Poštnina plačana pri P TT enoti Celje Dejavnost s področja samoupravljanja Uspešne volitve in referendum Volitve kandidatov za delegate v samoupravne organe ter referendum za sprejem sprememb Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev čistega dohodka, sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo, ki so bile 20. 6. 1985, smo uspešno opravili. Volilne skrinjice je napolnilo preko 1800 delavcev. Nove delegate v samoupravnih organih, ki so že imeli kon- stitutivne seje, na katerih so izvolili predsednike in namestnike bpmo v glasilu predstavili v septembru. da bo spisek zaključen še s pomembnejšimi komisijami in odbori. Na referendumu pa se je o Samoupravnem sporazumu izreklo »ZA« 68,2 odstotka volilnih upravičencev (11,3 % jih je bilo proti), o Pravilniku pa seje »ZA« izreklo 67,8 odstotkov volilnih upravičencev (10,2 % jih je bilo proti). družbenopolitični skupnosti. Gre za strokovno gradivo, ki vsebuje globalne in ključne usmeritve po posameznih področjih. Omenjeni program, ki ga je izdelal Razvojni center Celje predstavlja velik korak naprej k razčiščevanju položaja te tako velike delovne organizacije v Celju. Seveda pa bo potrebno še marsikaj doreči, saj izdelani dol- goročni razvojni program vsebuje vrsto možnosti, katere bo potrebno selekcionirati predvsem z vidika ekonomičnosti, finančnih zmožnosti in ne nazadnje tudi z vidika vpliva na prostor glede varovanja okolja. Razvojni program je tudi solidna osnova za čimprejšnjo pripravo in izdelavo srednjeročnega plana razvoja Cinkarne za obdobje 1986/90. (nadaljevanje na 2. strani) Aktualna vest Razvojni program je Rast Yu 85 Štiri plakete inovatorjem Cinkarne Na tradicionalni, največji jugoslovanski razstavi od 30. 5. - 7. 6. Iv:; 5 v Rijeki, ki je bila letos že 13. po vrsti, smo iz Cinkarne prikaza a: uspešno realiziranih inovacijskih predlogov. Štirje predlogi so bili nagrajeni s plaketami, ki jih podeljuje Gospodarska zbornica Jugoslavije za najboljše predloge. Prejeli smo zlato, dve srebrni in bronasto plaketo. izdelan Glede na dolgoletna prizadevanja v kolektivu smo končno dobili osnovni koncept dolgoročnega programa Cinkarne in o tem je že stekla prva razprava v ponedeljek 8. julija, ko se je v Cinkarni sestala politična koordinacija občine Celje. Koncept dolgoročnega razvojnega programa Cinkarne v tej fazi obravnava koncepcijo razvoja, ki je pretežno kvalitativnega značaja z vidika razvojnih usmeritev Cinkarne (zunanje in notranje razvojne možnosti in omejitve) ter njene vloge v RAST YU - razstava izumov, tehničnih izboljšav in novosti, ki jo organizira Centar za radničko stvaralaštvo Rijeka ob finančni pomoči številnih soorganizatorjev - SOZD-ov in DO dobiva vsako leto večji pomen glede na kvaliteto in vloženo znanje v razstavljene eksponate, stroje, naprave in gotove izdelke. Letos je bilo na razstavi prikazano m mmm preko 3000 predmetov, ki sojih predlagali in v večini tudi izdelali številni avtorji iz vse Jugoslavije. Del razstavnega prostora je bil izključno namenjen dosežkom mladih in 40. obletnici osvoboditve nad fašizmom. Še posebna obogatitev letošnje razstave so bili prikazani izumi Sovjetske zveze iz 170 DO s 307 eksponati. Letos smo iz Cinkarne prikazali največje število inovacijskih predlogov, med njimi nekaj novih proizvodov. Za vse razstavljene predmete je bilo veliko zanimanje številnih obiskovalcev, kakor tudi strokovnjakov iz posameznih področij. Naša udeležba na RAST YU: I. Cinkotit pločevina - bronasta plaketa Ta proizvod je v svetu že dalj poznan, pri nas pa je nov proizvod- Inovacija je uvedba blokovski tračni postopek valjanja in prednosti pred paketnim valjanjem. Predlog je podala skupina avtorjev. 2. Naprava za pakiranje razredčila za tiskarske barve Vzdrževalci so dobili nove sodobne delavniške prostore (Nadaljevanje na 3- strani) Plačilna sposobnost Bolje moramo gospodariti Naša OZD je že nekaj mesecev v težki likvidnostni situaciji, za katero so značilni velik devizni dolg, otežkočen uvoz in težavno pospeševanje izvoza, velikanske tečajne razlike ob drsenju dinarja, visoke obresti, galopirajoča inflacija, nezadostna akumulacija, sorazmerno zaprta tržišča in padec povpraševanja. Prav zato je doseganje vsakodnevne plačilne sposobnosti zelo pereč problem. Doseganje plačilne sposobnosti pa je odvisno od celotnega delovanja naše OZD v izogib najemanju dragih tujih posojil za nemoten potek poslovanja. Pregled sprememb splošne obrestne mere v letošnjem letu: Veljavnost od - do % 1.1.1985 - 31.3.1985 58 1.4.1985 - 31.5.1985 62 1.6.1985 - 30.6.1985 71 1.7.1985 76 Koriščenja kratkoročnih kreditov pri naši poslovni banki so bila v letošnjem letu naslednja: (v 000 din) 31/3-85. 30/4-85. 31/5-85. 30/6-85. krediti za izvoz kreditni za izvozno sti- 446.600 442.600 636,000 669.900 mulacijo kredit za ostale namene 12.395 12.395 12.395 12.340 - revolving kredit po načelu teko- 200.000 200.000 200.000 200.000 čega računa 100.000 100.000 100 .000 100.000 758.995 754.995 947.395 982.240 Koriščenje kratkoročnih kreditov pri drugih OZD so bila v letu naslednja: (v 000 din) 31/3-85. 433.000 30/4-85. 392.000 31/5-85. 489.000 30/6-85. 437.000 Interne zadolžitve po posameznih TOZD so posledica splošnega pomanjkanja likvidnih denarnih sredstev, ki rezulti- rajo tudi iz dokaj visokih zalog po posameznih TOZD- Tako izkazujejo interne zadolžitve po stanju 30. 06. 1985 naslednje: (v 000 din) Terjatev Dolg DSSS 55,000 - TOZD Metalurgija - 996,320 TOZD Kemija Celje 145,500 - TOZD Kemija Mozirj e 142,150 - TOZD Grafika - 140,500 TOZD Vzdrževanje - 17,000 TOZD Transport in skl. 68,440 - TOZD E ne rgetika 202,180 - TOZD Titan dioks id 582,550 - TOZD VefIon - 42,000 1.195.820 1,195.820 Pregled tečajev nekaterih konvertibilnih valut (v katerih so bile naše obveze iz leta 1984 poravnane pa v letošnjem letu) Prodajni tečaj na dan Država Valuta 31.12. 1984 31.03.1985 30.06.1985 Avstrija šiling 965,6344 1170,1290 1342,9702 ZR Nemčija marka 6786,6993 8219,2925 9449,2105 Švica f rank 8243,9983 9729,2386 11287,9958 ZDA do 1 ar 212,0665 250,3592 288,2980 Avstral ija a . do lar 175,2714 177,1197 191,2840 V pregledu vidno izstopa sega primanjkljaja likvidnih de-TOZD Metalurgija, ki je tudi narnih sredstev, tako dinarsko sicer likvidnostno najbolj pro- kot devizno, blematična predvsem zaradi ob- Likvidnostna problematika tako dinarska kot devizna je obravnavana tudi na našem finančnem odboru redno vsak mesec, katerega delegati so predstavniki TOZD. V letošnjem letu smo morali poravnati tudi obveze iz leta 1984, predvsem zaradi odlogov plačila nekaterih deviznih dolgov pri uvozu surovin in rezervnih delov iz konvertibilnega področja. Glede na drsenje dinarja je dinarsko pokritje v letošnjem letu veliko večje in povzroča likvidnostne težave. Poleg tega pa je prav pridobivanje in pokrivanje deviznih obvez naše OZD še bolj problematično. To pa poskušamo reševati tudi s pomočjo širše družbene skupnosti. Neporavnavanje obvez ob roku zapadlosti pa je že nekaj časa ostro sankcionirano, predvsem ob izplačilu osebnih dohodkov, ki je pogojeno s posebno izjavo, da OZD nima neporavnanih obvez v smislu zakonskih predpisov. V primeru nelikvidnosti in zato pojavu neporavnanih zapadlih obvez na dan izplačila osebnih dohodkov sledi omejevanje izplačila OD na dopustno višino po zakonskih predpisih. Premoščanje likvidnostnih težav in ohranjanje likvidnega poslovanja pa bo možno le na osnovi naših skupnih prizadevanj za maksimalno gospodarno obnašanje in angažiranju pri opravljanju delovnih nalog v naši OZD prav na vseh nivojih. Marija Kolarič Poslovanje prvih petih mesecev Ustvarili smo preko 14. milijard din celotnega prihodka. Planiran celotni prihodek smo presegli le za 2 odstotka. Porabljena sredstva so se v primerjavi s preteklim letom povečala (posledica je prenos obresti, stroškov delovne skupnosti in bančnih stroškov na porabljena sredstva). Če izločimo navedene stroške iz porabljenih sredstev, bi znašala struktura 83 odstotkov, kar je še vedno več kot v preteklem obdobju. Posledica tega je slabša ekonomičnost poslovanja. Dohodkovnost prihodka je nižja tudi če primerjamo dohodek po starih predpisih. Čisti dohodek je glede na preteklo obdobje višji za 69 pod planom pa je za 7 odstotkov. Delavčeva osebna in skupna poraba se je glede na preteklo obdobje povečala za 80 odstotkov. Povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega znaša 42-554 din in je za 76 odstotkov večji kot v preteklem obdobju. Neto akumulacija je glede na preteklo leto porastla za 34 odstotkov, je pa za 13 odstotkov nižja od planirane. Vse to nam kaže na slabše gospodarjenje v letošnjem letu, kar pa je tudi posledica inflacije in težkih razmer v našem gospodarstvu. Uspešne volitve in referendu (Nadaljevanje s 1. strani) Rezultati referenduma z dne 20. 6. 1985 TOZD SaS o skupnih osnovah in merilih za delitev čistega dohodka, sredstev za OD in skupno porabo R-avllnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo TOZD ZA % PROTI * ZA % P PROTI * D8SM 70,5* 15,9 68,66 12,7 Metalurgija 64,3 10,9 64,3 9,8 TiO? 52,47 20,63 53,81 20,63 folija CalJ« 72,41 8,37 70,44 9.35 fonija rtoalrja 83,0 9,4 83,0 9,4 Grafika 65 15,5 64,1 14,6 Vef Ion 81,25 5,45 82,81 3,64 Vzdrževanje 68,01 10,8 68,4 10,17 rraneport 69 9 68 6 Biergetika 58,5 9,75 58,5 9,75 Jubilejna 10. podelitev nagrad inovator Celje Letošnji 27. junij dan samoupravljalcev je bil istočasno jubilej - 35. obletnice samoupravljanja in drugih pomembnih obletnic v tem letu. Vsakoletna svečana proslava v Narodnem domu v Celju, ki jo organizira klub samoupravljalcev s kulturnim programom, je tudi priložnost za podelitev nagrad samoupravljalcem, nagrad Inovator Celje in priznanj, ki jih podeljuje Kljub samoupravljalcev, posameznikom, KS in DO za izjemne dosežke pri razvoju samoupravljanja. Na razpis ORS Celje za nagradno akcijo INOVATOR CELJE 85 so prispele številne prijave iz vseh večjih DO v Celju- Za dosežke množične inventivne dejavnosti, za dosežke na področju razvojno raziskovalne dejavnosti in za izjemno zalaganje vodilnih vodstvenih delavcev na tem področju je bilo podeljeno 5 prvih in 10 drugih nagrad za M ID- 3 nagrade RR delavcem in 3 nagrade vodilnim in vodstvenim delavcem. Iz Cinkarne smo prijavili štiri skupinske inovacijske predloge. Vsi štirje predlogi so prišli v ožji izbor. Cinkarniški inovatorji so prejeli eno prvo in tri druge nagrade. Plaketo inovatov Celje 85 in nagrado 18-000 din je prejela skupina avtorjev: Anton Žerjav, Viki Kovačič. Ivica Žerjav, Bojan Završnik, Janez Goršek, Tomo Gorenšek in Šandor Pa-tkanj, za dve tehnični izboljšavi (dva nova proizvoda) in sicer za krogelni ventil in batne obročke. Drugo nagrado 9.000 din in priznanje pa je prejela skupina avtorjev: Anton Žerjav, Slavko Zdolšek in Pavlič prejemata II nagrado Skupina avtorjev, ki je prejela I. nagrado Inovator Celje Brumec, Anton Tofant, Janez Goršek, Ivica Žerjav, Viktor Herlah, Viki Kovačič, Franc Škrjanc, Anton Škornik, Franc Jazbinšek in Bojan Završnik za skupino inovacijskih predlogov. Te tehnične izboljšave so: - Ekstrudorii za ekstrudiranie PTFE - Peč za sintranje PTFE (velika in mala) - Stroj za rezanje folije - Stiskalnica 50 in 150 t - Stroj za robkanje cevi Drugo nagrado 9.000 din in priznanje so še prejeli: Franc Smeh, Rajko Paulič, Slavko Cankar in Stanislav Mesec za tehnično izboljšavo »Poenostavitev in znižanje stroškov proizvodnje titanovega dioksida RC - 727«. Enako nagrado in priznanje je prejela skupina avtorjev: Karl Zdolšek, Cveto Zdolšek, Ivan Urbanija. Rajko Paulič in Stanislav Mesec za tehnično izboljšavo »Dozirna drča za JETT mlin v površinski obdelavi Ti02 Materialna in moralna priznanja naj bodo nadalnja vspodbuda tem in drugim delavcem Cinkarne za še večje uspehe na inovacijskem področju. Maks PEČNIK Štiri plakete inovatorjem Cinkarne (Nadaljevanje s 1. strani) Doma izdelana naprava za polnjenje in pakiranje v popolnosti služi potrebam in odpravlja prej čisto ročno pakiranje. Avtor: FRIDERIK LESKOVŠEK 3. Nova negativno oslojena plošča - kemolit N07 - zlata plaketa Kemolit N07 plošča je nov proizvod in je namenjena za tiskanje velikih naklad na ofsetnih rotacijskih strojih. Prednost so hitra priprava, kvaliteten tisk za velike serije. 4. Sredstvo za pranje, regeneracijo valjev in tiskarske gume za ofsetne tiskarske stroje To je komplet domačih proizvodov, ki služijo za kvalitetno in ekonomično tiskanje gume. Avtor: LJILJANA TUKAR1Č 5. Črpalka za agresivne tekočine Na obstoječem modelu LUMPP črpalke je bila izvršena rekonstrukcija na Spiralnem utoru in rotorju- Prej je bil rotor obložen z gumo, sedaj pa je izdelan iz PTFE v naši strojni delavnici. Avtor: ANTON TOFANT, in FRANC KOŽELNIK 6. Elektroindukcijska lončna peč za taljenje barvnih kovin - mrežne frekvence - srebrna plaketa Peč so izdelali po lastnih načrtih v naši elektro delavnici, namenjena je za izdelavo predzlitin in mikrocinka v valjarni. Doma izdelana peč ima izvirne rešitve in prednosti pred podobnimi pečmi domače in tuje proizvodnje. Avtor: MARTIN ČREPINŠEK 7. Dozirna drča na JETT mlinu v površinski obdelavi Ti02 Ta inovacijski predlog smo prikazali kot uspešno rešitev in odpravo ozkega grla v proizvodnji, ki poleg tega prinaša še visok inovacijski dohodek. Avtor: KAREL ZDOLŠEK S SKUPINO SODELAVCEV 8. PTFE pnevmatska črpalka -srebrna plaketa To je nova izvirna rešitev male pnevmatske črpalke za pretok najbolj agresivnih tekočin od -40°C do + 150CC. To je zopet eden od novih proizvodov TOZ-D-a Veflon. Avtor: ANTON ŽERJAV, in BOJAN ZAVRŠNIK Tone Krašovec, predstavnik gospodarske zbornice YU razglaša začetek RAST YU '85 Naloge CK ZKS Kaj zavira inventivnost Na problemski konferenci o inventivni dejavnosti, ki je bila junija 1984 pri CK ZKS, je bilo ugotovljeno, da je ta dejavnost izredno pomembna za uresničitev dolgoročnega programa stabilizacije. CK ZKS zahteva in spremlja kvalitetne premike na področju razvoja inventivne dejavnosti in aktivno vključevanje ZK pri ustvarjanju ustrezne klime. V večjih delovnih organizacijah so v prvi polovici leta organizirali problemske konference. Izhodišče za razpravo so bili dokumenti problemske konference pri CK ZKS, stališča in sklepi OK ZKS o inventivni dejavnosti. (Nadaljevanje iz prejšnje strani) 9. Tropolni krogelni ventil To je rekonstruiran že znani krogelni ventil zaščiten s TFA, PFA, FEB, PVDF, ki je odporen praktično na vse kemikalije. Sprememba je v tem; da ima en vhod in dva izhoda. Prav ta primer dokazuje, da se obstoječi proizvod še vedno da izboljšati. Avtor: ŠANDOR PATKANJ 10. PTFE filtri To je nov proizvod, ki se uporablja za filtriranje agresivnih plinov in tekočin. Volumen propustnosti pa je od 5 - 45 % in temperature 260°C-Avtor: IVICA ŽERJAV, Plakete podeljene ob zaključku RAST YU 85, so bile izročene avtorjem na konferenci ZK 27. junija 1985. Plakete je izročil podpredsednik KPO Vili Raznožnik. V Cinkarni je bila problemska konferenca organizirana 27. junija v sindikalni dvorani, kjer so ugotavljali, kako komunisti uresničujejo sklepe CK ZKS iz področja inventivne dejavnosti. Težko je reči, kaj novega je prinesla problemska konferenca, saj so na njej ugotavljali iste stvari kot pred tremi leti, ko je bila’ inventivna dejavnost (žal takrat in ne danes) v izrednem skoku- Danes pa moledujetiio o tem, da premalo vlagamo v raziskovalno dejavnost, da se premalo organizacijsko lotevamo problemov in ne nazadnje, da mladine (tiste v šolah) niti ne vzgajamo v duhu ustvaritve inovacijske družbe v prihodnosti. Pri nas se z vzpodbujanjem inventivne dejavnosti ukvarja sindikat, analitik in eden do dva direktorja tozdov, čeravno vemo, da je to izključno naloga poslovodnih organov. Od njih je odvisno (na problemski konferenci jih je bilo prisotnih osem od štirinajstih) kako se bo proces inventivne dejavnosti gradil naprej. Prvi korak, ki ga moramo v delovni organizaciji storiti je: vspostaviti primerno so-cialno-psihološko vzdušje za ustvarjalno delo. Tovariš Zoran Tratnik, predsednik odbora za inventivno dejavnost pri ZSS in istočasno tajnik občinske raziskovalne skupnosti, je mnenja, da smo v to dejavnost vložili še premalo truda, prav zaradi prepočasnega vključevanja poslovodnih struktur. Da inventivnost zavirata dve težavi je povedal Jože Randl, podpredsednik KPO. Vzpodbujanje inventivne dejavnosti v Cinkarni je preveč kampanjsko, nenačrtno, neorganizirano- Ovire pa so tudi organizacijsko-psihološke narave in sicer v tipičnem hierarhičnem vodenju. Tovariš Randl je mnenja, da je potrebno razmišljati in delati na novih konceptih načina vodenja, to pa pomeni navaditi delavce v sproščenost ustvarjalnega razmišljanja. Meni tudi, da bi naj tisti, ki pokaže ustvarjalnost imel razne prednosti v izobraževanju, standardu in napredovanju. Drugi korak, ki ga moramo v delovni organizaciji storiti je: vgraditi inventivno inovacijske dejavnosti v poslovno politiko. Preveč smo že navajeni, da se pri nas v naši DO vse počasi razvija. Zlasti se še vedno nismo dogovorili, kakšen bo naš nad-aljni razvojni program, ki bi bil zares naš in ki bi ga osvojila tudi širša družbena skupnost, da bi vedeli, v katero smer naj bo usmirjena inventivna dejavnost v naši delovni organizaciji- M. G. PREDLOG NOVE DELITVE INOVACIJSKEGA DOHODKA 5-8 % inovatorjem 20 % vsem zaposlenim 25 % za realizacijo novih inovacij lali2 % društvu Dl ATI za njeno dejavnost za akumulacijo inventivne dejavnosti v tozd Maks PEČNIK Razgovor delegacije na čelu s B. Mamulo s predstavniki Cinkarne na našem razstavnem prostoru Razstavljeni eksponati Cinkarne na RAST YU Inovacijski predlog - naprava za pakiranje razredčila za tiskarske barve Achema ’85 Slediti moramo svetu Po treh letih je skupina sodelavcev Cinkarne zopet obiskala razstavo Achema v Frankfurtu, ZRN, kije potekal od 10. do 14.6.1985. Uradni naziv razstave je »Mednarodno srečanje za kemijsko tehniko in biotehnologijo«. Achema je največja razstava v svetu na področju kemijske in biokemijske tehnologije. To leto je razstavljalo 2700 firm iz vsega sveta. Achema ’85 je letos predstavila najnovejše dosežke tehnike na področju kemijske tehnike, biotehnologije in zaščite človekovega okolja- Posebno je treba omeniti, da znanstveno raziskovalne institucije in univerze razstavljajo dosežke svojega dela in svoje znanje nudijo kot vsako drugo blago. Na osnovi vsega, kar smo videli na razstavi, lahko rečemo sledeče: - za svetom zaostajamo na več področjih kot smo to ugotavljali na predhodnji Ahemi, - v svetu v obdobju zadnjih treh let ni novih revolucionarnih tehnologij, - svet se je predvsem usmeril na področje izpopolnjevanja obstoječih tehnologij skozi manjšo porabo energije, manjšo porabo materiala in zaščito človekovega okolja, - izreden napredek je narejen na materialih za procesno tehniko in se temu vprašanju posveča velika pozornost, - uporaba mikroprocesorjev in računalnikov je vsepovsod, saj si danes razviti svet ne more zamisliti obstoječega ali novega kemijskega procesa, ki ni podprt z mikroprocesorjem, - industrijski roboti se uporabljajo, ne samo za težka dela, ampak celo za laboratorijske namene; laboratorijski aparati so že opremljeni z majhnimi roboti, - v raziskave se ogromno vlaga, zato je ponudba raziskovalne opreme izredno velika, - da gre izobraževanje v korak z razvojem, zgovorno potrjuje dejstvo, da imajo profesorji iz določenih predmetov ves čas razstave pouk na sejmu, kjer študentom razlagajo posamezne novitete in o njih razpravljajo s strokovnimi ljudmi razstavljalcev in - biotehnologija se je praktično uveljavila- Če v kratkem strnemo že izločeno, lahko rečemo, da seje svet usmeril prvenstveno na optimizacijo obstoječih procesov, ino-viranja obstoječih procesov in izdelkov, proizvodnjo potrebnih materialov za procesno opremo, zaščito človekovega okolja, standardizacijo in kvaliteto izdelkov. Vzporedno pa gre vlaganje v raziskave za nove procese in tehnologije. Mnenja smo, da tisti, ki ne bo upošteval vsega tega in z lastnimi močmi sledil tem trendom, nima kaj iskati na svetovnem tržišču. Marko Tukarič nicah. Metalno pa bo potrebno še vedno zadržati za manjša investicijska dela, ki jih pa tudi moramo spraviti na razumno in racionalno mejo z večjo selekcijo zahtev oziroma naročil-Tudi za Metalno oziroma tozd Montaža investicijske opreme, predstavlja sodelovanje eno petino angažiranih delavcev v DO Cinkarna, s tem pa tudi čedalje večji strošek. Poleg tega se pojavljajo težave socialne narave. Nekateri monterji so že kot prirasli k Cinkarni, saj so se vživeli v okolje, kjer delajo, vživeli so se v Celje. Tovariš Maksimiljan Horvat, direktor tozda pravi, da se pojavlja vedno več prošenj za stanovanje v Celju. Gradbišče Cinkarne je po njegovih besedah precej zahtevno, saj morajo monterji imeti posebno opremo za delo na kislinah in titan dioksidu, le-ta pa se tudi hitro istroši. Vendar pa meni, da sodelovanje ne bo nikdar prekinjeno, kajti nove in manjše investicije bodo vedno, in to bo pogojevalo nadaljnje sodelovanje. Vsekakor pa bo zmanjšanje angažiranja metalniških delavcev (če bo to možno izvesti) za Cinkarno težko, saj se bo (če ne bomo izboljšali kadrovsko strukturo v vzdrževanju) poznalo pri kvaliteti storitev. 30. 6. 1985 je potekala dosedanja pogodba z Metalno in je bila ponovno podpisana za dobo 6. mesecev s povečanjem cene na uro za 43 odstotkov. Pogodba Metalna - Cinkarna Sodelovanje je še potrebno V sredo, 19. junija je sindikat tozda Vzdrževanje na Gričku priredil srečanje vzdrževalcev Cinkarne in delavcev Metalne, na katerem so bili tudi najvišji predstavniki obeh DO. Zakaj testi pri kadrovanju? Nemalo smo že v delovni organizaciji slišali pripomb o tem čemu morajo delavci pri vstopu v delovno organizacijo, pi i premestitvah in reelekcijah izpolnjevati psihološke teste. Marsikoga namreč muči bojazen, da te teste ne bo izpolnil dobro ter da bo zato izpostavljen kritiki ali celo šikaniranju. Zato smo prosili našo psihologinjo tovarišico Danico Božič, za strokovno razlago teh testov. Ob novi preselitvi vzdrževalcev cinkarne v novo halo se zopet pojavlja vprašanje razlogov za nadaljne sodelovanje z Metalno. V Cinkarni že enajsto leto sodeluje okrog sedemdeset monterjev mariborske Metalne, zlasti pri investicijskih in vzdrževalnih delih. Osemdeset odstotkov jih je angažiranih za potrebe tozda Titan dioksid, 30 delavcev je stalno zaposlenih na delih tekočega vzdrževanja v operativni enoti za vzdrževanje titan dioksida, 25 pa jih je zaposlenih v centralnih strojnih delavnicah v enoti za izvedbo rekonstrukcij oziroma obratnih izboljšav in pri izdelavi nadomestne opreme za titan dioksid. Ostali so anga- žirani na vzdrževanju tozda Metalurgija, vendar izključno samo na rekonstrukcijah ali manjših investicijah. V tozdu Vzdrževanje računajo, da sčasoma za redna vzdrževalna dela ne bo več potrebno sodelovanje delavcev Metalne, saj do sedaj predstavlja velik strošek za DO. Čimprej pa je potrebno tekoče vzdrževanje obvladati z lastnimi kadri. Temu cilju pa se bo bistveno približalo s koncentracijo lastnih kadrov in racionalnejšo razporeditvijo le-teh v novih centralnih delav- Ljudje se razlikujemo med seboj po svojih psihofizičnih lastnostih in nagnjenjih. Te razlike povzročajo različni faktorji, so pa toliko pomembne, da se odražajo v neenakem delovnem učinku pri različnih delih. Različni poklici postavljajo pred delavca različne zahteve v smislu sposobnosti, veščin in znanj. Tudi struktura osebnostnih lastnosti, ki je potrebna na enem področju delovanja, se razlikuje od strukture osebnosti, kije potrebna na nekem drugem področju delovanja. Slabši uspehi pri nekem delu še ne pomeni splošne delovne neprilagojenosti. Vsak človek namreč posedu- je določeno osebnostno strukturo, glede na katero ni enako uspešen na različnih delovnih področjih. Ob sprejemu delavcev v DO se vrši izbor med več kandidati, kar imenujemo profesionalna selekcija. DO ustvarjajo in uporabljajo svoj sistem selekcije glede na svoje cilje in kadrovsko politiko-Selekcija pa se ne izvaja samo ob posameznikovem prvem sprejemu v DO, pač pa tudi ob vsakokratnem napredovanju, premestitvi ali preusmeritvi. Tudi sicer ljudje nenehno sodelujemo pri selekciji- Na lastni koži doživljamo, ko nas izberejo v neko družbo, v neko športno ekipo ipd- Večina med nami se kdaj znajde v vlogi selektiranca, pa tudi v vlogi selektorja. Vendar pa je lahko selekcija skrbna ali pa površna, sistematična ali pa zgolj naključna. Namenska selekcija je stara vsaj toliko, kot pisana zgodovina. Že antični zapiski nam svetujejo, kakšne osebnostne poteze so zaželene pri voditelju, pri vojščaku itd. Spoznavanje ljudi na vsakem področju uporabne psihologije je usmerjeno na človekovo osebnost in njeno prilagajanje, to je usklajevanje njegovih lastnih zmožnosti in potreb z zahtevami objektivne življenjske situacije. Spoznavanje človeka na podlagi vsakdanjih izkušenj je dokaj dolgotrajno, pa tudi nezanesljivo, saj dostikrat ugotovimo, da smo se o nekom motili. Iz zgodovine psihologije so nam znani številni poskusi opreti metodo spoznavanja ljudi na trdnejše osnove. Te metode pa zaradi zgrešenih znanstvenih izhodišč niso privedle do zaželenega uspeha. Zlasti pa niso mogli zadovoljiti potreb razvijajoče se družbe, ki je zaradi vse večje delitve dela težila za tem, da bi kar najbolj upoštevala in izkoristila vrednote posameznega človeka. Danes se z merjenjem določenih osebnostnih lastnosti ljudi in z raziskovanjem metodologije tega merjenja ukvarja področje psihologije, ki mu pravimo psi-hometrija. Le-ta odmerja znaten del svojih prizadevanj sestavljanju ustreznih merskih pripomočkov, ki jih imenujemo psihološki testi. Psihološki test je torej merski instrument za ugotavljanje raz- ličnih osebnostnih lastnosti. Test mora imeti osnovne merske značilnosti: mora biti veljaven, zanesljiv, nepristran, občutljiv in normiran (standardiziran). Te merske značilnosti psihologi preizkušajo in določajo s posebnimi statistično-matematičnimi računi. Podatki o določeni osebi, zbrani s psihološkimi testi, imajo že sami po sebi določeno diagnostično vrednost za opis sedanjega stanja nekaterih osebnostnih lastnosti, imajo pa tudi določeno vrednost glede predvidevanja nadaljnjega razvoja nekaterih lastnosti te osebe. Vsako praktično psihološko diagnosticiranje in prognosticiranje je nedvomno odgovorno in natančno delo. S testi znanja ugotavljamo, koliko sije določena oseba pridobila določeno znanje, spretnosti in delovne navade. S testi sposobnosti merimo tiste lastnosti, ki so odvisne od vrojenih dispozicij, zgodnejših splošnih izkušenj in od obče aktivnosti človeka. Te lastnosti so pomembne za uspeh v določeni aktivnosti, niso pa posledica konkretne vaje ali učenja določene dejavnosti- Testi in tehnike za proučevanje osebnosti v ožjem smislu so namenjeni ugotavljanju sestavljenih in med seboj povezanih duševnih lastnosti. Te lastnosti se kažejo v značilnih načinih čustvenega doživljanja in reagiranja, v osnovnih stališčih do samega sebe. do drugih ljudi in do celotne družbe, kot tudi v osnovnih interesih in motivih. Pod osebnostjo v ožjem smislu besede pojmujemo vse tisto, čemur v vsakdanjem življenju pra- vimo temperament in značaj. Lastnost, ki jo merimo pri testih znanja, sposobnosti in nadarjenosti, variira pri različnih ljudeh po količini in je tem bolj razvita, čim večji učinek doseže oseba na nekem testu oz. čim večja je njena storilnost-Posameznikov rezultat vedno primerjamo s povprečno normo določene skupine ljudi. Pri osebnostnih testih v ožjem smislu besede pa rezultat ni toliko kazalnik stopnje razvitosti določene lastnosti, marveč kakovostno različne vrste vedenja (npr. socialnost - nesocialnost). Tudi tu se poslužujemo kolektivnih norm, opiramo pa se tudi na določene psihološke in psihiatrične teorije, ki so plod znanstveno preverjenih izkušenj vsakdanje strokovne prakse. Vsi posamezniki - delavci - bi morali poznati sebe, svoje prednostim pomanjkljivosti, ter v skladu s tem načrtovati svoj razvoj- Delavce pa mora poznati tudi OZD, ker je to osnova za ustrezno načrtovanje profesionalnega razvoja kadrov in tudi za druge kadrovske odločitve. Kot je bilo že prej povedano, so psihološki testi nepogrešljiv merski pripomoček za spoznavanje posameznika. O posamezniku pa se zbirajo podatki tudi z različnimi vrstami intervjujev in vprašalnikov. In sicer zbiramo osebne podatke, podatke o delovnih izkušnjah, znanju, motivih in ambicijah, o socialnem in zdravstvenem stanju. Pomembno je, da imamo čim več informacij o posamezniku in da te informacije ne upoštevamo izolirano. DB. CINKARNA CELJE RAZPISUJE LICITACIJO KAMP PRIKOLICE, ki se je poškodovala ob neurju Stanje prikolice je naslednje: - sprednje, zadnje in strešno okno je razbito - poškodovana je streha in stranska stena - vhodna vrata, vrata na garderobni omari in kopalnici so odtrgana - dvižne noge so zvite - ležišča so polomljena Prikolica je postavljena v av-tocampu III. Padova Banjol na Rabu in je ne bomo pripeljali v Celje. Izklicna cena je 30.000 din. Licitacija bo 15. avgusta 1985 ob 10. uri v kadrovski službi - družbeni standard. Pravno samoupravna služba ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očija, dedija in brata RUDIJA KERČEK se iskreno zahvaljujeva kolektivu Cinkarne in njegovim sodelavcem za darovano cvetje, kakor tudi vsem, ki ste ga v takem številu pospremili v Vijegov poslednji dom. Žalujoča žena Olga in hči Hilda z družino Dejavnost Ljudske tehnike Namesto enega kombija dobili dva Društvo Ljudske tehnike Cinkarne je že v lanskem letu naročilo in vplačalo pri IM V 2. milijona din za vozilo Renoult. Tovarna je postavila devizno doplačilo kot pogoj za izdobavo, čeprav ni bilo dogovorjenega roka vročitve. V izvršnem odboru LT so menili, da morajo naročilo odpovedati, ker LT ne razpolaga s tujo valuto ter se dogovorili, da najdejo boljšega ponudnika. Našli so Avtoko-merc in vozilo Wolksvagen za 2,9 milijona din, ter ga naročili. V IMV so hoteli naročilo odpovedati. vendar tovarna ni imela gotovine, zato je ponudila voz- ilo-Tako sta se v Cinkarni znašla dva kombi voziia, za enega bi se sicer takoj našel kupec. V avto krožku LT so predlagali, da en kombi ponudijo v najem Cinkarni, ki ga potrebuje za prevoz prehrambenih artiklov, ker prejšnji ni ustrezal predpisom. Poleg tega se bo uporabljal tudi za prevoz paketov na pošto in druge namene po potrebi. Tudi računico so predlagali. Računajo, da se bo v roku treh let odplačal, če ne upoštevamo inflacije in podražitve vozil. Tako je nakup dveh vozil prišel prav Cinkarni in Ljudski tehniki v obojestransko korist. Spoštovani! V veselo dolžnost mi je sporočiti vam, da so bili odmevi naših udeležencov Karavane na celoten program in na njegovo izvedbo, stem pa tudi na vašo lastno predstavitev kulturnega življenja in ustvarjalnosti, izredno naklonjeni. Struktura publike, ki že redno obiskuje Karavane Cankarjevega doma je takšna, da zna .opaziti in tudi ceniti napore organizacije in ljubiteljske ustvarjalnosti same. Vaš del programa je bil prijeten uvod v dogajanje zaključne Karavane sezone, kr Je potekla v prijetnih trenutkih, ki so nam Jih omogočili prizadevni ljubiteljskL ustvarjalci v krajih, ki smo jih s pomočjo ZKOS izbrali za to sezono. Zadnja Karavana je bila tudi po vaši zaslugi dogodek, ki je lepo zaokrožil prikazana prizadevanja, ki smo jih videli v prejšnjili Karavanah in to na način, ki bi ga bili veseli vsi ustvarjalci, ki so gostili publiko v tej sezoni, Zato se vam v imenu Cankarjevega doma zahvaljujem za vaš prispevek k izvedbi zamisli tega kulturnega dogodka. Tovariški pozdravi Goran Schmidt 3Vodja oddelka '7 \ Utff LKa a Daro Majcen Organizator Jy--' Izlet upokojencev Slab začetek dober konec mov in so se izleta udeležili drugi dan. Drugi dan pa se je začel z dežjem v Celju, popoldne pa je posijalo sonce in je bilo vse pozabljeno. (Nadaljevanje na zadnji strani) Letošnjega izleta upokojencev se je udeležilo rekordno število. Za oba dneva je bilo prijavljeno 520, dejanska udeležba pa je bila 501, od tega je bilo 394 naših bivših delavcev in 107 svojcev - žena ali mož. Vsakoletni organiziran izlet v organizaciji konference sindikata Cinkarne se začne z vabilom, prijavami, kar je zopet prilika za stik s Cinkarno. Mnogi ob tej priliki, ko se pridejo prijavit, obiščejo obrat, kjer so delali in bivše sodelavce. To velja zlasti za tiste, ki imajo manj pokojninskega staža. Tisti starejši iz topilnice in pražarne pa lahko samo obujajo spomine na čase, ko je bilo potrebno v Cinkarni še težko fizično delo- Ne glede na lepe in slabe spomine je vsakoletni izlet za mnoge težko pričakovan, ko se mogoče le ta dan v letu odtrgajo od svojega domačega ognjišča in popeljejo skozi kraje naše prelepe Slovenije. Letos je bila smer poti: Celje -Ptuj - Ormož - Jeruzalem - Moravske toplice, kjer je bila končna postaja in preko Maribora nazaj v Celje. Izlet je bil razdeljen na dva dni zaradi velikega števila udeležencev. Prvi dan seje odhod iz Celja zavlekel za dve uri in pol, kar je povzročilo precej slabe volje med udeleženci, še več skrbi pa organizatorjem izleta. Težava je bila, ker en avtobus sploh ni prispel na odhodno mesto pred Vrtnico. Zadnja rešitev je bil dodatni prevoz s kombijem, nekaj prijavljenih pa je odšlo do- , iTK*. 1 n| Hf'tr-UM Tsmn '* HHB H H j ! ■ !■■■ ni 11 BI W jv J* 11, -, -11 • I Kmetec zna narediti prijetno razpoloženje Posnetek v Jeruzalemu Ob zvokih Kmetčeve harmonike so se tudi veselo zavrteli J udi po 32 letih dela v topilnici in 15 letih upokojitve ostaneš vedrega duha, če znaš živeti kakor Pergamož Prosto popoldne v Moravskih toplicah Pred odhodom iz Moravskih toplic Udeleženci so bili z izletom zadovoljni, saj so videli lep del Slovenskih goric in lepe Moravske toplice. Nekaj upokojencev je celo izkoristilo prosto popoldne za kopanje. Za veselo razpoloženje pa je oba dni skrbel naš bivši topilničar - KMETEC. Ob zvokih domačih melodij so se nekateri celo zavrteli pa tudi prepevanja na avtobusih ni manjkalo. V razgovoru z številnimi upokojenci bi lahko trdil, da mnogi gledajo na sedanji čas z večjo mero optimizma, kakor zaposleni v Cinkarni in širše. So pa tudi takšni upokojenci, ki se z razmeroma skromno pokojnino komaj prebijajo od prvega do prvega v mesecu- Slovo ob prihodu v Celje je bilo zopet težko, ko so se podali nazaj na svoje domove. Vsi si želijo, da bi se drugo leto zopet videli, preživeli nekaj uric skupaj in zopet obujali spomine za nazaj, hkrati pa povedali, da je tudi starost lahko lepa, če zna človek živeti. Maks PEČNIK Zahvala kolektivu Cinkarne in sindikatu Tudi sam sem se kakor vsakokrat udeležil vašega izleta, ki ste ga organizirali za upokojence, ki so nekdaj delali v vaši-naši delovni organizaciji. Radi se spominjamo dni, ko smo tudi sami še polni življenjskih moči pomagali h graditvi vašega skupnega kolektiva. In ravno izleti, kijih prirejate so tista skupna vez, ki nas povezuje z vami, ki že imate delovne obveznosti in spoznavate ves napredek neposredno na delu ali v razgovorih v krogu delavcev. Mi žal vseh teh družabnosti ne doživljamo več tako polno kot nekoč, zato smo vam še bolj hvaležni ko se nas spomnite in povabite medse. O zadnjem izletu, ki ste nam ga priredili pa res vse najlepše. Zame in še za nekatere udeležence tega izleta je bil ravno ta najlepši. Organizacija izleta je bila enkratna, ravno tako pa tudi samo vzdušje na izletu- Zato želim s tem pismom izraziti zahvalo vašemu kolektivu kakor tudi organizatorju IO OOS, ki je svojo vlogo res enkratno odigral. Vidi se, da so na teh položajih res pravi ljudje, ki vedo, da je tudi vez z upokojenci včasih le na mestu, saj nam tako vzbujate misel, da smo nekaj naredili za skupno »našo tovarno«, da bomo. če bo to potrebno radi priskočili na pomoč, sicer pa mislim, da to tako ali tako ni več potrebno saj je tovarna v pravih rokah v ljudeh, ki imajo v sebi zavest in poštenje ter človečnost. Ne bom vam več jemal časa, rad bi se vam le še enkrat zahvalil za res lep izlet, ki ste nam ga organizirali, želim pa vam tudi, da bi pri delu bili ravno tako uspešni, ter da bi nas povabili medse tudi še ob kakšni drugi priložnosti- Morda za čisto kratek čas ob ogledu tovarne. Vendar se obenem zavedam, da je sedaj bolj čas za delo, zato nasvidenje do prihodnjič. Alojz Mastnak Tiskarna razširja usluge Naša tiskarna je dobila nov tiskarski stroj, na katerem je bilo od maja pa do konca junija odtisnjeno že štiristo tisoč odtisov. Odtisnili so že tudi nekaj novih koledarjev za prihodnje leto. Naša tiskarna, ki je bila ustanovljena leta 1966 z laboratorija za preizkušanje grafičnih materialov, se razširja in posodablja-Lani so si uredili pisarniške prostore, letos pa so dobili nov tiskarski stroj PLANETA Wa-riant P 254 3 SW formata 70x100. Če bodo tržišče uspeli dobro obdelati, bodo s to pridobitvijo povečali realizacijo za 25 odstotkov. Tako se bo 40 milijonska vrednost stroja lahko amortizirala že prej kot v sedmih leth. Na njem lahko tiskajo plakate velikih formatov, koledarje, razne kataloge, prospekte, po namestitvi dodatnega sistema za prašenje, pa tudi kartone oziroma razglednice- Planeta je edini tovrstni stroj v Celju, zato je toliko večji njegov komercialni pomen. Velika pridobitev pa za tiskarno pomeni možnost izdelave večjih formatov plošč, katere so morali doslej delati v drugih tiskarnah. Dosedanja oprema v tiskarni ENA SLIKA IN DVE MISLI Se vam je misel kakšna utrnila ob pogledu na mojo nežno figuro? Če dobro me pogledate iz profila pogled bo lepši kot tisti na kadrovsko strukturo. Le bliže, le bližejunakimoški.da ocenila bom vaš prispevek dejanski. Nežnost, pozornost in nemali stroški, le to prava pot v svet je sanjski! Tiskarski stroj Planeta je že amortizirana, zato je nov stroj tudi nadomestil obstoječo opremo oziroma jo dopolnil. Z nakupom tega stroja se v tiskarni kompletirajo stroji enega proizvajalca, to je firma Web Poligraf iz Nemške demokratične republike. Trije delavci, ki so potrebni streči stroju bodo dobili iz lastnih vrst, razen enega tiskarja, za katerega se je kazala potreba že prej- Do sedaj dela stroj še v eni izmeni, kasneje pa ga mislijo izkoristiti 24 ur na dan, posebno v špici, ko je dela največ, to je v februarju, marcu, aprilu, septembru oktobru in novembru. Izkoristek bo večji tudi zaradi obojestranskega tiska pri črno-beli tehniki. Naša tiskarna, ki zaposluje že 45 delavcev pokriva s svojimi uslugami barvnega tiska katalogov, prospektov in barvnih etiket celjsko regijo, Brežice in Hrastnik. To je dovolj velik dokaz kvaltiete njenih uslug. A čeprav steče mesečno skozi tiskarno od sto do sto dvajset delovnih nalogov (od tega je 80% barvnega tiska) pa se žal nekateri najbližji porabniki poslužujejo uslug drugih tiskarn. M. G. Tisk 13 koledarjev ’86 V letošnjem letu je tiskarna dobila že trinajst naročil različnih vrst koledarjev za prihodnje leto- Med njimi bo zelo zanimiv koledar z motivi jadrnic (tovornih in potniških iz preteklih stoletij, na primer spodnji posnetek) ter vnete zbiralce vedut, ki se tiskajo že dvanajsto leto, motivi Kranja ali Maribora. Za poslovni svet bo vabljiv zlasti koledar imenovan Mery, na spodnji sliki pa je en od dvanajstih motivov, posnetih v Italiji. »CINKARINAR« izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična industrija Celje. Naklada 3000 izvodov. Vsi člani organizacije C inkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Mira Gorenšek, odgovorni urednik Leopold Slapnik, lektor Jelka Bombač, Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, C inkarna Celje, Kidričeva 19, telefon 33-112 interno 353. tisk Tiskarna C inkarna. Po mnenju sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo opravičeno davka št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974.