erwachsene melodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in pi akti in« 4 57. Stunde. Wichtige Aasdrücke aas dem kaufmännischen Briefwechsel. 1. Wir übersenden Ihn an eine Liste mit unseren gegenwärtigen Preisen. X Wir legen Ihnen anbei unsere letzte Preisliste zur Durchsicht vor. Von der Herausgabe von Katalogen sehen wir während des Krieges ab. & Infolge der Steigerung der Preis« für Rohstoffe sind wir gezwungen, die Preise unserer Waren um 5% zu erhöhen. 4. Infolge der höheren Gestehungskosten unserer Erzeugnisse können wir in Zukunft den bisher üblichen PredsnachlaB von 5% nicht mehr gewähren. 5. Teilen Sie uns bitte Ihren niedersten Preis für weiches Brennholz mit. 6. Welches würde Ihr äußerstes Angebot für die unten angeführten Artikel sein? 7. Bitte senden Sie uns ein« Preis liste Ihrer Weine und einige Proben. I.Teilen Sie uns bitte umgehend mit, wann Sie die Maschinen frühestens liefern können. 9. Wir sind regelmäßige Abnehmer von Zuckerrüben ... 10. Ich würde sehr gerne mit Ihnen in Geschäftsverbindungen treten. II-Senden Sie mir bitte Muster der Waren, die Sie auf Lager haben und sofort liefern könen. 12. Da unser Vorrat knapp geworden tat, können wir Ihnen nar dta Halft« der bestellten Waren senden. 13. Für unsere Zweck» brauchen wir aasechBeßlich erstklassige War«. 14. Die Briefumschlag« mfesea in Gewicht, Größe und Farbe dem beiliegenden Muster gleich sein. 15. Die Waren mftsaen genau dem Muster entsprachen. 16. Wenn Sie dta Lampenschirme nicht genau in derselben Farbe haben, senden Sie Wtta etwas Ähnliches. 17. Welches ist Ihr Preis ab Fabrik? 18. Wenn uns dta Preis« und die Zahlungsbedingungen zusagen, so kann dieser Versuch zu einem größere« Geschäfte führen. 19. Die Lieferung maß innerhalb eines Monates erfolgen. 20. Können Sta meinen Bedarf, der «ich ata! ungefähr 250 t bei»««, decken? 21. Wenn Sie mir im Preise entgegenkommen, werde ich Ihr sUtadlger Abnehmer sota. 22. Mit gleicher Port gehen Ihnen Muster unserer üblichen Qualitäten zu. 23. Wir verdanken Ihre Anschrift unserem gemeinsamen Geschäftsfreund Herrn Holdbacher in Klagenfurt. 24. Mit heutiger Poet übersenden wir Dunen das gewünschte Mustoibuch. 25. Ich bitte Sie, mir mitzuteilen, warum Sie von einer Bestellung Abstand genommen haben. 26. Um Ihnen entgegenzukommen, sind wir bereit, Ihnen ein Sonderangebot zu machen. 27. Unsere Preise gehen von 1.70 RM pro Meter aufwärts, je nach Güte des Stoffes. 28. Der Preis der gewünschten Waren würde sich 1.20 das Kilo frei Klagenfurt und ohne Verpackung belaufen. 29. Sendungen im Werte von über 1000 Reichsmark liefern wir frachtfrei. 30. Unsere Preise verstehen sich ohne Abzug ab Fabrik. 31. Die angeführten Sätze schliefen die Versicherung nicht mit ein. 32. Bei Berechnung unserer Preise legen wir den gegenwärtigen Kurs der Reichsmark zugrunde. 33. Seit einiger Zeit unterliegen die Preise der angeführten Waren bedeutenden Schwankungen. 34. Die große Nachfrage und die schlechten Ernte» verursachten eine Erhöhung der Preise 35. Angesichts der 'erhöhten Herstellungskosten wird binnen kurzem edne neuerliche PrHssta^ cerung zu erwarten sein. Wörter. äußerst — skrajen, najskrajaitl anbei — poleg, zraven angesichts — vprito bisher — dosloj Brennholz (s) — drva erstklassig — prvovrsten frachtfrei — voznine prosto frühestens — najprej gegenwärtig — sedanji gemeinsam — skupen, obÄ S. Februar I9U. »ETAJEISII GOSPODAR Spomnite se o soboto, dne 5. in d nedeljo, dne 6. februarja 1944 pete zoirize za KriegsADinterfiiljsmerfi! Kako se moramo zadržati pri letalskih alarmih ? Ttadl pri zadnjem letalskem alarmu se je opazilo, da je še vedno dovolj ljudi, ki mi-sfijo, da je pogum te hladnokrvnost, če se med alarmom zadržujejo izven letalskih zaklonišč aH pa že se ▼ iste podajajo namenoma prav počasi. Ugotavljam, da je tako postopanje smešno in neodpostljivo. Naglašam s vso resnostjo, da ne gre za privatno zadevo vsakega posameznika, temveč, d» je brezpogojna dolžnost vsakega, ki izven letalskih zaklonišč nima opravkov, da ■e poda najhitreje na varno. Pogum in neboječnost človek ne pokaže t lahkomišljeiiim stavljenjem življenja na koeko, temveč s tem, če se v slučaja potrebe po morebitnem letalskem napada srčne poprime gasitve požarov ter preprečevanja škode. Meja celotna odgovornost me sili, da bom odslej v tem ozira vsako nedisciplinirano zadržanje postil najstrožje kaznovati. Gauleiter Uiberreither Reichsverteidigungskommissar * Hrabri sinovi Ortsgruppe Ankenztcin, Kreis Pettau. Eisernes Kreuz II. Kl. sta dabii« sa junaško zadržanje na fronti Gefreiter Alois Gabrcraretz iz Drauberg-a in Gefreiter Johann Voller ix Birn-kerq-a v OrUgiuppi Ankenstein (Kreis Pettau). * Jpnaki b Windlschfelstritz-n. Kot viden znak hrabrega vedenja v bojih na fronti sta dobila Eisernes Kreuz IL Kl. Gefreiter Josef Matescha in ü -Mann Anton Srimschek, oba ix mesta Wlndisch-feistritz, Kreis Marburg-Land. * OdUkovand ix Ortsgruppe Haslack. Gefreiter Ignaz Topolowetz k Ortsgruppe Haslach (Kreis Pettau) je dobil Eisernes Kreuz II. Klasse za hra-kro zadržanje na bojišču. * Janaška Mart novinarja. Časopisje mesta Wien obžaluje smrt glavnega arednika dnevnika »Das kleine Blatt«, Edgar Alcker-Je, ki je dne 10. Januarja 1944 padel junaške «rartl aa bojišču, •Ur komaj 4« let Alkei je Ml t* ko« oficir frontni bojevnik v prvi cvetom! vojni ter num aadonal-sočiaKst. * Ljudsko (Unije v Marburga. V drogi polovici januarja je bik) pd Stande&amta prijavljenih: »1 rojstev (zadnjič 91), od teh 47 (tečkov (zadnjič »j in 34 deklic (zadnjič 53), dalje H smrtnih slu-tejev (zadnjič M), od teh 35 moških (zadnjič 66) hi 31 žensk (zadnjič 28). Na Standesamta sklenjenih porok je bilo 40 (zadnjič samo 144 — ** gornjih podatkov j» razvidno, da so v ttevihi rojstev to pot zopet dečki v rekorda napram deklicam, potem, da se itevilo smrtnih shičajsv zopet bllta normahisam stanju, de pa je seio poskočilo itevilo civilnih porok. * Umrla je te dni v Ortsgrnppi Schober pri Marburgn gospe Apet Galander v leta svoje starosti. S svojim soprogom PhiHpp GaJondrom, snenim posestnikom, sta lansko, jasen praznovala zlato poroko. Pokojnica je bfh Mi^b teoa in vzorna, delavna kmetica * Smrtna kesa. Na« spodnjefttejsrski rojak in sreseljenec iz okraja Rann Johaan Kosrotachitsch, fa »vi v prešel JeniSkem tabori*čv B&nmstain pri Chemnitsu, Sachsen, nam poroča, da )e istotam «atisnila svoje tnub« o« preaeijeoha Agnes Kozina, rodom iz WMk, Krei» Run. Pokojna Je kila blaga žena ter zapuiča istotam ve&ko Hervilo svojih na jb litjih sorodnikov. Dosegih je vtsoko starost 86 let Pokopali so jo aa pokopaHftča v B4-rensteinn. — Iz istega vira smo dobOI v«t, da je preminul spodnjsfttajerskl priseljenec Pranz Baten, star 37 let, rodom lz WlseOa, Kreis Rann. Bil Je več mesecev tetko bolan ter je fctdfhnfl v bol-aSnld Tschadras pri Kolditsch-a. Pokoli Je pred svojo obolelostjo »vel v preseHiJsUketa taborišču v Bedenu. * Sprememb« v prehranjevanja. US itednje • •o v Gaa-a Steiataiark uvedli dva dneva v tednu brez krompirjevih jedil. * Smrt najstarejše ženske v Marburgu. V Mar-bnrga Je amrla, stara 99 ia pol let, gospa Maria Anna šitspsa, rojena Kreft, ki Je stanovala v Badl-gasse 5. Njena želja, do&v«tl 100 let.se ji Sa' ni izpolnil«. * Pazite pri strojih za rssaajs krme! 31-letni posestnik Kari Namestnik te Oberwalda, občina Zelhdtz a d. Drau, Je pri rezanju krme prišel s svojo roko v stroj ter si Je poèkodoval. Odpeljali so 9a v bolnišnico. * Pevflanja generalov MiuJi. S 30. januarjem Je P®»«i imenoval Geaeratoberstom: General-a der Artillerie Jodl-o, General-« der Infanterie Zeftzler-Ja, General-a der Pkmiere Jennecke-ja ter Generala der Infanterie WeiS-a. * Svinjsko meso aa mesto knhanega masla. Kakor v 5B., tako bo tudi v 50. dodelilni perijodi, ki traja od T. februarja do 5. marca 1944, namesto 90 g knhanega masla, srnino kupiti 250 g svinjskega mesa. Praktična izvedba toga ukrepa se bo tevrifia kakor v 58. dodeHM perijodi. Na odrezek Retchsfettkarte, ki glasi aa 90 g Butterschmalz. se ne bo Izdajalo kuhanega masla, temveč 250 g svinjskega mesa, ne pa mesnih izdelkov, kakor so klobasa Ud. Naročim Krtki za 90 g kuhanega masla se torej neveljavni te se Jih ne sme odrezati. • Stroga kazen za tatvine te aavade. Večkrat predkaznovana 21-letna BrnesMita Jakobitsch, pomožna delavka te Donavritza, se Je izogibala vsa- kega dela, nakar se Je potikala po raznih Gauih ter se preživljala z malopridnim načinom življenja s tatvinami. Augusta 1943 je v Grazu zapustila svoje delovno mesto ter odšla na svoja »potovanja« ter kradla v Grazu, Kindbergu, Semmeringu in drugod. Svoje žrtve je oškodovala za dragocenosti, oblačila, čevje, živiljske in oblačilne karte itd. V Linzu in Salzburgu se ie pri policiji prijaviljala pod krivim imenom. Sodišče v Klagenfurtu jo Je obsodlo na pet let težke ječe. * Bezugscheini veljajo iirom Velike Nemčije. Tako je naglasil Reichswirtschaftminister v svojem odloku dne 17. decembra 1943 ter razložil, da nabavna pravica ni vezana na kakšen kraj. Izjeme veljajo samo v primerih, če se v korist po bombah poškodovanih mest izjemoma mora ustaviti prodajo kakega blaga, da ga za bombne poškodovance ne bi zmanjkalo. * Dekle je nstavllo dirjajoče konje. V Emdenu sta se dva v voz vprežena konja prestrašila ter zdirjala po cestah. Pri tem sta priletela pred neko mlado deklico, ki je bila tako srčna in pogumna, da jima je skočila nasproti, ju zagrabila za vajeti ter končno premagala in ustavila * Na male otroke se mora vedno paziti. V Pa-derbornu so nekega pet tednov starega otroka postavili v vrt. Neka svinja, ki je prišla iz nekega nezaprtega sosednega hleva, se je približala otroškemu vozičku ter mu obgrizla noge. Dojenček je izgubil prst na nogi, svinja ga je pa vgriz-nila tudi v bedro. Gestehungskosten (w) — dobavni streikt Gate (Qualität) (w) — kakovost Halft« (w) —- poi, polovica Herausgabe (vrl — izdaja Herstellungskosten (w) — stroÄi sa d ostajati knapp — pičeij knapp werden («etnj vprašanji. Kurs (m) {Gekftnra} — tečaj, tez Lampenschirm (m) — senčnik Maschine (w) — stroj ■HteänschlieRen — všteti, vključiti Musterbuch (s) — vzorčnlca, zgledna knffap* neuerlich — zopeten Probe (vr) (Muster) — vzorec, obrazec Sonderangebot (s) — posebna ponmfta arageheod — čimprej verdanken (jemandem etwas) — kvataisn MU (komu ¿a kaj) Verpackung (w) — zavoj verursachen — povzročiti IuckerrObe (w) — pesa (sladkorna) scgnmde lenem — za osnovo postaviti Redewendungen. sor Durchsicht vorlegen — predložiti v pregled •ich gezwungen sehen — prisiljen biti auf Lager haben — v zalogi imeti Abnehmer vom etwas sein — odjemalec sa kaj biti, od jemati kl Ceschäftcverbindong treten —^v tegovsko zvezo stopiti fllr unsre Zwecke — za naše namen« •b Fabrik — (neposredno) od tovarne die Zahlungsbedingungen sagen za — piačftni pogoji mi ugajajo zu etwas führen — dovesti do česa die Lieferang erfolgt — poüljatev izvršimo; po-Mjamo von etwas Abstand nehnsa — odreči se čemu opnstm kaj die Preise verstehen lieh ekne Abzng — cene so brox odbitka die angefahrten Sitze — navedi, ul postavki Schwankungen unterliegen — podvržen biti izpre-mejuüvnn Weitee wichtige Ausdrückt aas dem kaufmännischen Briefwechsel. 1. Wir haben Ihnen die Biedersten Exportpreise berechnet. X Wir sind bereit, Oman stesn Kassenrabatt von 5% zu gewähren. 1 Wh- können unser Anqrtot aar bis 20. d. M. aufrechterhalten. 4. Unsere Zahlungsbedingungen sind: ohne Ablag in 3 Monaten oder weniger, 2% gegen bar, innerhalb 14 Tagrai voan Datum der Rechnung. 1 Unsere Artikel vereinigen Billigkeit mit zuverlässiger Arbeit und Bürgen für beste Qualität. Unsere Maschinen sind wegen ihrer hohen Leistungsfähigkeit bekannt 7. Wir konnten Ihren Auftrag sofort ab Lager ausführen. 8. Nachbestellungen können »egelmäßig ausgeführt werden, da wir stets ein großes Lager haRen. 9. Unsere Werkstätten können leider die gegenwärtige Nachfrage nicht bewältigen 10. Sie werden sicherlich unter den übersandten Mustern etwas Passendes für ihren Bpdarf finden 11. Alle uns übermittelten Aufträge werden pünktlich und sorgfältig ausgeführt. 12. Wir hoffen, daß dieses äußerst günstige Angebot Sie veranlassen wird, uns einen Probeauftrag zu geben. 13. Wir bedauern, von Ihrem Angebot keinen Gebrauch machen zu können, da zur Zeit nach den offerierten Artikeln keine Nachfrage besteht. 14. In Beantwortung Ihres Schreibens vom 10. d. M. teilen wir Ihnen mit, daß . .. 15. Bitte senden Sie uns per Nachnahme .. 16. Die Pakete müssen gezeichnet und fortlaufend nummeriert werden 17. Die in Ihrem Schreiben angegebene Lieferzeit muß streng eingehalten werden. 18. Mit dem Rechnungsbetrag wollen Sie gefälligst unser Konto belasten 19. Wir danken Ihnen für Ihren Auftrag vom 1. d. M., den wir zur Lieferung im Juli vorgemerkt haben. 20. Ihren Wünschen betreffs Lieferung werden wir im Rahmen des Möglichen Rechnung tragen. 21. Die Waren sind ab nächster Woche versandbereit. 22. Da wir mit Arbeiten im Rückstände sind und gegenwärtig mit Aufträgen überhäuft werden, lp-rior rtirht in der Lage, die gewünschte Lieferzeit einzuhalten 23. Wegen Knappheit der Waren müssen wir Sie. bitten, sich noch einige Wochen zu gedu'den. 24 Wir sehen uns leider gezwungen, unseren Auftrag vom 12. d. M. infolge /des erhöhten Zolles auf »iwjlSnrKsrtip Waren 711 widerrufen. PK.-Kriegsber. Misrhllch (Atl — Sch). Seegefecht unserer Zerstörer in der Biskaya. In mehrtägigen harten Gefechten erlitten britische Seestreitkräfte am vergangenen Jahresende durch deutsche Zerstörer und Torpedoboote schwere Verluste. Die Britischen Kreuzer »Glasgov« und »Enterprise« wurden von ihnen in Brand geschossen. Unser Bild zeigt: Ein feindlicher Kreuzer ist erkannt. Der Feuerbefehl eröffnet den Kampf. Die erste Salve der Geschütze hat das Rohr verlassen. Evropski odmev Führerjevega govora Vedno širje je mnenje, da je nacionalsocialistična Nemčija rešiteljica Evrope Komentarji inozemskega tiska Bukareštanski list »Porunca Vremii« prinaša komentar k Führer-jevemu govoru pod naslovom »Rešitev Evrope pred uničenjem«. List naglaša zlasti tisto mesto, kjer Führer ugotavlja, da se ta vojna ne bojuje morda radi ohranitve Angležem tako ljubega »evropskega ravnotežja«, temveč da gre za križarsko vojno proti boljševizmu. Trenutno so ogroženi veliki deli Evrope. Kmalu bi prišel na vrsto tudi zapad. K sreči pa je nacionalsocialistična Nemčija danes stvarnost, ki je izšla iz čistilne in okrepčujoče revolucije. Avtor komentarja vidi v edinstvu nemškega naroda in v jakosti nemška vojske dvoje elementov, ki jamčita za zmago Reich-a in s tem tudi Evrope. Bolgarski tisk podčrtava zlasti trdno odločnost v Führer-jevih besedah Tudi bolgarski tisk je mnenja, da je obračun med Nemčijo in med boljševizmom odločilni problem te vojne. Madžarski vladni list »Magyarorsäg« piše k Führer-jevemu govoru med drugim: »Najsi iščemo kar koli hočemo, ostane vedno to, kar zatrjuje Führer: Glavni cilj in pravi smisel sedanje vojne je borba boljševizma proti in za Evropo. Gre torej za to, da li bo ostal boljševizem zmagovalec na razvalinah Evrope. Drugega cilja in drugega smisla ne moremo ugotoviti pod nikakimi okoliščinami« Večina portugalskih listov ugotavlja v svojih komentarjih, da bo v tej vojni zmagala ali Nemčija ali Sovjetska Unija. Portugalski listi so nadalje mnenja, da Anglija in USA nista sposobni, pobijati boljševizem. Vsa Portugalska se zaveda, da bo ta največji obračun svetovne zgodovine dokončno odločil o usodi Evrope in s tem tudi o usodi Portugalske Tudi Portugalska upa v 6mislu Führer-jevih besedi, da ji bo nekoč še sijalo sonce miru Španski Ii6t »Hoja del Lünes« je objavil Fiih-rer-jev. govor v celoti V komentarju pa podčrtava omenieni list, da je Anglija žrtev svoje voine ki 10 je začela s pomanjkljivim spoznanjem pravega stanja Med dansk.m; listi, ki so obiavili Führer-jev govor v veliki obliki, piše kodanjski list »Berling ske Tidende«. da bo v tei vojni zmagala samo Nemčija ah pa Sovjetska Unija V finskem tisku ie prišlo v komentarjih Füh-ier-jevega govora do izraza, da ie usoda mnogih malih evropskih narodov odvisna od izida gigantske borbe med Nemčijo in Sovjetijo. Belgijski tisk označuje trenutek, v katerem je Fiihrer spregovoril, kot odločilno razdobje. V tem trenutku lahko samo še fantasti in slabiči govorijo o kompromisih. Močnim vodilnim ljudem je alternativa sedanjosti povsem jasna. »Ali bomo iz tisočerih boh odnesli zmago in s tem pripomogli, da si bo oddahnil ves kontinent, ali pa gremo vsi v boljševiške mučilnice, da poginemo na telesu in na duši.« TO IN ONO Redno — izredne /ime Iz spominov starega vremenskega opazovalca. Naj se zgornji nadipis zdi komu še tako čuden, pa je v splošnem ozir. v stvari sami še bolj na mestu, kakor bi bil n. pr naslov o »šepajoči« letošnji zimi. V samo sebi prepuščeni naravi ne more biti nobenih izrednosti. Mnenje o izrednosti v prosti naravi izvira iz vere o večni stalnosti življenja na zemlji in o nespremenljivem razmerju zemlje do veselja Na tej, že v temeljih napačni podlagi, si je vsakdanji človek sam ustvaril sliko tudi o — »redni zimi«, namreč: decembra visok sneg, januarja hud mraz, februarja pa že prehod v pomlad. Tako naj bi bilo leto za letom, od vekomaj na vekomaj. Vse, kar je preko tega, je pač — izredno. O tej izrednosti govorijo tudi tisti, ki se sicer ne brigajo za vremenske pojrve, in ki iščejo, vse mogoče in nemogoče razlage o vzrokih izrednih zim. Kolikor znano, pa je uganka sama kljub vsem učenim razlagam do danes ostala še — nerešena. Preko vseh ugibanj in prorokovanj o bodoči zimi pride zima, kakor se pač njej vzljubi. Pa še nekaj drugega je pri tej napačni razlagi o rednih zimah. Izkazalo se je že ponovno, kako zelo so ljudje p o z a b 1 j i v i, posebno še, kar se tiče vremena Po Sirom znani, res izredno ostri zimi leta 1929., 60 v nekem večjem mestu namenoma napravili poskus — in sicer točno ob prvi obletnici najhujšega mraza — v katerem času ie bila najhujša zima. Tudi med izobraženci se jih je našlo le pičlo število, ki so pravilno odgovorili, da je bilo to v februarja, in sicer v začetku druge tretjine meseca. Pa mi smo šele na potu v mesec lebruar, in bomo imeli že med potjo še veliko prilike za pregled takozvanih izrednih zim tja nazaj preko našega letno-časovnega štetja. In tudi letošnja zima nam pokaže šele svoje pravo lice. Medtem poštojmo pred par spomini iz Pamo-doživetih posebno znamenitih zim. Leta 1895. visok sneg, kateremu je za Veliko noč sledila potresna katastrofa v Ljubljani, katere odmev je občutila tudi Spodnja Štajerska. — Pred 45, ozir. 46 leti smo še v januarju trgali cvetlice po gorenjskih hribih. A baš za Svečnico je zapadel visok sneg, ki je tudi obležal in povzročil ostro zimo. — Med svetovno vojno smo bili na Koroških planinah o Božiču leta 1915. zasneženi z zameti do štirih metrov visoko, a teden pozneje — premeščeni na gališko fronto-— smo tam komaj še našli sledove zgodaj zapadlega snega. Imeli smo (ob Stripi) krasen, topel januar, in to res izredno zimsko vreme je trajalo tja do 20. februarja. Tedaj pa nas je preko noči presenetil sneg, da smo se komaj rešili zasutja v rovih. Sneg ie kar več dni neprestano naletaval, tako, da je tudi na progah obtičal ves promet. Sele proti začetku marca smo si malo oddahnili pred posledicami dotlej nam neznane rusko-gališke zime. — Ob koncu svetovne vojne smo tudi v Marburg-u doživeli posebno ostro zimo. Pa ta in nadaljnje letnice spadajo že v zgoraj omenjeno zbirko znamenitih zim. P. * Kaznovan ponarejevalec Bezugscheinov Dijak Ivan Kovačič, ki je prišel v Graz brez sredstev ter v slabem oblačilu, je na svojo prošnjo dobil Bezugschein za nakup hlač, ki ga je ponaredil v Bezugschein za obleko. Ko mu je to uspelo, je nato sčasoma pokupil kakih 20 Bezugscheinov za srajce itd. in na vsakega pripisal besedo »Anzug« ter na ta način ponarejene Bezugscheine prodajal po 100 RM. Sodniki so ga obsodili na dve leti težke ječe. * Poročila iz Ljubljane. Iz dnevnika »Tages-post« posnemamo: »V Ljubljani je umrl znani dirigent državne opere Niko Stritof, star 54 let. Pokojni je študiral v Wienu ter je postal nato dirigent ljubljanske državne opere, kjer je služboval celih 28 let. Nedavno so v Ljubljani zaključili kazensko razpravo, ki je v Ljubljani dv::gnila mnogo prahu. Pred kazenskim senatom je stal radi poskusa zastrupljenja, znani specialist za ošesne bolezni, dr. Johann Hafner. Dr. Hafner je s pomočjo nedavno umrle profesorice Tauzes skušal zastrupiti svojega brata, notariatskega pripravnika, Milana Hafner-ja, in sicer z bonboni, v katerih se je nahajal Akonitin, strup, ki se pozneje v človeškem telesu sploh ne da ugotoviti. Zločin je prišel na dan, ker je Tauzesova pred svojo smrtjo vso zadevo povedala svoji prijateljici. Ta prijateljica je v razpravi nastopala kot glavna priča. Akoravno je dr. Hafner vso zadevo zanikal, ga je sodišče obsodilo na tri leta težke ječe. — Te dni so zastopniki delavstva iz ljubljanskih tovarn in okolice predložili predsedniku pokrajine Ljubljana, generalu Rupniku, v znak protesta zoper komunizem v imenu 5745 delavcev, to je 80"» vsega delavstva, svojo poslanico. Hochträchtige Sifecpfatcr-KiHie und KaiMnnen aeeaigreEgBaa n n ■ i ISB—BS—I— sind zu verkaufen. DOPPLER JOHANN, ßenzenDcrö bei Marburg a. d. Drau 132 Zentraldrogerle Marburg (Drau) KICI ICC Pulver für die Wuchs «CUEJ^ för die Mästung der Schweine R E D I N,