runjCunU ▼ JUlUVKli
Leto XX., št. 267 a
Ljubljana, četrtek It. novemtoa 1939
Cena 2 Din
Jprovnistvo -luDliano, Knattievo d - leleton itev. 3122. 3123. 3124 3126 JI 26 tmeratni sddelekt Ljubljana, Selen-burgovo o». - Tel 3492 m 2492 'odružnico Maribor: Grajski trg it. 7
Telefon st 2456. 'odružmco Cehe Kocenovo ulica 2
Telefon it. 190. Računi on oošt ček. zavodih > LJubljana it 11.842. Prapo čislo 78.180, Wieo *t 105 241
zha|o vsak dan razen ponedeljka Naročnino znaša mesečno 25 din.
Za inozemstvo 40 din _
Uredništvo ■ • lubliana Knafl|evo ulico 6, »eieton 1122, 3123, 3124. 3125 3126. Maribor, 3ra|ski trg štev 1 telefon štev 2455; "elje. Strossmayerjevo ulico štev. 1. telefon štev 65.
KOpis< se ne vračajo
Problem našega socialnega zavarovanja
Nedavno smo razpravljali na tem mestu o problemu delavskega zavarovanja v novih razmerah in smo poudarili, v kako veliki meri je na tem vprašanju interesirana tudi Slovenija. Postavlja se nam cela vrsta vprašanj. Ali je sedanji ustroj zavarovanja škodoval socialnim potrebam slovenskih zavarovancev? Ali in koliko je v skladu s potrebami slovenskega narodnega gospodarstva? Katere reforme so potrebne? Ali se naj sedaj, ko je vse postavljeno pred delitve, ogrevamo za dosedanji enotni sistem, za federativno organizacijo zavarovanja ali pa za samostojnost tudi na tem polju?
Statistika pravi, da je do leta 1938. znašalo število zavarovancev v Sloveniji približno 15 odstotkov vseh zavarovancev v državi. Od lanskega leta odstotek pada, dočim v ostalih delih države narašča. Povprečna zavarovana mezda je bila lani pri nas samo za 1.16 dinarja večja od državnega po-vprečka (24.80 napram 23.64 din). Dočim odpade na vsem državnem ozemlju po stanju iz julija 1939. največji odstotek članstva na najvišji (XII.) mezdni razred z zavarovano mezdo 48 din, pripade pri nas največji odstotek na IX. mezdni razred z zavarovano mezdo 28.80 din. V najnižjih razredih je bilo na državnem ozemlju zavarovanih letos skoraj 30 odstotkov zavarovancev, pri nas pa nekaj izpod 25 odstotkov. Glavne premij ske rezerve so na ozemlju Slovenije torej manj ugodne od povprečja v državi. Na drugi strani pa so postavke izdatkov v Sloveniji večje. Hranarina znaša povprečno skoraj 153 dinarjev letno na člana, dočim je državni povpreček nekaj manj nego 128 dinarjev, podpore za porodnice so pri nas skoraj dvakrat večje kakor državni povpreček. Pač je državno povprečje za zdravniške stroške in za zdravila za nekaj odstotkov višje, nego naše domače, aiko pa izločimo bolniške blagajne zasebnih nameščencev, potem je tudi tu ljubljanski odstotek precej višji od povprečja v državi. Leta 1938 je vsedr-žavni povprečni izdatek v bolniškem zavarovanju za člana znašal 506.31 din, pri ljubljanskem uradu pa 524.15 din. Državni povpreček pri dohodku je bil 502.36 din. na slovenskem ozemlju pa 519.87 din
V	letu 1938. je bil uveden nov način za kritje primanjkljaja okrožnih uradov. Letni primanjkljaj mora vsak urad kriti v prvi vrsti iz lastnih rezervnih skladov. Ako to ne zadošča, krije primanjkljaj Suzor iz osrednjih rezervnih skladov. Šele ako ta sredstva ne zadoščajo, morajo aktivni uradi kriti deficit pasivnih uradov. V bodočnosti se bržčas ta skrajni način kritja ne bo uporabljal. V osrednji rezervni sklad prispeva vsak okrožni urad letno 2.5% predpisanih bolniško-zavarovalnih prispevkov in del čistega letnega dobička. V letu 1938. je poslovni višek ljubljanskega urada znašal 397.318 din z vštet-jem bonifikacij. Od tega zneska je določen znesek 173.827 din za dotacijo centralnega rezervnega fonda za kritje primanjkljaja in za kritje izrednih izdatkov. Skupni prispevek ljubljanskega urada v rezervne fonde Suzora je leta 1938. znašal vštevši 2.5°/o-no dotacijo 1,457.193 din ali 2.8% vseh dohodkov bolniško-zavarovalne panoge. Ta odstotek je izraz obsega slovenske solidarnosti v vsedržavni bolniško-zavaroval-ni rizikovi skupnosti. Ali je ta odstotek previsok, ako vemo, da so v Sloveniji elementi slabih rizikov močno razviti? Ako bi ta dotacija odpadla, bi letni bi-lancirani višek urada znašal 1,854.512 din ali 3.56%. V tem slučaju bi morali seveda pojačati lastne rezervne fonde, predvidoma z večjimi zneski kakor znašajo danes dotacije v osrednje rezervne sklade. To pomeni, da poslovni uspeh v rednem poslovanju ne bi bil ugodnejši.
V	nezgodnem zavarovanju je Slovenija imela skoraj 14 odstotkov vsega članstva, a je bila udeležena v trajnih osebnih nezgodnih rentah z 18.27 odstotka, torej relativno mnogo višje kakor ostali predeli. Na skupnih nezgod-no-zavarovalnih prispevkih smo plačevali 15.46 odstotkov, na dajatvah iz naslova skupnih trajnih rent pa prejemali 19.51 odstotkov. Od skupnega števila 15.053 rentnih podpor jih imajo relativno največ v Sloveniji (18.10 odstotka). Nezgodni slučaji v Sloveniji porabijo torej sorazmerno največji del kapitalnega kritja in slovenska dotacija pre-mijskih rezerv je ostala precej pod vse-državnim povprečjem. Na osnovi sedanjih računskih elementov bi bil torej pri avtonomnem nezgodno-zavaroval-nem gospodarstvu primanikljaj neizbežen. Treba je še dodati, da smo sicer glede neplačanih prispevkov ostali za dva odstotka pod državnim povprečjem (26.40 : 28.87 odstotkov), toda v zadnjem letu se je stanje v prilog državnega povprečja izboljšalo.
Socialno zavarovanje je po zakonu in
Mirovna akciia ni uspela
Kantelar Hitler smatra. da ie postal belglisko-nizozemski predlog za mirovno posredovanje zaradi stališia Angliie in Franciie brezuspešen
London, 15. nov. s. Agencija DNB je nocoj objavila naslednje sporočilo:
Zunanji minister Bibbentrop je danes sprejel v svojem kabinetu belgijskega in holandskega poslanika in jima po naročilu kancelarja Hitlerja v imenu nemške vlade sporočil, da smatra nemška vlada po omalovažujočem angleškem in francoskem odgovoru na holandsko-belgijski predlog za mirovno posredovanje, ta predlog za brezpredmeten.
Berlin, 15. nov. o. Ribbentropovo obvestilo še ne predstavlja uradnega odgovora nemške vlade, ki bo poslan naravnost nizozemski kraljici Viljemini in belgijskemu kralju Leopoldu. Kakor se je zvedelo, bo kancelar Hitler v tem odgovoru poudaril, da so mirovna pogajanja zaradi zadržanja Anglije in Francije nemogoča. Dobro poučeni zastopnik narodno socialistične stranke je izjavil, da so angleški in francoski pogoji, po katerih naj bi se Poljska. Avstrija in čehoslovaška obnovile, naravnost nesmiselni. Nemčija ne bo nikdar pristala na razpravo o obnovi teh držav.
Tajni dodatek?
Pariz, 15. nov. o. V tukajšnjih dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo Hitlerjev odgovor na posredovalni predlog nizozemske kraljice in belgijskega kralja vseboval tajni dokument, v katerem bo poudarjeno
nemško-stališče glede na vlogo, ld naj bi jo igrali Nizozemska in Belgija v sedanji vojni.
V pričakovanju
objave besedila
Amsterdam, 15. nov. j. Vsa holandska javnost nestrpno pričakuje, kdaj bo ofi-cielno objavljena vsebina odgovora nemškega kancelarja Hitlerja na mirovni apel belgijskega kralja in holandske kraljice. Ves holandski tisk je danes pod velikimi naslovi objavil razna ugibanja o vsebini nemškega odgovora, kakor ga tolmačijo razni inozemski in domači viri. Listi trdijo, da ni še povoda za pesimizem, ker je težko verovati, da bi bila vsebina odgovora v popolnem nasprotju z zadnjim zatrdilom nemške vlade, da bo čuvala nevtralnost Holandske in Belgije vse dotlej, dokler ne bi obe državi sami kaj ukrenili, kar bi pomenilo kršitev lastne nevtralnosti.
Iz verodostojnih virov se zatrjuje, da od nemškega poslaništva v Haagu o vsebini note, ki bo najbrže še danes izročena v Haagu, ni bilo mogoče zvedeti nobenih podrobnosti, tako da so zaenkrat vsa ugibanja o tem brez prave podlage.
Kodanj, 15. novembra. AA. (Havas) Kakor piše berlinski dopisnik lista »Tidende«, obsega nemški odgovor na belgijsko-ho-
landsko ponudbo za posredovanje vsega skupaj le eno, na stroj napisano Btran. Na listini je zapisano, da bi obnova Poljske in Češkoslovaške pomenila, da Nemčija izgubi svoj življenjski prostor, ter da nemški rajh takšnih pogojev ne more sprejeli.
Kaj piše pariški tisk
Pariz, 15. nov. AA. (Havas). Hitlerjev odgovor na belgijsko-holandske predloge danes dopoldne v Parizu še ni bil znan. Nemški odgovor je izročil v Bruslju veleposlanik v. Bulovv, v Haagu pa dr. Julius v. Tschech. Ker jutranje francosko časopisje ni moglo zvedeti za vsebno besedila odgovora, se v svojih komentarjih naslanja na obvestila, objavljena v holand-skem časopisju »Telegraaf«, ali pa na obvestila, ki so bila podana pred objavo besedila nemškega odgovora. V političnih krogih govore, da se Hitler v svojem odgovoru sklicuje na pariški in londonski odgovor, oziroma skuša na podlagi teh odgovorov zvrniti odgovornost za nadaljevanje vojne na Pariz in London. Istočasno v tukajšnjih političnih krogih na-glašajo, da je nemška diplomacija v zadnjih dneh razvila živahno delavnost v želji, da bi brez ozira na odgovor nemške vlade pripravila teren za nadaljnje korake. Zdi se. da bo nemška diplomacija poskušala vplivati na Belgijo in Holandi-jo, ter ju pridobiti za kako akcijo proti
Veliki Britaniji V vsakem primeru z velikim zanimanjem pričakujejo nadaljnjih diplomatskih razgovorov. Posebno poudarjajo, da je belgijski kralj Leopold sprejel ameriškega veleposlanika, skoro istočasno pa kraljica Viljemina ameriškega veleposlanika v Holandiji. Ni znano, o čem so se razgovarjali, toda v Belgiji in Holandiji se opaža znatno pomirjen je duhov.
»Petit Journal« pravi, da očita Nemčija Franciji in Angliji, da ji osporavata plodove njene zmage na vzhodu. Toda Francija in Anglija nista nikdar poskušali doseči nadvlade in vpliva v državah, ki jih je Nemčija zasedla. Francozi želijo živeti in umreti v svobodi ter se zato tudi vojskujejo. Ta njihova svoboda je v zvezi s svobodo drugih narodov.
»Oeuvre« naglaša, da je nemogoče sprejeti razloge, ki jih Hitler navaja v svojem odgovoru na predlog belgijskega kralja in nizozemske kraljice. List smatra, da se iz odgovora lahko sklepa, da je napetost popustila samo začasno in da lahko traja nekoliko dni zaradi gotovih materialnih vzrokov ter zaradi tega. da bi se izvedel še kak diplomatski manever. »Ordre« poudarja, da obstojajo med nemškim ter francoskim in angleškim stališčem nepremostljive ovire. Nemčija želi mir, ki bi ji priznal njene zasedbe, medtem ko želijo zavezniki obnovo Avstrije, Poljske in češkoslovaške ter spoštovanje mednarodnega prava.
Finska vlada se posvetuje
Finska delegacija se je včeraj vrnila iz Moskve in takoj predložila vladi svoje poročilo
London, 15. nov. s. Finski predsednik Kallio, kakor tudi predsednik finske vlade in zunanji minister Erkko so imeli danes dve in pol ure konferenco s finsko delegacijo, ki se je vrnila iz Moskve. Delegacija je podala izčrpno poročilo o poteku pogajanj v Moskvi.
Finančni minister Tanner je v razgovoru z novinarji izjavil, da so se pogajanja v Moskvi vršila v prijateljskem duhu. Rusi niso izrazili napram Finski nobene grožnje in niso postavili nobenega ultimata. Pogajanja se niso razbila. Sedaj je treba najti novo bazo za nadaljevanje pogajanj. Finska delegacija je bila sprejeta v Moskvi prijazno in Stalin je v razgovoru z delegacijo izjavil, da želi Finski vso srečo.
K trditvam v ruskih listih, da bo Finska sedanji položaj mogla finančno vzdržati samo nekaj mesecev, je izjavil finančni minister Tanner, da so take trditve očitne mišljene ironično. Finančni položaj Finske je popolnoma zdrav in državni dolg je med najmanjšimi na svetu ter ne znaša niti 5 funtov na prebivalca.
Ameriški novinarji javljajo, da so Finci ob ruski meji v zadnjem času zgradili nove utrdbe, in da je opaziti tudi nove ruske vojaške priprave proti Finski.
Helsinki, 15. novembra. AA. (Štefani) List »Helsingin Sanomat« piše, da so pri razgovorih v Moskvi sovjetski zastopniki sami priznali, da Rusiji ne grozi od Finske nobena nevarnost, najmanj pa Leningradu. List »Usisuomi« pravi, da je boljše biti celo brez pogodbe, kakor pa imeti slabo pogodbo. Finska bo storila vse, da čimprej ponudi priložnost za obnovo pogajanj, da se najde sprejemljiva formula za vsa sporna vprašanja med Finsko in Rusijo.
Ruske grožnje Finski
Moskva, 15. nov. o. Snoči je ruski radio objavil med drugim:
Finska vlada je koncentrirala svoje čete ob ruski meji ter jih doslej ni zmanjšala, tako da ogražajo Leningrad. Rusija ne more dopustiti, da bi to stanje trajalo dalje. če Finska ni pripravljena popustiti, bomo prisiljeni podvzeti druge ukrepe. Opozarjamo Finsko, da ruska vojna mornarica finskemu gospodarstvu, ki nazaduje in se nahaja pred polomom, lahko povsem zapre izhod na Vzhodno morje. Rusija ne more in noče več trpeti nobenega delovanja, ki bi ogražalo varnost Leningrada in Kronštata, ker sta ti dve mesti za naš nacionalni razvoj največjega pomena. Rusija bo z vsemi silami zavarovala svoje živ-ljenske interese, če Finska ne bo izpreme-nila svojega stališča, bomo prisiljeni zasesti ozemlje v bližini Leningrada, da bi raz-
nadzorni oblasti dirigirano gospodarstvo. Zato je seveda vedno mogoč tudi tak organizacijski ustroj, ki ga volja zakona ali nadzorne oblasti dirigira in diktira, čeprav tak ustroj dostikrat ni ekonomičen. V zasebnem gospodarstvu take pogreške niso možne. Zasebno gospodarstvo propade, ako ni vodeno po načelih koristne gospodarnosti. Ni vsako centralizirano gospodarstvo slabo in tudi vsako avtonomno gospodarstvo ni dobro. Zdi se, da je pri nas centralizirano gospodarstvo na polju socialnega zavarovanja omogočilo, da smo v teh kratkih letih pri velikem notraniem političnem vreniu v socialnem zavarovanju ustvarili mnogo več kakor drugi kulturno napredneiši in gospodarsko konsolidiranejši narodi. Socialno-zava-rovalni uspehi Jugoslavije so v objektivnem zunanjem svetu večkrat našli priznanje. Toda reforme so zelo potrebne, tem
gnali zbrane finske čete. Naša sveta dolžnost je, da branimo svojo domovino.
Helsinki, 15. nov. o. Finski radio je snoči objavil v ruščini naslednje:
Rusi nas obtožujejo, da smo podvzeli obrambne ukrepe. Izjavljajo, da ogražamo Leningrad s sedmini divizijami. Ob naši meji je 15 divizij ruske vojske, obsežni ukrepi pa so bili podvzeti tudi v Leningradu samem. Menimo, da so v Rusiji to storili zaradi tega, da bi povečali mržnjo proti Finski. •
Incidenti na meji
Helsinki, 15. nov. o. Po še nepotrjeni vesti je neko rusko vojaško letalo padlo na zemljo ob finski vzhodni meji. Da bi se odnošaji ne poostrili, se doslej niti Finci niti Rusi niso približali ponesrečenemu letalu.
Helsinki, 15. nov. o. Finski službeni krogi potrjujejo, da so se ob rusko-finski meji pripetili incidenti tako na vodi kakor v zraku. Podrobnosti niso bile objavljene.
Velik uspeh finskega
obrambnega posojila
Helsinki, 15. nov. j. Posojilo v višini 50 milijonov finskih mark. ki ga razpisala vlada za narodnoobrambne namene je doseglo nepričakovano velik uspeh Že dolgo preko 50 milijonov in sodijo v finančnih preko 50 milijonov in sodijo, vfmančnih krogih, da je danes dosegla podpisana vsota že najmanj 100 milijonov mark Značilno je, da se podpisovanja ne udeležujejo samo denarni zavodi in podjetja, ampak prispevajo k skladu tud; najmanjši ljudje
celo s severnih lapovskih provinc.
*
Rusi zasedajo Litvo
Kovno, 15. novembra. AA. (Reuter) Okoli 12.000 ruskih vojakov, ki so včeraj vkorakali v Litvo, je prispelo v svoje gar-nizije, določene jim po rusko-litovskem dogovoru.
Pred 14 dnevi je nastala zaradi ukrepov finačnega značaja kriza vlade, ki se je pričela z odstopom finančnega ministra ter končala z demisijo celotne vlade. Sestavljena bo nova vi? da, vendar brez posebne rusofilske orientacije.
Izseljevanje Nemcev
iz baltiških držav
Poznanj, 15. novembra. AA. (DNE) Zadnje dni so prispeli semkaj številni transporti Nemcev iz Estonije in Leton=ke. Naselili jih bodo na področju vVarte To so po večini kmečke družine, ki jih bodo nastanili južno od Bromberga (Bidgošča).
Oborožene ladje v borbi z nemškimi podmornicami
V zadnjih dneh so bile pri napadih na angleške trgovske ladje potopljene tri nemške podmornice
London, 15. nov. s. Kapetan norveškega parnika »Jenny« pripoveduje, da je te dni ob španski obali neka nemška podmornica ustavila njegovo ladjo in zahtevala, da ji izroči ves živež. Kapetan je sicer živež izročil, obenem pa brezžično poklical na pomoč. Kmalu sta prihiteli dve angleški vojni ladji, ld sta napadli podmornico z globinskimi bombami. Na morski površini so se pokazali sledovi olja, kar velja kot siguren znak, da je bila podmornica zadeta in potopljena.
Še dve nemški podmornici potopljeni
London, 15. nov. br. Agencija Reuter ugotavlja, da sta bili poslednje dni poleg nemške podmornice, ki jo je omenil kapetan tovornega parnika »Jenny«, potopljeni še dve nemški podmornici. Ti dve sta na Severnem morju napadli dve angleški trgovski ladji, ki pa sta bili oboroženi in sta se uspešno branili. Neka trgovska ladja, ki je baš odplula iz neke angleške luke, se je s podmornico borila celih pet ur in je nazadnje zadela v polno. Podmornica je baš hotela opustiti nadaljnje napadanje, ko so se pojavili angleški rušile! ter so jo z nekaj streli dokončno potopili. V dramatičnih okoliščinah je bila potopljena tudi druga nemška podmornica.
Uspehi spremljevalnega sistema
London, 15. nov. s. Minister za plovbo je včeraj sporočil v spodnji zbornici, da se je spremljevalni sistem za trgovinske ladje doslej izvrstno obnesel. Izmed 3070 angleških trgovinskih ladij, ki so od začetka vojne dalje plule v spremstvu angleških vojnih ladij, jih je bilo samo 7 potopljenih. Sistem bo še nadalje izpopolnjen, tako, da bo mogla Anglija izvažati zopet večje količine premoga, kar zaenkrat ni bilo mogoče. Izmed trgovinskih ladij, ki so sedaj v Angliji v gradnji, je eno petino naročil dala angleška vlada.
Nemci puščajo
plavajoče mine
London, 15. novembra. AA. (Reuter) Pomorski strokovnjak »Daily Telegrapha« pravi, da je po potopitvi britanskega ru-šilca, danske linijske ladje, kanadske la-i dje in mnogih drugih trgovinskih ladij, oči-
bolj čim boli pritiska gospodarska kriza. Kdor lahko živi brez dsmagoških sel m -je sr.o.~obcn. da stvarnosti brez strahu pegleda v oč si bo uoal povedati, da za Slovenijo do skrajnosti se-parirano in avtonomizirano delavsko zavarovanje ne bi bilo koristno Tako zavarovanje tudi za ostale pokrajine ne more biti dobro. Tudi tu velja izrek da je srednja not najboljša pot. Izrazito federalne države. Severna Amerika in Švica, v socialno zavarovalni zakonodaji niso šle do kraja. Uredba o banovini Hrvatski osvaia za delavsko zavarovanje federalni sistem ter pravi, da v pristoinorti države ostanejo splošna načela delavskega zavarovanja. Skurni zakonodaini pristoinosti mora pa nuino in dosledno odgovarjati tudi primerna skunna izvršna pristojnost.
Predno se bomo odločili, imajo besedo predvsem zavarovanci in njih delodajalci. V organizaciji socialnega za-
: varovanja mora biti vodilna težnja socialnost, pravičnost. Ustvarjena mora biti ozko povezana solidarnost zavarovancev. onemogočena mora biti zloraba ah nadkonzum dajatev po posamezniku, po skupinah ali strokah in po pokrajinah V načelu morajo do zdravega obsega organizirane edinice živeti na svoj r?,čun delati na svojo lastno odgovornost. Do danes v tem oziru ni bilo reda. zato je zavarovalna morala ponekod zelo popuščala. Slovenija in tudi druge ookraiine morajo biti usposobljene. da v panogi socialnega zavarovala ustvarjajo same iz sebe — toda v medsebojni povezanosti, da je obram-b? skumih osnovnih temeljev zavarovanja vedno mogoča in koristi zavarovancev s skupnim jamstvom zaščitene vselej in povsod, ako hočemo biti jugoslovanska socialna in moralna skupnost. — djb.
tno, da puščajo Nemci svobodno plavajoče mine. Poleg nevarnosti, ki grozi ladjam od podmornic in njihovih torpedov, je treba posvetiti posebno pozornost nevarnosti, ki grozi od plavajočih min.
H katastrofi angleškega rušilca
London, 15. nov. s. Vse pogrešane mornarje s potopljenega angleškega rušilca so sedaj našli in rešili. Končno število žrtev pri nesreči je 1 mrtev in 16 ranjenih.
Grški parnik žrtev mine
London, 15. nov. s. Na severovzhodni angleški obali se je danes potopil 2200 tonski grški parnik »Georgies«. Zadel je na neko mino pod morsko gladino. Vseh 22 članov posadke se je rešilo. Bili so 18 ur na morju v rešilnem čolnu.
V Baltiškem morju sta bila potopljena dva litovska parnika, med njimi eden, ki je vozil premog iz Anglije.
London, 15. nov. s. Angleška admirali-teta javlja, da je parnik »Serdana«, ki se je potopil pred Singaporom pomotoma zašel v polje angleških min.
Od začetka vojne zaplenili Angleži 426.900 ton blaga
London, 15. nov. s. Angleške kontrolne postaje za vojno tihotapstvo so v preteklem tednu zaplenile 6500 ton blaga, za katerega sumijo, da je bilo namenjeno v Nemčijo. Med zaplenjenim blagom je bilo 3500 ton kave. V prvih desetih tednih vojne so angleške kontrolne postaje zaplenile skupno 426.900 ton blaga, namenjenega v Nemčijo.
Zaplenjena finska ladja
Helsinki, 15. novembra. AA. (Štefani) Neka nemška vojna ladja je blizu Aaland-sklh otokov ustavila finsko ladjo »Jesi« ter jo dirigirala v Hamburg. Ladja je imela na krovu blago za Anglijo.
Preganjan nemški parnik
London, 15. nov. s. V neko luko v južnem Islandu se je zatekel nemški parnik »Standau«, ki je skušal s tovorom živil mimo Gronlandlje in Islanda priti v Severno morje, pa si radi bojazni pred angleškimi vojnimi ladjami ni upal nadaljevati vožnje.
Usodna eksplozija
na angleški ladji
London, 15. nov. s. Danes se ie potopil 794tonski angleški parnik »Wocdtown« zaradi eksplozije iz še neueotovljenega vzroka. Izmed 13 članov posadke jih je 9 utonilo. Vsi 4 preživeli se nahajajo v bolnišnici. Pri reševalnih delih je pomagalo neko letalo in vlačilec.
Demonstracije v Pragi
London, 15. nov. s. V Pragi je danes 200 j dijakov priredilo poulične demonstracije j radi smrti nekega tovariša, ki je bil aretiran ob priliki demonstracij 28. oktobra. Demonstrante so morali razpršiti nemški policijski oddelki. Izvršenih je bilo 10 aro-
, tacij.
I
Komponist Oskar Strauss francoski državljan
Pariz, 15. nov. o. Znani nemški komponist Oskar Strauas si je pridobil francosko državljanstvo.
Pozicijska vojna
na francoski Sronti
še vedno samo delovanje patrulj In topniško streljanje
Pariz, 15. novembra. AA. (Havas) Po živahnejših akcijah v preteklem tednu je na fronti spet zavladal mir. Prejšnji teden so Nemci poskušali napade z manjšimi enotami in z veliko topniško pripravo. Njihove poskuse smo zavrnili in so se morali Nemci z izgubami umakniti na svoje prvotne postojanke. Ker prihajajo za Sieg-friedovo črto vedno novi nemški oddelki, so mislili, da se pripravlja večja ofenziva, kar pa se ni zgodilo. Po najnovejšem stanju se lahko reče, da se spet vrši pozicijska vojna.
Francosko vojno poročilo
Pariz, 15. novembra. AA. (Havas) Poro čilo francoskega vrhovnega poveljstva od 15. novembra zjutraj se glasi: Ponoči le omejena delavnost. Pariz, 15. nov. s. Večerni 146. francoski vojni komunike pravi: Patrolne borbe in lokalna aktivnost topništva na zapadni fronti.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 15. novembra. AA. (DNB) Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Na zapadu ni bilo nobenega posebnega dogodka. Snoči se je le delno udejstvovala artilerija.
Angleška admiraliteta je objavila, da se je potopila neka angleška kontratorpedov-ka, ki je zavozila na nemško mino. Angleška tovorna ladja »Matra« (8.600 ton) je uničena po eksploziji. Neka naša podmornica je potopila v zadnjih dneh več ladij (26.000 ton), eno pa je pripeljala v nemško pristanišče nemška nadzorstvena komisija.
Uspešni angleški paleti nad Nemčija
London, 15. nov. br. Informacijsko ministrstvo je danes objavilo pregled zadnjih poletov angleških vojnih letal nad nemškim ozemljem in Severnim morjem. V preteklem tednu, pravi poročilo, je bilo izvršenih spet več poletov nad Nemčijo. Letala so se odpravila na pot podnevi in so letela zelo nizko nad nemškim ozemljem. Usoelo jim je napraviti celo vrsto fotografskih posnetkov. V nekaterih primerih so letala prodrla celo do 300 km globoko nad nemško ozemlje. Mnogokrat so naletela na odpor nemškega letalstva in protiletalskega topništva, vendar so vselej dosegla svoje cilie in izvršila predpisane fotografske posnetke. Angleški letalci so podrobno slikali celo vrsto sovražnih vojaških objektov in slike predstavljajo same na sebi tudi z informativnega vidika važno gradivo. Angleška letala so preletela 16 sovražnih letališč, ter celo vrsto mest, med njimi tudi Emden in Hamburg. Skunno je bilo izvršenih poletov za 11.000 km. Polovica te peti ie odpadla na Severno morje. Razen nekaterih so se vsa angleška letala vselej nepoškodovana vrnila na svoja letališča.
Na drugi strani, nadaljuje ministrstvo v svoiem komunikeiu, nemškim letalcem v zadnjem času niti enkrat ni uspelo prodreti preko angleške obale v notranjost dežele. Vselej so bila na obali ustavljena od tooništva in lovskih letal. V tem času je bilo sestreljenih najmanj 15 nemških letal, med tem ko v borbah ob angleški obali ni padlo nobeno angleško letalo. Nemški bombniki so bili vselej kmalu prepodeni, kolikor niso bili sestreljeni.
Nemška letala na^ Lilleom
Pariz, 15. nov. br. Nad Lilleom in okolico so se danes dopoldne pojavila sovražna letala. Ob 11.50 je bilo mesto alarmirano. Alarm je trajal pol ure.
Ren prestopil bregove
Pariz, 15 nov s. Iz Holandske poročajo, da je Ren v svojem spodnjem toku preplavil bregove, tako da že iz tega vzroka v bližnji bodočnosti ob holandsko-nemški meji ne bi bila možna nobena večja vojaška akcija.
Pariz, 15. nov s. Iz Luksemburga poročajo, da je b:lo z meje slišati ponoči kakor tudi danes podnevi močno streljanje strojnic, zlasti v predelih ob Mozeli.
800—I.000 nemških letal na mesec
London, 15 nov. s. »Dailv Herald« pri-na"a članek o nemški letalski sili, v katerem navaja, da producira Nemčija sedaj verjetno 800 do 1000 letal tipa Messer-schmidt na mesec. Radi pospešene produkcije in pomanjkanja nekaterih važnih surovin pa je kvaliteta teh letal, kakor so iz kušnje v letalskih bojih pokazale, slabša.
čsško-moravski
protektorat in vojna
Berlin, 15. nov. p. V merodajnih krogih demantirajo vest agencije Havas, da je nemška vlada zahtevala od češko-moravskega protektorata, naj napove vojno Franciji in Angliji, ter osnuje po en češki in moravski vojaški zbor. da bi tako diskreditiral akcijo Čehov v inozemstvu.
Sikorski in Zneski pri kralju Juriju
London, 15. nov. AA. (Reuter). Kralj Jurij je priredil danes v Buckinghamskem dvorcu zakusko na čast predsedniku poljske vlade generalu Skorskemu in poljskemu zunanjemu ministru grofu Zale-skemu. Razen poljskih gostov je bil na zakuski tudi angleški zunanji minister lord Halifax, ter nekatere druge ugledne osebnosti. General Sikorski je pred tem položi venec ra grob Neznanega vojaka.
London, 15. nov. s. Današnji listi prinašajo pozdravne članke na čast poljskemu ministrskemu predsedniku generalu Sikor-skemu. »Times« poudarja, da Sikorskemu, čeravno je napisal tudi pomembno vojaško strokovno knjigo, radi osebnih in poklicnih rivalitet ni bila dana možnost, da bi bil pomagal pri obrambi Poljske. Sikorski se je že izkazal kot vojskovodja ter je vodil svojo vojsko k zmagi na vojnem polju; nadalje je uspešno organiziral poljsko vojsko ter je bil v težkih časih tudi že dober predsednik vlade. Sedaj mu je dana naloga, da začne
z rekonstrukcijo Poljske skupno z zavezniki, katerih skupna naloga je, da premagajo sovražnika. »Daily Telegraph« piše, da uživa general Sikorski ugled enega največjih strategov v vzhodni Evropi, če bi bil on v septembru poveljeval poljski vojski, bi bil njen sicer hrabri odpor lahko še bolj uspešen.
Attlee spet predsednik laburistične stranke
London, 15. nov. br. Glavni odbor laburistične stranke je imel danes popoldne sejo na katere dnevnem redu je bila tudi izvolitev novega predsednika. Major Attlee je bil ponovno soglasno izvoljen za predsednika stranke.
Finančni posveti med Anglijo in Francijo
London, 15. nov. br. Francoski finančni minister Reynaud se je skoraj tri dni mudil v Londonu. Danes se je vrnil v Pariz. Tik pred njegovim odhodom je bil objavljen komunike, ki pravi, da je bil Reynaudov obisk namenjen ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi s finančnimi in gospodarskimi odnošaji med obema državama, proučitvi paralelnih naročil vojnih potrebščin v Zedinjenih državah, zagotovitvi primernih rezerv zlatih valut v obeh državah in nekaterim drugim vprašanjem.
Angleški poslanik
pra Daladieru
Pariz, 15. nov A A. (Havas). Ministrski predsednik Daladier je sprejel dopoldne veleposlanika Velike Britanije v Parizu Ronalda Campbella.
Premoženjske prijave v Franciji
Pariz, 15- nov. br. Francoska vlada je že sklen la, da bodo morali francoski državljani v določenem roku prijaviti pristojnim oblastem vse svoje premoženje, kolikor ga imajo v tujini. Finančni minister Reynaud je sklenil podaljšati rok za prijavo tega premoženja do 15. Januarja.
Pruski princ v Londonu
London, 15. nov AA (Havas) Friderik Viljem Pruski, o katerem so govorili da je ubit, živi že od začetka vojne na Angleškem. ter je obljubil, da se ne bo ukvarjal s politiko.
Mussolini o italijanskem miru
Rim, 15. nov. s Ob otvoritvi študijskega leta so priredili dijaki pred Beneško palačo zvečer manifestacije na čast ministrskemu predsedniku Mussoliniju Mussolini se je pojavil na balkonu ter deial: Italijanski mir ni mir slabosti, temveč oborožen mir. Držite pripravljene svoje puške, pa tudi svoje knjige.
Turško-bolgarska pogajanja
Beograd, 15. nov. p. Iz Sofije poročajo, da se bodo pričela v najkrajšem času pogajanja med Turčijo in Bolgarijo za ureditev raznih odprtih vprašanj. Rumunski poslanik v Ankari Stoica se ie med potjo v Bukarešto ustavil v Sofiji, kjer ie stopil v stik z vodilnimi bolgarskimi osebnostmi. Pričakujejo, da bo pri pogajanjih med Bolgarijo in Turčijo sodelovala tudi Rumunija.
Nova italijanska velika vojna ladja
Genova, 15. nov br Danes opoldne so splovili v morje iz Ansaldove ladjedelnice 35.000-tonsko vojno ladjo »Impero«, ki je bila 28 oktobra že blagoslovljena, a so jo takrat zadržali v ladjedelnici, ker morje ni bilo mirno, da bi se mogla splovitev izvršiti brez vsakega rizika V nekaj mesecih bo sedaj ladja v Sampier d'Areni opremljena z orožjem in stroji.
Japonci zasedli zadnjo kitajsko luko
Tokio, 15. nov. br. Japonske čete so se v pretekli noči izkrcale v Pakhoju na južnem Kitajskem zadnji luki, ki je bila še v kitajski oblasti. V zvezi s tem Je zastopnik zunanjega ministrstva danes izjavil novinarjem, da bo japonska vlada v vsakem primeru spoštovala interese tujih velesil na Citajskem. Zunanje ministrstvo je že 12 oktobra 1938. obvestilo tuie diplomatske zastopnike v Tokiu naj pozovejo svoje sodržavljane v kitajskih pokrajinah južno od Rumene reke. da se izselilo, če nočejo sebe in svojega premoženja izpostaviti vojni nevarnosti.
Pred imenovanjem senatorjev
Beograd. 15. nov. o. V tukajšnjih infor miranih krogih zatrjujejo da 9c na včerajšnjih konferencah, ki ju je ime! mmistr ski predsednik Cvetkovič - podpredsedni kom vlade dr Mačkom in z dvornim ministrom Antičem. razpravljali o bližnjem imenovanju senatorjev Pričakuje se da bo še te dni imenovanih 32 novih senatorjev, tako da bo senat štel skupni, s preteklo nedeljo izvoljenimi 79 članov.
Vodstvo socialistične
stranke
Beograd, 15 nov. p. Danes sta se konstituirala glavni odbor socialistične stranke in njen pokrajinski odbor za Srbijo V glavnem odboru so kot predsednik dr Zivko Topalovič iz Beograda kot člani pa poleg drugih novinar Viktor Eržen iz Maribora, bivši poslanec Josip Petejan iz Maribora odvetnik dr. Celestin Jelene iz Ljubljane zasebni uradnik Alojzij Scdej iz Ljubljane in iupan Klenovšek 'z Trbovelj Pred sednik pokrajinskega odbora za Srbijo je Milorad Velič.
Predlogi o spremembi davčnega s"stema
Zagreb. 15. nov. o. Po vesteh iz Beogra da proučujejo v finančnem ministrstvu zadnje dni občo revizijo davčnega sistema. O tem je govoril finančn' minister tudi na svoji zadnji konferenci z ravnatelji vseh 10 finančnih direkcij v državi. Po dobi je nih informacijah je v načrtu nov način do ločevanja in pobiranja davkov V bodoče bodo posebne davčne uprave določale vi smo davkov druge pa se bodo bavile z nji hovim pobiranjem.
Ban štibašlč v avdienci
Beograd, 15. nov p. Nj. Vis. knez na mestnik Pavle je sprejel danea v avdien ci hrvatskega bana dr. šubašiča.
Povratek nre**sedffika Živkoviča v Beograd
Beograd. 15 nov p. Danes so se vrnil-s svojega potovanja po Bosni predsednik 1NS Peter Živkovič ir. drug: člani vodstva JNS V Bosni so imel: celo vrsto dobr* uspelih shodov.
Konff^ce pri dr. Mačku
Beograd, 15 nov. p. V kabinetu pod predsednika vlade dr Mačka so se danes nadaljevala posvetovanja o prenosu raznih poslov z min-strstev na bansko oblast v Zagrebu Posvetovanjem sta prisostvovala tudi minister dr. Konstantinovič ter ban dr. šubašič.
Ban dr SubaŠič je imel dopoldne posve tovanja z - notranjim ministrom Mihaldži čem. Po tej konferenci je notranji minister Mihaldžič sprejel večje število bivših po slancev iz Hrvatske Posvetovanja 90 se nanašala na prenos poslov iz Notranjega ministrstva na bansko oblast v Zagrebu.
Uspeh ljubljanskih pevcev v Zagrebu
Zagreb, 15. nov. o. V dvorani zagrebške ga Glasbenega zavoda je bil včeraj četrt; večer komorne glasbe zagrebških madriga listov. Na večeru je gostoval tudi znar »Slovenski vokalni kvintet« iz Ljubljane Na njegovem programu so bili zastopan slovenski komponisti od Jakoba Petelin* Gallusa do danes. Kvintet je dosegel po poln uspeh in je moral več točk ponoviti Po sodbi zagrebškega tiska Je kvintet f svojim sinočnim nastopom mnogo pripomogel k medsebojnemu spoznavanju sloven skega in hrvatskega glasbenega življenja Občinstvo je slovenske pevce nagradilo 2 viharnim ploskanjem in lovorjevim ven cem.
Slovesna otvoritev ceste Beograd—Subotica
Beograd, 15. nov. p. Nova mednarodne avtomobilska cesta Zemun—Horgoš, ki jf sestavni del mednarodne avtomobilske ceste London—Carigrad bo 23. t m. slovesne izročena prometu. Svečanosti bo prisostvo val tudi predsednik vlade Draglša Cvetko vlč.
BABTM1HA krema
«
SE USPESNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE* BANE, PRASKE, OPEKLINE. iIRASTE, LIŠAJE EV VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO.
Načela volilnega zakona za hrvatski sabor
Volitve bodo po sodnih okrožjih — Glasovanje s kroglicami — Na 50.000 ljudi en poslanec
Zagreb, 15 nov. o Novi volilni zakon za banovino Hrvatsko, je v načrtu pripravljen Kakor se je doslej izvedelo, je sestavljen na liberalni osnovi tako da bo moglo razpoloženje naroda priti popolnoma do izraza Kand datne liste se bodo vlagale po okrožjih, ki se bodo skladala z ozemlji okrožnih sodišč Le področja okrožnih sodišč v Gospiču na Sušaku in v Ogulinu se bodo združila v v eno volilno okrožje s sedežem v Ogulinu. prav tako območji okrožn:h sodišč v Dubrovniku in Splitu v eno volilno okrožje s sedežem v Splitu, območji okrožnih sodišč v Travniku in Mostarju pa v eno s sedežem v Mo-starju.
Na vsakih 50000 prebivalcev bo izvo-
ljen po en poslanec. Ostanek preko 25.000 bo dal pravico do enega mandata več Aktivno volilno pravico bodo imeli vsi moški z dovršenim 24 letom, pasivno pa vsi moški z dovršenim 30 letom.
Glasovanje bo tajno Glasovali bodo s Kroglicami in na voliščih po občinah Kroglice bodo iz gume in vanje bo vdelan grb banovine Hrvatske.
Kandidatne liste se bodo morale predložiti okrožnim sodiščem in bodo morale imeti podpise vsaj 100 volilcev Vsaka kandidatna lista bo imela nosilca liste in Oo enega kandidata za vsak srez v dotič-nem okrožju Poslanci v hrvatski sabor bodo izvoljeni za dobo treh let
DrZavn! poglavarji, ki so čestitali Kalininu
Moskva, 14. nov. s. O priliki sovjetskeg; državnega praznika dne 7. t. m. je preje) predsednik Sovjetske unije Kalinln pozdravne brzojavke od naslednjih državnih poglavarjev: kitajskega, turškega, estonskega, letonskega, litovskega in slovaške ga predsednika, Iranskega šaha ln afgan skega kralja.
Predsedniku sveta komisarjev ta komisarju za zunanje zadeve Molotovu so brzo javno čestitali predsednik turške vlade turški zunanji minister ter zunanji ministri Estonske, Letonske ln Slovaške.
Ognjeno morje v Maracaibu
Strahoten požar v venezuelski petrolejski pokrajini Okrog 800 smrtnih žrtev
Caracas, 15 nov. AA. (DNB). V I^ffn-nilasu, znani venezuelsld pokrajini petro-lejsldh vrelcev, je nastal strahovit požar, ki je zahteval več sto smrtnih žrtev in v štirih urah uničil mesto Maracaibo ob istoimenskem morskem zalivu.
Ogenj je nastal v nekem nočnem zabavišču zaradi eksplozije pri plinski svetilki. Mesto Maracaibo je po veliki večini naseljeno z delavci, ki so zaposleni na bližnjh petrolejskih poljih. V kratkem času je bilo vse mesto v plamenih. Računajo, da je dozdaj zgorelo 500 do 800 ljudi. V trenutku, ko je požar izbruhnil, je bilo v mestu nad 3000 moških, žensk in otrok. Čim se je zvedelo za nesrečo, so pohiteli na kraj požara gasilci in drugi pomagači za splavih
in čolnih. Jezero Maracaibo, ld je prekrito debelo plastjo nafte, se je spremenilo v ognjeno morje. Takoj v začetku požara je zgorelo okoli 300 lesenih hiš, ki so stale tik ob jezeru. Požar se je razširil s strahovite naglico preko lagun ln se približuje tud edinemu mostu, ki veže mesto na otoku * kopno zemljo hi po katerem bi se prebival-stvo ed no moglo rešiti. Ljudje so iz stra hu pred smrtjo skakali v jezero, da bi se rešili. Z neko malo ladjo se je rešilo 20f ljudi Vsak boj s tem ogromnim požarom je popolnoma brez uspeha. Predsednik republike Aleazar je ukazal tridnevno narod no žalovanje. Na vseh poslopjih v prestol niči so razobešene zastave na pol droga.
Poročila naše 71. izdate:
Francozi o usoii
haaške mirovne akcije
Pariz, 15. nov. br. Komunike, Id ga je objavil nocoj nemški poročevalski urad o sporočilu ministra Ribbentropa nizozemskemu in belgijskemu poslaniku, da Nemčija smatra mirovni poziv iz Haaga za brezpredmeten, odkar sta znana angleški in francoski odgovor, je vzbudil v tukajšnjih političnih krogih silno pozornost. V svojih prvih komentarjih o nemškem zadržanju naglašajo naslednje:
Dne 7. novembra sta belgijski kralj Leopold in kraljica Viljemina izdala skupen poziv Angliji, Franciji in Nemčiji, naj se prično na njuno posredovanje pogajati za obnovo miru. 2e dan nato je nemški tisk o tvoril ostro kampanjo proti Nizozemski in Belgiji, poleg tega so se pričele koncentrirati na nizozemski in belgijski meji nemške motorizirane divizije ter drugi oddelki vojaštva. Napetost je naraščala vse do konca preteklega tedna, ko je nenadoma splahnela. Odtlej je Nemčija dvakrat popolnoma spremenila svoje stališče.
Spočetka je vse kazalo, da bo Nemčija s svojimi manevri skušala prisiliti Nizozemsko in Belgijo, da bi se tudi v gospodarskem pogledu povsem ločili od Velike Britanije. Hkratu je bilo objavljeno, da sta odpotovali posebna nizozemska in belgijska trgovinska delegacija na gospodarska pogajanja v Berlin.
Nenadno pa so v zadnjih dneh Nemci po svojih poslanikih v Haagu in Bruslju sporočili nizozemski in belgijski vladi, da bo Nemčija spoštovala nevtralnost obeh držav le, če bosta v resnici ostali striktno nevtralni. Po francoskem mnenju to pomeni, da bi bili morali urediti in organizirati svojo nevtralnost povsem v smislu nemških želja.
Dne 12. novembra sta kralj Jurij ln pre-
zident Lebrun odgovorila na mirovni poziv iz Haaga. V Berlinu so obmolknili. Nato so pričeli spuščati poskusne balone z raznimi poluradnimi izjavami in komentarji. Vsi nevtralni opazovalci so dobili vtis, da so na Wilhelmstrasse v zadregi. Nemški tisk je mirovni poziv iz Haaga prvotno prezrl. Včeraj pa so se nenadoma razširile iz teh nevtralnih krogov vesti, da je bil nemški odgovor poslan v Bruselj in Haag obema nemškima poslanikoma. Istočasno so nevtralni novinarji iz Berlina sporočili, da sta bila belgijski in nizozemski poslanik včeraj pozvana na Wilhelmstras-se in obveščena o vsebini note, ki naj bi jo oba nemška poslanika v Bruslju in Haagu danes izročila zunanjima ministrstvoma obeh nevtralnih držav. Nizozemski in belgijski novinarji so v svojih poročilih iz Berlina celo ugotovili, da je Nemčija v svojem odgovoru upoštevala dobro voljo kralja Jurija in prezidenta Lebruna, da je ostro obsodila angleški in francoski odgovor in negativno odgovorila na poziv.
Nocoj pa se je položaj naenkrat spet iz-premenil. Namesto da bi bil nemški odgovor izročen vladama v Bruslju in Haagu ter objavljen, se je stališče nemške vlade do mirovnega poziva iz Haaga vobče proglasilo za brezpredmetno.
Vsekakor se bo stvar še pojasnila, a pariški politični krogi so mnenja, da je tako postopanje nemške vlade samo izraz njene nervoznosti in negotovosti. Na tako razpoloženje uradnih krogov na Wilhelmstrasse je pač moral vidno vplivati razvoj dogodkov v zadnjem času: neuresničene grožnje proti Angliji, monakovski atentat, nasveti nemške generalitete glede akcije proti Nizozemski in še razni drugi manjši neugodni pojavi.
tMklonitev tajne seje angleške zbornice
London, 15. nov. s. V zgornji zbornici je danes v imenu vlade lord Stanhope odklonil predlog nekega opozicijskega člana zbornice za sklicanje tajne seje angleškega parlamenta. Lord Stanhope je izjavil, da bi bila taka seja napačno tolmačena v tem smislu, da obstoji v Angliji močno gibanje za takojšnjo sklenitev miru. Tajna seja bi bila upravičena šele takrat, kadar bi se pojavile v državi važne razlike v mišljenju. Sedaj pa je ves narod popolnoma enoten ter za nadaljevanje vojne.
London, 15. nov. s. Ker je ministrski predsedcik še vedno rahlo bolan, jutri ne bo mogel podati v spodnji zbornici svojega rtdnega tedenskega poročila, temveč bo poročilo v imenu viade podal finaučni minister sir John Simon.
Nemčija nima zahtev napram švedski
Berlin, 15. nov. AA. (DNB.) Pooblaščena osebnost zunanjega ministrstva je demantirala vse vesti, da bi imela Nemčija napram švedski kake zahteve. Gospodarska pogajanja s Švedsko se nadaljujejo ter se bo trgovina s to državo vršila enako kakor doslej. Ni nastopil noben nov moment ter niso bile postavljene kake posebne zahteve. Nemška delegacija je zahtevala samo gotova nova navodila.
Vohunska aSera
na Švedskem
Stockholm, 15. nov. z. V švedskem rudniku železa Opselomudu so odkrili vohunsko afero. Aretiran je bil neki tujec, ki se je izdajal za strokovnjaka in ki je v bližnjem pristanišču celo pregledoval ladje in njihove tovore.
Ismet Ineni bo obiskal Bagdad
Kairo, 15. nov. A A < Štefani.) Listi prinašajo vest, da bo predsednik turške re-oubl:l:e Jsmet Ineni uiadno obiskal Bagdad. Iraški poslanik v Ankari se je vrnil v Baudou, da pripravi t prejem.
Nepovoljen razvoj monakovske preiskave
Curih, 15. nov. z. V svojem poročilu iz Berlina ugotavlja današnja »Ziircher Zei-tung«, da so lz nemških listov Izginile vesti o monakovskem atentatu. Le v neka-
terih listih je še na skritih mestih opaziti poročila o zdravstvenem stanju ranjencev. List meni, da ta količina kaže, da se preiskava o krivdi za atentat ne razvija ugodno.
i
Bumunsko-turška |	trgovinska pogajanja
Kairo, 15. nov. j. Danes zjutraj je prispela na potu iz Ankare rumunska trgovinska delegacija, ki je skupno s turškim trgovinskim ministrstvom izdelala načrt nove rumunsko-turške trgovinske pogodbe. Rumunska delegacija bo stopila v stik z egiptsko vlado, da sklene tudi med Ru-munijo in Egiptom nov trgovinski dogovor.
Sklepi zastopnikov Delavskih zbornic
Beograd, 15. nov. p. Na sestanku zastopnikov delavskih zbornic je bila sprejeta resolucija, ki pravi med drugim: 1. Delavsko zavarovanje naj tudi v bodoče temelji na zakonodajni enotnosti za vso državo. 2. Izvrševanje delavskega zavarovanja naj se poveri samostojnim nosilcem delavskega zavarovanja. 3. število nosilcev naj se določi izključno po obsegu poslov. V zvezi s tem naj izvrši likvidacija dosedanjega Suzorja s sodelovanjem polnopravnih predstavnikov vseh obstoječih krajevnih organov, kakor tudi polnopravnih zastopnikov delodajalcev in delojemalcev s področja teh organov. Za čim hitrejšo ln uspešnejšo izvršitev tega dela je potrebno, da se v Suzoru takoj vzpostavi samouprava na podlagi sorazmernega zastopstva interesentov iz vse države ter po predlogih pristojnih delodajalskih in delavskih zbornic.
14 žrtev tramvajske nesreče v Beogradu
Beogiad, 15. nov. n.	se je pripeti-
la v Beogradu huda tramvajska nesreča, pri kaceri je bilo ran jenih 14 ljudi, med njimi nekateri zelo hudo. Tramvajski voz št. 12, >:i obratuje na r-">'i Spomenik-De-dinje, se je na povratku z Dedinja pri postaji Senjak prevrnil. Vozu je namreč odpovedala zavora pa je pridrvel navzdol s silno brzino, skočil na postaji s tira, podrl nekaj dreves in se nato prevrnil. Voz se je popolnoma razbil, k sreči pa ni bilo smrtnih žrtev. Za pomoč ranjencem je bilo takoj poskrbljeno.
Zemunska: Oblačno od' časa do časa dež. Toplota se ne bo dosti spremenila.