Vtorek, četrtek in so-hoto izhaja in velja v Maribora brez pošiljanja na dom /a vse leto 8 g. — k, pol leta 4 „ — četrtek 3. februarja. III. tečaj. 1870. četrt Po posti S vse leto 10 g. —k pol leta 5 „ — •• četrt 60 SLOVENSKI NAROD. Oznanila: Za navadno tristopno vrsto se plačuje: •■ kr. če se tiska Ikrat, «r» n 'ikrnt, * h .» n n »krat. veče pismenke se plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plačati kolek (stempelj) za 80 kr. VredniHTo in opravniltvo je na stolnem trgu (Domplats) hii. it. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj te blagovoljno frankujejo. I jako poštena poslanca »mit gebundener marschroute" posl. v državni zbor: slovenski klub jo bil sklonil pr -t proti volitvam za ta zbor in naložil en' vojih udov, naj bero ta protest, udu jo zadnji [trenotek zmanjkalo poguma ali kaj, in proti sklepu Nesrečna naloga za vsacega slovenskega rodoljuba|se jo molče volilo. Štirski in kranjski Slovenci so torej pisati ali govoriti o zvezi, ktero imenuje predstojeći |p r o t i svoji volji zastopani v dunajski lesenjači. To naslov 1 Nesrečna na vse strani 1 Nesrečna jc zgodovina zastopanje je naravsko rodila narodno neslogo, nesrečuo Slovenci in državni zbor. Le i>hii beau droit de u fl-delitA eit de dire 1» reriM. N»jleiii» pravica ireetobe je — govoriti resnico. II. te zveze, ktero bi imenovali najraje nezakoniti zakon Dolgo se je obotavljala slovenska nevesta proti tej zvezi. Ko so Čehi hrbet obrnili temu snubaču, mikalo je tudi Slovenca dati mu pelina. A dali so se pogovoriti že v svoji adresi 28. februarja 1867, ktero je sklepal deželni zbor kranjski. Eden voditeljev kranjskega zbora je kot tolmač te adrese rekel : »M i smo se odrekli svojemu pravu, ter samo prosimo, akoravno bi mogli zahtevati". Človek bi mislil, da se ne da več storiti v loajalnosti. Ni res. Vlada je razpustila zbor zarad adrese, v kteri nahajamo tale preponižni stavek : „Ko tedaj za trdno nadejajo se, da se preponižna naša prošnja najmilost-ljiveje usliši, volimo državne poslance, mislimo na novo dokazati nepremenljivo zvestobo in udanost Vašemu c. k. apostolskemu Veličastvu in da nas je resna volja, po svoji moči delati v to, da Avstrija bode velika, mogočna, srečna". Kranjski čvrsti narod si je prepovedal zaušnico ležečo v razpustu deželnega zbora in je raz puščena poslance še enkrat volil. Poslanci na novo voljeni so narodovo junaštvo slabo plačali: ko so se bili že odpovedali svojemu pravu, odpovedali so se potem še preponižni prošnji, volili so brezpo gojno in brez „rcchtsverwahrung" v državni zbor Zastop, ki 1. noče tirjnti svojega prava in si 2 ne upa več »preponižno prositi", je žalosten do eks cesa, a postaja še žalostneji, če se pomisli, da sed brez ljudskega mandata, celo proti njemu v držav nem zboru. Tako žalostno so je volilo tudi v deželnem zboru štirskem. Ne le da sta se sedanja dva sicer neslogo, ktera nam je škodljiva zlasti v sedanji dobi Sloga se vrne, ako se vrnejo poslanci, ako se pretrga zveza: „Slovenci in državni zbori* Pa kaj pravimo Slovenci"? Na Dunaj i ni Slovencev! Pač so Kranjci, Štirci, Goricam, a nobenega Slovenca. Pri banketu na pravljenem na čast odhajajočih Tirolcev so pač govo rili pet jezikov, kar je prav lep „špas", slovenski do zdaj ni še nobeden govoril v zbornici, t. j. v obče slovenskem smislu. Pa govorimo konkretno, t. j. kolikor moremo slo vensko! Vedenje štirskih in goriških poslancev je odvisno od vedenja kranjskih poslancev. Ako ti odidejo, odidejo drugi, ako ostanejo, ostanejo drugi: odgovornost, zasluga in pregrešek torej pripada kranjskim poslancem. In kako stališčo imajo kranjski poslanci V Postavimo so izjemoma enkrat na to stališče t Kranjski poslanci so se dali voliti pod geslom : »Vse za vero, cesarja in domovino !" Kaj bodo dosegli glede tega programa ? Nič! Kar so tiče vere je znano, ila se bode v državnem zboru zopet začel pretepati konkordat. V tej zadevi menda najbolje so dijo katoliški časniki sami in mi citiramo izrek gra škega »Volksblattn", ki ironično piše : „Žo enkrat iz voženo pot, na kteri bi naj so dosegli sijajni državn vspehi, je na novo odprl graški poslanec, g. dr. Hech baucr. Verska postava, odpravljenje konkordatovih raz valin in vpeljava civilnega zakona — to so državnišk črteži, kterih izpeljava bo Avstrijo z njenimi narod vseh časopisih razglašeno, da bo Giskra dal le toliko onkordata podreti, kolikor ga je koristnega cerkvi, in le ono obdržal, kar je koristno državi, t. j. Oiskrini politiki, potem ne moremo gratulirati gg. drž. poslancem k njih versko mu delovanju, če bodo tudi ostali v opoziciji, kije kakor znano absolutno brozvspešna. Torej z vero ni nič in duhovniki bi morali biti bedaki, če bi se v tem položaji dali slepiti z geslom: Vse za vero ! tVse za cesarja I" Tudi s tem ni nič. Trije slovenski govorniki so rekli v adresni debati, da je zmaga Giskrine politike toliko, kakor propad Avstrije. Giskrioa politika je zmagala, „naši" poslanci jej pa podrepku-jejo ! Koliko ostaja tu za cesarja? Propad Avstrije od Kaiserfelda začenši pridiguje vsakdo pri „Tagblattu" in nSiiddeutscho Post" nehavši. V tem položaji to nesrečno politiko s svojo nazočnostjo podpirati, pa klicati: „Vse za cesarja!" to je naravnost spekulacija na človeško neumnost. Še slovenskega klobuka nadi poslanci ne bodo mogli ponuditi habsburški dinastiji, ker nimajo poguma le besedice črhniti za Slovenijo! Proč torej tudi s to krinko. Tudi za cesarja ne delate več, kakor za Slovenijo I Preostaja nam iz poslanskega gesla le še „domovina." Ktera domovina? Wo ist des Slovenen vaterland? Ali je to Štirska, kjer Waser na naše prošnje odgovarja s Sčuvanjem, naj nas naši nasprotniki s krepelci iz deželo prepodeV Ali je to Koroška, kjer spečemu slovenskemu kralju Matijažu raste brada že devetič okolo mize, kjer Slovenec niti kot političen ali naroden nasprotnik ni priznan ? Ali je to Primorje, kjer Lah petarde meče, kjer se slovenski odborniki in poslanci brez razlogov zametujejo, kjer je vedno pripravljen na-brušen nož za slovensko kožo, kjer hote vso »Sočo" pod kazenski zakonik spraviti in obsoditi? Ali je to Kranjska, kjer smo po Svetčevem računu vsi Slovenci napotila do velikega miru in še nikdar ne doživljene na prosto tlačonjo dani— 300 Nemcem? DA, da kranjska srečo in svobode." Ako temu še dostavimo novico pol mora biti 1 Krain muss es sein! To je tista Kranjska, o TSf enadnol (Poljski spisal Edvard Duliki, poslovenil L. O. Podgoričan.) (Dab>.) »Menil sem, če nij že pomoči nikakove, da tu zvem vsaj kak nasvet ali nauk. — Brezi očeta . . . . brezi prijatelja .... sam na sveti — veroval sem v vašo postrežljivost in izkušenost, pa nijsem dosil nika-koršnega nasveta — surovost mi je delež .... nijsem našel upanosne pomoči — zakopal sem se v nov raz-por! A vendar le," — pristavi pau Josip, »to se tiče le mene ; vam, gospod, razodenem pa ostalo jutri." — Po teh besedah se na lahko prikloni — iu odide. Gospod kapitan nekolikrat prehodi sobo gori in doli; taJosipova okolnost mu je zelo zajedala ; besede: aain na sveti, te besede so ga prav zelo pretresnile, kajti spomnile so ga bile mladih let, ko je sam sebi prepuščen moral okusiti svojega življenja različne bridke strani, Zatč je tudi, kar to nevarnost zadevlje, izkušen bil. Jezil se je sam na-se, zato ker 6e je bil da strasti oslepiti, da je posled svoje slepote zameril se nedolžnemu srcu; a tako srce, če se odreče nadi, nikomur več ne voruje, napćsled pak so neizkušeno vsled lokavosli, časi pa vsled pogubljive obupnosti zaide s'čestili ž njo, kajti z gojenjem jasne česti do me ste ku-pravega pota. Priljubila se mu je hladnost in zanič- pili od mene zaupnost. — Ali pa še pomnite, da jutri Ijivost, s kakoršno je bil pan Josip proslavil svojo ne- morate priti na dvoboj in ali že imate sekundanta ?"_ prijazno osodo. , .Do zdaj nijmam še nikogar. Moji tovariši so Gospod kapitan je bil vroče ki vi, žarljiv, ali do- tudi se mladenjači in znanci mil — torej mi njih no- brosrčen. Z mogočo ijubeznjivostjo je pomagal narodu, v/lasti pak je mladosti bil radodejen in prijazen svetnik — zares oče. »To bi kedaj lehko bil še možak!" - omeni sam Bebi v tem, ko je hodil gori in doli po sobi. »Sirota — revež, — sam sebi izročen. A to ne more, ne sme ostati tako ! Škoda tega mladeniča ! — Škoda!" — povzdihne še enkrat iu razoglav po \ hodnici odide k panu Josipu. »Da vam vrnem pohod ; saj menda sami račite znati, da to ne more delj časa biti tako, a tudi ne sme. Vi ste še premladi, jaz pak sem žo starec, za tega delj to no more ostati tako .... ne, nikakor ne moro, no .... ne, nikakor ne I Prosim vas, zabite vse, kar se jo prigodilo nama. Prvi korak, da se pomiriva, ta je že gotov, pa sem vendar starejši, nego ste vi ... . nu, torej se mi vendar ozrito v oči . . • . a zdaj, podajte mi roko ..." Pan Josip mu seže v roko. „Izborno! — Mirna sva zdaj!" — vikno gospod kapitan. »Po tem trenotku se zmerom zvesto zanašajte J na-me, gotovo bodem vreden vaše vernosti, ki ste me bedeti no more biti priča." No, le pomirite se, saj so dade tudi to. Jaz, gospodine, bodem vam sekundant — znašajte se na-me tako ali tako, saj sem obilo potov že bil priča takim srbopetostiiu." — »Gospod kapitani . . . ." — vsklikne pan Josip duševno ginjen, „a da bi hoteli zares —." »Sekundant biti vam! Resnica 1 A zakaj neki ne? Saj sem vam segnil v roke, da vam v vsakej nezgodi bodem na pomoč. No — no, no zahvaljujte se. Kader boste stari tako, kakor sem jaz, potlej prepustite to mladezni, kaj ne? Zdaj mene Še zapeljote, ker je prilika na dvoboj." Pan Josip jamo razodevati, kako jo oddal listek in sešel so z neznancem. Gospod kapitan je poslušal, kimal z glavo in često omenil: »Mladost . . mladost! ... Res je, precej je vsa v ognji! , . ." »Kako jo ime vašemu sovražniku?" — povpraša stotnik, ko je pan Josip dopovedal to, kar jo imel v srci in na jeziku. i »Nijsem vprašal ga, kako mu je ime?" 1017 kteri je leta 1867, marca meseca poslanec Toman dokazoval, da jej vlada uoče potrditi Dobrot postave, skleneue v deželnem zboru, noče uslišati nobene tudi najbolj opravičeno prošnje. To je tista K rajnska, o kteri je isti poslanec v letošnjem deželnem zboru pravil, da vlada njenemu zastopu večino take oviro dela, da je njegovega delovanja »facit nić.u Tuje tista Kranjska, ktero jo letos v adresni debati štel med tlačeno dežele in našteval , kako se tlači. To je tista Kranjska, ktero je moral drug poslanec od slovanske domovino odtrgati . samo da bi se nekoličknj prikupil njenim tlačitoljim in zasmehovalcem I Kranjska dežela je lepa dežela. Ima tudi svojo deželno ustavo, zarad ktere se v ondotnem dež. /boru zatajuje zeriinjenn Slovenija, samo da po nesreči spada ta ustava med tiste deželne ustave , s kterimi po dr. Tomanovih besedah ne moro vladati g. dr. G iskra ekscelenca, in ktero mora torej odpraviti. To kranjski gg. poslanci vse dobro vedo, za parado tudi javno povedo, a vendar naprej ministrirajo možu, ki jih bo necega dne domu poslal brez deželne ustavo in jim le dal dober svet, naj se ljudstvu po takem postopanji na novo pri-poroče, da jih sicer ne voli v deželni zbor. s kterirn se ne da vladati, ampak neposredno v državni zbor. Položimo pošteno roko na Irce in vprašajmo se, koliko tako ravnanje naših državnih poslancev koristi domovini, pa bomo morali odgovoriti: koristi nič, škodi vse! Za denes smo s svojim dokazovanjem pri koncu. Sklepamo ga s pristavkom, da bo moral vsak Slovenec, ki bo še za naprej v državnem zboru (i iskro podpira i in posadtio stanje pripravljal za Slovence in Slovane sploh, in ki bo hotel 3o kednj v svoji domovini kandidirati, razobesiti edino resnično geslo : »Nič za vero, nič za cesarja, trikr.it nič za domovino!" Dr. T o m a n. V C e 1 j i 29. januarja. Po pravici je „Presse" dr. Tonianu očitala, da jo v adresni debati sicer dobro govoril, da si pa ni upal razviti svojega programa. Dr. Toman se menda sploh do upa, govoriti za ves s l o»v e n s k i narod. Tli si! nemški kulturotrosci že drugačo poslužujejo svojih pravic, v štirskem deželnem zboru in v poslanski državni zbornici so Nemci izrecno povdarjali, da so ravno tako dobro zastopniki Slovencev kakor Nemcev in z lahko vestjo tii iu tam delajo postave za vso narode: dr. Toman pa je le skromno poskusil pridobiti nektere pravičice deželi kranjski, kteri specijalno pripada, a ni „Mladost je zares mladje !" — pan kapitan omeni s posmehom na obrazu, skomizgne z ramama i pristavi : „ Ali kaj, kar je, to je. — Denes je že pozno, raj še jutri, a vendar, čemu? — Će vas je povabil v osmo bivališče, pojdeva v osmo. Ali imate, gospod, kako sabljo? Strelnega orožija znam, da nijmnte." ,, Iniam Avgustovko — samo ta spomin po očetu." To izgovorivši — podade „mučenico" kapitanu. Stotnik jo vzame v roko in poskusi vihteti jo. Lehka je — prav nič nij grajalo n. Ali znate, gospod, sukati jo ? — Prosim, le razodenite se popolnoma pošteno tako, kakor se razodevljemo na izpovedi. Ali znate, ali ne znate? — jaz vam le malo pokažem in dopovem." „Knr zadevlje to, prvi sabljar sem, dvakrat bi mahnil, pa bi rano zasekal Mareju." „Če pa je tako, — tedaj dobro; Mare je izboren sabljal. Jutri boste veseli in čili. Po vsem tem vas prosim, da se oblečete tako, kakor bi šli na ples, kajti vam cviljačem je dvoboj to, kar jo nam varna bitva, v bitvo pa mora človek iti v največej paradi. Zdrav-stvujte, mladi vitez! Jutri pred devetimi se bodeva videla. — Pan Josip se mu zahvali, starček ga pritisne na prsi in v najlepšem prijateljstvu se poslovita. Gospa kapitanka jo dolgo časa stala pri durih in slišala je vse. ... i Dalje prih.) imel poguma potegniti se za ves slovenski narod, dasi- ravno ga je njegov rojak dr. Klun še posebej na to po* ritega činil. da se kranjski deželi ne moro dati nobena avtonomija, ker je kranjska dežela premajhna, in da bi bilo po Klunovih mislih vse drugače, ko bi so avtonomija tirjala za vso Slovenijo. Tudi graška „Tagespost" jo Toraanu očitala, da nima programa in da« ga imeti ne more, ker Slovenci sami med seboj niso še porazumljeui iu torej ne morejo imeti programa. Naj bi so tedaj dr Toman ojačil. naj bi na laž postavil heustov organ - „Pres.se" in pa ministorijnlno graško »Tgsp.", naj krop' o razvije na toliko taborili izrečeni program zedinjene Slovenije in naj to stori z ono energijo, s ktero se svojim političnim nasprotnikom često pri malostnih rečoh v bran stavi, in narod slovenski mu bo. za to hvalo vedel. Ako že naši poslanci upajo, da bodo v državnem zboru kaj dosegli, potem naj imajo tudi poguma dovolj, da bodo naravnost to tirjuli, v čemur so strinjajo vsi pravi domoljubi : naj tirjajo zedinjono Slovenijo ! Vlada pa naj pomisli, da igra nevarno igro, č« jo še le potem narodom pravična, ako so so narodi na ravnost in očitno spuntali, kakor so je po Giskriuih izpovedanjih nedavno godilo v Dalmaciji. Dasiravno je namreč v Dalmaciji 87°/0 prebivalstva slovanskega plemenu, vendar d j najnovejših časo vniso imeli nobeno slovansko gimnazijo, in slovanski jezik jo bil uradnijam tuj ; zdaj pa ko so Bokelji mahoma vladi prerastli čez rame, dala jim je nemudoma štiri slovanske državne gimnazije in je uradnikom naložila, da se morajo slovanskega deželnega jezika tem gotovejše naučiti, ker bi jih sicer morala vlada iz služeb izgnati. Tako politiko moramo v toliko imenovati napačno, t*r se narodom njih pravice pošteno ne priznavajo, ampuk se jim še le tedaj podole prirojena prava, uko so narodi vlado fizično ali moralično k temu prisilili. Ako bo vlada tako daljo postopala, potem je ona narodom pravi kažipot, kako naj postopajo, ako hočejo od trdovratne vlade kaj doseči. In da vlada še zdaj tako postopa, razvidno je iz tega, da ona šo zmerom kažo na historično pravico posameznih dežel, namestu da bi narodom neglede na njih preteklost dala, kar jim koristi in kar bi jim lahko dala brez nevarnosti, da bi se blabila moč vkupne države. Slovenski državni poslanci naj, kakor Poljaki stavijo svojo resolucijo, kot neovriljivo tirjatov stavijo zo-dinjenje vseh onih dežel in deželnih oddelkov, kjer Slovenci prebivajo, in naj tirjajo za zedinjeno Slovenijo ono državopravno stanje, ktero je normirano v okto-berski diplomi od Njegovega Veličastva podpisani in potrjeni. Stavili bodo — kakor je videti — to tirjatev brezvspešno, ali ravno zato naj kakor možje iu pošteni mandatarji brezozirno razvije svoj program, in ako ga, državni zbor uoče potrditi, potem naj posnemajo izgled Tirolcev in Čehov iu naj hrbet pokažejo škotski leso-njači i V tem znamenji leži — narodna sloga! okrajne cenilne komisije, posvetovali. Ker se ni tega čisto privatnega posvetovanja h kteremu so se omenjeni možjo imenoma povabili, politični gosposki naznanilo, hoče se odboru dokazati, da je družbinsko postavo prelomil. Najhujša pa čaka naše društvo od strani tukajšne c. k. okrožne sodnije. Tam gre nekda ostra preiskava, ali bi se ne bila pri ravno omenjenem po svetovanji vlada žalila, ali se ni proti njej šuntalo ali kaj tacega v zmislu §. 165 kas. zak. — Sumi se baje najbolj, da bi bili E. Klavžar, Doljak in dr. Žigon kaj tacega govorili. Ker smo bili pri rečonem posvetovanji nazoči in smo dobro pazili na vse, kar se je govorilo, smemo zagotovljati, da sum je ne le prazen in popolnoma neopravičen — ampak celo smešen in da smo se neizrečeno začudili, ko smo o tej preiskavi slišali, še bolj pa ko smo se je pozvani k tribuoalu dejansko prepričali. — Mi ne moremo takih preiskav, konfiskacij i. t. d. drugače tolmačiti, nego da io naše društvo vladi trn v peti, kterega bi si rada s takim strahovanjem brž ko mogoče izrula. Goriško-slovenska svoboda. Iz Goriške okolice 1. februarja. Mlado društvo Soča šteje do zdaj le 200 udov ; nadejamo so pa, da so bode med letom vsaj za polovico pomnožilo. Vlada pazi kaj skrbno na nas. Najprej je pobrala policija takojšnemu tiskarju Seitz-u 200 tiskanih pozivov, ktero je bil odbor zarad volitve cenilnih komisij tiskali dal, iu to le zastrau tega. ker ni l>il pod tiskopisom založnik :. imenom tiskan , ampak le „za-ložil predsednik društ. Soče". — Vrh koufiskacije je zapadel tiskar še globi 10 gld. — In vendar je bilo do zdaj, postavimo, pri naši čitalnici pod vsemi tiskanimi vabili, programi i. dr. le »založil odbor" tiskano. Enako nahajamo tudi pod tiskopisi ljubljanskih iu drugih društev še vedno le „založil odbor", „založilo društvo Sokol" »zal. dramah društvo" i. t. d. Za naše društvo velja, kakor se vidi, posebna mera. — Tiskar so jo zoper odlok držav, pravdnika pritožil. Daljo so našli, da so se nekteri odborniki s tem pregrešili, ker so povabili nekoliko veljavnih mož, tudi ne družbenikov, da bi se ž njimi zarad kandidatov za Dopisi. Iz gorenje S a vinske doline, 1. januarja. (Iz v. dop.] Novica, da se gospod Vratič, c. k. okrajni glavar v Celji preseli v enem mesecu v Slovenji Gradec, nam je nenadno došla. Imamo zopet nov dokaz, kako neki hudi sedaj v Avstriji vladajoči duh..... . . *). Res, že kmalo po celjskem zaplotnem »verfas-sungstagu" se je govorilo, da se neki napihnenci ne dajo pomiriti, dokler si občečestitega glavarja iz pota ne spravijo, ki jim je po pravici na rep stopil, ker so zakone po svojem kopitu vihali in slovenski narod dražili ; ali težko je bilo verjeti, da bo namestnija take krivične in puhle tožbe poslušala zoper c. k. služabnika, ki je vedel zakono varovati in se nad strankami vzdržati. Potem jej ni ljubo, da ima na tako važnem pa tudi težavnem mestu služabnika, kteri se je vestno in previdno ustavljal nesreči, ki bi bila prej ko ne Janjče grozovitno presegla. Mnogokrat smo g. Vratiča pri njegovem uradovanji opazovali in se prepričali, da je mož brez hlimbe, srčen, za svoj težavni poklic jako sposoben in — kar nemškutarje neizrečeno peče — strankam pravičen. Slovenski jezik je pri njem našel toliko ravnopravnosti, da se ga ni branil, kader ga je stranka zahtevala, pa se ga tudi ni bal, kakor se ga uradniki često bolj bojijo, kot hudič križn. Ako nam bo namestnija takošne uradnike odrivala, kteri so si pridobili naše zaupanje in nam druge vrivala po okusu nemškutarskih Celjanov, lahko bomo verjeli, da ona sama Ščuvanje ošabnih kričačev zoper slovenski narod podpira, a vedeti pa tudi mora, da nas Celjani in njih pomagači ne bodo nikdar v brzdah imeli, kajti jim ne zaupamo prenaglo. G. Vratič se je že od nas poslovil in razposlal sledečo okrožnico : Št. 6. Vsem občinskim predstojništvom okrajnega glavarstva celjskega. Gospod minister notranjih zadev me je vsled moje prošnje od 30. novembra preteklega leta z razpisom od 17. dno t. m. štev. 61. m: n: z. na izprazneno mesto okrajnega glavarja v Slovenjem gradcu prestavil. Ko tedaj vodstvo tuknjšnega urada c. kr. okrajnemu komisarju gosp. Dragotinu Trautvetter-ju izročim, zadostujem po eni strani nagibu svojega srca , po drugi pa strogi dolžnosti pravičnosti , če ločivši se od glavarstva meni do zdaj izročenega srčno zahvalo iz-rekujem vsem vrstam ljudstva za zaupanje, ktero je do mene imelo, slavnim občinskim zastopništvom in njih uradom pa za vsigdar nadovoljuo primerno io koristno podporo v mojem težavnem poklicu. V radostni spomin mi bo, da v okraju , katerega zapustim, vlada globoko vkoreninjena zakonitost, živa zavest za red in postavnost med ljudstvom, ter da so samostojna zastopništva in njihovi udi neprimerno za- ~*j~Ne zamerite; kar piSete je ret, ali povedati se ne sme. Vredn. ▼edeni dolžnosti in polni poguma za složno pospeše-1 pešati; listi in depeše pa se z različnimi uradi od dne vanje občnega dobrega v soglasju s cesarskimi uradi.ldo dne množijo. Kakor v bližnji slov. Bistri, imamo tudi v Kder se vdeleževanje pri upravi javnih zadev s toliko udanostjo druži, nemore uspeh napredovalnega gibanja naših časov dvomljiv biti. To prepričanje je podlaga prijaznemu spominu, ki ga bom gojil brez nehanja za moj dozdanji delavni okraj. V Cel j i, 26. januarja 1870. C. kr. okraj. glav. Vratič I. r. Is Šmarja, 81. jan. [Izv. dop.j Že smo bili v strahu, da bode v letošnji mokrotni zimi po vodi odplavala že stara želja v Šmarji sklicati tabor. Nevarnost je bila res velika, ker je povodenj tudi pri nas veliko straha in škode napravila po njivah in goricah, zlasti pa ker nam je hotela našo lepo farno cerkev odnesti, ktera je dvakrat črevelj visoko v vodi nas spominjala stare „Marije naježeni", kakor še v okrogu iu pri Dolenjcih slovi. Le močno in krasno cerkveno obzidje jo je otelo silnega elementa. Prisiljeni smo cerkev zavoziti ali pa za verne v svetišče čolničev pripeti in vsaj en parobrod duhovnu oskrbeti, da se bode v njem pred darilnik prepeljaval. Mehko vreme se je utrdilo — naj pa tudi trdni ostanejo narodni Šmarčani v svojem sklepu zastran tabora, da ne ostane le želja. Upamo, da se modra misel g. Fr. Skazata kmalu uresniči, ki želi, da se tukajšni in bližnji slavni narodnjaki — gg.: Ipavic, Hašnik, Trstenjak, Ripšel, Jagodic, Ivanec, Voli, Feren-čak, Lepavec in drugi — snidejo k skupnemu razgovoru ter odloČijo ugoden čas, prikladen kraj in druge po trebe taborovanja. Oglasilo se bo Še gotovo več blagih prijateljev, kakor se je skazal vrli g. A. Kartin, ki je obljubil na lastne stroške postavi krasen slavolok, če se sklene tabor napraviti. — Osnovano bralno društvo se bode s taborom v novozidani dvorani g. Drag. Jagodica prekrstilo v javno čitalnico. — Za šolskega nad zornika v Šmarji je izvoljen g. Janez Anderlub, izve den in moder mož pa tudi iskren narodnjak, ki bo svoj slaven poklic gotovo v prid šole in naroda obra Čal. Da tudi v okrajnem Šolskem odboru sedi le — ali vsaj močna večina narodnjakov, gre hvala slavnemu okr. glavarju, ki je vedno pospeševal prostost volitve in znal modro odvračati prepire. Ravno to rečemo o •renjskem in okrajnem zastopu. V vsakem oziru Vam slava! Vendar v imenu ljudstva Vas vprašam: komu veljajo javni oglasi, ktere izdavata ? Ako okrajni in srenjski zastop — „kundraahenge" — v slovenskem jeziku le ust meno raz glasuje ta, storita le hvalevredno dolžnost. Zlo se pa bodeta občinstvu prikupila, če javne oglaBe ne samo v nemškem, kmetu neznanem jeziku — veliko več slovensko prestavljene na ogelne deske pri trditi ukažeta. Kako jo mogoče kmeta prepričati svojih pravic in mu vdehuiti narodnega duha, ako mu ljud stva prvaki djansko slabe izglede dajo. Ni se čuditi, če prosti kmet misli, da le nemška pisma imajo v javnih uradih veljavo, in da nezaupno strmi, če mu rečeš, da „giltajo" tudi slovenski plačilni listi in druge ur kunde. — Naj še eno kratkočasno povem „ma in verita." — Šmarska kronika sicer molči, ali je v srednjem veku nočni čuvaj latinske ali alovenske pesmi peval, pa dokazati bi znal, da nemško ni klical — meine h . . die hammer . . . schlagen —« kakor v novem veku ve solnega napredka do leta 1870.— Kdo, kje tako poje? Nočni čuvaj v Šmarji (ne pri Kindbergu) blizo trga Lemberg — za Bocem. Nikar se ne merimo z Beroli-nom in Frankfurtom, kjer so gode take reči. — Naj se ljudstvu ustreže s slovenskimi oglasi, zahtevamo, in da se nočnemu čuvaju prevzetno norčevanje resnobno pre pove, pričakujemo. — Kdaj in kdo nam bode poštne napake in sitnosti odstranil, o kterih bo vsakdo iz okraja pritožiti mora V — V Šmarji jo le listna pošta, in za vse, kar Ulita nad tri funte, se mora plačevati še posebnih 20 kr. nošnine — pozito — ako ni listonoša preobložen z drugimi depešami, ktere mora sprejemati ex officio. če pa želiš na primer — sadja ali drugih reči odposlati ali sprejeti ki nekoliko več tehtajo , — Bi smeš nalašč voznika najeti, kojemu pa moraš več plačati, kakor je reč vredna — več, kakor znesejo vozni stroški od št. Jurja do Beča. — Že postaranemu listonošu so pričela že kolena marji raznotere urade: sodnijski — davkavski amt — notarijatski — dekanijski amt— srejnski amt •— okrajnega zastopa in vse nove šolske amto etc, — ki v svojem obširnem poslu dobivajo mnogo dopisov, ktere morajo nagloma reševati. Naj se tudi v Šmarji in Podčetrtku vozna pošta ustanovi. Kdo se bo krvavim ramam listonoše čudil, če premisli bremena časnikov na- ročenih in nenaročeinh, ki na ogled iz nemške Avstrije tabajaio iskaje po slovenskih pokrajinah kruhek pri občudovalcih. Če viši poštni urad potrebe kmalu ne spozna in želje, ktero je že davno okr. zastop deželnemu odboru predložil, ne spolni, bodemo prisiljeni — kako kljuse ali potrpežljivega oslička na občuo stroške oskrbeti v korist uradom, prebivalcem in pošti sami. Is Gorice 31. jan. [Izv. dop.] 25. t. m. se je v deželni dvorani slovesno odprla nova deželna kmetijska šola. Govorili so pri toj priliki deželni glavar grofTace, kojoga govor jo učitelj kmet. šole gosp. Fr. Povšo tudi slovensko ponavljal, potem c. k. okrajni glavar Bar. Pino italijanski in slovenski, predsednik kmetijske družbe g. Franc grof Coronini in zadnji vodja novega učilišča Dr. Ohlsen. Najbolj je dopadel in z občno pohvalo je bil sprejet govor Coronini-ev, ki je povdarjal važnost posebnega ministerstva za kmetijstvo, in posebne zaslugo bivšega ministra grofa Potocki-a za po-v/aligo kmetijstva v Avstriji, za osnovo primernih učilišč in posebno tudi za našo novo kmet. šolo, kteri je tako obilno podporo naklonil. — Prof. dr. Ohlsen je svoj govor celo uro bral in si je moral med glasnim branjem dvakrat z vodo grlo omočiti. Začetek njegovega govora se nam ni nič kaj prilegal, posebno ko je povdarjal ostrost disciplino v novem učilišči , da ne bo nikdar toleranten, ker to bi bila slabost i. t. d. Zdelo se uam je, kakor bi govoril kak nemšk pedant preteklega stoletja. Kar je dalje razpravljal o nekdanjem in sedanjem kmetijstvu, o možeh ki so se in se še trudijo za povzdigo kmetijskih znanosti, je bilo sicer jako zanimivo — pa brez mere — predolgo, posebno ker govori učeni gosp. profesor z nam neušečuim na-poljskim akcentom. Dvorana je bila napolnjena s kmetijskimi dijaki, kterih je dozdaj s pripravniki vred že 66, — iu s povabljenimi in nepovabljenimi gosti. Po slovesnosti je bil banket pri .treh kronah", kterega se je udeležilo 27 odličnih oseb. Is Prage, 28. januarja. [Izv. dop.j Adresna debata s celo svojo publostjo, dolgočasnostjo in razdra-ženestjo različnih strank je gotovo za nas Slovence zanimivejša, nego morda za druge narodnosti, kajti u deležih so se je naši poslanci, in dali s tem priložuost vsucemu presojevati celo ujih početje. Kako Čehi očit no mislijo, o celi opoziciji v državnem zboru, sto se že sami v Vašem listu omenili; naj Vam nekoliko povem, kako se misli po privatnih krogih. Da so Slo venci v državnem zboru, to sploh ne more dopasti ni komur, kdor čuti po svojih žilah slovansko kri teči. Vondar pa je vsakdo od njih pričakoval, da bodo zastopali želje in pravice svojih volilcev možato in krep ko pri vsakej priložnosti. Da tega niso storili povse tako kakor je njih dolžnost, bi jim bilo odpustiti, ko bi se to le enkrat zgodilo. Oni niso opustili le našo najimenitnejšo in sveto idejo, da oni so nas tako rekoč, kompromitovali. Ako »Pr. Abendblt." pišo, da so Slovenci ustavoljubni, da tudi uznavajo decembrovko kot edino rešitev iz nadlog, mislim da more t > pisati, le vsled milkovanja g. Svetca z decembrovko v državnem zboru. Piše se, da so Slovenci popustili svoj program zedinjeuja Slovenije, in imeli bi po zunanjih znamonih morda pravo j kajti poslanci so o njej molčali, ljudstvo pa tudi molči k drznemu molčanju slovenskih državni! poslancev. Čehi so sami pisali po svojih listih za ze dinjeno Slovenijo, tudi oni kakor mi pravijo, da nam ni obstanka brez nje; Io poslanci v svoji modrosti se ne zmenijo o njej. In povsod skoraj po Češkem se misli, da je narod naš popolnem 8 svojimi poslanci zadovoljen, ker se ue oglasi. Kaj pa da ne vedo o množili zaupnicah, ktere so se dostavale štajarskim poslancem. Če bodo pa čehi še priložnosti imeli čitati, da so slovenske občine državnemu zboru poslalo zaupnico, potem mora pač zginiti ona simpatija, ktera so imele za nas do zdaj, in more priti čas, ko bomo od slovanskega sveta tako obrajtani kakor Poljaki, in slov. poslanci, ki se z njimi bratijo, menda že na to mislijo. Kaj bi se zgodilo ua Češkem, ko bi česki poslanci šli svojo pot in uganjali svojo politiko? Gotovo bi ne pošiljali zaupnic celemu državnemu zboru, ampak pošiljali bi čisto kaj druzega. — Včeraj jo stal pred poroto g. Arbes, vrednik »Nar. Listov" zarad članka „Pcrse-kuco učitelu" v štev. 322. od IU. listopada 1869, kteri članek je bil zatožen, da so je zakrivil proti §§. 300, 488, 498 in 496. V tem članku so popisuje početje birokratov pregnanih iz Galicijo, Ogerske in Laškega in v Čehah bivajočih, ter so imenujejo ti „c. k. lumpi poredneži". Porotnikom se je predložilo 42 vprašanj in odgovorili so na prvih 22 enoglasno ue, na sledečih osem z enajst proti enemu glasu z ne, in na zadnjih 11 z 10 proti dvema z n e. Poslednje vprašanje jo odpadlo. Zagovornik g. dr. Čižek, je na drobno dokazal, da so oni uradniki, o kterih članek piše res nc. k. lumpjo". — »Slavija" je štela konec meseca decembra lanskega leta 6968 udom, z upisnim kapitalom 4,121.220 gld. Zavarovalnine vlog je bilo od tega 131.760 gld. in po-strankih plačil 10929 gld. in 76 kr. Vspeh je tedaj ogromen. Po novem letu napreduje še bolj, ali le po Českej in Moravi, po Sloveuskom skoraj nič. Ako ne lbo z ognjem boljo šlo, uego s zavarovanjem na življenje in smrt, bo imela veliko zgubo. Upajmo, da se bo naš narod poprijel tega zavoda, ki mu na vsaki način mora zadovoljiti. Kar se tiče zavarovanje ua življenje, naj posebno priporočam tretji oddelek onim, ki hočejo dati svojim otrokom doto. Pač težko mora biti V8acemu na enkrat izplačati mnogo novcov, lažje pak ga stane, ako to plačuje skozo 15 do 25 let, vsako leto nekoliko in če to ne ob enem, temvoč moro to dati v 4 obrokih. Politični razgled. Po nasvetu dr. Bleiweisa bode prihodnjo spomlad napravilo slov. pol. društvo ljubljansko tabor na Dolenjskem. Pa bomo spet enkrat za parado jezdarili konjiča zedinjeno Slovenije, za ktero se na pravem mestu potem nihče zmenil no bo, kar bo dr. Klun z veseljem v rajbsratu konstatirah Cesar je potrdil postavo nemško-čoskoga zbora, po kteri bodo odslej volitve opravljale se s skrivnim pismenim glasovanjem. Vzrok to postave je, ker si cislajtanci domišljajo, da so nekteri Čehi »pri-sijjeni" za narodno kandidate glasovali. Ministarstvo dunajsko je torej po dolzom trudu in iskanji sestavljeno, kakor poročajo, tako-le: Hasner, prvosednik in voditelj (plačanega) časnikarstva ; Giskra, ima notranje zadevo in policijo ; Herbst, pravosodje; Plener, trgovinstvo ; Brestel, financo ; Wagner, deželno hrambo; Stremajer, uk in bogočastje; Banhans, kmetijstvo. Stari so znani. Izmed novih jo VVagner znan le po tem, da jo pod njegovim vladanjem v Dalmaciji krvavi upor rodil se. O Banhansu živa duša ne trdi , da bi posebna glava bil in njegovo zaslugo za kmetijstvo so neznane. Stremaver , sicer pošten mož. ki se je v svoji graški službi celo potrudil bil, da je slovenski naučil so, je tudi poklican pomagati dokazovati, da Giskrovci uiso zmožni vladati. V grašketn zboru je vselej z veliko sofistiko pobijal slovenske tirjatve in želje. — Torej tako ministerstvo imamo. Celo stara stara »Presse" pravi, da to ministerstvo nima tal niti zaupanja tudi v stranki ne iz ktero je izšlo. „Wien. Zeitg." 2. fo ne-odrasel dečak. Na Bavarskem je zdaj v zbornici živ boj med obema strankama. Kralj se kaže odločnega za do-zdanje ministerstvo in za liberalno manjšino. Dfi bi to pokazal, je samo ude manjšine v goste povabil. Razno stvari. * (Narodna čitalnica v Sevnici) napravi v nedeljo 6. t. m. ob 7mib zvečer slovesno besedo v spomin Vodniku s plesom in se uljudno vabijo vsi dru-štveniki na to veselico. * (Čitalnica v Postojni) napravi G. dan svečana t. 1. zvečer ob 7. uri Vodniku v spomin besedo, h kterej se vsi rodoljubi uljudno vabijo. Veselici se bode vrstila tako-le: 1. Petje /bora 2. Tombola s petimi lepimi dobitki. 3. Govor. 4. Dvospev. 5. Dekla raacija. 6. Samospev. 7 Petje zbora. 9. Vesela igra s petjem: „Bob s Kranja." 9. Ples. * (Cesar o Dalmaciji). Poslanec Ljubiša je bil v posebni avdijenciji sprejet od cesarja, ki je dalmatinskemu poslancu rekel, da se po njegovem prepričanji Dalmatinci niso vpirali državi ali cesarju, ampak da so se samo branili brambovske postave. * (Crtici o Klunovi značajnosti). Slo-vensk državen poslanec je vprašal enkrat din. Kluna, ali se nič ne boji za svojo prihodnost, ako bi prišlo novo ministerstvo. Prekanjeni Klun so odreže: BTake ljudi kakor sem jaz vsaka vlada' potrebuje I" Ali so ni mož ukanil, kazala bo prihodnost. — Nekdanji Klunov sošolec, ki si zdaj kot priprost obrtnik služi svoj pošten kruh, ironično pohvali Kluna rekši : „Cene, ti si jo pa daleč prinesel!" Klun namižgne in v kratkih besedah razvije svoj program: „Jana, g'scheidt muss man sein, wenn man was werden will!" * (Nasvet). Ministerijalni nemški časopisi se še vedno hudujejo nad vsemi onimi, ki so zdaj brez vešal in požiganja Boko pomirili vsled poštene pogodbe. Kaj zlodja pomeni to čenčanje? Ako vladi pogodba ni po volji, naj jo prelomi — snj imamo izglede, kako se dajo pravoveljavne pogodbo z veliko liberalnostjo podirati. Potem pa naj začue boj na novo, naj so poiščejo vešala in kar je še tacega, in rešili bodo državno in vojaško čast---če bodo Bokelji namreč dovolili! — * (Trebuh v nevarnosti). O Tintijevem ko-nečnem govoru v adresni debati piše stara „Presse", da bi bil moral Tinti, ako bi bil živel v deželi, kjer si morajo hudodelci zarad svojih zločinov v kazen sami trebuhe preparati, na sebi napraviti to operacijo. Istina je, da si je Tinti če no trebuha, a preparal vso upanje postati minister, kar je bilo pred govorom jako verjetno. Iz Slovenske Bistrice. V nedeljo 6. februarja praznuje naša „narodna čitalnica svojo s slovesu«! besedo, h kterej so vsi rodoljubi povabljeni. Program: 1. Pevski zbor. 5. Deklamacija. 2. Govor. G. Četverospev. 3. Veseloigra „Župan." 7. Pevski zbor. 4. Pevski zbor. Začetek ob 7. uri zvečer. Čitalnični odbor. Isdatelj in vre dni k Anion Tomšič. Samo enkrat poskusite i ri p r e p i i č a 1 i s e bodele o čudovito nizki ceni n i ž o z a z n a m o v a n i h p r e d m e t o v. 'i0F~ Garantira se, da se prodaja le blago najbolje sorte. Zaloga ima tako bogato izbirko najnovejših, praktičnih in Inksurio/nih stvari, kakor nikjer v*č ne na Dunaji; skrhljeno jo za mlade in »tare, da se moro za malo denarje kupiti lopo primarno darilo za gospoje in gospode, za otroke vsake starosti in stanu v tisočerni izbirki. Zapisek cene se brezplačno frnnkovano pošlje vsakemu, ako naznani natančen napis; torej je za prebivalce v provincijali jako koristno, ako si naroče tak zapisnik, v kterem je zabilježena cona in ni-tanka imena vseh založenih produktov. Pošilja se blago ali proti postnemu povzetju, ali za gotov denar. Izpisek raznih HtvarI i tajno vo jHiojgii J zdel aiijti Dunajska urnjina, znana kot najbolji fabrikat : Gospojsko ročne torbice z jeklenim oklepom, po 65, 75, 00 kr., gl. 1, 1 .'JO ; iz najboljega sagrenskega usnja, s pozlačeno poskoćno zaporico, a gld.: 2, 2.50, 8.90. H.50, 4~; take s prednjo mošnjico 3.50, 4£0, 5. Najnovejši praktični portmoneji za gospoju ali gospode, 1 50, G0, HO, 00 kr.. 1 gld; najlepši gld.: 1.20, 1.50, 2, 2.50. Praktične mošnje, i 00. 80 kr., 1, 1.50; najlepše a cld.: 2, 2.50, 8, 4, 8. Mošnjiči za cigare, a 40, 60, hO kr., gld. : 1, 1.50; najlepši gld. : 2, 2.50, 8, 3.50. Listnice, po 10, 15, 20, 25 kr. ; najlepše v usnji po 30, 40, 50, 80, kr., 1 gld. — Mošnjo za tabak, po 40, 00, 80 kr., I, 1.20, I ..'.o gld. Popotne torbe iz močnega usnja, b ključavnico, a gld.: 2.20, 2.60, 2.80, 3.20, 3.80, 4.50, 5, Nepremočljivi popotni kovčegi, uajbolje uiejcni, a gld. : 2.40, 2.80, 8.50, 4, 4.50, 5, 6 Popotne steklenice z usnjem preoblečene, in kozarci, a gld.: 1.80, 1.60, 1.00, 2.20. Največa i/.birka najkrasnejših albumov krepćilo, kr. 20, 30, 40. — Pomada za lase, najbolja, kr. 20, 25, 80, 40, 50, KO. — Kolonjska voda, prava; kr. 20, 40, 60, 80, gl. 1, kukor tudi vse druge toaletske potrebščine po naj-nižji ceni flsy V brambo osebo in premoženja je neobhodno potrebno branilo orožje ; to so novoizboljšani Lefaucheuz-revolvorji z varilno zapornico, dvojnim gibom in risanimi cevi, za 6 stre-Ijajev, da jo inogoče po onem samem nabitji v eni minuti Gkrat ustreliti. To je non plus ultra vsega orožja I revolver 7 mili/ 16 gld. | 100 patron gld. 8.50. 1 „ 9 „ 18 „ I 100 „ \ 4.-. 1 n 12 „ 20 „ l 100 „ „ 4.50. Testni revolverji za 6 streljajev, 5 palcev dolg, gl. 8.80. Najbolji glavniki iz kavčuka, 1 glavnik za česanje, 13, 20, 2 <, 80 kr., 1 glavnik za prah, 20, 25, 30 kr., 1 glavnik z ročajem, 25, 80, 35 kr., majhen glavnik 10, 15 kr., tak b krtačo, 25, 35, 40 kr. (davna krtača 30, 40, 50 kr. do 1 gld., krtača za obleko j 50, 00, 80 kr. do 1 gld.; najbolja krtača za zobe 20, 26, 80, I 35 kr., za nohte 25, 85, 45 kr. Svilnati zavratniki za gospode, črni ali pisani po 25, 85, Album za muziko: Vsak album svira, ko se odpre, dve najnovejši in najpri-Ijubnejši poskočnici ali operi s taktičnimi ljubimi glasovi. j album v osmimi obliki 10.50, 12.50 gld. i ml j iva, 1 flacon vonjave, 1 k. voščene pomađe, l malo zrčaTo 1 „ n.veliki četvorki 15.—, 16.— „ 2 različnih glavnikov, 1 zobna krtačica, 1 flac. kolonjske vode, Za gospoje neobhodno potrebno. Olavna kaseta za gospojsko toaleto, velika, lepo polirana, zapirljiva, s zrcalom in tem-lo zadržajem i 1 kos toaletnega Gospojski neseserji z vsemi potrebščinami za šivanje, in prav lepo zunaj no opravo, Jako rabi j ivo za gospode. 1 glavna kaseta za brivanje, lepa s zaporico in zrcalom, kr. 50, 80, gl. 1, 1.50. Najkrasnejo opravljeni, gl. 2, 2.50, sjin sledečim zadržajem: izvrstna angl. britev, šopek iz jazbe-4, 5. — 1 etui s G raznimi iglami za pletenje, kr. 16; 1 etui'čevine, 1 k. Wind*or-mljiva, 1 metalna škodela, jermen in e 2 ali 4 pletili igla, kr. 10 in 20; 1 etui s 100 izbranimi ' šivankami, kr. 20. — 1 izgledna knjiga za znamovanje in pletenje z 20 izgledi, 5 kr. Pol niža cena nego poprej : 1 par vaz, najnovejše oblike, iranc. porcelan, kr. 40, 60, 80, gl. 1.50; veče po 2, 3, 4, 6 gl. Praktično in dober kup darilo je nova pisna garnitura iz litega bronsa, iz 10 kosov, namreč : tintnik, peresnik, peza, 2 pisna svečnika, gorkomer, ročni svečnik, obesilo za uro, netilo, peresni obrisar. Vse prav lepo in okusno izdelano, velja samo 8 gld. Največa izbirka pahljač za gledišče, ples in sprehod: 1 pahljača, priprosta pa čedna, 80, 40, 60 kr. ; l pahljača z lepo malarijo, 40, 80 kr., 1, 1.20 gld.; krasno izdelana, gld, 1.50, 2.50, 3, 4, 5, G. Najboljšo toaletske potrebščine : Francosko mljivo z razno vonjavo, kr. 10, 15, 20, 80, 35, 40. — Najlepša lepšala, po 10, 15, 2"), 25 kr. — Najbolin dišava, različna, 30, 40,60,80 kr., 1, 1.20 gld. — Olje za'laso, Ob enem Čestite prebivalce v provincijali pozorne činim na moj komisijski oddelek, kteri je edina kupčija te vrste. H kajti oskrbuje vsako naročilo, ktore koli kupčije, na drobno in na debelo, kar najhitreje in sanesljiveje. Torej se priporo-JS. čam za mnogoštevilna naročila. Prva avstr. komisijska kupčija /V. Friedmanna na Dunaji. brus, 1 glavnik, 1 krtačica za zobe, 1 k. voščene pomade, 1 l k. ročnega mljiva, 1 piskerc dobre pomade, l fla^. olja. Vsevkup gl. 2.80. P>pe in lulice iz prave morske pene, najlepše baze, lepo rezljane, po 50 kr., 1,1.50, 2, 3, 4, 5 gld. Čisto sestavljene garniture za kadenje iz prave morske pene in jantarja, v Bkrinjici za v žep utakniti, različno po veličini in sadržaji po gld. 8, 4, 5, 6, 8. * ' Praktična žepna uetila z ali brez lunte po 20,30, 40, 50,60 kr. Kineško srebro z debelo Brebrno plošo, najbolje blago, s lOletno garantijo pri vsakdanji rabi: ducend zliclGgld., zličic za kavo 9 gld., nožev in zlic gld. 27, par svečnikov gld. 4, 5, 6 ; 1 žlica za so-čivje gld. 4, 4.80, 1 ducend nožičev za desert 10—50 gld., 1 Bolnica najlepše oblike gld. 2.60, 8 ; 1 popernica gld. 1.60, 2; sladkornica gld. 2, 8 ; 1 zajemnica aa mleko gld. 8, 8.80, za juho gld. 5.50, 6.50. Druge stvari iz kineškega srebra po fabriški ceni. Ta fabrikat je glede barve in oblike natanko ponarejen pravemu srebru. Prave Rekane koravde, najbolje baze, cela rešta 16 kr. #3ga> PruterMtraea«* Ir. 30 (2) so Redlinger-jevi svalki že sto let znani po vsem svetu. 159.045 spričeval zdravniških avtoritet, kakor tudi zasebnikov dovolj dokazuje njih dobrodejni učinek in torej ni temu zdravilu, kterega naj bi v nobeni hiši ne manjkalo, treba nobenega druzega priporočila. Lastnost in korist Redlinger-jeviu svalkov: Ti svalki hu sestavljeni iz utapljajočih se, razmokajočih in odpeljaiočih zdravil. Olavni upliiv imajo na tre-bušje ; škodljive Bnovi, nečistosti, pokvaneui žolč preganjajo, trde, zastale soko ožive, in odpravijo stekline in trdobe v trebušjeni drobovji ; poleg tega pa Se zbude tek, zboljšujo žolč, čistijo kri in druge šoke. Torej so vsled stokratne sku-nje koristne v sledečih Blučajih: 7. pri trebušni vodenici, če izvira iz trdobe tega ali onegu drobovja; 8. da se odpravijo gliste in glistni sliz ; 9. pri debelih otročjih trebuhih, če jih večkrat napenja in grize ali če 16 jim zapira. 10. pri nekterih boleznih na prsih: zaslizanji slizasti jetike, notranjem nemirji, pri glavobolu, omotici, če to izvira iz obstrukcij trebušjega drobovja. 11. nu spomlad v čiščenje, oživljenje in odpravljenje ti-čečih snovi, posebno pri ljudeh s sedečimi opravili. 12. tudi pri vladajočih kugih , kajti ako se odpravijo škodljive snovi, ako Be ožive tičeči »oki, »ko se leno drobovje oživi in tako telo postane čvrsteje iu zdraveje, tem laže se izogiblje, da se ga kužni »trup ne prime. 1. Da odpeljejo škodljive snovi. nečistosti, pokvarjeni žolč itd: 2. po neprebavab, ako je kdo zavžil trde, mastne, težko prebavljivo stvari, kterih želodec no more prekuhati, torej pri napenjanji, napihavanji trebušja, koliki in enakih bolestih ; 3. pri napihavanji sploh, ako to izhaja iz neprebavljn-nih jedil, sedečega življa, hipohondrije ali obstrukcij; 4. pri porpici ali zaprtumu želodcu, ako to izhaja i/, obstrukcij drobovja: 5. pri zlatenici izvirajoči iz trdob ali enakih jetrinih bolesti j 6. pri oteklinah iti trdobab trebušjega drobovja, t. j. : jeter, vranice, obisti, ložosen, pečice, žleze itd Pisma najnovejših časov potrjujejo, da so tudi preservativno sredstvo proti koleri •j. C KcdliiiKcr v Augsburfru. Za avstrijsko-ogerako monarhijo naročila sprejema edino in sama komisijska kupčija A. I RlEIMI t«\.| ii.i DunnJI, Prateratraeee Ir. 96. Stoklloa s* podukom 25 Jtcr* (1) Lastniki: Dr. Jože Vodnjak in drugI. Tiskar E dua rd Jan ŽIC.