advertise in the best slovene newspaper ★ Comziierical Printing of All Kinds ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE • DELAVCE V AMERIKI Čitatelji v: CHICAGL NEW YORKU, DETROrrU. sploh po in izven ' Amerike J?* Xxxrx. — LETO XXXIX. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), AUGUST 13, 1956 ŠTEVILKA (NUMBER) 154 CEBULJ jeitiu je preminil na svo- Joh zadet od srčne kapi, hi l =tar 71 let, stanu, »la ^ Lindberg Ave. Do-je bil iz vasi Vokljo, pošta Šenčur Lojzeta in sestro na Gorenjskem, kjer za- Icov v ter več sorodni- let. g., _^eriki se je nahajal 44 Hi <51 ^ društva Napred- ® in kluba ^elal osem let je Pa ^ Euclidu, preje Wire p American Steel & bival. Družina je dolgo let Bonna Ave. Phijip ^3,pušča soprogo Jose-Vag: o',. ^°Јепа Colarič, doma iz Hovm pri Kostanjevici, si- ЈоЈцј . L. in Frank, vnuka 8evj.»?^ sorodnikov. Pogreb iz zjutraj ob 8.30 uri le i„ .™ega zavoda Joseph Že-cerw 458 E. 152 St., v nato ^ ob 9.30 uri in pokopališče Calvary. BLATECKY svoip bolezni je preminil na domu Albert A. Bla-256(^4®^^ 37 let, stanujoč na Clevpi Ave. Rojen je bil v Bvetft je veteran druge vojne ter je delal pri Com ® ® s o g r a p h -Multigraph rai^",. 3® član Euclid Vete-Bkfi ^ ипи preskrbi voja- .j^^^ebne obrede. tojen izpušča soprogo Laura, jf ^ielski, štiri hčere: Myr-ogl ^bara, Laura in Louise, lllrg p, °®®Ph Kolar, dve sestri, lis L Mucha in Mrs. Do- >0^ . ter več sorodnikov, traj vrši v četrtek zju- Voda^v ^ iz pogrebnega za-^ele in sinovi, 458 ђа v cerkev sv. Viljema 6lv^ ®t. in Lake Shore kopali ter nato na po- Konferenca v Beli hiši radi Sueškega prekopa WASHINGTON, 12. avgusta—Danes je imel predsednik Eisenhower konferenco z voditelji kongresa in se je na tej seji obravnavalo izključno le vprašanje Sueškega prekopa in dogodki, ki so nastali v svetu radi nacionalizacije Sueške družbe. Eisenhower je razvijal dve točki dnevnega reda. Prva je bila ta, da naj se od strani Amerike vodi v tem vprašanju dvostrankarska politika. Politiko, kakor se zavzame do Egipta, naj podpirajo tako republikanci, kakor demokrat je. Druga točka je bila, da naj bo ameriška politika do sueškega vprašanja ta, da se prepreči vsak oborožen nastop, da se vprašanje reši s pogajanji. Na seji sta bila navzoča državni tajnik John Foster Dulles in šef zveznih generalnih štabov admiral Bradford. ♦ ^..........-I II ........................................................... ^3,lvary. Truplo bo po-popou^^ 'Mrtvaški oder v torek ob 3. uri. *^RI2^NĆIC niijiil °^^°trajni bolezni je prestar Mike Krizmančič, hčeri n j® bival pri svoji clid^ Glenrldge Rd., Eu-Pri 'ijij," ^ je bil iz Bazovice A%eriJ odkoder je prišel v drugtv ° 43 leti. Bil je član Proga T Bt. 53 S.N.P.J. So-ТцЈ. je umrla leta 1913. ^eteri^^ ^®'P*^šča hčer Mrs. Tillie znana^''^' T^^kinjo Peggy, ki je skatgg „Pj^^&lkah na "roller-&reb g' več sorodnikov. Po-8.15 v četrtek zjutraj ob Josepj, . pogrebnega zavoda 8t., I in sinovi, 458 E. 152 Mje sv. Margarete Main nato Blvd., ob 9. uri po'kopališče Calvary. Na%^ ^TRVKELJ ML. I^kesid^^ Oe umrl v soboto v kelj_ g. ® bolnišnici Martin Stru-^®t, stanujoč na 6911 "ielai Dri ^dnjih 13 let je ТцЈј . ^teel Improvement .Co. ®t., (Jv„ ^ opušča očeta Martin ^estro ^°®®Pb in William, ^ti \r in druge sorodnike. ^%1гЦ dojena Zalokar, je Vr§i J sedmimi leti. Pogreb Zakr zjutraj ob 10. uri ^^0(3a c^^ovega pogrebnega St. Clair Ave., na Wo ijQ Highland Park. Tru-položeno na mrtvaški Popoldne ob 5. uri. v Kairu v Egiptu je imel tiskovno konferenco predsednik Egipta polkovnik Nasser. Na tej konferenci se je izrazil zoper to, da bi Sueški kanal prišel pod mednarodno kontrolo, obem pa je obljubil, da plovba po kanalu ostane svobodna in je v imenu Egipta to svobodo garantiral. Predsednik indijske vlade Nehru je javil vladi v Washingto-nu, da bo na konferenci v Londonu nastopil proti temu, da bi se Egiptu naprtila mednarodna kontrola. Z drugimi besedami, da v bistvu podpira politiko Nas-serja. * Konferenca v Londonu se začne dne 16. avgusta. Na konferenco je bilo povabljenih 24 zastopnikov držav, pozitivno je odgovorilo 22. V zadnjem času je Grčija obvestila zunanje ministrstvo v Londonu, da se te konference ne bo udeležila, ker so med tem časom nastopili dogodki na otoku Cipru, ti dogodki pa da kažejo, da angleška vlada ni za pameten sporazum. Grčija dvomi v resno in pravično voljo Anglije, tudi ko gre za Sueški prekop, pa je radi tega ne bo na seji. * Sovjetski zunanji minister Dimitrij Šepilov je zaprosil pri britanskem poslaništvu v Moskvi za potni list v London! Dimitrij Šepilov odpotuje iz Moskve z vlakom v torek 14. avgusta zjutraj. Na pot v London ga spremlja večje število strokovnjakov. V Moskvi je sovjetski zunanji minister Šepilov znova povdaril, da gre v London, da *se udeleži konference, kakor je bila določena in sklicana za 16. avgust, da pa bo v Londonu takoj predlagal, da se konferefnca odloži, ker da je treba pritegniti k posvetovanju še zastopnike drugih držav, tudi komunistične Kitajske. 30 LET NI SPAL V mestu Manila na Filipinih živi 40 letni Fabiano Greonzon, ki trdi, da ni spal polnih 30 let. Trije zdravniki, ki so ga pregledali, so izdali mnenje, da ima Fabiano prav. Fabiano, ki ni spal 30 let, je s tem postavil svojevrsten svetovni rekord. Fabiano je imel kot otrok glavobol, ki je postajal hujši in hujši in od 6. leta dalje tako močan, da radi glavobola sploh ni mogel spati. Glavobol je sedaj prenehal. Fabiano je poročen in njegova žena pričakuje desetega otroka. V preiskavi radi smrti dveh žena v Lancaster, O., vrši službo mrliškega oglednika zdravnik dr. Joseph Geer. Sedaj je v preiskavi radi smrti svojih dveh žena. Dne 14. januarja 1954 mu je umrla prva žena. Dr. Geer je dal zdravniško mnenje, da je prva žena Jeane umrla na srčni bolezni. V sedanji preiskavi radi smrti druge žene je bilo namig-njeno, da je Geer dajal prvi ženi narkotična sredstva in so se ob-blasti v Lancasterju odlomile, da njeno truplo izkopljejo in raz, telesijo. Druga žena dr. Geera, 31 letna Constance, je umrla dne 28. junija 1956. zastrupljena po ocet-ni kislim. Zdravnik Geer je bil zaslišan z uporabo aparata, ki kaže na notranje razpoloženje osumljenega pri izpraševanju. Izvedenci še niso dali svojega mnenja, kaj je pokazal "lie detector." Za boljše avtomobile! Ameriška industrija jekla je objavila, da bodo novi avtomobili modela 1957 imeli v notranjih in zunanjih delih jeklo, ki ostane brezhibno, ki ne zarjavi. To bo velika prednost avtomobilov modela 1957. Boljše jeklo bo dalo avtomobilu lepšo sliko že na prvi pogled. * V Združenih državah pride en avtomobil na 3 in pol prebivalcev, v Angliji na 18 prebivalcev, v Italiji na 50 prebivalcev, v Jugoslaviji na 2,654 prebivalcev in je cilj sedanjega petletnega gospodarskega načrta ta, da bi prišel en avtomobil vsaj na 70 Jugoslovanov. V zadnje slovo Meščani in meščanke kluba Ljubljana so prošeni, da pridejo nocoj ob osmih v želetov pogrebni zavod na E. 152 St., da izkažejo zadnjo čast umrlemu meščanu John Čebulj. ODPRAVLJENO MNOGOŽENSTVO Bivši francoski protektorat Tunis je postal samostojen. Prebivalstvo Tunisa je po večini muslimanske vere. Predsednik narodne vlade je izdal dekret, da je v Tunisu s 1. januarjem prihodnjega leta mnogoženstvo prepovedano. Do sedaj so muslimani v Tunisu lahko poročili štiri ženske, če so imeli dovolj sredstev, da so lahko vzdrževali žene in otroke. Nova vlada je izvedla še drugo socialno reformo, da se smejo muslimanske deklice poročiti šele tedaj, ko imajo najmanj 15 let. KOGA NAJ PUSTIJO NA ZBOROVANJE V CHICAGO . . , Občni zbor ameriške politične stranke, ki izvoli glavne politične kandidate, je sam na sebi ogromen aparat. Prvič že številna udeležba delegatov stranke. Drugič pa radovedneži, občinstvo, ki hoče prisostvovati strankinemu zborovanju. Vsaka stranka ima potreben aparat "vratarjev," ki so seveda civilisti, pa imajo svojo posebno organizacijo, kakor da gre za kak odklie-lek policije FBI. Zgodijo se slučaji, da nekdo namenoma napravi zmešnjavo pri vhodu, pa se v tej zmešnjavi lahko vrinejo neupravičen-ci v dvorano. Imajo pripravljene ljudi, navadno ženske, ki naj kar naenkrat pri vhodu padejo v nezavest, pa je tu zmešnjava. ' So delegat je, ki pozabijo doma legitimacijo. V Chica-gu je bil župan Tony Cer-mak, znan demokrat, ki je bil ubit v Miami Beach, ko so streli, namenjeni Frank-- linu Rooseveltu, pogodili njega. Ker takrat leta 1932 Cermak ob neki priliki ni imel pri sebi legitimacije, ga vratarji niso pustili v dvorano. Cermakovi ljudje so si to dobro zapomnili. Po občnem zboru so nagajali vratarjem, ko so se vozili privatno v lastnih a.vtomotM-lih, pa se pregrešili zoper kak policijski predpis. Ta straža je sevedk močna, jih je kakih 300. Vratarji stražniki pripovedujejo, da jih mno^ skušajo podkupiti. So tudi kandid^tje, ki skušajo spraviti v dvorano svoje pristaše, ki naj v dvorani dlelajo razpoloženje za njih, prav kakor na kaki nogometni tekmi.. . železnice v krizi! šest ameriških železniških družb, ki obratujejo v vzhodnih delih Amerike, med temi tudi družbi New York Central in Pennsylvania, je predlagalo meddržavni trgovinski komisiji v Washingtonu, da se jim odobri 45 procentov več na voznih listkih. Družbe pravijo, da s sedanjimi cenami voznim listkom ne gre več. Družbe navajajo, da so napravile v zadnjih desetih letih pri potniškem prometu izgubo poldruge milijarde dolarjev, ali na leto 125 milijonov dolarjev. Letošnje leto kaže, da bo izguba še večja. To izgubo so do sedaj krile z dohodki, ki jih donaša tovorni promet. Če bi meddržavna komisija pristala na to povišanje cen voznim listkom po železnicah, bo vožnja po železnicah dražja, kot vožnja z letali. Družbi New York Central in Pennsylvania sta močni In prevažata letno 25 odstotkov vseh amerišikh potnikov, ki se vozijo po železnici. HARRY TRUMAN ZA AVERfLLA HARRIMANA! ADLAI STEVENSON: DOBIL BOM NOMINACIJO! OHUSKA DEIEGAQJA ZA GOV. FRANKA LAVSCHETA CHICAGO, 12. avgusta—Bivši predsednik Harry Truman je v soboto ob napovedanem času sklical k sebi zastopnike tiska, katerim je javil svojo osebno odločitev, da je namreč za to, da naj se postavi demokratski predsedniški kandidat v osebi governerja New Yorka Averella Harrimana. Av^rell Harriman je takoj nato trdil, da je prepričan, da bo s podporo Trumana dobil predsedniško kandidaturo. Tudi Adlai Stevenson ni ostal tiho in je njegova glavna volilna pisarna dala tale komentar: "Osebna odločitev Harry a 4——- Trumana ne more vplivati na delegate stranke, ki so se izrekli za Adlaia Stevensona in Adlai Stevenson ostane slej ko prej najresnejši predsedniški kandidat', ki bo tudi dobil nominacijo." V Chicagu se je pojavila možnost "kandidata v sili" iz zadrege, pa je senator Lyndon Johnson kot voditelj demokratske večine v senatu dal politično izjavo, da svojo lastno kandidaturo jemlje resno. V bolnišnici V Euclid-Glenville bolnišnici se nahaja Mrs. Margaret Ro-zance iz 1985 Beverly Hille Dr, Prijatelji jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo, da bi se kmalu zopet zdrava vrnila na svoj dom. DEŽEVJE POVSOD V francoski koloniji Equador je izginila v pesku in puščavi pred leti vsa voda. Letos je močno deževalo in reka Gazal River se je pojavila znova na površju na veliko veselje francoskih oblasti, pa tudi prebivalcev, ki se bavijo z živinorejo. Bivši predsednik Harry Truman se je zavzel za Averella Harrimana. Pristavil je, da pričakuje, da bo nad to njegovo odločitvijo marsikdo razočaran, celo nezadovoljen, da pa je za sebe prepričan, da je Averell Harriman najbolj kvalificiran mož za predsednika v Beli hiši, posebno spričo današnje napetosti v svetu. (Gov. Averell Harriman je takrat, ko se je odločil, da kandidira, v glavnem trdil, ko se je pojavil na programu "Meet the Press," da čuti v sebi neko notranjo potrebo, da stopi na plan. To pa radi tega, ker pada ameriška veljava v svetu, on pa izhaja iz šole Franklina Roosevel-ta in Harrya Trumana, ki sta znala uveljaviti ameriško veljavo in ugled zunaj Amerike. Kakšna pota bo ubral—o tem se takrat Harriman podrobneje ni bavil. Le to, je stalno povdarjal, da čuti notranjo potrebo in zmožnost, da nastopi kot kandidat za predsednika.) Truman je nadalje povdaril, da ima Averell Harriman velike skušnje v praktični administraciji, ker je bil zavzemal tako pod Rooseveltom, kakor pod njim važna odgovorna mesta v federalni vladi v Washingtonu in kot zastopnik Amerike v tujini. "Jaz Harrimanu lahko zaupam." * Zadnje poskusno glasovanje znanega zavoda za raziskovanje javnega mnenja Gallupa v Princetonu, je pokazalo, da so ameriški volilci demokratje in neodvisni za Stevensona v razmerju do Harrimana, kakor tri proti ena. Če bi šlo za oba kandidata, za katerega so? Demokratje so se v 70 odstotkih izjavili za Stevensona in komaj v 24 odstotkih za Harrimana. Neodvisni so po polovici za Stevensona, po dobri tretjini za Harrimana, precej jih je takih, ki se še niso odločili. Predsedniki 1,513 okrajnih demokratskih organizacij, so se po dveh tretjinah izjavili za Stevensona, po slabi tretjini za Harrimana. * Ohio pošlje na konvencijo demokratske stranke v Chicago 58 delegatov. Od teh se je 54 delegatov izrazilo za governer- ja Franka Lauscehta kot njihovega predsedniškega kandidata in bodo za Lauscheta glasovali tako dolgo, dokler bo to želja Lauscheta samega. Bivši clevelandski župan in zvezni senator Thomas Burke je dal k odločitvi Harrya Trumana komentar, da bo zborovanje zanimivo. Bil je malo presenečen nad sklepom Harrya Trumana, Burke je dalje rekel, da je njegov kandidat še vedno govemer Frank Lausche, tudi če ga Harry Truman ni priporočil. Burke pa je priznal, da bo odločitev Harrya Trumana vplivala na potek občnega zbora in da ne bo šlo vse tako gladko, kakor bi šlo, če bi se bil Truman izjavil za Adlaia Stevensona, Razporočeni kandidjati Adlai Stevenson je razporo-čen in mnogi menijo, da mu je to leta 1952 politično škodovalo. Ali gre v ameriški zgodovini za prvega takega kandidata? V ameriški politični zgodovini je znano ime Jamesa Coxa, ki je bil leta 1920 predsedniški kandidat demokratske stranke. Cox je bil dvakrat član zveznega kongresa, trikrat governer države Ohio, pa prvi ameriški predsedniški kandidat, ki je bil razporo-čen. Na volitvah je bil Cox poražen, ampak z ozirom na politični položaj leta 1920, ki je bil na celi črti naklonjen republikancem, ki so tistega leta izvolili Hardinga, istotako Ohijčana, gotovo ta okoliščina ni vplivala na izid volitev. Zadnje vesti Kakšno bo vreme, je pokaža-lo že zgodb je jutro. Okrog 4. ure smo imeli nevihto z bliskanjem in treskanjem. Vlaga je danes zjutraj 90 odstotna. Najvišja temperatura 89, najnižja 65 stopinj, pa nevihte, dež, je napoved za danes. Washington pravi, da bo v južnem Ohio pa tudi ob Velikih jezerih zelo vetrovno, da pa imajo na skrajnem vzhodu in skrajnem zapa-du Amerike lepo. Za jutri je napoved ta, d^ bo hladneje. Govemer Frank lausche se je včeraj udeležil prireditve na Kulturnem vrtu v Rockefeller parku, kjer je imel tudi kratek nagovor. Lausche se je nato z letalom odpeljal v Chicago. Dejal je, da je pričakoval, da se bo bivši predsedUik Harry Truman potegnil za governerja Averella Harrimana. O ohijsld delegaciji v Chicagu je Lausche napovedal, da pričaku je, da bo Michael Di Salle predlagal Lauschetovo predsedniško kandidaturo. Od položaja bo odvisno kakšno stališče bo zavzel Lausche. V Moskvi so prekinili razgovore med Japonci in Rusi, razgovori pa gredo za sovjetsko-japonsko pogodbo. Ru^ zunanji minister Dimi tri šepilov se jutri odpelje v London. Ko bo v Ijondonu končana konferenca radi sueškega prekopa, se bodlo pogajanja med Japonsko in Sovjetsko zvezo nadaljevala. Odvedel je ženo! v North Branfordu, Conn., sta gledala televizijo doma narednik Albert Dreppard in njegova 29 letna žena Grace, ko je vdrl v hišo neki tujec, zahteval uporabo domačega telefona, nato pa potegnil pištolo in s strelom iz pištole ranil Alberta, njegovo ženo Grace pa odpeljal. Tujec je govoril angleščino s tujim naglasom, tako je pripovedoval narednik Albert, in se izdajal za pilota, ki je moral nasilno pristati. Zločinca so oblasti naslednje jutro našle v grmovju v bližini. Ugrabljena mlada žena je izjavila, da ji ugrabitelj ni storil nič zalega. Na ugrabitelju so našli vojaški jopič z znakom Hitlerjevega kljukastega križa. Ugotovili so, da gre za 25 letnega Everetta Cooleya iz New Ha-vena, ki ima za seboj popisan kazenski list. Zoper njega so vodili preiskave radi tatvine. Cooley je po poklicu tovarniški delavec. Grace Dreppard je tudi izpovedala, da je držal Everett nabito pištolo nad njenim vratom, da sproži, če bi klicala na pomoč. Ko so ga izsledili, se je udal brez odpora. V belgijskem rudniku, kjer čaka na rešitev 254 rudarjev, se je reševalcem posrečilo, da so v rovih prišli bližje do ponesrečencev. Vprašanje pa je ali so rudarji še pri življenju. V gio-bmi ruduika se nahajajo že od zadnje srede. Do sedaj se za gotovo ve, da je nesreča zahtevala 24 mrtvih. V Dallas Texasu, imajo ameriški veterani svojo konvencijo. Ena od točk denvnega reda je ta, d^ naj veterani opozorijo ameriške vojaške obla&ti na to, da je bil narednik McKeon na zadnjem procesu v Parris Is^ landu, S. C., prehudo obsojen, ker je dobil nečastni odpust In devet mesecev zapora. V Akronu, Ohio, imajo v letošnjem letu 11 smrtnih* žrtev (cestnega prometa. Zadnja ** smrti povožena snoči je bila ženska. V Bostonu se danes nadaljuje razprava zoper vlomilci in tatovi, ki so iz podjetja Brink odnesli čez milijon dolarjev, in je šlo za največjo tatvino v ameriški zgodlovini. Proces traja sedaj že šest tednov in je sodišče zaslišalo 400 ljudi. Orkan Betsy se bliža južno ameriki obali. Zjutraj je bil od Ml^mi Beach oddaljen 900 milj. Udaril je na nekatere otoke v Caribskem mor ju In posle^ca— eden mrtev, škoda milijon dolarjev. ORKAN BETSY Okrog Puerto Rico se zbira orkan, katerega so krstili za Betsy. Gre za prvi pravi orkan letošnje sezone. Brzina mu je 105—120 milj na uro. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 'ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Cc. 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-5311 — HEnderton 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu In izven mesta); For One Year — (Za eno leto)_____ For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece) -$10.00 - 6.00 . 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Rvropo in druge inozemske države). For One Year — (Za eno leto)___ For Six Months — (Za šest mesecev)___ For Three Months — (Za tri mesece)___ Л12.00 . 7.00 - 4.50 Entered as Second Class Matter April 2Gith. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879. 104 AMERIKA BREZ INICIATIVE Ce kvartarno, karte skrivamo. Če kdo iz kvartopirske družbe potegne napačno karto, se soigralec jezi. Mi nasprotnika lovimo, ker hočemo pač zmagati, pa je četudi v malem, potreben nek načrt. Šahovska igra je znana. Posebno radi so jo igrali in jo igrajo še danes vojaški poveljniki. Na šahu, šahovnici gre za to, kako prestavljamo šahovske figure. Zadnji cilj je ta, da obdamo okrog in okrog najmočnejšo figuro kralja, da se ta ne more nikamor več premakniti in igralcu ne preostaja drugega, kot da se uda. Ravno pri šahu je treba zelo, zelo gledati naprej, na konec. O Angležih v politiki in diplomaciji velja, da so znali gledati naprej. Vse svoje politične in diplomatske šahovske igre so igrali tako, kakor da gre za končni cilj recimo po desetletjih ali pa še več. Ne samo, da bi gledali na to, kar je danes, kar je sedaj, marveč kaj bo prišlo. Pri tem priznamo, da so nastale, lahko rečemo čez noč gotovo velike ideje, katere so šle v svet in četudi je bil odpor zoper nje, se niso ustavile na sredi pota. V boju zoper njih ni bilo ne političnega, diplomatskega, ne vojaškega, ne gospodarskega zdravila. Končno so zmagale. Toda v vsakdanjem življenju med narodi in državami imamo že izdelana gotova pravila in kakor pri igranju kart ali pri igranju šaha, se je treba pač znajti, če naj igro dobro odnesemo. Vzemimo iz najnovejšega časa samo vzgled države Egipta in Srednjega vzhoda. Leta 1948 je nastala v Palestini judovska država Izrael. Okrog in okrog je bila obdana od Arabcev, na jugozapadu od Egipta. Ne Arabci, ne Egipčani niso pripoznali novo judovsko državo Izrael. Zoper Izrael so šli v vojni, pa so Judje zmagali. Egiptski vojaški poveljniki so v tej vojni spoznali, kako strašno ko-rumpiran je Egipt po njegovih vrhovnih predstavnikih. Na čelu vseh teh pokvarjencev je stal takratni egiptski kralj Farouk. Ti egiptski oficirji so se zakleli, da operejo čast premaganih egiptskih čet, da pa enako izvedejo v notranjosti Egipta pravo revolucijo. Do revolucije v Egiptu je prišlo leta 1952. Kralja Farouka so nagnali, oklicali republiko, izdelali gotov program, da naj Egipt postane ustavna demokratska republika, da naj se dvigne egiptski socialni standard, da naj se izvede agrarna reforma, da naj se odpravi nepismenost, dvigne šolska izobrazba, a vrhu vsega, Egipt naj postane res naroden, Egipčan na svoji zemlji, svoj gospod! Ameriški poslanik v Egiptu, ameriško državno tajništvo v Washingtonu je moralo že leta 1952 priti tem dogodkom do dna. Posebno še, ko so revolucionarni Egipčani zahtevali, naj se iz Egipta poberejo domov vse angleške čete, ki naj po pogodbi na zunaj ščitijo Sueški prekop. Angleži so se branili, končno so se udah in zadnji angleški vojak je odšel iz Egipta. Kako naj narodna revolucionarna vlada trpi na isti egiptski zemlji tujo oblast, ki naj upravlja plovbo po egiptskih- vodah Sueškega prekopa. Vsak dalekovidni politik in diplomat je moral že tedaj pričakovati, da se bo prej ali slej sprožilo tudi vprašanje podržavljen j a Sueške družbe. Sicer pa je imela svetovna politika in diplomacija itak dovolj in prav dobrih vzgledov, kako so revolucionarne vlade podržavljale tuje kapitalistične družbe, recimo v Sovjetski zvezi, kakor v ostalih komunističnih državah, ki so nastale po drugi svetovni vojni. Naj v tej zvezi omenimo šahovsko zunanjo politiko Sovjetske zveze, ki se je, rekli bi, čez noč pojavila na Srednjem vzhodu. Se nikdar v zgodovini Rusov ni bil njihov vpliv na Srednjem vzhodu tako močan, kot je danes. Kdo bi vprašal, kako se je moglo to zgoditi. Za vse večne čase velja ona znana, ko so Kolumbu očitali, da ni bilo težko odkriti Ameriko, pa jim je Kolumb dal jajce, naj ga postavijo na glavo. Nobenemu ni uspelo. Kolumb je na enem koncu jajce stri in jajce je stalo pokonci, ko ga je postavil na mizo. Velja pa enako za vse kraje in za vse večne čase drugo znano pravilo, da je pač treba ZNATI in to je vsa skriv-nost. L. C. PLOSKA NOGA Milijoni trpe zaradi tega. Mnogi celo vedo, kaj 'jim je. Ničesar pa ne ukrenejo. Zdi se jim, da je nekaj naravnega, ali pa so prepovršni, da bi šli k zdravniku in menijo, da bi se osmešili. Potem pa je prekasno. Gre za ploske noge. Le majhen odstotek ljudi se rodi s to napako, nekateri jo dobe zaradi posledic rahitičnih obolenj ali pomanjkanja vitamina D. Poglavitni vzrok pa je človeška površnost. Začenja se z nečimrnostjo mladih, sijočih staršev, ki bi radi čimprej videli tekati svojega otročka. Toda ubogo dete je še prešibko, da bi postalo zvezda domačega cirkusa. Namesto da bi pustili, naj se otrok čimdlje plazi po tleh, kar med drugim krepi tudi hrbtno mišičevje, ga postavljamo na njegove šibke nožice. Komaj odraste, pa človek podleže lastni nečimrnosti: ozki čevlji, čevlji z vsemi mogočimi pasovi, visokimi petami; vse to so sijajna sredstva, da dobimo ploske noge. Nekateri govore o poklicni bolezni. Deloma drži. Zlasti človek v pubertetni dobi, ko se kosti še razvijajo, žlahka dobi ploske noge. Najbolj ogroženi so natakarji, tekači, brivci, frizerke in prodajalke. Nevarnost narašča s telesno težo. Kajti noge morajo marsikaj prenesti. Kakor marsikje so tudi tukaj najbolj zanesljivo opozorilo bolečine. Zaznamo jih najprej v podplatih, pa od skočnega zgiba vse do hrbta. Potrditev ploske noge najdemo v hoji. Značilna, nekoliko štorasta hoja z navzven usmerjenimi konicami nog bo skoraj gotovo pomenila ploske noge. Človek s to napako slabo prenaša dolgo pešačenje, brž se utrudi in začuti ostre bolečine mišičevja. Navadno pa te nadloge pri počitku zelo hitro izginejo in to človeka potolaži, da se zlepa ne odpravi k zdravniku. Da—k zdravniku! To je edino pravilno napotilo. Čim prej k zdravniku, tem bolje! Kajti od prve, opisane stopnje ni daleč do naslednje, ki je zvezana s precej hujšimi bolečinami, pa nazadnje do tretje stopnje, ko zdravniška pomoč nič več dosti ne koristi. V drugi stopnji ploske noge oteče okolica narti in kosti ter često dobiva rdeče madeže. Mišičevje ob piščali je boleče nateg-njeno. Človek dobi celo temperaturo. To bi bili hkrati simptomi za sklepni revmatizem ali ražna ■kostna obolenja. Toda, ker noga leži plosko na tleh, vemo, za katero bolezen gre. Vifeak premik je zvezan z ostrimi bolečinami. V tretji stopnji je bolezen že tako napredovala, da kosti in sklepne vezi otrpnejo. Bolečine popuščajo, človek se sicer premika—toda le na kratke razdalje. Delovna sposobnost je zelo omejena. Zato je vsako odlašanje za iskanje zdravniške pomoči obsojanja vredno. Razen zdravniškega pregleda pa naj veljajo tale navodila: Dajmo otrokom čim več vitamina D, svetlobe, zraka in sonca; zmerno gojimo šport, hodimo bosi in nosimo udobne čevlje. Nožne konice naj bodo naravnane naprej, kvečjemu nekoliko nazvnoter. Saj se spominjamo, da so Kari Mayevi Indijanci zapuščali sledove z navznoter obrnjenimi prsti. Tako se manj utrudimo. Dandanes namreč vse preradi rečemo: takooo sem utrujen! МЕРШЛШКЕК iZUM Japonska .policija jc prepovedala izdelovanje posebnih palic, ki imajo v držaju vgrajeno miniaturno fotografsko kamero. Te palice 80 imele velik uspeh, vendar je morala policija prepovedati prodajo tega izikma, ker so nekateri izum zlorabljali in fotografirali tudi takrat, ko model za to ni vedel. Nehru opozarja na nevarnost radioaktivnih če se bodo atomski poskusi nadaljevali v sedanjem tempu— je dejal ameriški atomski fizik Ralph Lapp—in če se bo njih število še zvišalo, bo leta 1962 vsak prebivalec našega planeta izpostavljen maksimalni še neškodljivi množini radioaktivnih žarkov. Smrtni učinki bi se po njegovem mnenju pokazali šele proti koncu sedemdesetih let, ker bi radioaktivni delci toliko časa ostali v vrhnjih plasteh zemeljskega ozračja in bi jih bilo čedalje več. Lapp pravi, da je pri svojih računih, oziroma napovedih izhajal iz predpostavke, da bodo zlasti vodilne "atomske" države v bodočnosti množile število svojih atomskih poskusov in jih bodo do leta 1970 podvojile. Med radioaktivnimi delci se mu zdi posebno nevaren stroncij, ki je najmočnejši sestavni del radioaktivnih virov pri atomski eksploziji. Če ga pride dovolj v človeški organizem, lahko povzroči kostnega raka. Do leta 1962 bo v vrhnjih plasteh ozračja že toliko radioaktivnega stroncija, da bo lahko vsaka nadaljnja eksplozija pomenila veliko nevarnost za ljudi ne le na določenem področju, marveč vsepovsod po svetu. Domneve članov ameriške atomske komisije, češ, da se bo nabrala v ozračju nevarna množina radioaktivnega stroncija šele pri eksplozijski moči 11 milijard ton, je Lapp zavrnil z utemeljitvijo, da ве je atomska komisija pri svojih računih zmotila, ko je ugotavljala pri delavcih, zaposlenih pri atomskih napravah, maksimalno še neškodljivo stopnjo radioaktivnosti. Tudi indijski predsednik Nehru je pred dnevi na Velikem zborovanju opozoril n& neVartte posledice atomskih poskusov in je znova pozval velesile, naj atomske eksplozije vsAj sporazumno omejijo, če jih že ne marajo povsem opustiti. Indijska vlada namerava izdati brošuro, v kateri bodo opisali vse možne učinke radioaktivnosti na človeški organizem. S tem nameravajo opozoriti svetovno javnost na nevarno igro, v katero so se s pospešenimi atomskimi poskusi pustile velesile. PINGVINI OBLEGAJO Britansko oporišče na Antarktika je v nevarnosti. Postojanka, ki leži v Halleyevem zalivu je že od preteklega meseca v težkCTn položaju, kajti ves ta Čas jo oblega več tisoč pingvinov. Okrog deset tisoč teh živali je pred približno šestimi tedni prišlo iz notranjosti kontinenta in je pred postojanko ustvarilo pravcato taborišče. Prvi skupini je sledila druga, ki je zavzela položaje v oddaljenosti 800 m okoli postojanke. Zdi se, kot bi živali hotele imeti izključno pravico nad suverenostjo Antarktike. VRATARJEVA PREVIDNOST Dunajski policaji so se ondan zelo čudili, ko jih vratar Kreditnega zavoda ni pustil v banko, da bi pregledali prostore v drugem nadstropju, kjer so se baje mudili vlomilci. Policijo so bili telefonično obvestili sosedje, ki 30 skoz svoja okna videli v banki razsvetljeno sobo in tri ljudi v njej. Vratar pa policajev ni hotel pustiti v banko, češ da je nekje že bral o podobno stari zvijači, da se vlomilci preoblečejo v policijske uniforme, da bi neovirano izropali banko. Šele ko so telefonirali po dežurnega oficirja na policiji in ko je le-ta potrdil, da gre za prave policaje, jim je vratar odprl vratia. V drugem nad^ stropju so rčs našli tri ljudi, toda bili so bančni uradniki, ki so delali tudi ponoči, ker je bilo v banki mnogo dela. Previdni vratar je dobil nagrado.' Ljubezen med s+orkljanni DALJŠE POČITNICE ZA štorkljam je prirojeno močno čustvo ljubezni, tako med samci in samicami kakor tudi do mladičev. Bili so primeri, ko so bili ljudje presenečeni nad veliko ljubeznijo, ko so se štorklje spustile v boj z mnogomočnejšim sovražnikom, da bi obranile zakonskega tovariša ali mladiča. Tako navaja sloviti Brehem v svoji knjigi "Kako žive živali," da je lovec ubil v neki vasi samca, samica pa je iste zime ostala v kraju in ni kakor navadno odletela na jug. Zima je bila blaga in samica ni stradala, prihodnjega leta pa ni hotela sprejeti v svoje gnezdo nobenega samca, čeprav so jo neprestano obletavali. Imamo primere pri nas in v tujini, kako so štorklje inteligentne, pogosto pa tudi ljubosumne. Tako so nekoč podtaknili štorklji kokošja jajca. Ko so se na strehi izvalili piščanci namesto mladih štorkljic, je bil samec prepričan, da ga je samica pre-varila, napadel jo je in ubil. Pri nas je znanih nekaj primerov, kako so štorklje zveste v ljubezni. Pred nekaj leti je v neki vasi pri Koprivnici, ostal jeseni par štorkelj. V hudi zimi so ju otroci pobili s kolci na zamrznjenem potoku. Zakaj sta ostali, niso ugotovili, menijo pa, da je bil samec ali pa samica bolna, pa zaradi tega štorklji nista odleteli in sta ostali obe. Najnovejši primer se je pripetil v Sunji pri Sisku. Na strehi hiše kmetijske delovne zadruge "Josip Madjer" je ostal par štorkelj do nastopa najhujših mrzlih dni. Ljudje so se čudili. Ko je nastopil hud mraz, bi štorklji skoraj zmrznili na strehi. Zato so kmetje splezali po lestvi na streho in odnesli zmrznjeni ptici v topli hlev. Nekoliko dni pozneje sta se štorklji že udomačili in si opomogli. Tedaj je veterinar ugotovil, da ima samica zlomljeno perut in da zaradi tega ni mogla odleteti jeseni v južne kraje. Zvesti samec ni zapustil svoje tovarišice, temveč je ostal pri njej in jo branil pred strašnim zimskim mrazom. IPREMOGOVNIKI NA DNU MORJA Na škotski obali so začeli geologi sondirati kakih 1600 tti od kopnega podmorsko dno, ker tnenijo, da se v tisti smeri nadaljuje premogovna žila Iz bližnjega rudnika. Vrtalni stolp bo v celoti visok 56 m, tehta pa z vsemi ustreznimi napravami 5000 ton in $0 ga v glavnem že sestavljenega privlekli z obale. Še poprej je bilo treba pripraviti temelje: v morsko dno— voda je tam okoli globoka le nekaj nad dvajset metrov—so zabili vrsto jeklenih pilotov. Menijo, da bodo s tem vrtalnim stolpom prodrli v globino 600 m. V bližini obale je na kopnem že precej izčrpan rudnik dragocenega črnega premoga, geologi pa sklepajo po gubah zemeljskih plasti, da bodo v tej globini naleteli na novo piremogovno žilo. Največji optimisti celo zatrjujejo, da bi se lahko s to in s podobnimi "morskimi" napravami povečalo bogastvo znanih britanskih premogovnih ležišč za na-daljnih šest milijard ton, to pa je 15-krat več premoga, kot ga zdaj nakopljejo letno na vsem področju Združenih dt-žav. Drugi sondažni stolp nameravajo postaviti pet kilometrov ob obale, premog pa bi kopali ali tako, da bi pod. zemljo podaljšali rove s kopenskih rudnikov do teh ležišč, ali pa bi zgradili rudniški jašek kar na vodi. Prvi izmed obeh stolpov ima petnajst metrov nad gladino ploščad z vrtalnikni napravami, grajen pa je tako, da Uspešno kljubuje tudi viharjem, ki divjajo s hitrostjo 130 km na, uro in delajo do deset nietrov Višoke valove. AMERIŠKE DELAVCE Nekateri ste se že vrnili z dopusta, drugi ga ravnokar uživate, ostali pa boste šli na počitnice pred koncem poletja. Francozi in nekateri drugi narodi so si izbrali za počitnice točno določen mesec; Američani si jih jemljejo od junija do septembra. Marsikdo si vzame teden ali dva tedna dopusta celo pozimi. Skoraj vsi ameriški delavci imajo najmanj dva tedna plačanih počitnic. Številne pogodbe, ki so jih zadnje leto podpisale delavske zveze in podjetja, so prinesle v pogledu počitnic precej novega. Pomembno je zlasti skrajšanje službene dobe, ki jo mora izkazati delavec, da ima pravico do dva ali tritedenskega dopusta. Do tega je prišlo šele pred kratkim. Ob prelomu stoletja si je navadni delavec ali uzlužbenec lahko vzel dopust samo na svoje stroške. Delavske organizacije ao v večjem obsegu dosegle plačane počitnice šele okoli 1. 1930. Razvoj v smeri plačanih počitnic ni samo posledica blaginje in večje moči, ki jo imajo delavske organizacije pri pogajanjih, temveč tudi okoliščine, da podjetja na splošno priznavajo socialni pomen počitnic. Počitnice v veliki meri vplivajo na porast proizvodnje in zmanjšanje izostankov od dela. Pred 15 leti je imelo plačane dvotedenske počitnice samo okoli 6 odstotkov delavcev, 1. 1949 pa je že več kot 90 odstotkov pogodb med delavskimi organizacijami in podjetji vključevalo dvotedenski plačani dopust. Danes vsebujejo to določbo skoraj vse pogodbe. Poleg tega se je skrčila službena doba, ki je potrebna za dvotedenski dopust, in sicer od 5 na 3 leta ali še manj. Okoli 40 odstotkov tovarniških delavcev in uradnikov ima dva tedna plačanega dopusta že po enem službe-nemi letu. Večina pogodb je skrčila tudi službeno dobo, ki je potrebna za tri ali štiritedens dopust, in sicer od 15 na 10 ' Ameriški delavec ima zara stalnega prizadevanja po ših počitnicah, krajšem nem času in večjem številu p čanih praznikov vedno več P""" stega časa. Za kaj porabi ta je seveda odvisno od posaHiezW ka. Nekateri ostanejo doma in svetijo več časa družini, popr^^ Ijajo hišo, delajo na vrtu, tajo, zahajajo v kino, na certe, športne prireditve i ' Drugi se spet odločijo za da j ^ potovanja z avtomobilom, P®^® stoma s prikolico, v kateri na lahko kuha, je in ргепосШ^ Tretji si spet izberejo hotele zasebna poletna letovišča, oz ma najamejo koče ob gorskin F zerih ali hiše ob morju, kjer lah- ko lovijo divjačino ali ribe, jo golf, plešejo, oziroma s počivajo. jg. Značilno je, da vedno vec^^^ lavskih organizacij gradi za na letovišča. V njih člani lahko uživajo VSfii poceni letujejo in — kar sicer nudijo najboljša sebna letovišča, poleg tega le tovariši jo sodelavcev. . Med najlepšimi in najraz nejšimi letovišči delavskih nizacij sta letovišči dveh ve šivalnih zvez: Mednarodne ze delavcev damske stroke in Združenih oblaki ^ delavcev. Obe letovišči s pennsylvanskih gorah in obs ta na tisoče akrov travnikov, ^ zer in gozdov. V- Domu eoo^^ šti, ki ga upravlja Mednaro zveza aelavcev damske obla*^ odprli # katerf na.i' stroke, so nedavno milijonsko gledališče, v poleti prirejajo predstave boljši igralci r Broadwaya Hollywooda. Počitniški čas je tudi sanja razglccir.ic in pisem. * . čas;j nadoknadimo dopisovanj«:^ s prijatelji in s®' -g niki v tujini. Гočitniška vedno prijetno pisati in žita ■ Common Co<' ZGODBA ANTIČNE IZNAJDBE Ste se že kdaj vprašali, katero prevozno sredstvo prepelje največ potnikov? Odgovor v resnici ni hiti tako enostaven, saj razpolaga današnja modema doba v nešteti prometnimi sredstvi. V evropskih deželah bi pripisali ta rekord prav gotovo vlaku ali tramvaju medtem ko bi za Ameriko preje veljalo to avtomobilu ali letalu. Nihče pa prav gotovo ne bo pomislil, da ima v Vseh modernih deželah rekord v prevažanju ljudi zelo preprosto prevozno sredstvo in to je—dvigalo. Oe se hočemo prepričati o resničnosti te trditve, je dovolj, da pogledamo nekaj statističnih številk. Američani, ki zelo radi štejejo, eo izračunali, da njihova dvigala prevozijo leno dvajset milijard potnikov; to je petkrat več kot jih prepeljejo ameriške železnice. Združene države Amerike imajo na svojem ozemlju okrog dvesto tisoč dvigal. Če je v Ameriki iznajdba dvigala doživela pomembnejši tehnični raz-• oj ill ve j jo uporabo, pa se Evropa lahko pohvali s tem, da je dvigalo doživelo svoje rojstvo in prvo uporabo na evropskih tleh. človeku je pač že prirojena nagnjenosti k udobju, zato so že naši daljni predniki poskušali iznajti sredstvo, ki bi jih prevažalo v višja nadstropja tedanjih zgradb. Prva mehanizirana dvigala, ki jih je ghala sila sužnjev, so iznašli Egipčani; prevažala so ljudi in gradivo na vrh piramid. Prvi opis takšnega dvigala Naprava, ki jo je opisal Arhi-med, pa je lahko vozila le po enega človeka naenkrat. Poganjala pa jo je živalska pa tudi človeška sila. S podobnim dvigalom še je prevažal v sobane višjih nad- stropij svoje palače tudi impertator Neron. Na isti 30 tudi dvigali zveri iz spodaj žečih kletk na vrh arene aeuma in drugih rimskih sta nov. . pa' V štirinajstem stoletju ]e rižan Valayer montiral v vi palači v Versaillesu "leteči dež," ki je služil francos kralju Ludoviku XIV. PoZ je Valayer svoj "leteči precej izboljšal. Valayer je reč prvi uporabil pri stranske železne žlebove, P" terih drsi dvigalo. Vendar se je dvigalo izp^P lOl' nilo šele v devetnajstem stole Ј ko je motor zaijienjal oziroma človeško pogonsko Pozneje so se pojavila hidr^ ^ čna dvigala, ki pa so pomanjklijvost, da je voda ^ . sih tudi zmrznila in so bila to jg neprimerna za kraje, kjer P v zimskih časih temperati^ pod ničlo. Razvoj elektr''" energi.je in s tem izdelova^,^ električnih motorjev pa j® dravična dvigala popolnoma podrinil in zamenjala so jih e|f trična dvigala, ki se še razvijajo in izpopolnjujejo- 10,000 JAJČEC ZA ENO RIBO Dvanajst kilogramov te*^j^ samica lososa izleže okrog d^ set tisoč jajčec, a se te količine iker razvijeta in ; žeta dobo zrelosti samo dve ribi- To razmerje pa ni niti tako zacionalno, če ga primerja"^°.g jeguljami, pri katerih dose dobo zrelosti samo vsako ' 000,000 jajčece. O življenja ^ sosa v morju še zelo malo ve To je ena izmed najbolj skn nostnih rib na svetu. ^ pJovico možgan—-človek ^ Chicagu Пешц dewf Г° šestlet- vicoli odstranili polo- tako reSi Шл hudih napadov in ve-® v njenem značaju. RazviH*^^ nova. kirurg • ° H'Cki južnoameriški '^aška'^ prvič uporabil. "a 8pri