60. fteullkfr.
O UutiUflnl, v ponedeUeh, 15. marca 1909.
XLII. leto.
„Slovenski Narod" velja: * LJubljani na dom dostavljen:                  v upravniirvu prejeman: l?k> leto.........K 24-— »  celo leto.........K 22 —
pol leta 3?trt leta . .i mesec
12--6--2r—
pol leta četrt leta. na mesec
11*— 5*50 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Knaflove ulice St 5, <I. nadstropje levo), telefon at. 84.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemii nedelje in praznike.
In sera ti veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna Številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarne * telefon it. 85.
„Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto pol leta , Četrt leta na mesec,
K 25-— m 13-„ 650 . 2-30
celo leto.........K 28*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.—
mas
& pravico!
Dne 1. decembra 1908. zvečer je napravila vojaška godba pešpolka št. 27 obhod po mestu in je svirala nekaj komadov pred deželnovladno palačo. Okrog godbe ji1 bilo zbrano vso polno nemške mladine iz ljubljanskih ljudskih in srednjih šol. Znano je, da so c. kr. nemškutarji na predvečer cesarjeve šestdeset letnice prirejeni obhod vojaške godbe izkoristili za politično demonstracijo. Hoteli so izzivati, hoteli bo imeti konfliktov, nadeje se, da bo zopet vojaštvo imelo priliko, pokazali svojo izvežbanosi v streljanju in da bodo Nemci zopet iz prelitja slovenske krvi kovali zase politični kapital. V To svrho so mobilizirali nemško mladino po šolah in jo poslali na ulico demonstrirat in izzivat. Meti temi demonstracijami dijaki so bili tudi sinovi visokih uradnikov in nemški profesorji so imeli svoje veselje nad tem početjem. Pride že ura, ko stopimo z imeni na dan.
Ta nemška za demonstriranje najeta mladina ji' bila posebno glasna pred deželnovladno palačo. Ko je godba končala sviranje, je ta nemška mladina začela huronsko tuliti »Heil, Heil«. To tuljenje je imelo očitno izzivajoč namen in je razburilo marši kakega slovenskega poslušalca, saj je vsakdo čutil, da je priča inipertinent ni demonstraciji, vpri-zorjeni od nemških c. kr. uradnikov in c. kr. profesorjev. Med poslušalci je bi! tudi gospod, ki ga je početje nesramnih nemških pobalinov tako razburilo, da je leni fantom zakričal »abrug«.
Vlada je morala imeti nastavljenih mnogo vohunov, kajti izvedela je takoj, kdo je bil tako predrzen, da je razsaja jočim in demonstrujo-čhn nemškim pobalinom zaklical abcug«.
Jn zgodilo se je, kar je celo v poldivjih državah nemogoče, da je namreč okrajno glavarstvo obsodilo dotičnega gospoda, ki je hajlajočim nemškim pobalinom zaklical »ab-eng« na tri dni zapora, češ, da je demonstriral proti godbi.
Ta obsodba, izrečena seveda na podlagi »priigelpatenta« z dne 20. aprila 1854. je nekaj nečnvenega in brezprimernega.
Pred vsem je ta obsodba popolnoma nezakonita in je vlada flagrantno prelomila postavo. Nezakonita je ta obsodba, ker ni bila izdana
od pristojne politične gosposke.   In- poučenih krogih z \ so gotovostjo, da
kri minirani dogodek Be je zgodil na bo »Slovanska enot.' « svojim članom
Blehveisovi cesti, torej na kraju,   ki I dala na prosto, da glasujejo   za ali
spada pod območje mestnega   inagi- proti predlogi.   V vladnih krogih se
strata kot politične gosposke I. instance in ne pod območje okrajnega glavarstva.
Protizakonita je ta obsodba tudi zaradi tega, kar se dotičnega gospoda pri okrajnem glavarstvo sploh ni zaslišalo in se mu je tako vzela možnost, poslužiti se obrambnih sredstev.
Protizakonita, je ta obsodba tudi zategadelj, ker dotični gospod sploh ni demonstrira] zoper godbo. Ko so nemški pohalini vpili »Heil«, tedaj godba sploh ni igrala in je dotični gospod zaklical »abcug« tem nemškim pobalinom, ki so demonstrirali /oper slovenski značaj bele Ljubljane in izzivali slovensko prebivalstvo. IV se je k<lo pregrešil zoper navedeni prugelpatent, so to edino nemški pohalini, in je bilo te kaznovati, dokler pa ti niso kaznovani, je nečuveno, da se kaznuje mož samo za to, ker je izzivanj** teh pobalinov zavrnil s klicem »abcug«. Ce kdo na demonstrativno, izzivajoče tuljenje, na klicanje »heil« odgovori z »abcug«, to še ni prot i policijska demonstracija.
Največja nečuvenost pa je. da je bi i dotični gospod, ki je zaklical »ab-cug« obsojen kar na tri dni v ječo. Tu se pač vse neba, tu je treba, d» se na pristojnem mestu izpregovori primerna beseda o pravici, ki smo je deležni v Ljubljani.
Parlamentarno delo.
Dunaj. 14. marca. Prvo čitanje rekrutne predloge bo najbrže t rajalo tri dni, da bo torej prišlo do glasovanja šele v seji prihodnjo sredi». Železniški odsek 1k) imel sejo v torek popoldne. Pričel bo takoj z debato o zakonskem načrtu glede podržavljenja železnic. Nemški poslanci nameravajo odseku predložiti predlog, naj se poleg generalnega ravnateljstva ustanovita dve lokalni ravnateljstvi in sicer eno za češko, drago pa za nemško jezikovno ozemlje. Znano je, da je pri podržavljenju severne železnice poslanec Pergelt stavil predlog, ki je meril na to, da se pri tej železnici zavaruje nemško posestno stanje. Takšnega predloga nemške stranke sedaj ne bodo stavile, ker so se prepričale, da taki pred* logi ne nudijo dovoljnega jamstva. Kar se tiče stališča čeških strank napram rekrutni predlogi, zatrjujejo v
nadejajo, da se bo prvo čitanje rekrutne predloge izvršilo popolnoma gladko.
Odpor proti obstrukciji.
Dunaj, 14. marca. Poslanec dr. PJoj se je izrazil o položaju, kakor javlja »Polnisehe Korrespon-denz« tako-le: Ne da se tajiti, da imajo stranke voljo rešiti delavni program, ki ga je sestavila vlada. Opažati je, da se je med strankami pojavil odpor proti obstrukciji in proti vsakemu obstrukcijskemu poskusu. Treba je sicer računati z raznimi nepričakovanimi dogodki, vendar pa se je nadejati, da bo velika večina opozicije skrbela za to, da se ne bo ničesar pri godilo, kar bi moglo zavirati redno delovanje parlamenta. ^
Gonja profti Čehom
Praga, 14. marca. Vlada je te dni izdala na uradnike pri namestil ištvu prepoved, da ne sinejo biti člani izrazite* narodnih društev. V reški javnosti je vzbudila ta prepoved največjo ogorčenje, ker je znano, da nemškim uradnikom nihče ne brani, da bi ne smeli biti člani raznih vsenemških društev, ki obstoje V Pragi. Češki poslanci bodo o tej prepovedi spregovorili resno besedo z vlado v parlamentu.
Bosanska deputacija na Angleškem.
London, 14. marca. Xa Angleško je prispela bosanska deputacija, ki ima namen angleško javnost poučiti o položaju v Bosni in Hercegovini ter pridobiti angleško vlado, da bo z vso odločnostjo nastopila proti aneksiji teh dežela po Avstro-Ogrski. V tej deputaciji so: dr. Vasi 1 je vi č. predsednik bosanke narodne organizacije, Šola, odbornik, te orga-ni/aceje in urednik mostarskega»Na-roda« Kadulovič. Njim na čast je priredil dopisnik »Novega Vremena« Veseliek.v banket, na katerega je povabil več poslancev in časnikarjev z namenom, da se seznanijo s člani deputacije in se pri njih informirajo o položaju in razmerah v Bosni in Hercegovini. Deputacija zahteva evropsko intervencijo proti aneksiji ter izjavlja, da se bo bosansko prebivalstvo v slučaju vojne uprlo, kakor en mož proti Avstro - Ogrski.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. upravniStvc : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon St. 80. i     ~s---s5--       i ir--t-t   ii_m uajr •■ i ■ i■■ i .■!!_'■_' ii ■ l__fG=mm=s~-n^rz=^-if^mmmmmemm
vali so: gdč. Vida Prelesmkova pijanistibja na kouserv&torija v Pragi, gdc. Pavla Boletova. članica pev
Vojna ali mir?
L o n d o d , 14. marca. Angleško časopisje naglasa, da želi Avstro-Ogrska brez dvoma mirnim potom poravnati konflikt s Srbijo, zahteva pa izjavo srbske vlade, da je pripravljena prenehati z oboroževanjem armade. Kritični moment je zelo blizu in že prihodnje dni se ima odločili, ali izbruhne vojna ali pa se ohrani trajni mir.
Evropska konferenca.
n i m , 14. marca. V vladnih krogih zatrjujejo, da so poslaniki vseh velesil prosili ministra barona Aehenthala, naj se izjavi za to, da se skliče evropska konferenca. Kakšen odgovor je minister dal poslanikom, ni znano.
Pariz, 14. marca. »Petit Pa-risien« piše, da bi si Avstro - Ogrska pridobila veliko zaslugo za ohranitev evropskega miru, ako bi sprejela princip konference. Na svojem ugleda bi ne izgubila prav ničesar, ako lu Evropi odkrito sporočila, da soglaša s sklicanjem evropske konference, ki je vsled prelom it ve bero-linske pogodbe postala neizogibna.
Srbske vojne priprave.
Z e m u n , 14. marca. V tovarni vojn t ga materiala v Kragnjevcu so dosedaj izdelali 50.000 ročnih bomb. Vse te bombe so deloma razdelili med armado, deloma pa jih shranili v vojaških skladiščih.
B e r o 1 in, 14. marca. Srbska vlada je naročila pri neki saški tovarni velike množine brezdimnega smodnika. Smodnik se ima poslati preko Rusije in Bolgarske na Srbsko.
Balkanska zveza?
London, 14. marca. Angleški listi javljajo, da se v najkrajšem času sklene defenzivna in ofenzivna zveza med Bolgarsko, Srbijo in Črno goro. Ta balkanska zveza bi razpolagala z armado 600 do 800.000 mož. Po poročilih iz Sofije ta vest ne odgovarja resnici.
Koncert »Glasbene Matice" v Ljubljani.
Snoči je „ Glasben a Matioau v veliki dvoravi hotela „Union" priredila konoert pod vodstvom koncertnega vodje g. M. Hubada. Sodelo-
skega zbora „Glasoeue Matice" ; g. O. vitez Cammarota, operni pe7eo iz Zagreba; g Jo3ip Križaj . Člao pevskega zbora „G-laab Matice" in operni pevec slov. gledal žča v Ljubljani; ženski in moški pevski zbor nGlasb. Matice", združen z oddelkom njeaega šolskega ebora, in pa orkester „Slovenske Fiharmonije", pomnožen z učitelji in gojenci „G!asb. Matice".
KoLcert je uspel tako, daje med mnogoštevilnimi posetniki vzbudil živahno, hvaleče priznanje. In to je umljivo. Spored je bil namreč sestavljen tako, da je nudil v*akc mur nekaj. Gurman, ki ve uživati takozv. Čisto, višjo g!aso, ki ne išče za vsako to-novsko enoto besedo, za vsakim to-novskim stavkom posebno misel, ki bi se kakor v pripovedujoči povesti morala dati z-aziti, raztolmačiti z besedami, in ki v glasbenem komadu ne išče zgodbe, ki razpada v posamezne, vrsteče se prizore, kakor se prizori vrste v pisani povesti, poslučaleo marveč,'ki ob zvokih, udarjajočih na njegovo uho, ne išče in urejuje misli, temuč posluša zgolj s svojimi ušesi, vdajajoč se edinole nasebni lepoti posameznih ubranih tonov, akordov, lepoti muzikalične linije in pes^dice tonov, akordov, stavkov, neotivov: se je z velikim užitkom naslajal na koncertni suiti M. Hipolitova Ivanova, na čaj-kovskega koncertu 7a klavir — Kdor ljubi lahko, melodično glasbo, ki naj bo po moči celo zgolj ilustracija, ne kaka povest v tonih, ž vobojnih in za uho prijetnih lahko vsprejemljivih, ni z nič manjšim užitkom vsprejemal izborno predavano češko narodno pravljioo Karola Bendla „Švanda du-dak" in Viktorja Paime pesem za tenor s spremljevanjem klavirja. Sred-potnik in pa gurman pa hvalita Antona Lajovica Serenado. pesem za tenor s spremljevanjem orkestra. Tako je imel vsak posetnik snočnjega koncerta nekaj, kar mu je vzpričo vseskozi izbornega predavanja solistov in skupin izvabljalo hvalo istinitoga zadovoljstva. In koncert, ki je rodil obče zadovoljstvo, zasluzi tem večjo pohvalo, ker je očito izpolnil svojo estetiško in svojo vzgajajoče* misijo. In poročevalcu je ob takih razmerah težke reči, kateremu komadu bi bilo dati prvenstvo.
M Hipolitova-Ivanova koncertna suita za orkester nIveria" je skozin-skoz moderna, „visokoglasbana" serija umetno obde anih narodnih tematov
LISTEK.
Belsrod.
Potopisne slike iz 1. 1905. in 1906.
Napisal Anton Trstenjak. (Dalje.)
»Beogradska   trgovačka omladina«.
Srbi. Bolgari in Grki slove še od nekdaj kot dobri trgovci. Ko še ai bilo železnice, segale so njihov«' trgovinske zveze do Dunaja. Srbski trgovci so bili posredovale] trgovine nied iztokom in zapadom Evrope, -^a dunajskem predmestju, imenovanem »Landstrasse«, imeli so velika skladišča, in še danes je na Dunaju inimgo srbskih imen. Belgrad danes v trgovini silno napreduje in bede bolj napredoval, kadar nastopi ^dajši rod. Za današnjo mlado Srbijo pač poinenja mnogo, da deluje v nJeni prestolnici 40 milijonarjev. Ni-%jei pa trgovci niso tako dobro or-Satiizovani, kakor v Belgradu. Tu ^° oni važen gospodarski in politični *"melj, do katerega se vlada in sam kr<"nj obrača v važnih stvareh na-^Kinogospodarskih, kadar potrebuje s^eta.
Že 25 let (I. 1906.) obstoji v ^dgradu trgovska zveza s skromnim
imenom »Beogradska trgovačka omladina«, ustanovljena leta 1880. Do leta 1876.—1878. bilo je v Belgradu mulo življenj«!. Iztočno od Bei-grada ob Dunavu bilo je turško predmestje, katero so zapustili Turki leta 1862., ko niso več bili gospodarji mesta, kajti že leta 1867. je tudi zadnja turška posadka zapustila belgrajsko trdnjavo. Srbi so si izvo-jevaii svobodo, postali so gospodarji. Ako bi ne bilo v Belgradu še nekaj turških hišic, nizkega minareta in turškega hodže, ki se le včasih pokaže na ulici, milil bi človek, da tu ni bilo nikdar Turkov. Vse turške sledove je izbrisala srbska delavnost in napredek. Belgrad je danes moderno evropsko mesto.
Sredi mesta stoji zgradba z napisom: »Trgovačka omladina«. Urednik »Nove Iskre«, prosesor Rista Odavić, vodil me je v ta dom. Stopil sem v elegantne prostore in sem se začudil, ko sem tu videl bogato knjižnico in mnogo raznovrstnih časnikov. Ob mizah so mladi trgovski pomočniki in vajenci v poznih večernih urah čitali knjige in časopis*'.
Leta 1880. se je združilo nekaj srbskih trgovcev, ki so se posvetovali o tem, kako naj bi se povzdignila trgovina. Sklenili so osnovati društvo, kateremu naj bi bila naloga osnovati: 1. čitalnico in knjižnico, 2.
trgovsko šolo, 3. javna predavanja, 4. trgovski list. 5. podporno društvo za člane. To so najvažnejše točke.
»Trgovačka omladina« si je zasnovala list »Trgovinski glasnik«. Ta list je dnevnik in spada med najuglednejše srbske liste. List je aktiven in ne zadaje upravi nobene skrbi.
Da se je »Beogradska trgovačka omladina« lepo razvijala in utrdila, temu so pač pripomogli zavedni srbski trgovci. Ni ga v Belgradu od večjih trgovcev Srbov, kateri ne bi vsaj kakih več sto dinarov daroval društvu- Imenujem naj le nekatere izmed dobrotnikov. Prvi je poklonil omladini 500 dinarov Bože Čelo-vič (1895). Drugi, velik dobrotnik je bil Jenta M . P a v 1 o v i e , ki je volil omladini vso svojo nepremično imovino v vrednosti 1,000.000 dinarov. Soproga J. Ilica je zapustila 3000 dinarov. Dalje so darovali društvu: Joea M Tadić 2000 dinarov v srebru (1898) ; Dimitrije Stani e n k o v i e 5000 dinarov v srebru, njegov brat Svetozar Stamenko-vie 500 dinarov v srebru; Jelena Marinko v i ć 30.000 dinarov (1902). Mladen Vel j ko vic 1000 dinarov (1902) ; Salomon Moni-Buli 4000 dinarov v zlatu (1903) ; Jovan J o v a n o v i ć 150.000 dinarov (1904); Ilija P. K orač 500.000 dinarov. Zanimivo in značilno je, da
se med dobrotniki nahaja Jelena Marinkovič. Ta dobrotvorka se je porodila v Temišvaru in se je 1. 1868. poročila s Pajom Marinkovioem, tedanjim igralcem srbskega narodnega gledališča v Novem Sadu. Tudi ona je postala igralka. Leta 1871. ji je umrl mož. Bila je še nekaj časa igralka, toda že 1. 1875. je vzela slovo od gledališča- Odšla je na Dunaj in je tu jK>stala modistinja. Leta 1879. se je preselila v Belgrad in je tu otvorila svoj salon. Imela je le 100 dukatov premoženja. Ali Jelena je bila pridna in varčna. Vodila je trgovino do leta 1899., ko se ji je zdelo, da ji prihranki zadoščajo za stare dni. Umrla je leta 1902. v Belgradu in je zapustila omladini 30.000 dinarov.
Tako podpirajo »Beogradsko trgovačko omhulino« vsi srbski trgovci in so ponosni na svojo stanovko na prav«». »Beogradska trgovačka omladina« stoji danes trdno: ima svoj organ, bogato knjižnico, vzdržuje šolo za vajence in ima lepega premoženja za 2,000.000 dinarov.
Srbi v Ljubljani.
Vsem Srbom je ime našega Kopitarja v najlešem spominu. Kopitar je bil Vuku Štefanovieu Karadžiču prijatelj in učitelj, to je tistemu Vuku, ki je položil temelj novi srbski književnosti. Kakor je Kopitar vpli-
val na razvoj srbske književnosti, tako je na drujjri stara bila Ljubljana že v prvi polovici preteklega stoletja mesti*, v katerem so s«' naobraževali mladi Srbi za trgovski poklic. Poudariti je torej treba, da je Ljubljana dala Srbom trgovski naraščaj, ki danes deluje po vsej Srbiji.
Leta 1834. osnoval je Jakob Mahr trgovsko šolo v Ljubljani, ki je bila nameščena v Virantovi hiši na Šentjakobskem trgu. Bila je to sicer nemška šola, ali ravno radi učenja nemščine so obiskavali to šolo Jugoslovani, zlasti Srbi in Hrvati. Ze leta 1836. nahajamo na tem zavodu mlade Srbe. Malone trumoma so prihajali v Ljubljano mladi Srbi, največ jih je bilo okolo leta 1892. Mladi Srbi in Hrvati niso znali niti besedice nemški, in ravno to je primoralo ravnatelja trgovske šole, da je na svoj zavod klical za učitelje Slovence, ki so bili zmožni srbsko-hr\aškega jezika, da se je pouk vršil vsaj v nekaterih predmetih na podlagi srbskega kot materinega jezika. Sicer pa so bili učitelji tudi Hrvati. Take sem prišel na Mahrov zavod za učitelja pred petindvajsetimi leti tudi jaz in sem ostal na zavodu nekaj let. Istodobno je tu učiteljeval moj prijatelj Pran Brunet, ki pa je dalj časa vztrajal na zavodu in je sedaj profesor na ljubljanski realki. (Da]je prihodnjič.)
gruzinskih, iz katerih veje rga eksotična  prelest kavkaškega glasbenega življenja.    Sestaja   i«   Štirih delov: »osnovo prvtnu delu je podala starinska pesem Gnuzinov, %nana pod imenom nTožba csrevne K*?fcevaniu, v kateri  caravca  v izguanstvu objokuje svojo usodo, ker je ločena od svoje domovine;   tema   drugemu  delu je gruzinska uarodna pesem ob zibeli; tretji del je koncertno glasbeno razpredena med Gruzini popularna lez ginka (pesem pri plesu); v četrtem delu pa se prepletata i u norita t* mata gruzinskega bojnega marš* i*za voj ske Gruzioov proti Perzsjanom in pa perzijske pesmi.   Do Čuda lepa je ta skladba   neodoljiva v svoji očarljivosti V svojem prvem delu diskretna in mehka v svoji turobnosti, je v drugem   delu   melodično-lirična, d:> duše segajoča, v tretjem delo pa žareča in p amteČa in ognjevita, kakršni so edinole plesni komadi rezpaljenega, nebrzdanega, strasti povsem vdajajo-čeega  se jutranjega   plemena.   Ia h koncu še tisti boj med odaŠevljajoČo bojno pesmijo Gruzinov in vdajajočo se perzijsko  pesmijo.   —  Efekti se stopuujeso od hipa do Lipa in mamijo, omamljajo.   Da je največji efekt dosegel tretji del,  ognjevita,  do skraj nosti   temperamentna    lezginka, je končoo   umljivo:   v   njej  je največ ropota in toni se prrkopioavajo s toliko hitrioo — za proiz/ajalce pravcata preizkušnja v brzoteku na godalih — da mora imponirati že zgolj po  svojem zunanjem   blesku. — Orkester se je držal imenitno. Smo ponosni  nanj.    Paa  Vaclav  Taiich je burni aplavz,  s katerim ga je občinstvo sprejelo takoj ob prvem nastopu in odlikovalo  h konci skiadbe, zaslužil v polni meri.   Ia aplavz je bil iskren,  ne konvencijouaien.    V Tali-chovi  taktirki so   zakopani zakladi. Pa to že vemo vsi, zato ni, da bi se o tem zopet govorilo.
Viktorja Parme „Poslednja noču, pesem za tenor s spremljevanjem kla virja (besede A. Aškerca) je vzpriČo svojega lahkega, melodioznega žanra prav ugajala in žela največje pripo-znanje. Pri klavirju je bil znani in priznano vrli pianist, učenec pGlasbene Matice", g. Troši, pel pa jo je pri slov. koncertaem občinstvu priljubljeni zagrebški operni pevec gospod vitez Cammarota. Gospod Cammarota razpolaga z izredno čistino, tudi v višino obsežnim tencrjem in je izborno iz šolan. To so pevske vrline, ki precej krijejo nedostaike: da nam. v njegovem lepem glasu ni toplote.
Antona Lajovica „Serenada", pesem za tenor s spremljevanjem orkestra, je v glasbeno izobraženih krogih vzbudila izvanredno pozornost. Da je Lajovic mnogo obetajoč talent, to so učile že izvajane njegove skladbe in njegove glasbene paolik&cije. Toda Lajovic je modern komponist, naj mlajši slovenski reprezentat visoke absolutne gksbe, in zato je zanj pri Čakovati Širšega priznanja stoprav za tedaj, ko sa bode naše muzikaiiČno-občinstvo povzpelo do t stega viška, na katerem se šele sme opravičeno gorcriti o glasbeni naobrazbi in glas benem resaičnem pojmovanju. Niti za hip ni možen dvom o visoki kvaliteti Lajovjčevega zlagateljskega ta-teata, ca katerega treba mutatis mu tandia aplicirati besede, ki sem jih napisal, ko sem govcnl o glasbenih gurmanih. S to svojo skladbo (besede Otona Zupančiča^ je za - zel pojmovanju širše glasbene javnost' bliž,e fctiliŠče, nasiunivši svojo Čudfcfiac, z glasoeaitn mbterjalom lahkotno razpolagajoČo or-kestrainovckalno skladbo na besedilo pesmi. Prav zelo obžalujemo, da se je zaradi tehničnih ovir iz vzporeda Črtati morala ugodna skladba „Poljubi Dosegel j a živahno priznanje, ki je  bilo tem iskrenejše, čim višja
je bila stopinja muzikalne izobrazbe pripoenavajočega poslušalo*.
O Petra Iljica Čajkovskega kon eertu za klavir s spremljevanjem orkestra v b molu ne bodem govoril na drobno. Izvajala ga je s spremljevanjem orkestra „Slov. Filharmonije-pod vodstvom kapelnika g. Talieha mlada, v svoji skromnosti nad vse prikuona virtuozioja, Ljubljančanka gdč. Vida Prelesnikova, gojenka praš kega konservatorija D&st se je za ta njen prvi nastop v domovini delala mnogo obetajoča reklama, n&s je gdč. Prelesnikova presenetila Od dam si v obče, tudi ča se z enfazo govori o njihovem glasbenem znanja, speci jalno o virtuoznosti na tem ali onem godalu, obetamo veliko tehnično apret nost, izvežbanost, pa mehkužno, ko-ketujoče predavanje, nekako nGefu.hls duseleia pri totalnem pomanjkanju potrebne dinamike. Pri gdč. Prelesni-kovi o vsem tem niti sledu ni. Njeno predavanje je diskretno, resno umetniško, in energično, prav nič femini-sfcižko. Zdi se, da je pri klavirju od HČen virtuoz, ne pa virtuozinja. I a to se mi zdi višek izraza za kvaliteto njenega predavanja. Da jo odlikujejo vse t.ste vrline, ki jih označujemo s konvencijooalnimi izrazi: Čisti nasta vek, fino produSevljeno pointiranje, igrina lahkota v obvladanju tipk, sprt tu a izurjenost in izurjena spretnost in končno fino občutevajoča, skladoi popolnoma prilagodujoČa se interpretaoija eto. ©to. ni treba šele pose bi omenjati. Mlada dama je s svojim snočnjim nastopom imponovala tudi največjemu glasbenemu nergača in kaj bi si mogla želeti več? Mali slovenski narod, ki je tujini posodil že tolik > veleodličnih pevcev, ki so njegov ponos, se more ponašati tudi s svojo najmlajšo klavirsko virtuozi-njo. Trojica šopkov in pa burni aplavz so gdč. Prelesnikovi tolmačili iskrenost nedeljenega priznanja. .Glasbena Mat.ca" je storila srečen korak, ko je gdč. Pretesnikovo povabila v domovino, in ko jo bode privabila zopet, jo  bode pubiika sprejela še topleje.
Kar a B*adla Švanda dudak nam je že znan. Lahka, melodijozna, ilu-strujoČa skladba se je hipoma omilila, ker je iakko umljiva, torej tudi najširšim krogom lahko dostop aa. Dj-stopna seveda le, če se izvaja s toliko spretnostjo in bravuro, kakor jo izvaja Hobadov zbor. Ker se je o tej skladbi in o njenem izvajanju, za katerim snočnje ni prav nič zaostajalo, že svoj Čas pisalo, ne bodem govoril več. Solista gg. Cammarota :n Križaj sta znana in priznana. Gdč. Boletova, ki je snoči nastopila v vlogi Marinke, je prav izborno izšolana pevka z zelo prijetnim, mehkim, gibkim, liričnim sopranom.
Tako se je ves odlično odbrani spored izvršil v obče, popolno zadovoljstvo. Občinstva je prišlo vsa polno. Nekateri reprezentacijski sedeži so &eveda bili prazni. Kot veliko netaktnost napram proizvajalcem treba odločno grajati dejstvo, da se nekaterim nestrpnežem koncem koncerta tako mudi v garderobo, da se motečega, brezobzirnega odhajanja prav nič ne ženirajo. Mora pač biti povsod vsaj košček ki ahwiukliade!   Fr. K
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 15. marca.
— Shod narodno - napredne stranke v Skoljt Loki se je izvršil včeraj navzlic skrajno neugodnemu vremenu, katero je zabranilo prihod somišljenikom iz obeh dolin, jako za dovolj ivo. Zbralo se je nad sto najuglednejših meščanov in posestnikov iz bližnje okolice, ki so pazljivo po slušali poročili dež. poslancev gg. Cirila Pir o a in dr. Karla Trillerja
ter so ju glasno odobravali. Shod, kateremu je predsedoval gosp. Prano Dol eno iz Stare Loke, je sprejel tudi primerne resolucije za slovensko vseučilišče in ustanovitev nadsodišča aa v s-3 slovenske pokrajine v Ljubljani in končno resoluciji glede prepotreb-ne ceste na kolodvor in glede železniške zveze z Idrijo. Najfinejši sklep je bil ta, da se ima ustanoviti nemudoma politično in izobraževalno druš t v o za sodni okraj Škofja Loka. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni soglasno %g Franc Dolenc (predsednik), Flis, Nadilo D o m Sar, (železuiki), Pavliček (Gorenja vas). Daljše poročilo nam je obljubljeno.
— Shod narodno napredne stranke v Logatcu se je vršit včeraj ob mnogoštevilni udeležbi. Prišli so somišljeniki iz Gorenjega in iz Dolenjega   L'gatoa  iz  žiherS  in sploh
okolice, oelo iz Hotedrsioe so prišli vkljub silno slabemu vremenu Na shod je prišlo tudi nekaj nasprotnikov, ki pa niso zbor..vanja niČ mo tili nego pazno sledili govorom. 0 položaju v deželnem zboru, dalje o splošnem političnem položaju ter o mednarodni napetosti, nastali vsled aneksije Bosne in Hercegovine, zaradi česar se je bati oelo vojne, je poročal dr. O raž en. O organizaciji stranke je poročal dr. Š v igel j. Po živahni debati o sproženih vprašanjih se je ustanovil pripravljalni odbor za politiČuo in gospodarsko društvo za logaški okraj, v katerem odboru so najugh daejši možje.
— Shod zaup sikov narodno-napredne stranke v Idriji je bil
izredno dobro obiskan Shodu je predsedoval notar Pegan. Na shodu se je vršila živahna debata o dopolnilni deželnozborski volitvi v vipavsko-idrijskem okraju. Debate so se vdele žili notar Pegan, Stvarca iz Spodnje Idrije, pl. Premerstein in J. Gruden z JeliČnega viha, L povšČek iz Žirov, Julij Novak, Danilo Šaplja in dr. Žerjav. Zaupniki so glede dopolnilne volitve pritrdili sklepu vipavskih zauo nikov narodao-napređne stranke. Narodno-napredni kandidat za dopolnilno volitev se proglasi te dni.
— Septembrski dogodki pred SOdiŠČeni. Vsled vloženih ničnostnih pritožb bo dne 23 aprila pri najvišjem sodišču na Dunaju javna obravnava v zadevi nadinženerja gosp. M. PrelovŠka.
— Imenovanja v po&tai službi. Računski Hvetnik Karol Hoger pl. Hbgersthal v Trstu je imenovan računskim nadsvetnikom, poštni kontrolor Julij Philip p pa poštnim nadkontrolorjem istotam.
Na kcrist marilivemu kapelniku g H ili rilu BaniSkUj ki je v
tekoči sezoni naštudirai in dirigiral 9 oper in 5 operet, se poje jutri v torek velika ruska opera v treh. dejanjih (7 slikah) „Oniegin" z g. pl. Vulaković*m, gdč. Šipankovo, go. Nordgartovo, g Fialo in g. Križa jem v glavnih vlogah.
Opera „Tietland'1  ima veliko privlačno moč.  Včeraj so si jo ogle dali v bratski slogi pripadniki obeh slovenskih strank. Živeli!
Zveza slovenskih pevskih dru štev je imela včeraj dopoldne v prostorih Glasbene Matice svoj letni občni zbor. Zastopanih je bilo 19 pevskih društev. Ker nam danes primanjkuje prostora, priobčimo natančnejše poročilo jutri. Za danes naj omenimo le toliko, daje ostal „Zveziu na čelu g dr. Vladimir Ravnili ar, dočim je g. koncertni mojster M a t e j H u b a d iz zdravstvenih oziro v začasno odločno odklonil zopetno iz volitev za zveznega pevovodjo ter je bil kot tak izvoljen g. dr. Kozina. Vfcžen je bil sklep o organizaciji slovenskih pevskih društev po župan. Referat   g   Prelovca, pevovodje
pevskega zbora „Delavskega bralnega drnStva" v Idriji priobSimo v celoti prihodnje dni.
Obćnl zbor „ljubljanske po* drutnioe društva poštnih uradnikov" se je vršil v soboto, dne 13 t. m. v salonu hotela  „Ilirije". Obiskan je bil zado oljno. Predsednik g cfioijal M»yer je v svojem nago voru poudarjat, da letošaje društveno leto ni rodilo toliko uspehov, kakor prejšnja  leta, ker se je  deloma naš program  že v marsikaterih zahtevah skrčil,   deloma pa so izostali uspehi radi za celokupno  organizecijo jako nevarnega    nastopanja maturantov. Plod   tega   nezdravega  razmerja se kaže  najbolj v odgoditvi   dveh jako važnih   stanovskih   vprašanj namreč glede   npeljave   časovnega napredovanja in glede  službene pragcnat ke. O 3e vprašanji bod«-ta ostali nerešeni, ako ne nastopimo složuo in v skupni moči.  —  Zlesti  svojim načelom in intencijam osrednjega vodstva 'hočemo in tudi delujemo  na to,   da se spoštuje vsak pravičen predstojnik, proti predstojnikom, ki ne dajejo svojim podložnim   njihovih   pravic,  se bo-demo pa vedno bojevali. — Istotako bodemo  vodili   neznosni   boj proti onim, ki so prišli do zadnjega cilja s svojim službovanjem,  morda celo s pomočjo organizacije dosegli to, kar so nameravali — pa pozabijo v svoji nekolegijalnosti,  kar so kot tovariši in človekoljubi napram svojim soto-varišem  ddžni,  ter jim v svoji nerazumljivi   trmi   zavirajo napredovanje neglede na to. da so jim ravno mlajši kalegi priborili udobnejše razmere glede vpokojenja in imajo t3 daj ti pravico, zahtevati od takih gospodov   vsaj  značajnost ako  že ne kolegijalne hvaležnosti. Kar je borba za obstanek vsak dan težja, moremo biti glede vprašanja upokojitve do-služenih  neizprosni  in  moramo voditi skrajni boj  Nato je podal taj nisko poročilo g. ofic. Rothi. Navajal je, da se je podružnica živ o zavzela za pravilno  vpeljavo dopustov v prete-čenem letu in v to svrno stopila v zvezo s srednjim vodstvom ter potom g. drž  posl. Hribarja, oz roma gosp. predstojaika tržaškega poštnega ravnateljstva dvornega svetnika Pattrva dosegla končni uspeh.    — Udeležila se je pcdružaica tudi tovariškega se stanka na Bledu  dne 12. julija 1008 in se je takrat sklenilo,  naoravjti v letu 1909 enak  sestanek v Ljubljani. Dne 7. novembra je priredila šesta nek -namestu vsepoštnega shoda, kjer so se sprejele resolucije glede časovnega  napredovanja,   personalnih komisij in službene pragmatike. — Povodom cbhajanja 60četnega vladarr jevcga jubileja dne 2. decembra 1908 se je podrutnica udeležila udanostne pofeionitve pri g  deželnem predsedniku   potom   deputacije,  v kateri so bile zastopane vse ljubljanske državne uradniške  organizacije  in katero organizacijo je vodil naš predsednik g. (.frcijai M .yer   Podružnioa je vrti rala na inicijativo   podružnice v Go rici za italijanske stanovske tovariše, ki so bili prizadeti   po   potresni katastri fi v južni itaiiji, zneses: 20 K. Uleležila se je tudi slavnostnega večera, ki so ga  priredili gospodje to varisi v pokoj stopivšemu g nadkon trolorju Grošeiju oziroma povodom njegovega odlikovanja in mu izročila časno darilo kakor priznanje njegove tovariške  zvestobe  in v spomin na vdane   mu   tovariše.   Podružnica je štela začetkom   društvenega leta 57 članov  od  teh 7 izven  Ljubljane in sedaj   jih   šteje  50    dva člana ssa bila     službeno     premeščena, eden je bil umirovljen in 3 Člani so prirastli. Od ljubljanskih Članov je izstopilo 7 tovarišev  — Vzrok, da se je Število Članov   na   ta način   izdatno skrčilo, tiči v pojavu nove struje maturantov.
V teku diušlvenega leta je umrl tudi bivši član naše podružnice g. kon trolor Vrhoveo. Bodi mu blag spo min! Blajgajniško poročilo je podal g. kotrolor ilold. Ostanek prej šujega leta je bil 124 76 K, samt -pomožni zaklad je znašal 56 60 K in vplačanih udnin 594 64 K skupaj torej 764 K. — Od tega zneska se je odposlalo osrednjemu vodstvu 247 53 kron, samopomožnemu zaklada 100 K, za italijanske stanevske tovariše po darilo 20 K, in stroškov je bilo 92 K 98 h ; ostane sedaj v blagaj&i 315 K 98 h. Ker naznani g. Lassbacher, kakor pregledovalec računov, da so ti v redu se da g blag. odvezo. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor nastopni gjs^odje: M*vr'r, Rak, Rofchl, Tomažin, Hold, Sorizaj ; za namestnike gg.: Velep;Č Ivan. Velepič Maks in Lsnassi; za pregledovalo* računov gg.: Lassbacher in Pa'čič G predsedaik prečita dalje predloge podružnice za občni zbir droštva pustnih uradnikov na Dunaju dne 28 t. m. in zaključi zborovanje bodreč člane k vzajemnosti in ne-omah'jivosti.
Politično, gospodarsko in izobraževalni dru&tvo za vodmat-Skl okra) je imelo v soboto zvečer v prostorsh ge Ane Babnikove svoj letni občni zbor. Predsednik g Bizjak: potsdravi ca;zoče, predstavi za-Btopnika   oblast),    mag. aomisarja g. R >bido, izreče zahvalo dobrotni kom društva, „Slov.  Narodu", ki je vedno drage volje priobčeval društvena naznanila, se spomni umrlega društvenega člana Josipa  Ženka — zborovaloi vstanejo v znak sožaija — ter  poroča,   da je sicer  zadnji čas število  članov   nekoliko nazadovalo, da pa je pričakovati, da pridobi druš. tvo novih članov in podpornikov, da bode delovalo uspešno v korist okraja in celega naroda slovenskega. Zapis nik zadnjega občnegr* zbora se prečita in cdobri.  Tajnik  g. Tomažič poroča, daje po posredovanju društva dobil  VoImat svojega zastopnica v občinskucn svetu, g. Pavška, katerega kandidaturo je priglasilo tudi za le tošnje volitve. Posredovalo je o zadevi kanalizacije, ki se je tudi iz ved'a v Ravnikarjevih, Japljevih in Jankovih ulicah, obljubljena je tudi pomno žena razsvetljava in pohcijsha straž nica  Ugodno se ni resilo vprašanja davčne prostosti za hiše, zgrajene po potres   Društvo je priredilo vitno veselico, ki je   d .nesla drultvu lep dobiček in Miklavžev večer,  na ka terem je bilo obdarovanih več otrok z obleko itd  Poroiilo izreka zahvalo vsem sodelovalo^m,  zlasti g^spem in gospodičnam Udeležilo se je pogreba narodnih žrtev in darovala za raujeu-ce 20 K; Sokolu I je naklon.hi druš tvo 70 K  Društvo je izvolilo župana I*. Hribarja svojim častnim članom. Udeležilo se je aktivno občinskih, da-želnozborskih  in  vol« te v v trgovsko zb rnico   Ker je društveno premoženjsko stanje tudi ugodno, se društvu ni treba bati propada, temveč zadovoljnega razvoja in napredka. P »ročilo se odobri. Za knjižničarja g Kože 1 j a poroča tajnik, da ima drnŠtvo po zaslugi člana g. Ivana Oražma knjižnico,   kakršne nima   nobeno podo bno društvo.  Precitalo se je skopaj 1158 knj:g. Na razpolago so tudi č.a nom t idi časopisi, ki jih brezplačno prepušča društvu g  Dragotin Hribar. Blagajnik   g.   Šei&o   poroČB,  da je imelo  društvo  dohodkov 2(>9> 19 K, stroškov   2426 74   K,   turej prebitka 266 45 K  Društveno oremoženje kuji žnica in inventar, znaša !i600 K bres gotovine v blagajni. Blagajuiku se na predlog pregleapvttlca rtičuuov g Dra ščka  p«vdeii  absolutorij in izreče ea hvala   C anarina se na predlog g. \ e rovška dokči, kakor doslej, ut> 40 L. na  mesto.   Pri   sledečih   volitvah so
9 StudentovsKih ulicah.
Ljnbljanska povest.
(Dalje.)
Spoznanje, da bo treba bolnega Franeka zapustiti morda za vse življenje, ji' prišlo tuko nenadoma, da jo Heleno močno potrlo. Celo Pranek je spoznal, da se je sestri moralo k;ij primeriti, a izpraševal je zaman; H t-lemi mu ni ničesar odgovorila. Sama si ni mogla raztohnačiti, kaj da jo tako boli. Da jo Leon resnično ljubi, to je vedela, saj je sam silil, se ž njo poročiti. Ni mu sicer povedala, kaj ji jo grofica Lici razkrila, niti ga je vprašala, ee je grofica poskušala si novic pridobiti njegovo ljubezen. V dejstvu, da jo Leon snubi, je videla dovolj dokaza, da so se izjalovili nameni grofice Lici. Torej ji je pro-vzroeal — samo bolni brat vso to bolest l
Kadar ga je pogledala, se ji je storilo milo. Trpel je dostikrat velike bolečine, prav kakor bi se njegova bolezen razvijala na slabše. Kazen nje, ni bilo nikogar na svetu, ki bi mu mogel posvečati svoj čas in ga negovati z ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Kdo naj bi imel potrpljenje, ki ga je bilo treba b imeti   s Frane-
koui, posebno seclaj? ko jra Helena ni v< <*- mogla voditi k malemu grofu Emilu Aitemsu. Pranek je družbo malega grofa U-žko pogrešal. Helena se je morala zlagati, da je grofica Lici s svojim sinkom nenadoma od-I K) to val a, sicer bi ji Pranek sploh ne bil dal miru. Družba malega grofa to je bilo za Franeka najlepše na svetu.
»Ce ga še jaz zapustim, mi umre. same žalosti,« si je mislila Helena, ko je gledala v ta upadli obraz. Zaslutila je v svojem sreu, kako bi Franck v svoji zapuseenofiti žaloval in gineval in koliko bi pri tem trpel njen oče.
»Kdaj se pa vrne Krnil k je vpraševal Pranek. »Tako sam sem zdaj, ko bi še tebe ne bilo, bi ne mogel živeti.«
Helena je morala zbrati vse svoje moči, da je prikrila svojo bolest.
»Na spomlad bo že zopet tu,« je odgovorila Franeka in gladila njegovo bledo slabo roko. »Le miren bodi PranOk — človek se mora navaditi tudi na samoto. Kaj bi pa bilo, Če bi morala jaz oditi od tebe?«
Fra ne k se je Zganil. Prešinil ga je tak strah, da se je kakor obupan z obema rokama oprijel sestro in jo držal kolikor je mogel trdo, kakor bi se bal, da mu uteče.
Helena . je ihte! deček »nikar ne pojdi od mene. nikar me ne zapusti. Kaj ne, da ne pojdešl Helena, ostani pri meni.«
Padla je nad njega, stisnila svoje lice k njegovemu obrazu in si z grenkimi solzami olajšala srce.
Ne boj se Tianek,« je jokala jaz te ne zapustim, nikdar te ne zapustim.«
Ničesar ni več rekel deček. Tiho je roke sklenil sestri okrog vrata iu jo držal k sebi. Ni je vprašal, zakaj joka tako bridko, da drhti po vsem životu, ali slutil je v svojem otroškem Srcu, da mu je doprinesla Helena, največji dokaz svoje ljubezni.
Naslednje dni je Leon pisal vsako dopoldne i u vprašal Heleno, ee je že govorila s svojim očetom in Če jo pride lahko snubit. Vselej je Helena odpisala, naj Še nikar ne pride, naj
samo se malo potrpi.   Četrti dan ni
Leon V svojem pismu nieesar več vprašal, neg"o je samo naznanil, da pride popoldne v Studentovske ulice. Helena jra je čakala na hišnih vratih, s strahom v duši, tako bleda in bolna, da je pijani študent Bernard sloneč na oknu stiskal pesti in tiho klel: »Kaj so ti hudiči naplavili iz Helene.«
Leon ni mogel prikrivati svoje slabovoljnosti, da se poroka tako od-
klada. Ko tudi sedaj ni dobil povolj-nega odgovora, kakor ga je želel, ga je to razljutilo.
.Mi mar tebi in tvojemu očetu
nisem dovolj dober, da hi postal njegov zet.«
Ta krivična obdolžitev izrečena 7. brezobzirnina sarkazmom in z žaljivo ošabnoetjo je Heleni dala pogum, da je začela govoriti o svojem bolnem bratu*
»Pomisli Leon,« je rekla »kako slab in bolan je Franck in da razen mene nima nikogar na svetu. Kako naj bom tako brezsrčna in naj ga zdaj zapustim. Prej $ra moram vendar sprijazniti z mislijo, da me izgubi.«
Leonu Ut odgovor ni ugajal. To je bilO zanj dognano, da mora Helena, ko postane njegova žena, zapustiti Praneka. Misel, tla bi morda vzel bolnega dečka k sebi, se mu je zdela naravnost smešna. Ti ljudje, izmed katerih si je izbral nevesto, mu sploh niso ugajali in že davno je vedel, da pretrga ž njimi takoj po poroki vse vezi.
Prijazno in kolikor mogoče prizanesljivo, a vendar odkritosrčno je povedal Heleni svoje mnenje v tem ožim. Priznal ji je novic, da jo ljubi od vsega srca in   poudarjal,   da je
njegova ljubezen tako velika, da je
pustil v stran vse ozire na njeno uboštvo, mi kroge, v katerih je vzrasia, sploh na ves sv»*t, a da luxV naj se lot'-i od svojcev, ker j»<> svojem drržahnem stališču ne mara imeli Stikov ž njimi.
»Ce pomisliš, da nimam posebnega premoženja in da moram službovati na Italijanskem^ je končal svoje razlaganje, »boš pač uvidehi. da tvojega bolnega brata ne morem vzeti k sebi, ne glede na to. da bi Ml bile to Sploh neprijetno.«
Helena mu je molče prikimala. Uvidevala je. da ima prav in razložil ji je svoje stališče tako prepiK valno ter svoje, voljo    tako odloelie. da ji ni ostalo nobeno upanje vee.
Leon ni bil v stanu presodili, kako so njegove besede vplivale Heleno. Zdelo se mu je popolnolliJl naravno, da se Helena ne more lak ko ločiti od bolnega brata, a menil je, da Helena to že preboli in spre vidi, da je imel prav. A ker so UVU bili prizori žalosti skrajno neprijetni, ker zlasti ni maral videti sol/, ><* je kar možno hitro poslovil od AJ6 in je odšel z naročilom, naj Helena zanesljivo še ta dan govori B BVOJi«1 očetom in mu zjutraj sporoči, če .i-' VSe v redu.
(Dalje prihodnjič.)
bili iavoljeni gg. Iv. Bizjak, Fran Kavčič Fran TomažiS, Josip Široelj, Miba VerovSek, Ivan Pavšek, Fran Trtinek, peter Komotar in Dominik LuSin st. v odbor, za namestnika Karel Babcik xi Miha Zidan, za revizorje pa Emil Gerbao in Avgnst Seiko. Pri točki raznoterosti se je razvila živahna debata, o raznih društva in okraja se tiČoČik vprašanjih, nekateri Člani so bili prav posebno živahni in so stavili vec predlogov, katerih nekaterih so se tndi sprejeli, kakor n. pr. predlog g. Antena Fortiča. ki se je pritoževal da poslanci in občinski svetniki zahajajo pač oa prireditve druzih društev, ne pa ca prireditve vodmatskega. Končno je predsednik zaključil občni zbor e zahvalo za udeležbo.
Dru si* o tiskarjev na Kranjskem je imelo preteklo soboto zvečer v veliki dvorani „Mestneca domau pod predsedstvom g L AVerzaka svoj letošnji redni občni zbor, ki je bil prav izvrstno obiskan. Iz tiskanega poročila za leto 1908 , ki ga je jako lično izvršila „Narodna tiskarna", hcčenio navesti le glavne podatke. Društvene zadeve so se rešile na rednem občnem zboru in v 17 odborovih <rjah. Dne 20. septembra je praznovalo društvo štiridesetletnico svojega obstoja, o čemer smo tudi mi obširneje poročali svoj čas Računski zaključek izkazuje 13 969 K 35 vin. prejemkov in 11 934 K 35 vin. izdatkov, tedaj 2035 K prebitka. Društveno premoženje je znašalo koncem leta 190S 39 571 K 09 vin., izvzemši vred-nost knjižnice in inventarja v znesku :2S70 K. Med letom je ugrabila smrt društvu Čiana Alojzija Koprivnikarja in Rudolfa Lundra, katerih se je predsednik spominjal s častnimi besedami. Dne 31. decembra 1908 je štelo društvo pet častnih in 179 (17 več proti prejšnjemu letu) rednih članov ter enega onemoglega črkostavca. Za razne podpore se je plačalo 5038 K 60 vin., za izobrazbo se je porabilo 10S4 K 92 vin,, uprava je stala 1215 kron 97 vin, za organizacijo se je potrošilo 699 K 32 vin. in za razne stroške se je izdalo 3625 K 54 vin. Društvena knjižaica je imela koncem leta 1500 knjig najrazličnejše vsebine. Izposodile so si 103 osebe 1296 knjig V društveni sobi je na razpolago 26 časopisov. — Občni zbor je sprejel odborovo poročilo o društvenem delovanju odobruje na znanje, izrekel vsem društvenim dobrotnikom in podpornikom zahvalo ter dovolil glavnim upraviteljem 410 K nagrade. — Pri voiisvah so bili voljeni naslednji gospodje in sicer v društveni odbor: predsednik L Werzak, podpredsednik I. Mlinar, računovodja O. Planine, blagaj oik I Komar, namest ni k I L a m p i č , zapisnikarja E J a khei in A. Š tr ekel j , knjižničarja Š. Dražil in I. Nabornik, odbornika J. Gerčar in A. Volek, računski pregledniki V. Cerer, I. Ciber in R. Pirkovič; upraviteljem potnin-sse blagajne: O Planine za Ljubljano in C. Wernig za Rudolfovo; v tarifno komisijo kranjskih tiskarjev: J, GerČar, P. Jeločnik, F. Jezeršek, J. Linhart, J. Paulič, LPezdir, R. Stibinger, A. Šmuc in O. Tu t ta; v tarifno razsodišče za dobo treh let kot Člani: I. Mlinar, O. Planino in V. Prem k, ket namestnik F. Ojstr*5.
Poročilo o včerajšnjem shodu Narodno dol organizacije priobčimo
jutri.
Orgcn zacija slov. trg« potnikov. Kakor smo že svojeČasno poročali, je vlada potrdila pravila snujo-čega se društva slo7. potnikov. Svoj pristop k društvu je prijavilo že pre-sejšno število gg. tovarišev. Iz tega se razvidi, da je bila organizacija res potrebna, ter vlada v interesovanih krogih mnogo zanimanja za društvo. Tudi podporni člani so se že oglasili. PaČ je se nekaj gg. tovarišev, ki še niso vposlali prijavnic in katerih ne smemo pogrešati v naših vrstah. Prosimo torej da nam svoj pristop čim preje naznanijo. — Pripravljalni odbor.
I det ruskih akademikov na Slovanski zapad- Ruski akademiki z vseučilišča v Petrogradu prirede poleti izlet na zapad pod vodstvom profesorja Aleksandra Pogodina. Na potovanju se ustavijo v Carigradu, Solunu, Skoplju, Nišu, Belgradu in Sofiji. Iz Belgrada odpotujejo v Zagreb, od tu pa na Slovensko. V Ljubljani osranejo par dni in si ogledajo tudi Gorenjsko in Postojnsko jamo. Iz Ljubljane potujejo preko Duaaja v Prago, odkoder se preko Lvova vrnejo na Rusko.
Izpraznjena srednješolska mesta. Od 1. do 13. t. m. so bili raz glašeni sledeči razpisi: Ravnateljska mesta: uč. Trutnov  (30. IV).
— Klasična filologij a na gimn.: Kočevje (1. IV.) —Moderna filologija: Dunaj IV. (r., Fr. D., 10. IV.), Ljubljana (nem. g, D. L g., 1 IV.), Karolinental (r., Fr. D., 4. IV). Iglava (r., Fr. D, 15. IV.). — Zgodovina in zemljepis je: Kočevje (g. 1. IV ), Broo (I. r., 10. IV), Bielitz (r., 8. IV.).
— MatematiČno-naravoslovna skupina: Kromeriž (uč., 20. IV. pro-viz. m.).  — Prirodoslovno-ke-
mična skupina: Ljubljana (r, O.
Ng. ali C. m. nI), Gorioa (r , Ng. m. nI., novo sistemizirano mesto, 8 IV.), Reiohenberg (r., Ng. G. ali Ng. m. nI., novo sistemizirano mesto, 4 IV.)
— Prostoročno risanje: Gradeo (II. r., 31 III), Celovec (r, 31. III.)..
— Kratice in znaki kakor navadno.
Iz lovskih krogov se nam piše: Nedavno čital sem v nNar. dnevnikuu, da je nekje na Slovenskem dobil naročnik lovskega lista nWaidmanns-heilu ta list okrašen z nemškimi kolek i. Dopisnik iste notice je svetoval, naj se tak list od strani slov. lovoev bojkotira, ter naj si raje naroče drug lovski list. Toda zdi se mi, da pridemo s tem iz dežja pod kap, kajti vsi lovski listi (nemški) pišejo kolikor toliko v nemškonaoionalnem dubu, kar moramo mi slov. lovci, Če hočemo sploh kaj o lovskih stvareh brati, mirno pož rati. Zatorej pa, slovenski lovoi, bi li ne kazalo izdajati slovenski lovski list? Po Slovenskem je vendar dovolj Slovenoev lovcev, kateri bodo gotovo ta list z največjim veseljem pozdravljali ter ga podpirali. Prihodnje dni ima slov. lovsko društvo v Ljubljani svoj občni zbor. Bi se li ne dalo takrat kaj natanČnejega o tem pogovoriti, oziroma skleniti. Torej: slov. lovsko društvo v Ljubljani ima besedo!
Društvo za otroško varstio in mladinsko skrb v sodnem okraju LJubljani ima svoi red u i letošnji občni zbor, ki bo dne 30. t. m. popoldne ob polšesti uri v porotni dvo • rani o. kr. deželnega sodišča v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročila odbora ia računskih preglednikov. 2) Volitev enega odbor^iko-vega namestnika in dveh računskih preglednikov. 3 ) Slučajnosti. — Ako ta društveni odbor zbor ne bi bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje dragi obČai zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov.
Prenapolnjeni  bolniški pro
Stori v hiralnici. Vodstvo tukajšnje hiralnice ravnokar javlja da so v tem zavodu bolniške sobe zdaj tako napolnjene, da je vsak vsprejem novih boinikov-hiraloev onemogočen To naj vzamejo v znanje zlasti občine po deželi, da ne bodo po nepotrebnem si napravljale potov in stroškov.
Prememba posesti. Gosp. Ivan JelaČin je svojo tovarno cikorije prodal za 100 000 K veliki Češki delniški družbi za izdelovanje cikorije v Kolinu. Ta družba sezida na ljubljanskem polju veliko novo tovarno,
Posavska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ima svoj občni
zbor dne 18 t. m. ob 2. uri pop. v gostilniških prostorih gosp župana A Vilfana (p. d. pri „Alešu") na Jezici. Tem potom vabijo se vsi, kate rim je na srcu rešitev slovenske dtece, da se udeleže obč. zbora Odbor.
Pooštrenje pasjega kontumaca v ljubljanski okolici. V notico v sobotni številki vrinila se je pometa, zato priobčujemo vnovič dotični razglas c. kr. okrajnega glavarstva v Ljubljani. V zadnjem času množe se v ljubljanski okolici slučaji pasje stekline. C. kr. deželna vlada zaukazala je vsled tega z odlokom od 5. t. m., št. 5391 da morajo biti v onih krajih, kjer se je kak stekel pes klatil, vsi psi do preklica po neči in po dnevu na verigi privezani. Izvzemši lovske in mesarske pse, kadar ti opravljajo svojo službo, ne sme noben pes dvorišča zapustiti, tudi Če ima nagobčnik. Ta naredba velja za občine Dobrunj e, Moste, D. M. v Polju, Medved, Št. Vid, Horjul, Brezovica, Log, Dobrova, Rudnik, Podgorioa in Vič. Orožništvo ima ukaz, vsak tak prestopek c. kr. okrajnemu glavarstvu v Ljubljani dostaviti, katero bo lastnika psa po ministrski naredbi od 30. septembra 1857. 1. drž. zak. št. 198 kaznovalo.
POfiv. Notarka zbornica poživlja, da se oni, ki imajo kaj terjati iz kavcije umrlega notarja J a n k o t a GloboČnika v Metliki, zglase proti izgubi pravice do 30 kimovca t. i. pri omenjeni zbornici"
Društvu za otroško varstvo v sodnem okraju Kamnik sta tudi kot ustanovnika pristopila: gospod Anton Stare in gospodična Franja Stare, graščaka v Mengšu, vsak z do neskom po 200 K; dalje so ista in gospa Ana Stare, graščakinja v Mengšu, mesto venca pokojni gospe Mariji Stare iz Kamnika podarili društvu 70 K. Imenovanim dobrotnikom izreka društveno vodstvo arČno zahvalo.
Umrla je v Radovljici v starosti 70 let gospa Leopoldina Ho man, mati dunajskega odvetnika dr. Alojzija Homana in radovljiškega trgovca Otona Homana.
Razglas o novih volitvah za štajerski deželni zbor je v Celju, kakor se nam poroča od ondot, nabit le v — nemškem jeziku.
Nov slovenski list Urednik Vek. Spinder v Celju jel bode tam izdajati „Agrarni vestnik", mesec no revijo v obrambo političnih koristi slovenskih agrarcev. — List bode izhajal mesečno v obliki velike osmerke ter bode stal za oelo leto šest kron.
Slovenci pozor I — Piše se nam iz Savinske doline: Bi v Še lepo
posestvo Virantovo — nekdaj Žužovo — v Čeplah pri Vrsnskem pride z nova pri javni dražbi na prodaj. Nemški pivovarnar Toma Gotz v Mariboru ima iz mase Virantove tirjatve 6000 kron ter bode na vsak način gledal, da si vlasti to posest ali zase ali za — „Sndmarko". Zato pa Slovenci, pozor! Ne prepustite naše zemlje največjim sovragom našim!
Med moštvčm celjsko garal-
zije isoimilo se je otrpnenje tilnika (Meningitis oerebro spinalis epi-demioa). Dva moža sta že umrla. — Ukrenilo se je vse, da se ta nevarna in nalezljiva bolezen kolikor mogoče zatre.
Novi odborniki občine Eonjice na Štajerskem so sledeči pristni Nemci: B&uman, Klemen, Kovač, To-polšek, Koiarič, Kadivnik, Svoboda, Vrečko, Kupnik, LavriČ, BezenŠek, Rebernjak in Senioa. Nemci pa so le ponosni nanje!
Zanimiva noboana prikazen se je baje pokazala v Možkanjoih pri Ptuju. Pokazala se je nenadoma v zraku trdnjava in sicer tako jasno, da so se razločevale natanko cevi topov in razne zastavice. Videli so vojake, ki so nosili tramove in gradili most. Ta fata morgana je trajala skoro tri-četrt ure in povzročila velik strah pred vojsko in križanje mamic za milostno sodbo.
Afead. podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu. Na občnem zboru dne 6. t. m. so bili izvoljeni v načelstvo sledeči gospodje : O. Pirkmaier, prvomestnik; Vimpol-šek, njegov namestnik; Kušan, blagajnik ; Frankovič, zapisnikar ; Boecio, blagajnikov namestnik, iu Žižek, odbornik.
Slovenskim občinam. Nemška občina Lendorf na Koroškem je sklenila darovati nemški šolski družbi tekom treh let 120 kron.
V Gorici je Izvozni trg na katerega znašajo slovenski okoličani sadje in druge pridelke skozi celo poletje do pozne jeseni. To razno blago se razpošilja na razne kraje. Lani je bilo sadja in drugih pridelkov na izvoznem trgu 75 702 k vi kitala za vrednost 1 980.000 K. — Če bi se ta kupčija dobro organizirala, bi imeli Slovenci od nje lepe dobičke, tako pa poberejo glavni dobiček tujci.
V Craičah na Goriškem so izvolili za ^župana bogataš« Leopolda Bolka. Mož nima prav nobenih sposobnosti za županske posle, ali bogat je in zvest privrženec farov-ških gospodov. To zadošča, da je župan, vladali bodo občino že du*ni pastirji. V črniŠki občini je napredni živel) jako močan; prejšnji župan pokojni Kcsovel, je bil naprednjak; klerikalci so prišli do moči le po čudnih potih. Ali ni dvoma, da z Bolkom na Čelu bodo gospodarili tako. da pri prihodnjih volitvah prodro zopet naprednjaki. Koliko je vreden novi župan Bolko, sledi iz dejstvav da je bil tudi v prejšnjem občinskem zastopu starejšina, pa se ni udeležil uiti ene seje.
Izdaja vozoih listkov v postajališču Villanova. V postajališču Vilianova na lokalni železnici Trst-Poreče, katero je bilo do sedaj navezano le na izdajo voznih listo* v vlaku, bo izdajal od 15 marca 1909 vozne listke Matej Orikovaz, ki stanuje tik postajališča. Vojaki v in izven službe in imetniki legitimacij za znižane v^zne listke, dobe listke le v vlaku, če kdo ne kupi voznega listka v postajališču, tedaj to ne pogaja v is-terjavanja doplačil v vlaku po smislu § 21 obrt. pravil.
Otvoritev postajališča Lazaret-RlŽan« Dne 15. sušča t. 1. se otvori med postajama Dekane - Koper v 19 005 km lokalne železnice Trst-Poreče ležeče postajališče Lazaret-Rižan za osebni in prtljažni promet. Vozovnice se izdajajo v vlaku, prtljaga se odpravlja doplačilnim potom.
Sazplsano je več mest Čuvajev na moški kaznilnici v Kopru.
Klub slov tehnikov v Pragi
bode imel svoj redni občni zbor v ponedeljek, 15. marca, ob 8. uri v restavraciji g. Matuna v Vinohradvh.
Prve lastavice. Danes ponoči peljalo se je 100 laških delavcev za opeko na Dunaj.
Ustrelil 80 |0 v varaždinski vojašnici z vojaško puško, baje radi ljubosumnosti, novinec I. Briški, v Gorici pa Ivan Broš radi sovraštva do vojaškega stanu.
Dela pri predoru na Martinovi
cest! Pretekle dni so ta dela zopet v tirn. Uporablja se pri kopanju predoru in odvažanju materijala oddelek prisiljenoev in drugi delavci-težaki.
Surovost. Včeraj zvečer je po-pivslj v neki gostilni Jurij DeŽan, hlapec rojen 1885 1. v Razboru, pristojen v Zabukovje, okr. Brežice in nadlegoval mirne goste. Ko ga je njegov prijatelj opominjal, naj pusti mirne ljudi pri miru, ga je to tako razjezilo, da je začel groziti z odprtim nožem. Dva vojaka je brez povoda osuval z nožem in znatno poškodoval. Dežana je policija vzela v varstvo, ranjenca pa sta šla sama v vojašnico.
Tatvina- V Zagrebu so vlomili neznani tatovi v zastavnioo in pokradli več zlat h prstanov, uhanov, srebrnih ur in druge zlatnine v vrednosti 1700 K. O storilcih ni nobenega sledu Posor pred nakupom.
Izgubljeno In najdeno. Šivilja Marija Keruova je izgubila denarnico s 5 kronami. Ravnata)jeva soproga g. Roza Juoovitzeva je izgubila etui z vizitkami. Dijak Ljudovik Rozman je izgubil telovadni čevelj. Šivilja Marija Knajterjeva je izgubila srebrno o vratno verižico.
Drobne novice.
— Srbski princ v Pešti. Na povratku z Rivier je prispel v soboto dopoldne v Pešto princ Aleksander Karagjorgjevič, drugi sin kralja Petra. Na kolodvoru ga je sprejel ruski generalni konzul, v čigar spremstvu si je na to ogledal mesto. Zvečer je odpotoval v Belgrad.
— Potovanje nemškega cesarja. Jahtu »Hohenzoliern« odpluje s cesarsko dvojico na krovu v četrtek iz Kiela preko Gibraltarja v Benetke. Iz Benetk se cesar Viljem KJ. aprila o« 1 prav i v Krt', kjer ostane dlje časa na svojem gradu »Aliileon«. Na povratku si bo cesar ogledal po potresu uničeno Mesiuo.
— Ženske mestne od bor niče. Pri mestnih občinskih volitvah v Koda-nju na Danskem je bilo v občinski svet izvoljenih 7 žensk.
-— Jubilej ruskega publicista. 1'stanovnik, lastnik in glavni urednik onega najuglednejših ruskih listov »Novega Vremena« A. S. Sttvo-rin je slavil v petek petdesetletni jubilej svojega književnega in časnikarskega delovanja.
— Radi zlorabe narkoze so zapili zdravnika dr. O. Blosa v Karls-ruhe, ker je nezavest omamljenih Žensk izrabljal v pohotne namene.
— Ustrelil se je v Carigradu iz neznanega vzroka turški paša divizijski nadgeneral Seifulah, bivši šef generalnega štaba v grški vojski.
— Iz Bolgarije dohajajo vesti o manjših in večjih potresnih sunkih.
Telefonska in brzojavne poročili
Banket pri Aehrenthalu.
DnnaJ 15. marca. Banketa pri baronu Aehrenthalu se je udeležilo 20 povabljencev, med temi 12 poslancev. Aehrenthal je izjavil poslancem, da pride do vojne s Srbijo v najskrajnejšem slučaju, to je, ako bi srbska vleda na noben način ne hotela spremeniti svoje napram monarhiji sovražne politike.
Odve nik se Je zastrupil.
Dunaj, 15. marca. Odvetnik dr. Kosinski iz Lvova se je zastrupil. Izpil je mesto chroma amoniak. Bil je na mestu mrtev.
Položaj se je poos'ril.
Berolin, dne 15. marca. nLokal-anzeigeru javlja z Dunaja: V informiranih krogih ne prikrivajo, da se je položaj poslabšal in da so postali oduošaji med Avstro Ogrsko in Srbijo tako napeti, da ni več upanja, da bi se dal vladajoči spor mirnim potom razrešiti. Pristaši mirnega sporazuma stavi o sedaj vse nada v cesarja, ki se z vso odličnostjo upira vsaki akciji z orožjem.
Dunaj, dne 15. marca. Splošno vlada v vseh političnih krogih prepričanje, da se je zunanja kriza nevarno poostrila. Ako bo Avstro-Ogrska dobila na predstavko poslanika For-gacha nejasen odgovor od srbske vlade, bo poslala znova grofa Forgacha k dr. Mdovanoviča, naj da do določenega časa povsem točen odgovor, ker bi bila sicer Avstro • Ogrska vlada primorana apelirati na orožje. V vladnih krogih povzroča dokaj vznemirjenja dejstvo, da se Srbija vkljub zatrdilom, da hoče Čuvati mir. neprestano obožoruje, kakor tudi to, da je Rusija predlagala turškemu ministru R.faat paši, naj Turčija prepusti del Sandžaka Novipazar Srbiji in Crni gori proti primerni odškodnini. Rifaat paša je sicer ta predlog odklonil, toda čebi Turčija sprejela ta predlog, bi tega Avstro • Ogrska nikdar ne dovolila, da bi Novipazar prešel v srbske roke.
Srbska nota.
Belgrad, 15. marca. Srbsko noto kot odgovor na demaršo grofa For-gaoha v Belgradu izroči poslanik dr. Simić danes baronu Aehrenthalu.
Belgrad, 15. marca. (Pos. brz. „Slov. Nar.u) Minister zunanjih del dr. Milovanovič je poslal brzojavno poslaniku dr. Sirnica noto srbske vlade kot odgovor na intervencijo grofa Forgaoha. Ta odgovor je prav tako diplomatsko sestavljen kakor cirkn lama nota. Milovanovič pravi v svoji novi noti: Odnošaji Srbije napram Avstro Ogrski so normalni. Srbija želi, da ostanejo še nadalje med obema sosednima državama v veljavi
obveznosti in dolžnosti, ki izvirajo iz lani sklenjene trgovinske pogodbe in odgovarjajo vzajemnosti materialnih interesov obeh drŽav. Bilo bi torej najbolje, da avstrijska in ogrska vlada trgovinsko pogodbo predloži v odobrenje obema parlamentoma, če bi se pa ta stvar do 31. t. m. ne dala parlamentarno rešiti, je Srbija pripravljena, da podaljša provizoričao veljavo trgovinske pogodbe do dne 31. deeembra
Črna gora pod orožjem.
Belgrad, 15 marca. Iz Cetinja javljajo: Vse Šole so že zaprte, vsi moški nad 16 let stari so poklicani pod zastavo, duhovščina propoveduje sveto vojno proti Avstro Ogrski. Položaj je velekritiČen in bati se je v kratkem krvavega spopada.
Srbija zahteva pojasnil.
Belgrad 15. marca. (Pos. brz. „S1. Nar.tt) Vlada bo stavila na dunajski kabinet vprašanje, zakaj je Avstro Ogrska umaknila z dnevnega reda parlameotov trgovinsko pogodbo s Srbijo, dasi jo je odobrila srbska narodaa skupščina. Ta korak bo Srbija storila, da dokaže velikim silam, kako dela Avstro-Ogrska Srbiji neprilike celo v povsem gospodarskih vpra Šanjih.
Vohunska afera v Belgradu.
Belgrad 15. marca. (Pos. brz. rSl. Nar.u) Vohunska afera v prilog Avstro Ogrski je še vedno na dnevnem redu. Poizvedbe policije spravljajo na dan vedno več zanimivih podrobnosti. Včeraj je policija aretirala Jeleno Milovanovič, ki je tudi zapletena v vohunsko afero. Ar eto-vanka se piše kakor minister zunanjih zadev, a ni ž njim v nobenem sorodu.
Turški ministrski s»et. Carigrad, 15. marca. Včeraj je imel ministrski svet sejo, v kateri se je posvetoval o stališču Srbije, o vojni nevarnosti in o potrebnih pripravah za slučaj vojne.
Vojne priprave v Srbiji.
Belgrad, 15. marca. Srbija se očividno pripravlja na vojno, ee tudi vlada naglasa svojo miroljubnost. Armada je oborožena do peta in docela pripravljena na vojevanje. Do-sedaj je došlo semkaj 5000 ruskih prostovoljcev. Več sto ruskih regularnih vojakov, preoblečenih v civiliste, je vstopilo v srbsko armado. Prostovoljce so oborožili in jih pred vsem preskrbeli z ročnimi bombami. Vest, da bi Turčija prepovedala prevoz vojnega materiala preko njenega ozemlja, ni resnična, ker dohajajo dan za dnevom iz Soluna vlaki, liatovorjeni Z vojnim materialom in streljivom. Tovarna v Kragujevcu je ustavila proizvajanje ročnih bomb, ker jih je že toliko narejenih, da bodo zadostovale za vse potrebe.
Berolin, 15. marca. »Tagliehe Rundschau« naglasa, da Srbija vleče Avstro - Ogrsko za nos, da bi dobila 3 do 4 tedne časa za svojo oboroževanje. V par tednih neizogibno izbruhne vojna, ker podpihuje Srbijo k temu koraku Rusija.
Skatljica 40 vin. Fo vseh lekarnah
Učinek presenetljiv. Ob pričetku na-hoda skoro nezmotl)iv nspeh.      08--2
2ltne cene • Budimpeiti
On« 15 marca 1909.
Pšenica za april 1909   . za 50 kg K 13*86
Pšenica za oktober 19o9 za 50 kg K li 46
Rž       'za april        . za 50 kg K 10*54
Koruza za ma]         , za 5C kg K 7*73
Oves    za april       „ za 50 kg K 8 &0
5 vin višje.
ffeteonloiKno porodi?,
Višina nad morjem 306*2.  Srednji zračni tlak 780*0 mm.
10
O l_
B
m:
14. ■
m
15.
Cas
•»PJLSO-
▼anja
9. zv.
7 z|. Xpcp,
SUoJt barometra
t vin.
5D
S.*
a s
tt t.
Vetrovi
Nebo
725 6
722 6
720 6
25
04
22
brezvetr. pol obl sneg
si. svzhod , dež
X zv.
7. zl. u pop.
719 8
7178 718*2
20
1*7 34
brezvetr.
si svzh oblačno si j zahod dež
Srednja včerajšnja in predvčerajšnja temperatura 3 5e in 1*5°; norm -9ih in 3 3  Padavina v 24 urah 6*5in mm 13 5 mm,
Lopa
meblirana soba
80 odda na Francovem nabreiju Stev. 5. noo-2
Mesečna soba
s posebni« vhodom, v I. nanstr., m odda s I. aprilom do Dunajski cesti štev. 8. 1O82 3
Lopo
stanovanje
v I. nadstropju, s 3 sobami, kopalno sobo in pritiklinami, 80 Odda 8 1.
majam t 1 n06-i Vpraša se v pisarni Filipa Su-pančiča Bleivveisova cesta št. 18
Iščem dobro uvedenega
potnika
z* galanterijsko blago in pletenine, event pristopi lahko tudi kot družabnik nll-i Ponudbe pismeno pod ltH K 20" poste restante Ljubljana
ki sna izdelovati štanee in prireza-vat ielOZO in ki je tudi spreten strugar za železo, so takoj sprejme v tvornici za železno blago v Kamnika na Gorenjskem les
Proda SO novozgrajena
Gostilna
prav dobro idoČa, zraven tvornioe v večjem  kraju,   se  ls proste roko
proda na Spodnjem Štajerskem.
Ve6 pove uprav ni št vo „ Slovenskega Naroda". 937—3
Dam v najem ali prodam
100 ali 200 po 1600 □ aeftajov zemljišča za pšenico itd. v zdravem kraju;blizu Zagreba na Hrvaškem na 3 do 6 let. Najemnina od 150 oralov 2250 gld Gospodarske zgradbe v dobrem stanju Ker je parna mlekarna v bližini ter mlekarstvo vrlo dobro uspeva si lahko najemnik več iztrži za mleko, nego znaša vsa najemnina, dočim vse drugo preostane za njega. Nastopi lahko takoj.# — Ponudbe od dobrh, marljivih   gospodarjev   prejema V.
Rrejćik, vlastelin, Peganšec, poita Vrbovec na Hrvaškem.      1047 -4
Agenti
929 3
spra t ni in solidni, se ob najvišji proviziji sprejmo sa more vrlo renomirane izdelke: lesene ralojo in založijo.
Ernest Qeyer, $rannau, Češko.
Kompanjona
z 2000 K Išče izurjen izdelovalec likerjev, vsakovrstnega  iganja in
pelinkovca (Vermouth). — Sprejme tudi primerno slnibo.
Naslov pove upravnišivo „Slov.
Narodau.
1«62~ 3
Steckenpferd
lilijno-mlečno milo
Jfajboljše milo za kožo in proti pegam! Dobiva se povsod!
Pristen dober
rmevec
se dobi pri 452—6
L SEBEHIKU V Spod. ŠIŠKI.
Spretne 107
ključavničarje
ki so dobro vajeni izdelovanja stavbnih okovov, sprejme takoj
tvornica za železno blago
v J[aaaiJctt na 2(rs niskom.
Založništvo
3g. pl. Xleinmayr & ped. jjamberg
_¥ LJnblJanJ,_
Pravkar so izšle v najinem založništvu :
Guy de Maupassant: NOVELE,
Debelnska; Oskrbnik: Vrvica; Morilec; Srečanje; Končano; Pijanec; Nekdaj; Pismo, ki so ga našli pri utopljencu; Poleno ; Resnica dogodba ; Razbita ladia.
Iz francoščine preložil
Dr. Ivo ŠoHi, že najbolje znan kot samostojen pesnik, nu listo svojo knjigo izboren prevod najlepših novel odličnega Francoza Guy de Maupassanta, ki jih bodo radi čitali v slovenskih krogih. 9*2—7
8°, 220 strani. Broširane 3 K, eleg. vezane 4 K.
Za trgovino na detel! se išče
izvežban kontorist
ki bi tudi potoval za špecerijsko strokOi
Ponudbe z referencami, prepisi izpričeval ter s pogoji plačila, naj
se odpošljejo poste restante Trnovo na Notranjskem pod šifro „Poto v alec11 io 9 -3
mm
i
m
1
1 n
Stampilije j
vseh vrst za urade, * društva, trgovce itd. Z
Anton Černe j
graver in itdelovatelj o kavčukovih stampillj J
Ljubljano, Sv. Petra c. 6. i
Ceniki Iranko.
ooseeao?
Kava
,Leon'
na Starem trgu ft. 30.
je vsaki dan
uso noč odprto.
898 25
V kavarni je
električni klavir.
Z odličnim ipoštotinjem
Leo In Fanl PogačnU.
nisa
Št. 554 v Idriji, v katero je napeljan vodovod in električni tok za razsvetljavo, pod zelo ugodnimi pogoji. V pritličnih prostorih se nahaja dobro idoča delikatesa združena z gostilno.
Več se izve pri lastniku Ivano Paa v Idriji. 1109-1
jnbljanska kreditna banka v
Podružnica v Spljetu.
i«!
Podružnica v Trstu.
Mm
Podružnica v Celovcu.
Stritarjevo ulice štev. 2. sprejema 9lOM U taJIŽiCt in M tOkoCi ra&ia ter jih obrestuje od tet VlOflO DO Čistih
11 O
4
i
Kupni« in prodaja srečko Ia vrtdoosUo papirja vseh vrst po dnevnem karan.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest o smrti iskreno ljubljene matere, tašče in stare matere, gospe
Leopoldine
ki je po kratki bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 7*8. uri zvečer, v 70. letu starosti, mimo zaspala v Gospodu.
Truplo predrage pokojnice se bode dne 15. marca ob 4. popoldne iz hiše žalosti preneslo na tukajšnje pokopališče in tam pokopalo.
Svete zadušne maše se bodo služile v raznih cerkvah.
V Radovljici, dne 13. marca 1909,
Oton? Homann
trgovec
Maks Homann      Josip Homann
is!
M
Minka Hrašovec
ML
Izidor Hrašovec
c. in kr. stotnik
Dr. Alojzij Homann
dvorni »o dni J »ki odvetnik
ainovL
Roza Homann roj. Schlimp Antonija Homann roj. Schmidt
anehL
Oton Homann
Fran Hrašovec
mL
Venci se vsled želje pokojnice hvaležno odklanjajo.
1105
I
Iaiajatelj ia edfOToral aredaik Baste P B a t o a 1 e m i e k.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
895^5964