1927 MATI IN GOSPODINJA M Mladim mamicam. Pravkar si položila svojega ljubljenčka v zibelko. Mirno spančka na beli blazinici. Majcen je in drobeen in ves odvisen od tebe in tvoje pomoči. Pa baš radi tega ga' oklepaš z vso svojo ljubeznijo in je ves ves tvoj. Kadar ga pogledaš, se ti zasvetijo oči, se ti razjasni obraz in vsa si srečna. Vedno ga boš ljubila z nežno materino ljubeznijo. Tvoje materino srce. bo tudi odraslemu ainu in odrasli hčeri varno zavetje. Kajti tudi v življenju tvojega otroka ne bodo sami srečni majski dnevi; tudi njemu ne bodo prizanesli viharji življenja ... Kako bo pač potekalo življenje tvojega otroka? To vprašanje se ti pojavlja dan za dnevom, ko so sklanjaš nad njegovo zibelko. Položi vse, polna zaupanja, v božje roke, tvoje niaterino srce pa bodi prepolno hvaležnega veselja za ta božji dar, za to veliko zaupanje od božje strani, ki ti je izročilo to dete v varstvoi Skušaj se vredno izkazati božjega zaupanja! Kako moraš biti Bogu hvaležna, da je tvoj ljubljenček zdrav na telesu in na duši! Kako mr.ogo najrazličnejših možnosti je za razvoj tvojega otroka! Ta mali človeček, ki bo prav kmalu začel kazati, da je obdarovan z razumom, voljo in euvstvom, bi moral vzbujati v nas več občudovanja kakor pa najnovejša in najznamenitejša zvezda, ki se na novo pojavi na nebesnem svodu. Z vbo pravico la':ko vsaka mati občuti tisto nedopovedljivo vesel ie, o katerem govori Jezna pri sv. Janezu 16, 21: > Potem pa ne misli nič več na strah zavoljo veselja, da je človek rojer-na svet.« Toda s tem božjim darom so tr zrastli tudi povsem nove naloge. Otročiček potrebuje mnogo oskrbe in nege. Od začetka pač na i več telesne oskrbe, da se njegove ročice in nežice in vse njegovo drobceno telesce prav razvija in raste. V najkrajšem času pa bo nega njegovega duha zahtevala vseh tvojih moči in v se "a tvojega časa. Saj mu moraš ti pomagati. da postane to, kar je po njegovih zmožnostih in po božji volji največ mogoče. Z drugimi besedami: Ti ga mora S vz-gMojemu otroku naj se nekoč bolje godi kot menil Sijajno naj hodi skozi' življenjel Mnogo več naj doseže, kakor sem jaz!« Če hočeš pripeljati otroka do pravega veselja, je treba da ga vodiš k trem ciljem. Vsi trije leže v eni smeri in ob eni poti, toda v raz<-ličnih višinah. Otrok tvoj se je rodil v svetnih razmerah; povsod ga obdaja narava in božja ter človeška dela. V vsem tem se mora otrok najprej spoznati in lepo ter plemenito v njem ljubiti in uživati. Otrok pa je stopil takoj tudi v človeško družbo kot njen novi cian. Človeški družbi kot splošni edinici bo služil s svojimi darovi in zmožnostmi ter bo, osrečujoč druge, sam srečen. Da privedeš otroka dO izpolnjevanja kraljevske zapovedi ljubezni do bližnjega, bodi drugi, višji smoter vzgoje. Otrok tvoj pa je določen tudi za večno blaženstvo. Sv. pismo pravi, da to ni zgolj dar, ampak tudi dediščina. Zato moraš otroka temu posvetiti in ga za tega vzgajati, ki ti ga je podaril in na katerega ime je krščen — za Kristusa, za Boga. " Že tvoja materina ljubezen bi se ne mogla zadovoljiti s samo zemeljskimi dobrinami za otroka; sama bi narekovala in zahtevala več za njega, namreč onsh-an-skih, večnih dobrin. Zato je umevno, da so vse tvoje moči obrnjene na to* da pripelješ svojega otroka do tega zadnjega smotra. Za varčne gospodiiv®. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je izdala praktično knjigo: Prikrojevanje perila po životni meri, ki jo je sestavila dolgoletna učiteljica na ženskih obrtnih šolah, Ema Arkovec. Knjiga podaja natančne mere in reze za žensko, moško in otroško životno perilo. Knjiga je pisana poljudno in razumljivo in si bo vsaka gospodinja, ki je količkaj vajena šivanke, na podlagi te knjige sama lahko napravila" vse perilo, ki ga potrebuje pri družini. Pa tudi šiviljam bo knjiga zel'o dobrodošla. Cena je 40 Din. V VSAKO HI30 »DOMOLJUBA«! kuhinja. Turška juha. Kuhaj. % kg koštrunove-ga mesa in majhen košček jeter v dveh litrih vode. Ko zavre, prideni koreninico pe-teršilja (zrezanega), košček čebule, nekaj, koščkov korenja in strok zrezanega česna. Ko j® meso na pol kuhano, mu prideni. majhno glavo zrezanega, poparjenega in ožetega zelja, soli in ko je zelje na pol kuhano, prideni 15 dkg riža in ščep popra ter vse skupaj; kuhaj. do.< mehkega. Ko je kuhano^ stresi zelje z rižem v skledo* ravno tako meso, ki si ga raztezala na majhne kose. Kuompir z jabolki Skuhaj opran, olup-Ijen in na kosce: zrezan krompir (dive debela) v enem litru osoljene vode; Istočasno pa kuhaj posebej v loncu štiri srednje debela, oprana in na kosce za-ezana jabolka (vode naj bo toliko, da lahko vro). Ko je oboje kuhano, pretlači jabolka z vodo vred in. jih prideni krompirju, ki si ga poprej stlačila, prideni žlico* sladkorja in eno pest krušnih drobtin, ki si jih razrumenila v maslu ali masti (za eno žlico), vse skupaj zmešaj in ko še prevre*. je jed gotova. Mezga iz kutin, in jabolk. Kutine obrisi in razrezi na krhlje, peške in muhe odstrani. Na krhlje naldj prav malo vode in ko se nekoliko zmehčajos jim prideni obrisana, na krhlje zrezana jateolka, ki jim tudi odstrani peške m peclje (jabolk naj še bo enkrat toliko kakor kutin), pokrij m duši, da se jabolka in kutine zmehčajo-. V kotliček alr kozo pa deni za 1 kg- pretlače-nega soka pol kilograma slladkorja, politega * četrt litra vode, M ga gosto skuhaj; nato prideni pretlačeni sok, potegni kotli1-ček ali kozo na kraj ognjišča in dobro premešaj sladkor s sokom toliko časa, da se sladkor nikjer ne bo držal kottiča. Nato porini kozo nazaj na vroče ognjišče (pa ne sna odprto), kjer naj; med vednim mešanjem vre, toliko časa, da bo mezga dovolj kuhana. Drugo napravi: vse kakor mezgo iz kutin. Vrt v lesml Mrzla neprodirna megla se vlači zjutraj leno in zaspano po naravi. Cvetje vene in. umira. Vse se pripravlja za počitek, za zimsko spanje. Jesen ni čas setve in. sajenja. Jesen je čas spravljanja in pripravljanja za zimo. A kakor ima vsako pravilo; izjemo, ima tudi jesen nekatere sadike, ki se vsade jeseni, da potem zgodaj spomladi zaželene in zacveto. V to vrsto spadaj hijacinte, tulpe, narcise, spomladni žafran, jonkvili, vrtne vetrnice in vrtne zlatice. Najlepša izmed tega sta gotovo hijacinta in tulpan . ... Hijacinta je cvetna čebulica. Njen dom je Mala Azija. V Evropo je bila prinesena L 15%., in sicer na Angleško.. Prvotno so poznali le štiri vrste, le so bile enostavne in napolnjene. Po barvi pa bele rdeče m vijolčaste. V 25 letih sa je V število vrst pomnožilo za 11. V v začetku 18. stoletja je narastlo število na 2000. Ker so bi le nekatere vrste manjvredne, so se opustile. Dandanes jih goje največji vrtnarji na Hoiandskem do 500. Hijacinta jc vrtna in lončna cvetica. Na vrtno gredo jih sadimo v skupinah. Prelepa za oko in zelo prijetna za vonj je ter zgodnja spomladanska cvetica. Cvetje je podobno bogatemu klasu in se dobi'v vseh mogočih barvah. Na Holanskem so celi travniki hijacint in drugih čebulnic. Od tam jih razpošiljajo po vsej Evropi. Čebule se gobe tudi že pri ljubljanskih vrtnarjih. Prvo leto cveto najobilneje. Čas za saditev je konccm oktobra in pa cc) november, seveda če zemlja še ni zmrznjena. Zemljo zahteva hijacinta rahlo, rodovitno in z drobnim peskom pomešano. Gredo za hijacinte napravimo takole; Na dno denemo 30—40 cm visoko kompotni-ce, ki jo dobro pomešamo z dobro preležanim govejim gnojem. Po vrtu pa nasip-Ijemo prav drobne in rahle peščene prsti. Najboljša je taka iz gnojaka. V to prstno plast nasadimo hijacintne čebule 5—7 cm globoko in 15—20 cm narazen. Ko začne zmrzovati, pokrijemo gredico s slamo, smrečjem, listjem ali drugimi odpadki. Tulipan. Nič manj priljubljen in tudi prekrasen je tulipan. Njegova lepota ne pojema z leti, zato je za vrtni kras še bolj priporočljiv kakor hijacint. Tulipanovo cvetje je zvončaste oblike. Po barvi je bel, rdeč, rumen, višnjev, moder in pisan. Cvet je enostaven ali napolnjen. Razločujemo tudi zgodnje in pozne tulipane. Doma je v prednji Aziji. Glede zemlje je ravnati isto kot pri hijacintah. čas saditve ie tudi isti. Sadimo jih v skupine, in sicer enostavne po 15 cm narazen, napolnjene pa po 20 cm. Prav lepo, če pri saditvi uredimo tako, da \ Išerasteče sadimo na sredo, nižje pa okoli njih. Gredico s tulipani pokrijemo, ko začne zmrzovati, s slamo, listjem, smrečjem ali drugimi vrtnimi odpadki. Spomladi jih zgodaj odkrijemo. Narcisi. Narcisov poznamo prav veliko vrst. Kakor hijacint in tulipan je tudi narcisa čebulnica. Po barvi so narcisi beli, rumeni in belorumeni ali rumenobeli. Priporočljivi so posebno zato, ker ne potrebujejo nikake strežbe. Nekateri izmed njih prav prijetno diše. Nasadimo jih v pozni jeseni na stalno mesto, ker jih ni treba pobirati iz zemlje ko odeveto, kakor hijacinte in tulipane. Njih čebule se hitro mno-že. Dobro pa je, da jim vsakih 4 do 5 let razdelimo čebule, ker če je pretesno, se ne more čebula razviti in radi tega tudi cvetje oslabi. Narcisi cveto zgodaj spomladi. Najprvi so rumeni polnjeni, ki cveto še koncem marca in začetkom aprila. Potom pridejo beli in za njimi belorumeni in rumenobeli na vrsto, čebule se dobe pri vrtnarjih. Nunke ali pomladni žafran. Nunke so divje, ki cveto po travnikih in gozdovih. Njih cvetje je bledomodro, le redkokedaj be o. \ rtne nunke imajo večji cvet in so bele, modre, rumene ali pisane. Cvete že koncem februarja. Sadimo jiii cb istem času kot hijacinte in tulipane. Zemljo ljubijo rahlo s peskom pomešano. Sadimo jih po 7 do b cm narazen in po 6 do 7 cm globoko, fi' Čebulic ne pobiramo iz zemlje. Razmnožujejo se zelo hitro. Vsakih 4 do 5 let jim razdelimo čebulice kakor narcisam. Vrtna veterniea in Vrtna zlatica. Vetrnico in zlatico sadimo v skupine v jeseni. Gredico, kamor smo jih nasadili, dobro pokrijemo z listjem ali smrečjem. Cveti so precej veliki, polnjeni ali enostavni. Njih cvet je bel, bledo in temnordeč, vijolčast ali rujav. Cvete koncem aprila in krase vrt več tednov. Grmlji se dobe pri vrtnarjih in niso dragi, zato naj nihče, ki ljubi spomladno cvetje, ne zamudi priliko si jih preskrbeti. Nova knjiga za žene in dekleta. V samozaložbi- učiteljic, ki so se letošnje počitnice udeležile duhovnih vaj pri uršulinkah v Ljubljani, izide v kakem tednu knjižica »Ob tihih uralu. Vsebovala bo štirinajstero govorov teh duhovnih vaj. — Vsa snov je prikrojena baš za žensko dušo in odgovarja tako zelo današnjim potrebam žen in deklet, da ne bi smela ta knjižica manjkati v nobeni hiši. Da se lahko naroče v naprej vse one, ki se za to zanimajo, je prevzela nabiranje naročnic gdč. Anica Lebar, Ljubljana, Florjanska ul. 7, ki sprejema ustna in pismena naročila. Tiskalo se bo samo toliko knjižic, kolikor jih je bilo naprej naročenih. H. B.: Praktični migljaji. Od železa zarujavelo madeže iz obleke spravimo na ta način, da dotična mesta namažemo z limoninim sokom in potrese-mo s soljo. Trdo meso postane mehko, ako ga preje namažemo s krpo, katero smo namočili v sok limono. Krompir. Kadar kuhaš star krompir, prideni vodi nekoliko sladkorja. Lišaj ni kožna bolezen, zato ni treba zdraviti kože, nego je navadno posledica prehlada. Kakor udari nekaterim prehla-jenje na oči ali uho, tako se pozna drugim na koži. Pozimi se je takemu zlašti bati prehlada in pa paziti mora, da redno hodi na potrebo. Umiva pa se lahko z vodo, kateri je primešano nekoliko špirita in mila. Tudi se lahko uporablja beljak, ako ni lišaj preveč zastarel. Namaže se vsak dan z beljakom, katerega imaš lahko ves teden pokritega v kozarcu. Lasje. Izpadanje las je (jostikrat posledica nervoznosti, katere je tudi po de-želi dandanes že dosti. Las ne smemo umivati prepogosto. Mnogi trdijo iz lastne izkušnje, da povzroča prepogosto umivanje las plešo ali predčasno osivelost. Vsake tri mesece zadostuje, da se jih enkrat temeljito opere. Bolj nego vode potrebujejo lasje — kakor pač vsaka stvar — svetlobe in zraka. Ženska, kateri čas dopušča, naj si vsaj za četrt ure vsak dan lase razpusti da prodre med nje zrak in svetloba. Nato jih je treba polagoma krtačiti da se oljnata snov razdeli po laseh, ki jim daje življenje. Lasje se hranijo s to snovjo, ki jo Iz-loeajo iz lasišča. Mastne lase je pa treba pogosteje umivati, najbolje z milnico NI- Najcenejša kava je 99 zim ker je najbolj!a in najbolj zdrava! Zahtevait« 2iko pri trgovcu, dobite jo v rdečih zavitkih] koli ne smemo mazati las s kakšnimi špi. riti, pa naj se že imenujejo tako ali tako Nerazredčen alkohol uniči tako zvani piir] ment, to je lasno barvilo, in lasje pre(j" časno osive. Ako so pa lasje suhi, trdi šče' tinasti, jim pa sploh škoduje pogosto'umii vanje, ker pobere še tisto malo mašče^" raz glavo, kolikor je je. V tem slučaju se priporoča lasišče mazati z vazelinom in ]a, se krtačiti, tla se maščoba enakomerno razinaže. Plavolaskam se priporoča jzmi. vanje s kamilčnim čajem. Za temne lase je pa dober čaj iz bršljanovih listov in ze. lenih orehovih lupin. Na en liter vode se da kuhati pet orehovih lupin in enako težo bršljanovih listov. Svileno blago bo mnogo bolj trpežno ako ga nikdar no pereš z milom kakor drugo perilo, pač pa le v vodi, v kateri je že milo raztopljeno. Blago smeš samo v mlačni vodi splakovati in nikdar izžemati. Jajca so lažje prebavljiva in mnogo bolj redilna, ako jih poliješ s kropom ter pustiš pet minut v vodi. Sveče. Kadar hočeš novo svečo vtakniti v svečnik, vtakni konec sveče preje v krop, na kar bo postala mehka ter jo poljubno lahko pritrdiš v svečnik. .Madeže od črnila in sadja odstranimo iz perila, ako ga namočimo v močno slano vodo. Emajlirana posoda. Da ostane emajli-rana posoda dolgo časa lepa, postopaj z njo takole: Novo posodo nalij do vrha i mrzlo vodo in postavi na vroč štedilnik. Voda naj vre v njej vsaj pol ure, na kar posodo dobro umij in oplakni. Potem nalij v posodo zopet mrzle vode in jo pusti stati nekaj časa. V vrote lonce ne vlivaj mrzle vode in tudi kropa ne, ker to pokvari glazuro, jo razpoka. Tudi ne praskaj iz posode jedil z nožem ali vilicami, marveč stresi v posodo, v katero se je jed prijela, nekoliko sode in prilij gorke vode da se odmoči. Tudi se mora posoda vselej le polagoma segreti, zato je ne postavljaj na prehud ogenj. Saje odstraniš z loncev z volneno krpico, ki jo dobro namili ter pomoči v pepel od drv. Stare lonce, ki so postali znotraj rumeni, napolni z vodo, v katero si pridejala nekoliko klorovega apna (na liter vode žlico apna) ter jih dobro prekuhaj. Potem jih še dobro pomij, da iz-gubo ves duh, pa bodo zopet čedni, kakor da bi bili novi. Najpopolnejši STOEU/ER šivalni stroji I. Urili«. kroi»J« ta J«rii«r» ter M rulc dom. Pr«d«n »t nibaril1 rtro<. 0Glej, ne morem verjeti, da je res. Ali misliš, Drago, da je bil nesrečni brzojav o polomu banke res vzrok očetove smrti?« Drago pritrdi in v njegovem obrazu se bolestno zgane. »Oče je bil že dolgo bolehal na srcu; to strašno poročilo ga je uničilo. — Revni smo, popolni siromaki zdaj, Agneza,« pristavi resno. »Kaj bi mi bila izguba premoženja, če bi le očeta še imeli,« odvrne Agneza in vnovič zajoka. »Da, Agneza, vseeno bi bili srečni. In mama bi ne bila bolna. Tako pa — saj vidiš, kako je uničena.« »In, ko še Pegina odide od nas, Drago! Kaj potem?« »Regina?« — Preplašeno je pogledal deček okoli sebe. »Ali misliš, da bo v sedanjih razmerah vseeno odšla?« »Gotovo, Drago, saj je že tako dolgo zaročena, balo ima že pripravljeno, stanovanje že najeto. Vladimir ne bo hotel več čakati; kvečjemu še par mesecev.« Oba sta povesila glave po tej ugotovitvi in molčala. Cez čas se oglasi zopet Drago: »Ali veš, Agneza, kaj to pomeni, ker smo revni? Vse nam bo prodano; tale naša ljuba domača hiša in vse, kar imamo. Izseliti se bomo morali prav kmalu. Za mamino malenkostno pokojnino dobimo komaj malo stanovanje dveh sob. — Tudi družina bo morala od nas, le staro Rezo moramo obdržati še par tednov. — Včeraj sem slišal vse to, ko je stric Ferdo vse to razlagal mami. In — in — oh, Agneza, ne smem dalje na gimnazijo, je rekel stric. Postanem naj pisač, ali naj se grem učit v trgovino in je rekel —--« Ne, tega pa res ne more povedati sestri, da bo morala postati šivilja in — in — da mama ne bo več ozdravela. Z žalostnim vzdihom je prenehal svoje pripovedovanje in se je na slonil na sestro. Kakor dva preplašena goloba sta sedela. Čisto tiho je bilo v sobi. »Agneza, Drago!« je nekdo polglasno zaklical in na pragu sosednje sobe je stala Regina, starejša sestra, vsa bleda in prepadena in oba sta planila kvišku iz svojih otožnih misli. »Regina, ljuba, ljuba Regina, nikar tako ne žaluj! Žboliš nam in kaj naj brez tebe?« Agneza jo je objela z obema rokama in je vnovič začela jokati. Tudi Drago se ni mogel premagovali. Tesno objeti so stali vsi trije skupaj. Regina se je takoj imela v oblasti. »Pojdita zdaj malo k mami, tako je sama. Jaz pa imam se več nujnih stvari oskrbeti. Ostanita pri mami dokler ne pridem!« Regina je ostala sama, sama s svojo bolestjo za ljubljenim očetom, s skrbjo za mater, brata in sestro. Sama s svojo mo-rečo skrbjo, sama s svojo uničeno srečo. Sesedla se je na stol in naslonila glavo na trdo mizo. ,.. »kaj naj brez tebe?« ji je pravkar rekla Agneza. Da, ne sme zdaj od njih; ne sme ubogati svojega srca, ne sme misliti na lastno Vedno jasneje in določneje je videla srego! pot pred sabo, ki jo bo morala poslej hoditi: težko pot dolžnosti ln žrtve svojega lastnega življenja. In Regina ni bila izmed onih, ki se znajo spoznani resnici in dolžnosti odtegniti. Četudi s krvavečim srcem — od sinoči je bila trdno storiti to, kar mora. (Dalje prih.) Meh m Neki župan, ki je bil tudi posestnik, je v žerjavovskem časopisu naznanil, da ima debelega prašiča naprodaj. Drugi dan je prišel mesa'r ter vprašal mater županjo: »Ali je župan doma?« »Je, ali je še v postelji«. »Ali bi lahko videl prašiča?« Pri četi je manjkalo kuharja in narednik je poizvedoval, kdo je izvežban. Pa se je javil Penca ter stopil pred narednika. »To ni kar tako, kuhati v tako velikih kotlih« mu pravi narednik. »Še v večjih kotlih sem kuhal kot pa so vojaški« je koraj-žno javil Penca. »Kaj še v večjih, kje pa, kaj pa?« je spraševal narednik ter si kar ni mogel misliti, da bi bili še kje večji kotli, kot pa so vojaški. Pa se odreže Penca: »Asfalt sem kuhal za ljubljanske ulice.« ★ Pri maturi. Profesor: »In kaj nam morete povedati o starih egiptovskih kraljih?« Maturant: »Da so mrtvi, gospod profesor.« ★ «Iz česa sklepate, da ste dočakali tako visoko starost?« »Veste gospod zdravnik, jaz mislim da zato, ker sem bil preje rojen, kakor so bacile iznašli.« * »Sveže« jajce. Neki samec je naročil v gostilni v mestu trdo kuhana jajca. Na enem je opazil tale napis: »Ako to jajce dobi v roko mlad in pošten mladenič, kateri se želi poročiti z 18 letnim dekletom z dežele, hčerko bogatega kmeta, naj piše pod A. R. v M. na Gorenjskem.« Mladenič je takoj pisal, kajti bil je radoveden na dekle, katero na tak način razširja ženit-beno ponudbo in pa oženil bi se rad. Po preteku treh dni je prejel odgovor: »Vi prihajate mnogo prepozno, sem že dve leti poročena in mati dveh otrok«. * Učitelj: »Peter, povej nam, kaj dobivamo od ovce?« »Peter: »Volno«. Učitelj: »Dobro. Kaj pa izdelujemo iz volne?« Peter molči. Učitelj: »Malo pomisli. Iz česa pa je narejen tvoj suknjič?« Peter: »Iz očetovih starih hlač.« ★ Vsak po svoje. Neki a\ Lomotoilist je prenočil v gostilni na deželi ter postavil avto v lopo. Strašansko pa se je zr*udil, ko mu je gostilničar zjutraj zaračuna; 100 dinarjev, nakar mu je gostilničar dal tole pojasnilo: »Pri meni še ni bilo nobenega avtomobila čez noč, a ker ste rekli, da ima vaš dvajset konjskih sil, sem tudi tako računal. Pri nas je namreč za vsacega konja fcceba plačati pet dinarjev za eno noč«. Vrba žalujka. Ko so rimski vojaki popolnoma brez vsakega sočutja in usmiljenja slekli Jezusa in mu pritisnili trnjevo krono na glavo, jih je sirovost spomnila Se na nekaj: hoteli so ga še bičati. Odlomili so od najbližje stoječega drevesa veje, osmukali z njih ozko, srebrno in blesteče listje ter s temi šibami tepli Jezusa do krvi. Drevo pa je pri tem čutilo strašne bolečine, da je prav ono moralo dati šibe za to satansko početje. Žalostno je stalo tam, četudi ga je solnce še tako božalo s svojimi žarki. Vse veje je upognilo k tlom od žalosti in sramote. In te veje se do današnjega dne niso zravnale, še danes vise navzdol k tlom. To drevo imenujemo vrba žalujka. Za tudi v starem testamentu slišimo že o njej. Kralj David je dal moriti Urija in se je polastil njegove žene Batsebe. To 1 pa ni bilo všeč Gospodu. Poslal mu je dva ; angela, ki naj bi ga vedno spominjala na ta dva velika greha, kakor to beremo pri I preroku Natanu v XII. poglavju druge Samuelove knjige. Kralj David se je vrgel na tla na vrtu in je 40 dni in 40 noči objokoval svoj greh. Iz solz, ki jih je prelil David, pa je zrastla iz zemlje vrba žalujka. V senci tega drevesa je kralj David zložil in prepeval sed- ! mero spokornih psalmov. — Se danes imenujejo Judje sedmi dan v tednn >vrbov dan". i Vrbo žalujko pa posadimo radi h grobovom naših dragih kot tih znak žalosti. Kaj naj se igramo. PAPEŽ MED NAMI. Treba je postaviti toliko število stolov v krog s sedežem ven obrnjenih, kolikor je igralcev, manj enega. V sredi kroga stoji stol za voditelja igre, papeža. Ta se vse-de na stol sredi kroga in drži dolgo palico ' v rokah. Igralci hodijo v strnjenem krogu, 1 t. j. drže se za roke, okoli in okoli stolov ter pojo poljubno pesem. Ko papež potrka s palico, preneha petje, krog se razpusti in vsak igralec skuša zasesti en stol. Ker je pa stolov enega manj, kakor je igralcev, eden ostane brez stola. Ta gre k »papežu« ; in potoži: s Svoj prostor sem izgubil/- »Papež« mu odgovori: »Ukažem ti, prihodnjič bolje paziti! za kazen za tvojo nepazljivost moraš zdaj vsakemu soigralcu povedati resnico!« Tako kaznovani stopi pred vsakega sedečega igralca, se mu prikloni in mu pove kakršnokoli resnico, n. pr,: danes je nedelja, ali 1 in 1 je 2, ali Ljubljana je mesto itd. — Sedečemu »papežu« pa tako resnico, ki se nanaša na papeža, n. pr. Papež je v Rimu. Sv. Peter je bil prvi papež. Sedanji papež je pij XI. — Ko je vse to pravilno izvršil, zavzame on >pape-aen« sedež in igra se prične iznova. 7» Uganke. Kako napišeš zgorel les z eno besedo? (lodaj) Kateri sodček je poln vina, pa nima nobenega obroča? (•npzojS bu upoScf) Kateri ključ ne odpre nobenih vrat? ( ojn po onfi>{) Poznam hišico s peterimi sobicami; j v njih stanujejo rjave deklice; ne vrat, ne oken nima ta hišica; kdor hoče priti do deklic, mora pojesti kroglo belega m««., ki je okoli hišice. Kaj je to? m> (•qoq»f) Sem dolga in ozka in vsa bela. Postajam pa sredi svojega dela vedno manjša, vedno tanjša in na koncu vsa z gorim. Kdo sem? (•B33AS) Na našem vrtu orje črn konjiček bre? pluga; kdo je? ( Kdo prihaja skozi šipo, a jih ne ubije? (•nqonoAS-2nq) Na kateri glavi ni ušes? ("!1BU[8Z B\T) Na strehi sedi 9 vrabcev, 1 izmed njih hlapec ustreli; koliko jih sodi še na strehi? (-rpprpo os rftrup 'jopcd 0i[Ojjs s of uapo fuepeqofl) Markec m veterček na petovsniu. Le poglejmo jih danes, oba nova prijateljčka! Sprijela sta se za roke in hajdi po svetu! Nič ne iščeta poti in steze, čez drn in strn jo ubirata. In veterček ima ur-nejša noge, saj ga poznamo, kako hitro, kakor misel, hiti s kraja v kraj. Naš Markec je že ves upehan, da ga komaj dohaja. ne, se skrijejo kar v zemljo. I, seveda, saj zato so semenca in se vkoreninijo v zemlji, da nastane drago leto iz njih regrat iz novega rodu. 0, in vse cvetke in vse bilke potrese veterček, da pokaže Markcu svojo moč. Trava se pripogiblje pred njim in valovi daleč daleč za njim. Drevje tam okoli Toda poglejmo, pred veterčkom in za njim pa se dviga v zrak, kar le ni dobro prira-ščenega in se ne drži tal. Bilke in slamice, listje in perje, vse je razpodil veterček onoli. Prav posebno veselje pa mu delajo regratovi balončki (»lučee«); vsako, prav vsako vpihne, da lete drobna semenca s kronicami daleč na okoli in se vsedejo na tla šele tam, kjer preneha veterčkova moč V strahu, da jih veterček vnovič ne dvig- biš se je komaj vzravnalo od vetra, ki zdaj z Markcem hiti, drvi, piha, vrešči in šumi dalje in dalje po poljani. Kaj se ne bo upehal? Ali se mu prav nič ne smili Markec, ki skoro že ne more več aa njim? Mislim> da si bo to potovanje z veterčkom dobro zapomnil. — Toda veterček mu obeta še lepih stvari in prihodnjič jih bomo videli na sadnem vrtu, kako se tam dobro imata. Pomislite malo, kaj tam vse čaka na nju!