ClTA^ itevik i n» v«* m * _# f...^... _« u__■_< m Act «f Caiifr w «f M*n* M, im. Koo. 74. — Štev. 74. (Telephone: CHelsea 3-124$) NEW YORK, MONDAY, APRIL 19, 1943.. - PONED&i_JEK, 19. APRILA, 1943 VOLUME LL — LETNIK LL VELIKI ZRAČNI BOJI V AFRIKI Kot zagotavlja general Carl Spaatz, vrhovni poveljnik zavezniške zračne sile v Afriki, da je zavezniška zračna sila prevzela premoč, odkar se je 20. marca pričela bitka za Mareth utrjeno črto ter je od tedaj izstrelila 519 oswldh aeroplanov, izgubila pa jih je 175. Spaatz pravi, da je bilo pri zračnih, napadih na os&ka letališče uničenih ali pa. poškodovanih skoro 1000 sovražnih ae-r o piano v; pri teh napadih pa so zavezniki izgubili ''manj kot 100" aeroplanov. Včeraj so ameriške loteče trdnjav« zadele v Palermi štiri ladje, ki so pričele gorefti. Zasledovalni aeroplani, ki so spremljali bombnike, pa so izstrelili 17 sovražnih aeroplanov. V povračilo pa so nemški aeroplani bombardirali nek samostan v Alii ru i,n libit Lh je bilo 14 redovnic, tri pa so bile ranjene. Leteče trdnjave so tudi bombardirale pomole v Ferrvvilk /z Jugoslavije JUGOSLOVANSKI PATRIOTI Z NASKOKOM ZAVZELI DVOJE MEST ENA NAJBOLJ ZNAČILNIMI SLIK Iz Londona poroča UP dne \ 16. aprila, do so jugoslovanski patrioti po hudih bojih zasedli kraj 'Brlog v oblaslti Otočac na hrvaškem ozemlju, 80 milj ju-gozapactno od Zagreba. Sovjetski Ln formacij •siki urad v Lon-, domi |K>roča, da so libili gueril-j ci of) tej pril ki najmanj 100 i Italijanov in jih ujeli 80; uple-- nili --o 25 strojnih pušk in 200 e tisoe strelov nrunicije. pri Bizerti. Uničenih je (bilo 12 osLskih aeroplanov, potopljen en tovorni parnik, en tanker pa poškodovan. Operacije na kopnem so bile omejene samo na preiskuševa-n.fo moči sovražnih postojank, kar vse pomenja priprave z» končno veliko zavezniško ofenzivo. Pri tem so bili zelo delavni aeroplani in izgubljenih je bilo 8 zavezniških aeroplanov, sovražirh pa jih je bilo uničenih 29. Skupina angleških aeroplanov ja TvapatMft- nsfc-osižki feqa- voj; kak uspeh je imel ta napad, poročilo ne pove. Pred kakimi tremi tedni sta v glavnem stanu generala Montgomery;}«. razpravljala o strategiji poslednjih (bojev v Tuniziji gen o n] Montgomery in general Walter Smith, šef generalnega štaba srerierala Eis=enhowerja. Tekom razgovora je Montgomery smehljaje vprašal Smitha, ako bi mu kaj pomagalo, če bi njegova osma armada vzela Jftfax. SmiJth mu je odgovoril, da bi to mnogo pomagalo ter dodal: "Mi ibi vam dali, karkoli hočete, ako morete to napraviti." - Montgomery je nekaj časa premišljal, nato pa odvrnil i "Karkoli? Rad bi imel eno vašo leftečo trdnjavo, kakoršne ima Ike (general Eisenhower). Dajte mi eno za čas ostale kampanje." Montgomery je hotel imeti letečo trdnjavo za svojo lastno uporabo. . . Oba general« s*«, izdelala načrt in angleška osma armada je zavzela Sfax 10. aprila. Nato je Montgomery poslal Eisenhower ju naslednjo poročilo: "Zavzel sem Sfax. Prosim, pošljite mi letečo trdnjavo z a-meriško posadko, kot dogovorjeno." Eisenhower pa je odgovoril: "En B17 s posadko pride danes." • Sinoči so angleški bombniki bomlbardirali pristanišče Cata-nijo na fiiciliji. Ameriški aeroplani so bom/bgrdirali nemške postojanke pri Grich el Oued, 4 milje severno od Med jez el Bab in Ksar Tvr, 11 milj jugovzhodno od Med jez el Bab. Angleški aeroplani z Malte ho bombardirali letališče v Bi-scari na Siciliji ter železniške postaje na več kiwjih na Siciliji in Sardiniji. * V petek so ameriški bombniki napadli japonske postojanke na Aleut siki h otokih ter posebno bombardirali Kisko in neko postojanko na Aittu. V kninskem okraju, ki se nahaja v Dinarskih Alpah, komaj 40 milj severno od Splita, so guorilci popolnoma porazili in uničili bataljon Italijanov; v Veliki Tihonci, kraj, ki so ga nanovo zavzeli, je poginilo v divjih pouličnih /bojih 16^ nemških vojakov. Tukajšnja radio postaja Columbia Broadcasting Company, je zabeležila poročilo angleške radio oddaje, da so jugoslovanski uporniki tz naskokom zavzeli naz^ji več postojank blizu Konjic, važnega mestaC iti leži 28 milj jugozapadno od Sarajeva. Boji so besneli tam štiri dni— sovražne čete so 'bile sestavljene iz nemškega, italijanskega in ustaškega vojaštva. Ijtadio Moskva poroča, da so nekatere skupine jugoslovanskih patriotov, katerim je pomagala domače prebivalstvo, izsilile pred kratkim prehod preko reke Drine v cerjtralni Jugoslaviji in da so se zd'sj ra-zvili srditi boji na desnem bregu reke. — Jugoslav Information Center * ---- j Omemba Gincar Marko vica Zurich. — (ONA) — Ime bivšega jugoslovanskega ministra i za vnanje zadeve, Cinčar-Mar- ' kovica, je bilo ob priliki druge obletnice prvič omenjeno v srbskih listih odkar je ljudstvo ovrglo režim princa P-vLa. Izvodi lista '*Srpski narod" so prinesli članek z njegovim podpisom. V članku je med drugim rečeno, da se pisec spominja nesrečnega 27. marca, ko so ljudje v svoji zaslepljenosti m zapeljem po lažeh od aruiuij in od znotraj, pozabili svoje narodne interese in tako zgubili svojo najboljšo dedšč-no. * IZBOLJŠANJE ODNOŠA-JEV MED USSR in JUGOSLOVANSKO VLADO London. (ONA) — OdnoŠaji tuad. kifHjevo^vladO Jt^osliivije v Londonu in sovjetsko vlado so se znatno izftx»ljšale, če se inore soditi po diplomatičnem družabnem koledarju. Premier Slobodan Jovano-vic, kakor je bilo uradno naznanjeno, je povabil na gostijo sovjetskega poslanika v Veliki Britaniji, Ivan Maisky-a ter Aleksandra P. Bogomolova, sovjetskega poslanika pri jugoslo vanski vladi v zamejstvu. Po-vaibljeni so bili tudi drugi člani sovjetskega diplomatskega štaba v Londonu. Japonsk^rušilec j)o napodu zavezniških aeroplonov beži z vso svojo silo. Madam Chiang zadovoljna z uspehom svoje ture New York. — Madam Chiang Kai-shek se je po 45 dneh potovanja po deželi vrnila v Xew York, kjer je irtlela štiri ure trajajoči razgovor s časni- ( karji, katerim je dejala, da je zelo zadovoljna z uspehom svojega predavateljskega potovanja. Dejala je tudi, da je dobila veliko zaupanje v ameriško New Yorku kupil za več kot dve milijardi bondov J New York, 15. aprila. — Do' enajste ure včera j predpoldnemj je bilo v mestu New Yorku prodanih vojnih bondov za —1 $2,015,000,000. Ta vsota je bila J dosežena tretji dan nove kam-: panje za Drugo vojno posojilo, \ ki bo moralo prinesti vladi 13, (milijard dolarjev posojila do j konca aprila, da ibo mogla izva-' vodstvo in ameriško produkcijo. Priporočala je, da bi se združile štiri glavne sile, Amerika, Britanija in Rusija ter Kitajsko, v s vrbo ustanovitve povojnega sveta, katerega cilj bi bil voditi pregažene dežele nazaj k svobodnemu življenjskemu redu. Športni čevlji bodo spet racij onirani Washington. — Športni čevlji, ki so bili nekaj časa na prodaj brez znamk, so sedaj zopet vključeni v listi racijoniranih čevljev. To velja zo vse čevlje te vrste, ki bodo trgovcem dostavljeni iz tovarn od zdaj naprej. Čevlji poslani trgovcem zdaj, bodo zaznamovani in datirani, tako. da bo kupec lahko videl za kakšne čevlje sme trgovec zahtevali od njega racij-sko znamko. Športne Čevlje iz »štorih zalog, smejo trgovci se nadalje prodajati brez znamk. jati velikotezni vojni program dežele. ~ ' _ Po vsej deželi se je tekom prvih treh dni kampanje nabralo preko štiri milijarde vojnega posojila. Henry Morgenthau, zaklad-niški tajnik, je izjavil, da je priporočljivo, da posamezniki investirajo 15 do 20% svojeara zaslužka v vojne bonde, namesto 10 odstotkov kot dosedaj. Morgenthau je tudi predvi-' devai možnost, da bo določena vsota zbrana v treh tednih. Številk narodnega dolga ni podal nobenih, a drpgi zakladni-ški uradniki so dejali, da dolg dežele srnama več ko*t štiri milijarde dolarjev. AMEB. AEROPLANI V BOJU PRI KAHILI Mornariški urad v "Washing-tonu naznanja, do so ameriški aeroplani nad japonsko postojanko pri K ah ill na; Salomonovih otokih izstrelili izmed 9 japonskih aeroplanov. Ameri-kanci so. izgiibili en aeroplan. DELAVCI SE VRNILI NA DELO V NEWARKU Newark, X. J. — Delavci v tukajšnji tovarni Celanese Corporation so se že pred nekaj dnevi začeli vračati na delo in Narodni vojni urad za delo je apeliral na John L. Lewisa, ki je poklical delavce na stavko, naj stavko prekliče John L. ! e-wis, pa ni na *:pel odgovora. Washington. 15. aprila. Iz urada Harold D. Smitha, direktorja Budget Bureau, je bilo dano naznanilo, da je bila izdana naredba, po kateri bo zmanjšano število uposljencev m delavcev v neuujnih uradih in agencijah vladnih dopart-mentov. Poštni department bo zmanjšal svoje delovno o? obje za 19,124 uslužbencev. Vsega skupaj bo najbrž odslovljeniii 41,631 uposljeucev v raznih via. dnih uradih. Mrs. Roosevelt apelira za pomoč ranjenim vojakom Washington. — Mrs. Roosevelt je te dni izjavila, da se premalo ljudi zaveda, da leži po naših bolnišnicah mnogo ranjenih vojakov, r^di česar bo potrebno sestaviti gotove načrte, da se olajša tem branite-ljem domovine, ki so v mnogih slučajih zgubili ude-ali zdravje, ali vid, itd., nj:h težki položaj ter se prinese v njih življenje malo več solnca. 'Mrs. Roosevelt, ki je govorila pred organizacijo demokratskih žensk, je pojasnila. '4 da ti moč je, ki se nahajajo sedaj v naših bolnišnicah, ne marajo pomilovanja, p-č pa razumevanje." ZASTOJ V PREMO GAR SKIH POGAJANJIH New York. — Vlada je priporočila premogarskim operatorjem, ter premogarski uniji, da naj se zagotovi premoga r-jem šestdnevni teden skozi 52 tednov ali do časa, ko bo porekel nov kontrakt, katerega se bo podpisalo ta mesec, ko bodo pogajanja končana. Operatorji, severni in južni, so vladno priporočilo zavrnili, d očim so bili premoga rjj pripravljeni to načrt sprejeti. Operatorji so izjavili, da vladni načrt ni sprejemljiv iz ekonomskega ter tehničnega stališča. Ruska fronta Hudi boji na Kavkazu Zanimivosti Rimski poet Oto je trdil, da je prišlo pol jubov a n j e v na vado zato, ker 30 maski hoteli dognati, če so ženske med njih odsotnostjo pile vino. I Nemci v vedno večjem številu pošiljajo v boj ob Kubanu na Kavkazu infauterijo, tanke j in aeroplane, toda ru?ko polnočno poroelo naznanja, da so bili vsi napadi uspešno odbiti. Nek hrib, ki so ga Rusi zavzeli pred enim tednom, so Nemci sedemkrat n-spadi, toda ruskega odpora niso mogli zlo-nvti. temveč so na bojišču pustili 1400 mrtvih ter so se slednjič morali umakniti. Na nekem drugem kraju so Nemci poslali v boj dva polka — dbičajno 6000 vojakov—pod zaščito mnogih aeroplanov, p» niso ničesar dosegli. Rusi so odbili vse napade in sovražnik je imel zelo težke izgube. Izstreljenih je bilo 35 nemških aeroplanov in 8 poškodovanih. Ob Donecu so v teku le artilerijski boji in ravno tako okoli reke Volhov južno od Leningrada. Razne vesti Hitler obdari^ muzej z naropanimi umetnostmi Adolf Hitler se je hotel oddolžiti mestu Lincu na bivšem Gornjeavstrijskem, kjer je pohajal v šolo, pa je podal mestnemu muzej o 2fbirko umetnostnih del, katere so naciji nakradli na Holandskem. V OoebbeLsovem glasilu '4Das Reich" je opisana ta zbirka, ki vsebuje kakih 1200 slik in umetnin, katere je nabral po Hitlerjevem navodilu Hans Posse, ki je bil prej di-roktor galerij v Dresdenu. Dela nem&kih umetnikov so po večini brezpomembna, razen dela nekega mladega ®rti«ta po i-menu Holbein. VeKke vrednosti pa so dela Oranacha, Van D vek a, Rnibenga, Rembrandta, ter Vermeerja. Glasilo pravi, da so dela originirala v rasno sorodni Holandski, kar daje zbirki značaj. Zbirka vključuje znamenito Rembrandtovo delo 1' Titu«' starejšega Lucasa Cranacha slavno delo "Venus in Amor" ter Vermeerjevo delo *4 Umetnik v svoji delavnici." Dar za Šostakoviča Moskva, 17. »prila. — Dimi-tri Šo^takovič bo sedaj lahko slišal Tosoaninijevo predvajanje njegove Sedme simfonije, ker so mu bili podarjeni rekor-'i di omenjene simfonije. • Šostakovič. ki je skladal Sedmo simfonijo med obleganjem f- reninžfi-adiCje pt^Jel r^hograf-ske plošče iz rok vojaškega zastopnika Združenih držav pri ameriškem poslanstvu v Moskvi. Poveljnik Young je obljubil Šostakoviču, da mu 1x> poskiibel tudi rekordirane plošče njegove Pete simfonije, katera je bila v Ameriki tudi predvajana pod dirigentoma Tos-caninijem in Stokovsk:m. Zbiranje starih kovin se bo pričelo 20. aprila v N. Y. New York.—(Frank D. March, direktor urada za zbiranje starih za vojno industrijo potrebnih kovin, je naznanil, da se bo z dvajsetim aprilom pričelo pobirati sJtare in nerabne predmete iz bakra in medenine in sličnih kovin. Vsak, kdor ima kake stare in nerrlbne predmete iz zgoraj o-menjenih kovin, ko te lahko nesel k lokalnemu groceristu, kateri jih bo oddal tozadevnim mestnim nabiralcem. V mestu je 20 tisoč grocerij-rkih trgovin, ki so vse obvezane, da vzamejo kovinske predmete od svojih odjemalcev, ako isti ne tehtajo preko 25 funtov. Mali trgovci bodo nabrane kovine izročili skladiščem in trgovcem na defbelo, kateri so se obvezali, da bodo natbrani scrap spravili v tovarne oziroma tor pilnice. Priifterni predmeti medeninaste ali bakrene posode kot pepelniki, pljuvalniki, razne tace in pokriva če, stari ključi, zgorele žarn:ce ki vsebujejo baker; Idjuike drogi za zavese, bakrena žica. medeif^ti kipi iip druari slični okraski, kakor tudi svečniki iz kovine in stare medeninaste svetilke ali pa stojala svetilk, ki so iz medenine. Rusi uporabljajo menda ameriška letala v pomladanski kampanji IZ Associated Press poroča Moskve, da se zdi, uporabljajo Rusi pri velikopoteznih pomladanskih zračnih ofenzivah ob reki Doneč ameriška letala. Število letaL ki so v rabi, ni znano, toda najbrž jih sovjetski letalci imajo že precej na razpolago. Sovjetski vojaki zajeli Schmelinga London.— List Daily Sketch je prinesel vegt, da je bil na vzhodni fronti težko raaijen nemški boksar Maks Sokmeling katerega so zajeli Rusi. NaDredek vojaške kirurgije V prvi svetovni vojni je za ranami v trebušni steni pomrlo do 50 odstotkov ranjencev, sedaj. ko je kirurgija precej izboljšana pa se je izkazalo, da je na primer od ranjencev, ki so eadobili trebušne rane v bit-fcah na Solomonovih otokih u-mrlo komaj pet odstotkov teh ranjencev. • Žvižganje na bojnih ladjah ie prepovedano Na ameriških bojnih ladjah je žvižganje prepovedano. Na ladjah se naonreč uporablja pi-šeal za klicanje h kosilu, itd., zato ibi žvižgajoči mornarji motili uradno piščal takorekoč Tretjič je dobila zobe Fort Royal, V». — Laura Pinket, zamorka. ki je stara žj 58 let. je dobila že v tretjič -io-ve zobe. Ko je šla zadnjič k dentistu, da bi ji izdelal nove zobe. je ta opozft, da ji rastejo v čeljustih nov], zobje in ženski dejal, naj kar irnlo počaka, pa bo imela kar svoje lastne nove zobe. Odvetnik aretirali New York. — Eugene B. Wi-nett, 40 let stari odvetnik, je bil te dni aretiran, ker je obdolžen, do je poneveril $8,000 iz posestva in imetja nekega že preminulega privatnika iz Albany. VTinett je bil odpeljan v zapor na ufkaiz pomožnega distriktne-ga pravdnika, kaiteri je dejal, da se bo najbrž izkazalo, da je odvetnik izvlekel iz Imovine pokojnega Amstronga kakih 12 do 15 tisoč dolarjev in ne samo 8 tisoč. IMA NEKAJ TOČ KOT I . ^ HA dan dobivate... JJC 'GLAS HAS ODA" | j/ re poŠti naravnost na dom Ownrt MK h PWUWT ' CITAJTB, KAE YA8 ZANIMA WDTDISCHGRAETZ "REŠUJE" SLOVENCE ZA OTONA Slovenski govor preko bostonske postaje WBHL, 16. aprila, 1943. Slovenci, Slovenke—Jugoslovani: V svoji zadnji oddaji sem vam govoril o* Slovenskem Dnevu, ki ga je za prihodnjo nedeljo proglasil po sklepu Ameriškega Slovenskega Narodneg® Sveta njegov predsednik Et-'bin Kriston. Pri tisrfti priliki sem omenil nekoliko o nalogah .n-ašega Narodnega Sveta in s»em med dragim dejal, da stoji tudi iia straai zoper zldbno propagando, ki jo skušajo nftihotapljttti v svet nepriiaitelji slovenskega naroda. Danes moram dodati še ene nalogo, ki je tudi na ramah Narodnega Sveta, in ta je— stati na strani tudi proti "prijateljem" slovenskega naroda. Tu na mojem paprjn bi lahko videli, da je beseda "prijateljem" postavljena med "ušesoa," kakor pravimo. Torej mislim na hinavske prijatelje, na take, ki prihajajo, kot pravi evangelij, "v ovčjih ebiačil h znotraj so pa graibežljivi volkovi." Moreibiti se vam čudno zdi oznaoba 'm ne morete takoj razumeti, featf in koga imam v misl h. Da boste razumeli, naj vam takoj povem, da se oglašajo v svetu z navidezno lepo besedo o Slovencih, ljudje, ki samo zato hvalijo Slovence, da bi j h toliko lažje pridobili za svoje imperialistične namene. Verjemite ali ne, te dni se je oglasil "v obrambo" Slovencev vam dobro znani Fuerst Franz Windishgraetz, ki ga je urednik mesečnika "GH*s Avs+rije" predstavi ameriški javnosti kot nekdanjega lastnika obširnih posestev na Koroškem, zdaj pa- je baje v New Yorfeu in se *bavi z umetnostjo. Ce se taka velika nemška živina og^as' s člankom v kakem listu "v obrambo", Slovencev, si takoj lahko mislite, da je treiba tudi besede "vj obrambo' * dejaiti v ttšesca in dobro pogledati, kam pes taco mo-V. Pri WindischgTaetzovem členku pa niti ni bilo treba preveč dobro pogledati, 2»fcaj kar je napisal, je tako ogromna neum-1 nost, da trapasta propaganda gleda- z vsakega stavka posebej. Ce vam o tem govorim, je le zato, da vidite, s kakšnimi budal-nostmi se imajo borti vaši zastopniki v tujini. _ Naslov TVindsohgreetaovega članka je: Pozabljen narod. Bridko toži, da. so bili Slovenci pod staro habsburško javnostjo j znani po vsem svetu kot zelo na preden in kulturen narod, ko je pa Avstrija razpadla po prvi svetovni vojni, so prišli pod tujo oblast, ki je vse stor la. da se slovensko ime izbriše in pozrbi. Zato si je on, Fuerst Windiohgraetz — pomislite! — vzel za nalogo, da ta pozabljeni slovenski narod zopet izkoplje zpod razvalin zgodovine in ga predstavi svetu—seveda ne z namenom, bi ta narod spet prišel do svojih pravic, ampak 2ato, da bi ta narod po tej vojni pr šel zopet lepo nazaj pod neko obnovljeno Avstrijo, kateri na čelu naj bi seveda stal gospod Otto Haib^bureki. Tako daleč gTe velikodušnost Fuersta Windisch-graetza, d« vsaj med vrstfcami daje Slovencem "nazaj" Benetke. v zameno jim pa jemlje—Ljubljano 11 Ali ni tak "prijatelj" vreden, da ga takoj razglasite za slovenskega kralja?! ' Tod« šalo na stran in navedimo nekaj stvari iz Windisch-£T»setzovega članka dobesedno. Takole piše; "Ko je bila razkosana stara Avstrija, je samo majhen del slovenskega naroda osttal pr' zmanjšani Avstriji. Večji del so razdelili med Jug>o-| slavijo in Italijo. Obe vladi, ona v Rimu in ta v Belgradu, sta pokazMi enako goreč noet, da slovensko ime čimprej izgine V slovenski deželi, ki je pripadla Italiji, je Ml slovenski jezik postavljen izven zakona. Slovenci, okoli enega milijona, so o-1 stali brez svojih šol. Pred sodni jo in drugimi javrrm uredni-> Ptvi niso smeli raibtti svojega jež ka . . Uradno je Italija gle-| dala na Slovence kot na pos7ovenjene Italijane, ki morajo zopet postati tO, bar so bili — Italijan1." Tako -torej pripoveduje Fuerst Windisehgraetz o Slovencih pod Italijo in v toliko ma seveda prav. Žal, še veliko premalo je povedal. Toda mož obtožuje Italijo zato, da bi Zavezniki iztrgali Slovence Italij' in j?h dali Avstriji I!! Vi veste, kakšno sijajno "odrešenje" bi bilo to za Slovence*. . . Saj se blagemu merž pod imenom knez W'ndischgraetz prav enako smilite tisti Slovenci, ki ste prišM pod Ju-goslav jo, kakor oni, ki ste pripadli Italija I Tud oni pod Jugoslavijo ste po njegovih trditvah izgubili svoje ime, ki ga va-m je habsburška Avstrija baje tako skrbno čuvala! Nič pa ne no3e vedeti blagi knez, da je t Jugoslav?ji bela Ljubljana kot slovenska prestoHoa takorekoč preko noči ddbila svojo univerzo, o kateri kljulb tolikim srbte-va 8. A^ poznana ooeba * Nit visokih besed — vae je jasno, ima- vrtnarstvu, ki ca cenijo vrtnarski Mm, vpoiabno. vedend. KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York, N. 7. Na enem koncu mize je sedeta drolbna, mlada Botgarka. Ne zna ge pos^mo dobro rabiti angleščine, a je inteligentna mladenka in zelo navdušena za u-metnost. Pohaga todi v šoto u-metnosii. preživlja pa se z brušenjem demantov. Presenetila me je mlada ibolgarska sestra, ko je tekom pogovora o verskih neigibih Slovanov izjavila, da je bila ona vzgojena v veri, ki člo-ka predvsem vekva, da ljubi v«rvojo domovino m je pravičen do svojega bližnjega ter posten napram samemu sebi in drugim, ker to ustvarja m utrjuje v človeku značaj, katerega ne da človeku nobena vera, ako si ga sam ne izoblikuje. Gledala sem jo, kako je s po-božnostjo jemala v roke umetnin«; ki jih je postavila na mizo gospe« Lobuša, da si jib ogledamo. 4'Vse to je delo rok slovanskih žena,'' je dejala, 4 4 in potem še kdo trdi, da so Slo vanke zaostale — niso, umetnice so in junakinje, ki svoje slave ne razglašajo v svet.'1 Iz tega se je potem razvil nadvse ®»nimiv pogovor p ženskem svetu in o tem napišem vec jutri. obisk v Kitajski opL?uje takole: "Mi ge imoramo odločiti, da-li moremo kdaj najti boljeegu zavetnika v Vzhodni Aziji kot so Kitajka, in ako odgovor pravi da ne, kot sem siguren da bos potem moramo biti pripravljeni izpolnit i obveznosti zaveznika Te obveznosti bodo vključevale (gospodarsko sodelovanje in .sedanjo vojaško po-mioo Ali one vključujejo tudi obveznosti razumeti Kitajce in njihove probleme. Vera Kitajcev v fine fraze in protestacije precej gneva." M7PD/TB UNITED STATES WAR SAVINGS KONUS to STAMPS mevanja vojnih svrh med' združenimi narodi prtdno bo eprožen aadnji strel. Varuje Ameriko v virtahni vlogi, ki jo bo Srwrala igrati po vojni. Amerika mora izbrati eno i^med vlog j>o tej vojni,'' pravi Mr. WilLkie. "OBkosreen nacionalizem, ki neizbegljivo po--menja končno agubo naše lastne svobode; internacionaLni imperializem, Ski pom*nja žrtvovanje svobode kake drage na-oije, ali pa ustvaritev sveta, v katerem bo enakost priložnosti za vsako pleme in vsak narod. Jaz sem uverjen, da bo ameriški narod izbral m pretežno večino zadnjo izmed teb vlog.* Witlkijevo potovanje okok> sveta -ga je prineslo v intimno dotiko z vojnimi roditelji večine velikih narodov. Srečal je mnoge od vodečih vojaških o-seb, kakor tudi civilne voditelje vojskujočih se združenih narodov. Willkie je bil navdušeno pozdravljen povsod- Gla-son< poročil je napravil posebno dober vtifi, ker je potoval kot odposlanec predsednika Eoosevelta. Za mnoge dežele to je bil dokaz edinosti v Združenih državah, ki se je kristalizirala po japonskem napadu na Pr ari Harbor. . . | Polno dokazov je, da Will-j kijevo potovanje okoli sveta je povzročilo nacijem polno skrbi. Na primer, berlinski 'radio 6e je pritoževal o njegovi pristot-nosti v nevtralni Tunčiji. Časnikarji so ga vpraeali za njegovo mnenje o tem. Mr. "Willkie jev odgovor je bil enostaven "Bcvalbite Hitlerja, naj pošlje do Turčije ' kot zastopnika Nemlčije kandidata svoje opozicije.* ' Willkie poroča, da problemi, ki so jih nudili Kitajska, Indija in Daljn Vzhod, bo napravili -globok vti« nanj. On opisuje sv.© j obisk pri CSnar^. Kaishe-kn in drogrh voditeljiih| Kitajske Njegove reakcije na I SOWART REKORDI Lepe Melodije! SI.M571—Na Marijane«, polk« Kje ao moje rožice Marička pegia—polka Dnquerme Unlyeraity tamburioa orkester fit. M575—Tereilnka polka Na planincab—valfek Jerry KoprlvSek lil orkester Za uiz. cenik in. cene plo« ae obrnite na: JOHN MABSICB. j Int. 461 W. 4 2nd S t. New Tork wiLLKnr poboCa o svojem POTOVANJU OKOLO SVITA. Wendell Willkie je spisal knjigo o svojem, potovanju o-koLo sveta to poletje, ki ga je napravil v konvertiraneim ameriškem Liberator bomlbniku, ki je nosil pomembno ime "Tihe Gulliver." tem norvom, zveakuvoveUSHIR .Mb*. WiUlkLe poroča prvič v tem novem zvezku o zanimivih in intimnih podrolbnostih svojega 49 dnevnega potovanja, ki 'ga je vzelo 31.000 milj k glavnim bojiščem demokracije. Povrnil se je -z gorečim prepričanjem kar se tiče voljne in miru. . "'Ako pravim, da mir mora biti osnovan na svetovni podlagi — zaključuje Mr. Willkie — "menam popolnoma doslov-no, da mora obsegati vso zemeljsko kroglo. Kontinenti in oceani so enostavno le deli ene enote, ako se na njih gleda, kakor sem jaz na nje z zraka. Angleška in Amerika so deli, j Rusija in Kitajska, E&ipt, Si-j rija in Turčija, Irak in Iran so* tudi deli. In je neizbežljivo, da ne moie biti miru za nikak del sveta ako temelji miru niso napravljeni sigurni žirom vse4i delov svtAa." Sedaj Mr. Wilfkie je zopet proč v daljne dele, da nadaljnje svtoje proučevanje svota v vojnem, stanju. Vsak dan, ki mine, zdi se pa, da potrjuje prepričanje nominalnega vodje reptrtrtkanskege stranke, da odgovornosti, ki jih Zd:uaene države preodčujejo v svetu po vojni, so vsak dan večje. | Knjiga Mr. Willkie-a 44One World" izraža trdno prepričanje, da v svetu po vojni ne more biti nikak manjši deležnik. Poziva na edinost cilja in na enotnost duha tmsd združenimi narodi. . Mr. Wfillkie veruje, da je mogofce priti do večje enotnosti in do 'boljšega skupnega razn-i Franciji. Čeprav je bilo število katoličanov večje v bur-žujskih vrstah francoskega podtoemija, bo vendar znali katoličani tudi v delavekiii vrstah uveljaviti svoj izreden vp8iv. PoikazaLi so toliko du-| ha tolerantnosti in požrtvovalnosti, da so dosegli vodilno (vlogo v centralnem odboru, kil se redno shaja, seveda proti-1 postavno. Tako tudi polagoma izginja na Francoskem tista nekdanja protiklerikalna gonja ki je znana že vse od franco-1 'sike revoJucije ssem. . Največji podzemeljski list "Caihiers du Tem^ignan Chre-,tien" je nedavno teroai izjavil: 11V današnji zmešnjavi duha I in »bea, v času, ko toliko ljudi pada v neodpustljivo servil-nost -- celo takih, od katerih bi smeli pričakovati več samospoštovanja — se mi čutimo eno z onimi, ki se še niso spri-jaznili z imislijo, da bo Francija propadla. Saj je patrio-titčnost resnična krt post. Krščanska zvestoba in narodna čatst je med seboj v najtesnejši zvezi." . ." * Oornje poročilo je iz katoliških vrst. Olavno je, da je razveseljivo, pa naj pride od kodcii koli. In v naših, časih je razveseljivo vsako poročilo, ki nam kaj pove o strnjenih vrstah vseb pozitivnih .«il, ki skupr no. gredo zoper »kupnega sovražnika. . ¥ Ker poročilo zatrjuje, da pri tem gibanju sodelujejo tudi socialisti in celo komunisti, bi mogli podobna mnenja najbrž brati tudi v njihovih glasilih. Vsako tako poročilo je razveseljivo za ljudi, ki se držimo načela: Celo med ljudmi najrazličnejših načel je S? vedno za kak "Commsoiiiground", za skupna tla. Kdor stopa po sve-|ta z nezagrnjenimi očmi, vedno tahko poje s pesnikom: "Povsod se mi nov svet odpre. . Nov, pa obenem skupen svet vsem, ki so dobre volje. BOLNA ROJAKINJA. Mrs. Johawna Stim, 2016 Wilson Ave., Chicago, HL, je zelo bolna v bolnišnici v Chicago. Osgi je bivala pred leti v Ridgew»ood, L. I., kjer ima dosti (prijateljev in znancev. Hvaležna vam naročnica Mrs. Barbara Piniat, So. Norwalk, Conn. Povsod te mi nov svet odpre 'j i % - _ 'OLM MKIOA- - W, M MOyt>AT, Aj'RrL iS, 1943 B!T, ---■ —^ VBPOIPIUH I* n 9 aeM!B9BlnlBS!!nlaBa RAZGLEDNIH Piše Amu P. Kram* PRIŠLE SMO SKUPAJ . dicij, ki so lppe in vredne, da <^e jih. obrani. Po mnogih letih aktivnosti je ta vrla in omikaaa ž«ia menila, da je že čas, d«a se umakne in prepusti delovanje drutgim, mlajšim — komaj pa je skušala to svojo misel udejstviti, je nastaja potreb® za večje delovanje v prid Češke kot kdaj. Na-ciji so pograbili deželo njenih prednikov in. to je bil ponoveai klic k akciji, k delovanju, ki zahteva požrtvovalno delo od vseh, ki nosijo v sebi čut do lepe češke zemlje. *l*ako je Libušst Motak zopet aietivna in njena že preoej visoka leta jo pri tem nic ne ovirajo. YzTic temu, da ima že odraslo vnukinjo, je ona s»ma še vedno dobro ohranjena in energična ženska, katere nastop izraža prirojen ponos in slovansko samozavest ter gostoljubnost. Mlada Poljakinja, rojena v tej deželi, a delovna v slovanskih stvareb, je bila druge; zanimiva o&aba, ki je s svojo inteligentno in kritično razsodnostjo posegala v razgovore. Čudila sem se (kako je željno jemal® na znanje vse, karkoli novega je sli-1 ša-Ia od ene in druge stranke pri mizi. Jaz sem povedala nek^j L o gosposvetskem polju in o u-1 stolioenju slovenskih vojvod, pa je mlada Poljakinja vzkliknila;: 4'O takih sJtnareb bi morali imeti forume in se sezna-' niti z zgodovino naš:h slovan-; škili prednikov po vseh deželah. Pomislite, ta mali slovanski narod je imel demokracijo v dobi, ko je bil svet pravzaprav zagrnjen v temo nevede in despotstva, pa o tem niti mi o-stali Slovani takorekoč nič ne vemo." Sinoči =em pohUcla s spojim, čelom ia hišnim« opravki, da grem petem na tejo pred nedavno organizirane skupino We-slovansfcih žen. Ker $o zaenkrat v tej sgupini ženske, ki so aktivne povsod. je zgodilo, Ja je bil obisk sej'; pičel in se je končno stvar razvila v družaben večer. Tega prijetnega 'm zanimive-i;' večera se, bod :»i .še dol^o M^oinlnjala, kajti pri n«izt smo ostale štiri Slovanke, katerih vsaka je predstavljala nekoliko različno mišljenje, a vse pa smo bile edine v eni stvari in sicer v tem, da bodo morale slovanske ženske pričeti energično delati za abližanje Slovank vseh slovanskih narodnosti. Atmosfera v kateri smo prebile večer je morda precej vplivala n& naše razpoloženje in na razvijanje naših pogovorov in diskuzij. V štirinadstropnem starinskem Ln zelo prijaznem doma goepe Libuše Motak je namreč najti toliko različne slovanske umetnosti, v ročnih delih, pohištvu in drugem, da se pogovor »»ravnost mora zasukati na slovansko stvar. Gospa Motak je ameriška Čehinja, ki je, kakor je dejala, delovalo za razna slovanska in j posebno Češka gibanja že izza j svoje rane mladosti, kajti njen 'oče je bil zaveden Čeh in je svoje otroke učil, da mor®jo vedno imeti pri srcu blagor Češke, kjer je tekla zibel njihovim prednikom. Vizgajal jih je tako, da so. bili ponosni na svoj izvor in so se zavedali določno, da so zato, ker so Čehi, doprinesli Ameriki, novi domovini, svoj delež kulture in omike ter tr«1- Te dni smo imeli priliko, da «mo se sestali z možem, ki je prišel: prvič v Ameriko, čeravno ne naravnost iz Slovenije. Vee ga je zanimalo, pa tudi nas je zanimalo vise, kar nam. je vedel povedati. Poižvectoval je seveda o naših tukajšnjih razmerah, zlasti o naporih nafcriii Slovencev oa rešitev stare do-' imovine — Slovenije. Videli amiO, da si je takoj prve dni nabral vl raznih virov precej znanja o nas in si jc bil že napravil pwilieno sliko, predem «mo se mi raragovarjali ž njim.1 Iz njegovih osebnih vtisov o nas, ki nam jib je zaupal, nam je najbolj ostalo v spomina na-' slednje mnenie: •čutim se rojakom v Ameriki. Imam vtis, da ee vedno ži-,ve do brade zakopani v staro-krajekih malenkostnih razmerah. Človek bi mislil, da so si v tej veliki deželi pridobili kaj več širokega obzorja in se že davno povzpeli prefeo etaro-krajeikih ozk»srčnih prepirov in strankarskih ograj. Mislil bi, da bodo ti moji rojaki kot Amerikancd z zamahom roke kvitirali razna poročila iz domovine o taraJkatjjmjih ribari-jah in bodo brez motenj nada-jev^Ii svoje zaptečeto delo v korist domovini. Nam:#to tega vidim, ali vsaj en jem, da je stranska stvo še vedno ena glavnih potez v javnem udej-stvovanju našega isseljenstva. ICmalu potem, ko amo slisali to mnenjs m skušali presoditi njegovo veljavnost ali neveljavnost, ®mo naleteli na naslednjo notico v tisku £reko Lisbone: "Tri novejša poročila iz Francije potrjujejo naše prejšnje poročanje, da se v francoske irt"podzemlju" poraja nov duh sodelovanja med francoskimi socialisti in katoličani. V«e kaže, da je šlo rakom žviž-1 gat «e (veliko imdesebojnega strankarskega nezaupanja. Že od leta 1940 sem nam zatrjujejo ubežniVi iz Francije, «o tam ki.ščanske in socialistic^ delavske organizacije iskale in našle skupno podlago za 'podzemeljsko ' >kooperaejo. Vedeli sme že od tedaj, da so pa komunisti odločno zavračali vso-ko abližanje z obema prej imenovanima organised jama. S:-daj pa čujemo, da eo tudi komunisti začeli prav učinkovito sodelovati. Ee« je, da je Še vedno med 'podzemeljskimi * listi vsrb treh strnj mnogo nesoglasja na primer glede vprašanja, če naj se zopet vpoeta-vijo po vojni nekdanje poKti5-ne stranke in podobno toda v davnih stvareh je med njimi v«emi popolna edinost. . "Mr. Leon Morandat, vodilni francoski organizator krščanskih delavcev, ki je ušel iz Franci je, nam je pravil to-le: K^Sčan^ki demokratke so ueoeli da se j: ustvarila skupne fronta v odporu zoper okupatorje, strnjena fronta po vsej severni "GLi^ NARODA" Owm« Mt FtMMtd Dr Will Hill mbUUni Oompanj, j Moj Beg, če je vse v tvojih rokah, zakaj ti ,-e pa potrta prostovolljno dal ljudem v roke? Bog bi bil mogel prisiliti ljudi, da 'bi moi ali hoditi po dote čenth. potiih, tako poslušno kakor zvezde. A Bocr je stopil sop pramenov iz goste plasti oblalkov in zaneti dolgo progo lesketajoči]! ise lulck na površini fvode, tako je videl včlove-čenje Boga. Otrok je stal v narečja Marije im se je zrcalil v njenih očeh. To je bila ne-skortonost, ki se je podrezala v člov^eencust, je bila talko čista in bresmmdeina, da ni ovirala Luči Toda krog in krog obeih £e je dvigala množica samih obrazov. Obrazi so imeli motne oei ko,, ^steklo, ki oči, ki «o ibile trde in neprozorne ko se v ?rdu lesketale. — Otrok majhni kamemleki,, in oči, ki so se ikresali plameni iz njih in so se je spremenil v postavo moža. Toda stena obrazov z očmi -e je večala krog njega. Mož je ležal iztegnjen na tleh, čeio je pritiskal na z*: ml jo, Mf« prej kot J« Je napadel. Z napadom Je odpri zatvomlee. «kod katere ee Je prttelo nuUw U w morje bridkoeU" na Slovenijo in ostalo Jncodavijo. Kakor ■tra&ni " lintverni" oo Nemee, Italijan In Madiar planili na nafte ljudi In njihovo zemlja. Knjiga je fino iidelana, ima 207 strani in je Tesana v platnu. Stane $2.50 Foitnina In xavarovalnlna plahuta. Naročite knjigo — "KO SMO SLI V MORJE BRIDKOSTI". —- Vsak Slovenec bi moral čitati to žalostno zgodovinsko zgodbo slovenskega naroda. — Naročite jo lahko pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York City KUPITE VEČ VOJNIH BONDOV INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION VOJNA JE ZADEVA VSAKEGA PLEMENITE KLOBASE. svojecasno tmdi kralj Jakob I. dvignil roastbeef v plemiški stan. Njegov služabnik mu je moral to njegovo najljo4>šo jed naznanjati »vedno fkofc "Sir Roasbbeef.". DEKLETA — DEKLETA Izvežbanost nepotrebna; lahko tavat-nisko dela Dobra plača, Stalno Najstarejši (potniki parnik l ► I ki še vedno opravlja svojo] >j službo imajo Švedi. Je to o-1 , kro^ leta 1848 zgrajeni parnik i i "Alalaren" ki vozi po vodovju i Malaisketga jezera in ima sedaj ■ že svojo devetdeseto poletno -[seeono za sdboj. Še danes je . .ta parnik ki eo ga sčasoma se- ► veda opremili z novimi stroji, > ena najbolj priljufbljeoih ladij >'na Švedskem. . PRVI DOŽIVLJAJI I ANGLEŠKIH REKBTJTOY. Poasi? prvih r-ekrutov k ob-' večnemu vojaškemu službovanju so spremljali po vsem Angleškem majhni dogodki, ki kažejo, kako nenavadna reč in neva je to obve«no službovanje v tej deželi. Tako je prispel v taborišče v Crookhaim na pr. mlad moški v spremstvu svoje žene, s katero se. je toil poročil teden dni prej. Oba sta bila Ttelo razočarana, ker ni bilo za bivanje žensk nič pripiavljeno in sta najprvo še malo odšla, da pcišeeta v bližini stanovanje za mlado gospo. . T Orookbamu se je pojavil tudi f^nt, ki je bil videti malo preplašen in ki je pod pazduho skrbno nosil majhen koš. Ko je na svoje vprašanje * vedel, da je na pravem mestu, je koš odprl in. iz njega je izletel golob pi&monoša. To je bil najhitrejši način, da Sporoči zaskrbljeni materi, da je srečno prispel. V Harrogate je prištfl zelo dobro oblečen gospod z vrečo polno palic za golf. Najprvo X«kaj ee je sesulo v njean, na dnu njegove ltarju in Pavel je napeto sledil njegovo prizadevanje — ena sveča ni in ni hotela zai6eti goreti. . jNa-to je pi išio več ministrantov, za njimi dubovmik in Pavel je moral oditi. Njegov šin, | Helge, je že ikločal na svojem I prostoru. Naglo je pogledal očeta, a potem je obraz spet o-1 Ibrnil k oltarju. Kmalu pa je, I videč da ooe nima molitvenfka, \ [ porinil s\^oj obrabljeni in umazani m aLi t ven ik: "Vzemi mojega," je zašepe-tal, ' 4oe e-i svojega pozabil. Jaz znam vse na pamet.'* Molitvenik je bil odprt pri psaknib in orgle so zabočale. Seveda, bil je prvi petek v mesecu, se je spomnil Pavel, zato je bito Urdi Šeet eveč na oltarju hi zato toliko miniatrantev — pa petje pari anaši. Vse, kar je bil doživel^ ga je pieivec prevzeto, da bi bil mogel dbrano biti pri tmasi. O Bog, saj mžti ne vem, kafeo bi to storil, da bi se ti za vse to zahvalil. To je bilo nekaj takega, česar ni niti mislil doseči, niti želel. Zdaj, ko je fc vse mimiio, ga je bilo strah že j kar pri zahvali za vse tisto, j Moj Jezu«, že sem bil pripravljen, da te izdam. Odpusti mi vendar, stri me, poruši me im me ispre&neai tako yda bom mogel resnično biti to, kar ti ho-Češ, in se bom mogel mskno vseh' druigih stvari po3?cpeti k tebi. Bila je skušnjava vseh ^kuenjav, ®kuenjava neiresnlS-nosti, ki je bo|j vabila, ko vse "drugo na svetu — a ti gl mj dal tak odgovor na to. rerjel." ■"Res jje. A tako se veselim ti^tfli MONDAY. APRIL 19, 1943 ]\JEBQ GORI ROMAN. — Spisal: IVAN AliBRECOEFT. ZAPISNIK seje Slovenske Sekcije JPO. ki se je vršila 10. aprila 1943 - v Chicagu, HI.- in pri njem. Kljub temu stari anrkač še zmeraj ne sme videt: predpasnika. Nikoli bi ne prestopil tega praga, ko bi no bito tako, kakor je,** "Se bosta že pobotala," se nasmehne pušk ar Joža, ki ve, da je N'erman Kleber občiiiski odbornik in veljaven mož, tako t koč županova senca in včasih več kakor sam župan. "Saj sta oba z občine." "Vrana vrani ne izključe oči," med nagajivim mežikanjem pritrjujejo delavci. . "Kar počasi, mojster Joža," skuša grobar z vedrino, "rajši bi mi naročili mošta, ko že »komaj usta odpiram od žeje." NMkar ne pij. Loka. Še jame ne boš mogel izkopati, če si kdo zaželi na oni svet," se podobija puškar. Luka pa odvrne ujedijivo: "Saj je za stiskače tudi škoda takega dela. NV>, Gomd-lmici, dolan^ki branjeviki Zali, bom pa že lepo postlal." "Ali ste res gluhi, Luka?" ga zdaj potegne za rokav natakarica Cila. "Gospodje vas (klicejo.o" "Saj stm (kar vedel, da brez mene niti kihniti ne znajo," je grobarja Kdaj mahoma sama uslužnost: Ped težo bojazni. • la je nemara gospodar slišal kaj preveč, se kar prihuli. "Ali so »He gospodje res klicali t" se mu počasi vrača poginu, ko spozna, kafeo je gospoda v posebni s^bi dobre volje. "Na postajo pojdeš", ga s poštenim pogledom premeri gospodar, "pa tristo ee usukni." "Saj že grem, prosim/' drži Luka za Kljuko. Kleber pa v smefo: "Počakaj, no, naroda. Kam bc« vihral, dokler ne veš kam in po kaj pojdeš?" Na posta.'o na gre po gospo, ki se zdajle pripeljajo iz Celovca Pove naj go?pe sodnikovi in dragim-, da jih gospoda pričakuje pri Kleberju. "Ali veste, kje je Sterjaikovo?" Grobar prikima. Tudi tja lahko stopi grede, ^e razume. "Tole pismo boste dau Moti. Med štirimi očmi. Važno, za sta%*o," naroča kauelist. žine in Slov. Moška Zveza. Na seji e=to bili navzoči tudj sledeči člani SANSa: Etbin firUtan, dr. F .J. Kern, Mirko Kuhel in Zvonko Novak, upravitelj pisarne SANSa. Predsednik pomožne akcije pozdrav i zastopnike s pri-mernun nagovorom. Nadalje pravi, da zadnje čase nismo bili tako aiktivni za JPO SS. ker se je pri podnožne-m odboru organiziralo delo za S3ovenski narodni kongres v develandn, kjer je bil ustanovljen Slovensko ameriški narodni svet v Ameriki Večina zastopnikov JPO SS. je bila zaposlena s pripravami, kakor tudi pozneje z za počet i m delom SANSa in stari domovini, naj pa tudi drugi nam pomagajo, kar bodo gotovo tudi radi napravili, če se upravam razloži pomen in jnaftHen na'ie akcije. V dokaz naj služita zgoraj navedena .-hičaja. t)na 11. januarja 1943 sem vložil prošnjo za pomoč pri National Information Bureau, New York, K Y. •Prošnja za pomoč je bila tudi vložena pri National War Fund, Inc. New York, N. Y. Vložil sem prošnjo tudi pri Jolkt Community Chest. Ravno tako je bila viožena prošnja pri Chisholjm, Minn. War Ohest and CoimrniJiitv Fund. O re- pot rebno je bilo, da smo začasno tu toliko odnehali, da se je nova organizacija nekoliko lažje uveljavila ter ji tudi tako pripomogli do večjega uspeha. _ Zahvaljuje se visem organizacijam za naklonjeno sodelovanje v preteklosti. Stavljen, podpiran in sprejet je predlog, da se nj:anska. Unija sovjetskih soeja-fiotilnib republik. Bolsanka, Rnmontka. Juga-utavija. Cr*ka. Albanija, Azija, Turtija, Sirija, Lebanon. Arabija. V i hodno Indijko ototje In Malajski polotok. Indija. Burma. Kitajska, Ja-ponska, Taefflk Južna Amerika (severni del). Južna Amerika (Jninl del), Afrika, Severna Amerika, Kanada. Združene države, Mehika. O-•rednja Amerika in Zapadna Indija. vseh Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki mm sebe popravlja, trna a&men rešiti marsikatera nasprotujoča si vprafianja, ki nastanejo v raznih razgovorih. Strani so •fcladiWe svetovnega znanja ta podajajo razsežnost zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajine in giobofino oceanov ln jeser. dolgo* najdaljših rek In prekopov, površno poglavitnih otokov ln vl«oko«t rretovulh gnra. Tu so odgo-(ori na m nosa današnja vpratenja. SEDAJ 4 (0 centov PO POSTI V URADU — 35 CENTOV —Mwiwrnn mi....................... 48 VELIKIH STRANI Naittčite pri: Slovettic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. Sedaj imamo skupaj 38 podružnic. Bne 19. oktobra 1942 ee je naao pomožno akcijo registriralo pri National Informaion Bureau, New York, Ni Y. S posredovanjem Mrs. Marie Prisland, predsednice SŽZ. se je prejelo od Conrnroniy War CShest, Sheibovigan, "Wis., vsoto $500.00. IS po^rodm-anjc m Mr. Joe. Zorc-a No. Chicago, lih, je n-prava Wan-ke^ran—No. Chicago Commitinity Ohest naši afeci-jidoločila $1.500.00. Vsota $750 je ibila našemu blagajniku br. Jujrjevcii izplačana, preostaneik $750 pa bomo prejeli kakor hitro tuprava Cotmimunity CSiest prejme denar od ljudi, ki so se oibvezali v ta namen prispevati... tJjpravi "Wankegnn-No. C9ii-eago, III. kakor tudi upravi Community War Chest v She-•boygan, Wits., prav iskrena hvala. Ravno tako tndi hvala Pri praznovanju 4 'Slovenskega dne pa želim obilo uspeha in izadovoljnosti z Ko se je našo pomožno akcijo tiFtanovilo, je bilo potreba isfro pri državnem' tajniku v Washingtorra registriratL Državni department nam je izdal dovoljenje za poslovanje. Do 28. julija 1942 so bile vse pomožno akcije ali agencije pod nadzorstvom in kontrolo državnega tajništva. Z 28. julijem 1942 pa so te vrste organizacije pod nadzorstvom in kontrolo "President's War Relief Control Board/' Od omenjenega due dalje, se morajo vsa naša poročila poslati na omenjeni urad. Poročila o prispevkih in izdatikih so bila na ta urad redno vsaki mesec poslana, kot se zahteva. Enako je bilo poslano tudi vse tri mesece poročilo, pripravljeno po računskih "veSSakih. , (Nadaljevanje prihodnjič.) USMILI SE... (Nadaljevanje >s 3. str.) prosta in, čakal, 'kdaj pride na vrsto. Kaj bo povedal pri spovedi, kaiko vse razlozil, saj še vedel ni. iNJeiiote je klečal v spoved niči talko, da je mogel videti večno loč in pa vrstica tabernak-lja. Nepremično je zrl tja in ni vedel, kdo je za rešetko, da um v imenu Boga odgovori, kar miu bo povedal. Glas v spavecknici je govoril: " Dobro veste, da je Bog dejal, da naj se s strahom in trepetom trudimo za svoje zveti-čanje. To so njieigove besede, kakor nam jih je sporočil sveti apostol Pavel. Kdor hoče eve liČati ^v-t jo dušo, mora pač izpolniti poigoje za to. Niti reči ne smemo, da kaj storimo, dokler nam ni strah iblizu aH dokler s>e nočemo Sprijazniti s j t etri, da ispocananno str ali do dna. Tu na zemlji ne moremo doseči nobenega drugega zagotovila v £?\-ojent i azaiierju do Boga, ko tisto, de i sloni na bogaboječno-sti. Ve^te ipa, da nas Bog na vsak način hoče . zveličati. — Do svoji? poslednje ure pa si moramo venomer prizadevati in nikoli pozabiti na to: da sč nienio sebe nikoli zadosti sve-sti. "Tudi jaz laMco mislim, da morate 'biti Bogu neskončno hvaležni da vas je z doživetjem ki je iaven našega vsakdanjega življenja, potveil o vas; a prav tako mu morate biti hvaležni za priliko, da lx>jazni se ni moči izogniti. Ta bojazen ni isto ko strahopetnost alt Bialc^ičioost. Za beg iz te vojne pa ni oproščen ja in saj veste: Čujte in moli-te" Pavel je sklonil glavo in rez-ki, dečiki glas je začel: "Mise-reatur — ITamali se--" § THE NEW ENCYCLOPEDIA of ^ ^ MACHINE SHOP PRACTICE ^ 2 Bplsml KMDl profesor na Stoveac 2 CQ :i Institute of Technolocx ▼ angifWlnl O George W. Barnwell N mmmm^^ PodUgo aa^ meh^ Z Ne Slede n» te, ali ate Me pofetnik. Van be ta knjiea 7s ^ wto koriatna In mnogo twJiul NAROČITE JO PANES! C SLOVEN I C PUBLISHING COMPANY ae WEST 18ti» STREET NEW MRK CITS viseom onim, ki .so to svrho pri-'spevall . Javno pohvalo pa zaslužita Mlrs. Marie Prisland in Mr. Jos. 1 Zore, ki sta se za stvar zavzela ' in posrtdovaia, da se je oarue-' njene vsote naši pomožni ak-' ciji določilo. To naj nam &lutži za vzgled, kaj se da doseči, oe ee nekoliko -potrudimo. Priporoča se vsem nalšim rojakom po vsth slovenskih naselbinah, da^e za stvar zavzamejo in pri domačih mestnih ali okrajnih upravah našo akcijo v pomoč priporočijo. Kadar «e vršijo kakšne kampanje za prispevke v te ali druge namene, smo a-meriški Slovenci vtdno pripravljeni pomagati in smo po svojih močeh tudi prispevali. SSedaj pa, ko mi zbiramo prispevke za naš trpeči narod v Vincent Cainkar, predsednik i JPO slov. sekcija, otvori sejo S ob 2. uri pa po ldne. Seje so se udeležili sledeči -zastopniki; Vincent Cainkar,'-pred*, zastopnik SNPJ Jos.' Zalar, tajnik ,1P0 slov. sekcija, zastopnik KSKJ; Lto Jurjevec * blagajnik JPO SS . zastopnik : ZSZ; John Gornik, pred«, nad- ' 5?ornega odbora JPO SS. zastopnik SDiZ; Jchn Ermenc, ] nadzornik JPO SS. zastopnik/ SPZ; Josephine Zakrajšek, 1 nadzornica .IPO SS. zastopni-. !«a Progresivnih Slovenk; in Janko Rogelj, direktor publicitete JPO S., zastopnik ABZ. i j Sledečv organizacije niso po-. slale svojih zastc-pr.ikov: Slo-. venska Ženska Zveza, katere . zastopnica se je opravičila radii zaposlenosti, Družba sv. Dni-' "Se md je kar zdelo, do morajo gospodje spet imeti be-seidne strelske vaje," si oštir zadovoljno poravna čepico, ko -pozna, da je nasedel (medsebojni zafrkijivosti go«podsikJh piv-t:ev. Pri tem z lokavim jx^ledom ošvrkme davkarja, o ka-.etvm vsi vedo, da mu je največji pono« strelska zabava in .jarada, čeprav se sicer boji pu«3ke kaikor vrana strašila v i ioruzi. "No, adaj smo ditibili \~eak /svoj del —" se oare Korn-»renner po družbi — "Ln upam, da bojnio radi tega imeli lahko uucoj še prav lep večer". "Kod pa hodite, Luči?" se zazdi Kkberju trenutek uger len, da pokaže novo natakarico. "Gospodicm se že vseon grlo siaši in tudi prigriznili bi \radi" Potlej za de'klotovim hrbtom in s jjogledom vtščaka: "Pri nas je vse vedno sveže in prvovrstno." 1'ieden se utegne kdo oglasiti, se mož spretno umakne med pivce v pi-vo sobo, kjer sede delavci in obrtniki, nekaj kmetivu. ("eprav je Slovenec, govori p» domače ie s kmeti, dru-gačy , o rabi po nutuško. '' < >dkod imato j>u ta met?" pok ima go.-.])toio oWem trebuhu. "Ta bi ;e kar zravnala, kaj?" skupina delavcev se zagrohoče, grobarju pa zazdi,, da ta hip s prezirom ogleduje samo njegovo grbo "Kaj -to jo že preskusili, gospod KLber?" sikne v pre-nwigovani jezi. , — Sn h, ki je prej veljal grobarju, preganja zd.'y krčmarja, p liakiie v kuhinjo, tla bi ne tlišal. kakor, čv.*š: "D bro ga je potipal." "Ta. ne ostaja dolž;m. Ce drugega ne more, izkoplje vlov"ku .jamo." "Al je res prejšnja natakarica za rat H zibtlke morala f "fit O 1 '1 * "Svetinova Pavla? KalvO j>ak, saj izpod Hermamova -trt'h> nobena ne odide brez znannenja." Luka ima usesa kaikor mačJk. Ko spozna, kakto je vsem i>tregel, prisede k delavcem, češ: "Ko bi jaz imel bčer, bi Se njene podobe ne dal v tale ! . : Fej, dedec nemarni, prvo ženo, ki mu je toliko dala, je k mala pokopal in si izbral drugo, ki ima pektl in vice hkra- tlMUOfUM i*