PoStnina plačana v gntovint. Leto XX., št. 209 Ljubljana, petek 8. septembra 1939 Cena t Din >provnisfvo -luoiiono, \natlievc £ - feietor itev 3l2k 3123 3124 3126 3126. nseratni oddelek« »lubliana Selen-burgovo ul. - Tel 3492 ir 2492 ■»odružmco Maribor: Grajski trg it. 7 Telefon it 2455. 'odružnico Celje V t : v V • rf A - p* , T? V 1 * i n 1V ' L s >, 1 % l t ' l Jv t J. S 1 te -A i, > M. i. -L b. Ti '-4 - » fa. r- t /a> h K, * »"I \ V t t. S \ P - ~> i A k A v * . i V L. fc 1 7* » u Jfc > i h * 4 ) \ l - * k I 1 />_ > -S I Posadka Maginotove črte dose "aj svojih postojank ni zapustila in prodirajo v glavnem pehotni oddelki, ki so bili pripravljeni v zaledju. Francosko topništvo strahovito obstreljuje nemške postojanke, da na ta način omogoči francoskim četam, da se utrdijo v zasedenem ozemlju. -- »Petit Parisien« poroča, da se vodijo sedaj na vsej fronti borbe za ozemlje med ? obema utrjenima pasovoma. Francoske čete so zasedle vse nemške prehodne utrdbe, ki obstojajo v glavnem iz močno utrjenih strojniških gnezd. Borba se vodi izključno na nemškem ozemlju. V noči od 5. na 6. september je bila v akciji predvsem artiljerija, ki je obstreljevala nemške utrdbe, včeraj pa je bila pritegnjena v sprednjo fronto pehota, ki sedaj izkorišča uspehe topniškega obstreljevanja. Bruselj, 7. sept. c. Nemško časopisje ne poroča ničesar o bojih na zapadni fronti. 10 angleških divizij prepeljanih v Francijo Pariz, 7. sept. o. Preko Rokavskega preliva so že pričeli prihajati ogromni transporti angleške vojske, topništva, tankov in vseh drugih vojnih potrebščin. Na francoskih obalah se je izkrcalo ie okrog 10 divizij angleškega vojaštva, ki je pod poveljstvom generala Ironsldea. General Ironside je bil pred odhodom iz Anglije v avdiend pri vladarju, kateremu je podrobno poročal o organizaciji angleških čet na francoskih tleh. Po prihodu v Francijo je sestal z generalom Gamelinom in drugimi vrhovnimi častniki francoske vojske. Angleški transporti se naglo pomikajo na fronto. Prvi oddelki angleške vojske so bili že razvrščeni na postojankah pred Magi-notovo linijo. Angleška pomoč Franciji večja kot leta 1914 Pariz, 7. sept. c. Uradna francoska izjava pravi, da lahko Anglija v sedanji vojni nudi Franciji veliko večjo pomoč, kakor leta 1914. Leta 1914 je imela Nemčija tako močno mornarico, da je Anglija težko kontrolirala morja. Sedaj ni imela Nemčija časa, da bi zgradila zadostno mornarico in razpolaga samo s podmornicami proti katerim pa imata Anglija in Francija zadostna protisredstva. Anglija da lahko Franciji veliko pomoč tudi zato, ker se je v Avstraliji in Kanadi razvila velika vojna industrija. Z uvedbo kon-skripcije razpolaga A-^lija z več milijo-m vojakov. Med Anglijo ln Francijo vlada popolno zaupanje in soglasje. Naglo prodiranje Nemcev proti Varšavi Poljaki se pripravljajo na odločilne spopade — Kapitulacija poljske posadke na Westerplatte pri Gdansku mnanj°i'*ne cilje ali so na istem Berlin, 7. sept. AA. (DNB): Vrhovno poveljstvo sporoča: Umik poljske armade se je tudi 6. septembra nadaljeval na vsej fronti, čete vzhodne armade so med trajno čvrst« podporo letalstva nadaljevale preganjanje sovražnika in ga na več krajih prisilile k boju. Na južnem Poljskem smo zavzeli Novi Sonc (Neusandez). Naši so prodrli nato dalje proti severu in preko, račili reko Dunajec. Brez boja so zavzeli Krakov in izkazali vojaško čast pred grobom maršala Piisudskega. Po zavzetju Kielc prodirajo naše čete v pospešenih marših čez zahodne predele L4se gore in se dalje na severu približujejo mestoma To. mašovu in Lodžu. Na severu smo očistili Tuhaljsko poljano, severozahodno od Grud-ziadža. število zaplenjenih topov je poskočilo na 90. Uničili smo 9. in 27. divizijo, en bataljon tankov, dva bataljona lovcev in neko konjeniško brigado. Le majhen del teh formacij se je mogel rešiti s tem, da je brez orožja preplaval reko Vislo. Vojni material, kolikor ga je še po gozdovih, bo. mo mogli šele prihodnje tedne prešteti in odpeljati. Vzhodno od reke Visle smo pri. šli čez cesto Torunj—Brodnica in smo na reki Dervenci zgradili mostišče. Oddelki, ki prodirajo iz Vzhodne Prusije so prispeli do reke Narev. Nemško letalstvo je včeraj letelo daleč nad poljsko ozemlje in na več krajih razgnalo sovražne kolone. Nadaljujejo se napadi na železniške naprave in mostove. Most čez Vislo, južno od Varšave, smo nevarno poškodovali z bombami. Varšavska zahodna postaja je v plamenih. Varšava, 7. sept. o. Službeno poročilo javlja, da so nemške motorizirane čete prispele na ozemlje med Plonskom in Cjehanovom, okrog 55 km sta erno od Varšave. Obstreljevanje mestne okolice Stockholm, 7. sept. poročajo, da nemška obstreljuje neposredno c. švedski časopisi težka artilerija že okolico Varšave. širšem področju enako interesirane, kakor n. pr. severne evropske države Tu so seveda končne odločitve odvisne še od mnogih neznank. Najučinkovitejše lahko za sedaj zavarujejo svojo nevtralnost države obeh ameriških kontinentov, pri katerih se je že pojavila zamisel o stalnih periodičnih medsebojnih posvetih v ta namen. Toda tudi tu bo končna slika jasna šele po končni opredelitvi Zedinjenih držav Severne Amerike, ki tvorijo skupaj z Rusijo na širšem svetovnem in z Italijo na evropskem področju v mnogočem ključ do nadaljnjega razvoja položaja. Varšava, 7. sept. c. United Press poroča, da Poljaki 16 km severno od mesta grade z vso naglico obrambno linijo. Angleški in francoski novinarji so Varšavo že zapustili, istotako večina ameriških novinarjev. Sklenitev premirja le z novo poljsko vlado Curich, 7. sept. z. »Neue Ztircher Zei-tung poroča iz Varšave, da skušajo Nemci čimprej doseči poljsko prestolnico. Iz političnih in vojaških razlogov je to sedaj glavni cilj nemških prizadevanj. Zato ne štedijo ne ljudi ne materiala, da bi ta cilj čimprej dosegli. Že v svojem zadnjem govoru pred državnim zborom je kancelar Hitler namignil, da bo mogoče doseči spo. razum šele potem, ko bo osnovana nova poljska vlada. Iz dejstva, da so Nemci izkazali posebno čast na grobu maršala Pilsudskega, se da sklepati, da bodo skušali pridobiti v vrstah poljske opozicije ljudi, ki bi bili pripravljeni vstopiti v novo poljsko vlado, ki bi nato z Nemčijo sklenila premirje odnosno mir, kakor se je to zgodilo 5. novembra 1916. Prodiranje nemških čet proti Varšavi se nag-lo nadaljuje. Približujejo se že Lodžu. Z zasedbo Krakova je pohod nemških čet zelo olajšan. Druga kolona prodna s Karpatov. Akcija gre za tem, da nemške če. te čimprej zasedejo poznanjsko pokrajino, kjer so najvažnejša industrijska podjetja. Z zasedbo Gornje šlezije, ki jo bo Nemčija vsekakor skušala obdržati, je Poljska izgubila 90 odstotkov vse premogovne produkcije. Posebno prizadeta je poljska oboroževalna industrija. Zaloge surovin v drugih poljskih pokrajinah bodo zadostovale največ za par tednov. Sto tisoči beguncev Riga, 7. sept. z. Po poročilih iz Varšave je bila evakuacija prebivalstva poljske prestolnice v redu izvršena, toda sedaj so preplavili mesto sto tisoči beguncev iz za-padne Poljske. V Varšavi se vedno bolj razločno sliši grmenje topov. Kljub temu je razpoloženje prebivalstva še vedno dobro in samozavestno. Ljudstvo zaupa vrhovnemu državnemu in vojaškemu vodstvu. V okolici Lodža je prišlo danes do prvega večjega spopada, pri katerem je sodelovalo na obeh straneh okrog 400.000 mož. Poljska obramba je uspešno zavrnila nemški napad, dasi se ne bo mogla dolgo upirati nemški premoči. Nemci dobivajo stalno nova ojačenja. Westerplatte v nemški oblasti Berlin, 7, septembra. DNB poroča, da se je poljska posadka na Westerplatti pri Gdansku po šestdnevni junaški borbi da- nes dopoldne ob IL predala oblegajočim nemškam četam. Poljaki so bili ie tri dni brez hrane, posebno občutno pa Je bilo pomanjkanje vode, kar jih je naposled tudi prisililo k predaji Sedaj je vse področje Gdanska v nemški oblasti. Vojaško sodelovanje Slovakov z nemškimi četami Bratislava, 7. sept AA. (DNB). Slovaško poveljstvo sporoča, da so slovaške čete severnovzhodno od Tatre izvršile uspešen napad z boka proti sovražniku in ga prisilile k umiku. S tem so olajšale prodiranje enot nemške obrambne sile. Prav tako so Izvedle uspešne operacije tudi na vzhodni fronti. Slovaki so zajeli mnogo poljskih vojakov in častnikov. Poljske čete so pri umiku razdejale vse prometne zveze, podrle mostove, postavile barikade in celo zažgale več vasi. V ponedeljek in torek so poljska letala skušala bombardirati Prešov in druga vzhodnoslovaška mesta. Protiletalsko topništvo in slovaška lovska letala so prisilila poljske bombnike k umiku, de preden se jim je posrečilo bombardirati slovaška mesta. Slovakom obljubljen del južne Poljske London, 7. sept. o. Iz poučenih diplomatskih krogov poroča »Exchange Telegraph«, da je bil med nemško in slovaško vlado sklenjen sporazum, po katerem bi Slovaška dobila v primeru nemške zmage del južnopoljskega ozemlja. Hitler na fronti Berlin, 7. septembra. AA. (DNB) O potovanju vodje rajha je bilo objavljeno naslednje sporočilo: V sredo je vodja rajha ponovno obiskal čete na ozemlju koridorja. Posebno je izvršil inšpekcijo krajev med Tuholjo in Grudziadžem, kjer so se vse do srede vodile krvave borbe. V toku teh borb so nemške čete ujele 15.000 Poljakov ter zaplenile nad 100 topov. O priliki umika so Poljaki pognali v zrak vse mostove vzhodno od Tuholje. Vse do Gru-dziadža so. pota pokrita z vojnim materialom, ki ga je morala zapustiti razbita poljska divizija. Na vseh potih in cestah se vidijo razbiti vozovi in zapuščene baterije ter municija. Vojni material ki je padel v roke Nemcem, je zelo obilen, število ujetnikov pa je mnogo večje kakor je bilo v začetku ugotovljeno. Dela na čiščenju potov se nadaljujejo normalno. Povsod, kjer se je pojavil Hitler, so vojaki prekinili delo ter mu priredili navdušene manifestacije. Pred Grudziadžem je vodja rajha dohitel oddelek nemških čet, ki so čistile pokrajino ostankov razbitih poljskih čet. Vodja rajha se je šele ponoči vrnil v glavni stan. Poljska vojna poročila Varšava, 7. sept. o. Poljske čete, ki so določene za obrambo Varšave, so razmeščene vzdolž reke Bug na postojankah, oddaljenih samo 10 milj od glavnega mesta. Te čete imajo nalogo, da onemogočijo nemš'. vojski nadaljnje prodiranje proti Varšavi. Vse kaže, da bo tukaj prišlo do r etike bitke. Varšava je v glavnem ie evakuirana in so v njej ostali le še branitelji. V Varšavo je prispelo veliko število beguncev iz Lodža, ki je hudo ogrožen od nemškega p rodil anj* Begunce so odposlali v vzhodne pokrajine Poljske. Poljska vrhovna komanda sporoča, da je bilo včeraj sestreljenih 20 nemških letal Nemška letala so danes bombardirala zapadni kolodvor v Varšavi, ki je začel goreti. Varšava, 7. sept. c Poljsko vojna poro- čilo ugotavlja, d<> so začeli Nemci na jugn prodirati iz smeri Novi Sonč. Varšava, 7. sept. AA (Ha vas) Maršal Rydz-Smigly je poslal iz generalnega štaba toie zapoved na poljsko letalstvo: Letalci! Vi ste vojaki velike vrline, ker se kljub premoči sovražnika borite s hrabrostjo, katere slava bo za zmerom ostala v spominu Poljske. Beck odletel v London Berlin, 7. sept. br. Iz Rige poročajo, da je poljski zunanji minister Beck danes s posebnim letalom preko Rige in Stockhol-ma odpotoval v London. V Rigi se ni ustaviL Namen njegovega potovanja v London ni znan. Položaj Ukrajincev Riga, 7. sept. z. V tukajšnjih diplomatskih krogih zelo skrbno zasledujejo razvoj položaja na Poljskem. Največje zanimanje vlada za zadržanje Ukrajincev. Doslej so Ukrajinci zvesto izpolnili svojo dolžnost do poljske republike, toda nemška propaganda je usmerjena na proglasitev samostojne ukrajinske republike, da bi se na ta na^in oslabila Poljska. Žid je so odločno na strani Poljakov, dočim so Nemci skoro brez izjeme proti Poljski. Blizu 30 tisoč Nemcev je bilo že pred izbruhom sovražnosti odpremljenih v koncentracijska taborišča. Sedaj so jih vtaknili v delavske kompanije in marajo pomagati pri gradnji utrdb na glavni poljski fronti. Z zanimanjem pričakujejo v tukajšnjih, krogih, kako stališče bo zavzela glede Ukrajine Rusija. Proglasitev samostojne ukrajinske republike hi docela spremenila ravnotežje na vzhodu Evrope. V Rigi domnevajo, da je tudi koncentracija ruskih čet na rusko-poljski meji v zvezi s tem razvojem in ni izključeno, da pride v bližnji bodočnosti še do zelo resnih presenečenj. Maršal Rydz — Gamelinu Varšava, 7. sept AA Maršal Ryda-Smigly je poslal francoskemu generalisi-mu Gamelinu naslednjo brzojavko: V trenutku, ko so zavezniške sile zgrabile za orožje proti sovražniku, sem ponosni, da lahko pošljem bratski pozdrav poljske vojske francoski vojski, ki se skupno borita za obrambo načel časti, pravice in svobode. Poljske oddaje v angleškem radiu London, 7. septembra, b. Nocoj ob 21.30 je angleški radio oddajal prvo oddajo v poljskem jeziku. Te oddaje se bodo odslej vršile redno vsak večer. Oddaje je otvoril s krajšim nagovorom na poljske rojake poljski poslanik v Londonu Edvard Raczynski. V svojih izjavah je podčrtal vero vseh Poljakov v končno zmago njihove pravične borbe. S posebnim zanosom je govoril o popolni angleško-poljski solidarnosti, ki se sedaj izkazuje na bojnem polju. češka legija v Londonu London, 7. sept. c. V Londonu je bila ustanovljena češka legija. Dr. Beneš je ie-dal v tej zvezi okrožnico na vse bivše češkoslovaške državljane. Strasbourg evakuiran NewYorK, 7. sept. c. Associated Press poroča, da je bilo vse civilno prebivalstvo evakuirano iz Strasbourga. Henderson prispel v London Amsterdam, 7. sept. br. j. Nocoj je prispel v London Neville Henderaon z višjim uredništvom bivšega angleškega poslaništva v Berlinu. Henderson in njegovi uradniki so prispeli s holandskim parni kom ki se izkrcali v pristanišču Gravesend na Temzi. Vojna napoved Južne Afrike Južnoafriška unija je od včeraj v vojnem stanju z Nemčijo Washington, 7. septembra. AA. (Reuter) Južnoafriški poslanik v Washingtonu je sporočil zunanjemu ministru Cordel Hullu, da se Južnoafriška unija nahaja v vojni z Nemčijo. Zaščito južnoafriških interesov v Nemčiji je prevzela švedska vlada. Capetown, 7. sept. c. Novi predsednik južnoafriške vlade general Smuts je izjavil, da bo južnoafriška podpora, ki jo bo nudila v vojni Angliji, morala biti nujno omejena iz geografskih vzrokov ter posebnega položaja v južnoafriškem dominionu. Južnoafriška vlada ne bo dajala pobude, da bi prostovoljci služili izven mej do-miricna, pač pa bo nudila Angliji pomoč v trgovini, ladjah in denarju. Vojaške priprave v angleških kolonijah London, 7. sept. br. Vsa Indija je sedaj že v vojnem stanju z Nemčijo. Število solidarnostnih izjav indijskih maharadž se je danes povečalo že na 83. Aga Kan, verski poglavar mohamedancev v Indiji, je dal vse svoje oborožene sile na razpolago angleškemu vrhovnemu poveljstvu. Indija si bo ustvarila posebno letalsko vojsko, ki bo v danem primeru poslana na evropska '•-•iišča. Tudi vse angleške kolonije so se že pri- čele z vso naglico pripravljati na vojno. Iz britanske Guyane je bila angleški vojski zagotovljena vsa podpora. Prijavilo se je že okrog 100.000 prostovoljcev. Nemci eo bili internirani. Enake vesti prihajajo tudi iz drugih kolonij. V Južni Rodeziji je mobiliziran že vsa teritorialna armada. Del te vojske bo odposlan v Evropo. Kanada in ameriško orožje za Anglijo Washington, 7. septembra, b. Zunanji minister Cordel Hull je danes izjavil novinarjem, da se prepoved prodaje orožja ne nanaša le na neposredno prodajo vojskujočim se strankam, temveč tudi na posredno dobavljanje preko drugih držav, ki niso v vojni. Zedinjene države bodo dajale orožje le onim nevojskujočim se strankam, ki ne bodo vršile posredne trgovine. Uvedeno bo v ta namen posebno nadzorstvo. V poučenih krogih sodijo, da se ta Hullova izjava nanaša predvsem na Kanado, o kateri so se včeraj razširile govorice, da ni napovedala vojne Nemčiji v dogovoru ? angleško vlado zato. da bi mogla služiti kot zbirališče ameriškega vojnega materiala za Anglijo. Uredba o izplačevanju hranilnih vlog Izdana je bila snoči in stopi talcoj v veljavo 1 1 Velika politična amnestija Beograd, 7. sept. p. Ministrski svet je izdal uredbo o izplačevanju vlog pri denarnih zavodih. Uredba se glasi: <21. 1. Vse obveznosti nastale na podlagi pogodb in drugih pravnih poslov, ki imajo za predmet vlaganje denarja v hranitev v kakršnikoli obliki, ostanejo v veljavi in se imajo vloge izplačevati po predpisih te uredbe in po dosedanjih pravilih, kolikor jih ta uredba ne izpreminja. člen 2. Hranilne vloge na knjižice in hranilno vloge na tekoče račune se bodo izplačevale po naslednji lestvici: Vsote do 5000 din se bodo izplačevale ne glede na višino vloge brez odpovedi. Vsote od 5000 do 20.000 din se bodo i«, plačevale po odpovednem roku enega meseca. Vsote od 20.000 do 50.000 din se bodo izplačevale po odpovednem roku 2 mesecev. Vsote preko 50.000 din se bodo izplačevale po odpovednem roku S mesecev. Vsote, ki so bile odpovedane in se ne dvignejo v roku, so vlagateljem na razpolago. - Člen 3. Terjatve po drugih računih, katerih lastniki so protokolirane firme in drugi gospodarstveniki, se bodo izplačevale brez odpovednega roka. toda samo za stvarne potrebe. O stvarnih potrebah se ima lastnik računa sporazumeti z dotič-nim denarnim zavodom. Spore rešuje minister za trgovino in industrijo po svojih organih, v banovini Hrvatski pa ban. Člen 4. Terjatve po tekočih račmlh in po drugih pogojih privatnih oseb, ki so zavezane drvršiti započete gvadnje, :;e bodo izplačevale brez odpovednega roka do zneska, ki je potreben za reguliranja obveznosti Spori se rešr jejo kakor po prejšnjem členu. Člen 5. Omejitve po tej uredbi se ne bodo uporabljale za terjatve pri Narodni banki, za čekovne račune pri Poštni hranilnici, za čekovne račune pri Državni hipotekami banki, za terjatve pri drugih državnih denarnih zavodih, končno za terjatve zavarovalnih družb pri denarnih zavodih za izplačilo odškodnin za elementarne nezgode ter zapadle življenjske zavarovalne glavnice. Obenem so izvzete terjatve javnih korporacij in njihovih denarnih zavodov ter samoupravnih hranilnic. člen 6. Prenosi terjatev z enega računa na drugega, pri istem zavodu se morejo izvrševati neomejeno, vendar pa s temi prenosi ne more nihče dobiti večjih pravic, nego so bile prvotne. člen 7. Na zneske, vplačane v gotovini po 7. septembru t L se nenanašajo predpisi te uredbe. den 8. S predpisi te uredbe se ne izpre-minjajo predpisi o izplačevanju starih vlog, ki vžtvajo zakonsko aaiftito. Člen 9. Odgovorne upravnike denarnih zavodov, ki se bodo pregrefiili proti predpisom te uredbe bo kaznovan minister za trgovino in Industrijo z srlobo do 500.000 din ter se lahko odvzame denarnim zavodom tudi pravica sprejemanja hranilnih vlog. člen 10. Dokler je ta uredba v veljavi, so denarni zavodi dolžni pošiljati vsak mesec Narodni banki vse potrebne podatke, ki jih bo od njih zahtevala, člen 11. Ta uredba stopi takoj v veljavo. ni dan Nj. Vel. kralja Je prišlo mnogo iestitk iz države in h inozemstva, čestitk, ki izražajo rodoljubne želje za dolgo življenje in srečo Nj. Vel. kralja. Po najvišjem nalogu Je pisarni Nj.Vel. Kralja čast zahvaliti se vsem, ki so poslali čestitke, in tistim, ki so se pri tej priložnosti vpisali v dvorne knjige. Poleg splošnih določb obsegajo aamestijsfci ukazi tudi Številne individualne pomilostitve Chamberlain o dogodkih po vojni napovedi Predsednik angleške vlade je na včerajšnji seji poslanske zbornice podal sliko trenutnega vojnega položaja London, 7. sept. c. Na današnji seji spodnje zbornice je podal ministrski predsednik Chamberlain poročilo o dogodkih po vojni napovedi Nemčiji. Dejal je, da more dati samo splošen pregled dogodkov, ker ni v javnem interesu, da bi v nekaterih stvareh šel v detajle. Chamberlain je nato z največjo pohvalo govoril o Poljakih, ki se z izredno hrabrostjo drže proti premoči moštva, letalstva in topništva. Poljaki branijo vsak meter zemlje, preden ga prepuste sovražniku, in to v vojni, ki se je začela brez vojne napovedi in v kateri so očitno Nemci angažirali vse svoje sile, da bi izsilili čim hitrejšo odločitev. Morala in pogum poljskega naroda pa s tem nista bila prizadeta. Angleška in francoska vlada sta se zedinili, da dovolita poljski vladi 8V2 miiljona funtov dodatnega kredita preko vsote, ki sta ji jo dovolili že preje. O položaju na zapadni fronti je Chamberlain dejal, da se je francoska mobilizacija izvršila hitro in da so francoske čete, kakor poročajo uradni komunikeji, že v kontaktu z nasprotnikom. Podrobna poročila manjkajo. Med Anglijo in Francijo vlada najpopolnejše soglasje. Obrambni ukrepi Anglije so bili hitro in uspešno izvršeni. Mobilizacija je funkcionirala brezhibno, morala moštva je na visoki stopnji. Tudi angleške žene vrše težko pomožno službo z vso vestnostjo. Najvažnejši dogodek so napadi nemških podmornic na naše trgovske ladje. 5 torpediranjem »Athenie« se je stvarno začela vojna. "* "*- — ' ~ " -1 1 "T> ' ' * i. | 1 y A \ Jt l.A \ jA fe.in A 6 < lii Dogodek je globoko pretresi ves svet. Anglija pa razpolaga z zadostnimi sredstvi, tako glede odkritja, kakor tudi uničenja podmornic, da bo v bodoče preprečila podmorniško akcijo sovražnika. Angleški letalci so izvršili uspešen napad na luke nemške vojne mornarice in sicer pod neugodnimi vremenskimi okoliščinami in kljub dejstvu, da so ravno te luke najbolje zavarovane proti zračnim napadom. Pri tem napadu je sodelovalo tudi več letalcev iz dominionov Angleški letalci so v treh poletih odvrgli nad Nemčijo 10 milijonov letakov s posebnim pozivom nemškemu narodu. | V angleških večjih mestih je bilo eva- ' kuiranih poldrug milijon otrok in žen brez vsake ovire. V bolnišnicah je za ranjence pri letalskih napadih na razpolago 200.000 oseb, večje število zdravnikov in strežnic. Chamberlain je zaključil svoj govor: V svoji borbi za svobodo in za vse, kar smatramo, da je vredno življenja, se čutimo zelo utrjene, ko vemo, da lahko računamo na pomoč prekomorskih delov angleškega imperija. Vodja opozicije Greenwood se je zahvalil predsedniku vlade za izjavo, izrazil pa je željo, da bi dajala vlada nekolik bolj svobodne informacije o dogodkih. Chamberlain je odgovoril, da so- bili podatki, ki jih je danes dal, odobrehi predhodno na seji vojnega kabineta, da pa upe, da bo v bodoče mogoče bolj ustreči željam, ki jih je Greenwood izrazil. Spodnja zbornica je bila nato odgodena do prihodnje srede. London, 7. sept c. Takoj po seji parlamenta je bil v Londonu objavljen tekst letakov, ki so jih angleška letala metala na nemška mesta. Letaki imajo obliko svarila in poziva nemškemu narodu s strani Anglije. Navajajo že znano stališče angleške vlade do zadnjih dogodkov in prikazujejo krivdo nemške vlade na izbruhu vojne. Anglija pa je pripravljena tudi še sedaj na sklenitev miru in sicer z vsako vlado, ki je miroljubna. Letaki opozarjajo nemški narod, da ne more nemška vlada imeti niti najmanjšega upanja, da bi v sedanji vojni zmagala. Beležke Hrvatski ban v Beogradu Včeraj dopoldne je prispel v Beograd hrvatski ban dr. Subašič. Na poetajl ga je počakal podpredsednik vlade dr. Maček. Dr. Subašič je prinesel v Beograd prve zakonske ukaze za hrvatsko banovino, da jih predloži kraljevemu namestništvu v podpis. »Hrvatski dnevnik44 o naši nevtralnosti »Hrvatski dnevnik«, glasilo podpredsednika vlade, objavlja že drugi uvodnik o nevtralnosti Jugoslavije v sedanji evropski vojni. V njem poudarja, da more vlada v Izvajanju Bvoje nevtralnost ne politike v resnici računati na podporo vseh državljanov. Tako smo se tudi v tem resnem času znašli skupaj Hrvati, Srbi in Slovenci. Dokler bo spoštovana naša nevtralnost in dokler bo upoštevana nedotakljivost našega državnega ozemlja, ni opasnosti, da bi se mogli zaplesti v bojne spopade. List nato nadaljuje: »Ker doslej ni nobenega znaka, ki bi vzbujal sum, da nas hoče kdo napasti, moremo mirno gledati v bodočnost. Ako vidimo, kako se po svetu tudi nevtralne države oborožujejo, kako izvajajo mobilizacijo in pošiljajo čete na svoje meje, moramo vedeti, da tega ne delajo zaradi tega, ker bi hotele sodelovati v bojih ali ker se morda boje napada, temveč zaradi tega, ker hočejo na ta način še bolj zavarovati in zajamčiti svojo nevtralnost, če gori hiša tvojega soseda, ne moreš ostati zaprt v svoji sobi. To je razlog, da je n. pr. tudi Švica mobilizirala in poslala svoje čete na mejo.« Zastave v Zagrebu V svojem obširnem poročilu o proslavi kraljevega rojstnega dne v Zagrebu ugotavljajo »Novosti«, da so letos ta prazni-ški dan obhajali v Zagrebu tako prisrčno in svečano, kakor morda še nikdar doslej. Hrvatska prestolnica je dala vidnega izraza svojemu zadovoljstvu nad novo ustvarjeno notranjo situacijo. V mestu ni bilo hiše, ki ne bi imela zastave. O tem poročajo »Novosti«: »Letos so na čast kralja Jugoslavije na poslopjih belega Zagreba vihrale tudi hrvatske zastave. Vse javne zgradbe so iz-vesile poleg državnih še hrvatske zastave. Na nekaterih hišah, v katerih so nastanjene razne srbske ustanove, so poleg državnih in hrvatskih izobesili tudi srbsko zastavo. V centru mesta je bila enako kakor na periferiji vsaka hiša okrašena z zastavo.« Švicarski glas o Chamberlainovi taktiki Ourih, 7. sept. z. »Die Weltwoche« objavlja razpravo svojega vojaškega sotrud-nika, ki se bavi z angleškimi poleti nad Nemčijo. Ust piše. da so se sedaj Angleži pri teh poletih omejili na metanje letakov, ker Chamberlain še vedno upa, da Se mu bo s primerno propagando posrečilo izzvati razkol med nemškim narodom in narodnosocialističnim vodstvom. Toda ta taktika ne bo rodila nikakega uspeha, dokler Angleži in Francozi ne bodo s primemo vojaško akcijo potrdili, da so odločeni izvoievati zmago. r t, \ - , r r » - ' ' Priprave v Italiji Rim, 7. sept. o. Vzpostavitev pomorskega prometa in železniških zvez s Francijo tolmačijo kot znak, da bo Italija tudi nadalje ostala nevtralna, čeprav uradno ni objavila svoje nevtralnosti. V veljavi ostajajo kljub temu nadalje vsi ukrepi gospodarskega in socialnega značaja, ki so namenjeni za zagotovitev prehrane in Omejitev prevelike porabe raznih proizvodov, ki so potrebni za vojsko. Kljub nevtralnemu zadržanju Italije se iz vseh važnejših mest v Piemontu, Lombardiji, Ligurji, To-scani, Campagni, Laciji, Siciliji in Sardiniji postopno evakuira civilno prebivalstvo, predvsem otroci in ženske. Evakuirano prebivalstvo nameščajo po vaseh in v malih krajih drugih italijanskih pokrajin. Predsednik zveze hišnih posestnikov je izdal navodila, po katerih naj se nudi evakuiranemu prebivalstvo vsa mogoča pomoč. Hišne lastnike opozarja, naj ne zvišujejo stanovanjskih najemnin v krajih, kamor prihaja evakuirano prebivalstvo. Oblasti so podvzele stroge ukrepe, da preprečijo povišanje cen življenjskih potrebščin, kakor tudi, da se onemogoči nabava živil v večjih količinah ter zbiranje rezerv po trgovcih. Vsi javni lokali morajo biti o polnoči zaprti. V javnih lokalih se ne sme točiti kava. Za obed ali večerjo se sme servirati samo po en mesni ali ribji obrok. Petek in sobota sta brezmesna dneva Rim, 7. sept. AA. Angleški veleposlanik je obiskal včeraj popoldne italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, prvič po objavi vojne Nemčiji. O vsebini razgovora ni bilo izdano nobeno obvestilo. Sklicanje madžarskega parlamenta Budimpešta, 7. septembra AA. (Havas). Danes dopoldne je bila seja vlade pod predsedništvom Telekyja. Prevladuje mnenje, da je bil na seji sprejet sklep da se parlament, kakor je bilo pričakovati, sestane 14. septembra. V teku tega zasedanja se bo parlament seznanil z zakonskim osnutkom o agrarni reformi, ki ga bo vlada predložila skupščini, kakor tudi z drugimi zakonskimi osnutki socialnega značaja. ________ Promet na Jadranu se zboljšuje Split, 7. sept. o. Na Jadranu se je delno zopet pričel obnavljati promet, kar je posledica proglasitve nevtralnosti Italije in balkanskih držav. Italija je že vzpostavila pomorske zveze s Turčijo in Egiptom, kakor tudi z dalmatinskimi lukami. Italijanski parnik »Morosini« je pričel zopet pluti na svoji stari progi. Nemški tjarn k »Egina« je dobil nalog, naj odpluje iz splitske luke v Benetke. VREME — :;v Povratek šolske ladje »Jadran" v Dubrovnik Dubrovnik, 7. sept. o. Danes se je vrnila v Dubrovnik naša Šolska ladja »Jadran«, ki je bila z dijaki vojne pomorske akademije več mesecev na poučnem potovanju. Prepotovala je Jadransko, Sredozemsko ln Baltiško morje. t,Samouprava" kliče vse radikale v JRZ Glavno glasilo JRZ »Samouprava« vabi V uvodniku člane in pristaše raznih radi kalnih frakcij, naj korporatlv.io vstopijo v Jugoslovensko radikalno za iir.nic*/, ki je b;la ustanovljena v prvi vrsti zato, da bi se v njenih vrstah znašli zopet skupaj vsi pripadniki bivše Narodne racUhalne stranke. Med dragim piše list: »Mi smatramo, da je nastopil čas za združitev vseh radikalov v okrilju Jugo-Eflovenske radikalne zajednice. Ta združitev je tem lažja, ker ni danes nobenih načelnih razlik več med pri^ta^i raznih radikalnih skupin, ki so vodile doslej vsaka svojo posebne polita:^. JRZ stoji danes pred velikimi nalogam', ki jih bo izvršila v interesu države in v duhu želj vseh treh plemen naSega naroda. Zate pa je potrebno, da razpolaga s čim večjimi silami. Med njimi so tudi preizkušene sile starih dolgoletnih radikalnih borcev, K so sodelovali sami pri ustanovitvi JR?.. ki je danes poo novim vodstvom povsem obnovljena v duhu programa nekdanje vias-lužne stare Narodno radikalne stramte Po našem mnenju ni danes nobenega načelnika vzroka več, da bi še v naprej osta.i stari zaslužni radikalni prvaki in vjJiteljt izven JRZ. Med nami in njimi ni več nobene ideološke razlike ter je povc^rn prirodno, če pričakujemo od njih, da sp vrnejo v vrste JRZ, ki so jo pred štirim: leti sami pomagali ustanavljati.« O »Slovenskem gospodarju" Pred dobrimi 14 dnevi smo pozvali mariborskega »Slovenskega gospodarja«, naj z dokazi podpre svojo grdo laž, da so ju-goslovenski nacionalisti ponujali v Zagrebu dr. Mačku Slovenijo in predlagal nje no priključitev k Hrvaški. Napovedali smo takrat, da bodo gospodje molčali, kakor še vselej, kadar bi morali z clokn" svoje izmišljotine. Tokrat smo se zmotili. Gospodje sicer ne objavljajo nobenih dokazov, pač pa ponavljajo svojo laž v malo spremenjeni obliki, da smo ponujali dr. Mačku Slovenijo na političnem krožniku, ki naj bi na ta način zamenjal en centralizem za drugega. V Zagrebu pa se niso hoteli spustiti v razpravo o tem predlogu ...« časi so tako resni, da bi se lahko vsaj malo streznili že tudi naši prijatelji ocd obronki zelenega Pohorja. Namesto da bi se vsaj v sedanjih trenutkih zavedli in za-,. ..•„ .^.--ni^rake inte- rese vseobčim narodnim in državnim po-trebam, pa ne vidijo drugega, kakor >te proklete liberalce«. Mi na njihove ma-'-nkost^p izp3/V ne bomo več odgovarjali, ker nas je v duši sram opozarjati svet na malenkostnost in zaslepljenost gotovih ljudi, ki bi se tudi radi šteli med »voditelje naroda«. Se]a vlade Beograd, 7. sept. p. Nocoj ob 17. se je sestal ministrski svet. Na njegovem dnevnem redu Je bila cela vrsta uredb iz posameznih resorov, ki so v zvezi z izvedbo sporazuma s Hrvati. Dalje je obravnaval tudi večje Število uredb gospodarskega značaja. Med temi so uredbe o prehrani prebivalstva, o usnju, slivah Itd. Beograd, 7. septembra. AA. Pravosodni minister Lazar Markovič je sprejel ▼ svojem kabinetu v pravosodnem ministrstvu zastopnike listov in jih obvestil, da so kr. namestniki v imenu Nj. Vel. kralja Petra n. podpisali ukaz o amnestiji in o pomilostitvi političnih krivcev. Ukaz • splošni amnestiji obsega kazenska dejanja po kazenskem zakoniku ter po zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Ta kazenska dejanja so po kazenskih določilih karakterizi-rana kot politični ali pa navadni de-likti, ki imajo do neke meje svoj izvor v političnih nagibih fn v razmerah, ki so še pred kratkim vladale. Iz splošne amnestije so izvzete osebe, obsojene zaradi sprejemanja podkupnine kot državni, samoupravni ali drugi javni organi, osebe, obsojene zaradi vohunstva v korist tujih držav, osebe, obsojene kot vojaške osebnosti ali civilisti v službi vojske in mornarice, osebe, ki so zbežale v tujino ali pa skrivajo svoje bivališče bodisi pri nas ali pa v tujini. Razen tega se odpusti ostanek še neprestane kazni 52 obsojencem, obsojenim po raznih razsodbah državnega sodišča za zaščito države, in ukine kazenski postopek proti 37 ljudem, ki so bili v kazenski preiskavi zaradi raznih kazenskih dejanj, zagrešenih po zakonu o zaščiti države. S posebnimi ukazi se zniža kazen Damjanu Arnautovicu za osem let, oprosti ostanek kazni Drago-Ijubu Jovanoviču, pozabijo se pa kazenska dejanja z vsemi škodljivimi posledicami Vasiliju Trbiču, Dragiši Stojadinoviča in Dragiši Milovanovicu. (Obsojeni so bili zaradi znanega atentata na dr. Stojadinoviča. Op. ur.) Končno je izdana splošna amnestija za vse volilne delikte, storjene o priliki volitev 11. decembra 1. 1. po zakonu o volitvah poslancev ter se s tem likvidira tudi ta sled nezdrave preteklosti. Kakor se vidi, so amnestija in pomilostitve Izšle v Želji, da se z najvišjo milostjo likvidirajo ostanki politične preteklosti v sedanjem novem času narodne in državne politike. Amnestija obsega osebe, ki so navedena kazenska dejanja zagrešile, do dneva teh ukazov ki se glase: Splošna amnestija za volilne in politične delikte V imenu Nj. Vel. kralja Petra n., po milosti boljši in volji naroda kralja Jugoslavije so kr. namestniki na predlog pravosodnega ministra in na podlagi čl. 30 ustave kr. Jugoslavije sklenili milostno podeliti splošno amnestijo v tehle mejah: 1) Podeljujemo splošno amnestijo za vsa kazenska dejanja, storjena o priliki volitev 11. decembra 1938, kazniva po zakonu o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino z dne 10. septembra 1031 s spremembami in dopolnitvami z dne 26. septembra 1931 in 24. marca 1933, storjena do dneva razglasitve tega ukaza, ne glede na to, ali se je sodni postopek že začel, ali je v teku. če se sodni postopek še ni začel, se ne bo začel, že izrečena sodba se ne bo IzvrSila, naj bo že pravomočna ali ne. 2) Podeljujemo sploSno amnestijo za kazenska dejanja iz čl. 98, 99, 100/1, 101, 127 do 131, 154 do 156, 161, 164, 172, 307 v zvezi s 810 in 400 kazenskega zakonika in za kazenska dejanja po čl. 2, 3, 4, 5, 6, 18, 19 ln 20 zakona o zaSčiti javne varnosti ta reda v državi, ter čl. 166 kazenskega zakonika, v kolikor se ta čl. 166 ne nanaSa na gori navedena dejanja, za katere se podeli splošna amnestija, dejanja, storjena do vštetega dne tega ukaza, ne glede na to, ali se je sodni postopek že začel, ali je v teku, a če se še ni začel, da se tudi ne začne, in ne glede na to, ali je že izrečena razsodba, naj že bo pravnoveljavna ali ne. 3) Pri amnestiji pod 1) izrečene a ne izterjane globe se ne bodo izterjale, že izterjane se pa ne bodo vrnile. — Od amnestije pod 2) so izvzete tele osebe: 1) osebe, obsojene zaradi sprejemanja podkupnine kot državni, samoupravni ali drugi javni organi; 2) osebe, obsojene zaradi vohunstva v korist katere tuje države; 3) osebe, obsojene kot vojaške osebe ali civilisti v službi vojske ln mornarice; 4) osebe, ki so zbežale v inozemstvo ali pa prikrivajo svoje bivališče, bodisi v notranjščini države ali pa v inozemstvu, in se do dneva tega ukaza niso prijavile oblastvom, se niso vrnile ali se niso vrnile v državo, da se nad njimi izvrši kazen. 4) Pri amnestiji pod 1) in 2) ostanejo v vseh primerih nedotaknjene pravice države in zasebnikov do povračila škode. 5) Pravosodni minister bo razsojal v vseh spornih vpraSanjih, če nastane dvom, kako se ima izvajati ta ukaz. vine Jugoslavije po milosti oprosti Se neprestanih kazni temle osebam: Keleman Toma, Nadimič Andrija, Panttč Josip, Podgorelec Anton, Rukavina Ju raj. Sabol Stjepan, Smolič Vekoslav in Sadar Jerko, vsi obsojeni na dosmrtno ječo; StLn. ca Marico, obsojen na 3 leta tn 6 mesece* ječe; Sigečan Miško (12 let ječe), Abra-movič Ivioa (15 let ječe), Barič Josip (12 let ječe), Bernardič Ivan (15 let ječe), Dobrilo Anton (14 let in 1 mesec ječe), čačič Josip (dosmrtna ječa), Hercog Anton (12 let ječe), Jakundžič Jostp (15 let ječe), Pirkmajer Miro (obsojen na smrtno kazen, a se je ta kazen spremenila t dosmrtno ječo), Kugler Bojan (obsojen na dosmrtno ječo), Levačič Mi jo (obsojen na 15 let ječe), Ljevakovič Ivan (obsojen na smrtno kazen, a se mu je kazen spremenila v dosmrtno ječo), MaJbaša Stjepan (dosmrtna ječa), Maronič Fran jo (dosmrtna ječa), Maritonovič Joea (20 let Je če), Mičurin Toma (20 let ječe). Mate ko vič Stepan (10 let ječe), Miklaužič Josip (dosmrtna ječa), Nemac Blaž (9 let ječe), Petak Stjepan (15 let ječe), Petrovič Stjepan (dosmrtna ječa), Polegubič Petar (18 let ječe), Sečak Vladimir (18 let ječe), Su-per Anton (15 let ječe), Super Leopold (20 let ječe), Tilman Andrija (obsojen na smrtno kazen, a se mu je kazen spremenila v dosmrtno ječo), Tomažič Ivan in Tomašič Stjepan (po 20 let ječe), Buljak Anton in Stjepan (po 15 let Ječe), Fra-notič Vlacfimir (12 let ječe). V imenu Nj. Vel. kralja, z Ukazom kr. namestnikov ta na predlog pravosodnega ministra se na podlagi čL 30 ustave kraljevine Jugoslavije oprosti ostanek še neprestane kazni tem osebam: Kordova Mate, Jovanovič Kosta ta Petak o vič Zdravko (vsi na 2 leti in 6 mesecev ječe), Zavrenik Stanislav (2 leti ječe), Radonič Jovan (2 leti ječe), Ružič Mllorad (1 leto ječe), Murvta Ivan (3 leta ječe), Zavišin Vojislav (3 leta ječe), Terzta Uglješa in Radosavčev Aleksander (oba 3 leta ječe). Ostanek še ne prestane kazni se oprosti pod pogojem, da v roku 2 let od dneva tega ukaza ne store nobenega zločina sploh ta ne prestopka iz koristoljubja. Muku Adolfu, obsojenemu na 10 let ječe, se kazen zniža za pet let ostanka Se neprestane kazni. V imenu Nj. Vel. kralja Petra H. se z ukazom kr. namestnikov ta na predlog pravosodnega ministra na osnovi čl. 30 ustave kraljevine Jugoslavije oprosti ostanek še neprestane kazni dr. Jovanoviču Drago-ljubu, obsojenemu na eno leto in 2 meseca strogega zapora in 1.200 din denarne globe. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. se z ukazom kr. namestnikov na predlog pravosodnega ministra ta na osnovi čL 30 ustave kraljevine Jugoslavije zniža kazen za osem let od ostanka še neprestane Kazni Arnautoviču Damjanu, obsojenemu na 15 let ječe. Brisane posledice obsodbe V imenu Nj. Vel. kralja, z ukazom kr. namestnikov in na predlog pravosodnega ministra se na podlagi čl. 30 ustave kraljevine Jugoslavije oproste ta pozabijo z vsemi škodljivimi posledicami kazenska dejanja Stojadinoviča Dragiše, obsojenega na 5 let ječe in pet let izgube častnih pravic, Trbiča Vasilija, obsojenega na 4 leta ječe in 4 leta izgube častnih pravic, ta Mi-lovanoviča Dragomirja, obsojenega na poldrugo leto ječe ta 2 leti izgube častnih pravic. Ustavitev kazenskega fvostopka V imenu Nj. Vel. kralja se z ukazom kr. namestnikov in na predlog pravosodnega ministra na podlagi čl. 30 ustave kraljevine Jugoslavije ukine vsak nadaljni postopek proti tem osebam: Jilek Drago, Robert Srečko. Milas Dra-gutin, Krekovič Anton, Hjmen Mirko. CM. jetrin Hugo, Lokmic Bečir, Juratevič An-drra. Bukvica Kašim, Trajlič Mahmud, Bujlca Stjepan, Sabo Stjepan. Petrovič Norbert, Krilič Ivan, Vidovič Peter, Bagi Aleksander, Lubaš Ivan, Balič Smail, Pri-morac Ante, Došen Nikola, Mežildžič Sa-hid, RadoŠevič Milovan, Miskič Vojislav, čemi Anton, Murvar Gabroslav, Ivezič Miroslav, Jurišlč Ivan, čurčlč Dunja, Rover Josip, Pene Ladislav, Gregurič Dragu-tin, Kirin Ivan, 6ek Slavko, Džuril Džur-na, Globan Slavko ln Belavič Josip. Proti njim je predlagal državni tožilec državnega sodišča za zaščito države preiskavo zaradi več kazenskih dejanj. Odpust še neprestane kazni V imenu Nj. Vel. kralja se z ukazom kr. namestnikov ln na predlog pravbsj^nega ministra na podlagi CL 30 ustav« kralje- Pogreb vardarskega bana Beograd, 7. sept. p. Truplo pokojnega vardarskega bana Vladimirja Hajduk-velikoviča, ki je predvčerajšnjim postal žrtev atentata odpuščenega policijskega stražnika Bogoljuba Ivanlševiča, so včeraj položili na mrtvaški oder v veliki dvorani banovinske palače. Nešteto pokojnikovih prijateljev, pa tudi ljudi iz vseh slojev naroda se je prišlo poklonit spominu na pokojnika. Dopoldne so truplo prepeljali v saborno cerkev v spremstvu ogromne množice ljudstva. Po cerkvenih svečanostih so ga z avtofurgonom odpeljali proti Beogradu, kjer bo jutri pogreb. Pogrebne stroške je prevzela vardarska banovina. So2alje bana Hrvatske Skoplje, 7. sept. a. Banska uprava ln svojci pokojnega bana so dobili včeraj ta danes zelo veliko sožalnic iz vseh krajev naše države. Predsednik vlade Cvetkovič je poslal banovi vdovi tole brzojavko: »Prosim, sprejmite moje iskreno sožalje ob tragični smrti svojega dobrega moža. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič.« Banska uprava je dobila od bana banovine Hrvatske dr. Subašiča tole brzojavko: Ta trenutek sem izvedel o tragični smrti bana vardarske banovine, smrti, ki je tem tragičnejša in obsodbe vrednejša, ker je prišla med veliko narodno svečanostjo na narodni praznik. Moje globoko sožalje vardarski banovini in užaloščeni družini. Ban banovine Hrvatske dr. Ivo Subašič. Brzojavno je poslal sož8lnico tudi skop-Ijanski metropolit Josif, ki je prav te dni odsoten iz Skoplja. Diplomati prt dr. Mačku Beograd, 7. sept. p. Podpredsednik vla-dč dr. Maček je danes v svojem kabinetu sprejel angleškega, francoskega, bolgarskega in madžarskega poslanika. Nov načelnik v ministrstvu pravde Beograd, 7. sept. p. Za načelnika v pravosodnem ministrstvu Je bil imenovan Ce-domir Jorčič, odvetnik iz Mladenovca. šef kabineta ministra za socialno politiko Beograd, 7. sept. AA. Za kabinetnega šefa ministra za socialno politiko dr. Srdjana Budisavljeviča je imenovan Vsli-mir Korač, časnikar iz Zagreba. Vremenska napoved Zemunska: Pretežno jasno na severa ln severozahodu, delno oblačno drugod, precej oblačno v južnih krajih. Tam utegne biti tudi nekaj dežja. TopSota bo nekoliko poskočila. Krakov najlepše poljsko mesto Med poljskimi mesti ima Krakov izjemen položaj: niti prestolnica Varšava se ne more meriti z njegovo slavno preteklostjo in kulturnim pomenom. Ime je dobil po legendarnem Krakusu. očetu Vande, ki o nji pripovedujejo stare poljske pesmi in legende. 2e v desetem stoletju po Kristu je bil važno mesto, sedež škofije. V enajstem stoletju je Boleslav Smeli prenesel iz Poznanja v Krakov prestolnico Poljske, a Kazimir Veliki (1333—70) je zgradil na Wawelu kameniti grad in v mestu več cerkva ter utemeljil leta 1364. poljsko univerzo, ki se še dandanes imenuje po tej dinastiji Jagiellonska. Pod njegovo vladavino so bile zgrajene tudi znamenite Su-kiennice (tržnice sukna), v katerih je sedaj velik muzej z galerijo slik. Najvišji vzpon je doseglo to poljsko mesto v 15. in 16. stoletju, ko so v njem , vladali kralji Poljske in Litve. V tem času | je bil Krakov na glasu enega najlepših evropskih mest. Ko je požar uničil grad na Wawlu, je dal kralj Sigismond III. prenesti sedež kraljev v Varšavo in mesto je začelo propadati, tako da ga je delitev Poljske zatekla že v precej zaostalem stanju, čeprav so tolike krasne stavbe še vedno pričevale o njegovem nekdanjem sijaju. Ob delitvi Poljske je bil Krakov najprej dodeljen Avstriji, nato (1807—1815) Velikemu vo j vodstvu varšavskemu, od leta 1815—1846 pa je bil neodvisna republika, dokler ga niso leta 1846. zopet zasedli Avstrijci. Tako je bil vse do leta 1918. sedež galiških deželnih oblasti In ker so imeli Poljaki v Avstriji dokaj ugoden položaj, je mogel Krakov nadaljevati svoje kulturno poslanstvo. V času narodnostnega pre- CHavnf trg Krakova z znamenito Marijino cerkvijo ganjanja Poljakov v Prusiji in Rusiji se je tu osredotočilo poljsko kulturno življenje. Ob Visli ležeče mesto napravi po svoji legi po mnogih starih krasnih palačah in cerkvah na tujca dober vtis. V poljski republiki, ki je razdeljena na 16 provinc ali vojvod ste v, je tudi Krakov sedež ene izmed štirih provinc, ki obsegajo nekdanje avstrijsko ozemlje. Tu je tudi sedež nadškofa, univerza je zelo razvita in na najboljšem glasu (med profesorji je Slovenec dr. Vojeslav Mole, nji pa se pridružujejo razne znanstvene ustanove, izmed katerih je najznamenitejša Akademija znanosti (edina na Poljskem). V Krakovu delujejo nadalje akademija za oblikujoče umetnosti, trgovska visoka šola, visoka šola za poljedelstvo in rudarska akademija. Krakov šteje nad 200.000 prebivalcev, med katerimi je znaten odstotek Zidov. Izmed njegovih znamenitosti naj omenimo predvsem Rynek (Glavni trg), največji in najlepši na Poljskem. Obdajajo ga stare palače, nekdanje rezidence poljskega plemstva. Tu so že omenjene Sukiennice (iz leta 1558.), stavba, ki ji je dal italijanski stavbenik Gian Maria Padovano značilen slog poljske renesanse. Na tem trgu, ki se ponaša s spomenikom Adama Mi-ckiewicza, sta magistratno poslopje in majhna cerkev iz 11. stoletja. Posebno znamenita pa je Marijina cerkev, ki je najlepša in največja gotična cerkev na Poljskem. V nji so mnoge krasne umetnine. Večji stolp je visok 81 m in ima posebno uro. ki s trobentanjem fanfar oznanja ure. Izmed ostalih znamenitih stavb starodavnega Krakova naj omenimo še Jagiellonsko knjižnico. Na dvorišču mogočne stavbe stoji stari kip poljskega astronoma Kopernika. Mestno središče se razprostira okrog apnenčastega hriba Wawel, ki je Poljakom tako sveto mesto kakor Čehom niihovi Hradčany v Pragi. Tu so v dobi. ko je imela Poljska največjo moč, bivali poljski Diplomatski slovar Komaj je vojna izbruhnila, že se vodi polemika o »kršitvah nevtralnosti«. Da nam bo ta poj m kolikor mogoče jasen, bomo v današnjem in v nekaterih prihodnjih sestavkih prikazali pravice in dolžnosti nevtralcev. 2e v prvem sestavku sem opozoril, da je nevtralnost pravno stanje, ki ga urejajo določbe mednarodnega prava, odnos-no mednarodni običaji. Nevtralnost je v daljšem razvoju doživela razne zanimive preobrazbe, toda pravice in dolžnosti nevtralcev se po današnjem pojmovanju ne razlikujejo mnogo od onih, ki so bile določene v srednjem veku. zlasti v pogledu pomorske vojne, ko so bila prvič sestavljena nekatera splošna pravila za nevtral-ce in druge države. Tako so na primer v londonski deklaraciji iz leta 1909 zbrana skoro ista pravila kakor jih poznamo iz prvega pomorskega kodeksa za nevtralce iz leta 1300 in ki so prešla pozneje med stalne običaje. Položaj nevtralne države obeležujeta na splošno naslednji dve pravili: 1. njena pravica, da vse druge države spoštujejo njeno teritorialno nedotakljivost, njeno neodvisnost in suverenost ter njeno trgovino; 2. njena dolžnost, da se niti neposredno niti posredno ne udeležuje nobene vojne akcije. Obe ti dve pravili sta seveda v praksi stalno izpostavljeni kršitvam, ker ni v | mednarodnem življenju, kakor znano, nobenega organa nad državami, ki bi jih lahko prisilil k izpolnjevanju njih mednarodnih dolžnosti. Cim večje pa je v določeni vojni število nevtralnih držav, tem verjetnejše je spoštovanje njih nevtralnosti, ker tvorijo skupaj dovolj močno silo, ki spoštovanje nevtralnosti lahko uveljavi To je za razliko od zadnje svetovne vojne — vsaj doslej — primer v sedanji vojni. Razen tega skrbe danes vse nevtralne države tudi same s svojo oborožitvijo v precejšnji meri za to, da se ne pojavijo prehude kršitve njih nevtralnosti. Iz Amerike prihajajo glasovi, da se bodo države obeh ameriških kontinentov stalno posvetovale o ukrepih za učinkovito ohranitev svoje nevtralnosti. V tem smislu so se v Evropi že doslej posvetovale države tako zvane »oslske skupine«, ki so se vse izrekle za nevtralnost. V pogledu pravil, ki se jih morajo države držati, da zadoste pravici nevtralcev, moramo ločiti med spoštovanjem nevtralnosti v suhozemni vojni ter onim v pomorski vojni. Glede prve imamo že precej natančne določbe mednarodnega prava, ki se v glavnem izvajajo, glede druge pa je še mnogo nejasnosti in pomanjkljivosti, pa seveda tudi mnogo kršitev. Bolj vprašanje prakse kakor določb pa je končno spoštovanje nevtralnosti v letalski vojni. Za uvod k nadaljnjim sestavkom moram končno še pripomniti, da so na sološno pravice in dolžnosti nevtralnih držav v teoriji in praksi že precej ustaljene, pravice in dolžnosti državljanov nevtralnih držav pa še vedno zelo negotove in nejasne. Glavne določbe o teh pravicah in dolžnostih so zapisane v dveh haškjh konvencijah (dogovorih) iz leta 1907: peta konvencija haške konference se nanaša na suhozemno, trinajsta pa na pomorsko vojno. Glavne določbe konvencije o nevtralnosti v suhozemni vojni so naslednje: 1. Ozemlje nevtralne države je nedotakljivo. 2. Vojskujoče se stranke ne smejo vdreti s svojimi četami ali drugimi vojnimi silami na ozemlje nevtralne države. 3 Nevtralna država se ne sme niti neposredno niti posredno udeleževati sovražnosti in sme uporabiti orožje le za obrambo svoje nevtralnosti, ko ie ta pre-kršena (Beigija v svetovni vojni!). 4. Vojskujoče se stranke 'morajo spoštovati ozemlje in tako zvane »teritorialne vode* (o tem kasneje) nevtra^ih držav To je nekai splošnih Dravil. O rvodrob-nostih se bomo pomenili kasneje Se prej pa bomo v enem prihodnjih sestavkov skušali odgovoriti na vprašanje, kdaj nastopijo za voiujoče se stranke dolžnosti spoštovanja pravic nevtralnih držav, za nevtralne države pa obveznost izpolnjevanja svojih dolžnosti. Scnrtator Jagfetonska univerza, najstarejša na Poljskem kralji, tu so pokopani njihovi kralji ln »knezi duha«. Na Wawlu je dvonadstropni kraljevski grad, ki je po razdelitvi Poljske doživel podobno usodo kakor grad čeSrih kraljev: Avstrijci so ga spremenili v vojašnico in prenesli na Dunaj vse, kar je bilo v njen količkaj pomembnega Po vojni so ga Poljaki skušali restavrirati po stanju v 16. stoletju; stroške za to obnovo so krili z javnimi zbirkami. Wawelska katedrala je prava zakladnica poljskih starin in umetnosti. Obdaja jo osemnajst kapel z grobnicami poljskih kraljev in velikašev in z umetnostnimi spomeniki. Med najlepše grobove štejejo grobnico Kazimirja Velikega, ki je umrl leta 1370. V središču katedrale je grob sv. Stanislava, posebno krasna renesančna kapela je zgrajena na grobovih dveh kraljev Sigis-mondov. Mnogi kralji in kraljice so pokopani v kripti. Tu so tudi grobovi narodnih junakov Kosciuszka in poljskega maršala za Napoleonovih časov Poniatowske-ga, dalje pesnikov Mickiewicza in Slo-wackega. ustanovitelja poljske republike Josefa Pilsudskega in drugih. V zvoniku tega poljskega Panteona visi največji zvon Poljske, imenovan »Zygmunt«: ima v pre- mera 2 m 88 cm in je bil vlit v prvi polovici šestnajstega stoletja. Onkraj Wawla je židovska četrt, imenovana Kazimierz, ki je bila nekoč neodvisno mesto. V pavlinski cerkvi je kripta a krstami nekaterih slavnih poljskih znanstvenikov in umetnikov. Izmed krak*»vskih muzejev je na glasu zlasti Muzej kneza Czartoryskega, v katerem najdeš tudf stike Rafaela, Leonarda da Vinci^a in drugih mojstrov. Dva kilometra od mesta je holm (Ko-piec) Košciuska, umetno nanošena mogila v spomin na poljskega vstaša, ki je umrl L 1817. S tega 34 m visokega holma se odpira razgled na Krakov. Ob lepih dnevih se vidijo v daljavi zasneženi vrhovi Tater in Karpatov. Takih »kopcev« je okrog Krakova več; tako je v predmestju Pod-gorze »Kopiec Krakusa«, legendarnega ustanovitelja tega mesta, v kraju Mogila pa je grob njegove hčeri Wande, o kateri pripoveduje stara legenda, da se je rajši vrgla v Vislo, kakor da bi se omožila z Nemcem Rudigerjem. Tam je tudi samostan cistercijancev, ki imajo stalne stike s slovenskimi belimi menihi v Stični. 12 km od Krakova pa je Wieliczka z znamenitimi solarnami. ŠOLSKO NAZNANILO. ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ S PRAVICO JAVNOSTI pri TRGOVSKEM UČNEM ZAVODU V LJUBLJANI, KONGRESNI TRG 2 REDNO VPISOVANJE se vrši dne 9., 11., 12., 13. in 14. septembra od 9.—12. in od 3.—%7. ure popoldne. (Na praznik in v nedeljo ni vpisovanja). PRIČETEK POUKA JE DNE 15. SEPTEMBRA OB 8. URI. — Tečaj je organiziran kot redna Enoletna trgovska šola in nudi svojim učencem vse ugodnosti, kot jih imajo učenci državnih trgovskih šol. Šolnina je zmerna, ki jo zavod pridnim in potrebnim učencem tudi primerno zniža. Zavod uživa zavoljo svoje vestnosti, discipline in svojih učnih uspehov izvrsten sloves in je po svojih pedagoških metodah ter prvovrstnih strokovnih profesorjih najmodernejši in najuglednejši zavod te vrste. Zavod kot odlično zaključno šolo najtopleje priporočamo. Zasedena poljska mesta S Katovicami in ostalimi industrijskimi središči v njihovem okrožju je nemška vojska zasedla oni del Zgornje Slezije, ki je po plebiscitu 9. marca 1921 pripadel Poljski. Poljska Gornja Slezija obsega 3225 četvornih km in šteje okrog en milijon prebivalcev, med katerimi je slaba četrtina Nemcev. Katovice Katovice, glavno mesto vojvodstv dež škofije, štejejo nad 100.000 prebivalcev. V začetku 19. stol. so bile navadna vas s 750 prebivalci. Rasti so začele šele v drugi polovici 19. stoletja, ko so se kmalu razvile v važno industrijsko in premogovno središče. V poljskem nacionalnem gibanju je imelo to mesto pomembno vlogo, saj so v njem bivali mnogi agilni politiki. Mesto ima seveda povsem moderen značaj. Njegova največja in najlepša ulica je Ulica tretjega maja. Na Rynku se dviga v sodobnem stilu zgrajeni rotovž. Po hribu za mestom se razprostira Kosciuzkov park z 20 m visokim razglednikom, odkoder se odpira lep razgled po vsej Zgornji Sleziji. Izmed poslopij je posebno monumentalna palača vojvodstva (banovine), ki je stala več milijonov zlotih. Na progi Varšava — Kielce — Krakov ležeče mesto Kielce šteje nad 50.000 prebivalcev in je sedež vojvodstva ter škofije. Tu so imeli do 17. stoletja svojo rezidenco krakovski škofje. Zgodovinsko in umetnostno zanimiva škofijska palača soli med največje znamenitosti tega mesta. Prvotno gotična katedrala je bila pozneje prezidana v baročni slog. V bližini mesta, ki ga sicer obdajajo gozdovi, so kamnolomi marmorja Kielce so izhodišče za izlete na priljubljene Svetokriške gore. Ridgoš* Mesto Bydgoszcz (nemSki Brotnberg) teži na progi Varšava-Gdynia in šteje 109.000 prebivalcev, izmed katerih je 90®/® Poljakov, 9% Nesmcev in 1% Zidov. Ustanovljeno je bilo v štirinajstem stoletju in je bilo glavno mesto province Kujawy. Ko so ga L 1656 razrušili Švedi, se dolgo ni več moglo dvigniti. Po delitvi Poljske je pripadlo Rusiji, ki ga je jela germanizirati tako, da je v okolici mesta naseljevala i nemške kolone. V drugi polovici 19. stoletja se je Bidgošč razvil v važno industrijsko in trgovinsko središče in zavzema danes na Poznanjskem prvo mesto za Poznanjem. Po osvobojenju je kmalu poprijel poljski značaj. Mesto je prav snažno, s pravilnimi ulicami in številnimi parki ter se razločuje od bližnjega Torunja po svojem povsem modernem značaju. Pri Bidgošču se začenja prekop, ki veže reko Brdo z Notecom m tako spaja tudi Vislo z Varto. Mesto Cjehanov (točno Ciechan6w) leži na progi, ki vodi iz Varšave k poljskemu morju. Šteje 11.000 prebivalcev. V njem se nahaja grobnica slovečega poljskega pesnika grofa Zyg-monda Krasinskega, ki je bil rojen na gradu v Opinogori, 7 km od Cjehanova. Ta graf grofov Krasinskih je sedaj v razvalinah. če ne moreš zaspati e e e V New Torku postalefo amfbulance za uspavanje Največja njujorška telefonska in brzojavna družba, Western Union Telegraph Company, je otvorila pred kratkim nov oddelek, ki mu je naloga boriti se proti nespečnosti V bodoče bo vsakemu tamkajšnjemu telefonskemu naročniku, v primeru da ne more zaspati, poklicati družbo na pomoč. Kadar se v New Yorku brez spanja obračaš v postelji, dvigneš slušalko, zavrtiš zrake zgoraj omenjenega oddelka in rečeš: »Ne morem zaspati.« Navedeš še hne ( in naslov in kratek čas nato pridrvi pred | stanovanje »spalni avto« dražbe, u njega pa izstopita dva strokovnjaka za nespečnost. S seboj imata cel zaboj najrazličnejših pripomočkov za spanje. Temu izročita kopalne soli, ki pospešuje spanje, dragemu zaigrata na posebni gramofonski plošči uspavajočo melodijo, spodaj v avtu pa se kadi kotel z napisom »baldrianov čaj«. Za pomoč proti nespečnosti plačujejo naročniki stalen mesečni prispevek. Postani in ostanf član Vodnikove draibet Teden dni vojne med Nemci In Poljaki Nemško-poljska vojna je v polnem razmahu, najsi še ni izbruhnilo med obema državama formalno vojno stanje. Nemci se v svojih vojnih poročilih še vedno dosledno ogibliejo besede vojna ter obeležujejo ves potek svojih vojnih operacij z besedo »boji na Poljskem«. Na podlagi dosedanjih poročil je mogoče ugotoviti, da je razdeljena nemška vojska pri svojih operacijah proti Poljski v štiri velike armade, ki prodirajo v osmih kolonah, kakor smo zabeležili že v nedeljo v našem pregledu vojnih operacij. Nemške sile so se zbrale na Moravskem, Slovaškem, v Severni Šleziji, na Pomorjan-skem, Brandenburgu ter v Vzhodni Prusiji. Iz poteka dosedanjih operacij je razvidno, da je imela pomorjanska in bran-denburška armada nalogo presekati koridor ter zavzeti Poznanjsko. Armada, ki je vdrla iz Slovaške in Moravske, naj po zasedbi industrijsko nadvse važne poljske Gorenje Šlezije s pohodom proti severu bočno obkoli poljsko vojsko v trikotu med Varšavo, Poznanjem in Torunjem. Armada, ki je pričela operirati iz Severne Šlezije proti poljski Gorenji Šleziji, se bo tekom operacij skoraj gotovo združila z armado, prodirajočo iz Moravske in Slovaške proti severu. Četrla nemška armada v Vzhodni Prusiji ima predvsem nalogo braniti to ozemlje pred morebitnimi poljskimi ofenzivnimi sunki Po dosedanji taktiki poljske vojske, ki bo štela kakih tri in pol milijone mož, je sklepati, da se bo v glavnem držala načela defenzive. Ofenzivno bo nastopala lokalno s koncentracijo svojih sil proti posameznim nemškim prodirajočim skupinam z ozirom na njihov strategični in taktični položaj. Poljsko vrhovno vodstvo bo na podlagi izkušenj iz svetovne vojne čim bolj odlagalo odločilni spopad ter čuvalo jedro poljske vojske za poznejše dogodke. Kake velike generalne ofenzive poljske vojske za dogleden čas ni pričakovati, vsaj dokler se ne bodo pričele odločilne opera- Gorenji Šleziji vsako ped zemlje ter se v redu umikali, kar potrjujejo tudi italijanski poročevalci, ki so pri nemški vojski Br-zim odredom tankov in oklopnih avtomobilov, podprtih z bombniki, se je posrečilo z naglim sunkom prodreti iz Gornje šlezije do Kielc in zasesti strategično pomembno Liso goro ter s severa ogroziti poljske divizije okoli Krakova. Četrta nemška kolona si je utrla pot do meje preko slovite poljske božjepoti Čen-stohova. kjer so se razvijale silno krvave borbe. Tu je poljsko letalstvo ponovno napadlo nemške motorizirane In oklopne divizije ter jim prizadejalo težke udarce. Pod težkim ognjem nemške artiljerije pa so Poljaki končno le morali popustiti ter se umakniti iz Čenstohove 3. septembra. Dva dni pozneje so sicer Poljaki javili, da so Čenstohovo ponovno zavzeli, vendar pa je bil to najbrže samo razbremenilni sunek za olajšanje položaja umikajoči se glavni poljski sili na tem odseku fronte. Levo krilo četrte nemške kolone, ki operira proti Lodžu, je zavzelo po krvavih borbah Radomsk, Kamiensk, Vielunj, Ostrovo, Krotošin in Liso. Pri Sieradzu je forsiralo to krilo prehod preko Varte m se bliža Lodžu. Tudi tu so izvedli poljski letalci nekaj uspešnih operacij, ki pa niso mogle zaustaviti nemškega prodiranja. Nemškim motoriziranim rezervam je uspelo potisniti Poljake nazaj na črto Piotrkov —Opočno—Kielce—Checini. Na fronti med reko Neco in tiso so Poljaki odbili v svojih moderno izgrajenih postojankah vse nemške napade ter pri Zbašinu zapadno od Poznanja vdrli celo na nemško ozemlje. Splošni umik poljskih čet na notranjo obrambno črto na Visli in Bugu pa bo nedvomno povzročil tudi umik poljskih odredov, ki se bore na Poznanj-skem. Šesta nemška kolona, H je prodrla h Pomor j anske na črti Hojnice—Naklo— reka Neco, je prodrla do reke Visle pri Helmu, kjer so pruski grenadirji kot elitna trupa tje na tempo, ki odgovarja potrebam njihovih se v redu umikajočih čet Očuvali so svoje vojne edinice pred lokalnimi porazi in obkoljevalnimi operacijami nemške vojske ter z njimi tudi skoraj ves vojni materiai To dokazujejo tudi nemška poročila, ki govore, da so nemške Čete ujele vsega skupaj okoli 25.000 Poljakov, kar je pri veličini operacij in množini vojnih sil, ki so angažirane na eni in drugi strani res malo. Poljaki sami priznavajo, da jim prizadeva največ gorja nemška težka artiljerija, oklopni odredi tankov in nemško letalstva L ? r \ i it $ • ! ,.f' r.» I 1J.I' l / f. S k. ; 1. - ,J . »i tirana. Nemci sami poročajo, da so t' II zbili na tla kakih 120 poljskih letal. Po njihovih podatkih, ki jih je objavilo glasilo nemškega letalskega ministrstva »Der Adler«, pa imajo Poljaki najmanj 1500 letal. Angleški letalski strokovnjak EHiot, ki ga tudi Nemci visoko cenijo, je nedavno napisal: »Zračni prostor se razprostira pre- več v višino in Urino, da bi bilo mogoče nad njim popolnoma zagospodariti samo letalski sili ene velesile. » V španski državljanski vojni so imeli republikanci v primeri s frankovci skoraj neznatno letalstvo, vendar so republikanski lovci povzročali težke neprilike nacionalističnim bombnikom. Poleg tega je treba računati da imajo Poljaki odlično protiletalsko topništvo, o katerem pravijo sami Nemci, da je med najboljšimi na svetu. Gotovo je, da povzročajo nemški letalski napadi na poljska mesta težko materialno škodo in izpostavljajo prebivalstvo najtežjim preizkušnjam. Bombardiranja Barcelone in Madrida pa so pokazala, da ni mogoče zlomiti odporne in moralne sile hrabrega in junaškega civilnega prebivalstva in da netijo žrtve bombardiranja samo plamen še večje odločnosti in požrtvovalnosti Bombardiranje zapušča gotovo težek vtis pri prebivalstvu, toda nikakor ne more zlomiti odpora, kar potrjujejo tudi vsa poročila ix Poljske. D. V. Beograd, 7. sept. p. Za računskega inšpektorja v 6. pol. skupini je napredoval kontrolor Julij Lavrenčič v računskem oddelku šumske direkcije v Ljubljani V poštni službi so bili premeščeni: Inšpektor Ivan Rabič iz ljubljanske pošte k poštni direkciji višja kontrolorja Edvard Hofman iz pošte Ljubljane 2 k pošti Ljubljana 1 in Rudolf Vidmar iz pošte Ljubljana 1 k pošti Ljubljana 2, višja kontro-lorka Josipina Makuc iz pošte Maribor 2 k pošti Maribor 1 in kontrolorka Angela Klemenčič z Viča k pošti Ljubljana 1. škofijska in samostanska posestva v Sloveniji Kakor smo že poročali, bodo kmalu končani posli za prenos premoženja verskega zaklada v last ljubljanskega škofijskega or-dinariata. Premoženje cenijo strokovnjaki na 200 milijonov dinarjev. Ob tej priliki objavlja zagrebška Vilderjeva »Nova ri-ječ« zanimive podatke o cerkvenih posest-tih v Sloveniji S prenosom verskega zaklada prehaja v last ljubljanske škofije v srezu Radovljici 16.833 ha gozda m v srezu Krškem 1375 ha. Že doslej je imel ljubljanski škofijski or-dinariat v svoji lasti 293 ha obdelane zemlje, 6.604 ha gozdov ter 5.173 ha travnikov in pašnikov, skupaj 12.000 ha zemlje. Mariborski škofijski ordinariat poseduje 165 ha obdelane zemlje, 97 ha gozdov ter 35 travnikov in pašnikov, skupaj 297 ha zemlje. Poleg tega imajo v Sloveniji posestva razni cerkveni redov! Tako imajo cisterci- anci v Stični na Dolenjskem: 82 ha obdelane zemlje, 150 ha gozda in 10 ha travnikov. skupaj 242 ha zemlje. Kartuzianci v Ple-terjah na Dolenjskem imajo 210 ha obdelane zemlje, 1112 ha gozda in 23 ha travnikov, skupaj 1345 ha zemlje. Trapisti v Raj-henburgu imajo 123 ha obdelane zemlje, 233 ha gozda in 28 ha travnikov skupaj 384 ha. Benediktinski samostan Admont v Nemčiji posedujejo pri oas 323 ha obdelane zemlja, 132 ha gozda tn 43 ha travnikov, skupaj 498 ha. Minoritski samostan v Ptuja ima 100 ha obdelane zemlje, 258 ha gozdov in 25 ha travnikov, skupaj 383 ha Nemški viteški red poseduje v raznih krajih Slovenije 300 ha obdelane zemlje, 834 ha gozdov in 84 ha travnikov, skupaj 1218 ha zemlje. Navedena so pri tem le največja samostanska posestva, ki se jim pridruži še mnogo daljša vrsta samostanov z manj ko 300 ha zemlje, kar pa skupaj tudi znese par tisoč hektarjev. Pri tem niso upoštevana posestva slovenskih župnij. Vlak je zadel v voz Ljubljana, 7. septembra Nocoj ob 20. je tovarni vlak, prihajajoč iz Kamnika, na križišču z Vodovodno cesto zadel v voz, katerega je lokomotiva, zdrobila, voznika pa vlekla več metrov s seboj. Nesrečnika so našli hudo poškodovanega na progi, nato so ga. z reševalnim avtom nemudno prepeljali v bolnišnico. Bil je nezavesten. Ponesrečenec se piše Volčjak Anton,po poklicu Žagar 20 do 25 Jet star. Odrezano ima desno roko v komolcu in desno nogo v stopalu ter zlomljeno levo nogo. Razen tega ima ponesrečenec tudi na glavi nevarne poškodbe. Do časa, ko smo prejeli poročilo, konja de niso našU Vlom pri Kamniku Kamnik, 7. septembra V pretekli noči je bil na Vrhpolju pri Kamniku izvršen pravcati gangstrski vlom, ki nima zlepa para v naši okolici Vlomilci so se ponoči ko je gostilničar Miha Lah že spal, pripeljali z vozom pred njegovo gostilno in trgovino in se tiho splazili v notranjost. Ko so videli, da gostilničarja niso zbudili so brezkrbno pričeli prazniti trgovino. Odnesli so mu radijski aparat znamke »Schaubt, gotovino, ki so jo našli v predalu, moko, cigarete, tobak ln drugo. Ker je gostilna »Zlata kaplja« precej na samem pod znanim klancem Kavranom, tudi sosedje niso mogli postati pozorni na drzni nočni obisk. Tatvino je opazil zjutraj šele lastnik sam in je brž obvestil orožnike, ki so uvedli obširno preiskavo, da izsledijo vlomilce. Trgovec g. Lah tipi okrog 9.000 din škode. Italijansko stališče in položaj zapadnih velesil V uglednem švicarskem listu »Basler Nachrichten« razpravlja znani publicist dr. Oeri o položaju zapadnih velesil spričo italijanskega stališča čakanja ter piše med drugim: »Razume se, da predstavlja za zapadni velesili negotovost glede bodoče opredelitve Italije zelo težak element vznemirjenja. Ona sili francosko vojsko in angleško brodovje k ukrepom pripravljenosti, ki slabe silo zapadnih držav na drugih točkah. Spomnimo se na podobno negotovost, v kateri se je Nemčija znašla leta 1914. ob izbruhu voj^e z Rusijo glede na stališče Francije. V Berlinu so se tedaj odločni, da s postopanjem, ki bi ga mogli imenovati »nagli izvid v diplomatski obliki«, razčistijo vprašanje, ali bodo morali tudi na zapadu nastopiti, ker bi Francija hotela priskočiti svojemu ruskemu zavezniku na pomoč. V tem smislu je nemški poslanik v Parizu Schoen prejel navodila, naj brez ovinkov vpraša zunanjega ministra Vivianija o francoskih namerah, k čemur je dodala: »Ako francoska vlada ! izjavi kar se ne zdi mogoče, da hoče j ostati nevtralna, naj Vaša ekscelenca iz- javi francoski vladi da bi morali za jamstvo francoske nevtralnosti zahtevati prepustitev trdnjav Toul in Verdun, ki bi jih mi zasedli in po vojni z Rusijo spet vrnili« Tako je francoska vlada 2. avgusta povsem določeno odgovorila, da bo izpolnila svojo zavezniško dolžnost, in nemškemu poslaniku ni bilo treba še posebej zahtevati jamstev za francosko nevtralnost. Seveda se tedanji dogodki n€ dado povsem vzporejati s sedanjimi. Ni namreč niti gotovo niti samo verjetno, da bi se zapadni. sili poslužili nasproti Italiji iste i'~,v ~ metode Namesto z jamstvenimi zahtevami bi mogli nastopiti s prfjatelj-sfcimi ponudbami, za katere je dovolj prilike v Sredozemlju in v Rdečem morju. U"* I r * . !** t p. *JT fi' k k 'h • > . v « v Požar sredi vasi Pišece, 7. septembra. Na kraljev praznik ob četrt na 10 ponoči se je po kresovanju na sejmišču naenkrat zglasil gasilski rog. Gorelo je ostrešje nad pekarijo hiše peka g. Ivana Vrečka, ko so domači že mirno spali. Ta hiša stoji tik velikega novega petrazrednega šolskega poslopja. K sreči je bil ogenj kmalu opažen in gasilci še vsi v vasi. Hitro so priskočili z brizgalno na pomoč in v pičle pol ure udušili ogenj, tako da je zgorel le del ostrešja. Kako je ogenj nastal, se samo ugiba, najbrž so se vžgale saje in je ogenj prešel na suho tramovje skozi slabo zaprte diurce »pekovskega« dimnika, kjer je začelo goreti Da je ogenj izbruhnil sredi noči, bi bilo vse zgorelo do tal in še šolsko poslopje bi bilo težko rešiti. Škoda je krita z zavarovanjem. Zdaj so že tretjič naši vrti gasilci preprečili požarno katastrofo v Pišecah, za kar zaslužijo vso polivalo. »Zdaj se vidi kaj je vredna brizgalna«, je dejal po požaru neki domačin. Mi pa pristavimo Še srečno ofeolnost, da po sredi vasi teče potok Gabrnica, ki ne goni samo vaške mline, ampak nad vse uspešno gasi tudi ogenj ob požarih. Hi žrtev dje na zapadni nemški fronti Nekateri vojaški strokovnjaki napovedujejo, da se bodo spustili Poljaki v odločilno bitko šele na Bugu pod Varšavo, kjer je osredotočena glavna sila poljske vojske. Kakor smo že v nedeljo ugotovili, so izvršili Nemci napad na poljsko ozemlje z osmimi močnimi kolonami. Prva kolona, ki je pričela prodirati iz Slovaške po dolini Vaga preko Zapadnih Beskidov, je zavzela strategično važni prelaz Jablunko ter prodira sedaj njeno desno krilo po dolini reke Dunajec preko Novega Sonča proti Tarnovu. Imela je po poljskih poročilih zelo težke izgube Tvorijo je večinoma polki iz ozemlja bivše Avstrije. Levo krilo te kolone je prišlo pri Suhi v stik z desnim krilom druge nemške kolone, ki je prodirala od črte Moravska Ostrava—Tešin preko reke Olze do Biale in Kleca. Pod bočnim pritiskom nemških čet teh dveh združenih kolon so bili Poljaki prisiljeni izprazniti Severno Šlezijo ter se preko Visle umakniti proti Krakovu. Nemške čete slede tesno za petami umikajočim se Poljakom ter so že v sredo popoldne zasedle Krakov, ki so ga po nemških poročilih Poljaki brez odpora izpraznili. Poljaki zatrjujejo, da Krakov še ni padel in da se vr-še zanj ogorčene borbe. Pogled na zemljevidu pa dokazuje, da bodo nemške vesti točne, ker sicer grozi poljskim divizijam. ki se bore okoli Krakova. obkolitev od severa, kjer so Nemci že zavzeli važno železniško križišče Kielce in nad njim do-minirajočo Liso goro, od juga pa jim pre-te z obkolitvijo nemške planinske divizije, ki se bližajo Tarnovu. Tretja nemška kolona, ki Je pričela z operacijami na črti Ratibor—Glivice (Glei-votz), je zavzela Katovice, Kraljevo Huto in pri Plesu prekoračila Vislo ter prodrla z motoriziranimi odredi do Sklavina pred Krakovom. Levo krilo te kolone je z veščim manevriranjem obšlo poljsko utrjeno črto pri Mikolajovu (Nikolai). kjer so se Poljaki po težki borbi udali Nemci pravijo, da so pri tem ujeli 15.000 Poljakov. Rezultat operacij teh treb nemških kolon, ki so podprte z izredno močnimi oddelki tankov, oklopnih avtomobilov, motorizirane pehote in težke artiljerije ter težkih bombnikov, je bil umik Poljakov iz Gornje Šlezije, kar sami javljajo v poročilu od 4. septembra. Poljaki so branili v nemške vojske izsilili prehod preko Visle. Prehodu nemških čet preko Visle je prisostvoval Hitler. Na desnem bregu Visle so prišle čete šeste kolone v stik z oddelki desnega krila sedme nemške kolone, ki prodira iz Vzhodne Prusije ob Visli navzgor proti jugu. Ta kolona je zavzela po izredno krvavih borbah poljsko utrjeno mesto Grudziadž (Graudenz) in utrjeno oporišče v okolici Bidgošča (Bromberg), ki so ga nemška letala hudo razdejala. S tem so nemške čete definitivno prebile koridor ter pričele potiskati poljske čete, ki so ostale v severnem delu koridorja proti Gdinji, kjer se bodo priključile ta-mošnji trdnjavski posadki. Koliko je število teh odrezanih poljskih čet, ni znano. Italijanski poročevalci trdijo, da je ostala v odrezanem delu koridorja ena poljska pehotna divizija ter slovita konjeniška brigada »Pomorje«. Priznanje nemškega tiska in vojaških krogov vzbuja odpor poljskega bataljona na Westerplatte pri Gdansku, ki se je boril odrezan od celega sveta ter odoleval vsem napadom nemške suho-zemske, zračne in pomorske vojske. Nemci so cel teden noč in dan obstreljevali We-sterplatte z 28 cm granatami. Poljska posadka se je šele včeraj morala udati premoči. Osma nemška kolona, pi prodira ob prodira ob progi Gdansk—Varšava, je po hudih borbah zavzela iz svetovne vojne znano mestece Mlavo in desno od nje Pras-nis in Ciehanov. Levo krilo te kolone se je prebilo pri Rožnovi do reke Narev. Strateški rezultati prvih šestih dni polj-sko-nemške vojske so sledeči: nemška vojska je prebila koridor in presekala zvezo med poljsko armado okoli Gdinje s poljsko glavnino. Osvojila si je Gorenjo šlezijo z njenimi bogatimi rudniki in za vojno važno težko industrijo. Razbila je strateško važni trikot utrjenih mest Grudziaž—Bidgošč —in Torunj. Zavzela je gorske prelaze preko Beskidov in vpadla v ozemlje okoli Krekova ter prisilila Poljake s sunkom proti Kielcam in Lodžu, da se umikajo na svojo notranjo obrambno linijo, ker bi jim sicer pretila nevarnost, da jim po vzorcu koridorja presekajo Nemci zvezo med armado na Poznanjskem in glavnino poljske vojske, ki se nahaja za Vislo in Bugom. Poljaki so taktično uspeli zavreti toi prodiranja nemških kolon na poljsko ozem- Nemški glas o nevtralnih državah Zunanjepolitični urednik »Berliner BOr-sen-Zeitung« Kari Megerle razpravlja o nevtralnih državah In ugotavlja med drugim, da je število nevtralnih držav v sedanji vojni v primeri z zadnjo svetovno vojno tako močno naraslo, da se lahko govori o popolni spremembi položaja: v zadnji svetovni vojni je bila nevtralnost Izjema, udeležba v vojni pa pravilo, dočim je danes obratno. Medtem ko so bile nevtralne države v svetovni vojni prepuščene samim sebi in svojevoljnosti velesil, so danes nevtralne države v neprimerno ugodnejšem položaju. Med nevtralnimi državami je namreč danes dovoljno Število velesil, da lahko nevtralnost kvalitativno ln kvantitativno zavarujejo kot svetovnopolitično realnost, ki jo mora vsakdo spoštovati. V svojih nadaljnjih izvajanjih pravi list, da tega dejstva ni mogoče dovolj oceniti v interesa mednarodne skupnosti ln miru, ker je že sam obstoj velikega bloka nevtralnih držav pod vodstvom nekaterih velesil najboljše jamstvo proti nevarnosti, da bi se vojne akcije fatalistično razširile, dočim istočasno toliko bolj naraščajo izglecfl za omejitev sedanjih vojnih operacij, kolikor več držav se brani mešati se v ob računov anja drugih. Nemčija Je že ponovno izjavila, da ji gre samo za pomirjen je njene vzhodne meje. To pa je lokalno omejena ln dosegljiva naloga. Večina držav je izjavila, da se v ta lokalni obračun ne želi vmešavati. To odgovarja povsem Interesom Nemčije. Zato Nemčija nevtralnega bloka moralno ne zahteva zase. Čeprav se je znašala tudi v vojni z Anglijo in Francijo, smatra še vedno svoje smotre za omejene, dosegljive ln neodvisne od kakršnihkoli vseevropskih ambicij. torpediranja nAtheufe" London, 7. sept. br. Mornariško ministrstvo je izdalo danes komunike, v katerem pravi, da je zahtevalo torpedtranje angleškega parnika »Athenie« 138 smrtnih žrtev. Od 1418 potnikov in članov posadke je po dosedanjih ugotovitvah preživelo katastrofo 1190 ljudi možno pa je, da so bili nekateri izmed onih, ki so bili proglašeni za mrtve, vendarle še rešeni od nekaterih manjših ladij, ki pa nimajo svojih brezžičnih naprav, da bi lahko sporočile, koliko potnikov so rešile. Stroga nevtralnost Romunije Bukarešta, 7. sept. o. O zasedanju kronskega sveta pod predsedstvom kralja Ka-rola se je zvedelo, da je proglasil striktno nevtralnost Rumunije. Kronski svet je sklenil soglasno, da bo Rumunija strogo izvajala določila nevtralnosti. Rumunija ne bo na podlagi tega sklepa dobavljala nobeni vojujoči se stranki niti vojnih potrebščin, niti surovin. Nadalje bo prepovedala tudi novačenje za vse vojujoče se države. Rumunija in Francija Pariz, 7. septembra. AA. Predsednik republike Lebrun je danes sprejel v Elizej-ski palači v uradni avdienci novega ru-munskega veleposlanika v Parizu Frana-sovicia, ki mu je pri tej priložnosti izročil svoje poverilnice. Prisostvoval je tudi zunanji minister Bonnet. Ko je veleposlanik izročil svoje poverilnice, je imel naslednji govor: Gospod predsednik! čast ml Je izročiti pisma, s katerimi me Je moj vzvišeni vladar blagovolil akreditirati pri vaši eksce-lenci kot tolmača čustev visokega spoštovanja ln toplega prijateljstva Nj. Vel. kralja. Naj omenim ganljive skupne spomine naše zgodovine in zagotovim vaši ekscelenci, da bodo ostali globoko zasekani v srcu vseh Rumunov. Vsi ti spomini so združeni s skupnimi prizadevanji pri obrambi naše edinosti In naše neodvisnosti, ki predstavljata naše najvišje bogastvo. Rumunski narod se bo zmerom spominjal naklonjenosti, ki Jo Je Francija v svoji zgodovini zmerom pokazala do Velike Rumunije. Čustva prijateljstva, ki nas družico s Francijo, izvirajo prav tako iz občudovanja, ognjevitega patriotizma ln altrulzma francoskega naroda. Po tragičnih urah, ki jih bo preživelo človeštvo, bo prišel dan, ko bo naša zavest, prežeta z visoko ljubeznijo, podarila ljudem pravičnejše In lepše življenje. V svojem odgovoru Je Lebrun izjavil: Globoko ganjen od prijateljske poslanice, ki jo je preko vas poslal kralj Karol, vas prosim, da izvolite sporočiti tako mojo zahvalo, kakor tudi najiskrenejše želje, ki jih gojimo za njegovo osebno srečo in za veličino in napredek rumunskega naroda. V stremljenju, da zagotovita spoštovanje plemeniti dediščini civilizacije in napredka, sta Francija in Rumunija zmerom bili združeni v tesnem in plodovi tem sodelovanju. Vzajemni spomini iz zgodovine naših dveh narodov so potrdilo naše zvestobe do temeljnih pojmov svobode In časti. Francoski in romunski narod čutita duhovno sorodstvo, ki druži Francijo in Rumunijo. V trenutku, ko začenjate izvrševati svoje visoko poslanstvo, smete biti prepričani, da boste tako pri meni, kakor pri vladi našli sodelovanje, polno najtesnejšega prijateljstva, medsebojnega zaupanja in ualužnosti. LtdcsemfrarSkl radio vstavU poročila Luksemborg, 7. septembra. AA. (DNB). Po vladni naredbi je tuksemburški radio prekinil svoja poročila. Po radia razglašajo samo ie sporočila vlade prebivalstvu o ukrepih za ohranitev nevtralnosti za varnost pred letalskimi napadi in za preskrbo prebivalstva z živežem. Gospodarske vesti - Izvozne omejitve v Franciji V francoskem uradnem listu je bil objavljen dekret o prepovedi izvoza določenih vrst blaga lz Francije in o prepovedi izvoza blaga iz Alžira v vse države razen v Francijo. Izvozna prepoved se nanaša na konje in ostale živali za vprego, na volno, svilo, umetna gnojila, lod, žito, sladkor, rastlinska olja, kavčuk, opij. zdravilna zelišča, les, bombaž, konopljo, juto, živinsko krmo, seno, etELni alkohoL kalcijev fosfat, žveplo, grafit, petrolej, bencin in ostala mineralna olja, parafin, vnzelin in vse kovine, medicinske instrumente, kemične in farmacevtske izdelke, stekleno blago, filme, stroje, orodje, električne akumulatorje, blago iz niklja in aluminija in na tovorne avtomobile z nosilnostjo 2500—6000 kg. Borze 7. septembra Na curiški borzi je danes znova pričela notirati deviza Amsterdam, tako da notirajo sedaj devize Pariz, London, New Tork, Bruselj in Amsterdam. Deviza Pariz, ki je včeraj močneje popuščala, se je danes najprej okrepila od 10 na 10.20, popoldne pa je zopet popustila na 10. Deviza London je danes dopoldne popustila od 18.10 na 18.05, v popoldanski urah pa Je zdrknila navzdol na 17.95. _ DEVIZE Curih. Pariz 10.20, London 18.05. New York 445, Bruselj 76.25, Amsterdam 246.50. Blagovna tržišča MTO r-K Chicago. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 85, za dec. 88; koruza: za sept 58.62, za dec. 61. + Winnipeg. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 84, za dec. 84.50, za maj 87.37. BOMBAŽ r+" Liverpool, 6. sept. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za sept. 6.33 (prejšnji dan 6.33), za dec. 6.21 (6.21). Gibanje cen na liverpoolski borzi za bombaž je odslej omejeno v toliko, da ni dovoljeno dnevno povišanje cene za več kakor 25 točk ali znižanje za več kakor 50 točk. + New Tork, 5. sept. Tendenca čvrsta. Zaključni tečaji: za sept. 8.78 (8.37), za dec. 8.84 (8.18). Dogodek z aktovko V borbi za vsakdanji kruh me je zaneslo iz daljnega slovanskega juga v prijazno Slovenijo, ki mi je postala nova domovina. Potrudil sem se, kolikor je bilo v mojih močeh, da se uživim v nove razmere in da vračam, kar dolgujem gostoljubni bratski deželi. Ni mi še uspelo, da v teku enega leta bivanja v beli Ljubljani zbrišem s čela pečat svojega rojstnega kraja, da zatajim sledove mile materinščine jezika. Povsod, kamor stopim, vsakdo spoznava tujca v meni. * Že nekaj dni prihaja moj šef v pisarno s prav čedno aktovko. V svojem poslu sem že toliko zaslužil in si prihranil, da lahko mislim na preskrbovanje potrebščin, ki izpopolnjujejo modernega človeka. Motornega niti navadnega kolesa si sicer še ne morem kupiti, pa tudi klavirske harmonike ali celo radia ne, čeprav dobi uradnik s stalnim zaslužkom vse to tudi na obroke. Pač pa bi mi čedna, solidna aktovka trenutno najbolj prav prišla in za toliko bi tudi prav lahko žrtvoval, ne da bi si moral kaj pri-irgati od ust. Vprašal sem torej šefa, kje bi lahko kupil tako aktovko, kakršna je njegova tn po kakšni ceni. Povedal mi je naslov trgovine, kjer jo je dobil za 180 dinarjev. Sklenil sem, da pojdem na kupčijo o prvi pri-liki. V izložbi trgovine, ki mi jo je označil moj šef, sem zares zagledal prav tako aktovko, kakršno je kupil on. Vstopil sem. »Dober dan.* »Klanjam se, gospod.« »Prosim, rad bi kupil aktovko.« Prijazna mlada gospodična mi je prinesla na prodajno mizo več aktovk, izmed katerih sem prav lahko spoznal tako, kakršna je ona mojega šefa. Ne da bi dosti premišljeval, sem takoj segel po njej. »Prosim, tole bi rad. Koliko pa stanefrc »240 dinarjev* Obstal sem z odprtimi ustntt. Poet-afc) mi J? menjaje hladno in vroče, toda sem se spet ovedel. »To je vendar nemogoče! Sbjf fc krotkim moj prijatelj pri vas kaptt i tako za 180 dinarjev.« »To že ne bo držalo! Prt mat So tam stalne tn nam ni mogoče dati popusta. Saj je itak naš dobiček nenavadno skromen* »Veste, kaj? Jaz bi že lahko plačal 210 dinarjev, toda le tega ne morem prenesti, cte bi se vi smejati za menoj* S temi besedami sem se poahmtt kt sapri Vrata za seboj. Jezen in žalosten obenem sem počasi korakal po promenadi, ko sem dut&Jno naletel rta nekega veselega prijatelja — Ljubljančana. Pod pazduho je držal lepo aktovko, na las enako oni, ki jo tma moj ief. Razposajeno me je natvufit: »Zakaj se pa tako kislo držU? Da rM morda z levo nogo vstal? Ne da bi morda hotel zatemniti našo beto Ljubljano?« Povedal sem mu svoj doživljaj. Kakor neveren Tomaž je zmajal z &evo fa buljil vame ter vzkliknit: »Saj to je skoraj nemogpčef ATi ufoem jaz pred nekaj dnevi kupil to aktovko, za katero praviš, da je enaka tisti, ki je last tvojega šefa, v isti trgovini za 170 jev?« Šinila mi je mtsef v gtavo. Ponudit prijatelju 180 dinarjev in ga prosit, naj ie zame poizkusi kupih tako aktovko. Z velikim veseljem je ponudbo sprejel, vzet denar, predal meni svojo aktovico tn se hitro odpravil v isto trgovino, iz katere »on jaz odnesel tako žalostno izkušnjo, * N7sem prav dolgo čakal na promenadi. Že od daleč sem zagledal prijatelja, ki je z žarečim, smehljajočim se obrazom prav naglo stopal proti meni. V roki je držal aktovko, enako oni, ki sem jo želel, in z njo veselo mahal proti meni. V radovednem pričakovanju sem obstal. Ko je dospel do mene, mi jo je izročil, a istočasno mi je stisnil v dlan kar cel dvajsetak z zaupnim sporočilom: »No, vidiš! Saj sem jo dobil kar za 160 dinarjev* Mogoče se bo težko našel posloven človek, kateremu se bo zdelo vredno zgubljati časa s čitanjem zgodbic. Kdo bo poslušal pasto brenčanje literarnih muh! Toda zaL, gornji dogodek je resnično doživetje. F. M. Ob koncu pretekle&L meseca je čil in tdrav praznoval g. Jože Božič, delovodja KID na Jesenicah, svoj 65. rojstni dan. Naš jubilant se je rodil 27. avgusta 1874. na Ko-deljevem pri Ljubljani, kjer se je tudi iz-učS r ključavničarstvu, nato pa je prišel na Jesenice, kjer je kmalu zasedel mesto delovodje pri KID, katero opravlja M vso vestnostjo še danes. Kljub naporni službi se 'je posvečal se prosvetnemu delu. Ustanovil je in dolgo let vodil pevsko društvo »Savo«. Ves čas Je tudi član Sokola in drugih nacionalnih organizacij. Z vnemo je istotako sodeloval v stanovski organizaciji. Do lanskega leta, ko so pričeli neki ljudje vnašati strankar-stvo v strokovne organizacije, je predsedoval Društvu delovodij KID. ki ga je vodil nad vse pravično. Nekaj let je bil tudi predsednik industrijskih uradnikov KID. Za vse svoje plodno delo je dobil najvišje priznanje, kajti bil je odlikovan z zlato svetinjo za državljanske zasluge. Dolgi vrsti njegovih prijateljev se pridružujemo s čestitkami tudi mi in mu želimo še mnogo srečnih in zadovoljnih let. NAJCENEJŠE IN KVALITATIVNO NAJBOLJŠE HRASTOVE IN BUKOVE Proslava kraljevega rojstnega dne v Beograda Po^nAMUk kr« Maček ob prihoda r <1I 'MJfcj Ban v Skoplju — žrtev odpuščenega stražnika Skopi Je, 7. septembra Tragična smrt bana vardarske banovine g. Vladimira Hajdukveljkoviča v Skoplju, ki je padel kot žrtev maščevalnega odpuščenega mestnega stražnika, je vzbudila vsepovsod globoko obžalovanje. O zločinu so dognane naslednje podrobnosti: Ban Hajdukveljkovič se je v torek vrnil z inšpekcijskega potovanja po vardarski banovini, da je lahko v sredo prisostvoval proslavi kraljevega rojstnega dne. Ob 9. je na čelu vseh predstavnikov šel v sabor-no cerkev. Po službi božji je v banski palači sprejemal čestitke. Ves čas je bd ljubezniv, kakor vedno. Po končanem sprejemanju se je podal s gospo po mestu, da si nekoliko oddahne od službenih obveznosti. Sedla sta pred oficirski dom. Na desni strani pred vhodom je sedel za mizo divizijski general Miladinovič s svojo dražbo, pri banovi mizi pa soproga ravnatelja Trgovske akademije s hčerko in podpolkovnik Popadid. Vsi so biH dobro razpoloženi in ban je zadovoljno motril množico Skopljancev, ki so se sprehajali po ulicah in poslušati godbo pred Oficirskim domom. Ban je mnogim znancem prijazno odzdrav-IjaL Kdo bi vedel, kje povsod se je fačas potikal podnarednik mestne policijske straže Bogoljub Ivaniševič, ki se je zadnje čase popolnoma zapit! Mož je po rodu iz Mostarja in je pred devetimi leti odlično dovršil policijski pripravniški tečaj. Prej je staži! v Novem Sadu, nato je bil premeščen v Skopi je. Čeprav zelo sposoben za službo, je postajal bolj in bolj zanikrn in je zlasti zadnji čas močno popival Skoraj vedno vrnjen, je zadnji čas večkrat žalil ljudi po gostilnah in kavarnah. V svojem besnita je osredotočil maščevalnost na bana, čeprav popolnoma po krivici, kajti ravno ban ga je pred meseci povišal Ko pa je Ivaniševič pred nekaj dnevi v gledališki pisarni dejansko napadel nekega policijskega pisarja, je policijska uprava uvedla strogo preiskavo in tako je cela vrsta Iva-niševičevih nekorektnosti sama Izzvala njegov takojšnji odpust iz službe, saj se ni moglo dalje trpeti, da bi tak neuravnovešen javni organ s svojim sramotnim obnašanjem venomer škodoval ugledu policijske službe v Skoplju. Namestu da bi se spokoril, je sklenil, da ubije bana. Na dan kraljevega rojstnega dne je bil Ivaniševič oblečen v svojo najlepšo uniformo. Prišel je k banovemu avtomobilu in se pozdravil s šoferjem. Nato je nadaljeval korake proti Oficirskemu domu. Ban, ld ni mogel slutiti da preži nanj smrt, }e sedel na koncu mize poleg gospe, v profilu proti morilcu. Bilo je točno četrt čez poldne, ko je morilec tako mimo, kakor da hoče kaj sporočiti, pristopil k banu. Iz zavitega dnevnika je potegnil svoj službeni samo- kres h fs brez besede trikrat ustrelil. Dva strela sta zadela bana v glavo, tretji pa v desno prsno stran. Kri je brizgnila naokrog. Ban se je nagnil na mizo, nato se je zgrudil na pločnik. Na obupen krik bano-ve gospe je priskočila vsa družba. Morilec je takoj po napadu hladnokrvno odšel m vrgel samokres na trotoar, napravil je še nekaj korakov, se obrnil ter mirno opazoval obup gospe banove In strašno vznemirjenje med meščani. Dva mestna stražnika sta. brž pristopila k njemu, ga prijela pod roko in ga odgnala. Mahoma se js zbrala velika množica ljudstva. Prebivala!n> si ni moglo razložiti« kako da je Ivaniševič izbral ravno priljubljenega bana n svojo blazno osvc-to. Ban Vladimir Hajdukveljkovič si je namreč v Skoplju in v vsej Južni Srbiji pridobil zelo tople simpatije. Po rodu je bil iz vasi Dugone pri Mladenovcu v donavski banovini Gimnazijo je študiral v Sroedcrevu in Beogradu, nakar je leta 1913. stopil v vojno akademijo. Kot častnik se je boril v svetovni vojni ta si je dvakrat prislužil Karadjordjevo zvezdo z meči. Po vojni je dovršil pravno fakulteto v Beogradu, nakar je bil 6 let odvetnik v Smedere-vu, leta 1930. je bil postavljen za okrožnega inšpektorja, nato pa za načelnika upravnega oddelka banske uprave v Novem Sadu ta Niša. Postal je član državnega sveta, letos pa je bil imenovan za bana var-darske banovine. Kolikor je mogel, je skrbel za Skoplje in za napredek Južne Srbije. Z lepim značajem in prirojeno demokratičnostjo si je znal pridobiti vsakogar. Sleherni dan je bil med meščani in vrata njegovega kabineta so bila odprta vsakomur. Bil je res pravi narodni ban in zato je njegova tragična smrt vzbudila poleg iskrenega obžalovanja tudi strahovito ogorčenje nad morilcem. Vse popoldne se je zbiralo prebivalstvo pred Oficirskim domom — in gorje morilcu, če bi se bil še enkrat pokazali Pokojnega bana, ki Je preteklo noč počival na mrtvaškem odru na svojem stanovanju, je kropita velika množica Skopljancev. Danes ob 10. dopoldne so pokojnika prenesli na bansko upravo, poldrugo uro nato pa v saborno cerkev, kjer so bile za-dušne molitve. Iz Skoplja prepeljejo pokojnika v Beograd, kjer bo našel večni mir na novem pokopališču. Skoplje z vso Južno Srbijo ga bo ohranilo v trajno lepem kt hvaležnem spominu. Pastami tn ostani Stan Vodnikov* družbe! STOLE, VRTNO IN PISARNIŠKO POHIŠTVO VAM NAJCENEJE NUDI REMEC-CO. DUPLICA PRI KAMNIKU LJUBLJANA, KERSNIKOVA UL. POLEG SLAMICA Gospodarstvo Vojnogospodarski ukrepi Nemčije Na kratko smo že poročali, da je nemška vlada izdala posebno vojno-gospodarsko uredbo, ki prinaša novo občutno davčno obremenitev in znižanje zaslužkov. V komentarju k tej uredbi pravi nemška vlada, da zahteva žrtve od vseh državljanov, ki se morajo omejiti v svojem življenjskem standardu. Vojni davki Uredba prinaša predvsem nove vojne davke. Vojni dodatek k dohodnini je določen na 50% sedanjega zneska dohodnine z omejitvijo, da celotna dohodnina ne sme presegati 65% dohodka. V večini primerov se torej dohodnina poveča za polovico sedanjega zneska, razen v najvišjih stopnjah. Uvaja se posebna trošarina na pivo in tobačne izdelke, ki znaša 20% prodajne cene v nadrobni prodaji. Prav tako se uvaja vojni dodatek na žgane pijače na ta način, da se trošarina na žgane pijače poviša od 275 na 375 mark za hektoliter alkohola. Nadalje se uvaja vojna trošarina na šampanjec v višini 1 marke mi steklenici Novo občutno poostritev prinašajo določbe o vojnih prispevkih dežel in občin. Dežele morajo državi odstopiti 15% svojih dohodkov od skupnih državnih davkov, občine pa del davkov, ki jim pripadajo, in sicer 2.5% pripadajočega zemljiškega davka, 5% davka od zazidanih zemljišč. 7.5% pridobnlne in 10% državljanskega davka. Za kritje teh prispevkov smejo dežele in občine uvajati posebne doklade. Mezdne omejitve Po navodilih državnega delovnega ministra se morajo tarifne mezde, plače in ostali delovni pogoji prilagoditi razmeram, ki so nastale zaradi vojne, in sicer na ta način, da se določijo nove tarifne in maksimalne mezde. Ukinejo se vsi dodatki za nadurno, nedeljsko in praznično ter nočno delo, prav tako vsi predpisi in vsi dogovori glede dopustov. Delodajalci, ki bi dajali ali obljubljali večje mezde ali plače, se kaznujejo z denarno globo brez omejitve. Kaznujejo se tudi oni. ki bi zahtevali višjo mezdo ali plačo, nego je določena z maksimalno tarifo, v težjih primerih pa je predvidena kazen zapora aH robije. Surovine ta življenjske potrebščine Najstrožje so določbe glede surovin in življenjskih potrebščin. Z zaporom ali robijo se kaznuje oni, ki uničuje, skriva ali zadržuje surovine ali izdelke, ki so življenjsko važni za kritje potreb prebivalstva. s čimer ograža kritje teh potreb. V posebno težkih primerih je predvidena tudi smrtna kazen. Z zaporom ali robijo se kaznuje tudi oni, ki brez potrebe zadržuje ali skriva denar. Določbe glede cen Končno vsebuje uredba določbe glede cen. Cene se morajo znižati, če to omogočajo ukrepi v zvezi z maksimiranjem mezd in ukinjenjem nadurnih dodatkov. Za kalkulacijo cen se smejo uporabljati le na novo določene tarifne mezde. V vsakem primeru se morajo prodajne cene v posameznih strokah enotno znižati, in sicer v obsegu, kakor se znižajo stroški za mezde in surovine. Omejitve za kovine, usnje in kožuhovine Istočasno z vojno-gospodarsko uredbo so bile izdane dalekosežne omejitve glede predelave kovin, usnja in kožuhovine. Zaloge kovin so 4. septembra popisali in sedaj je predelava kovin dovoljena samo na podlagi posebnih dovoljenj. Za najnujnejše dobave bodo izdana posebna nujna dovoljenja. Pri tem ima prednost uporaba kovin za vojne dobave. Za notranjo potrošnjo se obstoječe kvote za predelavo svinca, bakra in bakrenih zlitin zmanjšajo za 50%. Za aluminij so predpisane posebne omejitve. S 4. septembrom so v Nemčiji v korist države zaplenili vse zaloge surovih kož in usnja (razen usnja za rokavice in ženske ter otroške čevlje), vse zaloge čevljev (razen obutve iz lesa, gumija in tkanin), stro-jil, odpadkov od usnja in zaloge določenih izdelkov iz usnja (gonilna jermena, sedlarski izdelki, vrvarski izdelki za konjsko opremo, usnjeni vložki za klobuke, jermena, aktovke, moške rokavice itd.). Zaplenjeno blago se sme predelati ali prodati samo s posebnim dovoljenjem. Karte za nakup čevljev in usnjenih izdelkov se smatrajo kot prodajno dovoljenje. Le predelava usnja za vojsko ni vezana na posebna dovoljenja, prav tako izdelava jermen in tehničnega usnja. Izdani so bili tudi predpisi glede izdelave surovih kož v usnje v tem smislu, da se daje prednost predelavi surovih kož v usnje za vojaške potrebe. S 4. septembrom je država zaplenila tudi vse zaloge kožuhovine zlasti zajčje in kunčje kože. Za predelavo in prodajo ko-žuhovinastega blaga so predpisane slične omejitve, kakor za usnje Pred ttonmafizaolio poslo- vanja zavodov Iz Beograda poročajo, da bo danes dopoldne izšla uredba, s katero bo urejeno poslovanje denarnih zavodov po končanih izrednih praznikih. V soboto bodo denarni zavodi zopet pričeli poslovati. Kakor smo že poročali je bila v torek v Beogradu konferenca zastopnikov denarnih zavodov in zastopnikov vlade, ki je sklepala o ukrepih za zopetno vzpostavitev normalnega poslovanja na našem denarnem trgu. Na konferenci je bila z vso odločnostjo odbita misel, da bi se pri nas uvedel splošni moratorij. Te vesti so le kombinacije, kl so izšle iz neobveščenih krogov. Razprava na konferenci je bila prav koristna isn je zlasti važno dejstvo, da je bilo doseženo soglasje med predstavniki denarnih zavodov in Narodno banko o potrebnem sodelovanja, Narodna banka Je izjavila pripravljenost, da nudi denarnim zavodom za pri- mer večjHi taplaSB vso podporo. Pri tem je treba upoštevati okolnost, da imajo naši denarni zavodi v svojih blagajnah velike gotovinske zneske in po izvršenih podatkih za okrog 500 milijonov din neizkoriščenih kreditov pri Narodni banki. Z eventualnimi dodatnimi krediti bodo denarni zavodi v stanju izvršiti vsa potrebna izplačila, kar bo gotovo pripomoglo k temu, da bo popustila nervoznost, ki se je polastila dela naših vlagateljev. Nadalje poročajo iz Beograda, da izredni bančni prazniki niso bili morda uvedeni radi morebitnih velikih dvigov vlog ali zaradi morebitne nelikvidnosti denarnih zavodov, temveč predvsem kot varnostni ukrep, da se ne bi zaradi nepremišljenih dvigov oviral normalni razvoj gospodarskega življenja. Borzna poročtla so na 4* strani Živahno zanimanje za velesejem Tudi včeraj Je bil poset jesenske vele-sejmske razstave prav zadovoljiv, kar znova priča, da je vznemirjenje med našim občinstvom popustilo. Kar so ljudje zamudili v prvih dneh velesejma hočejo sedaj nadoknaditi in tako je bil včeraj poset bolj, živahen, kakor bi bilo pričakovati ob delavnikih. Veliko zanimanje za letošnji velesejm pa je pripisati tudi številnim skrbno pripravljenim razstavam v okviru velike kmetijske razstave. Pri posameznih oddelkih dajejo strokovnjaki obiskovalcem vse potrebne razlage ln opozorila. Tudi na trgovskem delu velesejma Je nastopila večja živahnost, zato se za današnji praznik in za nedeljo pričakuje zelo velik obisk. Semenogojska razstava Semenogojstvo je za kmetovalca velike važnosti. Čimbolj se bodo zanimali za umno semenogojstvo, tem lepše uspehe bodo imeli v obdelovanju zemlje. Na jesenskem ljubljanskem velesejmu imamo semenogojsko razstavo, ki bi si jo moral ogledati vsak napreden kmetovalec. 6. t m. so bili ocenjeni razstavljeni pridelki. Odlično oceno so prejeli naslednji razstavljale!: 1) Semenogojska postaja Beltinci za kolekcijo žita, krompirja in trav; 2) Poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani za kolekcijo fižola in pripravo slik o rastlinskih boleznih; 3) Banovinska kmetijska šola v Poljčah na Gorenjskem za kolekcijo žita; 4) Kmetijska zadruga St. Vid pri Stični za kolekcijo 8 vrst kromnirja; 5) Jevnikar Lovro, šol. upravitelj v Št. Vidu pri Stični za modele moderne kleti in orodja za pridelovanje krompirja: 6) Banovinska kmetijska šola v Grmu pri Novem mestu za kolekcijo 9 vrst krompirja; 7) Sifrer Janez, posestnik v Zabnici za krompir oneida in rožnik Ocena prav dobro Je prisnana: 1) Terbovc Jožef, pos. pri Sv. Krištofu nad Laškim za ožimo rž ln pšenico; 2) Sajovic Ciril, Velesovo pri Kranju za krompir oneida; 3) Banovinska kmetijska šola v St. Juriju ob juž. žel. za zbirko pšenice; 4) Banovinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru za 2 vrsti pšenice in rž; 5) Sleme Franc, posestnik v Šenčurju pri Kranju za krompir rožnik in bintje ter za ožimo rž; 6) Podpeakar Ivan, posestnik v Kokrici za krompir in pšenico; 7) Vrbnjak Slavko, posestnik v Starano vi vasi pri Ljutomeru za krompir oneida in rožnik; 8) Pilar Jernej, posestnik v Hupi, okr. Kranj, za ožimo rž; 9) Banovinska kmetijska šola v Rakičanu za kolekcijo krompirja; 10) Kovačič Anton, posestnik v Malem vrhu, okr. Novo mesto, za pšenico; 11) Titan Janez, posestnik v Cerne-lavcih, okr. Murska Sobota, za krompir; 12) Jenko Franc, posestnik v Suhi, okr. Kranj, za ožimo rž, ječmen, oves in kolekcijo krompirja; 13) Miklavec Alojz, posestnik v Podmolniku, okr. Ljubljana, za kolekcijo žitaric; 14) Ravnikar Anton, župnik v Šmarju na Dolenjskem, za kolekcijo žita in kormpirja. * Pasterizacija mleka je za oskrbo večjih potrošnih središč velike važnosti. Ze leta 1872. je pisal senožeški župan Zelen, da se more s posebnim amerikanskim načinom kuhanja mleka pripraviti to kvaru tako zelo podleženo tekočino dalj časa sposobno za konzum. On tega načina konzerviranja mleka še ni imenoval pasteri-zacijo. Pasterizacija mleka pa ni samo navadno kuhanje mleka tki nižji temperaturi kakor pa je vrelišče, ampak so za to obdelavo mleka potrebne posebne naprave za izvedbo same pasterizacije kakor tudi za naknadno pravilno postopanje z mlekom Poleg potrebnih strojev so za to svrho potrebni tudi ustrezajoči prostori. Model sodobne mlekarne, pridružene državnemu mlekarskemu zavodu v Kranju, načrti in vsi za nasterizacijo potrebni mlekarski stroji so razstavljeni v okviru mlekarske razstave na jesenskem ljubljanskem velesejmu do 11. t. m. V SVOJEM LASTNEM INTERESU poravnajte naročnino za tekoči mesec na vsak način še tekom tega tedna, da ne nastopi počivanje Vašega nezgodnega zavarovanja iri „Z EDIN JENI ZAVAROVALNICI D. D." vse težave in skrbi KINO UNION, tel. 22-21 Vsa Ljubljana fe navdušena in srečna, ker ji nudimo dve uri zabave sijajne Ljubljana še ni videla! ----' in petja v prekrasnem velefilmu Tako krasnega filma Naši obiskovalci uživajo ln >flr W W LUISE RAINER - FERNAND GRA- pozabljo ob sladkih nesmrt- Vil I | V| V A ¥ VET IN MILICA KORJUS. — nih Straussovih valčkih na ▼ f fi M\ 1 T /iJuVfiA Kupite si takoj vstopnice za današnje predstave. Zaradi izredne dolžine filma predstave danes: ob 14.45, 17., 19. in 21JL5. DomaČe vesti!HrErE kralj planik^šš * Napredovanja v vojaški službi. Povišani so v podpolkovnike: Jakob Potočnik, Slavko Skoliber. Julij Reš, Vladimir Vodo-pivec, Stanislav Kajfež, Josip Dežman in Ljudevit Pogačar pri pešadiji; Joško Slo-bodnik in Oton Pečar pa pri artiljeriji. Novi majorji so: pri pešadiji Ivo Koh. Ra-dovan Ulepič, Rudolf Pirš, Mirko Božič in Rajko Vertovšek; pri artiljeriji: Vladimir Tavzes, Vladimir Netel, Srečko Rop, Ljubo šegedin in Bogomir Pukmajster; pri letalstvu Egon žitnik, Alojzij Radin in Ljudevit Kos; pri geodeziji: Marijan Mi helčič; pri saniteti dr. Viktor Fon; pri veterini Josip Jenko; pri orožništvu Aleksander Mlakar, Rajmund Vatovec in Josip Bervaldi. Novi kapetani 1. in 2. stopnje 30: Mihael Brolih, Dragotin žerjal, Mihael Avšič; pri pešadiji Ivan štrukelj; pri topništvu: Viktor Bradač. Anton Ercigoj in Viktor Benedik; pri letalstvu Vincenc Fortuna. Poročniki vojnega broda 1. stopnje so: Fran jo Valentinčič. Oskar Bizjak, Franc Misjak, Božidar Vrančič. Ivan Mal nerič in Albin Semen; poročniki bojnega broda 2. stopnje so: Rudolf Ribar, Viktor Kobol in Vekoslav Krolo. Novi poročniki so: Frančišek Kranje in Jakob Forštnerič pri pešadiji in Ivan Kamer pri letalstvu. Vojni pisarji 3. stopnje so: Karlo Rihter, Albert Gasparič, Franc Bradula, Josip Lo-je, Karlo Breznik, Albin Strehar in Albert Mavčič; nižji vojno tehnični uradnik 3. stopnje pri letalstvu je Mirko Polič, nižji vojni kapelnik 3. stopnje pa Stanko Pišlar Nadaljnja napredovanja še objavimo. * Novi častniki naše vojne mornarice. Na kraljev rojstni dan je bilo na krovu naše vojne ladje »Zmaj« v Dubrovniku 19 gojencev 13. razreda naše pomorske vojne akademije povišanih v poročnike korvete. Svečanosti so prisostvovali številni ugledni predstavniki, sorodniki mladih oficirjev in mnogi meščani. Ukaz o povišanju je prečita! kraliev odposlanec. ka,petan bojnega broda Armin Pavič. Med 19 novimi pomorskimi častniki so naslednji naši ožji rojaki: Franjo Mali, Vlad;mir Birsa in Karlo Prešel. Kraljevo darilo, častno sabljo, je dobil Jovo Pokrajac. «• Mati je ustrelila sina. V Furjancih pri Karlovcu se je 221etni Miloš Markič spri z materjo Milevo. Mati je karala sina, ker preveč ponočuje. Miloš pa si ni dal ničesar očitati in je zapretil materi, da jo bo pognal iz hiše. Mater so te besede tako razjezile, da je pograbila pištolo in ustrelila sina naravnost v prsi. Ranjenca so sicer prepeljali v bolnišnico, kjer pa visi njegovo življenje na niti. šolski razglas: Državno priznano ENOLETNO TRGOVSKO UČILIŠCE KRIŠTOFOV UČNI ZAVOD Ljubljana — Domobranska c. 15. Vpisovanje se vrši sedaj redno vsak dan dopoldne in popoldne ob običajnih uradnih urah tudi na praznik in v nedeljo. — šolsko leto se prične v torek, dne 12. septembra. Zavod je potrjen od ministrstva ln ima pravico javnosti (veljavnost izpričeval, rodbinske doklade, vozne olajšave) ter je organiziran kot redna enoletna trgovska šola. — šolnina je zmerna. Največji zavod te vrste v naši državi! — Lastno novo moderno šolsko poslopje, edinstvena strojepisnica s 50 pisalnimi, računskimi stroji, učilnice za praktične pisarniške vaje, knjigovodske vaje, filmska predavanja itd. — Pojasnila in novi ilustrirani prospekti brezplačno na razpolago. I in Paul Richter Prekrasen film snimljen v alpskih višinah, ki nam v prisrčni igri odkriva divno bogastvo GANGHOFERJEVEGA sveta. Blagajna se odpre ob 11. url. KINO MATICA, tel. 21-24 Ob 15., 17., 19. in 21. uri ZA VSE ONE, ki si žele v življenju s poštenostjo, delom in pridnostjo odlikovati, ZA VSE ONE. ki hočejo s svojim udejstvo-vanjem v pisarni ali v trgovini doseči uspehe in napredovati ter ZA VSE ONE, ki se hočejo v trgovskem življenju uveljaviti in zmagati. Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj s pravico j a v n o s ti na Trgovskem učilišču ROBIDA, LJUBLJANA — TRNOVSKA UL. 15. se vrši vsak dan tudi na praznik in v nedeljo. Učilišče je osnovano kot redna enoletna trgovska šola, potrjeno od ministrstva za trgovino in industrijo in vsposablja mlade ljudi po sodobnih metodah za samostojne trgovce in prvovrstne pisarniške moči. — Dijaki imajo ugodnosti pravice javnosti: veljavnost izpričeval, rodbinske doklade in žel. vozne karte. ♦ Nov grob. Na Vrhniki je umrla gospa Marija Hodnikova, soproga mesarja in posestnika. Stara je bila šele 50 let. Ob njenem mrtvaškem odru žalujejo s soprogom dva sinova in dve hčerki, pa tudi mnogi dobri znanci in prijatelji. Blago pokojnico bodo pokopali danes ob pol 16. Naj ji bo ohranjen lep spomin, žalujočim izrekamo iskreno sožalje! * Otvoritev gasilskega doma v Tunjlcah. V prijazni planinski vasi Tunjicah, ki je zdaj v kamniški občini, so v nedeljo bla-slovili novi gasilni dom. šele pred pol leta so se združili tunjiški gasilci v močno četo in šli takoj na delo ter si postavili lep in prostoren dom. Imajo tudi ročno brizgalno in cevi, tako da bodo v slučaju potrebe lahko stopili v akcijo proti divjemu ognjenemu elementu, ki je tamošnjim oosestnikom napravil že veliko škodo pred leti pa tudi uničil kupolo in zvonik znamenite tunjiške cerkve. Obred blagoslovitve je izvršil kamniški kanonik p. Rihar, govoril pa je v imenu župne uprave podna-čelnik g. Tomo Homar. Grozite ?ii fte kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah Kamnoseško kiparsko podjetje fc'ran o liuuovai pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — TeL 49-09. ♦ Smrt znamenitega samouka. V Skoplju je umrl Krsto Dičič, poslednji samouk zo-graf iz Tresonča, vnuk slavnega zografa Diča, ki je zaslovel po številnih krasnih ikonah. Tudi Krsto je izvršil številne ikone po različnih cerkvah na Balkanu, živel je bohemsko življenje, živel zdaj tu. zdaj tam in ustvaril z ikonami številne svojevrstne cerkvene umetnine. Skromno, kako:" je živel, je bil tudi pokopan. * Tombola Rdečega križa v Ljubljani se zaradi izrednih razmer ne rnore vršiti v nedeljo 10. septembra, temveč je preložena na nedeljo 15. oktobra. Stranke, ki so iz prijaznosti prevzele tambolske karte v razprodajo, so vljudno naprošene, da prodajo kart nadaljujejo in predlože odboru Rdečega križa obračun najkasneje do 10. oktobra. * Družbi sv. Cirila in Metoda so nakazali podružnica Ptuj, ostanek od prireditve kresa 1200 din; Anton Mencinger, trgovec v Ljubljani 50 din; Stanko Brin-šek v Mariboru 20 din. Lepa hvala! # Tombola godhenega društva Sora — Medvode na Svetju, ki bi imela biti na & t m., je jjre&žegg. i—^ * Naša ladja zaplenjena v Gibraltarju. Kakor poročajo iz Splita, ao naše pomorske oblasti prejele poročilo, da so Angleži zaplenili naš tovorni parnik »Jurko To-Parnik je plul v Rotterdam z več ko 7000 tonami bauksita. Natovoril je bau-ksit pred dobrimi 14 dnevi v šibeniku nato se je v Splitu še založil s premogom in je 28. avgusta nastopil potovanje v Rotterdam. Bauksit je bil namenjen za Nemčijo. Pretekli ponedeljek bi moral parnik skozi gibraltarsko ožino. Tam pa so ga ustavile angleške vojne ladje in ga odgnale v Gibraltar, kjer je poveljstvo proglasilo, da je parnik s tovorom vred zaplenjen. Lastnik parnika Anton Topdč je zaprosil, da dovolijo povratek parnika v domovino, kjer bodo spet izkrcali bauksit. Angleži pa niso sprejeli tega predloga, marveč bo parnik moral odpluti v Anglijo. kjer bodo izkrcali tovor, nato pa se bo lahko vrnil v domovino. * O Malem šmarnu na Trško goro. Trska gora pri Novem mestu uživa sloves kot božja pot, saj pride tja o Malem šmarnu do 4000 romarjev. Prav zdaj v začetku jeseni ie izlet v vinorodne gorice Trške gore nad vse vabljiv. Iz Ljubljane vozi prvi vlak ob 5.15 in pride v Novo mesto ob 7.27, ima pa nato ob 7.37 tudi podaljšek do Karlovca. Za povratek je pa prav ugoden vlak. ki odhaja iz Novega mesta ob 20.20 in prihaja v Ljubljano ob 22.45. Za te vlake bodo veljale na praznik 8. t. m izjemno nedeljske povratne karte. Pričakovati je. da se bodo vabilu na Trško goro kakor tudi sicer v lepo okolico Novega mesta odzvali prav številni posetniki, ki bodo lahko obiskali Trško goro peš ali pa z avtobusi, ki bodo obratovali ves dan med Novim mestom in Trško goro. * Ljubljansko strelsko okrožje obvešča vse družine in strelce, da so strelske tekme določene za 9. in 10. t. m. preložene na nedoločen čas. (—) ektobra dalje koča na Jermanovih vratih in Cojzova koča na Koroškem sedlu (dostop iz Kamniške Bistrice), Orožnova koča pod Črno Prstjo (enodneven izlet lz Bohinjske Bistrice) in Erjavčeva koča na Vršiču (dostop iz Kranjske gore). Vse leto stalno oskrbovani pa so »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru, Dom na Komni, ki je v pestri jeseni zlasti vabljiv, Dom v Kamniški Bistrici (prijeten izlet ob nedeljah in izhodišče za vse ture v Kamniških planinah), Dom na Krvavcu, (z avtobusom do Cerkelj in odtod do Doma, povratek v Kamnik ali preko Kalškega grebena v Cojzovo kočo) in koča na Veliki Planini (dostop le 2 uri iz Črne preko Male Planine). Planinci, izkoristite jesenski čas za poset naših planin. Vse podrobne informacije o planinskih izletih in postojankah dobite v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1, telefon 40-56. Izrežite ln shranite to obvestilo, da ne bo zmot! • Trebušni Iegar v Hercegovini. Sarajevski listi poročajo, da je v štirih najbolj siromašnih vaseh zapadne Hercegovine ▼ ljibuškem srezu nastala epidemija legarja in da že zdaj leži okrog 80 prebivalcev. Bili so tudi štirje smrtni primeri, ker so bolni otroci jedli kruh, kar jim je bil zdravnik strogo prepovedal. Zdravstvena ob-lastva iz Mostarja so storila vse, da a epidemija omeji. Listi navajajo, da so ti kraji med najbolj zapuščenimi v Jugoslaviji. Zlasti primanjkuje zdrave pitne vode. Tu ni nobenega Izvirka ne potoka. Na daljavo po 10 km se najde kakšna cisterna. Voda je tu pogosto okužena. Treba bo s pomočjo države zgraditi cisterne. Tobak, ki jim je glavni pridelek, bi se jim moral bolje izplačati. In treba bi bilo razviti šolstvo, ker so šole daleč narazen komaj na 5 do 6000 prebivalcev po ena. Kino Sloga — tel. 27-30 Rudolf Harsany, Sari Fe-dak, Ludvik Garday in A r p a d L e h o t a y škem jeziku po znanem J. Spielmanovem romanu. Ob 15., 17., 19. in 21. uri Žrtev spovedne molčečnosti Globoka to pretresljiva filmska drama o vzvišenosti to požrtvovalnosti duhovniškega poklica. Film v nem- j Obiščite Veiesejem in oglejte si v DVEH razstavnih paviljonih bogate dobitke Iz Lfnh*iane u— Cestna dela so zadnje dni na nekaterih krajih Ljubljane nekoliko zastala zaradi pomanjkanja tehničnega osebja in delavstva ter tovornih avtomobilov in vozov, kar opažamo tudi pri raznih privatnih delih. Prav sedaj bi bili pričeli z urejanjem Gajeve ulice in tudi hodniki na Starem trgu, po Florijanski ulici in Kar-lovski cesti bi bili prišli na vrsto. Kar se tiče popolne ureditve Karlovske ceste zlasti pod nekdanjim Samassovim in tudi pod Lazarinijevim posestvom zadržujejo ureditev tudi pogajanja, vendar pa bo tudi hodnik na tej strani do zime gotovo tako urejen, da ne bo luž in blata. Ljubljančani so torej prisiljeni, da nekoliko potrpe s tlakovanjem Masarykove ceste in ob cerkvi sv Petra, z zalivanjem kock z asfaltom na Celovški cesti in z modernizacijo cestišča Gosposke ulice in tudi z drugimi najnujnejše potrebnimi deli. ker smo trdno prepričani, da bodo ta dela gotova vsaj do zime, če bo lepa jesen, več uvidevnosti sosedov in lastnikov zemliišč ter dovolj kreditev. V ponedeljek prično asfaltirati hodnike na Cankarjevem nabrežju ter po Mestnem in Starem trgu ter Florijanski ulici. ŽREBANJE LOTERIJE ' REJCEV MALIH ŽIVALI je 10• septembra ob 14. uri pri Novem Sveta v Ljubljani. Državno priznani Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg z vpisuje vsak delavnik med običajnimi uradnimi urami. — Tečaj je organiziran kot redna Enoletna trgovska šola to nudi učencem vse ugodnosti, kot jih imajo učenci trgovskih šol. šolnina je dostopna vsakomur. Pojasnila to prospekti brezplačno na razpolago * Jesenski izleti v planine so vabljivi za vse ljubitelje narave. Jesenske barve v gozdovih nudijo najpestrejšo sliko. Planine imajo svoj poseben čar v tem času, solnčen jesenski dan v planinah je izredno doživetje. Slovensko planinsko društvo oskrbuje še vse svoje planinske postojanke, kjer se more človek oddahniti preko nedelje od razburljivih dogodkov med tednom. Do ponedeljka dne 25. septembra t. 1. bodo oskrbovani Aleksandrov dom pod Triglavom (dostop iz Bohinja čez Uskov-nico in Velo Polje), češka koča (dostop z Jezerskega, kamor vozi avtobus, na katerem imajo člani SPD poseben popust), Vodnikova koča na Velem Polju (najkrajši dostop skozi Voje), Staničeva koča (iz Aljaževega doma preko Tominškove poti NAJVEČJE tombole v državi — Id bo L X. v KRANJU DVA AVTOMOBILA: prvi Opel »Capitaen« Din 59.500; irugi Opel »Kadet« Din 34.500. * Prostovoljna gasilska četa Vl Stare Loke gporoča svojim članom to prijateljem, da gasilske tombole dne 10. septembra zaradi vpoklica nekaterih funkcionarjev ne bo, ampak je preložena za nedoločen čas. * žrebanje efektne loterije, ld jo prireja Sokolsko društvo Koprivnik-Gorjuše, se ne bo vršilo v nedeljo 10. t. m., marveč je preloženo za nedoločen čas. * Izlet v Južno Srbijo z minimalnimi stroški priredi Tujskoprometna zveza v Ljubljani v dneh od 16. do 25. septembra letos. Prijave v vseh blljetarnicah Putnika do 10. t. m. (—) ZUNDAPP azuzEK KVALITETNI MOTOCIKLI LJUBLJANA TAVČARJEVA 11 Vsak moaei aoolte takoj. * Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem po dvajsetletni zaposlitvi pri tvrdki Julij Klein v Ljubljani otvoril lastno delavnico za umetno in stavbeno steklarstvo ter okvirjenje slik. Glej današnji oglas! — Ivan Gamberger, Ljubljana, Kolodvorska ulica 18. (—) * An t. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti, Maribor. Vpisovanje ob delavnikih dopoldne in popoldne, ob nedeljah to praznikih samo dopoldne, v šolski pisarni, Vrazova 4. Lastni p se hoče od srca nasmejati in pozabiti na vojno nervozo, naj si pride igro pogledat, ker mu v resnici ne bo žal. Predstava bo namreč na izrecno željo občinstva ponovljena že četrtič, kar je lepo spričevalo o kakovosti igre. Premnogi, ki so to igro že videli, pridejo zopet, ker so pač liki v tej igri — tako Iglič, Iglička, oglar, mati in hči, pastir Tijek, kmečki župnik, Hribarjev sin in drugi — nepozabni. Predstava je v tej sezoni zadnja, za prihodnje leto pa pripravljajo Matijo Gubca, Pridite si ogledat, kako žarijo kobanski hribi in ru ški sadonosniki v zlatem jesensKem soncu. Zveze z vlaki ao ugodne, cene sedežem pa izredno nizke! a— Kmetsko mladinskega slavja ne bo. Za danes napovedanega kmetsko mladinskega slavja pri Sv. Marjeti ob Pesnici zaradi nastalih prilik ne bo. Preloženo je na pozneje. a— Spet deljene ure v študijski knjižnici. S ponedeljkom 11. t. m. uvede Študijska knjižnica v Mariboru deljene uradne ure. Knjižnica posluje za občinstvo vsak delavnik od 15. do 18. ure, ob sobotah od 15. do 17. a— Prizadeti sadjarji. Zaradi novih prilik je izvoz našega sadja na inozemska tržišča malodane popolnoma zastal. Zarae di tega so zelo prizadeti naši sadni izvozniki in naši sadjarji, ki so si obetali lep izkupiček za prodano sadje, namenjeno za izvoz. i— 70 sliv za dinar. Letos f?o, kakor znano, slive zelo bogato obrodile. Na mariborskem trgu jih je toliko, da jJi morajo prodajalci ponujati po izredno nizki ceni. Tako so prodajali včeraj po 11. url po 70 sliv za dinar. a— Celodnevna tura v kopališču na otoku. Odslej velja v kopališču na Mari- borskem otoku celodnevna tura. Vstopnice, kupljene dopoldne, veljajo tudi popoi-dne. Avtobus bo vozil ob nedeljah in praznikih kakor doslej, ob delavnikih pa le ob IL, 13.30 in 18. uri z Glavnega trga. a— Lekarniška in zdravniška služba. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OTJZD in njihovim svojcem ima danes v petek zdravnik dr. Teobald Zirngast, Kralja Petra trg št 2. — Nočno lekarniško službo imata danes Minarikova lekarna na Glavnem trgu to Remsova lekarna na vogalu Aleksandrove in Melj-ske. Od jutri naprej pa imata nočno lekarniško službo Vidmarjeva lekarna pri Sv. Arehu na Glavnem trgu, telef. 20-05, to Savostova magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu, telef. 22-70. a— Podlegel je poškodbam. 49-letni posestnik Jožef Vršič, doma iz Sv. Urbana pri Ptuju, je obležal ob priliki tragične nesreče z zlomljeno hrbtenico. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer pa je v noči na četrtek podlegel poškodbam in umrL — Pozor pred žeparjl. Mihaelu Pure-berju iz Mežice je spreten že par izmakni denarnico, v kateri je balo 860 veliko število ljudstva Ob igranju državne himne je sokol ski naraščaj dvignil na drog državno trobojnico. Nato se je razvil pester spored z nastopom ženskega in moškega naraščaja ter članov in članic. Občinstvo so zlasti navdušile nara-ščajnice z brezhibno izvedbo rajalnih in simboličnih vaj. Prav tako so bili deležni vsega priznanja člani in članice ter moški *čaj. Z snemanjem zastave in s himno -»Hej Slovani«, katero so stoje zapeli vsi prisotni, je bila lepa slovesnost zaključena. Na rojstni dan Nj. Vel. Petra H. je bilo vse mesto v zastavah. V izložbenih oknih pa so bile po vsem mestu razstavljene slike mladega kralja. Pri filmskih predstavah v Narodnem domu se je pred pričetkom vsake predstave med svlranjem državne himne prikazala kraljeva slika z napisom »Čuvali bomo Jugoslavijo«. Dopoldne je bilo v župni cerkvi slovesno Opravilo, kateremu so prisostvovali zastopniki državnih uradov, društev in ustanov. Ob pol 11. dopoldne je bil v Narodnem domu slavnostni zbor, katerega so se poleg so-kolskega članstva udeležili tudi zastopniki oblaste v, uradov in vseh društev. Iz Brežic DK. MED. GLUŠIČ ANTON zdravnik banovinske bolnice je otvoril prakso V BREŽICAH št. 110, (pri gradu). Iz Ptuja j— Proslava kraljevega rojstnega dne. Na večer pred rojstnim dnem je bila v mestnem gledališču uspela akademija, ki jo je priredil meddruštveni odbor. Ta je pokazala, da so se združila vsa slovenska srca v vroči ljubezni do mladega kralja. Dne 6. t. m. ob 9. je bila v proštijski cerkvi slovesna služba božja, katere so se udeležili zastopniki vojaških in civilnih oblastev,. narodnih društev in vse narodno zavedno občinstvo. Ob 11. je imel Sokol v Mladiki slavnostno sejo. Dvorana je bila nabito polna, ko je kot uvod zapel združeni pevski zbor pesem »Sokolski pozdrav«. Nato je starosta br. dr. Šalamun otvoril sejo in pozdravil navzočne. Ob pozdravu zastopnika vojske majorja br. Markoviča je v dvorani nastal aplavz naši hrabri vojski, ki se kar ni mogel poleči. Pozneje je starosta prečital poslanico SSKJ. Ob koncu je spet zapel pevski zbor državno himno in himno »Hej Slovani«. Iz vseh grl prisotnih so grmeli glasovi: »črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada«. j— Gledališko razstavo priredi v mali dvorani Narodnega doma Dramsko društvo kot uvod v novo sezono. Razstava, ki je bila že na Mariborskem tednu deležna velikega uspeha, bo odprta od 10. do 17. t. m. vsako popoldne od 14. do 18. Dramaturški odbor je izdelal za novo sezono Obširen program. Uprizorilo se bo šest iger domačega in svetovnega repertoarja in ena mladinska igrica. Priredila se bosta dramska šola in plesno-gimnastičen kurz. Režiser bo tudi letos Fran žižek, a plesni kurz bo vodila žižkova. j— Zvočni kino bo predvajal danes in ju tri, obakrat ob 20. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. »Lunino sonato«, ki je prvi in edini film predsednika Poljske in največjega pianista sveta Ignaca Jana Paderev-skega. GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A. REIN IN DRUG Zagreb, GAJEVA 7. ILICA 15. obvešča neobvezno: Pri današnjem žrebanju V. razreda 38. kola državne razredne loterije so bili izžrebani sledeč) dobitki: DIN 200.000.— št. 82166 DIN 100.000.— št. 6464 76706 55750, pri nas kupljena DIN 60.000.— št 68742 DIN 50.000.— št. 86295 DIN 30.000.— št 1825 14387 DIN 20.000.— št 2684 31429 DIN 16.000.— št 67307 82733 DEV 12.000.— št. 26304 26349 90174 DIN 10.00«.— št 1756 5849 9131 46850 70726 PO DIN 8.000.— 9052 19949 25628 27376 37567 54371 76776 7792« 98535 99686 PO DIN 6.000.— 5581 2977« 49972 77692 94832 PO DIN 5.000— 9806 15895 25909 39131 34103 61169 74#70 78233 83074 87217 89101 96812 PO DIN 4.000.— 3750 4814 1186« 12358 20871 21730 23909 26585 33922 34174 50147 51513 51689 54396 57419 «4672 «6446 «7760 78767 91075 91789 92304 »«488 Raze«! tega še 1300 številk po Din 1.000. Prihodnje žrebanje dne 8. t. m. Popolno uradno listo dobitkov, izdano in kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreškoV, po*!Jemo vsabomnr na zahtevo. Za pravttnoM številk, zaradi telefonskega prenosa tvrdka A. Rein ln drag ne nosi odgovornosti. ŠPORT Velik prvenstveni spored v Ugi in nth podsaveznih razredih Iztožene nagrade za nadurno delo v ljubljanski mestni elektrarni Nogometaši se ne dajo uplaitti... Na vseh koncih ln krajih odpovedujejo športne prireditve, ljubitelji okrogle žoge pa bodo šli to nedeljo na dalo kakor vsako nedeljo. Evo, nekaj opozoril na glavna srečanja! SAŠK—Ljubljana Tekma v m. kotu hrv .-slovenske lige V nedeljo se bo nadaljevalo tekmovanje v hrv.-sknreoski figi. Spored je spet popolen. V Ljubljani nastopi SAftK in Sarajeva, ki je zasedel v prvenstveni tablici zavidljivo tretje mesto, takoj na Oradjaa-skim in HaŠkoni. SK Ljubljana bo morala v nedeljo ms napeti vse, de bo hotela odnesti izredno važni točki; kajti, če ji doma ae bo uspelo pobirati točko, bo to drugod mogoče le manj. Mislimo, da se fantje zavedajo težavnega položaja, ki ga klub zavzema, tn bodo zato v nedeljo prav prtje^fio tenena-dili članstvo in prijatelje. Tekma bo popoldne aa Igrišč, ob Tyr-ševi cesti. Jadran—Kranj V nedeljo se bo prvič predstavil Kranj v letošnji novi sestavi * Lucetom žitnikom na čelu. Kranj je s svojimi nastopi zmerom nudil velik ulitek. S Jadranom sta dve izraziti borbeni moštvi, ki jima je edini cilj dosega dobrega rezultata. Jadran je letos tudi nekoliko predrugačil svoje vrste, uvedel nekaj novih moči, napravil nekatere rošade in zdaj je ponovno na najboljši poti, da se tudi letos pridruži gor- nji podsavezni hiši. Kranj vodi v tabeli, to vodstvo si bo hotel brez dvoma obdržati. V predtekml nastopijo juniorji proti Hermesu, ki tudi že to nedeljo začnejo prvenstveno borbo. Pričetek tekem bo ob 8. in 10. na igrišču Jadrana v KoleriJL Mars—Svoboda V nedeljo se za Kolinsko tovarno nadaljuje prvenstvena borba sa točke. Mara, ki je letos že odpravil dva huda nasprotnika in se za enkrat postavil na čelo vadi tekmujočih klubov, ko v nedeljo spet »ar igral sigurno in požrtvovalno. Svoboda bo zastavila vse svoje moči, saj jo poenamo po njeni lepi in požrtvovalni borbi; gotovo bo hotela zajeiltl nadaljnje poraze. Svobodaši nimajo sreče proti Poljancem, toda dobro zaigrajo, saj ao v zadnjem tekmovanju odvzeli Marsovcem vse štiri točke. Tekma bo vsekakor zanimiva. Marsov* ce je zadnje tekme, kar veselje gledati; njihova igra, je prodorna ta nevarna vsakomur. Tekma bo na igrišču Ilirije ob 10. MOSTE—KOROTAN V nedeljo se prične tudi prvenstvo IL razreda, v katerem so moči vseh klubov skoraj enake. Borba za prvo mesto bo zelo ogorčena ter se bodo zato vsi klubi že pri prvih tekmah potrudili, da dosežejo Čim-boljše rezultate. Tekma med Mostami in Korotanom bo na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno ob 15. Predtekmo ob 14 bosta Igrali mladini Most ln Slavij«, tudi sa točke. Olimpijske igre nepremakljive Finska se dalje pripravlja za prihodnjo olimpiado Organizacijski odbor za olimpijske igre leta 1940. je imel nedavno v Helsinkih sejo, na kateri je bila sprejeta objava aa javnost, ki naj pojasni številna vprašanja glede izvedbe finske olimpiade. Telefoni« čno je besedilo te objave odobril tudi predsednik mednarodnega olimpijskega odbora grof Beillet-Latour, ln sicer v tejle obliki: - »Vihar bliskovitih dogodkov po svet« maje stavbo XII. olimpiade. Ta zgradb« pa stoji trdno na finski skali. Naloga Finske, da bo pripravila fat Izvedla to edinstveno slavje mladine, je nepremakljiva. Prireditelj modemih olimpijskih iger, 14 je dozdaj prestal že marsikateri vihar, je mednarodni olimpijski odbor, ki teb iger noče opustiti, Pierre de Coubertinovo delo obnovitve moderne OIymplje je izraz človeškega umiranja, Id se zmerom znova obuja na večnflt vrednotah starega veka in jih čuva kot Sveto zapuščino človeštva. Mednarodni olimpijski odbor je čuvar te ideje in, čeprav divja zdaj spet vihar nad Evropo, ji ne bo mogel škodovati. Mladina vseh držav je tesno povezana s tem Idealom. Olimpijske Igre leta 194«. bodo izvedene, dasi po potrebi tudi v manjšem obseg«. Vse naprave so dogotovljene, organizacija Je v polnem teku ln vsa Finska Je pripravljena v znamenju miru sprejeti svoje geste. Is vsake pretzknSaJ* ki Je bo treba do tedaj še prestati, M dviga olimpijska Meja še bolj čista tn Jata ta želja mladine za viteški boj v ■tadi— bo antnlo smerem pet do novega tarnata Severaa olimplja-da 1848 Je nepremakljiva.« Predsednik prirediteljskega odbora ravnatelj Rangell in olimpijski delegat mesta Helsinkov Frenkell sta na Številna vprašanja odgovorila, da se bodo priprave za prihodnjo olimpiado nadaljevale v nespremenjenem tempu. Os U bite katerekoli držav« V času olimpijskih Iger Se v političnih tapletljajih, računajo v Helsinkih kljub temu s močne udeležbo športnikov iz nevtralnih držav* predtnem pa is vseh severnih. (Ta vest je vsekajte* bolj razveseljiva od one kratke beležke, m smo Jo objaviti včeraj o skrbeh Fincev, da bo treba olimpiade preložiti. Op. ur.) V neka! vrstah BSK te Jugoslavija med seboj Na rojstni dan Nj. Vel kralja Petra H. sta v Beogradu odigrala prijateljsko tekmo BSK in Jugoslavija. Ker že dolgo v Beogradu niso imeli večje prireditve, je prišlo na to tekmo okoli 4.000 gledalcev. Obe moštvi sta nastopili kompletni in je BSK popolnoma zasluženo zmagal z visokim rezultatom 6:1 (3:1). Bil je v vseh vrstah boljši, razen tega pa Je imel tudi švoj pravi dan in mu je uspelo vse, kar ie hotel. Zato pa je Jugoslavija razočarala do zadnjega moža in nudila raztrgano igro brez sistema. V Jugoslaviji je prvič igral bivši Haškov vratar Žmara, ki pa Se ni posebne izkazal. Za reorganizacijo atletskega saveza Atletski podsavez v Zagrebu je izdelal in poslal vsem klubom predlog novih pravil atletskega saveza v duhu nove ureditve Jugoslavije. Po tem predlogu naj bi se ustanovili trije samostojni atletski sa-vezi s sedeži v Zagrebu, Beogradu In Ljubljani v okrilju vrhovnega saveza za vso državo. Ta vrhovni savez bi v glavnem zastopal našo atletiko na zunaj, odrejal sestavo državne atletske reprezentance in Tegistriral vsa mednarodna srečanja. Razen tega bi imel tudi nadzor nad državnim prvenstvom, ki bi ga organiziral vsako leto drug narodni savez, reševal spore med posameznimi narodnimi savezi ter potrjeval in vodil seznam državnih atletskih rekordov. Vsak narodni savez bi bil v svojem področju popolnoma samostojen. Območja vseh treh narodnih save-zov bi bilo treba šele določiti. O nadaljni usodi tega predloga so hoteli razpravljati že o priliki državnega atletskega prvenstva dne 10. t. m. v Beogradu, vendar je zanimanje med klubi zaradi dogodkov po svetu za vse te novota-rije mnogo premajhno in se za enkrat ne more računati, da bi ta ureditev krenila z mrtve točke. Naši teniški igralci na Madžarskem Smerdu in Laslo, naša znana mlada teniška igralca, sta bila te dni že drugič gosta na Madžarskem, in sicer na mednarodnem turnirju v Budimpešti. Oba sta do zadnjih iger dosegla nekaj prav lepih uspehov, v polfinalu pa je Smerdu nastopil bolan in je izgubil proti Asbothu v dveh setih z 0:6, 3:6. Tudi v doublu sta Smerdu in Laslo prišla do polfinala, kjer sta proti dvojici Ašboth-Straub izgubila s 6:1, $:6, 7:5. V finale je prišel Laslo v igri mešanih parov. SK Svoboda (Ljubljana). Zaradi nedeljskih tekem bo drevi ob 19. strogo ob-vežen članski sestanek. Isto moštvo, ki je igralo v nedeljo proti Jadranu, naj bo v nedeljo ob 9.30 na igrišču Ilirije. Juniorji naj bodo zaradi prvenstvene tekma z Reko Ob 9.30 v naši garderobi. SK JMraa, danes naj bodo juniorji v garderobi ob pol ©, prva garnitura pa ob pol 18. SK Marši Vsi igrači, ki so pozvani za odigraftje prvenstvene naj bodo to- čno ob 9.30 v garderobi. Postava je na deski. SK Slavija. Drovi ob 20. članski sestanek I. te junioraka moštva. Važno zaradi nedeljske prvenstvene tekme. Po sestanku vedna odborova seja Vabi sS na sejo g. Hribar Svetozar obenem naj s seboj prinese vse klubove stvari. Tajnik H. STK Moste. Običajni tedenski sestanek bo Jutri v soboto. Sestanka naj se sigurno udeleže vsi aktivni igralci. Vsi oni igralci, ki imajo kaj opreme, se pozivajo da jo sigurno še danes do 8. oddajo gospodarju. Juniorji se pozivajo, naj bodo danes ob 9. z opremo, ki se dobi pri gospodarju, na igrišču Jadrana zaradi tekme. Sokol Sokol v Slovenjem Gradcu je slovesno proslavil kraljev rojstni dan. Na prejšnji večer je članstvo Sokola zažgalo velik kres na Raktelu ter prod Sokolekim domom priredilo ognjemet. Na rojstni dan se Je celotno članstvo v krojih ln crvilu s praporom udeležilo službe božje. Nato se je vršila interna proslava ob polni dvorani sokolskega doma. Po zapeti državni himni in nagovoru staroste br. Rojnika je prečital tajnik br. Kokolj ob navzočnosti zastopnikov sreskega načelstva, vojske ln drugih oblastev poslanico SKJ. Sledile so deklamacije članstva, naraščaja ln dece. Prisrčna proslava se je zaključila 8 himno »Hej Slovani« in pesmijo »Le naprej brez miru«. Iz KrSkega kr— Uradniške vesti. Želesniški uradnik Leo Lenard se je preselil s postaje Videm-Krško na novo službeno mesto v Gornjo Radgono. Z iste postaje je odšel v Brežice pripravnik Franjo Vujasin Na novo pa sta došla na Videm uraniška pripravnika N. Janžek iz Poljčan in Nikola Ostoja iz prometne šole. —Po več mesecih je sedaj tudi zasedeno mesto vodnika krškega orožni-škega voda, in sicer po podporočniku A. Dreniku, ki je nastopil te dni svojo službo V Krškem. Zastopnik vodnika narednik Filip Meršol prevzame 2opet posle komandirja orožniške stanice v Krškem. kr— Vinski hram je pogorel pretekli teden posestniku Jožetu Šribarju v Spodnjih Dulah. Hram je bil zavarovan. Ni še ugotovljeno. ali gre za nesrečno naključje ali za zločin. kr— Več prometnih nesreč se je Se pripetilo sredi Krškega na dvojnem ostrem ovinku med obema Engelsbergerjevima trgovinama. Vse kaže, da je glavna krivda v tem, da na tem mestu sploh ni predpisanega znaka za ovinek. Znamenje, ki označuje razdaljo do Zagreba, je tako neznatno in nerazločno, da ga vozači skoraj ne morejo opaziti. Enako bi bilo skrajno potrebno, da bi odločujoči postavili pred železniškim prelazom pri gostilni Ce tin kakoršnokoli znamenje, da vodi glav na cesta proti Zagrebu na levo proti Vidma, ne pa naravnost do želemiškega skladišča, kamor zapelje nešteto domačih in inozemskih avtoiw~b?hstov to se morajo potem slabe volje vie.ati j pieko pre i laza. V zadnjih meseefe lanskega leta Je bila Izvedena v mestni elektrarni ljubljanski reorganizacija knjigovodstva v zvezi z nabavo novih računskih strojev. Uradništvo je delalo daleč preko običajnega časa te v deljenih partijah da Js omogočilo redno izdajanja računov 'sa porabljeni tok. Poleg rednega dala, ki Je saradi nezadostna zmogljivosti starih strojev Se itak zahtevalo nadurno dalo, so morali uslužbenci te-vršiti Sa reorganizacijo knjigovodstva, ki so jo aabtevali novi stroji zlasti novo kartoteko aa okrog 20.000 strank. Predsednik upravnega odbora mestne elektrarne g. KJanamernik je ponovno zagotovil, da bodo vse nadure plačane, samo da bo reorganizacija teredena do konca leta 1938. Mnogi nameSCencev so delali poleg rednih delovnih ar po 8 in še več nadur od aore do ponaa noči, poteg tega pa Se vse nedelje in prasnike. Delo je uspelo, nagrade pa so teontale. Najprej so morali uradniki vložiti kotko-vane prošnje na izplačilo nadur. ProAnje so romale po vseh pristojnih instancah mestnega poglavarstva v svrho strokovnega. proučevanja, aH Je mestno ustužbsn-stvo sploh upravičeno do nadurnih nagrad. Obveljalo Je mnenje, da se te nadure ne smejo izplačati. Brez uspeha so bile vae prošnje, vsa posredovanja Končno je tudi mestni svet na tajni seji dne 24. februarja, torej po dveh mesecih, odklonilno rešil prošnjo ustuibeBstva elektrarne brest kakršnekoli utemeljitve. Od prizadetih 26 uradnikov, ki so pretežno dnevnlčarji ali pogodbeni nameščenci b skrajno nizkimi plačami, Je dnevničal računski uradnik J. M. po svojem zastop niku dr. Zajcu tožil mestno občino. Občina Je odklonila poravnavo, okrajno sodišče v Ljubljani pa je tožbi ugodilo in razsodilo, da mora občina tožilca plačati nadurno delo. Na priziv občine je razpravljalo o nadevi Se okrožno sodišče, ki je na razpravi 5. L m. v celoti potrdilo sodbo okrajnega sodišča. Na osnovi te načelno važne sodbe bodo sedaj lahko dosegli pla- aadur tudi osteh prteadeti uslufbew* ■šotne elektrarne. _ Potrjena ta s tem dokončna sodbaoBaj-nega sodišča pravi med drugim: _ , Tožena stranka Je doUtaa plačati tožnt-ku 1473.75 din s 5 odst obrestmi od 1. ja-nuarja 1939 dalje ter mu povrniti na 888 din odmerjene pravdne stroške. Totnica sama potrjuje, da je opravka pode višje vrste. Sicer pa za rešitev spora te odločilne važnosti, ali ja bil tožnik vil JI ah težji uslužbenec todenke. V prvem primeru bi mu šla zaščita po zakonu o zaščiti delavcev, kot višjemu uslužbenca pa mu gre prav tako primerna nar grada na preko pogodbeno delo. Ugovor toftene stranke, da Je mestna elektrarna obrtno podjetje in da veljajo na njene utlnf**"™' določbe obrtnega zakona, ne držL 8 taV? trditvijo nasprotuje toten-ka nM neti, ko se sklicuje na sluteno pragmatiko. Is službenega dekreta izhaja, da Je tožnik mestni računski uradnik dnevnlčar, torej uslužbenec mestne občine, pride!jen na službovanje v elektrarni. V smislu § 35 službene pragmatike se imm delovni čas podaljšati do 8 ur dnevno, ne da bi se morali zato zvišati prejemki, če pa se delovni čas podaljša preko 8 ur dnevno, je nujno, da se zvišajo tudi prejemki. Ker je tožnik uslužbenec v smislu S 18. SL pr. in znaša delovni čas 6 ur (§ 35), je smatrati kot prekopogodbeno delo vse, kar Je tožnik nad 8 ur dnevno posloval Toženka prlziava da Je Imel tožnik 7.33 din plače na uro Opravil je 125 ur prekopogodbenega dela. Sodišče smatra, da je primerna nagrada za prekočasno delo izražena pravilno v 50 ol^t povišku urne mezde. Tako smer daje zakonodajalec za druge uslužbence sam. V tem primeru je upoštevati, da Je bilo računsko delo, ki ga je opravljal tožnik, utrudljivo, in zgoraj označena nagrada ni pretirana. Ker znaša 50 odst. povišek urnega zaslužka 3.66 din. Je primerno odplačilo za opravljeno nadurno delo 10.99 din na uro. za vse pre-kopogodbeno delo skupno 1.373.75 din. V dekliškem internatu Franje Tavčarjeve Za letos je le Se nekaj mest svobodnih Ljubljana, 7. septembra Z novim šolskim letom bo Ljubljana dobila ustanovo, kakršne nam je bilo že dolgo treba: na Bleiweisovi cesti 5 bo te dni otvorjen Dekliški internat Franje Tavčarjeve, namenjen dijakinjam vseh naših srednjih Sol. V resnici moramo biti hvaležni skupini narodnih dam, ki so se odločile, počastiti spomin zaslužne narodne delavke in velike prijateljice mladine, pokojne gospe Fra-hje Tavčarjeve, na ta način, da ustanove vzgojni zavod za dijakinje. Internat, ki zavzema dvoje prijaznih, solnčnih stanovanjskih kompleksov v hiši št. 5 na Bleiweiso-vi cesti, je prav moderno, skoz in skoz higiensko opremljen, da bo nudil najudob-nejše bivališče našemu ženskemu inteligenčnemu naraščaju. V pritličju so poleg spre-jemnice prostorne, svetle učilnice in obed-nice, v zgornjih prostorih pa so skrbno, z resničnim čutom za lepoto urejene spalnice, ki morajo že po svoji opremi vplivati na mlado stanovalko v najboljšem vzgojnem smislu. Najbrž nam ni treba še posebej opozarjati, da je povsem v duhu sodobne stanovanjske kulture poskrbljeno za kopalnico in umivalnico, na razpolago pa je tudi vrt za razigranost o prostem času. Vodstvo internata je v rokah vzorne upra-viteljice in pa prefekte, ki je diplomirana filozofka. Nikakor ni brez pomena, da ima Dekliški internat Franje Tavčarjeve tudi prav posrečeno lego. V njegovi neposredni bližini je cela vrsta šol: takoj čez cesto dvo-razredna trgovska šola in trgovska akademija s trgovskim učnim zavodom Zbornice za TOI, dalje mestna ženska realna gimnazija, klasična gimnazija, srednja tehnična šola, I. državna realna gimnazija, Glasbena Matica s konservatorijem — pa kaj bi nam bilo treba naštevati, saj je na tem koncu Ljubljane mesto tako na kupu, da nikamor ni od rok. Opozarjamo, da je bil zavod še pred otvoritvijo deležen velikega zanimanja in da je že skoraj do kraja zaseden. Samo par mest je še na razpolago, zato naj se starši, ki pošiljajo letos svoje hčerke v ljubljanske šole in še niso našli stanovanja zanje, podvizajo na naslov: Dekliški internat Franje Tavčarjeve, Ljubljana, Bleiweisova cesta 5. „Mrtvi nas nče živeti« Kamni«, 7. septembra. Ta pomembni napis krasi spomenik v svetovni vojni padlih Kamnlčanov, ki bo odkrit v nedeljo dopoldne na kamniškem pokopališču na Žalah. Dolgo so Kamniča-ni izbirali prostor za spomenik, letos spomladi pa so se odločili, izrabiti trikotnik pred pokopališčem na Žalah. Po zamisli akad. slikarja g. Staneta Cuderma-na je napravil načrte in izklesal spomenik akad. kipar g. Boris Kalin. Spomenik predstavlja z visoko dvignjeno desnico, ki stiska navsdol obrnjen meč, konec svetovne vojne. Na 3 metre visoki plošči, ki je vzidana v pokopališki zid, Je vklesanih 60 imen kamniških moi te fantov, ki so postali žrtve svetovne morije na bojnih poljih. Zvezo med spomenikom in spominsko ploščo tvori vitek lok, na katerem je vklesan napis: Mrtvi nas uče živeti. Lok predstavlja zveno med domačim pokopališčem in padlimi vojaki, ki počivajo daleč proč od svojcev na bojnih po-ljanah. Spomenik je izklesal kipar g. Kalin iz belega marmorja ■ otoka Brača, lok in zidovi okrog spomenika pa Je postavil zidarski mojster g. Franc Iskra te Kamnika. Kot gradbeni material so uporabili rdeči porfir ki ga lomijo v dolini potoka Konjščice pod Veliko planino. Spomenik stoji pod mogočno slovansko lipo, ki pokroviteljsko razteza svoje veje nad njim. Okrog Upe Je postavljena klop iz močnih hrastovih plohov, delo tovarne S Remec. Spomenik bo osvetljen n večno j lučjo. Od lipe se pro« mimo spomenika ! krasen pogled na Kamn ške planine Jn na j vso pokrajino tja do Tuhinjske doline, i Kamničani bodo počastili spomin padlih i soobčanov v nedeljo dopoldne s slovesnim odkritjem spomenika. Meilfupne sokolske tekme v Zagrebu Zagreb, T. septembra. Kraljev rojstni dan je zagrebško sokolstvo svečano proslavilo. V dvorani Sokola I, se je zbralo članstvo vseh zagrebških društev. Vsa dvorana je bila okrašena c državnimi zastavami. Točno ob 10. so prikorakali v dvorano zastavonoše s prapori, katere so navzoči navdušeno pozdravljali. V svojem govoru je br. Prišljavi, namestnik župnega starešine, poudaril, da je jugoslovansko sokolstvo v teh težkih časih strnjeno okrog svojega mladega kralja — Sokola ln pripravljeno doprinesti vse žrtve za svobodo svojega naroda. Po govoru je zaigrala godba sokolsko koračnico, nato pa državno himno. Z vzkliki Nj. Vel. kralju, kraljevskemu domu. pa močni In •tedinjeni Jugoslaviji se Je svečanost kon-"ala. DopoMne Ob 11. te dsputacljo sokolsfee Hipe Zagreb ban dr. Ivan *ub*»S"č Popoldne so bilo stadionu kra'4* sandra medžupne sokolske tekme v pro stih panogah. Od desetih prijavljenih jih je tekmovalo samo šest. Borba za prvo mesto je bila med Beogradom in Ljubljano, ter Je šele izmenski tek odločil zmago Ljubljane. Uspehi so bili naslednji: Člani: na 100 m je zmagal Račič (L) 11.2, 2. Jovanovič (B) 11.4, 3. Vukičevič (B) 11.6. Vis: 1. Bratovž (L) 170, 2. La-zarevič (B) 165, 3. Cvetkovič (B) 165. Daljina: L Lazarevič (B) 6.56, 2. šoštar-Slč (Z) 6.43, 3. Dukič (B) 6.30. Disk: Ko-vačevič (Z) 41.33, 2. ščetinm (B) 37.80, 3. Kosec (L) 36.95. 400 m: Oberšek (L) 54.3, 2. Cocič (B) 54.6, 3. Pehat (Šib.) 54.9. 1500 m: 1. Kien (L) 4:24.0, 2. Bani« (B) 4:35.8, 3. Oberšek (L) 4:36.1. Krogla: 1. Kovačev« (Z) 13.40, 2. Milokovič (Z) 11.78, S. Stanič (B) 11.62. 4x100: Račič, Potek, Vtitar, Bratovž 45.0, 2. Zagreb 47.2, 3. filbenik 49.9. Stanje točk: I. Ljubljana 63, S. Beograd 54, 8. Zagreb 43, 4. Sibenik 15, 5. Banjaluka 7, 6. Kariovac 5. Članice: 100 m: 1. PribovSek (L) 14.2, 2. MJloSevič (B) 14.4, 3. Hote (Z) 14.6. Krogla: 1. Djordjevič (B) 9.35, 2. Komac (L) 9.16, S. Dogar (B) 8.57. Vis: L Komac (L) 135 2. PribovSek (L) 130, 3. Jankovič (Z)'130. Daljina: 1. Karpati (B) 4.58, 2. PribovSek (L) 4.4L 3. MJloSevič (B) 4.13. Disk: Dol« (Z) 25.53, 2. Komac (L) 24.18, S. Kržan (L.) 23.50. 4x100: 1. Beograd 58.0, 2. Zagreb 59.5, 3. Ljubljana 60.0. Stanje točk: 1. Ljubljana 17, 2. Beograd 16, 3. Zagreb 9. Prvi trije plasirani tekmovalci so prejeli spominske plakate. K-O b živlfenla na detel? TRŽIČ. Kino predvaja v petek, soboto in nedeljo najlepši velefilm »Beli jorgn-van«. (—) DOLENJI LOGATEC. Letos se je Dol Logatec prvič pripravil, da bi skupno proslavil rojstni dan našega mladega vtedai1-ja. Sprevod z baklado pa je moral očlpasti. Službe božje se je udeležilo izredno veliko število ljudi, med njimi šolskih otrok. Kakor vedno je tudi tetoa na kraljev rojstni dan priredil Sokol večjo proslavo. Velika dvorana je bila zasedena kakor že *3o|go ne. V začetku proslave je bila vsa sokolska družina m vsemi tremi prapori zbrana na odru okoli slike svojega mladega kralja. Medtem je povzel besedo starosta br. Ciril Lenarčič ter pozdravil predvsem oficirski zbor, ki je zasedel ceio prvo vrsto, nato pa ostale predstavnike. Naposled je vzkliknil nažemu kralju, in orkester je zaigral državno himno. Savezno poslanico je prečital br. tajnik in nato sta mladinski ribor in orkester odlično dopolnila program z nacionalnimi glasfeenlmi točkami pod spretno taktirko br. Kraševca Cirila. Vmes je še sestrica Vlasta čribejeva de-klamirala pri god no pesem, br. denlca Viktor pa je podal poročilo o naši sokolski Petrovi petletki. Odlično uspela proslava je bila zaključena s pesmijo »Hej Slovani«, katero so zapeli vsL SERIKAJTE V „ JUTRU" S maske — največja moda Mlade, lepe in elegantne Parižanke se ravnajo po najnovejši modi, ko si natikajo plinske maske Francoska poročevalska služba v vojni Določbe glede uporabe telefona In radia Francoski uradni list je objavil uredbo o poročevalski službi, iz katere posnemamo naslednja glavna določila: Uradne brzojavke imajo prednost pred vsemi drugimi. Olajšave za tuje vlade v pogledu diplomatskega občevanja se lahko ukinejo z ministrsko odredbo. Uporaba šifre ali tujih jezikov je prepovedana. Zasebne inozemske brzojavke morajo biti pregledane ob oddaji in ob dostavitvi; isto velja tudi glede domačih zasebnih brzojavk. Pregled izvršujejo policijski komisarji, kar velja tudi za Alžir in vsa kolonialna posestva. S posebno uredbo se ureja tudi telefonski promet. Tudi v telefonskih razgovorih imajo prednost civilne in vojaške oblasti, za katere pa velja še poseben vrstni red prednosti. Na vsem ozemlju doma in v kolonijah so dopuščeni zasebni telefonski razgovori le iz kontroliranih kabin in le na podlagi legitimiranja. Odstranijo se vsi telefonski aparati na neavtoriziranih mestih, kar velja zlasti za vse javne aparate v kavarnah in drugih javnih lokalih. Mednarodni telefonski promet v zasebne namene je ukinjen na vseh linijah. V obmejnih conah in v vojaških pasovih izdajo lahko vojaška poveljstva posebne lokalne omejitve zasebnih telefonskih razgovorov. Interurbanske zveze smejo zahtevati osebe ali organizacije, katerih vloga v narodnem gospodarstvu ali v državni obrambi je pomembna. Te osebe dobe posebno izkaznico in imajo prednosti, ki so določene za zasebne razgovore. Vsi razgovori se morajo obvezno vršiti samo v francoskem jeziku in so podvrženi strogemu vojaškemu nadzorstvu. Le v nekaterih kolonijah je izjemoma dopuščen tudi domač jezik. Vse radijske oddajne postaje, ki ne odgovarjajo nacionalnim potrebam, se vda- Pacijent vodi bolniški voz Do švedske bolnišnice v Ludviki je prt-vozil sanitetni voz, ki ga je krmaril pacient sam. šofer je ležal v avtu na nosD-nicl o Pacienta je bilo treba pripeljati iz 30 kilometrov oddaljenega posestva k operacijski mizi. Kmalu potem, ko se je bolniški voz obrnil nazaj, je nekoliko kamnov, ki so padli s strmega pobočja šoferja težko ranilo. Bolnik se je nato odločal da prepusti svoje mesto na nosilnici vozaču, sam pa sede h krmilu. Sam je vozača zavlekel na noedlnico. Do bolnišnice je pripeljal avto v polnem redu. Pod ure pozneje so bolnika operirali, šoferja pa čez eno uro. Poprsje lz zlata Multimilijonar Hamilton iz Oaklanda je dal izgotoviti svoje poprsje iz čistega zlata. Kipar, ki je napravil kip, je prejel 1250 dolarjev nagrade. Gmotna vrednost kipa znaša 80 tisoč dolarjev. INSERIRAJTE V »JUTRU"! „Squalus" in „Thetis" dvignjena pojasnjen vzrok obeh nesreč Nov ruski letalski rekord Moskovski listi poročajo o novem rekordu ruskih letalcev. Piloti Bajkusov, Seba-nov lin Metvejev so na dvomotoraem letalu preleteli 5068 km dolgo progo iz Moskve preko SverdlovSka in Sebastopola v Moskvo nazaj v 12 urah, 30 minutah in 56 sekundah. Povprečna hitrost je bila 404.936 km na uro. Dosedanji rekord ze tako dolgo progo je znašal samo okro 401 km na uro. Sličica iz Italije življenje v Italiji se je, čeprav vlada povsod po državi mir in red, v zadnjem tednu močno spremenilo. Od ponedeljka dalje ne vidiš nikjer na cesti nobenega privatnega avtomobila. Celo najpametnejše ulice v Rimu kažejo lice izza predvojne dobe 1914, Tu in tam vidiš kočijaža ali prastar avtomobil. Kočijaži delajo dobre kupčije. Avtobusi in cestna železnica vozijo normalno. Ponoči je mesto kakor izumrlo. Zabavišča morajo biti zaprta, kavarne in restavracije zapirajo ob 23. uri Običajno zelo obiskani bari na cestah imajo le malo gostov. Pokojnine za vojne veterane Nemška vlada je odredila, da bodo prejemali po 120 mark letne pokojnine bivši bojevniki, ki so dosegli 70. leto ali ko ga dosežejo. Gre za bojevnike iz francosko-nemške vojne 1. 1870-71, kakor tudi za člane bivše avstroogrske armade, ki so se udeležili 1. 1878 pohoda v Bosno in Hercegovino in pohoda proti vstaji 1. 1882 v Kri-vošiji. Angleška vlada je dala svojemu prebivalstvu na razpolago veliko množino jeklenih plošč, iz katerih se lahko hitro sestavi jekleno zaklonišče nejo. Radijsko oddajo oskrbujejo samo državne postaje. Zasebni radijski sprejemniki se puščajo v načelu v uporabo njih lastnikom po istimi pogoji kakor v mirnem času, vendar sme vojaška oblast odvzeti sleherni aparat, ako to zahtevajo narodni interesi. Zasebna radijska telefonska služba se ukinja. Tudi v tej je prepovedana uporaba šifre ali tujega jezika. Radijske brzojavke morajo biti prav tako, kakor navadne, podvržene pregledu ob oddaji in ob prevzemu. Angleška subozemna vojska Zaklad v žimnici Nesreča s petrolejko ln njene posledice Gospa Legrisova je imela v Lyonu maj- kovcev. Bil je tako brezvesten, da je pri-hno prodajalnico in je bila pridna. Gospod I redil sebi in svojim pajdašem gostijo, pri Legris pa, kakor se včasih dogaja, v na- kateri so vina in likerji tekli v potokih, sprotju s svojo boljšo polovico, nikakor ni bil navdušen za delo. Navadil se je, da je skrb za družino popolnoma prepuščal ženi. Namesto da bi skrbel za kakšen zaslužek, je rajši vsak frank v družbi enako mislečih pajdašev pognal skozi grlo. To se sicer ni dogajalo v takšni meri, kakor si je želel, kajti žena mu je frankov bolj malo dajala. Poznala ga je, zato je svoje prihranke skrbno čuvala pred njim Kot skrivališče za svoj nikakor ne majhni zaklad si je izbrala žimnico. Gospod Legris k sreči ni slutil ničesar o tej skrivni zakladnici Nesreča pa je hotela, da se je nekega dne v trgovinici prekucnila petrolejka in je nastal ogenj. Požar se je razširil z neverjetno naglico. Kmalu so zaplapolali plameni tudi v spalnici. Seveda je bila prva misel ge. Legri-sove ta, da reši svoje prihranke. Do tega pa ni več prišla. V dimu se je onesvestila. Zastrupila se je z njim tako, da so jo morali odpeljati v bolnišnico. Gasilci so požar pogasili. Vsa oprava v trgovini in v stanovanju je bila poškodovana, skoraj uničena. Naslednji dan je Legris pobrskal med razvalinami in je v svoje presenečenje odkril v na pol zogljeneli žimnici šop ban- Potem je ožgane ostanke oprave in cunje spravil na smetišče. Tu je mlada cunjar-ka pri stikanju odkrila v žimnici še 3500 frankov. S tem denarjem je sebi in svojemu prijatelju priredila vesel dan. Kupila je tudi dve kolesi. Dva druga cunjar-ja sta v nenavadni žimnici odkrila še nekoliko tisoč frankov. Bila pa sta poštena in sta najdbo oddala policiji. Njiju navedbe so vodile tudi do tega, da so oblasti prijele mlado cunjarko in njenega prijatelja. Legris je o vsem tem zvedel in še danes stiče po smetišču, da bi še kaj našel. A zaman. Legrisova pa bo gotovo hudo presenečena, ko se vrne iz bolnišnice. Žrtev protiletalske vaje V Jassyju na Rumtmskem so imefi t» dni protiletalsko vežbo. Nesreča je hotela, da se je poskusna bomba razpočila in je hudo ranila tri podpoveljnike gasilske čete. Vse tri so morali odpeljati v bolnišnico. Postani in ostani član Vodnikove družbeS Takole opremljene vojake izkrca vajo zdaj angleške ladje v množicah v francoskih pristaniščih Odkod otroška paraliza? Da povzroča otroško paralizo, ki je v zadnjih letih v Evropi ponovno nastopila epidemično, eden izmed virusov, kakor imenujejo najmanjše, celo z mikroskopom nevidne bolezenske klice, je že davno do-gnano. Da se infekcije dogajajo preko nosa in grla, so tudi že ugotovili, vendar nI mogel doslej nihče povedati, kje bi mogli tega nevarnega povzročitelja bolezni dobiti zunaj človeškega telesa in ga uničevati. Natančno opazovanje različnih epidemij pa je švedskega profesorja Klinga opozorilo na to, da nastopa ta kuga povsod, kjer je preskrba prebivalstva z vodo nezadostna. Natančno je preiskal vsak primer otroške paralize na švedskem ,-n obenem tudi vodnjak in izvirke v bolnikovi bližini. Pri tem je dognal, da je v vodi raznih vodnjakov bolezenska ki.ca, ki povzroča pri živalih otroški paralizi zelo podobno bolezen. Da-li gre za pravega povzročitelja te paralize ali pa samo za sorodno vrsto virusov, doslej še ni mogel ugotoviti, vsekako pa opozarja na to, da je treba sanirati vse nezdrave vodnjake in poskrbeti tako posestvom kakor celim mestom za zdravo vodo, če hočemo otroško paralizo odpraviti Zdravniški krogi upajo, da bodo na tej podlagi našli tud: nove možnosti za obravnavanje skrajno r.evarne bolezni. Anglija je sklenila takoj odposlatl na francosko bojišče 20 divizij svojega vojaštva Čete se v Dieppu izkrcavajo z vojne ladje Otroci upravljajo kmečko posestvo Norveška vlada je sklenila podpreti neko posestvo v Samnangerju z mesečno podporo. Posestvo upravljajo namreč trije otroci v starosti od 10 do 15 let. L. 1928. je umrla mati teh otrok in pred dvema letoma je umrl še oče. Od tega časa skrbijo otroci sami za gospodarstvo in niso nikoli uporabljali druge pomoči. Do danes je to nenavadno gospodarstvo še vedno točno plačevalo davke, seveda pa je otrokom še posebno težko delati iz lastne moči čudeže. Posestvo je v vzornem redu. Vodstvo ima petnajstletni deček. 131etna deklica pa kuha in skrbi za živali. Med dvema komisariatoma Nenavadna vojna v Moskvi Takole so rešili prvo skupino živih mornarjev s »Squalusa« ter jih sprejeli na ladjo »Falcon« * ~ Naključje je hotelo, da so obe podmornici, ameriško >Squalus« in angleško »Thetis«, ki sta se potopili na tako tragičen način, po mnogih neuspešnih poskusih istočasno dvignili na površje. Dne 23. maja se je potopila podmornica »Squalus« ob obali Nov Hampshirea, ko je bila na manevrih. Izmed 61 mož posadke so jih 33 rešili s potapljaškim zvonom posebne konstrukcije, ki so ga prvič praktično uporabili. 28 mož je ostalo zaprtih v trupu potopljenega broda in jih ni bilo mogoče rešiti. Teden dni pozneje, 1. junija, se je po-greznila v liverpoolskem zalivu, isto tako med vežbo, angleška podmornica »Thetis«. Tu so mogli izmed 102 oseb, ki so bile v njej, rešiti samo 4 može s pomočjo Davi-scvcga aparata, vsi ostali so izgubili življenje. Malo pozneje je zahteval zakon serije novo katastrofo te vrste. Pri Tonkinu se je potopila francoska podmornica »Pileči«, ki je sploh niso mogli najti, kajti kraja njene nesreče niso mogli natančno dognati. Dviganje »Squalusa« in »Thetisa« se je izkazalo za nenavadno težko. Mnogo poskusov v to smer se je izjalovilo, ker so se trgale vrvi. Sedaj so ti poskusi končno istočasno privedli do uspeha. S pomočjo dveh pontonov so dvignili »Squalus«, potem ko so njegov trup napolnili z zrakom. Sedaj ga vlečejo počasi po 16 km dolgi poti proti ladjedelnici v ameriškem Ports-mouthu. V liverpoolskem zalivu pa je uspelo reševalnemu parniku »Zeloju«, da je dvignil »Thetis« z morskega dna. Spraviti ga je bilo treba 12 km daleč od angleseyske cbale, kamor so po zadnjih poročilih tudi dospeli. S »Thetisom« pa stvar s tem še ni končana, kajti zvleči ga je treba še do zaliva Red Wharf, kar bo trajalo še nekoliko dni. Dvig obeh nesrečnih ladij je velikega pomena v toliko, ker bodo sedaj mogoče ugotovili, kaj je bil pravi vzrok, da sta se potopili, saj je zaporednost vseh treh katastrof vendarle malo čudna. Po Ordžonikidzovi smrti so v Moskvi ljudski komisar jat za težko industrijo, ki mu je s to smrtjo zmanjkalo močne roke, razdelili v več manjših komisarijatov, ki so podedovali stanovanjska poslopja in podeželske hiše bivšega komisariata. Da z delitvijo te dediščine niso bili zadovoljni, kaže čudna vojna, ki je nastala med komisar iatom za železno inaustrijo in komi-sariatom za kemično industrijo. Hiša v Lianosovu, moskovskem predmestju je pripadla ljudskemu poverjen -štvu za železno industrijo in s tem je oi-lo poverjeništvo za kemično industrijo zelo nezadovoljno. Od januarja dalje so stanovali v hiši trije vod lni uradniki prvega poverjeništva. Ti možje niso slutili, da jih Smoljagovski, poslovodja kemičnega ko-misariata, neprestano opazuje. Neke noči, ko jih ni bilo doma, se Je priplazil Smoljagovski s 15 oboroženimi policisti do poslopja, potegnil je vratarja iz postelje in ga je s samokresom v roki prisilil, da je odprl vilo. Kaj se je potem zgodilo, opisuje poluradni sovjetski list »Industrija«: »Vitrihi so rožljali, zlomljene ključavnice so cvilile, vrata so ropotala in žalostno so žvenketale okenske šipe. Iz sob so leteli stoli, blazine, gospodinjsko orodje, knjige in igrače.« Ko so Be na ta način odbeeneii, so ae »zmagovalci« polastili hi- še v Lianosovu in se v nji po domače uta-borili. Prejšnji trije stanovalci so bili postavljeni dobesedno pred vrata. Obrnili so se na vodjo svojega komisa-riata. Sodrug ljudski poverjenik je bfl divji in je takoj pozval moskovskega policijskega šefa« Ta je vzel poročilo o dogodku na znanje in je svojim podrejenim ukazal, naj poskrbijo, da bodo prejšnji prebivalci spet prišli v hišo. Zelo neradi so šli policisti na delo, kajti nastopiti so morali proti petnajstim tovarišem policistom, ki so biM oboroženi, razen tega pa proti enemu izmed ljudskih poverjeniStev, ministrstev, kakor bi rekli pri nas. Ukaz pa so sredi julija vendarle izpolnili. Smoljagovski je moral s svojimi 15 stražniki vilo zapustiti, stara trojica pa je zmagoslavno stopila vanjo. Toda že 24 ur pozneje ao stražniki Smoljagovskega spet prišli. Zapodili so uradnike železnega komisariata in so se proglasili za upravičene gospodarje vile. Od tedaj sta prešla že skoraj dva meseca. Ljudski poverjenik za železno industrijo se je spet Obrnil do moskovskega policijskega šefa. Odgovor je bil moAk, ki traja še danes. Nihče se noče vmešavati v spor med dvema tako visokima uradoma. Vendar pa še ni izginilo vse apanje, da bo končno zmagal zakon nad samopa-štvom, pravi »Industrija« na koncu svojega poročila. „ ANEKDOTA Dante nikakor ni plaval vedno v višjih sferah, temveč je bil bolj posvetnega značaja, nego si običajno mislimo. Jedel in pil ni nič maj nego njegovi sodobniki in šalili so se z njim na bolj ali manj grob način, kakor je bila v tedanjih časih navada. Nekega dne ga je Cane deHa Scala povabil na gostijo. Dobil je častno mesto med očetom in sinom. Cane pomeni po naše psa. Takrat je bila navada, da so kosti pečenk in rib metali preprosto pod mizo. Gostitelj in njegov sin sta si na skrivaj privoščila šalo, da sta vse kosti porinila pod Dantejev prostor. Ko so vstali od mize, so vsi z začudenjem opazili velik kup kosti na tem mestu, pa so pesniku čestitali k njegovemu izvrstnemu teka »Ah, kaj bd to,« je dejal Dante, ko je bil vrgel bežen pogled na kup, »to ni še nič v primeru s tem, kar sta zmogla moja soseda. Jaz sem pustil vsaj kosti, onadva, Cana, pa sta tudi kosti požrla, tako da ni pod njunima prostoroma ostalo ničesar.« VSAK DAN ENA »Nta, nu, stari dečko, kaj ono zopet pregloboko pogledali v kozarec?« »Ne, Jean. Nasprotno: pravkar prihae jazn od zdravnika za ušesne bolezni.« t>Ric et Rac**. < M. BRAND Nest zlatih an^eloi R o m a n 22 Ryder ga je osuplo pogledal. »Odkod veste?« je vprašal. »Tudi jaz sem bil mlad«, je Ravenna odvrnil in sedel k njemu. »Katera neki je?« »Leslie Carton«, je komaj slišno odvrnil Ryder. Ravenna je poskočiL »Leslie Carton nikar*« je vzkliknil ves prepaden. »Vsako drugo, samo ne te, ki — « Obmolknil je. »Ki — kaj?« je vprašal Ryder. »Nič, nič!« je zastokal Ravenna. »Ne morem govoriti o nji — saj menda tudi ne terjate, da bi govoril.« ... ... Ryder si je obrisal pot, ki mu je bil orosil čelo. »Ne, nič ne maram slišati o nji«, je zamrmral,' »a to mi morati povedati: ali veste o nji kaj stvarnega? — Pa ne, rajši mi tudi na to vprašanje ne odgovorite.« i Ravenna je stopil k njemu ter mu j)oložil roke na ramena. ' »Ali gre za pravo, resnično ljubezen?« je vprašal z nujnim poudarkom. »Bojim se — da«, je odvrnil Ryder. »Siromak. Toda pomagal vam bom.« »Ne«, je Ryder čvrsto odvrnil. »V vsaki reči hvaležno sprejmem vašo pomoč — razen tam, kjer gre za Leslie Carton. — Rad jo imam — in vendar bi jo, če je sokriva stričeve smrti, s temile svojimi rokami privezal na električni stol, ji poveznil kovinsko kapo na glavo in vključil električni tok.« Tisti večer je Charles Ryder pregledoval s strojem popisane liste, poročila o vseh korakih vseh udeleženk večerje, ki se je bila tako žalostno končala. Sydney Galloway je bila ostala ves večer doma in ni bila niti enkrat zapustila stanovanja, Eli-za Durante je dopoldne brez konca in kraja prepevala lestvice in se nato odpravila h gospodu Ra-venni, Elizabeta Claussen pa je bila Šla nakupovat. Tudi ostala poročila so bila podobna in brez vsakega pomena. A tu je bilo še neko pismo — Ryder ga je odprl in ž'začudenjem videl, da je od Ravenne. Italijan je pisal: »Dragi Charles! Kakor ste pri svojem včerajšnjem obisku menda opazili, sem Človek, ki rad dobro je in pije — a kaj, 2a Boga, naj storim s tolikimi milijoni?! Samo ob dušni mir bi me pripravili, kajti tolpa lačnih siroma" kov bi se mi obesila za pete. Vi ste mlajši, lasajie se vi s temi berači! Ako spoznajo staro oporoko za veljavno, se vam v korist odrečem svojih štiridesetih odstotkov — s tem bo ustreženo tudi pokojnikovi volji« Saj boste — o tem sem prepričan — tako in tako na kak ljubezniv način poskrbeli, da ne bo moja hladilna omarica nikoli prazna in moji prijatelji nikoli razočarani. Prisrčno vas pozdravlja vaš Luigi Ravenna.« Ryderjev odgovor, ki ga je neutegoma s slom poslal debelemu sladokuscu, je bil tale: »Dragi prijatelj! Ako se nova oporoka ne najde, velja stara seveda tudi zame od prve do zadnje črke. Tistih deset odstotkov, ki jih potem dobim, mi tudi po odbitku dediščinskega davka zadostuje, da kaj ukrenem za življenje. Vašo velikoduSno ponudbo moram torej odbiti — a za vašo pomoč pri zasledovanju morilca ali morilcev vam bom hvaležen. Vaš Charles Ryder.« Kmalu nato je Martin javil gospoda Woodlya — Ryder je velel, naj ga spusti noter. Zasebni detektiv je sklenil roke nad obilnim životom in pojasnil, zakaj je prišel. »Najvažnejši del vašega cenjenega naročila opravljam namreč osebno«, je rekel s ponosnim obrazom. »Mislim, da je za vas bistveno, če se sami. prepričate, kje in v čigavi družbi je ta mah . gospodična Leslie Carton... Ali utegnete?« »Seveda«, je Ryder odvrnil in se takoj odpravil z detektivom. Spotoma je Frank Woodly skoraj nenehoma blebetal. »Globljega zanimanja za gospodično Carta« veda ne čutite?« je prežeče vprašal. »I kje — saj sem jo komaj enkrat videl«, je oa- vrnil Charles. Ženske, ki jih moram po vašem naročilu opazovati, so preklicano zale«, je čez nekaj časa »a* daljeval detektiv, »a Leslie Carton je nedvonmo resnična krasotica — prav za prav edina izmed Se-storice. Gospodična Galloway — nu da, kot model za kiparja si jo lahko mislim... Gospodična Su-therland zna svoje mnogovrstne vrline kaj dobro uveljaviti. Gospodična Durante je ljubezniv, prijazen otrok, gospa Claussen kakor prikazen iz stare junaške bajke in grofičica vsekako zanesljiva prijateljica — a vse te niso nič v primeri z gospodično Lesliejo Carton. Njenega najnotranjega bitja seveda ne more odkriti fotografska kamera, ampak kvečjemu dober portretni slikar.« »Mislim, da je vaša sodba zelo pravilna«, je dejal Ryder, nekoliko presenečen nad to opombo. »Ce takšno bitje nima klasične samozavesti < Veste, kaj hočem reči, gospod Ryder?« »Nemara da mislite obrzdano vedenje ženske, ki se zaveda svoje vrednosti?« »To ste izvrstno povedali — res .čudovito pravilno«, je vneto zatrdil Frank Woodly. »Vidim, da imate izšolan razum — ne zamerite moji odkritosti. — V Ameriki se lahko postavimo z lepim številom dobro razvitih možganov, samo da se jih večina ni naučila misliti, — Oprostite temu za-vinku.« »Prosim, prosim«, je odvrnil Ryder, ki ga je pričenjala stvar zabavati. Kulturni pregled Ob začetku šolskega teta: Naše nove šolske či Vprašanje pouka slovenskega jezika in slovstva v naši srednjih šolah ne zanima samo profesorjev, marveč se dotika spSoi-Bih kulturnih interesov in vzbuja poeor-vaost vseh, ki jim je slovenski kulturni napredek ' več kakor samo lepa beseda. Pouk domačega jezika in slovstva bi mo-ial biti po načelih sodobne pedagogike t>srednja točka v vsem šolskem vzgojnem orogramu; s posredovanjem tega predmeta se mlad človek tesneje približuje bitju tn žitju svojega naroda, spoznava narodno dušo, nje sposobnosti in odlike, tako da mu postane narodna zavest trdnejša ln jasnejša. In z narodno zavestjo prihaja tudi do pravilne državne zavesti, če je vzgoja smotrna in pravilna. Vsi ostali predmeti bi morah od tega predmeta dobivati nekaj svojega sijaja, zato naj bi bil izmed vseh najmikavnejši. Danes vemo, da je znanje materinskega jesllui trdna podlaga za vse jezike, ki ae jih učimo. Samo svoj jezik namreč lahko spoznamo tar ko, da doumemo strukturno vsebino jezika sploh in da se naučimo Izražati sleherno miseL žal da predmet tolikega pomena za socialno (narodno) in kulturno vzgojo ni vedno tako mikaven, kakor naj bi bil po svoji važnosti. Poleg profesorjev, ki morajo obravnavati to tvarihd ne samo z umom, marveč tudi s srcem, so pemenljivi zlasti učni pripomočki. Predvsem pa trna velik pomen čitanka: če ta ni urejena tako, da bi vzbujala zanimanje in veselje, utegne pri tem trpeti ne samo pouk predmeta, marveč tudi tisto, kar je trajnejše in vzvišene jše od .predmeta: ljubezen, zanimanje za domačo knjigo. Kjer šola ni mogla dati, je le polovičarsko opravila svojo nalogo. Pri nas je poleg Slovenščine važen pouk srbohrvatskega jezika in kulture, saj je šola dolžna, da tudi v tej smeri nudi Čim več znanja in odpravi kar največ predsodkov. Toda to je poglavje zase. * * * Za začetek novega šolskega leta je izdala Ban o vinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani nekoliko novih šolskih čitank, ki so vredne pozornosti ne le fl Šol-sko-didaktičnega, marveč tudi s splošno kulturnega stališča. Izbor se začenja že pri knjigi za ljudsko Šolo. Je to Bobičeva začetnica z naslovom »Preljubo veselje, o kje si doma« z Ilustracijami prof. Radovana Klopčiča. V prvem delu knjige ima besedo skoraj MdjUČno ilustrator, ki nazorno, z barvitimi slikami irvaj učenčka v skrivnost črtanja in pisanja, v svet črk. zlogov in besedse. Sistem je v bistvu isti kakor smo ga bili deležni tudi ml v prvih šolskih klopeh, to vendar: kako prijeten razloček med nekoč in sedaj! Kiopčičeva Ilustrirana začetnica je najrazkošnejša, kar smo jih kdaj imeli v rokah.. Te slike in te barve"-— koffiko utegnejo vzpodbujati mlado fantazijo, mikati in vabiti k sebi, lajšati to slajSatl učenje! Estetski moment je tesno združen s psihološkim, le-ta pa z vzgojnim. Tudi drugi del, v katerem je že bolj odločevala urednikova izbira gradiva, je obdtoo to vabljivo ilustriran. — »Drugo slovensko berilo« sta sestavila Kristina Hafner to Franc Ločniškar, ilustrirala pa Ksenija Prunkova. Tu se ilustracija to nanor* no-vzgojnega območja premika bodisi v svojo pravo ilustrativno funkcijo, ki je v zvezi z besedilom, bodisi z dekoracijo; ko-loristični učinek, ki je v začetku prevladujoč, si v drugem berilu že deli oblast z učinkom nekolorirane risbe, a sliko kot nečim predmetnim, z risbo, ki vzgaja otroka za opazovanje, posnemanje to naaorno gledanje. Ksenija Prunkova je isvrSfia svojo nalogo, zahtevajočo prav tako risarskega znanja kakor pedagoške poglobitve in vživetja v otroško dušo, z očitno veščino ln prikupnim okusom. Njene risbe te slike bodo nedvoumno vplivale tudi na razvoj oblikovalnega to estetskega teta mladih učencev. Slovensko slovstveno čitanko za tretji razred meščanskih šol so sestavili strokovni učitelji A Gaspari, R. Pečjak ta A. žerjav. Za motto Ima vzpodbujajoči jugoslovenski čredo dr. J. B. Kreka to J. J. Strossmayerja in domovinsko fejaVO SV. Save. Urejena Je tako, da nudi učencu meščanske šole razgled po našem slovstvu to naši narodni zgodovini, kakor se zreti V književnosti. Po patriotičnih uvodnih straneh s prispevki dr. A. Debeljaka to drugih se vrsti skrbno izbrano gradivo, razdeljeno v sedem delov. Tu so zbrani članki pesmi in lepa proza o naši zemlji, preteklosti našega naroda, kulturni in literarni zgodovini, o socialnem življenju, o ljud skih šegah in navadah, mnogokje posneti iz književnih del, da tako pokažejo tudi literarno oblikovanje take snovi to predstavijo njih avtorje. Prikazana j« vsa razvojna smer od narodnih pesmi to pravljic J in brižinskih spomenikov preko prote-■ stantske literature do književnosti 19. sto-| letja in do naših dni. Slikar Fr. Stiplov-šek je opremil knjigo s slikami slovenskih pisateljev od Trubarja do Levstika, o umetnostni vzgoji pa pričajo reprodukcije slak M. Gasparija, Iv. Groharja, Frana Tratnika in R. Jakopiča. Poleg odlomka brižinskih spomenikov je reproducirana tudi stran iz Trubarjevega katekizma. * * * Najzanimivejše in za slovstveno vzgojo mladega rodu najpomembnejše so Slovenske čitanke za prve štiri razrede srednjih in sorodnih Šol. Te štiri čitanke karakte-rizira predvsem tole: Vse štiri so istega formata to enotno opremljene (a risbo Sejalca na naslovni strani platnice), vse štiri imajo iste sestavijalce (dr. B. Ba jec, dr. R. Kolarič, dr. M. Rupel, A. Sovrč to J. Šolar), vse so sestavljene po istem sistemu to opremljene po istem načrtu. Prvi dve imata tudi slovnico, druga ia tretja sta dooela odmerjeni literaturi. Za novo šolsko leto je izšla druga, psedelana izdaja teh čitank. Nimamo pri roki prve izdaje, da bi se lahko spuščali v primerjavo; sicer pa bo naloga strokovnih ocenjevalcev, da povedo svoje glede tobire, razvrstitve komentarjev i. t. d. Pisec teh vrstlč lahko samo izrazi zadoščenje pisatelja literature Ob čitankah take kvalitete in tako vabljive opreme. Ni menda pretirano, če zapišem, da se ob tako lepih to popolnih slovenskih čitankah, kakor so isfile iz veščih rok te petorice slovenskih slovstvenikov in slavistov, ni vzgajal noben prejšnji naraščaj. Potemtakem smemo upati, da bodo take čitanke zaoral« globljo itt rodovi tnejšo brazdo slovenske literarne kulture, kakor so jo mogle prejšnje, Zlasti Še tam, kjer bo ostal za njimi tudi dober to moder profesor. Slovenska Čitankaraka literatura, ki sega nazaj k Miklošiču to drugim predhodnikom današnjih sestavljalcev, je tu dosegla višek. Želeti bi bilo, da bi na tej višini zrasle tudi čitanke za višje razrede, ki jih mladina pogreša. Za opremo teh Štirih čitank je značilno, da jih je Božidar Jakac opremil s portreti nekaterih naših in tujih vodilnih pisateljev, tako da predstavljajo hkrati nekak album književnikov, kakor so po vsebini cvetober naše lirike in lepe proze. Vsaka knjiga ima po štiri umetniške priloge, reproducirane delno v barvah; profesor za umetnostno zgodovino na Aleksandrovi univerzi dr. Fr. Stelč, ki je priloge odbral, je opremil sleherno sliko z razlago v obsegu ene strani. Tu so tudi najnujnejši biografski podatki o umetniku. Tako so sestavljale! teh čitank prispevali vzpodbuden delež k vzgoji mladine za likovno umetnost. Četrta čitanka ima tudi kratek pregled našega starejšega slovstva in razlago slovstvenih Oblik. Vse v vsem: velik napredek, prikupen dokaz slovstvene Vidine V nafti čitankareki literaturi. —o. Ravnatelj Mirko Polic v Beogradu Kakor smo že zabeležili, nastopa g. Mirko Polič svoje novo službeno mesto v Beogradu. Kot ravnatelj ljubljanske opere je M dodeljen na delo beograjski qperi in bo v nji prevzel dirigentsko in režisersko funkcijo ter personalni referat. Medtem mu je že bila poverjena režija in glasbeno vodstvo »Don Juana« (s Kunčevo in Nl-kolom Cvejičem), »Lucie di Lammermoor« (z novo angažirano bolgarsko koloraturko Lologo) ta »Falstaffa«. S tem, da je bila g. Poliču dodeljena umetniška funkcija v največjem opernem gledališču Jugoslavije, js dobil tudi priznanje sa svoje dosedanje delo v ljubljanskem opernem gledališču. Odhod g. ravnatelja Poliča iz Ljubljane Je prizadel Glasbeno matico, ki Je ime- la v njem dolgoletnega umetniškega vodjo svojega, slovečega pevskega »bora. Kakor smo izvedeli, je bila sedaj zadeva urejena tako, da ostane vodstvo pevskega zbora GM še nadalje v rokah g. Poliča, ki bo prihajal vsak mesec v Ljubljano ter pripravljal to voda matične konoerte. G. ravnatelju Poliču želimo na novem, zanj tako častnem mestu obilo uspeha! Zapiski Sarajevska »Zora«. V Sarajevu tohaja kot glasilo DK.D. »Cankar« dvomesečnik »Zora«, ki ga ureja Marjan Telatko. Ust se je razvil to skromnega hektografi ranega poskusa to kakor koli skromen je Že po svoji vnanjostl, vendar zgovorno pričuje, da ostajajo Slovenske naselbine v Bosni zveste svoji domači besedi. Prav v tem je pomen sarajevske »Zore«, ki tako opravlja uvaževanja vredno kulturno poslanstvo. V zadnjih treh številkah so Izšli delno ponatisnjeni, delno ie neobjavljeni prispevki B. Krefta, T. Sellškarja, M. Klopčiča, Jožeta Kranjca, Iv. Vuka i. dr. Izvirna novost Je »malomeščanska kronika v petih dejanjih« z naslovom »Šopek križan tem«, ki jo je spisal Marjan Telatko. V kulturnem obzorniku Objavlja Asta Zni-darčtč svoja poročila o novih knjigah, izmed ostalih prispevkov pa naj zabeležimo članek Branka HrisMoviča to dva prevoda lz srbohrvatske delavske poezij«: pesmi Ctae Jote in brezposelnega delavca Nedeljka Radiča. Beležimo pojav tega lista kot vzrok narodna ta kulturne zavesti našega delavstva ta v drugih slojih Izven Slovenije. »Zora« stane samo 10 din na leto in se naroča v Sarajevu, Nuzorova uL7. Drag« Lapčeviču posveča »Srpski knjfc. ievitf. glasnik« v prafjtar izum prvt Sep4 tembrskl žtevilk! spominska Sanka drja živka Topaloviča ta bivšega poslanika 2. Balugžiča, ter prinaša budi Lapčevicevo bibliografijo. Poleg teh prispevkov so objavljeni še nekateri leposlovni spisi in prevodi in pa dva zanimiva eseja: Neocenjeni genije N. S. Ljeskova (dr. Rostdslav Pletnjev) in Bret Herte, povodom stogo-dSšnjice rod jenja (M. Antimovič-Kobliška). Naše gledališče DRAMA Petek, 8. sept.:Neopravičena ura. Izven. Znižane cene. Sobota, 9. sept.: zaprto. Nedelja, 10. sept: Utopljenca. Znižane CCtlfc* Drevi bodo ponovili Be*effijevo »Ne. opravičeno uao«, ki pokaže na izredno zabaven ta veder način neopravičene ure osmošolke Lili Jagrove v šoli ta njenem zakonu. Kdor se hoče nasmejati, naj ne zamudi obiska te predstave. Zasedba je običajna, le vlogo odvetnika bo igral San-cdn. Cene znižane. Prvič v letošnji sezoni bodo ponovili v nedeljo zvečer po znižanih cenah nad vse veselo Nestroyevo burko »Utopljenca« z Cesarjem, Kraljem, Levarjem, Rakarjevo in V. Juvanovo v glavnih vlogah. ★ OPERA Petek, 8. sept.: Traviata. Gostovanje Zlate Gjungjenac ln J. Gostiča. Izven. Sobota, 9. sept.: Gostovanje Mire Basiče- ve. Izven. Znižane cene. Nedelja, 10. sept: Vse za šalo. Izven. Znižane cene. V Verdijevi operi »Travlata«, M jo bodo vprizorili drevi, bosta gostovala Zlata Gjiungjenčeva in Josip Gostič. Z izredno umetniško tenkočutnostjo podana partija Violete, s katero je ustvarila Gjungjenče-va nepozaben lik, in dognana partija Alfreda, ki ga podaja Gostič v pevskem in igralskem ozira izvrstno, ter naš barito-nist Janko v partiji očeta, ki ga je izoblikoval prepričevalno in z njemu lastno naravnostjo, nudijo vsem ljubiteljem Verdija umetniško zaokrožen večer. Dirigent: N. Stritof. V Verdijevi operi »Trubadur« bo gostovala jutri v soboto mlada, mnogo obetajoča začetnica Mira Basičeva iz Zagreba. Pela bo partijo Leonore, ki predstavlja igralsko to pevsko težavno nalogo. Le res darovita pevka ji more biti kos. Basičeva se je s to partijo pri svojem prvem gostovanju ugodno predstavila našemu občinstvu. Azuce-no bo pela ipanova, Manrica — Franci. Luno — Janko. Dirigent: dr. švara. Cene znižane. R Petek 8. Septembra Ljubljana 9: Napovedi, poročite. —9.15: Vesel pozdrav (plošče). — 9.45: Verski govor (dr. F. Terčelj). — 10: Cerkvena glasba iz stolnice. — 11: Kmečki trio, vmes tercet Fink, spremlja g. A. Stanko. — 12.30: Godba na pihala (plošče).—13: Napovedi. — 18.20: Za zabavo igra radijski orkester. — 17: Kmet. ura: Domača uporaba sadja (g. Fr. Kafol). — 17.30: Trboveljski pevski jazz kvartet. — 18.15: Prenos z velesejma. — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. ura. — 20: Po domače (plašče). — 20.30: Koncert operne glasbe. Sodelujejo: ga. Mila Kogojeva, g. Friderik Lupia ta radljSki orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 18.20: Klavir in plošče. — 19.05: Lahka godba. — 20: Prenos iz Zagreba. — 21: veseloigra. — 22.15: Klavir. — 22.45: Plesi. — Zagreb 20: Francoske klavirske skladbe. — 20.30: Pesmi. — 21: Violinske Skladbe. — 21.30: Cerkveno petje. — 22.20: Lahka glasba. — Praga 20: Orkestralni koncert. — 21.50: Celo in klavir. — 22.30: Plošče. — 23: Češka glasba. — Varšava: Program po napovedi. — Sofija 18: Lahka godba ta ples. — 19.15: Prenos Giordanove opere »Fedora«. —22: Plesna muzika, — Dunaj in vse druge nemške postaje: Program po napovedi. — Pariz 19.50: Plošče. — 20: Zvočna igra.— 20.30: Simfonični koncert. — 22.42: Lahka godba s plošč. Postani ln ostani {lan Vodnikove družbe! ŽENE SO NAVDUŠENE nad NOVIMI NIJANSAMI PUDRI ki so dosežene magičnim strojem za puder v Parizu* ★-- PODVOJI LEPOTO POLTt Izumljen je baš sedaj nov stroj za barve, ki pokaže točno barvo, najbolj primerno Vaši polti. To Je omogočilo ustvaritev novlH prekrasnih, doslei neznanih nijans Ta puder je nepre- | pa se denar vrne. BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto S kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Mayer i drug, OdiO 9-H. Zagreb, Praška ul. 6. močljiv. Na lica se dritt vm dan, tudi na vetru in dežju. Z nJim SS prepreči blestenje dom. Čeprav ste ves večer plešah v soparo! dvorani. Vam polt ostane sveto _ in krasna. Ta puder se imenuj« 1—1Tokalon. Poizkusit® K* le dases ln takoj boste izgledali mlajši. S pudrom Tokalon bo uspešni rezultati njamčeni, alt Me$tna elektrarna ljubljanska Obrtnikom priporočamo našo stopnjevalno obftlio tarifo z zniževanjem osni od din 2.50 do din 1.25 za kilovatno uro odvianer od porabe toka ln od uporabe motorjev. ' Gospodinjam nudimo električni tok za kuhanje po 90 para za kilovatno Uro že pri porabi 60 kWh mesečno pri trisobnem stanovanju. Nudimo posebno tarifo za električne peči s ceno toka 90 par za kilovatno uro na poseben števec, ne glede na porabo, števnina samo din 4 mesečno. Nudimo izredno nizko tarifo za nočni tok v ogrevalne svrhe, posebno pripravno za električno opremljene kopalnice in pralnice. Cena toku samo 60 par za kilovatno uro. Priklapljanje z avtomatično stikalno uro. Vsa pojasnila dobite pri Ravnateljstvu mestne elektrarne, Krekov trg lo-n Znižali smo cene avtomobilskim gumam — Kupujte sedaj! Vrsta Znak Stara cena Nova cena 6.50-16 Grip 899.— 799.— 130 -40 Polar 499.— 399.- 140 -40 599.— 399.— 150 -40 749.— 499.— 6.00-20 Bus Polar 1.199.- 999,— 6.50-20 Bus Polar 1.299.- 1.099.- 7.00-20 Bus Polar 1.599.— 1.299.— 9.75 20 Bus 3.999.- 3.299.- 36x7 Strong 2.499- 2.199.- 38x7 Extra 3.399- 2.999.— Poleg gornjih dimenzij in vrst avtomobilskih gum, imamo tudi druge katerim smo znižali cene. Gume lahko dobite ali naročite v vsaki naši prodajalni Iskoristite to priliko in si preskrbite za svoj avto dobre gume, po znižanih cenah. MALI OGLASI gene malim oglasom Po dO par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in hkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12._. Dopisi ln ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17. Obiskovalcem velesejma »e priporočam za obisk. — Nizke cene, jedači in pija či, prepričajte se Stražiščai Ela, paviljon pri »Žlahtni trti«. 24814-lf V gostilni Putrich danes, jutri in v nedeljo ples. Jutri in v nedeljo ples do 2. ure. Vljudno vabljeni. 25014-18 Čim resnejši so časi tem potrebnejše je razvedrilo. Zato danes vsi na vrtno veselico v gostilno »Pod gozdom« (pri Planerju.) 25002-18 Službo dobi Dekle »lčetnica, dobi takoj mesto ua dnevno pomoč gospodi-»j.i. Bleiweisova cesta l-II, .tvo. 24991-1 Fanta jprejmem za raznašanje kruta in druga dela, za takoj. Krenos, Zalog. 25001-1 a . Knjigovodkinja samostojna, z večletno prakso, z znanjem strojepisja in nemščine ter vseh pisar- I Modni Salon JennV niskih poslov, išče name- L, t \ ,„ ščenja. Cenj. ponudbe m S tr£, ,3"11-. '.^deluje n?! n^H T„o-„ aamske obleke, perilo po ogl. odd. Jutra pod šifro »Vestna in zanesljiva«. 25020-2 WSBSSSŠ Strojno pletem nogavice in vse vrste ple tenine (tudi podpletem). — Strojno pletenje Sajovic nasl., Nunska ul.3. . perilo po najnovejših krojih, cene zmerne. Točna postrežba, izdelava prvovrstna. Cenj. dame, prepričajte se same. 24939-30 Lokali Pouk Lokal in enosobno stanovanje, od-24985-3 1 dam takoj ali 1. oktobra. Celovška 49. 24984-19 Nemško Lokale na promet, točki v Ljubljani oddam. Naslov v vseh po-konverzacijo I slovalnicah Jutra, pouk nudi izobražena I 25029-19 gospa. Kongresni trg 13-11. 24998-4 Posest Izurjeno pletiljo iprejmem v stalno službo Plača din 400—500 meseč no, hrana in stanovanje. — Granduč, Maribor, Mlinska 1. 25057-1 Dekle katero opravlja hišna dela in zna streči gostom, sprejme Marija Sfiligoj, gostilna in mesarija št. Ilj v Slov. goricah. 25060-1 Kavarna Slon sprejme takoj pomivalko. hotel pa sobarico. 25052-1 Služkinjo vajeno pospravljanja sob, pranja in likanja, zdravo in krepko, do 25 let staro, — jprejmem takoj. Plača din 250 mesečno. Naslov v poslovalnicah Jutra. 25013-1 Frizerko dobro delavko sprejmem. — Nastop takoj. Vodopivec Ivan, brivec, Tržič. 25021-1 Pekovskega pomočnika mlajšega, ki bi raznašal tudi kruh, vajenega nekoliko pri peči, sprejmem takoj. Pekarna Orehek, Ig. 25022-1 Postrežnico od 7. do 3. popldne iščem za takoj. Bleiweisova 48, pritličje, desno. 24911-1 Natakarico •prejmem takoj čedne zunanjosti, staro do 24 let za natakarico in hišna dela k dvočlanski družini. Plača 200 din. Ako je pridna, še posebej kaj, četudi začetnica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25008-1 Nekaj čevljarskih pomočnikov »prejmem za vse vrste dela te stroke. Anton Ješe, izdelovanje čevljev, Tržič. Isto-tam sprejmem tudi trgovsko naobraženo žensko moč, ki je verzirana v korespondenci in knjigovodstvu. 25050-1 Prvovrstna frizerka dobi za takoj trajno namestitev. — Dopise na salon »Navinšek«, Ljubljana. 25025-1 Knjigovez »i galanterijska dela, dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Knjigovez« 25038-1 Službe išče Vzgojiteljica govori prefektno nemško in francosko, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra "'elji Francoščino, nemščino I Krasno posestvo klavir in teorijo od osnove I vinorodno, z vinskim pri-do obvladanja redno, vest- I delkom do 60 hI, dorašče-no privatno poučuje Aneta I nimi gozdovi, sadovnjaki, Potočnik, strok. dipl. — I naprodaj. Poslopja z opeko Tržaška cesta 1-1. (križišče I krita. Redi se do 12 glav Bleiweisova - Groharjeva - I živine. Ponudbe na ogl. Aškerčeva cesta. I odd. Jutra po" 24925-4 I naložite denar«. . 25006-20 I Gospodični . ,<.iviUc. runuuuc na ogl. od.dim S°J"'C,°' event- * »SO I odd. Jutra pod »Ugodno °,skrb,0-. Naslov v vseh po-i naložite denar«. .slovaln,cah Jutra. i Dijakinjo ali dijaka! začetnika, sprejmem za 400 din mesečno. Tndi nemščina. Koželj, Bohoričeva 14, [ I. nadstropje. 25003-22 | Mesečno sobo oddam takoj. Sprejmem I tudi dijakinjo k hčerki v lepo sobo. Naslov v vseh [ poslovalnicah Jutra. 24989-22 | Dijaka sprejme učiteljska družina j v vso oskrbo. Pomoč pri učenju. Nadzorstvo, kopalnica, klavir, center. Naslov | v vseh poslovalnicah Jutra. 25028-22 j Dva dijaka srednješolca sprejme učitelj ska družina v zelo dobro I oskrbo v neposredni bližini realke in obrtne šole. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25031-22 | Dva dijaka nižješolca, sprejmem v vso I oskrbo in event. pomoč pri učenju. Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) št. 9, pri- | tličje, desno, vrata 1. _ 25033-22 | ~ S0B0i zračno — blizu bežigrajske gimnazije — rabim za dijaka sedmošolca, pogoj skrbno nadzorstvo, tečna domača hrana, nemška konverzadja. Ponudbe je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Mir dobro plačam«. 24976-22 Sobo odda 24962-23 Pridelki Jabolčnica pristna, stara, okrog 2000 1, | »Solnče«, poceni naprodaj. — Lovrenc Krajnik, Ptuj. 24980-33 Lepo parcelo pod Šmarno goro, že ogra-jeno prodam. Dopise na ogl. odd. Jutra pod značko 25007-20 Kislo zelje novo prvovrstno po brezkonku ______ ___ renčni ceni vsako množi- I sta cesta 3. no dobavlja Homan, Sv. Petra 81, Ljubljana, telefon 35-39 23330-33 Hiše vile, parcele posestva, gostilne, mline, premogovnik, prodaja Rea-litetna pisarna, Gosposvet- 25032-20 m nrm če kupite ali prodaš te hišo, parcelo, posestvo, obrnite se na priznano, solidno ln i kulantno realltetno pi-VSakovrstno zlato i sarno Franjo Pristavec, drage kamne, srebro, vsa-1 Ljubljana, Erjavčeva ce-kovrstne antikvitete kupuje I sta 4a Vse Informacije po najvišji ceni. | so brezplačne. A. Božič 1 248 20 Ljubljana, Frančiškanska 3. Glasbila 294 36 I Lepo posestvo z vinogradom eno uro oddaljeno od Celja na krasni, zdravi legi se Klavir dobro ohranjen, poceni takoj naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24938-26 ugodno proda. Ponudbe na podružnico Jutra v Celja | pod »Krasna lega«. 24876-20 Radio Modele 1. 1940. Dvosob. stanovanje komfortno, plin, terasa, — radio aparatov Blaupunkt, I oddam Cesta v Rožno do-Mediator, Lorenz prispeli! Uno 26"1' Velika izbira. »Tehnik«, I 25053-21 BANJAI, Ljubljana, Miklo- ščeva 20. I Dvosob. stanovanje 25047-9 | oddam mirni stranki Pod Rožnikom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 25009-21 Prodam | Trisobno stanovanje I oddam. Naslov v vseh po-25043-21 po »Vzgojiteljica«. 24978-2 Prodajalka verzirana v trgovini z me-Janim blagom želi spremeniti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Večji kraj«. 25049-2 Dobra kuharica Z večletnimi spričevali, bi Sla k eno ali dvočlanski družini proti zelo nizki plači. ■ Ponudbe- na ogl. odd. Jutra pod »Za malo odškodnino«. 24969-2 t. Mesto vzgojiteljice išče diplomirana filozofka. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znanje jezikov«. 25012-2 Šef kuharica želi takojšnje namestitve, gre tudi za blagajničarko ali gospodinjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samostojna kuharica«. 25010-2 Trezen šofer absolvent kmetjske šole z odličnimi spričevali, išče zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25027-2 Stanovanja Ugodna nrilika Vsak obiskovalec Ijubljan skega velesejma naj ae za-1 slovalnicah Jutra, mudi obiskati tudi velike razstavo otroških vozičkov vseh najnovejših modelov po izjemnih cenah ter lan skoletnih modelov po znižanih cenah, kakor tudi dvo-koles, motorjev, šivalnih »Su^«,itdari| Stanovanje liana, Karlovška c 4. Iene so'5e 'n kuhinje ali 24665 61 dveh malih sob s kuhinjo iščem za 2 osebi v bližini banovine 1. oktobra. Ponudbe na ogl. odd. Jotca po IZ- | pod »Zdravnica«. 25024-21a Usnje znamke »INDUS redno nlztclb tovarniških cenah prodajamo trgovcem ln čevljarjem samo j profesnr i£X„ v Ljubljani FUgnerJeva rrolebor lsce ulica 3. — prej škof J a I v Celju Ulica. 23666 6 | solnčrio dvosobno stanova- nje s kuhinjo. Cenj. ponud be z označbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 37645«. 25036-21a Kupim Dijaške m obe Dijakinjo Kupimo peč za centralno vodno ogrevanje prostora ca 400 kub. I metrov (za cvetličnjak). K temu še cevi 225 m 3", 40 I ™ „2"> 15„ m. in 10 m sprejmem v najboljšo oskr-3/4". Ponudbe je poslati na bo v sredini mesta, pri tro-upravo zdravilišča Slatina most ju. Pomoč pri franc. Radenci. jn nemščini. Klavir, kopal- 24982-7 j niča. Naslov v vseh pošlo* valnicah Jutra. 24748-22 Brzoparilnik fcupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »300«. 25034-7 WBBSBBBB Avtomobile tovorne, osebne ln avto trnse, dobro ohranjene, vseh Jakostl, kupite naj ceneje pri O. ŽUŽKU zastopstvo Krupp LJubljana, Tavčarjeva 11 24995-10 Mizarske stroje kupim takoj. Jože Lipanj, Maribor Jurčičeva 6. 25059-29 Šivalni stroj Singer, 350 din, radio 400 din ter pohištvo, prodam. Kolodvorska št. 11, II., 2. stopnišče, levo. 25044-29 Družabnika z gotovino cca din 500.000 iščem za skupno zidavo tri-nadstropnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Rentabilno«. 24987-16 Za dijakinjo 16 let staro iščem v Ljubljani samo pri boljši rodbini svetlo sobo s souporabo kopalnice in dobro hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ljubljana«. 25017-22a Dijaka sprejmem v dobro oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25039-22 Za osmošolca bežigr. gimn. iščem zračno solnčno sobo z družinskim stikom blizu gor. kolodvora Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden - resen«. 25040-22 Nižješolca sprejmem v popolno oskrbo k hčerki osmošolki v bližini bežigrajske gimnazije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25005-22 Dve dijakinji sprejme v celotno oskrbo v lepo sobo s kopalnico boljša družina v bližini Chri-stofovega zavoda. Klavir in pisalni stroj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dve minuti od Poljanske gimnazije«. 25004-22 Solnčno sobo lepo, veliko za 1 ali 21 osebi z vso oskrbo oddam za 15. september. Resljeva cesta 12-IL, levo. _24994,-23 ] Poslovno sobo v Ljubljani na Aleksandrovi oddam s souporabo telefona. Vprašati pri zadrugi Neptun, Beethovnova 14 mezz. 24999-231 Separirano sobo oddam takoj dvema boljši- I ma gospodoma. Bežigrad, HranilniJka 3-91. j 24640-23 Opremljeno sobo lepo, solnčno, oddam pri sodniji. Ogled od 10. naprej. Naslov v vseh poslo-valncah Jutra. ' _25048-23 I Opremljeno sobo sonlčno, čisto, s posebnim ] vhodom, oddam za takoj. Kolezijska ul. 21, pritličje. 25046-23 Mirno sončno sobo z dobro domačo hrano, oddam v Rutarjevi ulici 4-1. 25016-23 I Točna,- Tri odrasle osebe, Točen naslov, Trije odrasli Opremljeno sobico fe U& Z^ZZ solnčno m zračno, oddam Visoka provizija, Vrnitev-z dobro domačo hrano 1 do 1939, Veselje, Vrt, Vrtnar, • Vestna in varčna, Zmerno, dijakoma iz boljše hiše. — Zvesta, Žaga. Stari trg 28-111, Sturm. 1 6 25018-23 CONTINENTAL Opremljeno sobo solnčno, s souporabo ko->alnice, oddam. Cesta v Rožno dolino 36-1. Informacije v isti hiši v trgovini. 24996-23 Lepo sobo prazno ali opremljeno, oddam boljšemu najemniku. Ambrožev trg 3-1., levo 25035-23 Sobo prazno, takoj oddam boljši gospodični. Glince, Cesta II., št. 6. 25037-23 Sobe išče Opremljeno sobo za samskega gospoda iščem v moderni hiši s souporabo kopalnice za 1. oktober. Event. kosilo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen«, 24990-23a Sobo klavirjem, čisto, separirano, blizu centra, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 22«. 24997-23a Živali Kdor je ujel modro papigo, naj jo vrne proti nagradi na ogl. odd. Jutra. 25011-27 Dopisi dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe! Brivec, Banka, Cen trum, Center Ljubljane, Celovška, Domačnost, Donosna hiša. Dobrosrčna, Dobro kuham, Dober aranžer, Dis. kreten, Dve osebi, 18. de-dična, Domače ognjišče, Edinstvena prilika, Filipe 46 Gotovina 120.000, Gotovino nudim, Gotovina potrebna, Gostilna, Hiša, Ju-gočarapa, Jesen 39, Kapital, Lepo razumevanje, Lepa lega, Mesto, Marljiva in >oštena 20, Muzikztfija, Marljiva in točna, Mir dobro plačam, Novejša zidava, 1. oktober, Okolica, Orodničar, Pridna gospodinja, Poletna sreča, Poštena 23 letna, Podjetna, Priden in pošten, Poletje 3, Poštenost, Revanche 10090, Redka prilika. Resen, Realka, Starinarji izključeni, Srečna bodočnost. Samski mlinar, Sončna lega, Siguren kapital, Soliden in agi-len, Samska, Stružnica. Sodelovanje pogoj, Služba 13889, September 1939, Tajnost iskrenost, Tekstil, aa ugodne mesečne obroke Ivan Legat LJUBLJANA Prešernova ulica 44 MARIBOR Vetrinjska ulica 30 Nezaupanje? >brnite «e n* erafolnr Karmah? k u Kflikuje posfebne ' analizi., človeške«? eoaia a dela ai strogo nansrvec t>aZ', gratologije U) daie "skemo u nastopajoče dogodke pismene nasvete, Ki Vam Dodc koristil- »se Vaše rvodoče iivljeme Obisk -sprejem« v Ltubljan aotel »SOČA« Sv. Petra- cest«, vsak dan od 9.—12 in jd 15.—19 Odgovarja rud« ia došlo korespondenco V Ltubliaot ostane do 20 «ep tembra PREMOG KOKS - DRVA uudi * Pogačnik BOHORIČEVA & reieioi) 40-5fc Postrežba orezbibna. m i\t ENO VECBAEVNE JUGOGRANKA MTBANASIPZ3 .».vJIlj. V »JUTRU« ! Od Vas Je odvisno, da imate obleko vedno kot nov« zato jo postite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 'ralnlci — Svetlo! ika In" Uprava oficirskega doma v Skoplju želi dati v zakup RESTAVRACIJO IN MENAŽO v domu proti položitvi primerne kavcije. V to svrho poživlja reflektante, da svoje ponudbe naslovijo nanjo m stopijo žnjo v dogovor. — Pogoji zakupa se lahko vpogledajo vsak čas v pisarni uprave. Rok za polaganje ponudbe do 15. septembra 1939. L 5. septembra 1939. 1. v Skoplju. ItilliHIIIIIMI PRI NAKUPU IZGOTOVLJENIH OBLAČIL JE VAŽNO DA VESTE, KATERA TRGOVINA JE NAJBOLJ UGODNA ZA VAS? Tvrdka F. I. GORIČAR NA SV. PETRA GESTI je edina konfekcija V LJUBLJANI, ki Ima poleg tudi veliko manufakturno trgovino, založeno z najmodernejšimi blagovi za moške in damske obleke, površnike to kostume. — Trgovini ima priključeno tudi lastno šivalnico z najboljšimi moškimi in damskimi močmi za izdelavo konfekcije, kot tudi za vsakovrstna moška in damska dela po meri! — Ako torej izgotovljenih oblačil ne morete izbrati iz zaloge, imate na izbiro vsakovrstno blago na mt, ter se Vam lahko takoj po Vaši želji Izgotovi! Za prvovrstno izdelavo in dober kroj se jamči! Ker se dela vse v lastni režiji, so cene brezkonkurenčne! NAJNOVEJŠI OTROŠKI VOZIČKI MOTORJI TRICIKLI SIV. STROJI IGRACNI VOZIČKI, SKIROJI, AVTOMOBILČKI, KOLES. DELI tribuna f. b. l. ljubljana PODRUŽNICA; MARIBOR_CENIKI FRANKO! Specialna delavnica za pre-Sk vijanje, popravljanje elek- - ^^jMgpfc««^ tromotorjev in din* m. fgU JUN^ Izvršujem instalacije o± po-fjj, ji y7pBP> gon in luč, na skladišča ves URI -i jiB WlV elektromaterial ter motorji za pogon m diname za loč. IhSR^^^ PerSnlič <• dektro podjetje. Ljubljana Gosposvetska cesta 16 telefon 23-71. Priporoča se novootvoriena delavnica za stavimo in umetno steklarstvo ter okvirjenje slik. hran Gomberser Ljubljana * Kolodvorska 18 Gostilničarska pivovarna d. d., Laško išče založnika piva za novomeški okra] Ponudbe le finančno zmožnih in strokovno usposobljenih kompetentov nasloviti neposredno na podjetje. Dotrpela je naša dobra zlata mama in stara mama, teta, gospa HODNIK MARIJA roj. ROZMAN SOPROGA POSESTNIKA IN MESARJA NA VRHNIKI danes ob \3 zjutraj, previdena s tolažili sv. vere v 51. letu starosti. Pogreb blage pokojnice bo na praznik 8. septembra ob pol 4. popoldne. VRHNIKA, 7. septembra 1939. Žalujoči: IGNAC, soprog; JANKO, MICI por. KUNC, CIRILA, FRANCI, otroci; STANKO, zet; STANKO, vnuček. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakaraarja Fran Jeran. — Za imaratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vaj v ijnhijanf, 0100000810080201020002010001320001000100010200000102010001000002010201