PuDuina plačana v oofovfnL
Leto XX., št. 282
Ljubljana, torek 5« iecemtra 1939
Cena t Din
Uprovnistvoi Uubljano, Knaflievc 5 - Telefon itev. 3122, 31», 3124, 3125. 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 3392
Podružnico Maribor: Grajski trg it. 1. Telefon it 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2 Telefon it. 19a
Računi pri post ček. zavodife* ljub-liana it. 17749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din._
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulico 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon itev. 2455; Cehe, Strossmayerjevo ulica itev. 1, telefon itev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Finska ponudila Moskvi obnovo pogaiani
Finska vlada ie ie vedno pripravljena ugodili sovietskim zahtevam, v kolikor so upravičene in v skladu s suverenostjo in neodvisnostjo finske republike - Junaška obramba male Finske
vzbuia obiudovanie vsega sveta
Moskva, 4. dec. br. Švedski poslanik v Moskvi, ki je prevzel tndi zastopstvo finskih interesov, je bil včeraj v komisariatu za zunanje zadeve, kjer se je sestal z Molotovom. Po zatrjevanju tukajšnjih diplomatskih krogov mu je ob tej priliki Molotov izročil sovjetski odgovor na finske predloge za obnovo pogajanj, katerega vsebina pa zaenkrat še ni bila objavljena.
Zanimivo je, da komisariat za zunanje zadeve članom finskega poslaništva doslej še ni izstavil potnih listov za povra-tek na Finsko. Ker pa je medtem osebje sovjetskega poslaništva z nemškim parni-kom »Donau« že zapustilo Helsinke, je verjetno, da sedaj tudi finski diplomatski uradniki ne bodo zadržani v Moskvi.
Helsinki, 4. dec. s. (Reuter) Ponoči je objavila finska vlada komunike, da se je preko švedskega poslaništva v Moskvi obrnila na rusko vlado z vprašanjem, ali je pripravljena razpravljati o taki mirni ureditvi spora s Finsko, da ne bi bili prizadeti neodvisnost in življenjski interesi Finske.
London, 4. decembra. AA. (Reuter) Na finskem poslaništvu pravijo, da stik med finsko in sovjetsko vlado, do katerega je prišlo na posredovanje švedskega poslanika v Moskvi, v nobenem ozira nI treba razumeti kot neko pripravljenost Finske na kapitulacijo. Finska vlada je samo ponudila sovjetski vladi nadaljevanje pogajanj, ki so bila prekinjena s sovjetskim oboroženim nastopom, toda samo na podlagi popolne enakopravnosti. Finska ne zahteva ničesar drugega kot mirno rešitev, ki bi mogla zadovoljiti obe strani. Finska ne zahteva miru za vsako ceno, pripravljena pa je velikodušno odstopiti to, kar ne bi bilo na škodo njeni neodvisnosti in kar ne bi omogočilo sovjetski vladi, da bl vplivala na znnanjo in notranjo finsko politiko. Ze zdaj je treba naglasiti, da finska vlada nikdar ne bo pristala na odstop Hangoja, kjer bi si sovjetska vlada želela nrediti pomorsko oporišče. Hango je važna točka za obrambo finske obale. Če bi Finska odstopila Hango, bi to pomenilo stalno nevarnost za Finsko.
Na vprašanje, kakšen je položaj na bojišču, so uradni zastopniki Finske v Londonu izrazili zelo optimistično in pripomnili, da so finske čete v Kareliji v glavnem popolnoma ustavile prodiranje rdečih oddelkov.
Finski odgovor
na Rooseveltov apel
Washington, 4. dec. AA (Havas) Finska vlada je na poziv predsednika Roosevelta finski in ruski vladi, naj ne bombardirata nezavarovanih mest, odgovorila, da popolnoma odobrava načela mednarodnega prava. Njene oborožene sile ne bodo bombardirale iz zraka civilnega prebivalstva ali neutrjenih mest, toda s pogojem, da se tudi nasprotnik točno drži teh obveznosti. Odgovor sovjetske vlade na Rooseveltovo poslanico še vedno ni prispel v Washing-torx
Amerika in Rusija
Wasbington, 4. decembra, s. (Associated Press). Po poročilih iz dobro poučenh virov ameriška vlada sicer proučuje možnost prekinitve odnošajev s Sovjetsko Rusijo, vendar ni verjetno, da bi se za tak korak odločila. Zedinjene države bi iimele od prekinitve lahko znatno škodo. Tako se n. pr. ne bi mogla udeležiti mirovne konference, kadar bi ta postala aktualna. Istotako bi izgubile možnost, da bi dobivale iz Rusije važne podatke, ki jih potrebujejo.
Manifestacije za Fince v Rimu
Rim, 4. dec. s. Današnji »Giornale d' Italia« opozarja, da se je sovjetska Rusija med abesinsko krizo zavzemala za male narode pred svetom Društva narodov. List pravi, da bo zanimivo opazovati, kakšno stališče bo pri bližnjem zasedanju Društva narodov Sovjetska Rusija zavzela glede Finske.
Pri današnjih velikih dijaških demonstracijah je 100 oboroženih mož policije in žandarmerije moralo ščititi sovjetsko poslaništvo.
Na Finsko je dospelo danes 10 italijanskih vojaških letal, ki jih je finska vlada pred nekaj časa naročila v Italiji.
London, 4. dec. z. Kot neposredno oo-sledico napada na Finsko smatrajo
naglo nazadovanje nemškega prestiža po vsem svetu. Povsod prevladuje prepričanje, da Rusija tega ne bi nikdar storila, če bi ji Nemčija ne krila hrbta. Vedno bolj očitno se kaže tudi nagla odtujitev Nemčije in Italije, ki je daleč od tega, da bi tako politiko odobravala. >Sunday Dispatch« misli, da bi prišlo do odkritega konflikta med Italijo na eni ter Nemčijo in Rusijo na drugi strani, če bi Rusija skušala načeti besarabsko vprašanje in napasti Rumunijo. V zvezi s tem opozarja list tudi na veliko rezerviranost nemškega tiska in nemškega radia glede dogodkov na Finskem in politike Rusije.
Ker se tiče Balkana, opozarjajo tako v Londonu kakor v Parizu na živahno delav-
nost intalijanske diplomacije, ld je trdno odločena preprečiti vdor sovjetov na Balkan, ker bi bili s tem resno ogroženi italijanski interesi v tem delu Evrope.
Londonski listi smatrajo, da morata tudi Anglija in Francija še bolj poglobiti pakt s Turčijo in aktivnejše nastopiti v tem delu Evrope, da v naprej prekrižata morebitne nemško-ruske načrte.
Kaj pravi Shaw
Moskva, 4. dec. j. (Tass) Znani angleški pisatelj Bernard Shaw je dal glede na neki članek v angleškem listu »Daily Mail«. kjer se obravnavajo najnovejši dogodki med Rusijo in Finsko, naslednjo izjavo: »Finska je bila po zaslugi svoje vlade v hu di zmoti. Finska bi morala pristati na sovjetske predloge glede teritorialnih zame njav. Ne smela bi zavrniti sovjetskih zahtev, ki niso bile v nobenem nasprotju z njeno neodvisnostjo, marveč nasprotno ce-
lo v njenem interesu. Nobena sila ne more tolerirati take meje, s katere je mogoče otvoriti ogenj na mesto, kakršno je Leningrad. Zlasti kaj takega ne more trpeti, ako ve, da jo država onkraj meje. dasi majhna in slabotna, ogroža po nalogu drugih močnejših držav. Finska je najbrže ravnala s podporo Zedinjenih držav, ker je drugače neverjetno, da bi se bila tako vedla napram Sovjetsk uniji. Ako želimo finski slučaj primerjat s poljskim, potem je treba ugotoviti, da bil na Poljskem položaj čisto drugačen Poljsko so zapeljale v vojno obljube in pogodbe, ki jih ni bilo mogoče realizirati. S Finsko je bilo popolnoma drugače. Tu ni šlo za to, da si velesila Sovjetska unija podvrže malo finsko državo, marveč je šlo zgolj za rusko željo, da si zajamči svojo varnost ln zaradi tega je bilo od Finske absurdno, da ni pristala na ruske predloge o teritorialnih zamenjavah.
otov odklonil
Ne priznava sedanie finske vlade
Moskva, 4. dec s. (Tas.) Komisar za zunanje zadeve Molotov je sprejel danes švedskega poslanika VVinterja, ki mu je sporočil željo finske vlade, da začne nova pogajanja za sporazum s Sovjetsko Rusijo. Molotov je sporočil švedskemu poslaniku, da Sovjetska Rusija ne priznava sedanje finske vlade in zato tudi o začetku pogajanj s to vlado ne more biti niti govora.
Sovjetska poročila
Moskva, 4. decembra. AA. (DNB) Generalni štab sovjetske vojske za petrograj-sko področje poroča:
Včeraj so naše čete nadaljevale s prodiranjem. V smeri od Murmanska smo podili pred seboj Fince, ki se umikajo. V smereh od Uhte, Rebolija, Porosozera in Petrozadovska se je našim četam posrečilo priti čez močvirja, ki še vedno niso zamrznila, čeprav je v teh krajih cestno omrežje zelo slabo razvito, so sovjetske čete vendar prišle 40 do 45 km čez mejo. Na karelski ožini so prodrle čez mejo 30 do 40 km. Zavzele so železniško postajo Mustamaeki in se približale postaji Ino.
Naše baltiško brodovje v finskem zalivu je po uspešnih bojih zavzelo otoke Ho-gland, Lavansari, Seiskari in mali Titar-sari. Zaradi slabega vremena naša letala sploh niso nastopila.
Moskva, 4. dec. s. (Tas.) Štab legionar-skega vojnega okrožja objavlja naslednje poročilo:
Vojske legionarskega vojnega okrožja so 4. decembra nadaljevale z napredovanjem. V odseku Murmansk so Se naprej zasledovale razkropljene oddelke finske vojske preko Pečenge ter dospele do 25 km južno od Pečenge.
Severno od Pečtenge nadaljujejo naše vojne ladje z očiščevanjem morja od min^ ki so jih položili Finci.
V	sektorjih Uhta, Rebolji In Porozero so naše vojske napredovale za 45 do 50 km zapadno od meje.
V	sektorju PetrozavodSk so sovjetske čete zaSedle mesto Salmi ob Ladoškem jezeru in železniško postajo Lajmola. Napredovanje se nadaljuje.
Na Karelskem istmu so sovjetske čete prišle 45—50 km zapadno od meje.
Radi neugodnega vremena za polete nI bilo vojnega udejstvovanja letalstva
Finci ne bodo napadali pač pa se bodo branili
Ukaz finskega vrhovnega poveljstva — Dosedaj so Finci odbili še vse napade sovjetskih čet
Helsinki, 4. dec. br. Vrhovno poveljstvo finske vojske je izdalo dnevno povelje, v katerem odreja, da se morajo finske vojne sile na kopnem, v zraku in na morju omejiti zgolj na defenzivno vojno in da ne smejo izvršiti nikakega napada, razen če bi bilo potebno zopet zavzeti kakšno izgubljeno postojanko.
S tega vidika si je treba tudi razlagati okoliščino, da niti finsko vojno brodovje niti finsko letalstvo doslej ni prešlo v napadalne akcije. Finsko vojno brodovje se je doslej omejevalo le na delovanje v teritorialnih vodah in na obrambo finskih
luk.
Zopet 12 sovjetskih letal uničenih
Amsterdam, 4. dec. br. Po vesteh iz Helsinkov so Finci tudi danes uspešno nadaljevali z obrambnimi operacijami. V pretekli noči je posebno lepe uspehe izvoje-valo finsko letalstvo. Okrog 3. ure zjutraj se je eskadra sovjetskih letal v strnjeni formaciji pojavila nad Mansalajem. južno od Lahtija. Finska lovska letala so se takoj odpravila s helsinškega letališča, da jih še pred Helsinki ustavijo Ss preden pa so se letala srečala, je sovjetska letala pričelo obstreljevati protiletalsko topništvo, ki je dve letali sestrelilo. Ostalih 10 letal se je pričelo umikati, toda finska letala so jih dohitela ter vsa sestrelila. Ruskim letalom tudi ni uspel napad na veliko električno centralo, ki zalaga s tokom skoraj vso južno Finsko. Spustila so nanjo nekaj bomb, ki pa niso napravile nobene škode.
Na južni karelski fronti so Rusi včeraj doživeli nov neuspeh. Pri prodiranju motoriziranega topništva preko zamrznjenih jezer se je led na nekem jezeru udal in se je v jezero pogreznilo več ruskih topov. Tudi večje število vojakov je utonilo.
Na severnem Finskem so Finci snoči še vedno držali Pečengo. Njihovo topništvo je tako uspešno obstreljevalo sovjetske čete, da so bile prisiljene umakniti se skoraj docela na obmejno reko Titovko.
Sneg in megla — zve* sta zaveznika Fincev
Oslo, 4. dece. j. Norske Telegrambyro poroča iz Helsinkov, da so vse večje vojaške operacije na frontah danes zjutraj
zaradi slabega vremena izostale. Zlasti na \ skrajni severni fronti v okrožju Murmanska močno sneži Finske čete so vseh frontah pokazale nenavadno veliko odpornost. Severno od Ladoškega jezera se jim je celo posrečilo na več krajih potisniti sovjetske čete nazaj. Ladoško j?zero je sicer že zamrznjeno, toda led še ni tako trden kakor lansko leto v tem času in je zaradi tega premikanje po ledu še nemogoče ali vsaj zelo nevarno Rusi so zaradi tega pri umiku preko jezera na nekaterih krajih utrpeli zelo velike izgube. V južni Kareliji sta se dve finski diviziji, skupaj okoli 40.000 mož, uspešno branili pred napadi sovjetske armade, ki je štela 70.000 do 80.000 mož in je bila torej številčno skoraj dvakrat močnejša. Rusom se doslej še nikjer ni posrečilo prebiti Mannerhei-move obrambne črte in so se doslej vsi boji bojevali v »nomanslandu« (ozemlje, ki nikomur ne pripada).
Finskim četam zlasti pomaga megleno ;n snežno vreme, ker se sovjetske čete ne morejo prav orientirati in je delovanje njihovih izvidniških patrol skoro popolnoma onemogočeno. Zaradi polarne neči je vidljivost minimalna in so mogoča opazovanja za artiler jo kvečjemu 5 ur na dan.
Zaradi slabega vremena so danas tudi popolnoma izostale akcije sovjetskega letalstva. Megleno in snežno vreme je za ta čas normalno in bo verjetno tudi še v bodoče pomagalo Fincem pri obrambi. V četrtek, ko so pričele vojne operacije in ko je sovjetska aviacija napadla Helsinke, ie bilo vreme izjemoma jasno Dnevi, kakršen je bil 30 november so v zimsk;h mesecih na Finskem izredno redki in je zato verjetno, da sovjetska aviacija ne bo mogla več pokreniti velikopote^n^jših ak_ij.
Finske mine najbolj nevarne za Ruse
Moskva, 4. dec. s. (Reuter). Današnji sovjetski listi se pritožujejo nad težavami, ki jih sovjetski vojski povzročajo Fine s polaganjem min. »Pravda« pravi, da se nahajajo mine povsod, na cestah, v trgovinah, uradih itd. Telefonske in telegrafske žice so prerezane. Povsod, takorekoč iz vsakega kota. preti sovjetskim četam nevarnost. Vsako minuto prihaja do eksplozij min. Celo pod hišnimi vrati so zakopane mine. V istem smislu poročajo »Izvestja«. List pravi, da se sovjetski vojaki ne smejo ničesar dotakniti. Ce vauaejo v roko po- i
zabijeno kolo, aH odpro vrata, takoj deti vse v zrak. Visok sneg iskanje min še posebej otežkoča.
Pri mestu Terijoki je bik) v nekem goa-du danes radi takih eksplozij ubitih več sto oseb.
Boji pri Pečengi
Oslo, 4. dec. s. (Reuter.) Po poročilih s finske meje so sovjetske čete danes pod-vzele nov napad proti Pečengi. 3000 sov-
jetskih vojakov se Je Izkrcalo v finski In-ld Linahamari ter prodirajo proti jugu. V
norveško obmejno mesto Svanfi prihajajo neprestano finski begunci, predvsem žene in otroci. Rudniško mesto Samilervi v bližini nikljevih rudnikov je v plamenih. Finsko prebivalstvo je mesto zapustilo. Angleško uradništvo rudnika je zbežalo preko meje v norveško mesto Kirkaneš. Rudniške naprave niso poškodovane. V uradnih poslopjih rudnika se je naselilo finsko vojaštvo.
Vlada ostane v Helsinkih
Preselila bo svoj sedež le v primeru skrajne nevarnosti
V mestu še 50.000 oseb
Helsinki, 4. dec. s. (Reuter) Danes tako s sovjetske, kakor tudi s finske strani radi slabega vremena ni bilo letalskih akcij. Tako se je lahko nemoteno nadaljevala evakuacija Helsinkov. Računajo, da je v Helsinkih sedaj ostalo samo še 50.000 oseb, okrog 250.000 pa se flh je izselilo v notranjost države. Finska vlada je še v Helsinkih in ima svoje seje v kleti neke banke. Ministrski predsednik Rytl je izjavil danes, da ostane vlada v Helsinkih tako dolgo, dokler ne bo prisiljena, da se izseli.
Mnogo nemških državljanov, ki žive v Helsinkih, se je branilo zapustiti Finsko z nemško ladjo »Donau«, ter so ostali v Helsinkih Ameriški državljani so se iz mesta izselili. 50 angleških državljanov je bilo pozvanih, da se javijo svojemu poslaništvu ter pripravijo vse potrebno za odhod.
Po uradni statistiki je bilo doslej na Fin-skemskupno 85 civilistov ubitih pri letalskih napadih, 181 pa ranjenih. 65 smrtnih žrtev je bilo v Helsinkih. Bombe so razdejale v Helsinkih 16 zgradb, 11 zgradb pa požari, povzročen) vsled bomb.
V bojih severno od Ladoškega jezera so imele sovjetske čete včeraj 800 mrtvih.
Finci so ujeli 700 sovjetskih vojakov in zaplenili 18 tankov.
Utrjevanje Alandskih otokov
Helsinki, 4. dec. s. Reuter. Uradno javljajo, da je Finska vlada obvestila Društvo narodov, da je pričela utrjevati Aalandsko otočje. Zastopnik vlade je izjavil novinarjem, da se je to zgodilo radi novega položaja, ki je nastal po ruski invaziji.
Sovjetske grožnje
London, 4. decembra. AA. (Štefani) Rusi groze, da bodo poslali 500 letal nad Helsinke ter popolnoma uničili finsko prestolnico, če finska vlada ne izroči oblasti začasni vladi, ki jo je imenovala Moskva.
Na karelskem bojišču so bile z navzkrižnim ognjem popolnoma uničena štiri ruske pehotne čete. Potrjujejo, da je bila pred Hango potopljena ena ruska kontra-torpedovka, druga pa poškodovana. V pokrajini okoli Teriokija je finsko topništvo uničilo še 18 ruskih tankov.
Sovjetski pohlep
po finskem bogastvu
Veliko prirodno bogastvo finske republike odločilno za napad sovjetske vojske
Amsterdam, 4. dec. j. Holandsko časopisje poudarja, da je bil odločilen Za pohod na Finsko v veliki meri moment materialnih koristi S kontrolo nad Finsko si bo Sovjetska unija hkrati pridobila kontrolo nad velikanskimi rudniki. V prvi vrsti gre tu za bogata ležišča bakra, katerega letna produkcija dosega že zdaj 12.000 ton. ne vštevši stranskih proizvodov pri čiščenju bakra, kakor srebro in zlato. Mogočnost bakren h slojišč na Finskem cenijo na 12 milijonov ton. Veliki rudniki niklja na Pečengi, ki pripadajo neki angl eško-kamariski rudarski družbi, vsebujejo po cenitvah okrog 5 mfilijanov ton bogate nikljeve in bakrene rude. Razen tega so na Finskem bogata ležišča molibdena. Sovjetska unija bo te rude lahko bogato prodajala v inozemstvu, zakaj potreba po njih se iz drugih virov ne more kriti v zadostni meri Ker pa Rudi-
ja mnogo te rude potrebuje tudi za sebe, je verjetno, da Nemčija od nje ne bo dobila toliko, kolikor je potrebuje. Ležišča bogate železne rude, tako zvanega magneti ta ,so zlasti močna na Lapomskem in se cenijo na preko 100 milijonov ton.. Ta ruda se večnoma še ne izkorišča. So pa na Lapomskem tudi drugod bogata rudna ležišča ,ki pa zaenkrat zaradi neugodne lege še ne morejo priti v eksiploataeijo.
Zasedba Finske bi nadalje prinesla Rusiji ugodnost, da M se lahko posluževala finskega trgovinskega brodovja, ki šteje nekaj deeettisoč ton. Neizčrpno pa je finsko lesno bogastvo in se je iz države samo leta 1937 izvozilo za približno 160 milijonov dolarjev (2.5 milijarde din) lesa. Slednjič bi bila Sovjetski uniji na razpoJago tudi vsa zlata rezerva Finske banke, ki znaša 602 milijona finskih mark.
Sovjeti nameravajo
zasesti vso Finsko
Okupacija mora biti baje končana do It decembra, Stalinovega rojstnega dne
London, 4. dec. o. V angleških vojaških krogih je izzval presenečenje in občudovanje odpor iFncev proti ruskemu vpadu, kar pa vsekakor ne pomeni, da se morejo gojiti kake iluzije glede izida te neenake borbe. Finci se doslej niso borili samo pogumno, temveč tudi izredno junaško, kar je bilo tem lažje, ker so Rusi napravili hude taktične pogreške. Glavna pogreška je bila v tem, da so Rusi napadli finske čete na kraju, kjer so najmočnejše. Tako so Rusi hoteli pri Hangoju izkrcati s svojih ladij vojaštvo na kopno, pri tem pa so prišli v hud ogenj baterij finskih trdnjav in bili uničeni. V Londonu poudarjajo, da so Rusi pokazali doslej samo premoč v za-
upanju vase in v veliki brezskrbnostL Zato ne more nikogar presenetiti, če doslej rdeča vojska ni prišla niti do glavnih finskih čet v Kareliji. Moskovski dopisnik »Daily Telegrapha« poroča, da so Rusi poslali ▼ borbo proti Fincem nad 30 svojih najboljših divizij, najmodernejša letala z najboljšimi piloti, več tisoč tankov in veliko število težkih topov. Po poročilu dopisnika ▼ Moskvi splošno trdijo, da je poveljništvo rdeče vojske odredilo, da se ima Finska okupirati v celoti najkasneje do 21. decembra, namreč do 60. rojstnega dneva Stalina, ki bi rad proslavil ta dan kot »osvoboditelj finskega naroda in zaščitnik miru«.
Prekasen finski apel
Društvo narodov brez moči, da bi pomagalo Fin*ki
Pariz, 4. dec. j. (Havas). Politična javnost smatra, da je pritožba Finske pri Društvu narodov, ki teče vzporedno z junaškim odporom finske vojske proti sovjetsk- invaziji, eden najznačilnejših diplomatskih dogodkov v Evropi, kjer zadnji čas dosledno zmaguje sila nad pravico. Politični krogi zlasti podčrtavajo, da se je Finska obrnila na Društvo narodov popolnoma iz lastne iniciative, ne da bi bila kakorkoli vplivala nanjo kaka druga država. Francoski diplomatski krogi zelo skeptično pre-
sojajo praktični rezultat, ki ga utegne Finska doseči s tem svojim korakom. Zatrjujejo, da bi bilo razumljivejše, ako bi se bila Finska obrnila na Društvo narodov bolj zgodaj, najkasneje pa takrat, ko Sovjetska Rusija še ni prekinila s Finsko diplomatskih odnošajev, m je postala mirna poravnava že skoraj nemogoča. Opravičljivo je le to, da so se pred prekinitvijo odnošajev dogodki razvijali s tako naglico, da vlada
Nadaljevanje na 2. strani
T Helsinkih ni imela časa, da bi se pravočasno obrnila tudi na Ženevo. Zdaj, ko je zločin storjen, si je težko predstavljati, kako naj bi Društvo narodov v tako nenormalnih razmerah ustavilo napad, ki je v polnem teku.
V francoskih krogih tudi poudarjajo, da kažejo glede na oslabitev položaja Društva narodov nekatere nevtralne države, zlasti skandinavske, voljo, da se z medsebojno pomočjo ubranijo presenečenj. Finska tega sredstva ni izkoristila. Sodelovanje nevtralnih skandinavskih držav, ki so se jim pri prvih znakih grozečega napada z vzhoda takoj pridružile tudi Belg;ja, Holandska in Švica, ne da bi morale skleniti med seboj kake težke obligatorne pogodbe, kaže pot, ki jo je Finska zamudila Izkušnje dokazujejo danes, da nevtralnost ne pomeni nobene varnosti pred morebitnim napadom, da pa je močan branik pred napadom sodelovanje med več nevtralnimi državami Prav v tem pogledu pa je Finska napravila hudo pogreška
Finski delegat že odpotoval v Ženevo
Pariz, 4. dec. br. Finski poslanik v Parizu Olma je davi odpotoval v Ženevo, kjer bo zastopal svojo vlado v odboru, ki pripravlja gradivo za bližnje zasedanje sveta Društva narodov. V tukajšnjih finskih di-
plomatskih krogih naglašajo, da odhod poslanika O Ime ni v zvezi z znanim'finskim predlogom, po katerem naj bi Društvo narodov posredovalo v spora med Finsko in Rusijo. Finski predlog bo predložila svetu Društva narodov posebna finska delegacija.
Današnji listi ne kažejo nikskega optimizma v zadevi finskega predloga. Če bi namreč akcija Društva narodov uspela, bi
bilo treba izvajati konsekvence proti Sovjetski uniji in bi morale ostale članice Društva narodov prekiniti diplomatske stike z njo, kar pa posebno od nevtralnih držav
ni pričakovati in bi se mogla torej vsa akcija končati z novim diskreditiranjem Društva narodov.
Prihod sovjetskega
poslanika Suriča
Ženeva, 4. dec. br. Sovjetski poslanik v Parizu Surič je danes prispel v Ženevo. Popoldne je prišel na sejo proračunskega odbora Društva narodov, ki pa je sklenil zasedanje odgoditi, da bi plenum Društva narodov dal odboru podrobnejša navodila kako omejiti proračunske izdatke društva.
Med tem še zmerom ni znano, kako se je ruska vlada odločila glede bližnjega zasedanja Društva narodov in koga je določila za svojega zastopnika.
Vzroki in posledice
sovjetskega napada
Basel, 4. dec. r. Pod naslovom »Vzroki te posledice« razpravlja baselska »Nati-onalzeitung« v uvodnem članku o Jaleko-sežnosti sovjetskega napada na Finsko in razmotriva vzroke in posledice tega napada. Med drugim piše:
Spričo brutalne drame sovjetskega napada na Finsko sta postali otrpla zapad-na fronta in molčeča borba na morjih postranski pozorišči vojnih dogodkov. Vsi narodi, ki Se niso zapleteni v vojno, zlasti pa mali narodi in države, ki so v skrbeh za svojo lastno neodvisnost, spremljajo z najpeto pozornostjo neenako borbo med nadimočnlm, ciničnim napadalcem in obupno se branečo žrtvijo. Zgodovinska ironija je baš v tem, da je ista velesila, ki je prva postavila načelo o »nedeljivem miru« to načelo sama najbrutalnejše pogajala. Vojne med Nemčijo mi zapadnima velesilama, ki je dovedla do sedanje osamljenosti Finske, Sovjetska Rusija ne le izkorišča, marveč jo je sama namenoma pospešila. To dokazujejo najnovejša razkritja o moskovskih posvetih in sklepih neposredno jpred Sklenitvijo sovjetsko-nem-
škega pakta. Na tajni seji Kominterne Je v dobi, ko se je še pogajal z angleškimi in francoskimi delegati, Stalin razvil svoje načrte in dobil nanje pristanek. Poteh načrtih je Sovjetska Rusija namenoma sklenila pakt z Nemči jo ,da bi jo tako pognala v vojno z Anglijo in Francijo. Med tem, ko se bodo te tri velesile borile za končno zmago ter se medsebojno izčrpale, bo Rusija uresničila svoje imperialistične cilje, podjarmila severne države in pripravila nov pohod boljševizma v Evropo.
Vojna proti Finski je tipičen šolski primer imperialističnega osvojevanja, ki se še posebej odlikuje po brezobzirnosti bi teptanju osnovnih pravic. V Londorau ia Parizu se tolažijo — morda prerano — a tem, da je kancem kancev sovjetska akcija naperjena proti Nemčiji in njenim načrtom za bodočnost. Dejstvo, da Finski ne moreta priskočiti na pomoč, povečuje v francoski in angleški javnosti ogorčenje proti Nemčiji, kar še stopnjuje odločnost obeh zapadnih velesil, da nadaljujeta vojno proti Nemčiji do kraja.
Kaj so zahtevali sovjeti od Anglije in Francije
Pogajanja so se razbila zaradi agresivnih zahtev sovje-tov napram vsem sosednim državam
London, 4. dec. z. Exchange Telegraph objavlja danes zanimiva razkritja o dogodkih, ki so dovedli do prekinitve angle-Jko-francosko-ruskih pogajanj za sklenitev zavezniškega pakta. Rusija je sprva postavila le nekatere zahteve agresivnega mačaja, ki sta jih Anglija in Francija odklonili kot nezdružljive z njuno politiko, pozneje je postal Molotov še agresivnejši n je odkrito zahteval, naj Francija in Anglija prepustita vse baltiške države atusiji, preko tega pa je še dostavil zahtevo, da morata Anglija in Francija priskočiti Rusiji na pomoč, če bi prišlo zaradi ruskega nastopa proti baltiškim državam do konflikta z Nemčijo. Končno so sovjeti šli tako daleč, da so zahtevali od Anglije in Francije svobodne roke glede vseh držav, ki meje na Rusijo, od Finske na severu do Rumunije na jugu. Rusija je zahtevala zase pravico, da intervenira v vsaki teh držav v primeru, da pride do spremembe vlade ali spremembe zunanje politike teh držav v smeri, ki bi ne bila v interesu Rusije. Francija in Anglija bi se morali celo obvezati, da priskočita Rusiji na
pomoč, če bi zaradi sovjetske intervencije prišlo do vojne. Razume se, da sta Anglija in Francija take zahteve odklonili. Trditve nemške in ruske propagande za časa pogajanj, da sta postavljali Anglija in Francija vedno nove zahteve, si bile popolnoma izmišljene. Res je le, da sta odklanjali zavezništvo Rusije za ceno neodvisnosti malih držav.
Kakor so pokazali poznejši dogodki, se je Rusija med tem že pogajala z Nemčijo in naposled sklenila pakt z Berlinom in s tem onemogočila vsaka nadaljnja pogajanja.
Stockholm, 4. dec. z. Veliko vznemirjenje so izzvala poročila lista »Stockholm Tidin-gen«, da je Rusija že o priliki pogajanj mesca junija zahtevala od Anglije in Francije svobodne roke na Finskem. Anglija in Franciia sta to odklanjali. Tedaj pa se je pojavil Ribbentrop, ki je izjavil, da Nemčija nima nobenega interesa na sa-mostoinosti Finske ter ostalih baltiških in skandinavskih držav. Rusiia je nato prekinila pogaianja z A^siijo in Francijo ter sklenila pakt z Nemčijo.
Gonja proti švedski
Moskovsko in nemško časopisje je pričelo napadali tndi že švedsko, posebno njenega zunanjega ministra
Berlin, 4. dec. br. Nevtralni opazovalci v Berlinu sodijo, da bodo Nemci! hkratu z Rusi sprožili veliko časopisno kampanjo proti švedski Nemški listi so že v soboto pričeli napadati švedskega zunanjega ministra SandJerja, ki mu očitajo, da je eksponent angleške politike v skandinavskih državah. Sedaj ga je pričelo napadati še rusko časopisje, ki švedski vobče očita, da Finski dobavlja orožje in strelivo. Iz Stockholma prihajajo sicer vesti, da so tamkajšnji uradni krogi deman tirali očitke, da bi Sandler podpiral angleško politiko v Skandinaviji. Ruska in nemška časopisna kampanja je na švedskem kakor tudi drugod na Skandinaviji izzvala veliko pozornost.
švedsko vrhovno poveljstvo je ukinilo vse vojaške dopuste in je mobiliziralo večje število vojnih obveznikov ter jih odposlalo v severno švedsko, da bfi utrdili mejo v pokrajinah Vesterbotten in Lapp-mark, deloma pa tudi na otok Gotland, ki leži sredi Vzhodnega morja, nasproti Viborgu in Libavi na Leton^keim, kjer eo si Rusi pričeli urejati svoja letalska in pomorska oporišča. Zlasti utrjevanje Got-leurada je vzbudilo tudi v nemških političnih krogih precejšnjo pozornost.
Stockholm, 4. dec. z. Vsa švedska javnost z veliko pozornostjo spremlja razvoj dogodkov na Finskem in pričakuje odločitev švedske vlade o nadaljnjem stališču Švedske. V tem pogledu je zelo značilna spomenica, ki so jo študentje univerze v Upsali izročili švedskemu kralju. V njej zahtevajo, naj vlada skrbno čuva in brani švedske interese, švedska ne sme nikogar pustiti v dvomu, da bo do skrajnosti branila svoje pravice, če bi postala žrtev napada. Študentje se zavzemajo za to, da Švedska priskoči Finski na pomoč, dokler 8$ bo prepozno in gredSo feo sapm posta-
la žrtev napada. V vladnih krogih so slej ko prej skrajno rezervirani in vedno znova poudarjajo vsestransko nevtralnost Švedske.
Trije važni problemi DN
V soboto se sestane svet Društva narodov — Udeležba Sovjetske unije ie negotova
London, 4. dec. j. (Havas). V zvezi s sklicanjem zasedanja sveta Društva narodov, ki je določeno za soboto, 9. t. m., razpravljajo v londonskih diplomatskih krogih o nekaterih zanim.vih problemih, ld jih je postavilo sedanje sklicanje sveta Društva narodov.
Prvi problem je stališče Italije: Italija preneha juridično biti članica Društva narodov na dan 11. decembra, ima .pa pravico, ako hoče, da 9. in 10. t_ m. Se sode-hije pri zasedanju. Vprašanje je. aH bo Italija to pravico Izkoristila. Ako bi jo, M bil to vsekakor važen indic glede bodočega razvoja njene zunanje politike.
Druga točka, ki jo podčrtava jo v londonskih diplomatskih krogih, Je položaj Letonske. Na tem zasedanju bo fungirala Letonska kot članica Društva narodov in ima kot taka navzlic temu, da je prav za prav pod sovjetskim protektoratom, teoretično popolnoma suveren položaj glede svojih zunanjepolitičnih odnosov.
Tretja točka je vprašanje predsedstva pri sobotnem zasedanju sveta Društva narodov. Po vrstnem redu bi morala predsedovati sedanjemu zasedanju Jugoslavija, ld pa bo to odklonila, nakar bo prešlo predsedstvo na Belgijo.
Usta držav, ki se bodo udeležile sobotnega zasedanja je sedaj naslednja: Belgija, Bolivija, Kitajska, Sa® Domingo, Francija, Velika Britanija, Grška, Iran. Italija, Letonska, Nova Zelandija,- Peru, švedska. Sovjetska unija in Jugoslavija.
Plenum Društva narodov, ki bo sledil sestanku sveta, bo pod predsedstvom de Valere, dokler se ne izvoli nov predsednik. Ali bo Rusija dejansko zastopana na zasedanju, do tega trenotka Se ni zanesljivo.
bo izstopila iz DN?
ženeva* 4. dec. s (Reuter). Ker je bil predsednik zadnjega zasedanja sveta Društva narodov sovjetski poslanik v Londonu Majski, bi moral na seji dne 9. t. m. tud! on izročiti poide novemu predsedniku zasedanja. V diplomatskih krogih izjavljajo, da je malo verjetno, da bi Sovjetska unija na to pristala. Po poročilih tz Rige se sovjetska vlada celo pripravlja, da s ozirom na apel Finske na Društvo narodov raje Izstopi iz Društva narodov, nego da bi dopustila razpravo o ftaskem apelu.
London, 4. dec. j. (Reuter). Iz ruskih službenih krogov doslej še ni bilo mogoče dobiti potrdila, da Je sovjetski poslanik v Londonu Majski odklonil svojo udeležbo pri zasedanju sveta Društva narodov v ženevi Ker je bil sestanek sveta DN naj-prvo določen za danes, Je Majski izjavil, da zaradi bolezni sestanku ne bo mogel prisostvovati. Ker pa Je bil nato sestanek preložen na soboto 9. t. m. smatrajo v londonskih diplomatskih krogih za verjetno. da Majski za eventualno odklonitev svojega potovanja v ženevo ne bo mogel navesti bolezni kot vzrok.
Celinska blokada Anglije?
VpraSanje nemških represalij proti Sklepu zaveznikov o zaseženju nemškega izvoza
London, 4. dec. br. Preteklo noč ob polnoči so stopili v veljavo angleški in francoski ukrepi, po katerih bodo zavezniške vojne ladje v bodoče zaplenile vse nemško izvozno blago. Zavezniki so dali nevtralnim državam zagotovila, da jim bodo nadoknadili vso Škodo, ki bi jim nastala spri-čo teh ukrepov.
»Times« naglaša, da se bo zaradi neomejene blokade izvoz iz Nemčije zmanjšal najmanj za 40 odstotkov, kar bo Nemčiji prizadejalo veliko finančno škodo- ter si zlasti ne bo mogla preskrbeti zadosti tujih deviz za nakup prepotrebnih surovin.
London, 4. dec. s. Današnje angleško časopisje se bavi z zasežen jem nemškega Izvoznega blaga, ki stopa z današnjim dnem v veljavo ln poudarja, da stopa s tem gospodarska vojna v novo fazo. »Dai-ly Herald« pravi, da je za Anglijo pravilna strategija, da se drži na kopnem vde-fenzivi, med tem pa odreže Nemčijo od drugih držav, ter s tem pospeši uničenje nemškega gospodarskega sistema. List pravi da mora ttiiti ukrep o zaseženju takoj in drastično izveden, kljub vsem tehničnim m političnim težavam. Predlaga dalje pospešeno skupno angleško-franco-sko izvozno akcijo, ki naj bi odvzela Nemčiji trge v on h nevtralnih državah, v katere bo pod vplivom sklepa o zaseženju sedaj Nemčija prisiljena izvažati vse svoje izvozno blago. Istotako naj bi Anglija in Francija tudi kupovali vse blago iz takih držav ter onemogočili izvoz v Nemčijo. Skupen amgleško-francoski organ naj bi to akcijo vodil.
London, 4. dec. s. »Daily Telegraph« prinaša poročilo svojega dopisnika iz Amsterdama, ki pravi, da nemška vlada proučuje možnost represalij proti angleško-francoskemu sklepu o zaseženju nemškega izvoznega blaga. Baje se kancelar Hitler bavi z mislijo, da po Napoleonovem vzoru proglasi kontinentalno blokado Anglije. Konkretno hoče Nemčija razširiti predvsem podmorniško in minsko kampanjo. Obvestiti namerava nevtralne države, da smatra razdaljo 15 milj od angleške obale kot angleške teritorialne vode, ki jih lahko nevtralne države uporabijo samo na svojo lastno odgovornost Istotako naj bi se ladje nevtralnih držav ne smele ustaviti za pregled na zahtevo angleških ladij, temveč bi" morale čakati, da jih angleške ladje napadejo. V nasprotjem primeru bi Nemčija proti nevtralnim državam izvajala represalije.
Napad na nemške vojne ladje v Helgolandu
London, 4. dec. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo je ponoči objavilo poročilo o napadu angleških bombnikov na Helgoland. Napad je izvedla včeraj formacija angleških bombnikov. V luki na Helgolandu so angleška letala opazila dve nemški križar-ter 6 ali 7 rušilcev. Letala so se kljub
ar 1 ki
Kralj Jurij na fronti
Angleški kralj prispel v Francijo* kjer bo posetil angleško vojsfso na zapadnena bojišču
Pariz 4. dec. br. Angleški kralj Jurij se je danes popoldne v spremstvu Gloucestr-skega vojvode na krovu angleškega rušilca pripeljal v Francijo. V njegovem spremstvu je tudi več višjih oficirjev angleškega generalnega štaba. Kralj potuje na fronto, kjer bo pregledal angleške postojanke, taborišča rezervnih čet in letalska oporišča.
Francosko vojno poročilo
Pariz, 4. decembra. AA. (Havas) Poročilo vrhovnega poveljstva od 4. decembra zjutraj se glasi: Na bojišču nič novega.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 4. dec. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi izdalo naslednje vojno poročilo:
Na zapadu ni bilo nikakih posebnih dogodkov.
Angleška bojna letala so včeraj poskušala izvršiti napad na Helgoland. Pravočasno obstreljevanje nemškega protiletalskega topništva je onemogočilo načrtno izvedbo napada. Le ena manjša nemška ribiška ladja je bila zadeta, drugače pa nI bilo nobene škode.
Angleške vesti, da je bila zadeta tudi neka nemška križarka| so popolnoma ng-
točne. V lukl na otoku Helgolandu kri žark sploh ni bilo.
Nočna zapora belgijsko-holandske meje
Amsterdam, 4. dec. br. Nizozemska vlada je odredila ponočno zaporo nizozemsko-belgijske meje. Oblasti so namreč ugotovile, da se je zadnje čase razvilo na meji tihotapstvo v zelo velikem obsegu in da so preko Belgije ter Nizozemske tihotapili v Nemčijo razno blago. Med kmečkim prebivalstvom ob meji pa je ta ukrep izzval precejšnje nezadovoljstvo ter so zlasti dvo-lastniki že vložili protest pri nizozemskih, kakor pri belgijskih oblastih.
Prelivanje nemških topov iz svetovne vojne
London. 4. decembra. AA. Po sklepu pristojnih oblasti uporabljajo velik del obilnega vojnega plena iz svetovne vojne za izdelavo novega orožja. Nemški topovi, ki so jih Angleži zaplenili v svetovni vojni, so že pretopljeni in bodo iz njih naredili nove topove. Akcija za zbiranje starih kovin za potrebe vojne industrije je po vsej državi dosegla odlične uspehe. Dozdaj je bilo zbranega približno 65.000 ton takšnega materiala,
močnemu obstreljevanju spustila prav nizko ter metala bombe na nemške vojne ladje. Ena nemška križarka je bila direktno zadeta, verjetno pa je, da so bile povzročene Škode tndi na dragih nemških vojnih ladjah. Eno samo nemško letalo, tipa »Messerschmitt«, se je zapletlo v borbo z angleškimi bombniki ter je bilo sestreljena Vsa angleška letala so se vrnila v svoja oporišča.
Nemško uradno poročilo napad priznava, pravi pa, da je bila poškodovana samo neka manjša ribiška ladja Prvo nemško poročilo ni priznavalo sploh nobenih izgub.
Letalo v boju s podmornico
London, 4. dec. a (Reuter) Angleško letalo obalne zaščite je včeraj popoldne približno 200 km od obale izsledilo nemško podmornico. Letalo je iz oblakov izvršilo nenaden napad na podmornico, tako da se ta ni mogla pravočasno skriti pod vodno gladino. Podmornica je bila direktno zadeta z bombo, ki jo je vrglo letalo. Podmornica je nato izginila pod vodno gladino ter pustila za seboj velik oljnat madež, kar je dokaz, da se je potopila. Letalo je še dalje časa krožilo nad krajem katastrofe, da bi pomagalo preživelim članom posadke podmornice, vendar ni bilo opaziti, da bi se bil kdorkoli iz podmornice rešil.
Letalec je o poteku bombardiranja brezžično sproti obveščal poveljstvo obalne zaščite. V povelistvu sta se ravno tedaj nahajala ministra FToare ln Hmkey, ki sta tako vso borbo lahko brezžično zasledovala.
V	neki škotski luki je bilo včeraj Izkrca-nih 5 oficirjev in 38 mornarjev z neke nemške podmornice, ki je bila nedavno potopljena.
Štiri podmornice
angleški plen
London, 4. decembra. AA. (Reuter) V zadnjih dneh so angleške bojne ladje uničile ali ujele 4 nemške podmornice. Eno podmornico je uničilo angleško letalo, ko je opravljalo patrolno službo v Severnem morju, in sicer z bombo. Druga podmornica je bila ujeta v Rokavskem prelivu, posadka pa Internirana. Tretjo podmornico je uničila eksplozija, ki so jo slišali v več angleških obalskih mestih, četrto podmornica je bila uničena včeraj, njena posadka pa izkrcana v nekem škotskem pristanišču.
Potopljen francoski parnik
London. 4. dec. s. (Reuter) Včeraj sta zopet dve ladji postali žrtev nemških min. Eden je francoski parnik »Lori« (7000 ton), druga pa neka švedska ladja, katere ime Se ni znano. 30 članov posadke je rešenih.
Pariz, 4. dec. j. (Havas) Pri ugotovitvi imena tovornega parnika. ki se je v soboto potopil v bližini francoske zapadne obale, se je zgodila pomota. Parnik. ki je zadel na mino. je bil francoski »Floride« (7130 ton) in ne parnik »Florida« (9331 ton).
Izgube v pomorski vojni v prvih 3 mescih
London, 4. decembra. AA. (Reuter). Po uradnem poročilu angleške admiralitete je bilo dozdaj ujetih 140 nemških mornarjev, članov posadk posameznih potopljenih nern^ih podmornic. Število nemških trgovskih ladij, ki so jih dozdaj zaplenile ali potopile angleške pomorske sile, znaša 33 s skupno tonažo 170.393 ton. O priliki potopitve angleških trgovskih ladij je zgubilo življenje 410 angleških neborcev. Nasprotno temu je pri potapljanju nemških trgovskih ladij dozdaj umrli samo 4 neborci in še ti štirje od topovskih krogel nemške podmornice, ki je poskušala rešiti iz angleških rok neko zaplenjeno nemško trgovsko ladjo.
V	zadnjem tednu je angleška trgovska mornarica izgubila 6 ladij s skupno nosilnostjo 23,252 ton, dočim »o razne nevtralne trgovske mornarice izgubile 6 ladij s skupno tonažo 30.932 ton. Skupne izgube angleške trgovske mornarice v mesecu novembru predstavljajo komaj tretjino angleških izgub v septembru. Iz tega se vidi, da so angleške metode za zaščite trgovske mornarice, računajoč pri tem tudi varnostne ukrepe, ki so bHi izdani zaradi plavajočih min dosegle velik uspeh.
V	prvih 3 mesecih vojne na morjih je plulo angleških ladij • skupno tonažo 21
milijonov ton. Izgube od začetka vojne predstavljajo približno 4*/« celotne angleške tonaže.
Žrtve min in torpedov
Kodanj, 4. dec. s. (Reuter) Neki nemški minonosec je danes ob južni obali danskega otoka Langeland zadel na nemško tnino ter se tekom 4 minut potopil. Danska torpedovka in patrolna ladja iščeta skupaj z drugim nemškim minonoscem preživele člane posadke. Izgube pri katastrofi še niso ugotovljene.
London, 4. dec. s. Reuter. Ob priliki neke kolizije se je včeraj ob severni angleški obali potopil angleški parnik »Hampstiry« (2000 ton). Enega člana posadke pogrešajo, drugi so rešeni
Včeraj je zadel na mino švedski parnik »Rudolf« (2000 ton) ter se potopil. Več članov posadke pogrešajo.
Danes je zadel na mino angleški parnik »Eskdene« (2029 ton) in se potopiL 29 članov posadke Je rešenih.
Dr. Ley v Rim Mačkensen v Berlin
Rim, 4. dec. s. Reuter. Na povabilo italijanske vlade je danes odpotoval v Rim nemški minister za delo dr Ley. V Rimu ostane več dni. Nemški poslanik von Mačkensen je danes odpotoval v Berlin.
Sklicanje italijanske korporacijske zbornice
Rim, 4. decembra. AA. (Štefani). Poročajo, da se bo italijanska korporacijska skupščina sestala 14. t. m Novi predsednik skupščine Grandi bo še nadalje obdržal položaj pravosodnega ministra.
Bo] za romunsko nafto
BnK&r-ešta, 4. dec. p. V Bukarešti so v teku zanimivi razgovori o usodi rurnun-skih petrolejskih vrelcev. Pogajajo se z raznimi družbami zaradi sestave poseH>-nega kančnoveljavnega statuta, po katerem bi bila prepovedana dobava ruimm-ske nafte gotovim tujim državam. Na eni strani Je zainteresirana pri tem angle-ško-francosko-niaozemska skupina, na. drugi strani pa nemška skupina. Pogajanja z obema skupinama se vodijo ločeno.
V zadnjem času se je pripetilo pri petrolejskih vrelcih več sabotažnih dejanj. Nedaleč od Ploestija je nastala pri petrolejskih vrelcih družbe Astra Romana izredno huda eksplozija, k sreči pa so požar pogasili. Preiskavo vodi notranji minister sam. Pričakujejo, da bodo pod vzeti strogi ukrepi za preprečen je sabotažnih dejanj. V dosedanji preiskavi so ugotovili, da so povzročili eksplozijo tuji državljani ki pripadajo neki veliki tuji družbi
Glasbena matica v Pančevu
pančevo, 4. dec. p. Pevski zbor 130 članov Glasbene matice iz Ljubljane je priredil snoči v Pančevu koncert v Svetosav-skem domu. Mestni župan Vasa Isajlovič je pozval meščanstvo naj sprejme slovenske pevce čim prisrčneje. Tako se je tudi zgodilo. Na kolodvoru je pevski zbor Glasbene Matice sprejel na čelu zastopnikov oblasti ln raznih društev g. Jevta Spajič. S kolodvora bo se odpeljali pevci vhotei nato pa jim je bil v Vajfertovi pivovarni prirejen banket. Sinočnji koncert je izredno dobro uspel in so pevci želi velike ovacije. Po koncertu jim je bil prirejen banket, na katerem jim je bilo izrečenih več zdravic.
Povratek predsednika vlade v Beograd
Beograd, 4. dec. p. Dopoldne so se vrnili iz Zagreba v Beograd predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ministri dr. Laza Markovič, Jevrem Tomič, dr. Sutej in dr. Bešlič, dočim se bodo drugi vrnili jutri Ministri so včeraj prisostvovali slovesni otvoritvi novega železniškega mostu v Zagrebu.
Odpusti poročenih uradnic pri hrvatskih OUZD
Zagreb, 4. dec. o. V zagrebškem okrožnem uradu za zavarovanje delavcev so pričeli odpuščati poročene uradnice, katerih možje imajo nad 2.000 din plače na mesec. Ta ukrep bo bržkone raztegnjen tudi na ostale okrožne urade na področju banovine Hrvatske. Med uradnicami socialnega zavarovanja je ta ukrep izzval precejšnje razburjenje ker menijo, da minimalna moževa plača 2.000 din na mesec pri današnji draginji in neprestanem naraščanju cen ne more zadoščati za preživljanje družine.
Lastnikom ameriških potnih listov
Beograd, 4. decembra. AA. Poslaništvo Zedinjenih ameriških drž. v Beogradu objavlja. Ameriški konzul v Beogradu sporoča, da ameriški potni listi po 1. januarja 1940 ne veljajo, če ne bodo potrjeni od ameriškega konzularnega zastopnika, kakor to zahtevajo predpisi. Zaradi tega se morajo vsi ki imajo veljavne ameriške potne liste, osebno oglasiti s svojimi potnimi listi pri najbližjem ameriškem konzulatu pred 29. decembrom zaradi potrebnega potrdila.
Prve kazni po avtomobilski uredbi
Beograd, 4. dec. p. Zaradi prekoračenja uredbe o omejitvi avtomobilskega prometa od sobote popoldne do ponedeljka zjutraj, je beograjska policija kaznovala 10 oseb. Kakor znano določa uredba kazen do 30 dni zapora in do 5.000 din globe, n« ve pa se še, kako so bili kaznovani posamezniki od Mnenj ene deseterico.
Pogreb Slavke Burnik
Pogreb pokojne ravnateljice pomožne šole v Mariboru Slavke Burnik ne bo na pobrežko pokopališče, kakor javljamo v osmrtnici temveč ob pol 16. popoldne ns mariborski kolodvor, od koder bo prepelje na v Ljubljano. Cas pogreba v Ljubljaf brano sporočili naknadno.
Prvi december v prestolnici
Radarsko praznovanje sto. Barbare
ni več tako slavnostno kakor nekdanje čase
Sokoli dvigajo državno zastavo na beograjskih Terazijah
Kongres rezervnih letalcev
Rezervni letalski oficirji ln podoficirji zahtevajo izenačenje svojih pravic s pravicami aktivnih tovarišev
Beograd, 4. decembra
Včeraj se je v Beogradu vršil kongres jugoslovenskih rezervnih aviatikov, ki mu je poleg delegatov iz vse države prisostvovala tudi vrsta odličnikov, med njimi komandant letalstva naše vojske, armijski general Milojko Jankovič, kot zastopnik ministra vojske in mornarice. Zborovanje je vodil predsednik združenja, rezervni letalski polkovnik Kosta Miletič, prvi komandant srbske aviacije. Predsednik je v svojem nagovoru še posebej toplo pozdravil brate Hrvate, ki so se v velikem številu odzvali vabilu.
Zagrebški delegat Josip Volarič je podal obširno poročilo o vprašanjih, ki se zastavljajo strokovnemu združenju naših rezervnih aviatikov. Po naših vojaških letalskih šoLah, je rekel med drugim, se leto za letom usposablja veliko število aktivnih in rezervnih letalskih oficirjev, podoficirjev in strokovnjakov. Ko šolo končajo, se rezervisti vračajo na svoje domove, da opravljajo svoje civilne državljanske dolžnosti, ki v največ primerih nimajo ničesar skupnega z letalstvom. Prvi pogoj, da človek ostane dober aviatik, pa je vendar, da nikoli ne prekine vežbanja v svoji stroki. V tem se rezervni letalci bistveno razlikujejo od rezervistov drugih vojaških panog. Rezervni letalec mora poleg svojega zasebnega dela tudi v civilu stalno vršiti svoje vojaške dolžnosti. Te dolžnosti lahko opravlja ob svojem prostem času, ob nedeljah in praznikih, da ne pozna weekendov in podobnih zabav, temveč troši svoje proste ure na aerodromih, v trenaži. Pri vsem tem so letalci mnogo pogosteje kakor ostali rezervisti klicani na redne vojaške vežbe. Vse to delo opravljajo z veseljem, navdušenjem, na drugi strani pa tudi terjajo zase, kar jim gre. Vprašanje njihovega zavarovanja v letalski službi še zmerom ni urejeno, zlasti za primer invalidnosti. Rezervni aviatiki so svoje združenje osnovali zato, da zastopa, brani in dostojno reprezentira, kader našega rezervnega letalstva, hkratu pa da jim
nudi priliko, izpopolniti se v strokovnem znanju. V njegovem programu je, doseči spremembo zakona o zavarovanju, uredbe o letenju in drugih pravilnikov, ki so rezervne aviatike doslej obravnavali precej po mačehovsko. Delegat Volarič je svoj govor zaključil s svečano izjavo, da so rezervni letalci zmerom pripravljeni, kadar bo treba braniti ljubljenega kralja Petra n. in ažurno jugoslovensko nebo.
Iz ostalih poročil povzemamo, da bodo rezervni letalci-borci v kratkem izenačeni s svojimi aktivnimi tovariši, kar se tiče pravic, usposobljenosti in zavarovanja v letalski službi. V tem smislu je bila na koncu sprejeta resolucija.
Zagorje, 4. decembra.
Tudi letne so rudarji po vseh revirjih praznovali god svoje zaščitnice sv. Barbare. V Zagorju je praznovanje bilo svoje čase mnogo bolj slovesno kakor dandanes. Ali kakor je navada, se rudarji še vedno Zbero pred Kisovškim rovom, kjer jim priredil rudarska godba pred razvrstitvijo v sprevod svoj koncert. Okrog 9. ure krene sprevod do rudniškega ravnateljstva, kjer se vključi uradndštvo, nato gredo skupno v cerkev Včasih je bdi praznik sv. Barbare skupna manifestacija vsega rudarskega življa brez razlike položaja. Starejši rudarji med nami vedo povedati, kako veselo je bilo ta dan, vse v dobrem razpoloženju od ravnatelja do vccača. Prišle pa so drugačne razmere in enotnosti ni več.
Ko smo tokrat opazovali sprevod rudarjev z godbo na čelu ,smo opazili gg. ravnatelja in uredništvo, toda manjše število drugih uslužbencev. Kadar proslavljamo god rudarske zaSčitnice, moramo pač vsi biti ponosni na svoj rudarski stan. Ob vrnitvi iz cerkve se je število udeležencev še zmanjšalo. Pred rudniško re-
stavracijo je rudarska godba vedno lepo staro rudarsko htomo, ki smo jo poslušali odkritih glav. Nato je godba še zaigrala v rudniški restavraciji pred sliko sv. Barbare ln proslava je Ula končana. TFD bi storila prav, če bi uvedla stari Običaj s pogostitvijo. Res da rudarji zdaj dobro zaslužijo ki ne reflektirajo na to, toda prasziovanje bi apet poteklo v oni harmoniji kakor svojčaa. Je pa tudi dott-nost strokovnih organizacij, da se potrudijo, da bo zavladala med rudarji nekdanja skupnost.
Ena najlepših proslav zackijega časa je bila prireditev Sokola, ki stopa v svoje 50. leto. Telovadna akademija v Sokolskem domu na večer pred narodnim prararikom je privabila polno občinstva. Po pozdravi državni zastavi je Jzpregovoril starešina Lojze Kolenc. Sledila je zacMjulba članstva. živa slika je vse očarala. Enako so uspele vse naslednje točke, ki so pokazale izvrstno izvežbanost Tudi pevske točke malčkov so vzbudile mnogo priznanja. Na koncu sporeda, ki je trajal dve uri, Je kvintet zaigral himno »Hej Skovani«, potem pa se je razvila prijetna zabava.
Smrt družinskega očeta pod vlakom
Usodna pot preko železniških tirov
Poljčane, 4. decembra.
Ob številni udeležbi železničarjev, prijateljev, šolske mladine, sokolske dece in drugih so položili včeraj na tukajšnjem pokopališču k večnemu počitku tragično preminilega oružinskega očeta štirih otrok, železniškega kretnika Valentina Prešerna.
Pokojnega Prešerna je po nesrečnem naključju povozil vlak. Bilo je v petek zvečer ob 19. ob prihodu osebnega vlaka lz Maribora. Prešeren, ki je stanoval nasproti postaje preko tirov, je šel v usodnem času na drugo stran, kjer si je hotel v postajni trafiki kupiti cigarete. Bilo je treba pasirati več tirov. Medtem časom je že vozil na postajo osebni vlak. Rajnki, ki je bil že večkrat prej napravil tako pot, je bil ali zamišljen ali ni opazil prihajajočega vlaka. Nenadno ga je zgrabila lokomotiva in ga pokopala pod seboj.
Nesrečo je opazil neki uslužbenec pre-mikalnega vlaka. Ko je vlak obstal, so pogledali okrog in našli pod vlakom med službenim in poštnim vozom razmesarjeno truplo. Seveda je bil ponesrečenec mrtev. Ponesrečenca dolgo niso mogli spoznati, šele, ko so prišli zraven domači, ki so zaslutili nesrečo, je v ponesrečencu spoznal
očeta starejši sin ln obupno zakričal: »Saj to je naš ata«.
Truplo so takoj položili v krsto in ga odpeljali v mrtvašnico, kamor so predvče-rajšnim in včeraj hodile kropit cele procesije prijateljev in znancev. Grozna smrt družinskega očeta je zbudila vsepovsod sočustvovanje z nesrečno družino.
Pokojni Valentin Prešern je štel 51 let. Po rodu je bil iz Dolgega vrha pri Polj-čanah, kjer je tudi nastopil odgovorno službo železničarja Razen v Poljčanah je služboval nekaj let tudi na Pesnici. Imel je do svoje smrti 21 službenih let. Z ženo Uršulo je preživel v srečni zakonski zvezi 19 let. Poleg užaloščene žene zapušča še štiri nepreskrbljene dobro vzgojene otroke, ki neutolaženl objokujejo smrt svojega dobrega očeta. Pokojnik je bil splošno priljubljen ln v službi zelo vesten. Vsa njegova deca z vnemo deluje pri tukajšnjem Sokolu. Na pokopališču se je poslovila od dragega pokojnika velikanska množica ljudstva. Ob odprtem grobu mu je spregovoril v slovo postajni načelnik g. Heric. Pokojniku blag spomin, preostalim naše sožalje!
Železničar]! za zvišanje plač
Sedanje plače že davno ne zadostujejo niti za hrano,
stanovanje in obleko
Ljubljana, 4. decembra.
Oblastni odbor Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani se obrača na vso javnost in odločujoče uradne kroge, da bi z vsemi sredstvi podprli njegovo prizadevanje za zvišanje plač železničarjem.
Iz mnogih naših referatov, brošur, apelov m razprav je znano, da so naše železnice visoko aktivne in da gre zasluga za to
v veliki meri železničarjem, ld so doslej navzlic težkim gmotnim skrbem v redu izvrševali svojo naporno, odgovorno m nevarno službo. To je vsem znano, najbolj pa vodilnim železniškim in državnim činite-Ijem, od katerih smo prejeli železničarji že nešteto laskavih priznanj in tudi obljub glede zboljšanja našega gospodarskega položaja — le dejanj ni!
Draginja je vsak dan večja! železničarji
S proslave 25 letnice ofenzive v Rudniku
Levo: Vitezi s Cera, Mačkovega kamna in Kolubare. — Desno: Stari praporščak Branko Krsmanovič, ki Je nosil prapor 10. polka skozi vse borbe svetovne vojne, v nedeljo pa se je poklonil ž njim tovarišem, ki so pod njim darovali življenje domovini
Novi general
Mirit« Rajh
Med novimi generali, ki so bili imenovani 1. t. m. je tudi naš prieški rojak g. Mirko Rajh z Mote pri Ljutomeru. Pred vojno in med vojno je vedno neustrašeno kazal svoje narodno prepričanje. Ko so mu med vojno zaradi njunega jugoslovenskega mišljenja aretirali in v graške zapore odvedli brata Jožka in svaka Petovarja, so tudi njemu, takratnemu aktivnemu kapetanu, prilepili nevarni p. v. Pred polomom na
Piavi se po bolezenskem dopustu ni vrnil v svojo edinico, ampak se je prijavil generalu Maistra v Mariboru, ki mu je poveril formiranje mariborskega, zdaj 45. pehotnega polka. Po prevzemu polka po podpolkovniku g. Skabaraju je takratni kapetan g. Rajh ostal v štabu polka m je sodeloval pri akcijah v Radgoni, Špilju, Svetini in v koroški ofenzivi labudskega odreda. Po zasedbi Koroške je služboval v štabu generala Maistra in je bil zadnji čas načelnik štaba. Potem je služboval pri 4. pehotnem polku v Primorju, kjer si je izbral soprogo iz znane Čabrijanove rodbine v Martinšči-ci Mnogo let je bil tudi nastavnik v oficirski šoli v Sarajevu in Kalinoviku, šest let je poveljeval polkam v Južni Srbiji, bil je komandant vojnega okrožja v Petrovgra-du, a zdaj je komandant pehote osiješke divizijske oblasti
Odličnemu oficirju, ki ga pozna večina aktivnih in mnogo rezervnih oficirjev, k imenovanju iskreno čestitamo!
s strahom gledamo v bodočnost, kaj nam bo prinesla. Naša kupna moč, že doslej daleč pod normalo, z rastočo draginjo stalno — pada. Velika večina železničarjev je pre-zadolžena, ker plače že davno niti za golo hrano, stanovanje in obleko ne zadostujejo več. Neizbežna posledica takega stanja je vedno več živčnih in želodčnih bolezni ter jetike, kar najzgovorneje izpričujejo porazne statistike in ugotovitve zdravnikov, ki dokazujejo, kako strahotno se te bolezni širijo med železničarji
Železničarji so dan in noč v službi; osem-urni delavnik za železničarje ne velja; on ne pozna nedelj in praznikov; po vrhu vsega pa niti pičlo odmerjenih letnih odmorov ne morejo izkoristiti
Pri takih razmerah ni čuda, če so uslužbenci razočarani zagrenjeni in obupani.
Zavedamo se v polni meri svojih dolžnosti, pa tudi svojih pravic! Zahtevamo za svoje težko in koristno delo primerno odškodnino, ki naj bi nam omogočila omikanemu človeku primerno življenje! Doslej železničarji doprinesli že veliko žrtev za obči blagor, ali vsaka stvar ima svoje meje! Ce se naše sedanje gmotno stanje ne bo v najkrajšem času izdatno zboljšalo, bodo nastopile posledice, za katere UJN2B odklanja vsako odgovornost!
Presežki železniških ,dohodkov nad Izdatki so zadostni za današnji draginji primerno zvišanje plač!
Železničarji smo hrbtenica narodnega gospodarstva, zato z vso pravico in resnostjo pričakujemo od uprave več socialnosti in uvidevnosti za naše potrebe, ker le tako bomo kos našim nalogam ob vseh prilikah.
Oblastna uprava OJNZB Ljubljana.
— Vsi, U mnogo jedo in stalno sede In trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stoika, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefovec grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena In priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi.
Ogl. fes. S. 6». 90*74/99
Kulturni pregled
Slobodan Jovanovic
Ljubljana, 4. decembra.
Danes praznuje sedemdesetletnico eden Izmed onih, ki bi jih Srbi lahko šteli po Emersonovih načelih med svoje »reprezen-tantivne može«: sloveči sociolog, zgodovinar ln pravnik Slobodan Jovanovič. Njegovo delo (prim. 16 knjig Sabranih dela v izdaji Gece Kona) sodi med najpomembnejše, kar je bilo spisano na področju srbske politične zgodovine, pravne teorije in sociologije.
Slobodan Jovanovič se je rodil v Novem Sadu. Postal je profesor beograjske univerze in uživa že od 1. 1908 čast pravega člana Srbske akademije. Njegovo književno delo nam bo najbolj pregledno, če se ozremo na vsebino omenjenih šestnajstih knjig zbranih spisov. V prvi knjigi obravnava S. Jovanovič voditelje francoske revolucije, v drugi se bavi z ustavnimi problemi Srbije v 19. stoletju; tu sta tudi eseja o Svetozarju Markoviču in Peri To-doroviču. V tretji je obsežna razprava o dvodomnem sistemu poleg treh esejev iz srbske politične zgodovine. V zadnji knjigi »Političnih in pravnih razprav« so krajši spisi o Franju Račkem, o Strossmayer-ju, o srbsko-bolgarski vojni, o angleškem parlamentarizmu, o Carlylu, o Balfouru i. dr. Posebno pomembne so naslednje knjige lz politične zgodovine: »Ustavobranitelji«, »Druga vlada Miloša i Mihaila«, Vlada Milana Obrenoviča I—m, »Vlada Aleksandra Obrenoviča« I—H. Trinajsta in štirinajsta knjiga obsega obširno razpravo »O
državi«, ki po sodbi strokovnjakov ni samo chef-d' oeuvre Slobodana Jovanoviča, marveč sploh celotne južno-slovanske dr-žavnopravne književnosti. Zanimivi sta naposled dve knjigi njegove »Istorije po-litičkih doktrina«: v prvi se bavi med drugim s Platonom in njegovo »Državo«, z Macchiavellijem, z ameriško vstajo in s francosko revolucijo, v drugi pa razglablja marksizem in njegove vodilne doktri-narje.
Ta pregled kaže samo bibliografsko ogrodje dela, ki ga je ustvaril svojemu narodu Slobodan Jovanovič. Po pravici lahko zapišemo v tem primeru: ustvaril, čeprav se ta izraz prilega predvsem umetniškim stvaritvam. Ce Slobodan Jovanovič piše o politični zgodovini, o pravnih teorijah, o socialnih doktrinah, tedaj to niso dela suhoparne učenosti, kakor jih pišejo mnogi naši znanstveniki, boječ se, da bi z literarnim stilom ( v kolikor so ga zmožni) zmanjšali znanstveno vrednost svojih spisov. Slobodan Jovanovič je v tem pregledu učenec zapadnih šol, predvsem francoske, ki mnogo polaga na dobro formo, jasen, čist slog In literarno opiljen jezik. Slobodan Jovanovič ni nikdar pisal svojih razprav z namenom, da plača svoj tribut čisti, abstraktni znanosti. Vse njegovo delo je globoko zvezano z življenjem, s človekom in namenjeno duhovni obogatitvi in povzdigi človeka. Kot zgodovinar, prav kakor kot pravnik in sociolog ima Slobodan Jovanovič svoje vzornike v velikih
francoskih avtorjih 19. stoletja, zlasti v pozitivističnih zgodovinarjih, filozofih ln socialnih teoretikih. Bil je prvi v srbskem kulturnem krogu, ki je povzdignil pravno zgodovino na književno- umetniško višino; prvi, ki je postavil mlademu naraščaju v
državoslovju in sociologiji vzore dobrega pisanja. Obenem z literarnim teoretikom in kritikom Bogdanom Popovičem je pokazal, v čem so odlike esejističnega obravnavanja politične in pravno zgodovinske tvarine. Stil in jezik njegovih esejev ln razprav sodita po svoji jasnosti in jezikovni dognanosti med mojstrske vzore in
sta nemalo vplivala na razvoj domače poučne proze in znanstvenega jezika. Takč je mogel pisati samo znanstvenik, v katerem utriplje umetniška žilica, vendar t&-ko pisanje ni zmanjšalo znanstvene zanesljivosti njegovih spisov, tembolj pa je povečalo njih prepričljivost ln učinek.
Slobodan Jovanovič je izšel iz pokolenja, ki je dalo Skeriiča, Cvijiča In druge že pokojne duhovne voditelje srbske demokracije. Sodeloval je pri raznih pomenljivih kulturnih akcijah, tako na pr. pri ustanovitvi »Srpskega književnega glasnika«, ki je bil v predvojni Srbiji zbirališče duhovne elite demokratske smeri. Njegovo delo, ki ga ta marljivi erudit še vedno povečuje z novimi spisi, ostaja med trajnimi dokumenti višine in zrelosti srbske znanstvene ln publicistične književnosti.
Odmevi naše kulture
v nemškem svetu
časopis »Stimmen ausdem Sttdosten«, ki ga izdaja Južnovzhodnl odbor nemške akademije v Monakovu ob sodelovanju Gustava Fochler-Haukeja, Franza Dolgerja, Herberta Duda, Ernesta Gamlllschega in Gerharda Gesemanna, je svojo najnovejšo številko posvetil delno jugoslovanskemu kulturnem življenju. Na prvem mestu prinaša zanimiv, kvalitetno spisan članek Stanislava Hafnerja »Vom Geiste des slove-nische Schrifttmus« (o duhu slovenske književnosti). Pisec karakterizira zvezo med našim narodnim razvojem in literarnim stvarjanjem ln ugotavlja premoč ideje čistega duhovnega poslanstva nad političnim svetom in materialnim okoljem. »Poteza odpovedi, resignacije, ki je nastala zbog sublimirane napetosti med duhom ln svetom, je stalna spremljevalka tega dm-
hovnozgodovinskega razvoja, tja do idealnega Izoblikovanja narodne zavesti takisto kot do dionizijske opojnosti Moderne«. Nato razlaga pisec zemljepisne in zgodovinske silnice našega razvoja in iz njih na?-stalo duhovno podlago našega kulturnega in posebej še literarnega ustvarjanja- Pisec deli slovensko duhovno življenje v literaturi glede na njeno nacionalno funkcijo v dve veliki epohi: »Prva je dovršila izgraditev ljudskega svetovnega (nazira-nja v okviru in zasidrane nacionalne misli ter v stopnjevitem metafizičnem in empiričnem spoznanju. Kot objekt so ji družba, njene plasti; kmetstvo, delavstvo in meščanstvo, ki jih vsakokrat postavlja v središče svoje problematike. Druga epoha, Moderna, vidi jedro svojega opazovanja v samem človeku, njegovi duši njegovem religioznem in socialnoduhovnem doživljanju. Med tema dvema epohama stoji največji slovenski pisatelj Ivan Cankar, ki je zaključil proces nacionalnega oblikovanja, obenem pa je tudi že mojstrski oblikovalec slovenskega človeka«. Nato prikazuje pisec s zgoščenimi potezami vendar pa s prodornim spoznanjem našega kulturnega in posebej še literarnega razvoja poglavitne linije vzpona od Primoža Trubarja preko prosvetljenske dobe in romantike, preko Prešerna do našega realizma v drugi polovici devetnajstega stoletja- Posebej se zaustavlja pri falangi Cankar-Ket-te-Murn-2upančič. Zelo dobro karakterizira zlasti Cankarja in Župančiča, Ob koncu svojega članka pa prehaja h kratkemu orisu povojne književnosti omenjajoč Bevka, Miška Kranjca, Juša Kozaka, Preglja in Prežlhova Voranca.
Gerhard Gesemann Je zastopan s člankom »S(idslawische CharakterkSpfe (ka-rakterne glave Jugoslovenov), ki nas se-s deli mladega nemškega slikarja  
; -vn -
Domače vesti
* Napredovanje rezervnih oficirjev. V »Službenem vojnem listu« z dne 1. decembra 1939 je napredovalo tudi mnogo rezervnih of.cirjev in sicer v čin rezervnega peSadjskega majorja: Adalbert Braz iz Ljubljane in dr. Zdravko Vigele iz Beograda, katera sta položila izpit m. m. v Beogradu pred vojaško komisijo. Adalbert Braz, ki je član našega pododbora, je drugi rezervni major Slovenec, ki je položil izpit. Ikreno čestitamo. V čin kap. L ki. so napredovali pri pešadiji: slavko B*av-iličar, Ciril Hočevar, Adolf Lunaček inž. Stanko Dimnik in n. v. č. L kL Aleksander Kuharič. V čin kap. IL kL pešad: Rudolf Gašperin, Avgust Rus ter, Rihard Mntar. Gregor Novak, Janko PestotniK, dr. Janez Hacin L dr. V artileriji: Srečko Kristan, Dušan Pipenbaher vazduh.: Jože Lavtižar in dr V čin poručnika: pešadije: Alfonz Skala, Viktor Ankeie, Logar Stanislav, Edvard Skulj, Andrej Ar ko, Avgust Lulik. Srečko Pečar, Ernest Vajs L dr. inž. Ivan Jamšek, ing. tehn. Peter KreSni*, artil Rudolf Kruleč, Edvard Maček, Janez Kožuh in dr. Pododbor U druženja rezervnih oficirjev v Ljubljani.
sarajevske zbornice tajnik Jakšač. Z notranjo preureditvijo države se je okoliš sarajevske zborn.ce skrčil za 13 srezov, kar pomeni za njeno poslovanje precej občutno izgubo. Zato zahteva, da se njenemu področju pridružijo kotarski, dvorski ter sre-z& Sandžaka in Stare Črne gore. Črnogorski delavci imajo svojo DZ v Skoplju, Borzo dela v Beogradu, Okrožni urad pa v Sarajevu. Takšno stanje je pač nevzdržno. V načrtu je tudi ustanovitev posebne DZ v Banjaluki za vrbasko banov.no.
* Zborovanje socialistične strokovne zve ze v Zagrebu, v nedeljo dopoldne bi se morala v dvorani Delavske zborn.ce v Zagrebu vršiti mamfestatlvna skupščina delavcev in zasebnih nameščencev, organiziranih v socialist čnem URSS-u. Pred poslopjem se je zbralo nekaj tisočev delavcev, ki so jim prireditelji sporočili, da je oblast zborovanje prepovedala. Množica pa se ni hotela raz ti temveč je v sprevodu krenila proti središču mesta. Na trgu pred Narodnim gledališčem se je nato kljub temu vršilo zborovanje, na katerem so govorniki obrazložili gospodarske in politične zahteve delavstva. Ko je bilo zborova-
n iDff ur kasete, doze za puder in cigarete, manikire, razpršilci, parfumi UiiniLilCi Jtd v največjl izbiri v PARFUMERIJI »VENUS«, Tyrševa 9
*	Zagrebški špeceristf proti navijanju
cen. V nedeljo dopoldne so v Zagrebu zbo rovali trgovci s živili in mešano robo Glavni predmet razprave je bila predvsem naraščajoča draginja o kateri nepoučeni pogostokrat m slijo, da jo zakrzvljajo de-tajlisti. Zborovalci so ugotovili, da gre naraščanje cen v glavnem na rovaš živilske industrije, ki blaga noče dostavljati neposredno trgovcem, temveč jih zalaga samo preko svojih posredn kov-grosistov Nekatere tovarne imajo po posameznih večjih mestih velike zaloge, a jih zadržujejo z računom, da bodo cene še poskočile.
•	Zahteve vojnih invalidov, ki »o postali invalidi zaradi bolezni. V Beogradu so se v nedeljo sešli vojni invalidi, ki so bili za taval de proglašeni na podlagi bolezni Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano, a zborovalci so zahtevali spremembo uredbe iz leta 1938. in izboljšanje stanja invalidov. Na koncu je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva izenačenje pravic bolnih invalidov s pravicami ranjenih. V zvezi s tem naj se ukinejo komisije za pregled bolnih nvalidov pri glavni vojni bolnici v Beogradu in pri armijskih bolnicah temveč naj te preglede vrše obstoječe komisije pri vojnih okrožjih in divizijskih komandah.
PREDAVANJE O AMERIKI
i$.ooo km čez USA
SE BO PONOVILO V FRANČIŠKANSKI DVORANI V PONEDELJEK
11. t. m. ob 20. zv.
*	Nedeljske vozovnice za božične praznike. Na pobudo podružnice v Vinkovcih je Zveza hrvatskih zasebnih nameščencev v Zagrebu intervenirala pri zagrebški železniški direkciji, naj bi weekendske vozovnice za letošnje božične praznike veljale od 23. do 28. decembra. Kakor poročajo zagrebški listi, je direkc ja prošnji ugodila. Ugodnost velja s tem očitno samo za področje banovine Hrvatske, a najbrž smemo upati, da bodo zainteres rane instance izposlovale enako ugodnost za vso državo.
*	Za mestne reveže je znana ljubljanska manufakturna trgovina podarila 157.50 din kot razliko med dobavo dražjega blaga. Za zavetišče za onemogle sta darovali tvrdki J. Strojanšek, Pred škofijo 21.. 20 m blaga, tvrdka Peterka E. »Ažman« na Poga-čarjevem trgu pa 10 m blaga, jop co in srajco. Ljubljanska podružnica hrvatskega kulturnega društva »Napredak« je pri nedeljski Miklavževi obdaritvi obdarila tudi dva revna otroka, ki ju je na željo društva določil mestni socialni urad. Vsem dobrotnikom revn h izreka mestno poglavarstvo najtoplejšo zahvalo tudi v imenu obdarovanih ter dobrotnike priporoča vsej naši dobrosrčni javnosti v posnemanje pri Miklavževih in božičnih obdaritvah.
*	Z ljubljanske univerze. Slušatelji, ki želijo delati pravnozgodovinski državni izpit ob koncu zimskega semestra 1. 1939/40, naj vložijo prošnje za pripustitev k izpitu na dekanatu juridične fakultete do 15. t. m
*	Težave sarajevske Delavske zbornice. V nedeljo dopoldne se je v Sarajevu se šla plenarna skupščina DZ. ki jo je otvoril in vodil predsednik Peter Medič obširno pa je poročal o položaju delavstva na področju
nje končano, s^ je množica mirno razšla.
* Zlato poroko slavita te dni pri .Sv Lovrencu na Pohorju ugledna zakonca veleposestnik g. Franc Peitler in njegova vzorna ž.vljenjska družica ga. Marija. Mladostno čvrstima zlatoporočencema iskreno čestitamo!
g Kot VSAKO LETO, tndi LETOS
LNADA" DARIL/
□
□	Parfumerija »Nada«, Frančiškanska
□	ulica.
•	Lovce opozarjamo na današnji razpis lova občine Velike Loke, ki je objavljen oa zadnji strani »Jutra«. (—)
*	Se Miklavževi angelčki bodo veseli
velike in krasne slikanice, ki jo je Jadranska straža pripravila našim malčkom »Barčica po morju plava« je ime debeli Knjigi s 13 živopisan mi slikami, ki prikazujejo majhnega dečka ln še manjšo deklico, kako sta potovala v daljne tuje dežele po sinjem morju. Prenašal ju je veter, jadrala sta otroka z belim galebom in plovila na colsti ribi, z lastnimi ročicami sta trgala z dreves sveže smokve m v senci palm sta se Hladila. Tudi trsatsko Mater Božjo sta spotoma obiskala. Med ljubkimi verzi je Se kopica sličic, pripravljenih, da jih mali obdarovanec pobarva po svojem oku»u Tekst in sflike so delo znane umetn ce Ksenije Prunkove. Slikanica je izvirno domače slovensko delo, ki zlahka tekmuje z uvoženim tujim alagom. Dobri Miklavž tega daru za svoj zemeljski drobiž gotovo ne bo prezrl; saj bi bila za dobrotl.iivega svetnika to nepopravljiva pogreška. ker so slikanice na razpolago po vseh knjigarnah kot tudi pri Jadranski straži v Ljubljani, Tyrševa c. la/IV. Cena slikanice je 25 din.
Iz Ljubljane
u— SOletnica ustanovitve Zveze jugoslovanskih železničarjev. Leta 1909 so ustanovili slovenski železničarji v Trstu svoje stanovsko društvo na jugoslovanski zamisli. Društvo je že ob ustanovitvi moralo prestati trde preizkušnje, ker n; bilo po godu niti internacionalnim krogom, niti tedanji nemški upravi. Po prevratu se je iz ZJZ osnovalo donašnje Združenje jugoslovanskih narodnih železnčarjev in bro-darjev, ki je danes najmočnejša stanovska organizacija v Jugoslaviji. Proslavo 30 letnega jubileja bo izvedla ljubljanska oblastna uprava UJNŽB v nedeljo, dne 10. t. m. pod pokroviteljstvom g. ministra za promet inž. Nikola Bešliča. V častnem predsedstvu so pomočnik ministra za promet g. inž. Mate šneler, generalni direktor JDž g. inž. Nikola Djurič, oba njegova pomočnika g. inž. Josip Cugmus in g. inž. Milan Jojič, ljubljanski direktor g. inž Rudolf Kavčič in njegov pomočnik g-Franc Hojs. Slavnostno zborovanje bo v dvorani kina »Sloge« s pričetkom ob 10. uri. Članom UJNŽB in njihovim svojcem, ld se bodo udeleži proslave je dovoljena brezplačna vožnja v Ljubljano Ln nazaj.
u— Uradni obisk. V Ljubljani se mudi novi generalni direktor Poštne hranilnice g dr. Mnerkn Markovič.
a— flfgitail skavti v IJnHJiirl Naši skavti dobe danes obide manjše skupine ofidelnih predstavnikov mednarod. skavt-ske organizacije iz Londona. Angleški skavti, ki so se že dalje časa mudili v Beogradu, so v naši državi na študiju Jugoslovenske skavtske organizacije. Na povratku v Anglijo se bodo za več dni ustavili tudi v Ljubljani ter posetili tudi skavte na deželi Te oticieit« zastopnike mednarodne skavtske organizacije vodi Mr. Wilson, vršilec dolžnosti direktorja mednarodnega skavtskega urada v Londonu. Angleški skavti, ki jim ob tej priliki ni do kakih posebc.it; paradnih nastopov, si bodo ogledali predv>em naše skavtske edinice v njihovem notranjem delovanju in razvoju. Ljubljanski skavti jim sicer pripravljajo prisrčer sprejem, vendar popolnoma v intimnem kroga Angleškim gostom, ki prispejo danes opoldne z vlakom iz Zagreba, želimo najprijetnejšega bivanja v beli Ljubljani in med našo nadebudno skavt-sko mladina
„IZ STARIH DNI FARMACIJE ..
To je naslov prekrasnemu bakrotisku v prirodnih barvah — umetniškem okrasku okusnega koledarja (stenskega ln žepnega), ki so ga naše lekarne pripravile svojim zvestim prijateljem. Priporočite se zanj pri Vašem lekarnarju.
a— Smrt zaslužne narodne delavke. V Vrtni ulici 21 so našli mrtvo 57-letno upravitelji«? pomožne šole Slavko Burm-kovo. Zadnje dni je še bila polno zaposlena z zbiranjem daril za božično obdaritev revne obmejne dece. Nenadna smrt je nastopila zaradi srčne kapi. Plemenita po-kojnica je bila več let neutrudna predsednica ženske podružnice CMD, zadnja leta pa marljiva tajnica Vzgledni vzgojiteljici in plemeniti ženi ohranimo svetal spomin, žalujočim naše globoko sočutje.
u— Dobrodelna prireditev v korist zavetišču gospodinjskih pomočnic za brezposelne, onemogle, oslabele, ln rekonvales-cen tke bo na praznik, 8. decembra ob 17 uri v Delavski zbornici. Pri prireditvi bodo nastopile pomočnice same z nagovori, deklamacijami, prostimi točkami ln igrami. Sodeloval bo tudi tamburašk) zbor NSZ. Režlral bo g. Sorn, pevovodja bo g. Krmelj. Vstopnice od 3 do 20 dni se dobe v prodaji v naprej v trafiki OUZD in v društveni pisarni, Wolfova ulica 12. Vabimo gospodinje In pomočnice ter ostalo občinstvo k obilni udeležbL
Ne pozabite da ie Miklavž pred durmi
In spomnite se na tvrdko
Foto Tourist — Lojze šmue
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8, In podr. PREŠERNOVA 9,
kjer dobite primerno M'klavževo darilo za vsakogar ta za vsak denar.
Velika Izbira šaljivih predmetov, najnovejših igrač, šatulj, nečeserjev, manlcur itd.
u— Premaknitev zlate nedelje. Prejeli smo: Dnevniki so objavili malce potuhnjeno vest, da je združenje trgovcev sklenilo da bodo v nedeljo 17. t m trgovine odprte. Ljudje so se spraševali, zakaj. Ko so pa od trgovcev zvedeli, da je združenje trgovcev sklenilo zlato nedeljo prenesti za teden dni naprej, so bili takoj na jasnem da bodo zato trgovine na dejansko zlato nedeljo, t j. na nedeljo pred božičem, dne 24. t m zaprte, d asi so bile po stari tradiciji odprte na to nedeljo desetletja S tem prenosom zlate nedelje na teden prej ni le kršena stara tradicija, marveč je pri-zadejana občinstvu, ki bo moralo kupovati svoje potrebščine, zlasti pa jestvine in drugo kvarljivo blago, toliko dni prej, ne-mala neprijetnost Naša trgovstvo — res je mnogo častnih izjem — je s tem činom močno zanemarilo nekdaj tako priznano uslužnost do svojih odjemalcev, ki morajo dobiti vtis, da je tudi ta način pripisati znamenju časa, namreč, da trgovcem nI kaj do tega, da bi prodali čim več blaga. Mnenja smo, da je obrtna oblast poklicana, skrbeti za to, da se take novosti ne uvajajo preko nje in na škodo kupujočega občinstva, ne glede na to. da se s tem krši stara tradicija, ki je nudila trgovcem posebno priliko, da so se pokazali uslužni do potrošnikov in jim omogočali nakup potrebščin za praznike zadnjo nedeljo
Olafa Jordana. Ta slikar je ob priliki svojega bivanja v Dalmaciji in v drugih delih naše države ustvaril celo vrsto značilnih portretov, ki jih predvsem označuje poudarjanje raznih značilnosti naSega prebivalstva Jord?nova dela so bila letošnjo pomlad razstavljena v Berlinu. Stanislav Hafner je nadalje prispeval članek o muslimanskem Sarajevu, ki je zgrajen nele na lastnem doživetju njegovih originalnosti, marveč tudi na literarnem in znanstvenem proučevanju kulturne zgodovine lepega Sarajeva. Iz spisov Zvonimira šu-biča je Fr. Hille prevedel pripovedno prozo »Kmet umira«.
Poleg teh člankov, ki zavzemajo polovico številke, je objavljen zanimiv mate-rijal k spoznavanju sodobne Grčije, dalje prevod pripovedne proze Bolgara Damjana Kalfova ln Rumuna Bratescu-Voinestija. Med ocenami novih knjig se nekatere tičejo nemških publikacij o Jugoslaviji. Časopis je lepo opremljen in ilustriran tudi z izbranimi posnetki iz Jugoslavije. —o.
Zapiski
MED MLADINSKIMI KNJIGAMI
Začela se je sezona Miklavževega in božičnega trga. Tud knjigarne so uredile svoja izložbena okna tako, da bi postala vabi •'va za onega ki obdaruje pridne otroke s knjigo. Lepa tradicija, da je med darovi vedno tudi knjiga, je v sedanjih težkih dneh nemara še bolj prporočljiva kakor kdaj koli prej življenje kaže celo otroškemu pogledu vidno zaskrbljeni obraz in »mladim srcem« je treba čim več duševnih vzpodbud, dobro izbrane duševne hrane. In kaj pač more v tem pogledu nadomestiti loijigo?
Letos bo v našem mladinskem slovsbvu motda manj novega, kakor je bilk) še lani.
Vzlic temu zaznamuje njegov letopis to in ono novost, ki naj jo tudi mi vpišemo v predale naše književne kronike. — Tiskovna zadruga v Ljubljani izdala je te dnj krasno opremljeno zbirko novih pravljic Lojzeta Zupanca s številnimi originalnimi ilustracijami priljubljenega domačega slikarja Maksima Gasparija. O tej knjigi smo priobčili poročilo v ponedelj-skem »Jutru«. — Jugoslovanska knjigarna je izdala v debeli knjigi na 366 straneh mladinski a/vamturist čni roman »Tinček in Tonček« v priredbi Mirka Kunčlča. Ta knjiga »čudovitSh dogodivščin dveh ameriških dečkov« bo s svojo vsebino in izredno številnimi ilustracijam nasičevala fantazijo otrok, ki na tihem že sanjarijo o širnem :n daljnem svetu. Dva neugnan-ca doživljata verjetne in neverjetne zgodbe na morju in na kopnem, v prerijah in gozdovih, zgodbe z mornarji, divjaki, čudaki. Indijanci in ljudožrc', s krokodili levi, sloni, kačami, opicami -n premnogimi drugimi živalm5. Kaj vse doživita, to je pač težko povedati v kratkem, toda odrasel človek, ki prelistuie to knjigo, gleda z neko zavistjo na mlade čitatelje, zakaj tem bo vse to novo in sveže in se jim utegnejo ob mikavnih zgodbah jež ti lasje od čuda. — PlodovStni in mnogostranski pisatelj Gustav Strniša je izdal knjižico »Uganke«. V lično opremljeni, na dobrem pajpdiTfu z jaanmi črkami natisnjeni zbirki najde mlad bralec 103 uganke. Deset izmed njih je opremljenih s posrečenimi ilustracijami Poldeta P e h a n i j a Uganke so povsem izvirne, plod p'ščeve bogate domišljije in se v vezani besedi gladko berejo. Nekatere se utegnejo prav kmalu udomačiti med mladimi prijatelji takega berila. Z njmi si bo otrok zabavno in koristno preganjal dolgočasje zimskih večerov in tešil radovednost, ki se v mladi
duši tako izrazito pojavlja S pridom pa bo vzel knjigo v roko tudi starejš: človek in igraje preizkusil na teh ugankah svojo duševno prožnost Vse te in druge mladinske knjige dobite v knjigarni Tiskovne Zadruge.
Spomenik pesniku Milanu R*kt6u je bil s pietetno slovesnostjo odkrit v nedeljo v Beogradu.
Sezona na knjižnem trgu. Založba Modra ptica je pravkar izdala prevod romana znanega češkega pisatelja Karla Novega »Samotni Krešin«. Pri isti založbi je izšel poljuden učbenik ruskega jezika »Ne boj-mo se ruščine« iz peresa priv. doc. drja Aleksandra Isačenka. Pred božičem lzideta pri Modri ptici še mladinska povest Alek-seja Tolstoja »Zlati ključek ali Buratlnove dogodivščine« in pesniška zbirka Boža Vo-duška »Odčarani svet«.
Josef Hora v slovenskem prevodu. Najnovejši zvezek revije »Modra ptica« prinaša v prevodu Otona Berkopca novelo znamenitega češkega pesnika Josef a Hore »Smrt zakoncev Pivodovih«.
»Slovensld Pravnik« (izdaja društvo »Pravnik« v Ljubljani, urednik dr. R. Sa-jovic) prinaša v pravkar izišlem 11—12 zvezku, ki zaključuje 53. letnik, konec razprave dr J. Agneletta »Prva knjiga novega italijanskega državljanskega zakonika« dr. Metoda Dolenca razpravo »Novi kazenskopravni predpisi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije« ln dr. Ivana Tomšiča »Nekaj misli glede znanstvenega dela o Inozemskih Jugoslovanih«. Sledi kritika M. SkerlJa dr. Urbančevega »Zavarovalnega prava« ln raznih drugih (čeških, Italijanskih, francoskih, angleških) pravnih spisov. V prilogi so odločbe kasadjskega sodišča.

KINO MATICA,
tel. 21-24
ob 16., 19., 2L uri
7 PUSTOLOVŠČIN	I
BLAGO D2INGIS KANA I
DANES PREMIERA!
PETER LORRE
PRETRESLJIV IN VSEBINSKO GLOBOK FILM o velikem borcu, zdravniku znanstveniku, ki je odkril bacil tuberkuloze ln rešil človeštvo najhujše morilke.
Dr. ROBERT KOCH
KINO UNION, teL 22-2L	Ob 16. 19. in 21.15 uri!

Danes izjemoma ob 17. 19. 2L nepreklicno zadnjikrat! KINO SLOGA, teL 27-30
VTIf AD MATI ATT TA CONRAD VETO — Sessue Hayakawa, TUUin iinv nlllliv MI«ko Tanaka — Roger Duchesne.
Popoldanska predstava radi mlklavževanja ob 17. uri namesto ob 16. uri!
I
pred božičem. Nedelja pred božičem naj ostane zlata nedelja, kakor je bila, pa bo vsemu občinstvu prav, pa tudi večini trgovcev.
u— Za Magopokojnega g. Otmarja Pav-
liniča bo v četrtek 7. t m. sv. maša zaduš-nica v cerkvi Marijinega oznanjenja ob 7. zjutraj.
Ur— Pevski zl»or Glasbene Mattce ima prihodnjo vajo mešanega zbora pod vodstvom ravnatelja Poliča izjemoma v torek 12. L m. ob 20. uri. Vaje ta teden odpadejo. Odbor.
VAaVAlI zaprta noga ni WfW| ako je ne ni
zdrava,
_	_	negujete.
Sanopeo je nepogrešljiv. Vrečica 2.— Din.
u— Uprava Hubadove tope sklicuje za
petek dne 8. t. m. ob 10 dopoldne v sejno sobo poslopja Glasbene Matice sestanek vse pevovodji in predsednikov oeiroma njihovih namestnikov ljubljanskih in okoliških pevtfdh društev. Pismeno vabilo sledi.
Moderne pletenine — Karnlčnlk Nebotičnik
prva repriza Mrazove toagedlje »Stari Rimljan« bo v petek 8. t m. ob
20. url zvečer v novem Sokolskem domu v Zgornji Šiški. Na to zanimivo predstavo vse občinstvo že danes opozarjamo.
I Danes zvečer
j Miklavževanje
j v restavraciji Union
o_ Hudo bolan trgovski sotrudnlk prosi pomoči. Svoj čas smo poročali o veliki stiski komaj 30 let starega bivšega trgovskega pomočnika, ki mu je po kostni tuberkulozi hrbten ca popolnoma ohromela, da ne more sedeti, niti se sam slačiti in oblačiti, a premika se le z veliko težavo ob dveh palicah po ravnem. Kot stoodstotni invalid je ostal s.rota brez staršev in brez bližnjih sorodnikov. Njegova želja je bila takrat, da bi mu javno skrbstvo pomagalo do bivanja v kakšnem zavodu, a ta želja je zgrešila namen: dovolj žalosten primer, ki priča, kako na nizkem nivoju je še med nam. čut in smisel za humani-teto. Oglasilo se je samo nekaj zasebnih dobrotnikov, ld so mu pomagali za prvo silo. Zdaj nam piše: Zima je pred durmi, pa pima-m niti za hrano, niti za stanovanje, na nujno potrebno perilo in zimski suknjič pa niti misliti ne morem. Tudi če U mi pristojna oblast dovolila, bi ne mogel prosjačiti od hiše do hiše, ker Skoraj ne morem praga prestopiti, pa tudi £cer bi ne mogel, ker bi me bilo sram. Zdrav-nfld so ugotovili, da bi se dala moja bolezen aiatno izboljšati, če bi bil deležen redne oskrbe. V resnici pa bom ravno na zimo ostal brez hrane in strehe na cesti. Zato vas prosim, gospod urednik, priporočite me v listu dobrim ljudem, saj sem v resnici največji siromak. Rad bi imel vsaj nekaj tople obleke in pa stanovanje bi rad za zimske mesce poravnal, da bom lahko na toplem. — Prosilec je v resnici vreden in potreben, da se ga za Miklavža in božič spomnijo dobri ljudje. Darove sprejema iz prijaznosti uprava našega lista, kjer je na razpolago tudi prosilčev naslov.
šaljivi predmeti
NOVOSTI L 1940. v veliki izbiri v drogeriji KANC, LJubljana, židovska L
Novi Ilustrirani cenik dobite brezplačno.
u— Zahvala. Najlepše se zahvaljuje častiti duhovščini, vsem darovalcem cvetja, onim, ki so spremili našo ljubo Danico k večnemu počitku, in tudi vsem onim, ki so nas tolažili ob težki uri — družina Ko-vačič.
u — Sokol I. Ljubljana - Tabor priredi danes ob 16. v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru miklavževanje za deco s "ed^nm sporedom: 1. deklica poje Miklavžu, 2. rajanje nebeških krilatcev v preddvorju nebes, 3. nastop palčkov dol-gobradcev, 4. Miklavževi pomagači: pisar-ček, vratarček, gospodarček in poštarček naznanjajo prihod Miklavža, 5. rajanje deklic, ki bi šle rade k Miklavžu, 6. par-keljčkov ples, 7. nastop Antona, 8. prihod MllJavža s spremstvom angelov in parkljev, 9 razdelitev dariL Spored se prične točno cb 16. uri. Vstopnina: sedeži 4 din, stojišča 2 d^r otroci v spremstvu staršev l din. Darila se sprejemajo danes od 9. do 12. in od pol 14. do pol 16. v ženski garderobi na Taboru (vhod nasproti vojašnice).
u— Miklavževanje So*ois na Viču danes v Sokolskem domu ob 17.30 za mladino, drevi ob 20. pa za odrasle. Darila se bodo spre jemala v pisarni Sokolskega doma od 15. ure dalje. Opozarjamo naj bodo naslovi na darilih točni in čitljivi. Po nastopu Miklavža zvečer bo zabava s plesom ob sodelovanju izvrstnega Grdinovega jazza. Vstopnina zvečer samo 5 din, popoldne za odrasle 2 din. otroci v spremstvu staršev so vstopnine prosti. Drev<i vsi, ki se hočejo imen tno zabavati, v Sokolski dom na Viču! Na svidenje! (—)
Sokol IV. priredi BOklaviev--
v Putrihovi gostilni na Dolenjski cesti drevi ob 18.30 za deco in naraščaj in ob 20. za odrasle. Darila se bodo sprejemala do 18. Vabljeni vsll
o— žejezničarsko miklavževanje v L jub-Podružnici UJNŽB Ljubljana I. in IL priredita danes ▼ glasbeni dvorani Sloge miklavževanje za otroke ob 17.30, za odrasle ob 20.30 Paketi se sprejemajo od 11. do 17. v glasbeni dvorani Sloge. Po obdaritvi odrasKh prosta zabava. Godba Sloge, pijače, jestvine. Vattmo vse članstvo in ostale železničarje na edino našo zimsko prireditev. Prireditveni odbor. (—)
n— Pozor! Heigh-ho, heigh-ho, Miklavž spet prišel bo. Kam, kdaj, kje? V šiško, kjer se že dva dni ljudje prepirajo, ali je star ali mlad. Ob 20. se pojavi z vsem sijajem blestečega in peklenskega spremstva in ▼ družbi priljubljenega sv. Antona v Sokolskem domu v Šiški. Takrat boste lahko ugotovili, ali je mlad ali je star. Darilca in ostale dobrote, za pridne in za falote, sprejemamo od jutra pa do prihoda Miklavževega sprevoda. Za mladino Miklavža popoldne ob petih naredimo. Starši, prtved te malčke ln darujte jim vsaj palčke! (—)
n—Pri Sadjarski In vrtnarski podružnici LJubljana mesto predava prihodnjič v sredo dne 6. t. m. ob 19. uri g. kmet svetnic Inž. Sergej Gorjup od Kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani. Naslov predavanja, ki ga bodo pojasnjevale skloptične slike, Je: »Upoštevajmo zakone dedovanja pri izbiri in vzgo£ naših kulturnih rastlin«. Predavalnica kemijska dvorana L drž. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici pritličje. Vstop prost.
u— Mestni delavec Jože Kalin — žrtev nesreče, v ponedeljski izdaj smo že obširno poročali o žalostnem dogodku, ki se je med soboto in nedeljo ponoči pripetil na bregu Ljubljanice pred staro cukrarno. Tam so v nedeljo zjutraj opazili ljudje moško truplo v vodL Ko so na pomoč poklicani reševalci izvlekli truplo na breg in je na kraj nesreče prispela tudi policijska komisija, so v mrtvecu spoznali 521etnega mestnega delavca Jožefa Kalina, ki je bil doma iz Sturij, stanoval pa je v cukrarni. V soboto zvečer je s svojo ženo posedal
v	neki gostilni na Ambroževem trgu, od tam pa je mak) pred 22. spremil priložnostnega delavca Franceta Homca, ki stanuje v zavetišču v cukrarni, da mu bo vrata odprl. Ko je žena še zaklicala odha-jajočemu možu, naj kmalu pride, ji je Homec v šali odvrnil: »Saj ga ne boš več videla«. Homcu pač niti na kraj pameti ni prišlo, da bi se v teh besedah utegnila skrivati bridka prerokba in da ga bo drugi dan še policija klicala na odgovor zavoljo njih. Kalin se v gostilno ni vrnil, a tudi domov ni prišel — žena ga res nikoli več ne bo videla živega. Homca je policija aretirala, a kakor vsa znamenja kažejo, je v resnici nedolžen nad Kalinovo smrtjo.
n— Nezakonska mati zadavila dete. Pred sodnikom poedinoeim na okrožnem sodišču je bila razprava proti 28 letni služkinji z Gorenjskega, ki je v septembru povila dete, pa ga je takoj po porodu zadavila. Mlada mati, ki je takoj po porodu povedala svojim znamkam, da je porodila, da pa je dete prišlo že mrtvo na svet, je tudi pred sodnikom zanikala, da bi ga bila namerno usmrtila. Trdila je, da je prišlo do poroda nekoliko prezgodaj, že v preiska
vi	Je povedala, da jo je porod prehitel, ko je bila baš v bližini nekega gozda. Tam so res tudi našli dete, a zdravniki so bili mnenja, da se je živo rodilo, da pa ga je mati po porodu zadavila z vrvico, ki so jo na otroku našli. Tudi pri razpravi je dekle zanikalo krivdo, a sodnik jo je na podlagi dokazov vendarle obsodil na dva meseca zapora.
u— Drevi ob 20. url bo v veliki dvorani Kazine plesna vaja Jenkove šole za vse
obiskovalce tečajev z miklavževan jem. Jutri izjemoma odpade tečaj. V petek 8. t. m ob 20. url »začetniško-nadaljevalni tečaj«. Posebne ure dnevno. (—)
Iz Celja
e— Slavnostni koncert. V proslavo praznika zedinjenja je bil v petek zvečer v gledališču slavnosten koncert. Gledališče je bik) dobro zasedeno. Združeni zbori Celjskega pevskega društva, Celjskega Zvona in Oljke so ob spremljevanju celjske voja&e godbe zapeli državno himno, nato pa je vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. Fabjanoviča učinkovito zaigrala Tittlovo uverturo po slovanskih melodijah. Mladinski pevski zboT Glasbene Matice v Celju je pod vodstvom g. Cirila Preglja z dobro dinamiko zapel Pregljevi »Slovenska zemlja« in »Srečal sem mravljo« ter Švarovo »Moj očka«, slednjo ob klavirskem spremljevanju Maria Sancina. Mešani zbor Celjskega Zvona je pod vodstvom g. prof. Antona Knapa izvajal Vo-dopivčevi »Ves dan je pri oknu« in »Vipavsko« ter Doktoričevo »Našo bol«. Zbor je homogen in izenačen, ima dober glasovni material, poje precizno in s fineso ter očituje visoko stopnjo pevske kulture. Moški zbor »Oljke« je pod vodstvom g. Avgusta Cererja zapel Aljaževo »Na dan!«, Devovo »Soči« in Foesterjeve »Gorenjce«. Zbor je od lani zelo napredoval ter je prožen in dinamičen. Godalni kvartet Glasbene Matice v Celju, ki ga tvorijo gg. ravn. K. Sancin (I. violina), V. Jegrišnik (II. violina), D. Sancin (viola) in A. Raspolič (čelo), je s fineso, občutjem in dpvršeno tehniko izvajal ravn. K. Sancin zanimivi in komplicirani godalni kvartet v g-duru ter Glazunova Slovanski kvartet op. 26. Ob zaključku je mešani zbor Celjskega društva pod vodstvo«) g. Peca Šegule zapel PreJovčevo »Pomlad«, Lajovčevo »Vodica čista se vHa« in Premrlovo »Našo pesem«, slednjo ob spremljevanju pianistke gdč. Milene Oražmove. Zbor je uravnovešen, poje precizno in z lepo dinamiko ter razpolaga z dobrim glasovnim materialom. Koncert je dosegel velik uspeh in je dostojno zaključil vrsto proslav praznika zo-C >jenja. — R. P,
e— Sokolska akademija. Sokolsko društvo Celje-matica je priredilo na predvečer praznika zedinjenja slavnostno akademijo v nabito polnem Mestnem gledališču. Društveni orkester je v začetku zaigral sokolsko koračnico. Sledil je pozdrav državni zastavi ob igranju državne himne, nato pa je naraščajnik Stojan Cergol učinkovito in z zanosom deklamiral Aškerčevo »Svetopolkovo oporoko«. Šestorica nižje moške dece je skladno izvedla prosto vajo »Oj leti sivi Sokol«! Zelo ljubki so bili »Amorčki« v izvedbi nižje ženske dece. Višja moška deca je eksaktno izvedla »Pe-torico«. Učinkovita je bila telovadba članov na bradlji in drogu pod vodstvom našega olhnpijca br. Konrada Grilca. Višja ženska deca je ljubko izvajala »Polko«. Po godbeni točki je naraščajnik Boris Kovač lepo deklamiral Graonikovo »Uedinjenje«. Točno je izvajal ženski naraščaj »Valček«, moški naraščaj pa gimnastične vaje. Efektne so bile vaje ženskega naraščaja z žogami. Članice so eksaktno izvedle prosto vajo »La Lissoniera«. Zelo učinkovita je bila alegorija, ki je simbolizirala pripravljenost Sokolov, da zaščitijo svoj narod v težkih dneh. Sledil je pozdrav zastavi ob igranju himne »Hej Slovani!«, ob zaključku pa so udeleženci ob spremljevanju godbe zapeli Pesem sokolskih legij. Na akademiji je bolj prevladovala ritmična plat nego telovadba.
DAME!
TRAJNI KODRI DIN 40.—. —
FRIZERSKI SALON FRAJLE F.
e— Miklavžev večer priredi društvo absolventov drž. trgovskih šol v četrtek 7. t. m. ob 20. v Celjskem domu. Darila se sprejemajo v četrtek od 15. dalje v garderobi Celjskega doma (—)
e— Zaradi kanalizacije Vodnikove ulice so včeraj zaprli tudi Vodnikovo ulico med Strossmayerjevo in Gledališko ulico ter vso Strosmayerjevo ulico za promet z vozili.
e— Deset metrov globoKo je padel. Ko
je 34-letni posestnik Martin Videmšek pri Dobrni prekrival v soboto pri posestniku Jurku v Kozjaku pri Novi cerkvi streho, mu je spodrsnilo in je padel s strehe deset. metrov globoko. Pri padcu si je zlomil desno nogo pod kolenom. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
e— Samo do četrtka popoldne je še čas, da obnovite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju.
Iz Maribora
a— Investicije Pokojninskega zavoda v Mariboru, v novi trinadstropni stanovanjski. hiši Pok. zavoda v Krekovi ulici bo osem udobnih novih stanovanj. S parcelo vred bo stala stavba 1,100.000 din. Do ju-Eja 1. 1940 bo hiša dograjena. Najkasneje do pomladi 1. 1940 pa bodo pričeli zidavo štir nadstropne stanovanjske hiše ob ekspozituri OUZD na 860 velikem zemljišču. V tej hiši bo 20 dvosobnih stanovanj, 8 trisobnih in 4 samska stanovanja. Vsa stanovanja bodo opremljena s kopalnico, poselsko sobo in pritikl nami. Z zemljiščem vred bo stala nova stavba 4,500.000 din
a— Maribor in tujci. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru 1408 tujcev, ki so imeli 3168 nočnin. Med njimi je bilo največ Nemcev.
a— V počastitev spomina blagopokojne gospe Minke dr. Sorlijeve in višjega železniškega kontrolorja Jerneja Zmavca je daroval šef zdravnik poslovalnice OUZD v Mariboru dr. Jože Sekula 100 din Pro-tituberkulozni ligi.
a— Novi upravnik pošte Maribor II. Z včerajšnjim dnem je prevzel vodstvo pošte Maribor 2 novi upravnik višji kontrolor g. Martin Šetinc.
a— Poučno predavanje. V četrtek 7. t. m. ob 20. bo predaval o esperantu in delavstvu v dvorani Delavske zbornice prof. Rakuša. Pred in po predavanju bo ogled esperantskih del.
a— Staro-katoliška cerkev: V petek 8. t. m. ne bo v Mariboru službe božje, ker bo ta dan služba božja v Ptuju v Narodnem domu ob pol 10. uri. Redna služba božja v Moriooru bo spet v nedeljo ob 9. uri.
a— Miklavževa igra ln obdaritev danes
ob 16. Sokolski dom. Predprodaja vstopnic Putnik. (—)
a— Meso prodajajo v Mariboru po 14 do 16 din za kg. Ponekod v mariborski okolici pa ga prodajajo po 10 do 12 din. Mariborske gospodinje se vprašujejo, zakaj so v predmestjih možne nižje cene kakor v mestu.
a— O naraščajoči draginji in o plačah nameščencev bodo razpravljali zasebni in trgovski nameščenci na svojem nocojšnjem sestanku ob 20. pri Novem svetu.
a— Rešitev v zadnjem trenutku. V Cvetlični ulici je kurjač Srečko Jurkos v zadnjem hipu rešil Hinka L., ki ga je našel obešenega na vrvi. Prerezal je vrv in rešil Hinku življenje. Vzrok obupa ni pojasnjen.
a— Bratu je ukradel 10.000 din. Mali kazenski senat je obsodil Antona Bezjaka na 1 leto strogega zapora, njegovega brata Rudolfa Bezjaka na 2 meseca in 10 dni strogega zapora. Anton Bezjak je bil obsojen zaradi večjih tatvin v Ptuju in pri tvrdki J. Pregrada v Mariboru, Rudolf pa, ker je ukradel bratu Josipu v Podvincih 10.000 din.
a— Štorklja v Vetrlnjski ulici. 291etna Frančiška Kuharičeva iz Sv. Danijela pri Prevaljah je prišla v Maribor. V Vetrinj-ski ulici so jo prijeli porodni krči. Porodila je zdravo dete. Reševalci so jo prepeljali v bolnišnico.
a— Ob meji gori. V Zgomji Senarski v Slovenskih goricah je zgorela domačija posestnika Ernesta Kuharja Vzroki požara
niso znani.
a— Aretacija tatu koles. Ponoči je bil aretiran znani tat koles Topolovec. Pri njem so našli osem koles, ki jih je ukradel po Mariboru, Studencih in Radvanju. Odvzeta kolesa so izročili lastnikom razen enega, katerega lastnika pa ne morejo ugotoviti- Topolovec je bil Izročen okrožnemu sodišču.
Iz Trbovelj
t— Zahvala. O priliki moje 701etnlce sem prejel od svojih prijateljev in znancev toliko čestitk, da se ne morem vsakomur posebej zahvaliti. Naj bo po tej poti vsem izrečena najisikrenejša zahvala! — Franc Feštajn.
t_ V počastitev spomina ge. Lojzke
Omerzu v Beogradu je darovala obitelj Plavšakova 200 din. učiteljski zbor II. dekliške šole v Trbovljah 270 din za revne učenke n. drž. dekliške ljudske šole v Trbovljah. šolska uprava se darovalcem naj-JskrenejSe zahvaljuje za plemeniti dar.
I
Gospodarstvo
K emisiji prve transe 6% notranjega posojila za javna dela in državno obrambo
že 14. aprila lanskega leta je ministrski svet izdal uredbo o 6% notranjem investicijskem posojilu za javna dela in za potrebe državne obrambe v višini 4 milijarde din. V tej uredbi je bilo predvideno, da se emisija posojila izvrši v tranšah, tn sicer v teku 6 let že lani jeseni bi se morala izvršiti emisija prve tranše v višini 700 milijonov din. Do tega pa ni prišlo zaradi motenj, ki so nastopile na našem denar-nem trgu in našem trgu kapitala v zvezi z mednarodnimi dogodki (lani v jeseni su-detska kriza, letos spomladi zasedba Češko-Moravske). Medtem so se pričela izvajati že nekatera dela, ki se bodo financirala iz sredstev tega notranjega posojila Kakor je znano, je od celotne vsote 4 milijarde dan, predvideno 1500 milijonov za gradnjo nov,h železnic, 1500 milijonov za potrebe narodne obrambe, 500 milijonov za gradnje glavnih državnih cest, 250 milijonov za javne zgradbe in kmetijske naprave in 250 milijonov za melioracijska dela
Nedavno se je finančni minister odločil za emisijo te prve tranše in po izvršenih konferencah s predstavniki v poštev prihajajočih denarnih zavodov in zavarovalnih ustanov in s predstavniki industrije je bil za soboto določen vpis te prve tranše. Emisija je bila poverjena Državni hipotekami banki, ki je že v uredbi določena, da bo vršila obrestno in amortizacijsko službo za račun države v svojstvu finančnega agenta. Pretežni del prve tranše so, kakor znano, prevzeli državni denarni zavodi. Koliko je bilo plasirano pri drugih denarnih zavodih, soc alnih ustanovah in pri industrijskih podjetjih zaenkrat ni znano.
V zvezi z emisijo te prve tranše je finančni mnister izdal še drug odlok, ki pravi, da bosta Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica odstopili nove obveznice tega 6% državnega posojila vsem onim, ki se bodo do prihodnje emisije prijavili za naknaden vpis tega posojila, in sdcer po istem tečaju, kakor sta jih sami prevzeli, t. j. po tečaju 95% nominalne vrednosti. Ta odlok je bil izdan zaradi tega, ker je bil za emisijo določen le en dan in bo sedaj omogočeno drugim denarnim zavodom, socialnim ustanovam in industriji, da postopno odkupijo te obveznice v teku prihodnjih mescev.
Emisijski tečaj, po katerem je država izdala te nove obveznice je razmeroma visok, saj znaša 95% nominalne vrednosti, medtem ko se gibljejo tečaji starih 6% par
pirjev mnogo nižja 6% begluške obveznice so Ob koncu novembra notirale okrog 80, (za 100 din nominala), 6%
Dva nova mostova
Kakor smo že kratko poročali, so v soboto otvorili nov cestni most čez Savo, pri Zagrebu, v nedeljo pa je bila svečana otvoritev novega železniškega mostu čez Savo prav tako pri Zagrebu. Novi most za cestni promet je prav za prav rekonstrukcija starega mostu, ki je bil zgrajen že leta 1892. Stari most je imel le 4 m široko cestišče m ni več zmagoval naraslega prometa. Za gradnjo novega mostu so uporabili obstoječe opornike, ki pa so jih morali razširiti in dograditi, kar je zahtevalo 320.000 din stroškov, železno konstrukcijo za most je izdelala Brodska tvornica vagonov za 7.5 milijona din, z ostalimi izdatki pa so stroški tega mostu v celoti narasli na 8 milijonov din. železna konstrukcija mostu je zvarjena. Ker pa je treba pri varjenju posameznih delov zelo paziti in delo izvršiti zelo solidno je tehnični oddelek banske uprave poslal inž. Erega v Curih k našemu rojaku prof. inž. Rošu, ki je znan strokovnjak na tem področju. Mostno konstrukcijo je te dni preizkusil na mestu samem prof. inž. Roš, ki se je o izvršenem delu izrekel zelo pohvalno. Novi most ima sedaj širino 9 m, od tega odpade na samo cestišče 6 m. Jekleno gradivo za most je dobavila po večini Kranjska industrijska družba, samo nekateri deli so bili nabavljeni pri železarni v Vitkovicah.
Tudi železno konstrukcijo za novi dvo-tirni železniški most čez Savo pri Zagrebu je dobavila Brodska tvornica vagonov. Stroški tega mostu pa so dosegli skoro 60 milijonov din. Dolžina glavnega loka znaša 135, poleg tega ima most še tri nadaljnje loke. železna konstrukcija mostu tehta nič manj kakor 2700 ton. Most je zgrajen v celoti iz domačega materiala in sta pri gradnji poleg Brodske tvornice vagonov sodelovali tudi Splošna stavbna družba v Mariboru in Kranjska industrijska družba na Jesenicah. Most so postavili neposredno poleg starega železniškega mostu.
Povečanje naše premogovne ln rudarske produkcije
Po uradnih podatkih se je naša produkcija premoga v oktobru letošnjega leta znatno dvignila, kar je deloma posledica težkoč pri uvozu inozemskega premoga. 2e v septembru je celotna produkcija premoga v naši državi dosegla 517.744 ton, v oktobru pa se je povzpela na 568.182 ton, nasproti 547.708 tonam v lanskem oktobru, 465.369 tonam v predlanskem oktobru in 464.896 tonam v oktobru 1936. Nasproti istemu mesecu lanskega leta znaša torej povečanje produkcije 3.7%, nasproti predlanskemu oktobru pa 22% (t j. preko 100.000 ton).
Tudi ostala rudarska produkcija je v oktobru narasla, le produkcija bavksita je bila manjša zaradi izvoznih težkoč. Produkcija bakrene rude se je dvignila na 82.422 ton (lani 77.497, predL 53.450), produkcija svinčeno-cinkove rude pa je znašala 71.785 ton (lani 71.383, predi. 67.584). Železne rude smo nakopali 52.316 ton (lani 48.616), kromove rude 4451 ton (lani 4089), in antimonove rude 1579 ton (1358).
Kakor rečeno je občutno nazadovala produkcija bavksita, ki je padla na 18.732 ton (lani 40.035). manjša pa je bila tudi produkcija pirita, ki je znašala 11.369 ton (15.104). V zadnjem času smo pričeli pričeli pridobivati tudi manganovo rado; te smo pridobili v oktobru 853 ton (lani 260).
Produkcija nafte se še vedno drži v razmeroma majhnem obsegu, saj smo v oktobru pridobili le 91 ton nafte nasproti 90 tonam v lanskem oktobru in 36 tonam v predlanskem oktobru. Naglo pa narašča produkcija zemeljskega plina ki se je v tem mesecu že povzpela na 236.000 kub. m nasproti 222.000, 176.000 in 154.000 kub. m v istem mesecu prejšnjih treh ki
agrarne obveznice in 6% šumske Obveznice pa okrog 75. Zadnje dni pa so ti tečaji še popustili. 6% begluške obveznice ao se včeraj v Beogradu trgovale po 78.75, 6% dalmatinske agrarne obveznice pa rotirajo okrog 72.
Običajno se emisije državnih papirjev vršijo tako, da je ami^jski tečaj za nove obveznice za malenkost višji od tečaja starih državnih obveznic z enako obrestno mero in enake konstrukcije, in sicer zaradi tega, da se privabijo vpisniki, ki lahko Izkoristijo priliko za ugodnejši nakup državnih papirjev.
V našem primeru pa Je emisijski tečaj znatno višji nego obstoječi borzni tečaj, kar je na prvi pogled nerazumljivo, kajti kdo naj po znatno višji ceni kupi nove 6% državne obveznice, ko lahko na trgu dobi po mnogo nižji ceni stare obveznice. Ko je lani finančni minister Letica vršil priprave za emisijo te prve tranše, je tečaj 6% begluških obveznic dosegel že višini 93% minimalne vrednosti, in je bilo takrat upravičeno pričakovanje, da se bo morda še nekoliko dvignil glede na uredbo o prisilnem nalaganju rezerv v državne papirje. Toda mednarodni dogodki, ki bo se vrstili drug za drugim so povzročili na našem efektnem tržišču oslabitev tečaja Po izbruhu vojne v Evropi so tečaji državnih papirjev zlasti v septembru še nadalje hudo nazadovali in so se dele v oktobru in novembru ustalili na nekoliko višjem nivoju. Ce se je finančni minister navzlic sedanjim razmeroma nizkim tečajem 6% drža/nih papirjev odločil za emisijo prve tranše po razmeroma visokem tečaju, je to v zvezi z novimi ukrepi, ki bodo v kratkem Izdani glede na prisilno nalaganje rezerv v državne papirje.
Iz Beograda namreč poročajo, da bo te dni izšla uredba o spremembi lanske uredbe o ustanovitvi poslovnih rezerv ln rezervnih skladov pri zavarovalnih ustanovah in zavarovalnih zavodih ter o delnem nalaganju teh rezerv v državne papirje. Po določbah nove uredbe bodo morale ustanove socialnega zavarovanja kupiti za naložbo rezerv v državne papirje >/4 novih državnih obveznic, privatne zavarovalnice 60%, banke pa 50%. Te usta. nove bodo kupljene 6% obveznice za javna dela in narodno obrambo lahko bilandra-le po nakupnem tečaju (t, j. 95% nominala).

V nasprotju ž rudarsko produkcijo je v oktobru topilniška produkcija nekoliko zaostajala, kar je očitno pripisati težkočam pri dobavi inozemskega črnega premoga in koksa. Surovega železa smo pridobili le 3860 ton (lani 4327), surovega bakra 3064 ton (lani 4037); povečala se je produkcija svinca na 1259 ton (lani 972), cinka pa smo pridobili 415 ton (417) in antimona 160 ton (106).
Gospodarske vesti
= Organizacija direkcije sa zunanjo trgovino. Iz Beograda poročajo, da je ministrski svet sprejel in odobril uredbo o ustanovitvi direkcije za zunanjo trgovino. Proti ustanovitvi take direkcije se je v zadnjem času v hrvatskih gospodarskih krogih pojavil odpor, češ, da bi to pomenilo centralizacijo trgovine z inozemstvom Zato so bila ob koncu prejšnjega tedna dana hrvatskim gospodarskim organizacijam še pojasnila, iz katerih sledi, da ima ustanovitev direkcije le namen, združiti vse ustanove, ki že sedaj dirigirajo zunanjo trgovino, v eno samo ustanovo, kjer se bo delo koordiniralo. Preprečiti je treba dosedanjo prakso, po kateri je ena ustanova vodila svojo politko mimo interesov druge ustanove. Nadalje pravi pojasnilo, da je po uredbi o banovini Hrvatski zunanja trgovina skupna državna zadeva in bodo pri vodstvu zunanje trgovine sodelovali tudi predstavniki banovine Hrvatske po delegatih banske oblasti. Predvideno je tudi, da se ustanovi poseben organ te direkcije za Hrvatsko s sedežem v Zagrebu, tako da bi se izvedla decentralizacija povsod tam, kjer je mogoča. V zunanji trgovini pa bo Hrvatska dobila oni delež, ki ji pripada po gospodarski moči.
■ Omejitev motornega prometa tncH v
banovini Hrvatski. Ban dr. Subašič ja včeraj izdal uredbo o omejitvi uporabe tekočega goriva za promet z motornimi vozili. Kakor v ostali državi je sedaj tudi v banovini Hrvatski od sobote ob 14. do ponedeljka ob 8. zjutraj prepovedana uporaba vseh zasebnih potniških avtomobilov in motociklov. Od prepovedi so izvzeti avtobusi, avtotaksiji, avtomobili zdravnikov, veterinarjev in osebje v sanitetni službi pri izvrševanju njihovega poklica, motorna vozila prostovoljnih gasilcev, avtomobili tujih diplomatskih predstavnikov in avtomobili državnih in samouparvnih ustanov v službeni uporabi. Ta prepoved se ne tiče motornih vozil, ki ne rabijo za pogon nafte in njenih derivatov, ampak kaka druga pogonska sredstva, kakor oglje, metan itd.
= Prijava motornih vozil zaradi omejitve prometa. Po uredbi o omejitvi prometa z motornimi vozili na tekoče gorivo morajo vsi lastniki vozil na pogon s tekočim gorivom (motociklov, osebnih in tovornih avtomobilov, avtobusov, motornih čolnov, plovnih objektov itd.) predložiti oblastvu, kjer je njihovo vozilo registrirano, na j dalje do 14. t m pravilno izpolnjene prijave v dveh izvodih za vsako vozilo. Prav tako morajo tudi lastniki motorjev na pogon s tekoči gorivom, ki jih uporabljajo za pogon industrijskih, rokodelskih ali drugih naprav, predložiti take prijave do 29. t. m prvostopnemu oblastvu za vsak motor v dveh izvodih. Predpisane tiskovine dobe prizadeti lastniki brezplačno pri uradih, kjer je vozilo registrirano odnosno v čigar okolišu je motor v obratu. Lastniki motornih vozil in motorjev na tekoče gorivo, ki predlože prepozno ali pomanjkljivo ali nepravilno izpolnjene prijave ne bodo mogli dobiti tekočega goriva za njihov pogon ob prehodu na sistem dobave na karta
» Vprašanje nostrifikarfje BlaiiOvfii In dragih dolarskih obveznic. Ponovno smo že poročali o vprašanju noetrifikadje Btad-
rovih obveznic, ter obveznic seiigmanovega &
i
I MAS'
ItodS, da zahtevajo Imetniki nenoatrifidia-nih obveznic, naj se popravijo krivice, ki ao jim bile prizadejane z neenakim postopanjem prejšnjega režima Ob priliki no-strifikacije. Sedaj poroča zagrebški »Ju-goslovenski Lloyd«, da so na pristojnih mestih že predloženi konkretni predlogi in ae mora s tem vprašanjem fie baviti le ministrski svet. Glede na okdnost, da se _ trenotno vodijo pogajanja s francosko de- 1 legadjo zaradi ureditve anuitetne službe I francoskih imetnikov naših obveznic in da so bila pogajanja z nemško delegacijo zaradi predvojnih bosanskih oziroma srbskih posojil hitro zaključena, je pričakovati, da bo tudi vprašanje nenostrificiranih dolarskih posojH naših državljanov pravično urejeno.	-
t Negujte lase a
«■ Osrednja zveza hrvatskih kmetijskih I Trilysinom, da zadrug je dobila pri Poštni hranilnici po- {odpravite prh-sojilo v višini 24 milijonov din. Zveza bo »|jaj in izpadanje za to posojilo zastavila Obveznice za Bkivi- r las. Nova učin-dadjo agrarne reforme v severnih krajih J kujoča tvarina, in obveznice za likvidacijo kmečkih dol- f dodana Trily-gov. Posojilo se bo odplačalo, kadar bodo I sinu, čuva Vaše te obveznice amortizirana	s lase.
«■ Uradni tečaji za december. Finančni minister je zaradi pravilne odmere taks po taksnem zakonu določil za december naslednje uradne tečaje: 1 napoleonder 350 din, 1 zlata turška lira 398.30, 1 angleški funt 215, 1 ameriški dolar 55. 1 kanadski dolar 54.80, 1 nemška marka 14.30, 1 belga 9.15, 1 madžarska penga 8.70, 1 brazilski milrajs 2.85, 1 egiptski funt 216, 1 palestinski funt 215, 1 urugvajski pezos 18.60, 1 argentinski pezos 12.40, 1 čilski pezos 1.25, 1 turška papirnata lira 34. 100 francoskih frankov 122.30. 100 švicarskih frankov 1230, 100 italijanskih lir 228,80, 100 holandskih goldinarjev 2918, 100 bolgarskih levov 45.50, 100 rumunskih lejev 30, 100 danskih kron 1100, 100 švedskih kron 1265, 100 norveških kron 1240. 100 španskih pezet 400. 100 grških drahem 40, 100 čeških kron 150.50, 100 finskih mark 107, 100 letonsklh latov 735, 100 perzijskih lijalov 100.
Borze
4. decembra
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 36.75. v Beogradu pe po 36.64. Tečaji na svobodnem deviznem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda prt slabi tendenci no tirala 435 — 440 (v Beogradu Je bil promet po 434 — 434.50). Zaključki pa ao bili zabeleženi v 4°/# agrarnih obveznicah po 53 in v7«/» Blairovem posojilu po 89.50 (v Beogradu prav tako po 89.50).
Devize
Ljubljana. Oflcielni tečaji: London 172.40
—	175.60, Pariz 97.40 — 99.70. New YorK 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2348 — 2386, Bruselj 731 — 743. Tečaji na svobodnem trgu: London 212.97
—	216.17, Pariz 120.37 — 122.67, New York 5480—5520, Curih 1228.18—1238.18, Amsterdam 2899.93 — 2937.93, Bruselj 902.85 — 914.85.
MASTEN AU BREZ MASTI
Curih. Beograd 10, Pariz 9.8550, London 17.41, New York 446, Bruselj 73.70, MIlan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 178.62, Stockhohn 106.25, Oslo 101.30. K6-bemhavn 86.10, Sofija 5.40, Budimpešta 80 Atene 3.40, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.40.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 435 — 440, 4«/» agrarne 53 — 54 (53), 6®/o dalm. agrarne 72.50 bi., 6®/« šumske 75 bL, 7°/» invest. 97 — 99, 7«/» stabiliz. 94 bL, 70/0 Blair 89.50 — 90.50 (89.50), 8«/» Blair 95 — 96; delnice: Narodna banka 7100, PAB 200 den., Trboveljska 235—240 Gutrnan 48 — 55, šečerana Osijek 110 den., Osiječka ljevaonica 150 den.
Beograd. Vojna škoda 434 — 434.50 (434 — 434.50), 6®/» begluške 78 — 78.50 (78.75), 6•/• dalm. agrarne 71.50 — 72, 7°/« Selgman 99 den. (99.50), 7«/0 Blair 89.50 den (89.50), 8»/0 Blair 93.50 den Narodna banka 7400 den., PAB 199 den.
Blagovna tržišča
Žito
'+ Chicago, 4. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 93.25, za maj 89.75, za julij 86.625; koruza: za dec. 52.75, za maj 54.50, za julij 54.625.
+ NovosadsKa blagovna borza (4. t. m.). Tendenca mirna. Pšenica: baška okol Novi Sad 186 — 188; gor. b. 185 — 187; snem. 182 — 184; slavonska 183 — 185; ladja Tisa 190 — 192; rž: baška 142 — 144. Oves: baški, sremski in slavonski 148 — 150. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 160 — 165. Koruza; baška 138 — 140; banatska 135 — 137; nova par. Indjija 111 — 113 Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 280 — 290; »2« 260 — 270; »5« 240 — 250: »6« 230 — 240; »7« 190 — 200; »8« 125 — 135. Fižol: baški sremski beli brez vreč 372.50 — 377.50. Otrobi: baški in sremski 117.50 — 120.
Odgovor ministra dr. Laze Markoviča
Objavili smo izvleček fte izjave Šefa Na- 1 rodno radikalne stranke g. Ace Stano je vi- i ča o njegovem razmerju do ministra pravde dr. Lazarja Markoviča V tej izjavi je odklonil Aca Stanojevič vsako zvezo z akcijo dr. Markoviča za zbiranje radikalov in ugotovil, da je dr. Markovič kršil disciplino stranke in izstopil iz nje.
Nedeljska »Politika« je prinesla sedaj odgovor ministra dr. Markoviča. Minister pravi najprej, da ne bo objavil svojih pisem ln razgovorov z Aco Stanojevičem, dokler ne bo ugotovljeno, ali je »Politika« res doslovno objavila izjave g. Stanojeviča aM je to storila z njegovo odobritvijo. Nato nadaljuje:
»Zaradi javnosti pa moram ugotoviti že sedaj, da mi je g. Stanojevič pri razgovorih v Beogradu in Knjaževcu ponovno izjavil, da ni zahteval od glavnega odbora Narodno radikalne stranke naj razpravlja o mojem vstopu v vlado. Dejal mi je tud, da ni odobril tozadevnih sklepov glavnega odbora in da jih tudi fie sedaj ne odbbrava. NaglasU mi je, da ni proti sporazumu a Hrvati, pač pa da bo delal na to, da ae bo sporazum pravilno izvajal. Odločno moram odklanjati pripombo vašega (PoUtikinega) dopisnika, da sem kršil pravila stranke, ker je vsem znano, da se ravno sklicujem na pravila stranke v borbi proti nekaterim beograjskim gospodom,
ki si domišljajo, da samo oni predstavljajo stranko in določajo smer njene politika. Skliceval sem se tudi na pravila stranica ko sem že ponovno zahteval sklicanje seje širšega glavnega odbora, da bi sklepal o nadaljnji politiki in taktiki stranke. Gospodje iz glavnega odbora pa dosledno odklanjajo to mojo zahtevo in s tem kršijo pravila stranke. Zato je namenjen upor g. Stanojeviča zaradi kršenja praivil njim, ne pa meni.
Prav tako moram zavrniti trditev, da sem zapustil Narodno radikalno stranko in se iaieveril njeni politiki. Resnica je ravno nasprotna, da sem ostal na terenu radikalne politike in da se trudim na vso moč Zbrati vse radikale, ki naj bi potem vsi skupaj podprli politiko narodnega sporazuma kakor jo izvaja vlada gg. Cveko-koviča in dr. Mačka To je politika, ki povsem odgovarja programu Narodno radikalne stranke in ki jo bom nadalje podpiral brez ozira na vse intrige in spletke ter na vsa netočna poročila, ki jih pošiljajo g. Stanojeviču. Ako so se tej pravi radikalni politiki odrekli glavni odbor in morda tudi g. Aca Stanojevič, česar sicer ne morem verjeti, potem jo bom nadaljeval jaz s svojimi prijatelji, pri čemer bom užival sigurno podporo vseh dobro mislečih radikalov dirom cele države.«
Uradni počitek avtomobilov
Bencinska zapora je vzbudila razne komentarje, le pešci in kolesarji so prišli na svoj račun
Ljubljana, 4. decembra
Uredba o prepovedi prometa z motornimi vozili v zasebni uporabi je vzbudila mnogo živahnega razpravljanja, fie preden je izšla. V soboto je policijska uprava v »Slovenskem Narodu« ln po ljubljanskem radiu objavila kratko odredbo, s katero je bil od sobote ob 14. do danes ob 8. ustavljen ves zasebni avtomobilski promet. Med lastniki avtomobilov in motociklov je ta način obveščanja naletel na razne komentarje, a večini se je vsekakor zdelo, da bi mogla poklicana oblast, ki od lastnikov motornih vozil po črki zakona zmerom sproti izterjuje predpisane takse, poskrbeti tudi za to, da bi bili avtomobilistl ln motociklistl o pravem času opozorjeni, kdaj tako važna odredba stopi v veljavo.
Dejstvo je, da je odredba o prepovedi zatekla številne vozače šele na potL V teku sobotnega popoldneva so mnogi avtomobili in motocikli pasirall Ljubljano ln občinstvo je bilo priča nevesellh srečanj, ko so stražniki na križiščih ustavljali vozila ln jih jemali na zapisnik, zakaj prekršek uredbe nikakor ni od muh: vsak prestopek velja 5000 din globe tn 30 dni zapora Morda je bila iz razlogov štednje pogonskega materiala upravičena prepoved vožnje v luksuzne, recimo magari, izletniške namene. A lahko si predstavljamo, kako težak udarec pomeni ta prepoved za poslovnega človeka, ki je navezan na redna potovanja po določenih okoliših, pa mora sredi delovnega dne iznenada prekiniti svojo pot ln poldrugi dan čakati križem rok, da se mu pot spet odpre, ah pa naj tvega nekaj litrov bencina te dragocene tekočine, da prevozi o pravem času bog ve koliko kflometro* ki dotna prebije predpi-
sani weekend. A kar se tiče takozvanih luksuznih, izletniških voženj, ne bo škoda v resnici nič manjša. Tujskoprometna središča bodo zimske dneve ostajala ravno brez petičnih gostov, beli opojnosti se obetajo črni dnevi.
Sicer se pa ne da reči, da Je ves narod enako občutil grenkobo bencinske zapore. Dva človeka sta to nedeljo v veliki meri prišla na svoj račun: pešec ln biciklist. V mestu se Je na Miklavževo nedeljo na trlo toliko sveta od blizu in od daleč, da bi bilo po ulicah ln cestah skoraj premalo prostora, če bi tudi avtomobili hupali med valujočo množico. Tisoči kolesarjev, ki so pohiteli na krajše ali daljše Izlete, so se zvečer vračali židane volje, ker Se svoj živ dan niso doživeli tako mirne, varne ceste. A da ne pozabimo ljubiteljev dobrega spanca — zlasti ljudje po hišah ob pro-metnejSih cestah radi tožijo nad ropotom, ki ga v nedeljskih večerih povzročajo avtomobili tja do zjutranjih ur.
Da po svojih skromnih močeh nadomestijo izostanek avtomobilov, so ljubljanski starine — fljakarji prignali svoje vprege na plan, a kakor je bilo videti, Ljubljančani prvo nedeljo fie niso kazali kaj prida smisla za povratek v staro romantiko, ki jo zmeda modernih dni kliče nazaj v življenje. Fijakarjl pa vendar upajo, da bo že prihodnjo nedeljo malo boljše.
Postani in ostani član Vodnikove drnibe!
Izvidnica na kolesih
V sedanjem konflikta med Rusijo tn Finsko so se Izkazal! zelo uporabne in hitre izvidniški oddelki finske vojske na kolesih
Karelija In Karelci
Zemlja, prebivalci, gospodarstvo in folklora
Velik del sedanjih bojev med Rusijo in Finsko se odigrava trenutno na karelskem ozemlju. Ta obmejna dežela je pri nas tako malo znana, da pač ne bo odveč, če seznanimo naše čitatelje z nekaterimi bistvenimi podatki o Kareliji in njenih prebivalcih.
Sovjetsko-finska meja gre po ozemlju Karelije, domovine Karelcev. Ozemlje meri v dolžino kakšnih 660 km v smeri od vzhoda proti zapadu in njegova širina znaša od 100 do 400 km. Geološki sestav tega ozemlja sliči v marsičem sestavu Finske in Švedske. To je pokrajina, kjer se vrste jezera, gozdovi in kameniti predeli. Visokih gora tukaj ni in zaradi mraza niso ti kraji niti najmanj primerni za kmetijstvo. Doline pa so rodovitne. Živinoreja je precej dobro razvita in konji iz Karelije veljajo za najboljše konje na Finskem.
Ta pokrajina je tudi bogata na zemskih zakladih in daje železno rudo, baker, svinec ter glino za porcelan. Močno je razvita tudi industrija kamna. Tod okoli lomijo granit in marmor in bivša ruska prestolnica Petrograd, današnji Leningrad, je tlakovan z granitom iz karelskih kamnolomov. Iz tega kamna je zgrajeno tudi nabrežje ob Ne vi in mnogo leningrajskih kanalov.
V finskem predelu Karelije je nekaj večjih mest: Viipuri (Viborg), Sartavala (Serdobolj), Keksholm itd. V ruskem delu Karelije leži znani Petrozavodsk ter pristanišče Kemi na Belem morju.
Ruski del Karelije je pripadal Olonecki guberniji. Po revoluciji se je Karelija osamosvojila. Postala je avtonomna ljudovla-da v sestavu Sovjetske unije. Na Finskem živi približno milijon Karelov, v Rusiji pa četrt milijona, toda še ti so razdeljeni, kajti blizu 125.000 jih živi v Tverski oblasti, kamor so se ljudje umaknili za časa vojn med Rusijo in Švedsko. Karelci se počasi rusificirajo. Asimilacija s pomočjo zakonskih zvez je skoro nemogoča. Pri tem ljudstvu vlada namreč s strani moških velik despotizem, ki se uveljavlja v rodbinskem in družinskem življenju. Karelci se tudi slabo hranijo.
Rusi so se poslužili v svojem delu Karelije posebne taktike, začeli so ondi naseljevati svoj živelj, posebno v industrijskih krajih. Tako živi zdaj v sovjetskem delu Karelije že nad 400.000 prebivalcev. Karelci so povsod v manjšini. Tvorijo namreč komaj tretjino celokupnega prebivalstva, ki jih ruski živelj bolj in bolj preplavlja. Karelce loči od Fincev predvsem vera; slednji so evangeliki, dočim so Karelci pravoslavni.
Ko je bil Petrograd proglašen za prestolnico Rusije, je začela osrednja in južna Karelija gospodarsko procvitati. Tudi trgovina se je dobro razvijala. V 19. stoletju sta bila v Kareliji donosna samo gozdar-
stvo in ribolov. Pozneje se je razvilo tudi rudarstvo.
Oktoberska revolucija je dala Kareliji nov obraz, toda šele oktobra 1920. je bila med Rusijo in Finsko podpisana pogodba o novi meji med obema državama. Pozneje se je prebivalstvo uprlo. Rdeča vojska pa je napravila red in od 1. 1922. se mir ni več kalil.
Karelija je v folklornem pogledu bogata zemlja. Tam je vznikla »Kalevala«. finski narodni ep, duhovna svojina Fincev in Estoncev. V tej pesnitvi je mnogo junaštva in vojaškega duha. V bistvu obravnava boj človeka z naravo. Glavni junaki pesnitve so: Vajnemonen, tvorec narodnega instrumenta kantele. kovač Iljmarinen, čarovnik Lemnikejnen in narodni junak Pohjola. »Kalevala« je prevedena v mnoge kulturne jezike, deloma že tudi v slovenščina
Karelci živijo čisto svojevrstno življenje po načelih, ki se jim zde pravilna. Tako jih n. pr. ni mogoče navaditi, da bi se držali gotovih predpisov pri zidanju hiš. Vsakdo zida hišo tako. da ima okna obrnjena na jug, ne glede na ulico ali cesto. Tako se na prvi pogled zdi, da je to ljudstvo zmešano, v resnici pa je le prevdarno.
Oficir rdeče vojske opazuje potek operacij
Strojnica v snegu
Sodoben letalski spopad
Angleški listi poročajo o dramatičnem spopadu nekega nemškega letala s tremi britskimi letali nad Francijo. Angleži so nemškemu letalu kmalu po pričetku bitke uničili enega izmed obeh motorjev. Dva izmed nemških letalcev sta takoj odskočila s padali, med tem je pilot markiral popolno nesposobnost svojega letala za boj in se je sam delal mrtvega ali vsaj težko ■ ranjenega. Ko je eden izmed angleških strojev, ki je opazoval Nemca iz neposredne bližine, zletel mimo, je ta nenadno j začel streljati na Angleža in ga sestrelil. Sele potem se je spustil na tla in se vdaL
Če še ne ves, zda] izveš:
da se nahajajo v Pečengu na finskem skem ozemlju izdatni rudniki niklja, ki so poleg nahajališč v Kanadi in Koledoniji največji rudniki niklja na svetu. Rudniki v Pečengu so last skupine »International Ničle Company of Canada« in jih vodijo kanadski inženjerji;
da je šef generalnega štaba finske vojske general Oesch švicarskega porekla;
da je sv. Barbara zaščitnica rudarjev, ki praznujejo nje god 4. decembra, tudi zaščitnica topničarjev;
da so Angleži dovršili propagandni film za svoje letalstvo. Predvajajo ga pod naslovom »Levu rasejo krila«;
da je stacioniranih v Litvi deset tisoč ruskih vojakov v štirih garnizijah;
da imajo v vseh večjih gamizijskih mestih Nemčije tečaje holandskega jezika;
da je francoska vlada sprejela sklep o posebnem obdavčenju vseh, ki iz kakršnega koli vzroka ne služijo pri vojakih
da je finska vlada ukazala ugasiti svetilnike, ki rabijo ladjam pri plovbi v pristanišče Viborg;
da je bila žena ruskega komisarja Molotova, doslej komisarka za ribarstvo. postavljena na razpoloženje.
Na opazovališču
Tudi finska armada razpolaga s tanld, vendar se zdi to orožje v pogozdovanem svetu
neokretno
Finska ob Ledenem morju
Kakšen pomen ima za Finsko pas ob reki Pečengo
Vojaki rdeče vojske z mltraljezo v sneženih plaščih
EJna izmed sovjetskih zahtev nasproti Finski se tiče ozemlja ob Severnem Ledenem morju, ki ga je Rusija 1. 1920. odstopila F.nski. Ena izmed prvih vesti v sedanjem spopadu pa je poročala, da so boljše viki zasedli finski del tako zvanega Ribiškega polotoka, Ribačija. Ne gre pa samo za ta polotok, temveč za dosti večje ozemlje, za katero sta se stoletja borili Rusija, Norveška in Švedska, ki je do L 1809. vladala nad Finsko. V jeziku moderne politične geografije bi to ozemlje označili lahko za koridor.
Finci imenujejo to sporno ozemlje po reki Pečengi. ali kakor oni pravijo Petsa-mi, ki se po sredi koridorja pretaka proti Ledenemu morju. Ozemlje v gospodarskem oziru ni čisto brez pomena, saj smo slišali, da so na njem rudniki nikla. Dosti je tudi vodne sile za proizvajanje električnega toka. še važnejše pa je dejstvo, da je zaradi Zalivskega toka na tem kraju globoko pristanišče, ki pozimi ne zaledeni in ki omogoča mimo Severnega rta zvezo z Atlantskim oceanom. To prednost uživa tudi znano sovjetsko pristanišče Mur-mansk, ki leži malo bolj na vzhodu v zaščiti globoko v celino zajedenega fjorda. Za Rusijo samo ponovna vrnitev tega ozemlja ne bi pomenila dosti, saj ima do-
volj nadomestila zanj, tem težje pa bi zadela Finsko ki njena vzhodnomorska pristanišča pozimi zmrznejo in so tudi v morebitnem spopadu v Baltskem morju izpostavljena sovražnim napadom, kakor se je pokazalo baš v zadnjih dneh.
Vas Lidnahamari, ki leži ob izlivu reke Pečenge, se je pod finsko upravo zelo razmahnila Tu natovarjajo pred vsem les, a tudi posušene ribe, ki jih prevzemajo večji del italijanski parniki. Drugače je ob cHivji strmi obali tega ozemlja le še nekoliko ribiških vasi. V notranjosti je važnejša vas, ki se imenuje po obeh ruskih svetnikih Borisu in Glebu. Tu je ruski svetnik Trifon v 15. stol. postavil cerkvico za nomadizirajoče Laponce, danes stop. tam velika pravoslavna cerkev. V bližini je že norveško obalno mesto Kirkenes.
Prebivalstvo je v notranjosti deželice skoraj izključno lapomsko. Bavi se z rejo severnih jelenov. Po L 1920. pa se je priselilo mnogo Fincev, zlasti na obali ter v Janiskoskiju, kjer je pomembna električna centrala in kjer se je naselilo kakšnih 11.000 ljudi. V bližini te naselbine so rudniki nikla, v rekah izpirajo tudi zlato in del prebivalcev se bavi s prodajo kožuho-vine.
Živi šah v Curihu
Saniteta pobira grenadirje, kraljeve korake spremljalo
fanfare
V	Curihu so priredili v soboto zanimivo šahovsko igro. Odigrala sta jo najboljša švicarska šahista Grob in Johner, in sicer na »šahovnici«, ki je merila 25 m v kvadrat, torej 625 kvadratnih metrov.
Figure so bile žive, in sicer so jih predstavljali člani curiškega dramskega društva in nekega plesnega študija. Ti sodelavci so nosili lepe rokokojske kostume, pričenši s kraljem, ki ga je spremljal dvorni norec, do kmetov, ki so se borili kot lepi grenadirji. Štirje po 3 m visoki stolpi, ki so jih štražili vojaki, so branili vogale ogromne šahovnice, a štirje majhni poniji, dva bela in dva črna, so izvrševali svoje šega ve skoke. Figure so se gibale po polju v obliki srednjeveške igre in po navedbah obeh mojstrov.
Vsaka poteza je trajala okrog 40 do 50 sekund, tako da je bilo vse stalno v gibanju. Ko je padel kakšen grenadir, je prihitela saniteta, da ga odnese. Klicarji so nakazovali vsaki figuri njeno mesto. Kadar je stopil kralj naprej, so se oglasile
Za klobukom v smrt
V	Kromerižu je veter 20Ietni služkinji Luisi Scheidererjevi odnesel klobuk. Ko je stekla za njim, ji je na vlažni cesti spodrsnilo. Padla je in preden se je mogla dvigniti, jo je povozil neki avto ter tako težko poškodoval, da je med potjo v bolnišnico umrla.
Novo cepivo zoper grižo
Berlinskemu profesorju dr. Priggeju je baje uspelo izdelati novo cepivo zoper grižo. Proti tej bolezni, ki nastopa vedno znova epidemično, doslej niso imeli zanesljivega leka.
fanfare, a če je bil v nevarnosti, so zaropotali bobni. Že sam pohod figur v zatem-nelem prostoru, v plapolajoči svetlobi pla-menic in ob grmenju bobnov, je bil številnemu občinstvu v velik užitek.
ANEKDOTA
Ermete Zacconi, veliki italijanski tra-ged pripoveduje svojim prijateljem rad zgodbico iz davnih let, ko je kot mlad, reven mladenič potoval iz kraja v kraj, da bi nastopal v svojih najljubših vlogah, zlasti kot Romeo. Nekega dne je pešačil po deželni cesti, ko je pripeljal za njim voznik, ga sočutno pogledal in dejal: »Ali si ti Romeo?«
»Sem,« je odgovoril utrujeni pešec. »Potem sedi na voz, da te bo Julija prej mogla objeti,« je rekel voznik.
VSAK DAN ENA
»Jaz vas bom že naučil, kako se dvori
moji hčeri!«
»Kaj res hočete to? Ce se vam stvar posreči, vam bom neskončno hvaležen. Doslej namreč s svojo spretnostjo nisem niti najmanj uspeL«	(»Politiken«)
Zane Grey:	30
Zakon zapada
Roman
»Tedaj je stvar seveda precej drugačna, in če vam smem vrniti dober svet za dober svet — pošljite svojo sestrico nazaj, od koder je prišla, kajti za takšne frajlice Tontska krajina ni pravi kraj.«
To rekši se je priklonil in izginil, Mary pa se je počasi vrnila k šoli. Po vsem Hatfieldovem nastopu se ji je zdelo, da ne more biti tako malo prida kakor njegov sloves, in s svojo zadnjo pripombo je imel docela prav, kajti Georgia res ni bila ustvarjena, da bi živela med temi preprostimi odkritimi ljudmi.
Pri vhodu jo je čakal Enoh.
»Nu, to je bilo hitro opravljeno,« je menil in se nasmehnil, »kakor burja je privihrala nazaj! Ustavil sem jo in ji rekel, da ji bom zdaj kot starejši svak vendarle nekakšen drugi očka in da mora biti zaradi tega prijazna z menoj — veš, kaj mi je odgovorila?«
»Ne morem si misliti.«
».Opekli si boste prste, da bo joj'! je pihnila, tako ošabno, da enakega ne pomnim.«
Pri tem se je dobrodušno zasmejal, a Maryji so bile solze dosti bližje od smeha.
Ko sta znova stopila v plesno dvorano, je bila slika izpremenjena. Otroke so bili spravili k po-
čitku — mirno so spali v kotu drug zraven drugega, odrasli pa so se veselili pridobljenega prostora, ki jim je omogočal hitrejše in še bolj razposajeno plesanje.
Nato je prišel odmor, med katerim so gospe in gospodične ponujale obložene kruhke, pogače in torte, ki so jih použivali molče in z veliko naslado. Mahoma pa je Henry Thurman vnovič zapraskal »tuš« in naznanil:
»Žalostna novica, gospoda moja — skladancev z ledom je zmanjkalo!«
»Nič čudnega,« je hripavo zarenčal Tim Mat-thews, »Wess Thurman jih je sam vsaj dvajset pojedel.«
»Kakor da ste jih drugi manj,« je ogorčeno vzkliknil Wess, »vsi ste se basali s sladoledom.«
»Nekateri pa še z nevarnejšimi stvarmi,« Je Enoh dodal, in vsi so se zasmejali, tako da je bil gripetljaj poravnan.
Maryji se je vobče zdelo, da je nevarnost resnih prepirov za zdaj minila. Cal je sedel pri svojem stricu Gardu, s katerim sta se vneto pogovarjala, in vobče je bilo podoba, da nima oči za ženski spol. Bid Hatfield se je bil povzpel na okensko polico in je imel pred družbo mladih deklet, ki so ga napeto poslušala, očividno zelo zanimivo predavanje. Georgia je bila pravkar sedla pod eno izmed svetilk, kar po Mary.jinem trdnem prepričanju gotovo ni bilo naključje, marveč hladen račun. Tuek Merry je bil videti srečen v izključni posesti gospodične, ki jo je oboževal in ki se ji nihče drug ni več upal približati. Tim Matthews je bil sicer zaripel kakor rak in močno neobrzdanega jezika,
toda njegova pijanost je bila videti dobrodušna. Enkrat je sicer kazalo, kakor da bi hotel razjarjeno poskočiti izza vrat, pri katerih je sedel, a tovariši, ki so ga obdajali, so ga zgrabili in potegnili nazaj.
Ko so pospravili vso jedačo, je Henry Thurman spet vzel gosli v roke in zaklical:
»Dajte otroci, nikar se ne izgovar jajte, da ste trudni — pokažite nam, kdo je vztrajnejši: Adam ali Eva!«
Na vsakem teh plesov so se plesalci in plesalke borili za slavo, kdo bo »spravil drugega pod mizo«, in prav nocoj je imelo častihlepje deklet nekaj upanja v uspeh, kajti za cowboyi je bil najtežji, najnapornejši teden vsega leta, teden lovljenja čred in izbiranja živali, ki jih je bilo na jesen prodati. Zato so tudi z radostjo pozdravila starčev poziv, fantje se pa niso dali osramotiti, in spet je vse zaplesalo, kakor da gre za življenje in smrt.
Tuck Merry je poprosil Maryjo za čast, da jo sme »nekajkrat zasukati pc dvorani,« kakor se je izrazil, in Mary mu ni mogla odbiti, če ni hotela biti nevljudna. K sreči je dolgin kmalu sam opustil brezupne poizkuse, da bi prišel z njo v takt, in jo je smeje se odvedel nazaj na njen prostor. Porabila je to priložnost ter ga vprašala:
»Ali je res, kar mi je pravil Enoh Thurman, da ste imeli pretep?«
»Tako se zadevica skoraj ne more imenovati, spoštovana gospodična,« je muzaje se odvrnil, »samo pest sem nastavil nekaterim cowboyem, da so se zaleteli vanjo. Bila je prava moriiev betlehem-
skih otročičev — trije izmed gentlemanov, ki so mi oporekali pravico, da plešem po svojem okusu in s komer mi drago, ležijo še zdaj zunaj v gozdu.«
»A to je strašno!«
»Oh, saj ni tako hudo. Preden bo treba spet na delo, se bodo gotovo o vedeli.«
Z dobrodušnim nasmeškom se je poslovil, Mary pa se je odslej zadovoljevala s tem, da qe gledala ples, zlasti ker je postajal čedalje bolj divji in sporov za venec vztrajnosti čedlaje bolj ogorčena.
Stari Henry Thurman ni poznal utrujenosti, skoraj nenehoma je goslal in pel po taktu godbe kratke kitice, ki si jih je sam izmišljal in ki so jih skromni poslušalci vsakikrat vriskaje pozdravljali. Najprej se je obrnil k damam: »Dajte, dekleta, ne popustite, pod mizo jih spravite, s sramoto pokrite! Kronam stvarstva, gospodom raja Od napora že sapa uhaja.«
Nagnil je glavo na stran, se s prekanjenim nasmehom zahvalil za bučno pohvalo, nekoliko pomislil in spet zapel:
»Cujte fantje, kaj bi vas prosil: Tuck Merry jo je dal že trem po nosa; le glejte, da ne boste vsi tepeni — da ne bo Adam premagan po ženi!«
Okoli treh zjutraj se je bil ples stopnjeval malone do besnosti, a gledalci so bili že utrujeni, skoraj vsi pogovori so bili utihnili, slišati je bilo samo divji topot in drsanje, cviljenje gosli in ropot palic, pri katerih so se cowboyi vrstili, da so udarjali plesalcem takt
Slovensko ženstvo za volilno pravico
V nedeljo bo v Ljubljani nianlfestacijsko zborovanje
Bolj ko kdaj so zaveda danes, v čaaa preizkušnje, slovensko ženstvo svojih dolžnosti V vseh časih se je naše slovensko ženstvo izkazalo pogumno ; in r ^>avlje-no na žrtve v korist naroda in u^uuovine. Nikdar ni odpovedalo v času preizkušnje
—	spomnimo se samo majske deklaracije
—	in tudi sedaj je tesno povezano z našo slovensko domovino ki z dolžnostmi do nje.
Med slovenskim ženstvam je mnogo izrazitih osebnosti, ki delujejo v ponos in čast domov ne na raznih popriščih. Vse žene, od ročne delavke pa tja do intelektualke in akademske Izobraženke, vse so v svojem poklicnem zvanju prežete zavesti dolžnosti in odgovornosti. Zato sloven- j sko ženstvo — prav tako kakor hrvatsko in srbsko — manifestira za volilno pravi- i co. Z ureditvijo volilnega zakona naj se j odredi aktivna in pasivna volilna pravica tudi za žene. Mnoge žene niso same vzorne trgovke, obrtnice in v drugih samostojnih in odgovornih poklicih, ampak tudi upoštevanja vredne davkoplačevalke, j Ce nosijo bremena, naj bi uživale tudi pravice polnovrednih in enakopravnih držav-
ljanov! Naravnost poniževalno je, da n. pr. žena, ki je samostojna podjetnica in zaposluje veliko število delavstva, nima toliko pravice kakor vsak od njenih uslužbencev, ki imajo vsi volilno pravico, aktivno in pasivno.
Nikdar ni slovenska žena v svoji službeni dolžnosti odpovedala, nikdar ko je šlo za blagor domovine in narodnega občestva, tudi v času najhujše preizkušnje, ni nikdar in ne bo nikoli odpovedala, zahteva pa, ko nosi bremena in odgovornosti, da dobi tudi priznanja, ki gre polnovrednim in enakopravnim državljanom — to je: splošno aktivno in pasivno volilno pravico.
Kadi tega sklicujemo javno zborovanje, ki bo v nedeljo, 10. decembra ob 15. uri v veliki dvorani Na rodnega doma.
Dolžnost vsake žene je, da pride nazbo-vanje in zahteva pravico, ki so jo državljanke večine kulturnih narodov že davno dosegle! — Zavedne bomo dale izraza svojim zahtevami, ostale pa boste slišale, zakaj in čemu se je treba boriti!
Akcijski odbor za žensko volilno pravico.
»Slovenčevo« veselje z mariborsko gospodo
Kakor smo poročali je v Mariboru nekoliko gospodov sestavilo pripravljalni odbor za ustanovitev mestne organizacije SDS. Ta dogodek, ki je zanimiv morda samo s stališča politične treznosti in preudarnosti — mariborski gospodje trdijo namreč, da pomagajo »koncentrirati« slovensko demokracijo, če ustanovijo še eno poltično organizacijo — je imel, kakor je bilo pričakovati, predvsem eno glavno posledico: dal je povoda gospodi iz Kopitarjeve ulice, da se zopet enkrat z vso silo zažene v svojega glavnega nasprotnika, v JNS. »Slovenec« je ves navdušen. V člankih in noticah se veseli, kako bodo sedaj gospodje Radivoj Rehar, Mirko Brečko itd. razkrojili JNS, kar da jim bo tem lažje, ker ta stranka (ki jo v »Slovencu« nosijo vsakih 14 dni k pogrebu) itak nima nič korenin v narodu. »Slovenec« pri tem pozablja na vse svoje obupne borbe proti naprednemu in nacionalnemu elementu in celo doba decembrskih volitev, v katerih je JNS navzlic vsemu krepko afirmirala svojo povezanost s politično najbolj razsodnimi množicami našega naroda, mu je za trenutek izpadla iz spomina.
Ta list bi ostal sebi nezvest, ko bi mi-
mogrede ne uporabil prilike za klevetniški očitek, (katerega namen dobro poznamo!), da JNS »boljševizira« svoje pristaše in »pripravlja najboljši temelj za komunistično propagando«. »Slovenec« se pri tem sklicuje na »nekak politični vestnik«. v katerem je bilo, v kolikor smo ga čitali mi razkrinkanih nekaj težkih korupcijskih primerov. Nekateri teh primerov so bili iznešeni tudi že v zagrebški »Novi riieči«. Po našem mnenju bi bilo mnogo bolj učinkovito, ako bi »Slovenec« s stvarnimi navedbami zavrnil obtožbe, objavljene v zagrebškem listu in v »Političnem vestni-ku«, v katerem jih je čitatL
Tudi nam je na razpolago nekaj tozadevnega zelo zanimivega gradiva in čim
. ...........bomo odprli
svoj rnaii arhiv, pa se ou takoj videlo, kaj »Slovenec« smatra za »boljševizacijo«. Razume se skoraj po sebi, da so gospodje iz Kopitarjeve ulice posegli tudi po svojih framazonskih kleščah in zopet ščipljejo z njimi pristaše JNS. povsem po nedolžnem, ker med njimi ni niti enega, ki bi mu smeli preščipniti vrat. Dotična gospoda se vsa nahaja v neposredni bližini gospodov lastnikov framazonske orožarne.
Beležke
Minister dr. Budisavljevic o političnih zakonih
V nedeljo dopoldne je imel predsednik SDS in minister za socialno politiko dr. Budisavljevic vrsto shodov v Liki. Glavni govor je imel v Korenici, kjer je napovedal skorajšnji razpis volitev v narodno skupščino ter sprejem političnih zakonov. Glede političnih zakonov in zakona o volitvah narodnih poslancev je napovedal, da bo razpravljala o njih vlada najbrž že na svoji seji v sredo.
Za razpis volitev
v delavske ustanove
Beograjski tednik »Na/pred«, ki ga izdaja vseučiliški profesor dr. Mibajlo Hič, eden od strokovnjakov, ki so sodelovali pri formulaciji hrvatskega sporazuma, objavlja članek o potrebi razpisa svobodnih volitev v delavske zbornice in okrožne urade za zavarovanje delavcev. »Napred« zastopa mišljenje, da je že čas, pristopiti k oživitvi samouprave delavskih socialnih in strokovnih institutij. Med drugim piše list:
»Ne vidimo nobenega razloga zato, da bi se ovira delavstvo pri volitvi predstavnikov v njegove socialnopolitične ustanove. Sedanje stanje v naših socialno-politčnih ustanovah predstavlja pravo nasprostvo njihovemu poslanstvu. V delavskih ustanovah morajo imeti prvo in odločilno bese-o svobodno izvoljeni delavski predstavniki, ki res poznajo v vsakem pogledu vsa pereča vprašanja našega delavstva. Razpis svobodnih volitev v delavske socialno politične ustanove ni samo v interesu delavskih slojev, temveč tudi v interesu države, ki v današnjih težkih in usodnih časih potrebuje sodelovanja delavskih slojev bolj kakor kdaj doslej.«
Slovenski koroški fantje na fronti
Zadnji »Koroški Slovenec« objavlja pismo vojakov Slovencev, ki pišejo z zapadne fronte. Med drugim se v pismu glasi:
»Kakor doma, tudi tukaj še ni popolnoma zamrla slovenska beseda. Preradi pokra ml jamo v svoji domači govorici. Tu in tam se oglasi v našem krogu tudi slovenska pesem. Tako sta se pred dnevi, ko je bil t. zv. »Kameradschaftsabend« (tovari-ški večer), oglasila dva korajžna slovenska fanta ter pred kompanijo in oficirji zapela prelepo »Nmav čez jizaro«. Vsem se je pesem zelo dopadla, vse je ploskalo, posebno pa so bili navdušeni domačini. Pa smo znali svojo pesem tudi zagovarjati kot narodno himno koroških Slovencev. Še vi, rojaki doma. se ne strašite in ohranite slovensko korajžo!«
Znižanje mestnih trošarin?
Po poročilih listov proučujejo pristojna ministrstva načrt uredbe, ki naj bi predpisala znatno znižanje mestnih trošarin za vse življenske potrebščine, zlasti pa za kmetijske proizvode. Namen uredbe naj bi bil poceniti življenske potrebščine ali vsaj preprečiti njihovo še večjo podražitev.
Nemški demanti vesti o decimiranju v Pragi
V obilici vesti ki so jih naši in drugi listi objavljali o nastopu nemške policije proti češkim akademikom v Pragi, je bila tudi vest poluradne francoske agencije Havas, da je bilo na aerodromu pri Pragi izmed 1200 tja pripeljanih akademikov 120, torej vsak deseti, takoj na mestu ustreljenih. Nemški konzul v Ljubljani nam sedaj k tej vesti sporoča:
»Obrnil sem se glede tega poročila na pristojno mesto v Berlinu in sem pooblaščen izjaviti, da gre tu za tendenciozno
. pretiravanje, ker je bilo o priliki znanih I dogodkov v Pragi samo 12 kolovodij ustreljenih in je pri zavarovanju drugih dijakov šlo samo za začasni ukrep. Sicer pa smem opozoriti na objavo DNB iz Prage z dne 29. novembra t. L« (Objava je bila objavljena v »Jutru« 30. nov.)
Letalski humor
Pri napadu nemških letal na Shetland-ske otoke je bil po angleških zatrjevanjih edina žrtev nemških bomb divji zajec. Ubitega dolgouhca je nekdo našel v iami, ki jo je izkopala nemška bomba, šet-landci so poslali zajčka onim angleškim letalcem, ki so se bili spustiM v borbo z nemškimi letalci ob priliki njihovega na^-
pada. AngieSd letate! ao zajca opremili ■
malim padalom in ga odpeljali s seboj na izvidnišM polet nad Nemčijo, kjer so ga spustili na neko nemško vojaško letališče a pozdravi nemškim letalskim kolegom. Zajčku so pritrdili pisemce, v katerem pravijo, da ga dostavljajo nemškim letalcem po'lovskem zakonu, ki določa, da pripada lovski pJen tistemu, ki ga je ustre-lfl
Nemški letalci so se revanžiraH s tem. da ao objavili v »VčHdacher Beooachter« zajčka s pripombo, da je ušel is Churchil-love kuhinje, kjer pečejo samo novinar-ske race.
miAtlavževa čokolada v Nemčiji
Dunajski listi poročajo, ua je za Miklavža dovoljen nakup čokolade in čokoladnih izdelkov do 200 gramov na osebo proti predložitvi nakaznice za živila. Slaščičar mora na hrbtu živilske karte zabeležiti prodajo čokolade z datumom nakupa. Za Miklavža namenjene čokoladne izdelke smejo prodajati trgovci in slaščičarne od 1. do 7. decembra.
Sovjetski paviljon v New Yorku bo podrt
Newyork Times« poročajo, da je sklenilo vodstvo svetovne razstave v New Yor-ku takoj porušiti sovjetski paviljon na razstavnem prostoru. List označuje ta sklep za odgovor miroljubne Amerike na sovjetski napad na Finsko. Kakor je znano, je sklenilo vodstvo svetovne razstave v New Yorku pomladi ponovno ©tvoriti razstavni prostor, ker se nadeja, da se bodo do takrat razmere v Evropi v toliko spremenile, da je pričakovati večji obisk, kakor je bil letošnje poletje, ko je bila že vsa Evropa v vojni mrzlici
*
Sestanek JNS v Trbovljah
Krajevna organizacija Jugoslovenske nacionalne stranke v Trbovljah je priredila prošli teden v prostorih g. Počiva vška članski sestanek, ki je bil zelo lepo obiskan. V velikem številu so prišli tudi nacionalni delavci, kot g06tje pa so prisostvovali sestanku župan g. Klenovšek in še nekateri zastopniki občinskega odbora. Predsednik krajevne organizacije dr. Vodušek je vse prisotne toplo pozdravil in poudaril potrebo, da se z ozirom na politični razvoj zlasti tudi v Trbovljah čim bolj združi ves napredni živelj.
Obširno poročilo o notranjem in zunanjem političnem položaju je podal zastopnik banovinskega odbora JNS iz Ljubljane g. Milan Mravlje. Svoja izvajanja, ki so jih zborovalci spremljali z napeto pozornostjo in splošnim odobravanjem, je zaključil s pozivom naj spričo današnjih razmer v Evrope vsi osredotočijo vse svoje delo na okrepitev naše jugoslovenske domovine.
Tajnik Narodno strokovne zveze iz Ljubljane g. Makše je obravnaval razna socialna in strokovna vprašanja, zlasti ona, ki se tičejo rudarskega stanu. Razvila se je nato živahna razprava, v katero so posegli tudi gostje. Pokazalo se je pri tem, da vlada glede vseh načelaih- vprašanj, ki ao danes najbolj aktualna, popolna skladnost. Poudarila še je tudi potreba, da se čimprej zboljša nevzdržni položaj staroupokojen-cev; na banovinsko organizacijo JNS je bil naslovljen poziv, naj po vseh močeh podpre to akcijo Z željo naj bi bili slični sestanki čim večkrat, so se zborovalci razhajali, ko je predsednik dr. Vodušek zaključil sestanek.
PORT
Pozabljeni remis v nogometu
Pretekli petek sta Hermes in Ljubljana igrala neodločeno 3 : 3 (t: I)
Na praznik zedinjenja sta se domača kluba Ljubljana in Hermes dogovorila za prijateljski nogometni tekmi ki sta bili popoldne na igrišču ob Tyrševi cesti. Obisk prireditev ni bil posebno velik, sicer pa sta igri dosegli svoj namen, ker sta bili prav dober trening za obe enajstorici.
V	prvi tekmi so se spoprijeli juniorji Ljubljane, med katerimi je v obrambi igral tudi »junior« Stane Brtoncelj in juniorji. Hermesa. Rezultat je bil 3:0 v korist Ljubljane po nemali zaslugi Brtonclja.
V	drugi tekmi sta nastopili kompletno ligaško moštvo Ljubljane in I. moštvo Hermesa. čeprav je bila to tekma za trening, so oboji zaigrali kakor bi šlo za točke. Splošno so vsi pričakovali precej Izdatno zmago Ljubljane, toda te račune je prekrižala odlična Hermesova enajstorica. Ljubljana je začela s precej leno in nekoristno igro. šele, ko so jim Hermežani pokazali, da mislijo zares, so se njeni igralci zganili začela se je prav lepa in borbena igra. Stari Hassl je postavil Ljubljano v vodstvo, Razbornik je kmalu nato izenačil, za tem pa je Grintal z lepim strelom povišal 2:1. Pred koncem polčasa je De-renda dosegel izenačenje.
Po odmoru so oboji pritisnili na zmago, toda v gol niso spravili nobene žoge. V tem delu so bili Hermežani boljši, saj so bili neprestano pred golom Ljubljane. Streljali so v tem delu tudi prosti strel, ki ga je Eržen silovito poslal v levi zgornji kot. Hermežanom je ta uspeh vili nove volje in kazalo je že, da bodo odšli zmagoviti z igrišča. Toda tri minute pred koncem je po krivdi hermežanske obrambe lz nedolžnega kota padel lzenačilnl — ln če hočete — tudi odrešilni gol za Ljubljano.
Rezultat sam dovolj zgovorno priča, kdo je bil v tej tekmi dober ln kdo slab. Enajstorica Ljubljane vidno popušča v formi — preteklo nedeljo je bila v gostih na Jesenicah, kjer je izgubila proti dobremu moštvu Bratstva — in če bo šlo tako dalje, bo svojim pristašem in prijateljem pripravila še marsikatero neprijetno presenečenje. Hermežani so bili to pot zelo dobri, škoda le, da nimajo priložnosti, da bi več trenirali, ker zdaj preurejajo svoje igrišče. Vsekakor pa tudi brez tega kažejo mnogo volje za resno delo ln je prav, da se v takih težjih tekmah pripravljajo za bodočo prvenstveno sezono.
Glavno tekmo je sodil g. Erlih.
V nekaj vrstah
(PS. za nedeljo 3* t. m.)
Minula športna nedelja ni prinesla mnogo dogodkov, pri nas doma prav za prav skoraj nobenih, ki bi presegali običajni pomen prijateljskih srečanj. V Zagrebu in Beogradu so odigrali že dalj časa napovedani prijateljski tekmi »v znamenju sprave«, in sicer Gradjanski In BSK v Zagrebu ter Jugoslavija in Hašk v Beogradu. Prireditvi sta bili — posebno v Zagrebu — zelo dobro obiskani, nogomet pa, ki so ga gledali tamkaj, ni bil vreden mnogo, tako da so gledalci precej razočarani zapuščali Igrišča. Rezultat obeh tekem je bil po čudnem naključju enak (1:1) in še neodločen povrhu, tako da niti oni niso prišli na račun, ki so hoteli za vsako ceno videti zmago tega ali onega moštva.
Nogomet v tujini
V	tujini je nogometna sezona kljub poznemu času še v polnem razmahu ln so povsod naokoli odigrali celo vrsto važnih nogometnih tekem, med katerimi je treba naknadno zabeležiti naslednje:
V	prvenstvu Italije so bili to nedeljo odigrane naslednje tekme: Bologna—Bari sa, Juventus—Novara 1:0, Venezia,—
Lazio 2:1, MUano—Napoll 4:1, Ligurla— Genova 2:1, Ambroslana—Fiorentina 3:0, Roma—Turino 0:0, Triestina—Modena 4:1. V tabeli vodi Ambrosiana pred Bologno.
V	madžarskem prvenstvu so v nedeljo odigrali tekme z naslednjimi rezultati: Haladas—Szolnok 2:1, Bocskay—Taxy 2:1, Elektromos—Kassa 4:2, Tčrekves—Kispest 3:1, Szeged—Ujpest 0:0, Hungaria—Fe-renevaros 3:0. V tabeli vodi Kispest pred Ujpestom in Szegedom.
V	prvenstvu češko-moravskega protektorata so bile v zadnjem jesenskem kolu odigrane tele prvenstvene tekme: Slavia— Nachod 11:5, Pardublce—Viktoria žižkov 2:1, Sparta—Prostjejov 2:1, šleska Ostra-va—Zidenlce 1:1, Plzen—Bata 7:1, Klad-no—Viktoria Plzen 1:1.
V	Chemnltzu je bila pred 50.000 gledalci odigrana mednarodna nogometna tekma med Nemčijo in Slovaško, v kateri so Nemci zasluženo zmagali s 3:1 (0:0). Slovaki so se odlično držali do polčasa in tudi po odmoru so precej časa vzdržali nemški pritisk ter zabili celo vodilni gol, potem pa so prevzeli vso besedo Nemci ter zaporedoma trikrat potreali slovaško mrežo. Doseženi izid je kljub temu nad vse časten za mlado nogometno repezentanco Slovaška,
Kdor hoče na božični večer videti srečne obraze svojcev,
to si tzoere
momtblanc
1414
Iz domačega nogometa
Iz zadnjega »Službenega vestnlka SNZ« posnemamo, da je upravni odbor že prejel vse podatke, kako močne bodo posamezne podzveze v njenem območju. Iz teh je razvidno, da bo v podzvezi v Celju včlanjenih 11 klubov, med njimi razen celjskih še oni iz Brežic, Hrastnika, Krškega, Radeč ln štor, v podzvezi v Ljubljani 26 klubov, med njimi razen ljubljanskih vsi gorenjski ln notranjski klubi, razen teh pa še nekateri zasavski razen onih, ki bodo imeli svojo podzvezo v Trbovljah ln slednjič v podzvezi v Mariboru vsi mariborski klubi vključno onih lz Ptuja in Prekmur-ja, kakor tudi lz Cakovca, vsega 12. Slednji bodo, kakor smo že poročali v ponedelj-skl številki »Jutra«, po končanem letošnjem prvenstvu prešli v sestavo HNS. V trboveljski podzvezi bo vsega včlanjenih pet klubov.
Iz članstva SNZ je bil črtan SK Salec lz Žalca, ki je sam prijavil svoj izstop, po sili pravil pa je bil črtan SK Brod iz št. Vida na Ljubljano, ker že nad eno leto ne deluje.
Na seji tehničnega odbora— ki je naslednik prejšnjega upravnega odbora — je bila med drugimi verificirana tudi sporna prvenstvena tekma v mariborski skupini, ki sta Jo odigrala dne 29. X. t. 1. Mura ln Rapld v Murski Soboti. Tehnični odbor je to tekmo verificiral z 2:0 v korist Rapida.
Glede na to Je treba Izpopolniti prvenstveno tabelo mariborske skupine v prvenstvu SNZ, ki Je bila dozdaj objavljena v našem listu, takole: CSK	7 6 0 1 22:10 12
železničar	6 3 1 2 7: 7 7
Rapld	7 3 0 4 13:12 6
Maribor	7 3 0 4 12:13 6
Gradianskl	7 2 2 3 10:17 6
Mura	6 114 6:11 3
Se ena prvenstvena tabela
V ljubljanski skupini so bila v letošnji jesenski sezoni zelo agilna tudi juniorska moštva, ki so odigrala svojo posebno prvenstveno tekmovanje ln v katerem Je sodelovalo kar osem narašča jskih enajsto-ric. V tej konkurenci, ki Je združila mlada moštva vseh ljubljanskih klubov, si je z največjim številom dosegljivih točk In rekordno razliko golov osvojila Jesensko prvenstvo mlada garda SK LJubljane. Na naslednjih častnih mestih sta enajstorici Slavije in Jadrana. Kako ogorčena Je bila dolgotrajna borba ln kolikokrat so mladi strelci z uspehom sledili vzorom starejših, se najbolje vidi lz prvenstvene tabele, ki
Ljubljana
Slavija
Jadran
Hermes
Mara
Svoboda
Moste
Reka
7	7	0	0	43: 1	14
7	4	2	1	17:10	10
7	8	2	2	11:13	8
7	2	2	8	10:12	6
7	3	0	4	15:18	6
7	2	2	3	12:19	6
7	2	2	8	9:16	6
7 a	0	0	7	0:27	0
W so	v	nedeljo		ustanovili	
Spel nuvu ni"""« --- "=---- -
sicer Srbski veslaški savez. Ta novo ustanovljena zveza je v bistvu naslednica prejšnjega JVS.
V zvezi z napovedmi, da je finska olimpiada zaradi vojne na severu dokončno odpovedana, so se po tisku raznesle tudi vesti, češ da se je Amerika ponudila, da bi hotela Xn. olimpiado organizirati na svojih tleh v Detroitu. Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora grof Bafflet-I*tour je Izjavil, da te olimpiade nikakor ne bo mogoče izvesti v Ameriki, ker je rok za priprave prekratek, sploh pa zaradi vojne udeležba tekmovalcev iz evropskih držav ne pride v poštev.
danski sestanek JASO. Drevi ob 18. ▼ predavalnici 90. na univerzi. Dnevni red: Tečaji In reorganizacija JZSS.
SK Jadran. Drevi ob 20.30 Miklavžev večer pri Sokllču. Pridite in pripeljite tudi prijatelje s seboj.
Jugoslovanska aportska revija št 14 za
december 1939 Je Izšla. Tudi ta številka tega bogato Ilustriranega športnega mesečnika je tehnično odlično opremljena, objavlja okoli 70 slik ln prinaša med drugim pestrim gradivom tudi zanimive reportaže o zasluženem porazu v nogometni igri z	o šoli za nogometaše, o ne-
davno umrlem boksarju Tikanu Pavloviču, o šoli za telesno vzgojo v Beogradu itd. Za čitatelje bo privlačno tudi nagradno tekmovanje o vprašanju, kdo je najbolj popularni športnik leta 1939. Posamezne številke te revije stanejo din 3.—; naročnina znaša za pol leta din 16.—, za vse leto pa din 30.—. Naroča se v Beogradu, poštni predal 973, čekovni račun št 60.273.
0mmmmmmmmmmmammmmrnmmmmmm
Iz življenja na deželi
DOLNJI LOGATEC. Tudi letos je Sokol svečano proslavil 1. december. Dopoldne se je vršila slavnostna seja, ki je bila dobro obiskana od mlajših pripadnikov društva. Zapriseženih je bil več novih članov In članic ln več smučarskih diplom je bilo razdeljenih med naraščaj ln deco. Zvečer je bila slavnostna telovadna akademija, ld je uspela zelo dobro. Tudi poset je bil odličen. Akademijo so obiskali tudi vsi vojaški in civilni predstavniki. Letos so ss posebno dobro odrezali ženski oddelki, za katerimi niso zaostajali mnogo moški oddelki. Posebej naj omenimo žensko deco, ki je nastopila z dvema posrečenima točkama, moška deca pa je imponirala a številom, saj jih je nastopilo ▼ trdi točkah preko 60. V tem je moč našega društva. Zasluženega aplavza so bile deležne tudi naraščajnice z zaključeno »češko besedo« ob spremljavi našega društvenega orkestra pod vodstvom brata dr. Kraševca. — Za Miklavža bo deca obdarovana s primernimi darili Kinematografska uprava pa jih bo še posebej nagradila z lepim filmom »Heidl« s Shirley Templovo. — V soboto sta se poročila v tukajšnji cerkvi dva zvesta sokolska pripadnika br. Jančar Ludvik in Tešarjeva Majda. Na skupni poti jima vsa naša sokolska družina želi vse najboljše!
Iz Litije
I— NSstop društva gluhonenA. Prihod.
njo nedeljo bodo prišli gostovat člani ljubljanskega društva gluhonemih. Samostojni obrtniki nam bodo pokazali uspehe gluhonem niče, ki jim Je vrnila dar govora. Prireditev 2 enodejanki bo v dvorani na Stavbah. Nabavite si vstopnice že v prodaji v naprej. (—)
i— VSa naša društva in šole tekmujejo v plemenitem prizadevanju, da vsako leto čim lepše proslavimo rojstni dan Jugoslavije. Po maši je bila v Sokolskem domu svečana seja s čitanjem poslanice, prevedbo in zaprisego novih članov. S himno »Hej Slovani« je bila slavnost zaključena. Šolska mladina je povabila starše na šolsko proslavo. Sodelovali so šolarji iz vseh razredov. Skavt je iz stega kralja Matjaža so imeli lepo obiskano proslavo v VI. razredu ljudske šole. Proslava je obsegala spominski govor, deklamarije. recitacije in glasbene točke Zvečer sta bili istočasno dve prireditvi in sicer v Sokolskem in Prosvetnem domu. Večerna sokolska akademija je bila spet na višku. Po nagovoru prosvetarja br. Spata so izvajale naraščajnice telovadbo na skladbo »Dalmatinski šajkaš«. Sledila je Jenkova deklamacija »Molitev«. Vso spretnost so pokazale članice na gredi Šesterica moškega naraščaja je dosegla tak uspeh, da so točko ponavljali Ljubke so bile tudi naraščajnice. V posebnih krojih ao prikazali člani precej težke, a posrečeno izvedene vaje Zaključno telovadno točko so spet imele članice g simboličnimi vajami na poljsko narodno himno. 2iva slika je prikazala vse vanake narode, ki jih veže večna sokoiflsa ideja. Ko je vsa množica odpela sloroMito himno, je bila lepa manifestacija zakljtt-
Pisarniška moč
popolnoma samostojna, perfektna v knjigovodstva. s znanjem slovenskega, sr bo hrvatskega tn nemškega Jezika, dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šllro »Perfektna«.
_31530-1
Les
Prevzemnega uradnika ln nakupovalca za hrast ln bukev takoj sprejmem. Plača ln provizija. Pri-glase naj se samo strokovnjaki. Kavcija potrebna. Ponudbe na Donato Filippl, Plume. vla Ban-dlerl 6.	31639-1
Službe išče
Gospodična
stara 19 let, išče namežče* nje kot prodajalka v bifeju, slaščičarni. Gre tudi za natakarico, rade volje pomaga pri gospodinjstvu. Zna kuhati. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najraje Ljubljana«.
319355-2
Gospodična
z večletno pisarniško prakso, želi zaposlitve v pisarni, Cenj. ponudbe na podružnico Jutra pod značko »Zmožna«.
31951-2
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Vajenci (ke)
Deklica
z 2 razredoma meščanske šole, iz boljše družine, se želi izučiti v trgovini ali pa šivanja, najraje z oskrbo v hiši. Gre tudi na deželo. Ponudbe: Fric, Mala Nedelja pri Ljutomera.
31938-44
Avto, moto
Motor
DKW 100 ccm v odličnem stanju, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31934-10
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Fo SO par ca besedo, Din 8— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— sa filfro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki IMejo služb. Najmanj« znesek sa enkratno objavo oglasa Din 12^ Dopisi In tenltve se saraAnnaJo po Din as vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglaa ln enkratno pristojbino Din 5*— za Slfro ali dajanje
naslovov. Najmanj« znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20._.
Vsi ostali oglasi se sarafonajo po Din L— sa besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din {L— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši snesek sa enkratno objav« oglasa Din 17^
Službo dobi
Poceni dobite
sprejme v stalno službo sa-lon »Orel«, Sv. Petra cesta.
31942-1
Žagar
(fgaterist) priden, zanesljiv in trezen strokovnjak, dobi stalno službo. Ponudbe z označbo zahtevkov na Hart-ner, parna žaga, Murska Sobota.
31930-1
Izurjeno delavko
iščem za strojno izdelovanje kožnatih rokavic. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rokavice«.
31936-1
Perfektno kuharico
mlajšo z dolgoletnimi spričevali, sposobno tudi za druga opravila v gospodinjstvu, sprejmem takoj ali kasneje. Oglasiti se od 9. do 11. ure dop. Puhar-jeva 14, L n. Mahorčič.
31948-1
Krojaškega
pomočnika
dobrega, sprejme za stalno Lopan Jože, Trbovlje I.
31946-1
Brivski pomočnik
ali pomočnica, vešč železne in vodne ondulacije, — prvovrstna moč, dobi stalno službo pri Ivan Mrak, Radovljica, Gorenjsko, za takoj ali po dogovoru.
31945-1
Penzijsko mesto
ISčem mehanika Potrebno znanje: struženje, av-tomotorjl, elektroInštalacije, autogeno ln električno varenje Pismene ponudbe je podati z navedbo najmanjšega zahtevka. Brez te navedbe ee ponudbe ne upošteva niti nanje ne odgovarja. Absolventi strojno delo-vodskega tečaja imajo prednost. Nastop službe takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober mehanik«.
31906-1
Več DKW Meister
kabrio v dobrem stanju, OPEL OLIMPIA, kabriolet, FIAT 514 2-sedežni roadster FORD limuzina, novejši model proda po likvidacijskih cenah DKW zastopstvo J. LOVŠE, Tyrševa četa 35.	31947-10
Potniki
Postranski zaslužek
nudimo moškim in žen' skam iz vseh krajev pr ljudskem zavarovanju. Z; krajevne zastopnike sprejmemo samo seriozne ljudi. Ponudbe pošljite zavarovalnici »Drava« v Mariboru.
31949-5
Prodam
Električne avtomatične varovalke
električne avtomatične varovalke, komad din 30. Naročite po povzetju takoj. A. C. Butanjeva 14, p. Vrhnika.	31943-6
Strojepisni pouk
Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8 do 9. zvečer. Pouk tudi po diktatu. Tečaji od 1 do 4 mesece. Novi tečaji se prlčno 5. decembra. Šolnina zelo nizka. Moderna ln največja stroj e-pisnica! Vpisovanje dnev no do 8. ure zvečer — Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15, telet. 48-43.
31584-4
Stroji
Po zelo ugodni ceni se prodajo sledeče knjige: Im Wandel der Jahr-tausende, WeltaU und Menschhelt (5 knjig), Hausschatz des Wissena (18 knjig), Wilh. Raabe: S&mtl. Werke (18 knjig) ln še razne druge, vse v novem stanju. Ponudbe pod »Knjige« na odi. odd. »Jutra«.
31637-8
Kapital
Knjižice
Obrtne banke
kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Knjižice«.
31937-16
Les
Sodarskih
hrastovih dog
kupim 2000—3000 akord. Karlo Pfeiffer, sodar — Stari Vrbas.
31665-15
Klimatično
letovišče 700 m. Iščem najemnika ali gostllnlčarko na račun za gostUno in pen-zion v Josipdolu pri Ribnici na Pohorju. 10 novo urejenih tujskih sob. Elektr. luč in kurjava. Kopalnica s stalno toplo vodo. Prevzem takoj. Potrebna kavcija lO.OOOdln. Ponudbe na Upravo Jo-slpdol, pošta Ribnica na Pohorju. Telefon Ribnica na Pohorju St. 1.
31638-17
Lokali
Dobroidočo menzo
z velikim krogom gostov, prodam v centru Zagreba. Stanarina nizka. Pismene ponudbe pod »K-4874« na Interreklam, Zagreb, Masa-rykova 28.
31933-19
Sobo odda
Sobo
s posebnim vhodom, prijazno, oddam dvema boljšima gospodoma ali zakonskemu paru Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31481-23
%
Se strinjam
Pišite na Pomoč 23.
31939-24
Gospod
30 let star, trgovsko naobra-žen, želi poznanstva s simpatično damo v svrho ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Harmonija«.
31932-25
Glasbila
Pianino
dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj«.
31941-26
Izgubljeno
100 din nagrade
dobi najditelj črne palice s srebrnim ročajem, ki je bila izgubljena pretekli mesec na eni ljubljanskih ulic Najditelj naj izroči palico v upravi »Jutra«. Na srebrnem ročaju je graviran napis: I. K. Prostovoljno ga silno društvo v Trbovljah.
31952-28
Sadje
Jabolka
prlms zlmuke kanadke ugodno v trgovini Stular Tyrševa 37b.
3162344
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih
cenah CERNE - juvelir, Ljubljana, Wolfova
Razno
PREMOG
KOKS — DRVA
nudi
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5.
Telefon 20-59 Postrežba brezhibna.
Od Vas Je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo sato Jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip M
— Svcdolikahlic*
S. Paradiso
Psiho grafolog Paradiso Vam pokaže smer sreče in blagostanja. Predložite svoje rojstne podatke in lastnoročni podpis, pa Vam opiše Vaš značaj. Odpre Vam zastor Vašega življenja. Pove Vam, s kom in kako se boste poročili. Kako se obvarujete nesporazuma v zakonu. Kako vzgajajte otroke. Katerih bolezni te morate varovati. Kdaj se podajajte v špekulacije, da Vam srečno uspejo. Kdaj stavite v loteriji itd.
Dela na najnovejši znanstveni podlagi grafologije. Njegovim psihološkim analizam izraža na tisoče obiskovalcev prisrčne zahvale. Stranke sprejema v hotelu Slon soba št. 15 od 9. do 12. in od 2. do 7. ure. Ostane od 5. do 15. decembra.
Sokol
Cenjenim odjemalcem sporočam — da je ravnokar prispela velika količina vseh vrst snežk.
Aleks. Oblat
veletrg. čevljev SV. PETRA O. St. 18 Telefon 24-35. Trgovci popust!
KlISEJE
ENO VECBAEVNE
JBfiOMANKA SKPtT&A NASIP 23
f'xi [TO*
SlVfOM
pasto za zobe
Mestni pogrebn Občina Uubliana
f

Umrl nam je naS ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
JERNEJ ŠKOFIC
služitelj m. drž. real. gimnazij e-Bežigrad
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 5. t. m. ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana—Zagreb, dne 4. decembra 1939.
ŽALUJOČI OSTALI
1
| G. Th. Rotman
SAMBO IN PETER POTUJETA
RAZGLAS
V ponedeljek, dne 1L decembra 1939. dopoldne bo v sobi St. 17 sreskega načelstva v Novem mestu
DRAŽBA OBČINSKEGA LOVIŠČA VELIKA LOKA
v izmeri 3,898.81 ha. Izklicna cena je din 250.—, vsi ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri sreskem načelstvu.
Velik del lovišča je poraščen z gozdovi in ima zato razmeroma veliko divjačine. V lovišču sta dve železniški postaji ter so tudi dobre cestne zveze, kot tako je zelo prikladno za lovce iz oddaljenih krajev, zlasti pa za lovce iz Ljubljane.
f
Umrli so nam naša
mati
Iz Rač jih odpeljemo ob pol 10 uri v Slivnico pri Mariboru, kjer jih bomo pokopali v sredo, dne 6. decembra 1939 ob cca. 11. uri.
RODBINA JARC:
Rače, Sv. Janž na Drav. polju, Oplotnica in Kruševac.
RODBINA ZAVRNIK, DOBNIK, Ptuj.
Nekega dne je bil Goltan pri Sambu T gosteh. Naigrala sta se bila do sitega in Peter se je baš odpravljal. »Kdo je to?« je mahoma vprašal in pokazal na sliko, ki je visela v veži. »To je moja teta Brentača,« je Sambo odvrnil; »kaj ne, kako je debela? Moraš me spremiti, ko pojdem prihodnji teden k nji!«	_
Sokolsko društvo v Slovenskih KonHeah
je priredilo tudi letos na predvečer praznika zedinjenja akademijo s pestrim sporedom. Kakor vedno, je bila tudi tokrat dvorana nabito polna narodnega občinstva. Nastopili so prav vsi oddelki in pokazali, kaj se zmore s požrtvovalnostjo in dobro voljo. Obilo truda so vložili v svoje delo vaditelji in vaditeljice. Prav vsi — tudi društveni salonski orkester, ki pri vseh narodnih proslavah neumorno igra — so bili deležni vsestranskega priznanja. Posebnost zase je bil tokrat nastop članic in članov, ki so v slikovitih narodnih nošah predvajali češko besedo. Naši najmlajši pa so. nastopili kot zajčki. Tudi mladi vojaki so se prav po vojaško odrezali in vse kaže, da bodo nekoč lahkotno zamenjali sedanje lesene puške s pravimi. Slednjič moramo omeniti še naraščajnice, ki so strumno izvajale precej težke vaje na dvovišinski bradlji. Občinstvo je imelo zopet priliko videti, da naši Sokoli delajo, tiho in neumorno. Nedvomno pa se bo naša mladina s podvojeno silo vrgla na delo, ko bomo imeli svoj lastni dom; to je namreč velika želja vseh. Upajmo, da se prav kmalu uresniči. Na praznik zedinjenja dopoldne je imelo društvo svojo svečano sejo, na kateri se je po slavnostnem sporedu izvršila prevedba v naraščaj in članstvo. Za torek pa se je kakor lani napovedal sv. Miklavž, da obdari predno in revno sokolsko deco.
Sokol v Kamniku je imel v četrtek aka demijo. Spored je obsegal: pozdrav br. staroste, drž. himno ter 2 pesmi »Lire«, enodejanko »Na Kosovo« in deklamacijo, v ostalem pa same telovadne točke, katerih izvedba je bila skoraj na višku. Postavili so se članice in člani, ki so kom plicirane vaje izvedli, ako izvzamemo nekaj neskladnosti, brezhibno. Moški naraščaj se je v galvnem dobro odrezal, motilo pa je pomanjkanje prostora, tako, da se pri vajah z meči narašča j niki niso mogli prav uveljaviti; ženski naraščaj je pokazal prav ljubi«) sliko skladnosti in enotnosti. Pridna je bila tudi deca, ki se je potrudila pokazati svoje znanje Večer je bil za one, ki se zanimajo za sokolsko delo in one, ki so posvečeni v težave tega dela, res poln užitka. Nabita dvorana je pričala, da se občinstvo zaveda pomena praznika in ve tudi ceniti hotenje sokolstva. Ker se tiče igre »Na Kosovo«, moramo reči, da so bili vsi igralci, v režiji brata Goloba — dobri in so vse težke trenutke podali s pravim čustvom; premalo pa je bil morda poudarjen značaj junaške maj-ke, ki ni hotela, da bi sin ostal doma in tako izdal domovino, četudi je zanjo in za svobodo izgubila že moža in dva sina. Pričetek akademije se je nekoliko zakasnil, kar je sicer pri nas običajno, vendar bi bilo pri takih ramerah na to paziti, kajti občinstvu, nagnetenemu v premajhni dvorani, je bilo res precej vroče. Razen tega je bila deca, ki je sodelovala na akademiji, nekoliko prikrajšana, ker ni mogla vsa v dvorano, niti ni mogla brez staršev domov, ter je bila prisiljena brez dela čakati na konec. V splošnem pa je akademija nudila lepo sliko dela in voljo do dela, ter je treba samo reči: le tako dalje! Sokol bo akademijo ponovil na praznik 8. t m. popoldne. — Naš praznik zedinjenja je imel Sokol v čitalniški dvorani slavnostno sejo, na katero se je «>ralo mnogo sokolstva, prišli so tudi zastopniki oblastev. Vodil je sejo podstarosta br Knez, ki je v krepkih besedah poudaril pomen praznika in prebral spomenico Saveza SKJ. Pri slavnostni seji se je izvršila tudi zaobljuba novega članstva, ki ga je pristopilo okoli 60, ter razdelitev diplom zmagovalcem na sokolskih tekmah, pri katerih se je kamniški Sokol dobro postavil Slovesnost je končal brat podstarosta z ugotovitvijo, da bo sokolstvo neomajno vztrajalo na svoji poti.
Naše gledališče
drama
l orek, 5. ob 15.: Snegulčica. Obtok sv. Miklavža s spremstvom in obdarovanje otrok. Izven. Znižane cene. Sreda. 6.: zaprto.
četrtek 7.: Hudičev učenec. Red čet™. Petek 8. ob 15.: Emil in detektivi. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. Ob 20.: George Dandin. Izven. Znižane
cene.
Miklavž, ki bo prišel kakor v«ako leto tudi letos v dramo, se bo oglasil, obdan s svojim sijajnim spremstvom af^ov. parkljev, Mefistov itd. pri mlad nski predstavi Snegulčice danes ob 15. uri. Delil bo pridnim otrokom darila, ki bodo prispela najkasneje do 14. ure k vratarju drame, opremljena z imenom in pohvalami oz roma grajami za obdarovanca. Kdor hoče pripraviti svojim malčkom nepozabno doživetje ob čarobni pravljici, njeni poeziji in šegavost ter prihodu Miklavža, naj pravočasno rezervira vstopnice. Prodaja v operi.
OPERA
Torek, 5.: zaprto.
■5 reda, 6.: Gorenjski slavček. Red sredi četrtek, 7.: Boris Godunov. Red A. Gostuje Josip Križaj. Petek, 8. ob 15.: Pri betom konjičku. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Sabska kraljica. Gostuje Josip Gostič. Izven.
Znižane cene.	_t__
Za red »reda se bo dne 6. t. m. uipiriBO-ja Foersterjeva opera Gorenjski slavček, xi je bila od občinstva po več sezonah spet elo lepo sprejeta. Gorenjsko okolje, v katerem se dejanje dogaja, naša lepa narodna pesem in sploh prikupna, topla glasba poleg malce romantično navdahnjene, s humorjem prepletene vsebine, nam jamči, da se bo to naše prvo tehtnejše operno delo še dolgo uspešno vzdsržalo na odru. Letošnjo uprizoritev sta po šeetovi in Jerajevi obdelavi pripravila režiser Drago Zupan in kapelnik A. Neffat Posamezne partije po-jo Franci, Ribičeva, Spanova, Anžlovar, Barbačeva, Dolndčar, Orel, Zupan in Mo-dest Sancin, ld kreirata originalnega oskrbnika štruklja oziroma pisarja Rajdla.
Josip Križaj bo v četrtek ponovno gostoval v manumentalni Musorg*ega operi Boris Godunov, kjer Je že večkrat nastopil z največjim uspehom v naslovni vlogi. Njegov krasen zvočni glas in živa igra ga namreč kot nalašč usposabljata za to partijo, tako da ga strokovna kritika sploh smatra za njenega najboljšega kvterpreta. Poteg njega bodo nastopffl še Franci, Be-tetto, Marčec, Zupan, Sancin, Sladoijev, Lupfia, Orel, Dotaičar, Kogejeva, VidaMjeva, Ribičeva, Spanova in PoUčeva. Dirigent dr. 6 vara.
Junghtuu
ure
SiSNJLMKO ZVEZDE
M-ieSCht M>etovmxnam.
Dohdoarvvaeh boljf ih trgovinah s urami
Abonente Narodnega gledališča v Ljubljani naprošamo, da vplačajo 4. obrok
abonmaja najkasneje do 14. t. m. *
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 5.: Lepa Vida. Red A, Sreda, 6.: zaprto. Četrtek, 7.: prodana nevesta.
R
Torek, 6. decembra LJubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — U: Šolska ura: Kaj pa bo Miklavž prinesel? — 12: Glasbene slike (plošče). — 12.30: Poročala, objave. — 13: Napovedi in koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 16.30: Miklavževanje za otroke. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura.
—	19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Koncert Miklavževih darov. Poje gdč. Nuša Kristanova, igra radijski orkester. — 22: Napovedi, pomočila. — 22.15: Miklavž govori odraslim.
Beograd 17.45: Narodne pesmi. — 18.30: Koncert moškega pevskega Zbora. — 20.10: Narodna glasba. — 20.40: Godalni kvartet. — 21.20: Lahka in plesna muzi. ka. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Rezervirano za prenos. — 21: Petje. — 22.20: Jazz-orkester. — Sofija 18: Lahka glasba s plošč. — 18.45: Valčki. — 20: Godalni kvartet. — 20.30: Ruske romance.
—	21: Koncert solistov. — 21.30: Lahka godba ln pirat. — 21.45: Nočni koncert. —
Iz Gornje Radgone
dg— Proslava državnega praznika Ob meji. Proslava 1. decembra je bila nad vse svečana. Skupna proslava je letos iz neznanih razlogov odpadla, zato je imel naš Sokol svojo proslavo, ki se je vršila v šoli. Po pozdravu staroste dr. Erata in po preči tanj u sokolske poslanice je sokolski pevski zbor zapel več pesmi in orkester je zaigral več skladb. Nato smo vsi navzočni zapeli »Hej Slovani«. Obisk je bil zelo zadovoljiv in je dokazal, da je obmejno prebivalstvo narodno zavedno. Na državni praznik so po svečani božji službi priredili tudi člani akademske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda iz Ljubljane koncert v šoli z izbranim sporedom. Prostorna dvorana je bila natlačeno polna. Med udeleženci smo opazili tudi zastopnike vojaških, civilnih in cerkvenih oblastev. Ko smo po uvodnih besedah sokolskega staroste, ki je goste pozdravil in se jim zahvalil za njih zanimanje za obmejno ljudstvo, in po pozdravni besedi zastopnika akademikov poslušali večno lepe narodne in umetne pesmi, samospeve in klavirske skladbe, smo se mnogi v duhu povrnili nazaj v leti 1919 in 1920 tja gor, kjer tudi žive naši bratje in sestre. Besede, ki jih je izpregovoril zastopnik akademikov, so nam šle do srca. Nacionalni živelj Ob meji je dobil zagotovilo, da nI sam in da za njim stoji ves narod, predvsem pa naša akademska mladina, ki hoče vnaprej posvečati še večjo pozornost meji. Ko se našim akademikom in po njih naš Družbi sv. Cirila in Metoda zahvaljujemo za ves trud, prosimo, naj kakor doslej tudi v bodoče posvečajo naši severni meji svojo pozornost in podporo. CMD nam je že mnogo pomagala, kar najbolj vedo siromašni šolski otroci, ki so vsako leto za božičnico izdatno obdarjeni, in to v prvi vrsti s podporo te družbe. Ce so akademiki idealisti med turnejo po severni meji morda doživeli kako nevšečnost, naj nam to oprostijo in naj se zavedajo, da tega niso zakrivili naši ljudje.
gr— Osebna vest Na meščanski šoli v Gornji Radgoni je te dni nastopil službo kot profesor g Karel Rotovnik iz Ljubljane.
gr— Nov par vlakov je uveden s 2. t. m. na lokalni progi Ljutomer—Gornja Radgona in obratno. Iz Ljutomera proti Gornji Radgoni bo odhajal vlak 8818 ob 815 s prihodom v Gornjo Radgono ob 8.56. Ta vlak bo dovažal s seboj tudi paketno pošto. Iz Gornje Radgone v smeri proti Ljutomeru bo odhajal ob 10.05 ter bo imel takojšnjo zvezo z glavno progo v Ormožu proti Mariboru, Celju, Ljubljani in Zagrebu. Z uvedbo tega novega para vlakov je obmejnemu prebivalstvu silno ustreženo. Pač pa bi lahko bil ukinjen v zimski dobi nočni vlak, ki odhaja iz Gornje Radgone ob 22.34 ter prihaja nazaj ob 0.19. Frekvenca je namreč v zimski dobi tako slaba, da se ne poravnava niti režija. Pač pa bi bilo želeti, da se ta vlak uvede zlasti v sezoni, to je v letnih mesecih, ko je sezona v zdravilišču Slatina Radenci na višku. V nemško Radgono odhaja vlak dnevno samo dopoldne ob 9.05 ter se vrača ob 9.55 iz Radgone tako, da ima tudi ta vlak zvezo z vlakom, ki odhaja iz Gornje Radgone ob 10.05.
iiitguje Davorin RavJjen. — Izdaja » konzorcij »Jutra« Stanko Viraut, — Za Narodno tiskarno d, d, kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za tnaaratni del Ja odgovoren Aktf* Novak. — ya| s Ljubljani.