Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 333. Pus&mezna Številka Dia 1'—. LETO m NARODNI DNEVNIK I Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti. Din 20’—, inozemstvo Din 30 . Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Sestanek Male antante. Vsako leto pred sestankom Male antante se ponavlja ista pesem. V vladnih listih se opozarja na pomen sestanka in Istočasno se objavlja njegov program, ki j® bogat na banketih in slavnostih, tem ®*£hj pa je v njem prostora za pravi de-i°vni program. Običajno se ob tej priliki govori tudi o iskrenih prijateljskih sti- lh> ki vežejo vse narode Male antante, a ^lansko ostanejo ti stiki le na papir-jU; Opozicionalno časopisje pa piše o hiti Male antante in ponavlja svoje prej-članke, a njihov efekt je ravno tako Prazen, kakor so prazni komunikeji, ki se izdajajo o sestankih Male antante. In žal ni upanja, da bi bilo kmalu boljše. Tudi to je razumljivo. Ko je bila Mala antanta ustanovljena, je bila skoraj brez izjeme od vsega prebivalstva vseh treh zveznih držav odkrito pozdravljena. Zakaj vse prebivalstvo je naravnost instinktivno čutilo, da bo vsaka država za se le igrača v irokah mogočne diplomacije velesil, da bi pa vse tri združene mogle biti faktor, ki bi mo-Sel voditi tudi svojo lastno politiko. Iz-h«lišče za čim večjo skupnost bi morala *dti Mala antanta, dejansko pa je bil nJea program vedno bolj omejen in reduciran, da je postala končno vsebina Male antante samo žandarmerijska služba nad madjarskim iredentizmom. Pa •niti v tem oziru ni bilo mogoče doseči posebnih uspehov, ker rabi Italija iredentistično Madjarsko in ker je taka Madjarska še mnogim drugim po volji. Zato ni mogla niti pomoč Francije priboriti Mali antanti glede Madjarske — in niti po falzifikatorskem škandalu — vidnega ušpeha. Države Male antante so na pragu med vzhodom in zapadom. Če bi to svojo lego države Male antante prav razumele, potem bi morale stremeti za tem, da postanejo posrednik med zapadom in vzhodom. Morale bi biti vrata na vzhod, portale pa so jez proti vzhodu. Ne v last-netl> interesu, temveč v interesu drugih so danes države Male antante barijere Proti Rusiji. pa dočim je to za Rumunijo '■sled Besarabije vsaj do gotove mere razumljivo, ni to trazumljivo ne za Češkoslovaško in še manj za Jugoslavijo. Odnošaj do vzhoda je za vse države Male antante največje važnosti in če ni med njimi v tej stvari soglasnosti, potem je izgubila njih zveza svoj glavni zmisel. Naloga Male antante bi mogla biti velika in vse nje ljudstvo bi moglo biti za njo, če bi videlo, da ga ona oprošča vg-ruštva velikih sil. In Mala antanta bi to tudi mogla doseči, če bi bile njene članice res demokratične in res svobodoljubne države. Toda kje so ge časi ko se bo to moglo reči o državah Male’ antante. Spominjamo le na pravkar končane rumunske volitve in spominjamo tudi na naše zadnje skupščinske volitve, pa je položaj dovolj jasen. Vlade držav Male antante tudi same čutijo, da pada ugled Male antante, da je premalo sodelovanja med članicami in *ato je bila ustanovljena še časnikarska antanta Male antante. Je sicer boljše nekaj ko nič, toda tudi časnikarska antanta ne more pomagati. Treba izboljšati najprej hlago in potem šele pričeti delati reklamo in ne obratno. Zlasti pa še, če je slaba kvaliteta blaga že postala znana. Nikakor nočemo reči, da bi bila Mala antanta odveč, temveč smo o njeni potrebi zelo globoko prepričani. Toda kreniti mora na nova pota in svoje sestanke otvarjati pred sestankom Sveta Zveze narodov, ne pa po njih, da se o dogodkih Skupščina še ne bo odgodena. Beogra, 17. junija. Med včerajšnjo skupščinsko sejo se je v ministrski sobi vršilo posvetovanje ministrov. Po tej konferenci je neki član vlade izjavil: Položaj vlade postaja vedno stabilnejši tako v posameznih skupinah kakor men vladnimi strankami: Nasproti trditvam političnih krogov, da narodna skupščina ne bo mogla delati in da bo s kraljevim ukazom zaključena, kažeta zadnja dva dneva, da do tako hitre odgoditve skupščine ne pride. Skupščina mora še do jeseni dovršiti več nujnih poslov. Utegne pač priti do začasne prekinitve dela, toda kesneje bi se delu zopet nadaljevalo. Na vprašanje, ali je Marko Trifkovič imel prav, ko je rekel, da bo skupščina delala do 10. julija, je minister izjavil. Izgleda, da bo tako. Delo vlade omogoča opozicija, ki je zadnji čas postala zelo aktivna in bojevita in s takim nastopanjem samo spodkopuje intrige v vladni večini. Tako hkrati dovaja do zaključka, da je dana edina možnost, da se sedanja koalicija obdrži. Ko pride čas volitev, jih bo prav zaradi tega izvedla edinole ta vlada. Maksimovič se pripravlja na volitve. Beograd, 17. junija. Politično življenje je v popolni stagnaciji. Nobenih posebnih dog.nlkov ni, ki bi mogli zanimati politične ljudi. Opozicija nadaljuje svojo kampanjo proti vladi, s čimer se poostu-jejo odmošaji med vlado in opozicijo. Radikali in demokrati so zašli v ostro bojno fazo. Radikali pripravljajo kot revanžo za demokratske shode celo vrsto zborovanj v Srbiji in v južnih krajih. To stvar bo aranžiral sam notranji minister Boža Maksimovič, ki se mera pobrigati za to, da bodo vsi shodi izpadli čim veličast-nejše in impozantnejše. Skupina g. Pasica bo izkoristila te shode, da odgovori opoziciji na njene napade in na njene obtožbe glede korupcije. Vladna večina in njeni voditelji dobro ocenjujejo situacijo, zato se odnošaji v vladnih krogih vedno bolj kristalizirajo. Delo prihaja v zadnjem času v popolno-mar normalen tek. Zaradi povratka Nj. Vel. kralja v Beograd je opozicija včeraj razširjala vesti, da je položaj zelo nejasen in da sta vlad- ni stranki nesigumi, to pa tembolj, ker odnešaji med njima še niso končno urejeni. — Službeni krogi pa to zanikajo. Neki aktivni član vlade je izjavil, da sedanja vlada uživa neomejeno zaupanje krone in da more prenesti vso odgovornost za svoje delo. Slabo posečanje skupščine od strani opozicije in cd strani enega dela vladnih strank se tolmači v političnih krogih kot predvolitveni boj. Zato so včeraj zatrjevali, da so volitve neizbežne in da je notranji minister Boža Maksimovič za volitve že vse potrebno pripravil. Kot poskus za poslanske volitve naj se opravijo občinske volitve, ki se bodo vršile v Vojvodini že ta mesec, v Južni Srbiji in Črni gori pa od 15. do 20. avgusta. Za vse to je pripravljen že potrebni material. Boža Maksimovič in državni podtajnik dr. Pernar se posvetujeta o vseh teh vprašanjih, da se prizadete stranke izognejo vsem nesoglasjem in se doseže čim večja harmonija v ednošajih pri tako važnem vprašanju. NETTUNSKE KONVENCIJE PRED MINISTRSKIM SVETOM. Beograd, 17. junija. Sinoči se je izvršila seja ministrskega sveta, na kateri se je nadaljevala razprava o nettunskih konvencijah^ Končano je proučevanje onega dela konvencij, ki se nanašajo na likvidacijo ekonomskih, administrativnih in finančnih vprašanj, nastalih z razdelitvijo reškega ozemlja. — Odpravlje-h* je*bila tudi konvencija glede pravice optiranja v smislu čl. 7. rapallske pogodbe in 5L 9. rimske pogodbe o Reki. Danes pride na vrsto tretji del nettunskih konvencij, ki obsega razne druge sporazume glede Reke. _ Na tej seji je bil tudi dr. Rybar, da je dajal pojasnila. KONFERENCA UZUNOVIČA Z NO-TRANJIM MINISTROM. Beograd, 17. junija. Sinoči po seji ministrskega sveta sta se še prav dolgo raz-govarjaia Uzunovič in Boža Maksimovič. Maksimovič je Uzunoviču poročal o raznih tekočih resortih vprašanjih. Enemu delu sestanka je prisostvoval tudi kmet Beograjske^ občine IVo Miličevič, ki je pristas Pasiča. Govorilo se je takrat o raznih komunalnih in o strankarskih vprašanjih. le referira, mesto da bi se o akciji 'sklepalo. Lastno pot mora iti Mala antanta in da more iti po tej poti, mora delati v skladu z ljudstvom. Demokratična Mala antanta ima prihodnjost in ona ibo postala posrednik na vzhod, brez podpore ljudstva pa bo Mala antanta večno odvisna od volje velesil. Take Male antante pa ne rabimo! UZUNOVIČ PROTI NOVIM VOLITVAM Beograd, 17. junija. Včeraj je predsednik vlade Uzunovič pred početkom seje dolgo časa konferiral z Božo Maksimovičem in dr. Ninkom Peričem o delu vlade v narodni skupščini. Iz okolice Uzunoviča so zatrjevali, da je prav neumesten očitek opozicije, da bi vlada s premislekom kradla dragoceni čas narodne skupščine. Saj se vendar ve, da je sedanja vlada ena prvih vlad, ki je v tako kratkem času in v tako težkih razmerah imela tako lepe uspehe pri svojem delu (?). Kar se tiče demokratske parole za ■svobodne volitve, pravijo osebe iz Uzu-novičeve okolice, da niso vladi volitve potrebne, ker ima vlada za svoje delo zagotovljeno parlamentarno večino. Toda svobodnih volitev se oni istotako ne boje, ker je zanje uspeh zagotovljen s plodonosnim delom v tem kratkem času- — Radikali trde, da bi pri volitvah najslabše odrezali demokrati in muslimani. DELO ZAKONODAJNEGA ODBORA. Beograd, 17. junija. Včeraj popoldne ob 6. se je sestal k seji zakonodajni odbor in razpravljal o predlogu zakona o sodnem kazenskem postopku. Ko bo ta zakonski načrt v odboru obdelan, se izroči takoj narodni skupščini. Sklenjeno je bilo, da se setavi še ena sekcija, ki se bo bavila s proučevanjem tega projekta. To je tembolj potrebno, ker mora biti ta zakon v skladu s kazenskim zakonom, ki ga proučuje druga sekcija. Zakonodajnemu odboru je predložen tudi načrt zakena o centralni upravi. Blesiki sestanek. Bled, 17. junija. Včeraj popoldne ob pol 2. je preko Lesc sem dospel naš zunanji minister dr. Ninčič v spremstvu načelnika svojega kabineta Antiča in načelnika oddelka za tisk Karoviea. Ru-munski in češkoslovaški poslanik sta z istim vlakom dospela na Bled. Dr. Beneš in Mitileneu prideta danes dopoldne. — Glasovi o krizi češkoslovaške vlade ne bodo niti najmanj vplivali na ta sestanek zunanjih ministrov Male antante. IZJAVA RUMUNSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. Bukarešta, 17. junija. Pred svojini odhodom na Bled je minister Mitilineu izjavil: »Jako srečen sem, da sem mogel podpisati pogodbo, s katero se podaljšuje defenzivni dogovor med državami Male antante. To podaljšanje bo nadaljevalo započeto delo miru, ki je edini cilj držav Male antante. — Za sestanek na Bledu ni nobenega programa. Teda zastopniki Rumunije, Češkoslovaške in Jugoslavije bodo proučili vsa vprašanja, ki se tičejo njih držav, in p ra itak o tudi več vprašanj, ki so se sprožila v Ženevi. Silno sem zadovoljen, da bom mogel končno stopiti v stik z zastopniki zunanje politike Jugoslavije in Češkoslovaške. ČEŠKOSLOVAŠKI SOCIALISTI ZAHTEVAJO ODSTOP VLADE. Praga, 17. junija. Češki narodni socialisti so objavili komunike, v katerem pravijo, da ves izvršilni odbor stranke vstraja na zahtevi, da vlada poda ostavko. Glede na to je bil tudi dr. Beneš pozvan, da deinisionira. Izvršilni odbor je to sklenil, ker pozna mišljenje dr. Bene-ša in ima vanj popolno zaupanje. Dr. Beneš je namreč samo iz ozirov do države z velikim saniopremagovanjem vztrajal v uradniški vladi dr. čemyja. Dr. Beneš, ki je na potu iz Ženeve na Bled, je doznavši ta sklep svoje stranke izjavil, da ne zapusti mesta zunanjega ministra in da bo raje odložil svoj poslanski mandat, ki ga ima od narodno-socialistične stranke. BRIAND PREVZEL SESTAVO NOVE VLADE. Pariz, 17. junija. Briand je sprejel mandat za sestavo nove vlade. Med Bri-andom in Poincarejeni je prišlo do sestanka. Po sestanki^ je izjavil Poinearg, da sje voljan prevzeti ministrstvo za finance, toda stavil bo obsežne pogoje. Med desničarskimi strankami se pojavlja vedno večje nezadovoljstvo, ker hoče Herriot prevzeti ministrstvo notranjih zadev. » OBISK DOUMERGUE-A V LONDON ODLOŽEN. Pariz, 17. junija. Potovanje predsednika Doumergue-a v London je odloženo na poznejši čas. Včeraj so se pri Dou-mergue-u začela konzultiranja. V elizejski palači so bili sprejeti Poincarč, Marin, Bluan in Le Tragner. Doumergue je Briandu poveril mandat za sestavo nove vlade. POGAJANJA Z ANGLEŠKO TRGOVINSKO DELLEGACIJO. Beograd, 17. junija. Včeraj so se na-naljevala pogajanja med našo in angleško delegacijo v vprašanju carinskih ta-rifov. Razpravljalo se je o predlogih, ki so jih stavili angleški delegati na osnovi navodil, prejetih od svoje vlade. Delo se bo danes nadaljevalo. Stran 2. NARODNI DNEVNIK, četrtek, 17. junija 19*26. Štev. 133. Režim g. Mussolinija se utrjuje. še vedno spada k dobremu tonu naših skrajnih nacionalistov, da 'se mora nasprotnike ne samo sovražiti, temveč tudi omalovaževati. Dosledno temu se nekateri tudi siliio radi zaziba vajo v sladki sen, da se bo lepega dne ves fašizem zrušil in da bodo podarila nebesa dan, ko bodo uresničene tudi najbolj drzne sanje. Vseh takih in sličnih šumenj ne delimo, temveč jih nasprotno smatramo kot sknajno škodljive. Kdor sanja v politiki o nebeških darovih, ta bo grozno razočaran in po vsej pravici, ker sanje ovirajo reelno delo. Kdor slepo sovraži, tudi ta ne pride na svoj račun, ker slepo sovraštvo je samo dokaz lastne nemoči. Samo tistega se sovraži, komur se nič ne imore, -kdor pa je močan, ne sovraži, temveč se bori. Že celo pa je napačno omalovaževanje. Zakaj kdor omalovažuje sovražnika, ta odpira svojo, slabo stran in ta ne vidi močne strani nasprotnika. Kdor hoče izgubiti z vso sigurnostjo bitko, ta naj samio omalovažuje nasprotnika. Mi pa nismo med onimi, ki bi hoteli izgubljati bitke in zato ne omalovažujemo nasprotnika in ga tudi slepo ne sovražimo. Če dela dobro, potem dela dobro in naj bo nam še tako nasproten. In zato par resnic o režimu g. Mussolinija. Kdor je bil le par ur v Italiji, ta vidi, da je iašistovski režim trden. Poleg dobro organiziranih kanabinerjev in napredujoče vojske je tu fašistovska milica, ki skrbi, da ne bo faši-stovski režim presenečen. To vse čuti prebivalstvo in naj je v svoji notranjosti se tako proti režimu, se ni niti eni stranki posrečilo ustvariti tudi le sence vere, da bo ona naslednica fašistva. Na zunaj dominirajo fasisii popolnoma in celo rastoča gospodarska kriza le ne kaže, da bi raslo nezadovoljstvo. . Še pomembnejše pa se nam zdi to, kai so dosegli fašisti na idejnem polju. Pridobili so si naklonjenost cerkve in celo ,rama-zoni se sprijaznfujejo z novimi razmerami. Par dokazov! „ . . . Pred kratkim so se udeležili mase, ki jo je bral papež v svoji privatni kapeli, Cador-na in drugi generali. Navzočnost pri taki maši pomeni toliko ko privatne avdience pri papežu in še pred par leti bi bilo nemogoče, da bi se udeležili take maše najvišji državn funkcionarji, ko pa papež italijanskega kraljestva ne 'priznava. Sploh se opaža, da so odnošaji med jezuiti in fašisti vedno boljši in glavni tajnik jezuitov, Tadhi Venturi je dostikrat gost v palači Chigi. Brez vsakega dvoma pa je, da je italijanskim fašistom, ki so sicer v zunanjem svetu precej izolirani, silno dobrodošlo, če se morejo nasloniti na jezuite, ki vživajo v vsem katoliškem svetu velik Vpliv. Madrid, katoliška aristokracija Francije in Varšave so pod vplivom jezuitov. In govori se, da so peljstki monarhisti iskali svojega kandidata v iltaliji in da jim je pri tem krepko pomagal jezuitski general, ki je slučajno Poljak, Sedocliorošky. Do 1. 1870. je bil običaj, da je vsakokratni senator Rima poklonil v imenu meščanstva na dan sv. Filipa v njegovi cerkvi zlat bokali. Od tedaj se je ta običaj opustil, letos pa ga je fašistovski guverner mesta z velikimi ceremonijami obnovil. Tudi velikanski križ v koloseju, ki je bil podrt leta 1874., bo sedaj zopet postavljen. Sploh so nastopili tako dobri odnošaji, da katoliško časopisje že zahteva, da se po svobodonriselcih imenovane ulice preimenujejo. Zahteva se celo, da se poruši spomenik Giordanu Brunu in celo proti spominu Savanarole se atakira. Istočasno pa se približujejo tudi framasoni fašizmu. Izšla je zopet recija »Rivista Masso-nica« in v njej se povdarjajo zasluge prostozidarjev za italijanski nacionalizem. In z zadovoljstvom se beleži poročilo o seji švicarskih prostozidarjev, ko je italijanski zastopnik odločno odklonil, da bi se drugi prostozidarji vmešavali v njih razmere. Cerkev in prostozidarji so nehali z nasprotovanjem fašistov in (fašizem je s tem izgubil dva velika in močna nasprotnika. IS tem pa se je fašizem utrdil in s tem treba računati. Treba pustiti vse sanje, vse neplodno sovraštvo in delati za dvig lastnega naroda. Samo to je realna politika, samo to . bo v korist narodu. In pri tem nikdar po-! zabiti, da se je dvig fašizma pričel iedaj, j ko je začel organizirati narod. Organizacija naroda, to je prva dolžnost, toda samo organizacija na pozitivni podlagi. Zbirati narod v ljubezni in produktivnem delu, to je zdrava podlaga, ne pa ona, ki jt je izvir vsega sovraštva in sicer ne samo sovraštva do narodnega, temveč celo do političnega nasprotnika. Amerika in Pan-Evropa Voditelji panevropskega gibanja so zelo spretni in agilni. Iz dosedanjih člankov smo se mogli uveriti, da znajo izborno uporabljati vzglede iz zgodovine, ki je vedno najboljša učiteljica. — Dokler ostanejo ljudje samo ljudje, je zgodovina zrcalo ne samo preteklosti, ampak tudi prihodu josti; zavisi zopet le od ljudi samih, ako hočejo y bodočnosti preprečiti, da se ne bi ponavljali žalostni dogodki preteklosti. - Iz. dosedanjih člankov smo se mogli v tem oziru jako mnogo naučiti. — Ni je bilo trditve, da m bila podprta z jasnimi razlogi in dejstvi iz preteklosti. v . . Panevropejci se dobro zavedajo težav, 101 jih morajo premagati. Zato iščejo povsod, v vseh delih sveta prijateljev, spraviti hočejo živi jenske interese Evrope v sklad z inte-resi vsega Človeštva. Idealno so'ta stremljenja, zato tudi pridobivajo prijateljev po vsem svetu med idealnimi (ljudmi ... Ker je Panevropejceni vzor — Panamen-ka so si nadeli pred vsem nalogo, da pridobe tudi v Ameriki prijateljev za svoje načrte — iu dosegli so v tem oziru ze velike uspehe Da bodo imeli moji čitatelji jasno sliko v poglobitvi panevropskega gibanja zunaj KW. naj v par člarikih očrtam razmerje med Ameriko m staro Evropo in to storim toliko raje, ker se nam pri razkrije ni ar si kaka misel m dejstvo, n. kar marsikdo od nas še ni prišel. Prvo leto panevropskega gibanja je dozi velo okupacijo Poruhrja, drugo leto se je pojavil Da\vesov načrt, tretje leto pa — t.o-carno: 1. 1923 je bila Panevropa — utopija, 1. 1924 — problem, 1. 1925 pa že — program Zadnje leto je kar nadkrililo vsa pričakovani«, kajti v tem letu se je izjavila večma voditeljev evropske politike, evropskega gospodarstva in javnega mnenja za isti veliki rti!j: za politiSki in gospodarski združeno bv- r°Leto 1926 pa bo še znamenitejše za panevropsko giblje: v oktobru bo že prvi panevropski kongres. Amerika je morala Šakali cela deset let ja na prvi kongres od rojsva panameri kanske ideje, ^ropa je to vel ko -rinravlialno delo skrajšala na sama »im _ Ta kongres s simpatijami poz*Jrav- f _ leta. ljatudi Ameriki. Ali ni le^simpatij, marveč organizovano je tudi — delo v Ameriki * To delo je načel sam dr. Coudenhove-Ka-je bil od 24. oktobra 1925 do 9. »prvi poslanik Panevrape v sicer z dvojnim namenom: 1. da lergi, ki januarja t. 1. . . Ameriki, in sicer z dvojnim točno prouči ves amerikanski matanjat, ki prihaja za Panevropo v poštev, - 2. da pn-čne sistematično propagando za tribanie. — Oboje je vzorno izvršit, izborna nomasalka mu je bila soproga sloveča Igralka Ida Roland (zdaj na Hofburgteatru). Uspehe svojega proučevanja nam podkija svojih spisih, M so bogati po obsegu m globoki vrednosti; vspeh njegove propagande pa je ustanovitev anierikanskega pomožnega odbora za panevropsko unijo (American Cooperative Commette of the Pan Europa Union), ki ima odbor 29 odličnih članov. Dr. Coudenhove-Kalergi je bil v Newyor-ku gost Foreign Policy Association; od tu ie imel predavanja v: Newyork, Boston, Philadelphia, Chikago in Cincinnati. V Washingtonu je predaval kot gost »Institute of Economies« in še v mnogih mestih. Dasi Amerikanci doslej še niso mnogo vedeli o panevropskem gibanju, vendar te ide- je niso sprejeli kot zanimivo utopijo, marveč za nekaj, kar je samo po sebi umljivo in — izvršljivo. To je pač svojstvo veli-kega naroda, ki je že poskusil, da krepka volja, oprta na vero v bodočnost, premaga tudi največje težave. Sajj je ta narod v razmeroma kratkem času napravil iz. pragozdov in step — prvo industrijsko državo svetn. Ta narod je dal svetu čiste zlate nauke in zglede o svobodi in mirnem sožitju v moderni federaciji. Zato pa tudi instiktivno čuti, da so Zedinjene države Evrope le logiška posledica evropskega razvoja po njegovem vzgledu in da vprašanje o Panevropi ne glasi: Ali bo? marveč: Kdaj bo? in: Kakšna bo? Evropejci se malo zanimamo za. notranjo politiko posameznih amerikanskih držav, se manj pa se zanimajo Amerikanci za vprašanje evropske dnevne politike. Toda problem Združenih držav Evrope je nekaj velikega, kar ima svoje korenine tudi v zgodovini Amerike, ki je že od nekdaj navajena, da smatra kontinentalno Evropo za celoto. In ! zato ie Panfevrapar v Ameriki samo po setoi umljiva možnost, dočim je v Evropi sami šele problem. Primerjajmo uspehe v Ameriki z Evropo. Pred 150 leti je bila Evropa gospodar sveta, Amerika pa je bila majlma kolonijska država, po veljavi kake Švedske. Danes je Evropa izgubila gospodstvo sveta, je uboga in politično slabotna, dočim je Amerika najbogatejši in najmogočnejši del sveta. Saj ie bil vendar tu in tam tsti človeški materija! le sistem je bil različen. Uspehi opravičujejo pač le amerikanski sistem! — Ako torej hoče Evropa sebi dobro, mora amerikanski sistem prikrojiti po svojih potrebah in potem dalje ustvarjati: le tako bi mogla rešiti svoj obstanek in svojo bodočnost! Narodni, politiški dn kulturni temelji anie-rikanske unije so jako različni od evropskih, zato jih ne smemo slepo posnemati. Evropska federacija mora v veliki meri upoštevati jezikovne in kulturne razlike evropskih narodov: Evropa mora postati skupnost narodov, kakor je Amerika skupnost indi-viduov, historičnih nastalih narodov ne sine omalovaževati, marveč jih mora med seboj vezati. Ali v dveh ozirih sme in mora Evropa P? snemati Ameriko: v politični organizaciji, ki izključuje vojno med državami severo-amerikanske unije, — in v gospodarski organizaciji, ki ne pozna carinskih mej ta ustvarja tako podlago za neomejeno produte cijo in splošno blagostanje. Toda Evropa ne sme pozabiti, da leži med Združenimi državami Amerike in združenimi državami Sovjetske Rusije, da je torej na eni strani sklenjen gospodarski imperij na komunistiški na drugi pa na kapitaMstiški podlagi. Da je Amerika Evropo gospodarski prehitela nas ne sme motiti. Bodoči način Življenja ne sme biti me amerikanski, ne azijski, ne ruski, marveč: evropejski: prevzeti mora boljšo tehniško organizacijo zapada, ne da pri tem izgubi svojo dušo. Evropa mora premeniti .svoj gospodarski in politični ustroj, toda obenem ohraniti svoie kulturne tradicije: le tako bi mogla rešiti svoje življenje in svojo dušo. Brez predsodkov naj -preizkuša vse, kar imata do-breea vzhod in zahod; iz te bogate izkušnje in bogastva svojega duha naj sv ustvarja nove življenjske oblike. A. Politične vesti. — Slovenska kmetska stranka in narodne manjšine. V >Kmetskem listu, je priobčil g. Albin Prepeluh članek o naših narodnih manjšinah. Članek dela čast tako Slovenski kmetski stranki, ko tudi avtorju, ker je dokaz, da je vsaj ena slovenska stranka zavzela res kulturno stališče glede narodnih manjšin. V nobenem oziru ne velja dvojna morala in Slovenci, ki se zgražamo, če jemljejo Italijani in Avstrijci našim bratom v tujini vse narodnostne pravice, ne smemo svoje zgražanje postaviti na laž s tem, da postopamo na enak način proti nemškim in mad-jarskim manjšinam v Sloveniji. Ni dokaz sposobnosti v tem, če se manjšine ubije — kar je itak nemogoče — temveč sposobnost je v tem, če se manjšine pridobi za plodno zadr-žavno delo. To pa je mogoče le, če so manjšine zadovoljne in če imajo vse najelemen-tarnejše pravice, ki so za njihov kulturen razvoj neobhodno potrebne. — Slovenski narod mora ohraniti svoj nekdanji sloves naroda, ki brani svoje in spoštuje tuje pravice in zato se mora že čim preje nehati reakcionarni nazor, ki vidi v jugoslovanskem državljanu sovražnika, ker ni rojen Slovenec. = Slovenska delavska zveza je bila ustanovljena pretečeno nedeljo v Mariboru. Predsednik nove zveze je Roman Bende, v odbor pa sp bili izvoljeni: Ivan Klemen, Simon Merkuš, Jos. gegovič, Alojz Pučko, Franc Ivanuša, Lojze Gradišnik, Hafner Lojze, Anton Miklavžič, Joško Cehler, Franjo Zupan, Josip Kralj, Edo Pesetič in Matko Fras. V nadzorstveni odbor pa: Alojz Am (predsednik), Rudolf Rebek, Kropej Jurij, Raner Jurij in Švagerl Anton. Sedež nove Slovenske delavske zveze je v Mariboru, njeno glasilo pa je zaenkrat »Hrvatski radnik , ki izhaja 1. in 15. vsakega meseca v Zagrebu, A ulica t br. 10. — Nova zveza je sindikalna organizacija. Je zlasti važna vsled tega, ker se more z njeno pomočjo roditi prepotreben sporazum med delavcem in kmetom, s čemur bi prišli do prepotrebne fronte vsega delovnega ljudstva. , v = Seja skupščine se je pričela ze ob desetih dopoldne. Poslanec dr. Ilodžar in tovariši so vložili na ministrskega predsednika in ministra za šume interpelacijo glede TX>go‘dbe, ki je bila svoječasno sklenjena med družbo isiNihag« in dr. Žerjavom. (Zaradi te pogodbe je pred meseci dr. Moničito Ivanič vehementno napadel dr. Žerjava in ga pozval, da ga toži. ©r. Žerjav se je tudi temu pozivu odzval in dr. Ivaniča tožil, ki je bit tudi obsojen. iDokaza resnice dr. Ivanič pred sodiščem sploh ni nastopil, temveč se je zagovarjal samo s tem, da niso bili njegovi članki žaljivi. Op. ured.). tPoslanec dr. Hod-žar in tovariši zahtevajo, da se tudi pogodba z ^Nihagoms predloži anketnemu odboru v pretres. — Nato se je pričela razprava o predlogu pravosodnega ministra, da se podaljša paragraf uradniškega .zakona, ki govori o stalnosti uradnikov, za dobo treh let. (Vai uradniki naj bodo torej še cela tri leta nestalni in cela tri leta naj nad njimi visi Damoklejev meč partizanstva. Z drugimi besedami se pravi to, da naj sedanje neurejene razmere trajajo še tri leta. Op. ured.). Vlada utemeljuje svoj predlog s tem, da se ni sprejet zakon o centralni (upravi, da vsled tega še ni izvedena redukcija in da je zato treba, v&i nrn^niki še tri ‘leta 'nrovizo- da ostanejo vsi uradni/ki Se tri ‘leta provrao rični Proti temu vladnemu predlogu so naravno nastopile vse opozicio.ialne •stranke m Drišlo je do burnih prizorov. Kljub \sem protestom opozicije pa je vladna vei“1™ P znala temu neumestnemu predlogu nujno ^ in nobenega dvoma ni, da bo ta zakon tud izglasovan. - Enako je sprejela skupsuna predlog, da se izpremeni člen finančnega zakona, s katerim je bil razširjen beograjski univerzitetni zakon tudi na zagreibško vseučilišče, ker je bil zakon napačno .(1) citiran. To priliko je porabil samostojni demokrat Jura j Demetrovič za vehementen napad na liSS ki da je preganjala univerzitetne profesorje. Na preganjanje profesorjev s strani njegove stranke je g. Demetrovič ^veda _ zabil Vladna večina je sprejela zahtevano izpremembo in ravno, tako > ud M spremembo § 393. Versajske mirovne pogodbe, naka *• v.w finančnega ministra Pereta je sklenil ministrski svet da poda demisijo vsega kabineta, ker je demisija finančnega ministfa tako vpžna, da je treba izvesti rekonstrukcijo vsega kabineta. Demisija vlade je bila od predsednika republike sprejeta. Splošno se sodi, da bo s sestavo nove vlade poverjen zopet Briand in da bo ta skušal pritegniti v vlado Herriota in Caillaux-a. . j. — Dr. Beneš pozvan od svoje odstopi. Socialistične stranke nadiilji 1) ‘ Češkoslovaškem z vso silo 'boj p*-0 . ja je morala že opetovano rabiti ojozje, ker e bilo že mnogo stražnikov ranjenih Vedno večji boji socialistov so naravno tudi silno poslabšali njih odnošaje z vlado. Ker je v sedanjem uradniškem kabinetu dr. Černega dr. Bcneš edini parlamentarec in to socialni demokrati ter komunisti pridno izrabljajo proti češkoslovaškim socialistom, so ti p<£ zvali dr. Beneša, da odstopi kot zunanji m -nister. Kakor se zatrjuje, dr. Beneš tem« v zivu ne bo sledil, temveč bo raje od' elanski mandat. . , Schnei- rr Avstrijski prosvetni ‘ Socialna der je odstopil, ker ni krMansko ^^lalna stranka odobrila n.Je|°^faijudskega šolstva v“*”Ai Ml. VMM- v Awnji.ua K celega kabineta ni verjelo Kot naslednik dr. Schneiderja se hne- S?e nižje-avstrij^ki I^lanM^dr. Czermak. da naročiti večje količine premoga v tujini. Edino sredstvo za odpravo krize je v reorganizaciji produkcije in v zmanjšanju režijskih stroškov. Delovno dobo v premogokopih je treba povišati od sedem na osem ur, dočim ne bi bilo dobro znižati plač. Vlada bo tozadeven načrt predložila parlamentu. Po njegovih informacijah bi velik del rudarjev na tako rešitev pristal. Od delodajalcev je 50 ■odstotkov pripravljeno plačevati delavcem prejšnjo plačo. Ostali delodajalci pa hočejo plače znižati in sicer za največ 10 odstoikov. Medtem bo skušala vlada, da se uresničijo predlogi premogovne komisije. Če bo dosežen dogovor na tej podlagi, potem ne bo treba vladi še nadalje podpirati premogovno industrijo. Izvajanja Baldvvina so bila od de- . lavskih poslancev ostro napadena, ki so mu očitali, da je s svojim govorom samo okrepil odpor lastnikov premogokopov. Balkanski pakt. Po iniciativi »Tribune Internationaleso se sestali na pariški Sorboni zastopniki ju-goslovenske, grške in bolgarske mladine ter pretresali vprašanje: »Ali je balkanski pakt za ohranitev miru potreben? Na ten sestan-ku je govoril tudi naš upolnomočeni pariški poslanik minister Spalajkovič. Poslanik Spa-.lajkovič je dokazoval da je svetovni mir v prvi vrsti v rokah velesil, ne pa v rokah ®a" 'lih držav, ki so zelo pogostokrat žrtve rJV'a' ■litet in vplivov velesil. Zato pa stavi pos ni k vse svoje nade v Zvezo narodov, s katero se pričenja nova era za narode in države. -.Neizmerno gorje in bridko bedo nam je prinesla strašna svetovna vojna, toda za vse ■to trpljenje smo dobili povračilo: Kot posledica svetovne vojne se je porodila vel‘^* institucija Zveze narodov. Z Zvezo narod izginejo vojne za vedno. Brza in zadovoljiva ureditev grško-bolgarskega incidenta lam-KO jesem ie dokaz vitalntete te institucije, ki je dokazala, da zamore koristno posredovati v prilog ohranitve miru- In verjemite mi, da male države Zveze narodov ne bodo razbile, zakaj te države se zavedajo njene veličine in moralne sile ...« Balkanske države so članice Zveze naro- , dov. Zato pa jih vežejo razven njihove očitne volje za ohranitev miru formalne obligacije vsled katerih bi bil vsak poizkus kake avanture riškira.il in težak. Balkanski pakt bi bil podvojitev garancije. Medtem pa, da parafraziram Taleyrandov izrek »dvakraten podpis je boljši kot samo enkraten . Balkanski pakt bo toreij druga garancija za polotok in v naših, v katerih živimo, je modro in koristno, da se ne opusti nič, kar mir in bodočnost še bolj zasigura... >Balkanski pakt bo sklenjen, toda ne sme se nam muditi... Treba je razpršiti še nekoliko nesporazumljenj, urediti nekoliko vprašanj. Toda ta nesporazumljenja iie ob*' stoje v ničemur drugem kot v tehničnih tež-kočah, ki bodo kmalu izravnane ... Ln kadar nam 'bo dala Evropa sama vzgled solidarnosti „ z Mporabo garanaijakih paktov, ki so bali nedavno sklenjeni, ji bodo balkanske države sledile ter sklenile balkanski pakt, ki bo logična in naravno posledica locaniske pogodbe. Kajti med tehničnimi težkočami, ki dele balkanske države plava ideja miru in ta ideja jih navdaja pri njihovem prizadevanju za dosego sklenitve regionalnega pakta, s katerim se prične nova doba prijateljstva in sodelovanja.- Na koncu svojega govora je izrazil poslanik Spalajkovič svoje veliko veselje nadetem, da vidi, da stremi balkanska »mladina za tem idealom miru. »V veliko uteho mi je,« ie pripomnil, ko vidim, da vporablja nova generacije nauke preteklosti za to, da pripravlja bodočnost. . KAJ JE Z ODLIKOVANJEM PARIŠKE RAZSTAVE? Kakor smo svoj čas poročali, je 'bilo, na razstavi v Parizu odlikovanih več ljubljanskih tvrdk, umetnikov,- šol itd. Precej časa je že od tega minulo in zato vprašamo, kje so odlikovanja in zakaj se ne izroče odlikovancem? 'Podjetnikom ni vseeno, ali jih dobijo ali ne, ker ima to tudi svoj gospodarski pomen. ■ • • Apeliramo na merodajne kroge, da za jo in da se zadeva pariške razstave &iedtU.: likvidira. Ni potrebno, da ogromni še bolj narastejo in tudi ni vseeno ati. zaboji v neprimernih zagrebških skladi* do sodnega dne. Naj se ves mater.jat ali «-roči svojemu namenu, ali pa naj se ja-vno na dražbi proda, kar ibi bito še najboljše. Šport. Inozemske nogometne'tekme. Pred 50.0W gledalci je porazil v nedeljo Fiirtli v Franj furtskem stadiouu Berlinsko Hertho. — Med- lurtskem stadiouu .uerunsK.« neimu. mo-držiivna nogometna tekma med izibirni®* Stvoma .švedske in Cehoslovaške se je la v Stockholmu pred 18.000 gledalci -i^ /a . ni Oba nasprotnika sta pokazala kras avn Posebno Staplikov uspeh je naravnost fenomenalen, ravno tako je pokazal lgi.ilec «yaviie Pleticha izborno tehniko. Gola za cehe je zabil Novak, za Švede pa Holmlberg Kaufeld. — Danska proti HoLnidski 4 : (2 : 0). Od potovanja i/.mučeiio holan^o_ moštvo je podleglo v nedeljo v KodanjU P ti dobro kombiniranem Dancem. . R . Lahkoatletski match med^Fr«.«^ «e; Ministrski predsednik Baldwin o angleški-rudarski krili. Na seji parlamenta je Baldwin obširno govoril o angleški rudarski krizi. Položaj v angleški industriji je ®elo kritičen, ker se bližajo njene zaloge pre-moza in surovin koncu. Zato je morala vla- di jo v Bruslju izkazuje sle .. . , 110 m pregraje: \ 'i 85 m — 100 skok v višino: Lewden (Fr-) ni S KO Iv v vi»inu. w8 gek _ J.popla; DU- metrov. g m ob palici : PoweU (B-) :*8-65 m - 800 m : Boitard (F.H O 02 6V- disk : Duhours : 37.39 m - 200 metrov : Degrelle (F.) 23 se«k. — 400 m -Vereken (B.) : 51 sek. - 5000 m : Nord (F.) 15 : 35.8 — skok v daljavo . Ani- ___ (F.) 6.65 m - 1500 m Pele (F.) 4 : štafeta 4 X 200 m : Francija t : »1A ^la ja : 1 : 33. V skupni klasifikaciji je Francija 74 točk, Belgija 44. Dnevne vesti. PODALJŠANJE ZAKONOV. Stanovanjski zakon, ki ga imamo sedaj, je tako slab, da ne 'zadovoljuje ne hišnih posestnikov in ne ljudi brez stanovanja in menda Jato bo podaljšan še za eno leto. Gotovo najslabša določba uradniškega zakona je bila, da postane uradnik šele čez tri leta definitiven. Tudi ta določba ise podaljša Ja nadaljnja tri leta. Od zvezne pogodbe z Rumunijo nismo nikdar ničesar imeli in ne bomo nikdar kaj mieli. Kaj je bolj naravno, da smo jo podaljšali za tri leta. Ni bilo na glasu solidnosti zakonodajno » V ga Je naša skupščina dovršila v po-preobratnih let-ih. Nasprotno bi morali hva-1 joga, da izgubi vsaj nekaj zakonov evo-,v"^vo in da jih popravimo na podlagi atoh izkušenj, ki smo imeli z njimi. - . , Pri nas se vse kar linearno podalj- Ril^i in z«koni. čilo oi dobro, če fbi se še podaljšali policiji pendreki, da bo lažje kos vedno daljšim obratom volivcev. - Minister dr. Nincič v Ljubljani. Včeraj ».opoldanskim brzovlakom se je pripeljal v Hnbljano minister dr. Nincič s soprogo in ?Pretnstv'om. V drugem salonskem vozu je , .8- Poslanik Češkoslovaške republike Šeba ’ ''.Of>r°go. Na kolodvoru je sprejel odlične ° yeliki župan dr. Baltič. K pozdravu so Bn b Se Seneraliii konzul Resi, direktor dr. ,vik dr. Ravnihar in dr. Modic za Mestni Hriba *n ^iv&i pokr. namestnik Ivan minktA °bedu v salonskem vozu sta se kom i>k Ninčič in poslanik Šeba z vla-'Bled ,r'četrt na 12. -odpeljala dalje na razsvetljava Blejskega jeze- zvečer v* .V 1>etek» dne 18‘ *• ob 9' uri ži , s!učaju slabega vremena se pretoki rfv?^iava na prihodnji večer. Gostom, 'pridejo v (petek.na Bled, so okrašeni čol-01 na razpolago v vseh ladjiščih. Predsednik Masarjk — častni Plan *drayniSke ;organizacije. Predsednik Masajk je sprejel te dni v Karlovih Varih 150 •ameriških zdravnikov, ki potujejo po Evropi. mT1 so mu ponudili zdravniki ča- stno članstvo pri svoji organizaciji. Predsednic Masaryk je ponudbo sprejel. 7~ Napredovanje policijski uradnikov. V »otranjem. ministrstvu se pripravlja daljši “Kaz o napredovanju policijskih uradnikov v skupino po uradniškem zakonu. Ukaz v par dneh podpisan. Tečaj za pedagoško psihologijo in eks-(.j^ieutaliio pedagogiko. Uprava UJU, sek-pro ^grad, priredi z materialno pomočjo *tdi^etnega nl'inistrstva za člane in članice tečaj za pedagoško psihologijo in *e jmentalno Pedagogiko. Tečaj se prične ter traja do 1. septembra, v Učiteljskem“imeli brezplačno stanovanje 20 Din dnevno tT1 -hl s.kuPno hrano za «**« - asnr SJKSr - Za nove državne zgradbe je predviden Soffiooo Ivm'fMS«Va jaVllil1 8 -®1' Obravnavale se bodo važne stanovske stv° ja\-jwt,jrfk° Kulpe pri Sisku. Ministr-in fakonfar ,, namerava letos nadaljevati te* Ru],nn • Pri novega mostu Qov Din ^>ri Most, stane več milijo- «i x5SwjaIuV^k^|.if Profvet- — Artilerijska podolieirsk«^ i*’ Bevk. rn bo sprejela dne 1 oktobra '?92fiV 1fefibo' jencev v starosti 17. do 21. let fet za sprejem se morajo vložiti do 15. s£ bm 192«;. sola traja dve leti. Vsi šprefe ®l.-*,rafVld,li iz ra'^lasa- k‘ je nabit na slceglf mestnega magistrata ljubljan- ^ vzorčne- f anio da spreje- Mlogc samo So do 20. t m >Oflci]elm ka-eija -Oficijelnega kataloga* vt~ ^“uustra-Sa vzorčnega velesejma, IduhiVo-^Mjanske-ui trg 9. Ja°a' KoogreK- trgovcev ,n •.1 tudl v6ČJa «kuPH»a nagih strstvo a lncfustri.ialcev. Prometno mini-ujo. Je •' okoliei je v vrtovih vS napolju — Pasja steklina na Dunaju. V zadnjih tednih so ugotovili na Dunaju kar 12 slučajev pasje stekline. Tekom letošnjega leta so ogrizli stekli psi na Dunaju že 11 oseb. — V hipni blaznosti je obstrelil te dni v Toulonu neki senegalski strelec 2 tovariša ter ustrelil dva pasanta. Umobolnega strelca so mogli šele ukrotiti, ko je bil sam ranjen na šestih mestih. — Usodepolno »boksanje« dveh gimnazijcev. Na gimnaziji v Linzu sta se zabavala te dni med odmorom dva gimnazijca z boksanjem. Iz šale ije postala resnica. 16-letni VValter Kreindl, ki je pri matchu podlegel, je šel k nekemu sošolcu ter si izposodil od njega nož. Ko se je vrnil mu je dal njegov nasprotnik Rihard Haut še en sunek. Kreindl je reagiral s tem. da je nastavil nož. Ker Haut tega ni pravičasno opazil, se je zaletel v odprti nož, ki se mu je zaninil v bližini srca globoko v prsi, vsled česar je kmalu nato izdihnil. — Prepovedan protestni shod. Te dni se je imel vršiti v Splitu velik shod delavcev, ki so hoteli v prvi vrsti protestirati zoper nettunske konvencije. Policija je shod »v interesu javnega miru in reda« prepovedala. — Aretacija potvorjenih 1000-dina.rskih • novčanic. Francoska policija je aretirala blizu Metza nekega Jugoslovana, ki ge hotel spraviti v promet dve potvorjeni tisočdinar-ski novčanici. Francoska policija je obvestila o tem nemudoma naše poslaništvo v Parizu. Obveščena je bila tudi Narodna banka, da bo ugotovila, -čo gre za falzifikate iz količine 1000-dinarskih bankovcev, ki so bili svoje-časno potvorjeni v Diisseldorfu, ali pa za nove fabrikate. — Dvoboj na pištole v Varšavi. Predvčerajšnjim se je vršil v Varšavi dvoboj na pištole .med bivšim (ministrskim predsednikom grofom Skrzynskim in bivšim armadnim inšpektorjem in vojnim ministrom Sczeptvckijem. Povod dvoboja je bil političnega značaja. Potek dvoboja' je bil prav nenavaden. Domenjen je bil samo en strel, ki ga oddasta nasprotnika na komando: »Streljaj!« General Sczepityoki je strel res oddal, zadel pa ni dočim grof Skrzynski sploh ni ustrelil. Dejal je: »Ugotavljam, da strela namenoma nisem oddal.« Te besede so napravile na navzoče globok utis. Enemu od svojih prijateljev je izjavil Skreynski: »Jaz zadenem vedno, tega pa nisem hotel.« Grof Skraj-nski je namreč mnenja, da naj se politična prepiri ne odločajo z orožjem. — Roparski napad na uraden avtomobil na Grškem. Te dni je bil izvršen iia uraden grški avtomobil, ki je transportiral 15,000.000 drahem iz Prevese v Janino, drzen roparski napad. Banditi so umorili 3 bančne uradnike šoferja iti vse tri orožnike, ki so spremljali transport, nakar so se polastili vsega denarja ter neznanokam izginili. — Če je kozel za vrtnarja... Orožniški podnarednik Dragutin Belamarič z orožniške postaje Jastrebarsko je zgrešil oči v id no poklic. »Čuvar zakona« je namreč dokazal, da ima mnogo talenta za tatu in goljufa. Na svojem 'službenem mestu je ukradel kmetici Vjekoslavi Petrinjar avtomatično »Frommerc pištolo in dve uri, v skupni vrednosti 2000 dinarjev, iz občinske pisarne, kamor je imel v svoji uradni lastnosti vedno dostop, pa dve štampiljki. Takoj nato se je javil bolnega, radi česar so ga poslali v Zagreb v bolnico. Mesto da bi bil pa šel v bolnico, je posetil lopov več trgovin ter izvabil na prefrigan način več kompletnih garnitur oblek, čevljev in perila. Predložil je namreč v vsaki trgovini potvorjeno naročilo občine, podpisano od župana in žigosano z uradnim pečatom ra na telovadišču. — Ob 16. uri: javna telovadba. Po končanem sporedu se vrši velika narodna veselica s sodelovanjem godbe Dravske divizije. Srečolov, ples. Vstopnina: Sedež 10 dinarjev, stojišče 5 Din. Zdravo! — Odbor. 1— Javne produkcije gojencev konservatorija Glasbene Matice koncem šolskega leta 1925-26. Tekom tega in prihodnjega tedna se vrše v Filharmonični dvorani javne produkcije gojencev konservatorija Glasbene Matice in sicer v sledečem redu: V petek, dne 18. junija oib pol 6. zvečer VIII. interna vaja gojencev konservatorija. V soboto, 19. junija ob pol 6. uri zvečer I. javna produkcija, v pondeljek dne 21. junija II. javna produkcija ob 8. uri zvečer, pri kateri nastopi tudi konservatorijski orkester. III. javna produkcija, koje spored izvajajo absolventi konservatorija se vrši na Vidov dan 28. junija ob 8. uri zvečer. Natančnejši spored javnih produkcij javimo te dni, že danes pa opozarjamo vse, ki se zanimajo za glasbeni pouk v našem mestu na te produkcije, ki naj bodo javno zrcalo delovanja Glasbene Matice in njenih zavodov. Maribor. ^ m— Občni zbor Ljudske univerze se je vršil dne 14. t. m. Na občnem je bil iavoljen nov odbor in sicer je bil ponovno izvoljen za predsednika: inž. Kukovec, za podpredsednika dr. Fr. Kovačič, za tajnika prof. Gruntar, za tajnikovega namestnika učiteljica Levstikova, za blagajnika učitelj Her-goulth, za knjižničarja pa B. Borko, razVem teh so bili izvoljeni v odbor: prof. Druzovič, prof, dr. Dolar, dr. Škapin, dr. Pečovnik in prof. Favai. ™— Potujoči tečaj o higieni, negi in pre^ hrani otrok — dojenčka in male dece, se bo vršil v Mariboru pričenši v soboto 19. t. m. ob 5. pop v prostorih Vesne, Aškerčeva ulica. Tečaj bo združen z razstavo o higieni dojenčka iii male dece. Razstava bo odprta le ob nedelja in praznikih od 10. do 12. dop. in od 14. do 17. pop. Prijave je pošiljati na posvetovalnico za matere v Strossmajerjevi ulici in Slov. žensko društvo. m Občni zbor društva »Jadran« se je vršil minulo soboto v gostilni : Kosovo«. Iz poročil posameznih funkcionarjev vidimo da je društvo zelo agilno. Na občnem zboru je bil izvoljen ponovno ves stari odbor ki mu načeljuje mestni stavbenik g. Živic. m- Nesreča. Minulo nedeljo sta trčila na cesti Maribor—Slivnica avtomobil in motor, na katerem sta sedela Fr. Kolman, fotograf iz Maribora in njegov prijatelj. KoVmana je sunek vrgel skozi avtomobilsko okjio v šo-terja. Ta si je izbil nekaj zob. Kolmana so -1 ? poškodovanega v bolnico'. Slkodov™ g aV1' Nj6g0V Prij' DwUk' Moravski ?“ že «k? /?^ M JaVOrjU? h) Prstau’ c) - OdS r s »Premijevanjem klavirja. ne iz onere“~J1OrdaD0: Romanca Katari-•”eJ $2*% -Madame sans gene«, g. Lovše- Grečaninov: Ustnik'^ fanti- • jeimK> B- iHolodkov. 8. Sme- in tr. Sr oT* *• ženS nočr' Cecilija, Mara: Bla- kl SohtUL ^"^Kavčnikov*. 10. lialat-nai Sfi^Jna Franeta J>X Nrftat Jdr. t-^a pri dnevni Vi '. ~ Predprodaja vstopnic Navadne opečene.'’ 0peraem Sle^lišc“u‘ Gospodarstvo. ljubljanska borza, sreda, 16. junija 1926. Vrednote: Merkantilna banka, Ko&vje den. 100, bi. 102, zaklj. 102; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 65, ‘bi. 66, zaklj. 66. Blago: Trami 3/3—6 7, od 4 m naprej, fco vag. na ki. postaja 1 vag., den. 250, bi. 250, zaklj. 250. BORZE. Zagreb, 16. junija. Devize: Ne\vyork ček 56.39—56.69, London izplačil 275.025 do 276.225, Pariz izplačil 167.35—168, Curih izplačil 1095.15—>1099.15, Dunaj izplačil 798.39 do 802.37, Berlin izplačil 1349—1353, Milan izplačil 202.4—204.1. Curih, 16. junija. Beograd 9.1125, Newyork 516.75, London 25.1475, Pariz 14.60, Praga 15.315, Milan 18.675, Dunaj 72.95, Berlin 123, Sifija 3.75, Budimpešta 0.007220. Ljubljanska porota. Drugi dan razprave proti Jarcu. Jarc obsojen na vešala. Včeraj se je nadaljevala najbolj zanimiva obravnava poletnega porotnega zasedanja, to je razprava proti morilcu Angele Kopačeve Janezu Jarcu. Naval občinstva je bil še večji kot prejšnji dan, občinstvo oblega hodnike v sodni palači, nekateri srečneži imajo celo prostore pri hodnikovih oknih, odkoder lahko vsaj vidijo njega — morilca Jarca. Dopoldne se je nadaljevalo zaslišavanje prič, katerih je bilo 35 zaslišanih. - Zaslišan je bil Franc Peternel, ki je skupno z obtožencem opravljal razne posle. Pri lokalnem ogledu Peternel ni hotel ničesar izpovedati iz bojazni pred Jarčevo osveto. Predsednik opozori pričo, naj se nikar ne boji Jarca in da mora vsled prisege vse povedati. Peternel izpove, da je odšel usodnega dne najprej po žgantje in da se je vrnil pred 6. uro. Potem sta se z Jarcem sprla. Jarc ni imel tedaj nikakih sledov krvi na klobuku in srajci. Pričia Anton Šlager odločno in ogorčeno zanika Jarčevo trditev, da je tudi on imel razmerje z umorjenko. Priči Janezu Škotu je obtoženec nekoč pripovedoval, da ima razmerje s Kopačevo, dodal pa je, da očeta ne bo »špilal«. Priča Cvajnar izpove, da se je obtoženec napram njemu nekoč izrazil, da ba dotično, kj bi ga ujela, ubil, nato vse prodal, potem pa pobegnil v drugo državo. Jarc zahteva nato preložitev razprave, češ, da bo dokazal svoj alibi. Predsednik ga opozori, da je imel dovolj časa na razpolago, pa ni mogel tega storiti. Briča Križaj, bivši fant Kopačeve, izpove, kako se je seznanil v lanskem predpu-stu z Angelo. Pozneje sta odšla na Šmarno goro, čez noč pa je ostal pri njej. Ko mu je pozneje priznala, da je noseča, ji je odvrnil: »Že mogoče, toda ne od mene!« Angela ni ničesar rekla na to, ker ga je ljubila. Zakonca Jurman izpovesta, da je bil Križaj v času umora pri njih in se je bril. Priča. Pewlir. Priča Pezdir je bil zaprt v zaporu v celica poleg Jarčeve. Napravila uta špranjo v zid, da sta se lahko pogovarjala. Priča pove, da se je Jarc zelo zanimal, kaj pišeijo časopisi. Ko mu je Pezdir nekoč povedal, da je stari Kopač umrl, ga je ta vest zelo presenetila, nato pa je dodal: »No, ena priča manj!« Jarc je Pezdirju večkrat pravil, da če bd imel revolver, bi se takoj ustrelil. Nekoč pa se mu je izrazil: »Jim bom že finte zmedel. Samo policijski pes me skrbi, ta me bo notri spravil.« Pezdirjeve izpovedi so zelo vplivale na vse navzoče. Nato so bili zaslišani pazniki, ki so nadzorovali v preiskovalnem zaporu Jarca. Klančar, jetniški paznik, pove, da je slišal, kako je Jarc rekel jetniku Gorjancu: »Kaj misliš, kaij bo z menoj?« Ta pa je odgovoril: »Kakor pišejo, si bil najbolj gotovo ti!« Gorjanc mu je nato povedal, kaj je izjavil oče preiskovalnemu sodniku. Pazniku LeOpo-ldu Zorcu je Jarc nekoč povedal, da bodo tu priče proti njemu. Jarc je dejal nato: »Ce pridem domov, bom vse postrelil! Nekega čevljarja, neko žensko in še .peko osebo.« Jarc je spraševal paznika, kakšen uspeh je imela preiskava krvavih madežev v Zagrebu. ^Paznika Huber in Sušnik izpovesta, da nista nikoli opazila, da bi tekla Jarcu kri iz nosa. Pri popoldanski razpravi prebere sodnik poročilo policije, ki pravi, da se je umor iz-X1 d • Vi T'su P°1 "■ do pol 8. ure zvečer. «**rcu se ije tudi našel izrezek iz »Jutra«. Dalje prebere predsednik Jarčevo pismo sojetniku Luskovcu, v katerem ga proai, naj mu prinese tobaka in žeanja. Piše mu to-di, naj doma delftjo tako, kot jim je naročil. Obtoženec, ves ogorčen,' zanika, da bi pisal to pismo ter izjavlja, da pisava ni njegova. Jarčeva preteklost. Obtoženec Jarc ima za seboj že prav lepo V1”* ?, raznih deliktov in zločinov, kaznovan je bal zt; zaradi tepeža, tatvine, nasilstva itd. domači občini je bil splošno osovražen Kaznovan je bil že, ker je ponoči napadal aekleta iu jim grozil z nožem. Dalje je podarjal vojakom cigarete, v sredini napolnjene s snMdaikoin. Janez Jare ni danes prvič |>red bil kaznovan sktfpnb s svojimi tovariši na 9 mesecev ječe. Proti razsodbi tudi ničnostna ‘ toSba ni pomagala, t. 1919 je bil kaznovan na 15 mesecev ječe, radi pomanjkanja do- ka^v pa je bil pri ponovni razpravi opro- Zaslišane so bile še nekatere pričet Bred njijnt jetnik Luskovec, ki zanika, da bi Sdaj ° CT1 kako Pismo od Jarca,j kt ga se mkpft ni videt, notidno-pi.m^ le dr“ff»h, da očrne Luskovca. I fljato 6o bile ponovno za&li&eoe igihor-Jenke- in svak Hafner. Sestra Ana Mrak pove, stavl?a.^Velef ak^alagj^w^<> in J®- od' PriSa Marija Hani er piove. da ^Ahgela kot •L opremo se dobe v graščini v Višnji gori. Oko'1 gradu in v gozdu in prijazno sprehuplS^; Vpraša se pni oskrba*8^. v nekaki smrtni slutnji objemala njene otroke, ko je zazvonilo, pa je rekla: »Ravno tako se mi zdi, kot da zopet zvoni ranjki materi k pogrebu!« Zagovornik obtoženca dr. Žirovnik zahteva nato, da se zaslišita še priči Cvajnar in Alojzij Jarc, ki bi mogli izpovedati, da so štiri dni pozneje našli nek robec, kar bi bilo za obtoženca razbremenilno. Pri tem nastane močna kontroverza med pričami. Priče Štajer, Šmalcar in drugi trdijo, da je bil obtoženec malo pred dogodkom v Jarčevi gostilni; navzoča Anica Jarc pa to odločno zanika. Porotni senat nato zavrne zagovornikov predlog, da se zaslišita še priči Ovajnar in Alojzij Jarc, ker sta ti dve priči že vse, kar sta vedeli, izjK>vedali v svojih pismenih izjavah. Eden porotnikov stavi Jarcu vprašanje, ali ima še kdo v njegovem rojstnem kraju isto-tako zvit mezinec, da je mogoče primerjati odtis njegove roke s krvavim odtisom roke na hlevskih vratih. Obtoženec izjavi, da se nikogar ne spomni. Isto izjavijo tudi priče. Senat stavi nato edino glavno vprašanje porotnikom: »Ali je obtoženi Janez Jarc dne 21. novembra 1925 zakrivil nameravano hudodelstvo umora s tem, da je omenjenega dne udaril s težkim batom Angelo Kopač po glavi, tako, da je nastopila takojšnja vsmrt?« Govor drž. pravdnika. Državni pravnik dr. Vilko Lavrenčak poudartja takoj v začetku, da je grozoviti umor v Medvodah zbudil vsesplošno pomilovanje z nesrečno žrtvijo, to tembolj, ker je bila noseča. Sumi so se takoj zgostili edino na eno osebo — Janeza Jarca. Preiskava ee )e vršila nad vse natančno. Predvsem se moramo ozirati, da je obtoženec na izredno slabem glasu. Nobena ženska ni bila pred njim varna. Jarc je pljunil še celo na spomin nesrečne žrtve. Zlorabil jo je še potem, ko je bila že mrtva, pri obravnavi pa je trdil, da je imela poleg njega še sedem drugih fantov. Državni pravdnik zatrjuje dalje, da je bila umorjena Angela pošteno dekle, ki je pa napravilo eno napako. Potem, ko je zanosila z Jarcem, ki ga je sovražila in ki se ga je bala, je hotela svojemu detetu poiskati boljšega očeta. Zato se je seznanila z mladim Križajem, ki je par-krat z njo spal. Ko je Križaj pozneje očetovstvo odklonil, je gotovo povedala Jarcu, da ga bo smatrala za očeta svojemu detetu. Jarc je edini človek, ki je imel razloge, da usmrti Angelo. Bal se je, da bo moral plačevati alimente. Vsi dokazi, okrvavljena vrata, odtisi prstov, krvava obleka, čas, za katerega Jarc ne more dokazati, kje je bil, govore jasno za to, da je Jarc morilec. Državni pravdnik nato apelira na porotnike, naj dado zadoščenje nedolžni žrtvi in naj soglasno potrde krivda Jarca. Dr. Žirovnik, obtoženčev zagovornik, zatrjuje, da Jarc ni storilec. l)r. Žirovnik je sam uverjen o nedolžnosti Jarca, drugače niti zagovora ne bi prevzel. Zagovornik prosi nato porotnike, naj se ne ozirajo na Jarčevo preteklost, ki res ni lepa, pa tudi ne na njegov značaj, ki je resnično surov. Nato skuša dr. Žirovnik ovreči posameame dokaze ter zatrjuije, da je obtoženec kolikor toliko že dokazal svoj alibi. Drž. pravnik dr. Lavrenčak izjavi nato, da je zagovornik v navajanju protidokazov netočen. Še enkrat spomni porotnike na pričevanje paznikov in jetnikov ter na njegove izjave in vedenje v zaporu, kar jasno dokazuje, da se Jarc zaveda svoje krivde. Dr. Žirovnik nato ponovno reagira na izvajanja drž. pravnika. Senatni predsednik dr. Kaiser poda nato 'svoj izčrpein rezime ter navaja vse potankosti tragedije in dokaze, ki govore za to, da ije Jarc itorivec, ter na okolnosti, ki govore, da ni. Opozori tudi porotnike na izjave Marije Hafner, dekle v Medvodah, ki je nežeaii-rano priznala, da je prostovoljno občevala z Jarcem, potem pa to razmerje prekinila, ko je zvedela, kakega značaja je Jarc in ki ji je nato enako grozil, kot je to storil z Angelo Kopačevo. Po končanem rezimeju odidejo porotniki v posvetovalnico. V dvorani nastane napeta atmosfera. Že poprej je prišlo do rabuke za prostore in do ženskih onesve-ščenj. Vsi ki so na sprednjih prostorih, vrše posle dobavljalcev sveže vode občinstvu. Steklenice, napolnjene z vodo, romajo iz roke v roko. Krivdorek in obsodba. Ko se porotniki vrnejo v dvorano, prečila njihov prvomestniik odgovor na vprašanje o Jarčevi krivdi. Porotniki soglasno potrdijo Jarčevo krivdo. Državni pravnik predlaga senatu, naj ga obsodi po zakonu. Obtoženčev zagovornik pa, da naj se sklepa tudi o pomiloščenju. Po kratkem posvetovanju prebere predsednik s tresočim, svečanim glasom obsodbo, s katero se Jarc radi zločina po §§ 134 in 135 kaz. zak. obsodi na smrt na vešalih. To je edina obsodba, ki jo določa kazenski zakonik v tem slučaju. Jarc, ki so mu proti koncu razprave ukle-nili roke, sprejme obsodbo mirno na znanje ter izjavi s tihim glasom, da se bo pritožil. Zagovornik pa prijavi ničnostno pritožbo. Jarca so nato pazmiki odgnali v zapore, kjer bo moral počakati rešitve vzklica. Ako bo vzklic odbit, sledi justifikacija. Razprava, ki je tra(jala dva dni, se je končala včeraj zvečer ob četrt na 22. uro; ves čas je bil naval občinstva nenavadno velik. Občinstvo je tudi prišlo na svoj račun v želji po senzaciji. Mariborska porota. Maribor, 15. 6. 1926. Posledica nesrečnega zakona. Preti 25 leti v mesecu februarju sta stala pred oltarjem in si obljubila večno zvestobo delavec Ivan Perše in Ana Magdičeva, oba i iz Velike Poljane (okr. Dolnja Lendava). To- j VRTNARSKE ZADEVE posreduje Goikovo »Vrtnarsko podjetje" v Kranju. Mali oglasi.! Za vsako besedo se plača BO par, za debelo tiskano pa Din 1*—. Celulozni les mehka drva, pla^a bolje Fructa«, Ljubljana, Krekov trg 10 z «io letno pisarniško prakso, zmožna vseh pi-jj.arn.iik ih del ter perfektno nemščine in hrvaščine v govoru in pisavi iSče ahiSbe. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Mariov*«. Absolvent trg. tečaja išče službe kot praktikant pri kakem večjem pod-tetiu. - Ponudbe proei na upravo lista pod >Mtfl)iv< Oglašujte v »Narodnem Dnevniku«: 1 Poletna stanovanja Otomane najtinejše i*delav® tupi mastu 700 I)in’ v. 800-4000^’ „aj«t»ejše trave 250 iHn vsa tapetniška D..J HO' IH V»a naiceaveje Rud. Sever, Go-sposveteka oesta 6. Tri lepe poslovne sob« ■v I. nadstropju odda « ® vembrom Pokocmins« % vod la nameščence Ljubljani, Gledal«****.8’ bdajrtati to Brodnik AUBKSAJiDEB MHLBZNIKAJl. — Za tlAarao »Merkur v LJuttiim1 Andrej Serer.