St. 98. V Mariboru, četrtek 25. avgusta. III. tečaj. 1870. Vtorek, četi k in so-hoto izhaja in volja v Mariboru brez po&i banj a na dom za \fo leto 8 j?. — k» pol četrt ?ta 4 „ —-20 SLOVENSKI NAROD. Po pi*>ti I za vse leto IO g. — k „ pol leta -r> „ — r Vredniitvo in opravništvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. it. 179 Oznanila: Za navadno triatopno vrsto sa plačuje : ti kr. če se tiska lkrat, 6 ff || 2krat, 4 „ ,, 3krat. vuče pismenke se plačujejo po prostoru. Za \ -;ik tisek je plačati kolek (atetnpelj) za 80 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj te blagovoljno frankujejo. Car Nikolaj Pavlovič in Napoleon III. Iz Peterburga [It?, dop.] S toliko različnostjo značajev sta si vendar Na-poloon III. in car Nikolaj Pavlovič v svojem političnem ravnanji zelo enaka. Nikolaj je bil ravno tako p o-šten, kakor je Napoleon neznačajen; držal je svojo besedo o vsaki priliki, tudi takrat, kader je to Rusiji škodljivo bilo ; Napoleon jo no drži — nikdar. Z druge strani je bil car Nikolaj ravno tako omamljen od svoje slave in mogočnosti, kakor je Napoleon 111 Mogočen, imeniten in veljaven ob svojem času, kakor sedanji francoski despot, mu ni bilo mar, meniti se za dejanstvene moči v političnem življenji, delal je le po svoji glavi, kakor dela Napoleon III. Čeravno so nje govi poslanci sloveli za izvrstne diplomnte, vendar ni pravega zvedel po njih sporočilih. Ko jo po iztočni vojski nekdo vprašal barona Brunova, takrat najbolj slovečega ruskega diplomata : zakaj ni odsvetoval od vojske svojemu gospodarju, dobil je odgovor: „Zato, da bi ga ne razjezil." — „Da bi ga ne razjezil", jo s časom menda tudi pravilo Napoleonovih diplomatov postalo. Napoleon se je na svoje stare dni tako prevzel, da ni več gledal postaviti pravega moža na važno mesto; sicer bi mu ne bilo v glavo padlo takemu človeku, kakor je Grainont, vodstvo zunanje politike izročiti. Njegova poslanca v Berolinu in Madridu do zadnjega nista vedela, kaj se mod španjsko in prusko vlado snuje. Osupnen neki dan čuje, kaj se je za njegovim hrbtom spletlo. Isto taka so mu je godila s poslanci pri južnih nemških dvorih. Ti so ga zagotovljali, da južne nemške države ne bodo potegnile s Prusijo. On jim verjatno in hudo se prevari. Ko car Nikolaj sklene iztočnega pitanja podstopiti se, ni mu mar s tisto državo porazumeti se, ki mu je zamogla največ zaver delati, namreč s Francozko, ki je takrat še precej skromna bila; snubil je za svoje namere Anglijo, ki mu ni mogla ni dosti škodovati, ni kaj pomagati. Ko Turkom vojsko napovo in svojo vojsko k Do navi pošlje, postavi na čelo krdel mnogo nezanesljivih in nesposobnih Nemcev, ki niso imeli drugih zaslug, nego pokroviteljstvo njegove nemške žlahte, iu tudi ta vojska ni bila dosti velika za tako nalogo. Pa to še ni vse. Ne da bi jo naravnost v Balkan poslal, s svojo črnomorsko Iloto pa Dardauele zaprl, in tuko Turško za vrat zgrabil pred, nego je bila v stanu resnobno bran postaviti se, zapre floto v Sebastopolj, vojsko pa pusti leto in dau ob Donavi, tako dolgo, da se Turška s tujo pomočjo oboroža in da Francoska in Angličan ska, pred nasprotnici, zvezo zoper Rusijo skopčate in Turški ua pomoč udarite. Ruska flota ni bila tako oborožena, kakor so zahtevalo potrebe časa — česar je bil Nikolaj sam kriv — pa je imela izvrstne vodje in hrabro mornarje, kar se je jasno pokazalo v sinopski bitvi in pozneji pri brambi Sebastopola, kterega so od začetka skoraj sami mornarji proti celi vojski zapadne Evrope na tistih imenitnih nasipih branili, ki so jih ve čidel sami, pod vodstvom admirala Kornilova, napravili Od žalosti in jeze, da jim ni dopuščeno bilo na svojih ladjah s sovražnikom meriti se, so iskali in našli sini admirali Kornilov, Lazarev, Istomin in Nahimov na teh nasipih ; tisti Nahimov, ki je eno leto popred, ko blisk planil iz Sebnstopolja na bolj oborožuna turško iloto in jo v malo trenutkih, do ene ladje, razdrobil, čeravno so se postavili Turki pod kanone binopske trdnjave Kaj bi se bilo dalo napraviti, ako bi bil Nikolaj vedel I kazati, da le nasprotna stranka postave krati na našo porabiti svoje moči, in ko bi bil ravnal tako, kakor I Škodo, (dobro!) Govori potem še Dežman o čaši peli-mu je zdrava pamet velevala! Pa ošabnost ga je osle-!novca, in reče da treba ta „decoct" denes popiti in pila, in ko začne ginoti njegova mnogočnost in njegova konča s slovenskim govorom; za njim Kromer; obema slava pogine ponosni mož od bolečin srca i odgovarja Svetec, in naposled dobi besedo poročevalec Napoleon III. zmisljivši si sedanjo vojno, ni maral, jdr. Costa. Na podlogi statističnih dat pobija vse, kar da bi se porazumel z Rusijo, ampak z magjarskimi betvari in z laškimi vitezi je mislil Evropo ukrotiti. Ne da je dovolj pripravljen, začne rat; namesto udariti na južno Nemčijo in jo k neutralnosti prisiliti, križim-rokama na meji ustavi se, ter sovražniku dovolj časa daje, da vse svoje sile na noge spravi, za prvega vojnega svetovalca pa si pridruži človeka, ki svoje sposobnosti in izurjenosti v vojskinih zadevah še nikdar skazal ni. Kaj je nasledek tako svojevoljnega in slepega obnašanja, ni treba, da razlagam. Ko so po krimski vojski častniki crnomorske floto, podavši se v baltiško morje, v Moskvo prišli, napije pri obedu, ki so jim ga napravili moskovski trgovci, znani kupec Kokorev na veliko rusko--nesrečni na tisto nesrečo, ki jo pokopala za vedno večne čase rusko sužnost in nemško gospodarstvo na Ruskem. Tudi francozki narod je zadela velika nesreča, pa ta nesreča za Francosko ne bode nesreča, ampak sreča, kajti ta nesreča jo bo rešila največje nesreče, to je — Napoleona III. in njegove rodovine. Iz deželnih zborov. I>c><-/4 Ini /l»or &t»Jcrs)kl. (2. seja 22. avgust a.) [Izv. dop.] ljubi poslancev, ki so vsi nemško prisegali, se še za dve leti potrdi postava o nadaljevanji obstoječih mit-ničnih privilegij na necesai^kih cestah. M. Herman stavi nasvet: .Deželni zbor naj v očigled notranjim zmešnjavam in zunajnim nevarnostim izreče svoje želje in mnenja v najponižnejši adresi na Nj. Veličastvo." Nasvet pride v kratkem v obravnavanje, vendar je do zdaj še dvomljivo, ali bode privolila večina adreBO pošiljati. Prejšnjemu glavarju Gleispachu so svečano izreče zahvala dež. zbora za njegov trud. Še naznani g. Kosar svojo interpelacijo glede razširjajoče se nevarnosti osebe in iroeuja po deželi, potem pa se volijo perovodje, verifikatorji, finančni, peticijski in cestni odbor, v ktere, kakor že omenjeno, ni bil voljen nobeden naših poslaucev. Če jih pa tudi večina pri volitvah prezira, to se vendar vidi iz vsega vedenja, da se narodna, s konservativno stranko postopajoča stranka začenja žo nekoliko v poštev jemati. Z raznimi poročili napolnena seja se konča še le ob 3/4 na dve. Blagost naših nasprotnikov se je t nova pokazala s tem, da so se obljubovajo plazili okolo narodnega poslanca g. Adamoviča in konservativnega g. grofa Platza in ju skušali pridobiti za neko »pomirlj vo" stranko, ki pa menda no bode posebno pomirljivo mogla postopati, ker ima v njej med drugimi velika besedo znani g. Wa8er. Adamovič in Platz sta se skazala značajna moža in sta ostala zvesta svojim volilcem in svojim obljubam. (3. seja 23. avgusta.) [Izv. dop.] Gibanje že postaja živahnejše. Predsednik naznanja celo vrsto peticij, zlasti so zastopane prošnje učiteljev. Brandstetter podaja neliberalno prošnjo mariborskega društva „Fort-schritt", naj se zabrani oklicanje dogme o papeževi nezmotljivosti in naj se vpelje „placetum regium." Vsa zbornica se je peticiji glasno smijala in predsednik jo je izročil šolskemu odboru, kar je tudi zbornica potrdila, dasiravno jo je Brandstetter hotel nakloniti pe-ticijskemu odboru. Prof. Maassen s krepkim glasom in ostro naglasovaje bere svojo interpelacijo, kaj hoče vlada storiti, da se ne bodo zopet poročali dogodjaji, kakoršen je ta, da je vladni komisar konservativnemu društvu v Hengsbergu prepovedal glasovati o resoluciji, v kteri se pravi, da ono društvo ne more imeti simpatij niti za Francijo, niti za Prusijo zgrajeno na sili in krivici? Baron Kiibeck obljubi v kratkem odgovora. Na to dobi g. dekan Kosar besedo za svojo interpelacijo, ktero bomo prihodnjič priobčili celo. C. kr. namestnik skuša uekaj tako odgovarjati, obširen odgovor vendar obeta še le za prihodnje. Poslanec Franck v daljšem govoru zagovarja svoj nasvet: Naj se voli sedmeričen odbor in smer voli oziraje se na vse deželne oddelke, kteri odbor bode imel svetovati, kako naj bi se popravila in vredila pOBtavo-daja o srenjskih in okrajnih zastopih. Ta odbor naj bi pravice in dolžnosti teh zastopov primerno razdelil in kot črtež postave predložil deželnemu zboru. Smel bi se povečati s strokovnjaki in stopiti v zvezo z vlado in deželnim odborom." Franck želi odpraviti okrajna glavarstva in njih, ter tudi velik kos srenjskih opravil izročiti neki veliki srenji (grosscom-mune). G. dr. Dominkuš naglašaje važnost tega predmeta svetuje, naj bi se odbor sestavil iz 13 odbornikov in naj bi se pri izbiranji tega odbora posebno pazilo na kmečke srenje, na deželne oddelke in na obe deželni narodnosti. Zbornica sprejme Dominkuševe nasvete. Brandstetter, Seidel, Tomschiitz in Fichna niso glasovali za te pravične dostavke, pač pa je za nje glasoval mariborski zastopnik g. Reuter. Dotični odbor se bode volil v prihodnji seji, g. Brandstetter je svetoval, da bi se bil volil že v tej seji, ker je računil, da se zarad premalih dogovorov no bodo spolnili pošteni nameni, ležeči v Dominkuševcm nasvetu. Zbornica ni hotela pristopiti Brandstetterjevim zvijačam. V drugem so se razne opravilne zadeve izročale posebnim odborom. Tako tudi statut in volilni red mariborskega mesta ; Brandstetter je želel, da bi se takoj posvetovalo o teb svareh, a g. dr. Schreiner ga je podučil, da bi bilo tako prenagljeno posvetovanje proti koristim mariborskega mesta in stvar se je preložila. Mariboru se je dovolilo pobiranje tako imenovanih „zinskreuzer". H koncu se je volil šolski odbor, v kterega zopet ni voljen noben Slovenec. Prihodnja Beja v sredo. Deželni zbor g-<>ri»ki (2. seja 20. a v g.) [Izv. dop.] O 5. uri popoldne. Nazoči vsi dež. poslanci razen knezonadškofa. — Po predlogih deželnega odbora se potrdijo enoglasno in brez razgovora volitve vseh deželnih poslancev. Potem je kot drugi predmet na dnevnem redu cesarsko poročilo. — Cer ne nasvetuje, naj se izroči odseku 7 udov, ki naj sestavi odgovor ali adreso. Do zdaj je bila vselej navada — pravi — da se je na cesarska pisma odgovarjalo inu to se tudi spodobi. Redko imamo priliko razkriti svoje želje in zahtevo vladarju , in treba nam tedaj vsako porabiti, ki se nam ponudi. Pri sedanjem političnem položaji je tudi važno in dobro, da izrečejo deželna zastopstva svoja mneuja, na ktero stran naj bi vlada krenila itd. — Proti temu nasvetu se oglasi poslanec Dottori. On meni, da cesarsko pismo ne obsega nobene druge zahteve , nego da se pošljejo poslanci v državni zbor. Najprimernejše odgovorimo tedaj, ako na cesarsko nujno povabilo volimo državno poslance. Sklene z nasvetom, naj se vzame cesarsko poročilo na znanje in naj prido volitev državnih poslancev na dnevni red one prihodnjih sej. — Doljak spregovori nekoliko v slov. jeziku v podporo Cerne-tovega nasveta. Glasuje se potem o Dottori-ovem predlogu in ker je na obeh straneh enako število glasov, odloči dež. glavar se svojim glasom da obvelja. — Slovenci so vsi složno proti glasovali. — Potem podaja dr. Deperis v imenu dež. odbora račune za 1. 1869 in preudarke za 1. 1871 vseh deželnih zalogov. V finančni odsek, kteremu se izroče, so izvoljeni Candussi, Doljak, Bernardelli, Gorjup, Baron Ritter, grof Strassoldo in Winkler. Ritter je odsekov predsednik. Na to bere dr. Deperis predlog deželnega odbora zastran konečne vredbe deželne kmetijske šolo v Gorici in nasvetuje za to zadevo odsek 5 udov. Doljak predlaga, naj se voli za ta odsek 7 udov, kar se je enoglasno sprejelo. Izbrani so v ta odsek: grof Coronini (predsednik), dr. Lavrič, dr. Deperis (poročevalce) Čeme, Dottori, Del-Torre in Pagliaruzzi. Glavar sklene sejo in si pridržuje naznaniti prihodnjo poslancem na dom. Kranjske gimnazije pa narodna ravnopravnost, vladna pristranost pa nemškutarske namere. 1 j u atatistiqiie e a t auiai 1* scienc« raisonnee de i' a i t s. (Dalje.) (Hode na poprejšna pojasnila, vsaki gimnaziji posebej pridana, ne bode treba tu obširno razkladati sledečega pregleda. Ta kaže, kako so se slovenski dijaki vseh treh gimnazij skup zadnjih 20 let v določenih dobah ali množili ali zmanjševali. V s i slovenski dijaki. Doba Število dijakov Namuoženjc prvo leto zadnje leto brez-ozirno /« 1851—1800 470 753 282 59-8 1853 — 1863 428 941 513 1198 1860 — 1869 753 695 —58 -7-8 1860—1863 753 941 198 26 2 1863—1869 941 695 — 246 —26 1 1851—1869 471 695 224 47-6 Prvih 10 let (1851—1860) sn je število slovenskih dijakov še za več kakor polovico pomnožilo namreč za 59.8 %. Prva leta so njihovo število nekoliko tlačili žalostni nasledki viharnega leta 1848, in nekoliko o-strejše ravnanje ž njimi vslod vpeljanega novega učnega načrta. Oni nasledki se izgube, mladina se s časoma privadi novim tirjatvam in od leta 1853 naprej, ko se jo njeno število bilo najbolj skrčilo, je zmerom bolj po-gostoma hitela v šolo. V desetletni dobi od 1853—1863 se je število slovenskih učencev bilo razmnožilo brez-ozimo za 513 glav, t. j. za 119.8 odstotkov. Od leta 1863 naprej pa zopet počasi pojema, od 941 glav (1869) t. j. za 26 odstotkov. Kljubu tej žaloRtni pri- kazni so slovenski učenci tudi zadnje šolsko leto skoraj za polovico bolj pogosto obiskavali gimnazije naše deželo kot so jih leta 1851. Za peščico nemških učencev tukaj ne bom priobčil enakega posebnega pregleda. Novomeški Nemci (o onih v kranjski gimnaziji se ne da govoriti) niso skoraj za nič predrugačili število ljubljanskih nemških dijakov. Tedaj za razmnoževanje ali pojemanje Nemcev v večletnih dobah naj velja to, kar sem že popred o njih razmeri proti Slovencem v posameznih letih povedal. Vsi očitni in neočitni dijaki kranjskih gimnazij brez ozira na njih narodnost so se v večletnih dobah množili ali pojemali po sledečem kazalu: Vsi kranjski dijaki. tolmačijo. Le nasprotni odstotki niso tako vsaksebi, kakor bi kdo vsled znanih številnih razmer slovenskih dijakov pričakoval: to pa iz prav naravnega vzroka. Tista leta, ko so slovenski dijaki najbolj narastali, so za Nemce vpisani učenci pojemali in nasproti. Marsikterega utegno posebno zanimati, ako za nektere večletno dobe primerjamo v odstotkih, kako so se dijaki naših gimnazij namnoževali in kako stanovalci naše deželo. Namnoženje dijakov od 1851-1863 I 1857 — 1863 [ 1857—1867 | 1851 — 1869 v odstotkih (°/0) «7.8 I 65.5 I 42.7 | 54 Namnoženje stanovalcev od 1851 — 1803 I 1857—1863 | 1857—1867 | 1851—1869 v odstotkih (°/0) 4.94 I 2.31 I 3.68 | 8.96 Tudi te številne razmere govore same zase. Jako zanimivo bi bilo, narastovanje dijakov glede na njih narodnost primerjati z narastanjem stanovalcev tudi po narodnosti ločenih. To delo pripuščam čestitomu bralcu In to tem rajše, ker je razupiti nemški profesor naše glavne gimnazije izbrisal belo Ljubljano s črno-rume-nega zemljekaza. Ker je geograf in zgodovinoslovec s profesorsko diplomo mu že moramo verovati, tem več, ker je njegov nemški „grtingliches Wissen" (kakor vsak trenotek trikrat pove) v resnici infalibel. Ta razupiti učitelj je zadnje binkoštno praznike v pričo zbranih mu bratov Nemcev in nemčonov v starodavnem slovenskem Celji rekel: „Celje je — der auaserste siid-ostliche VVachposten deutscher Cultur und Gesittung." Velikodušni in dosledni so res naši Nemci; pred leti jim je bila Gorica „die iiusserste siid-bstliche Grenz-marke deutscher Cultur und Gesittung", posled Ljubljana eino „deutscho Stadt", in letos so se že na Štajersko umaknili 1 Preglcdujmo mladino naših gimnazij še s drugega stališča, namreč s stališča njenega napredka. Dotične številne razmere bodo tudi od te strani jasno kazale, kako nenaravno so naše šole ustrojene. Pričale nam bodo smrtno pregrehe naše c. k. vlade zoper slovenski narod, ker mu sili nemške šole, ker nasproti vsem našim prošnjam in pritožbam zahteva, da se slovenska mladina po gimnazijah podučuje v njej neznanem nemškem jeziku. Pri sledečih pregledih se bom oziral zmerom le na očitne učence, a ne na privatiste. Učenje in izpito-vanje neočitnih učencev so mi zdi po večera preveč osebno: tako, da vse skup ni vredno piškavega oreha. Doba ■ . Število dijakov Namnoženje prvo loto zadnjo leto brez-ozirno % 1851-1860 514 882 369 717 j 1853—1860 475 882 407 85-7 ! 1851—1863 513 1015 502 - 97-8 | 1853—1863 475 1015 540 114-6 1 1860—1869 882 790 —92 *) — 10-4 1 1860 —18G3 882 1015 — 133 — 16 \ ! 1863 — 1869 1015 490 — 225 —221 1 1857—1867 613 790 216 42-7 1857 — 1863 613 1015 402 65-5 1851 — 1869 513 790 277 54 i *) Pred števili stoječa črtica ima znani pomen zmanjševanja dijakov. Tudi ta števila se po poprejšnih besedah sama Morebiti me bodo naši učitelji zastran tega zavračali | oni si mislijo svojo, jaz pa svojo. Tudi za posamezna leta ne bom segal celo v začetek pregledane 20letne dobe, ampak le zadnja leta (od 1858 naprej) naj tu posebej navedem. Po napredku so bili dijaki konec zaznamovanih let rn/.vrsteni: v Ljubljani v Novemmestu v Kranji 1 1'reKled v Pregled v Pregled v odstotkih odstotkih odstotkih $ (%) (Vo) (•/•) ■ K. I. E. i.: | g 0 E. I. ->. a. H 2. 3. 0 1858 37 12 1 1858 96 i 3 1863 8a 19 1 1859 83 17 _ 1859 85 u 4 1864 61 39 — 1860 78 22 _ 1860 75 18 7 1865 67 33 — 1861 79 20 1 1861 78 22 1866 72 28 — 1862 66 80 4 1862 74 16 10 1867 68 81 1 1863 75 23 2 18G3 78 11 11 1868 80 20 — 1864 74 25 1 ; 1864 79 10 11 1865 73 26 1 1865 85 7 8 1866 73 25 2 i 1866 88 7» 10 1867 89 10 1 1 1867 88 7 10 1868 90 9 1 1 186R 77 20 8 Do leta 1860 je bil v spričevalih izrazen napre dok ljubljanskih gimnazijalcev vse hvale vreden, kajti primeroma jih jo dobilo le malo drugi red (2. ali dvojko) ali tretji (trojko : 3) in mnogo jih je opravilo š*olo I odliko (E) ali vsaj z dobrim (I) uspehom. Številno resnico teh besedi bi skazal šo bolj očitno, ko bi te razmere priobčil tudi za poprejšna leta. (Dalje prih.) Dopisi. Is Ljubljane. —a— [Tomanov sprevod.] „To-man je umrl" je šlo tužno od ust do ust in vsak je pristavil: „sedaj šo le občutimo, kaj nam je bil On." Iz malega kola naših narodnih voditeljev, utrnola se je najsijajnejša zvezda. Po belej Ljubljani vihrajo črne zastave in uehote se spominjamo starih pravljic o me stih črno teučičo prepreŽeuih in o žalostnih prebivalcih Čutečih občno nezgodo l Zjutraj ob 7. uri jo gomazela neštevilna množica po ljubljanskih ulicah do kolodvora. Vsa narodna dru štva so bile zastopana, celo iz daljne Vipave, Postojne in Planine poslali so Sokoli deputacije z zastavami, bkazat zadnjo čast slavnemu mrliču. Dasiravno je neprestano lilo , vendar ploha ni zadržavala narodnega in hvaležnega čuta. Da jo pa vreme lo nekoliko ugodnejše, bil bi sprevod velikansk , sijajen , kakor se vidi lo i mestih, kjer se spremlja na zadnjem potovanji kakvla dar. — Več hiš je razobesilo črne zastavo in štacune bo bile večino zaprte, le gg. Luk man in \V in klor nista tega storila. Kaj bi pa tudi reveža počela , ako bi v teh 10 minutah ne prodala za kaka 2 solda roži-čev in fig 1 Et meminisse juvabit. Truplo rajnega v bogato okiučanej kovanej skrinji pokrito z venci vseh narodnih društev ljubljanskih iu rodoljubov iz Štajerskega, so je sprevodilo skozi blatno slonove ulice iu dunajsko costo do Šiško, od koder so ga spremljalo le teputacije vseh društev proti Kamni gorici, v 15 vozeh, množica pogreocev pa so vrnila v Ljubljano. Deževalo je curkoma celi dan, kakor bi se nebo samo solzilo zarad smrti prezgodaj umrlega To mana. Posebno ginljivo je bilo poslovilo dr. Bleiweis-a od rajuegn, in ne le v žarnih očeh krasnega spola ampak tudi v očeh korenjakov smo videli zaigravat solze. Po vseh vaseh, koder je bil sprevod, je bilo zvo njenje in povsod je bilo v največemdežji veliko naroda zbranega. V Kranji jo bil počitek. Mnogo duhovščine sprevodilo mrliča v glavno crkev, kjer so ljubljansk Sokoli prevzeli stražo pri mrliču. Ob 2 popoldne se jo sprevodilo trupla do konca mesta in pridružili so sepogrebcem čitaluičarji in pevci Kranjski, ki so tudi 2 venca z naslovi „Voditelju naroda" iu „pevci pevcu" položili na slavnega mrliča. (Pogreb v Kamnigorici popiše dopisnik „Z (iorenjskoga." Vredn.) Z Gorenjskega. — J. P. (Tomanov po- greb.) Tako veličastnega in — kar je veliko več — tako presrčnega in ginljivega pogreba pač še ni doživela gorenjska stran, kakor ga je videla dne 19. t. m., ko so vsej Sloveniji priljubljenega dr. L. Tomana peljali k večnemu počitku v Knmnogorico. Od Ljubljane, kamor je prišlo truplo iz Rodavna, do omenjenega tr^a, rojstvenega kraja rajnega Tomana, je bil slavnosten s p r e v o d. Po vseh cerkvah ob veliki cesti in blizo nje so zvonovi milo oznanovali, da se mrtvaški voz bliža. Ljudje so popuščali delo na podeli in hiteli na cesto. Po dve in še več ur so čakali sprevoda, udno je pri elo marsikterega, ko jo ugledal trugo, kjer poriva srce, ki je tako goreče bilo.za slovenske svoje brate, in solze so mu oblile obraz, solze, ki naznanil jejo več nego dolgi govori. Ginljivo je bilo videti na desni in levi trume priprostih prebivalcev. Kar je pa moglo z doma, odpeljalo se jo v Kamnogorico. Kljubu jako deževnemu vremenu — lilo je skoro ves dan — je prihitelo tje veliko naroda; duhovnov je bilo 22 med njimi staro, sive glave, ki so prišli poslednjo čast izkazat vernemu sinu cerkve in ljubljencu naroda s 1 o venskega. Ob šestih popoldne se vzdignejo z na rodno, črnim florom tužno ovenčano zastavo učenci in učenke, poslednje v belih oblačilih in s črnimi pasi in čezramniki, potem tržani in duhovniki, vsi s svečami, kake četrt ure mrtvaškemu vozu nasproti. Med petjem in zvonjenjem smo ga peljali v „kotiček miru", kjer je rajni sam želel počivati; dolga vrsta kočij iz Ljubljane Kranja, iz družin bližnjih krajev, vrli Sokolci Ljub Ijanski, pevci Kranjski in množica duhovnega in svet ega stanu iz Hadolice in drugod so ga Bpremili. Pretresljiv je bil prizor, ko se ustavi mrtvaški voz pre< ojstveno hišo, ko vzdignejo z njega še krasnejšo s pro lepimi venci kar obsipano trugo iu sokolci zapojo ža-lostinko. Svitle solze zaigrajo rodoljubom v očeh n celo nebo iz za dežnih oblakov bo milo nasmehlju Vrhunec žalosti pa je dosegel pogreb ua pokopališč Opustite mi popisaU te pretužne trenutke, srce mi trgajo I — Z venci obsuti grob v gorenjski Kamnigorici glasno kliče, v srcih tisoč in tisoč domoljubov pa milo odmeva: Slovenija žaluj, izgubila si onega n a j z v o s t e j š i 11 svojih sinovi Is Belgrada. 20. avg. [Izv. dop.] Vojska med Francozi in Nemci je tudi pri nas zdaj prvo, kar nas zanimiva, ker je njen izid, kakor za vso Eropo, važen n odločilen tudi za nas vzhodne Slovane , posebno za naše slovanske brate pod turškim jarmom. S kom mi Bočutimo, komu zmage želimo ? Enemu imed dveh gotovo, ker to je že v človeški naravi, da mora z enim dveh bojujočih se simpatizirati. V politiki pa to simpatijo določuje korist. In kar se tiče koristi, najbli-žnjega račuua, smo mi na videz v protislovji z vami, mi smo bili od kraja za Pruse , proti Napoleonu. Da je nasprotje v političnem mišljenji le u a v i d o z obstoječo, to boste sprevideli iz naslednjega. Mi Srbi Prusov ne poznamo, nemških namer ne čutimo, Nemcev se ne dotikamo, od njih nam osobna nevarnost ne proti, kakor vam. Francoska pak, posebno Napoleonova Francoska jo bila, in se je posebno v krimski ojski skazala, prijateljico gnjilo Turške, ktero mi uio ramo smrtno sovrašiti. Vsi pravi Turki so zabrinuti sedaj, videči, da Napoleon, njih varstvo, pada. Napoleon nas je branil, pravijo, ne vemo pa ali nas bode Prajska hranila. Ko je Francoska, t. j. Napoleon, oglasila rat Pruski, ponudil je sultan Napoleonu svojo pomoč ; to se za gotovo ve pri nas. Napoleon to ponudbe ni sprejel, ker su je Rusije bal. Naravno, da so zarad tega niži Jugoslovani proti Francozom bili. Pri vsem tem pa dobro spoznavajo , da bode Nemška vražna vsemu Slovaustvu. Zato vročih simpatij, tudi tukaj ni za Nemce, posebno zdaj ne, ko menimo, da je Napoleon padel, in da bode vsaka druga vlada na Fanooskem imela bolj človeško orijentalsko politiko Po tem tacem je protislovje navidezno in smo vsi enih misli in upanj. — Turška so zdaj strašno boji, kaj bode, in se na vso moč oborožuje. Do 1. septembra bode, Ivakor vladni belgradski list poroča, imela Turška 250.000 vojnikov za boj pripravnih. A kaj to! Tej vojski nasproti jo sama Srbija dovolj močna, neraču-nivši druge narode, ki navdušenja polni komaj čakajo znamenja. V Bosniji, Hercegovini, Črnigori, Bolgariji čaka Slovan, in kaj je Slovan sedaj, pokazal je lani Bokelj! Na Renu in na francoski zemlji je predigra, konec svetovnega krvavega boja in zarije miru — pride še le ! Naša vlada, ktera se v tem času čudno neodločno drži v pitanjih jugoslovanstva, ktera ima za tega delj muogo nasprotnikov med srbsko narodno inteligencijo, misli nas parlament, „narodno skupštino" sklicati na 26. september t. 1. Žalibog moramo pri nas tožiti zarad pomanjkanja inteligencije. V skupščini so navadni Beljaki in trgovci, sicer malo res izobraženih mož. Za narodno svobodo vse vneto, a kar so začetnega dejanja tiče jo skupščina vladna. To bode s časom bolje, ker za Šole se od vlade mnogo dela in mnogo stori. Sicer pa je vlada, in mora biti vseskozi n ar o dna. Politični razgled. Po krvavih bitvah okolo Metza, o kterih smo zadnjič poročali, ni do zdaj nobenega novega boja. bilo. Časopisi zdaj le natančnosti ugibljejo in pripovedujejo, ktere pa niso vselej zanesljive. Prusi pod kron-princem marširajo čedalje globlje v francosko deželo. Telegrami pripovedujejo, da kamor pruska armada pride, najdrt vbo opustošeno, po vaseh so sami starci in ženske. Mlado moštvo gre v vojake, in živež je poskrit. — Na Nemškem se navdušenje zavoljo zmag malo potega, ko se čuje o strasnih izgubah. V dveh dneh 100.000 mož padlo 1 in morda šo več. Pruski kralj piše svoji ženi: „strah me je vprašati koliko je mrtvih."—Posebno pruska garda je trpela. Dva regimenta pruskih dragonarjev sta bila (kakor pruski listi sami povedo) pri Gravelott-i do zadnjega moža posekana. Od enega druzega celega gardnega regimenta je ostalo samo 90 mož živih, itd. — Pri vsem tem pa pruski časopisi pišejo : „Pa prišli bodo še vroči boji in vroči dnovi, še več mož bo kri prelilo, ker Francozje niso poguma izgubili v vsej svoji nesreči.- Koliko mater in nevest joka zdaj že, koliko jih bo še jokalo 1 — Nemci oblegajo in streljajo na trdnjavo Štrasburg, ktera se pa hrabro brani in s svojega obzidja strele iz mnogih kanonov na oblegovalce vrača. Kako daleč je že prišla zadnje dni glavna pruska armada preko Metza v notranjo Francosko, se ne ve Metz leži okolo 10 milj od meje, četrtino pota do Pariza, kamor bi kronprinc prišel v 8 dneh, ako ne najde upora. Mogoče je, da se mu pri Wbrthu tepeni maršal Mac-Mahon nasproti ne vrže, o kterem nekaj časa ni slišati kje je, kteri je pa gotovo že novo vojsko zbral. V Parizu se vedno z večo naglostjo in ve-čim pogumom delajo priprave za brambo proti Prusom, ako pridejo pred Pariz. Živeža in orožja imajo baje že dovolj skupaj. Narodna straža se vadi v orožji in vse misli samo na boj s sovražnikom. Otroci in ženske zapuščajo Pariz. General Trochu v svojem oklicu na Parižane cesarja in cesarico še ne imenuje, temuč pravi naj narod sam vzame skrb za se v roke. — Palikao je v zbornici rekel, da je 19. avg. od Bazaine-a dobil dobra sporočila, da jih pa no more povedati. Ta poročila dokazujojo, pravi, da Bazaine ni svojega zaupanja in poguma izgubil. Deželni zbori so kakor vselej tudi zdaj nemškim centralistom trn vpeti, ker kažejo jasno, kako na lažnjivi podlogi je sedanji avstrijski ustroj zidan. Na tirolskem 29 poslancev (večina) ni hotelo brezpogojno predpisane prisege storiti, temuč hotelo obljubiti samo toliko zvestobo ustavi , kolikor jim pripušča vest in držanje zagotovljenih pravic Tirolske. Deželni poglavar to obljube ni sprejel, torej deželni zbor ni še redno začet. — Na zgornjem Avstrijskem so liberalci pri verifikacije vrgli pet klerikalnih poslancev, zato so vsi konservativci zapustili zbor; ne ve se, če za zmerom. — V Bukovini je nam federalistom prirastel energičen zaveznik. Rumunaka večina izreka, da se hoče ustave samo toliko držati, kolikor deželno pravice in samouprave ne podira. — Na m o-r a v s k o m Čehov ni še nazočih ; tam se bode adresa delala še lo po končanih volitvah na Češkem. — O deželnih zborih, v kterih so Slovenci zastopani poročamo obširno na drugem mestu. Kazni1 stvari. * (Volitev v državni zbor.) Štajerski narodni in konservativni 'poslanci bodo le s protestom in pogojno volili v državni zbor — tako menda tudi kranjski, ki polog tega sklenejo resolucijo o „Sloveniji" ali jo vsaj omenijo v adresi na cesarja. * (Smrt volovskoga tatu.) Predzadoji petek ie nek graničar iz Komarevca šel prek Save, da bi voli kral. V Preloščici ukrado bogatemu gospodarju 4 lepe voli. Gospodar zapari tatvino in teče za tatom, kteroga doide, voli mu vzame in ga — kakor „Zatočnik" pravi — „čestito" pmtepe. V koruzi blizu savskega brega leži tako razbit, da ne moro dalje. Dva serežana najdeta volovskega tatu tam in najbrž ga hočeta so bolj opiliti. Ranjeni ni mogel drugam nego v — Savo, ktore oblečen in razbit ne more preplavati ter utone. Zadnji četrtek so ga izlekli mrtvega iz vode. Poslana je komisija na mesto, ki bode stvar preiskala. * (Čitalnica v Boljuncu) vabi vse svoje ude dne 8. sept. ob 5. uri popoldno se vdeležiti volitve novega odbora, ker dosedajni je bil le začasen. * (Vran ska narodna čitalnica) je izlet 20. avgusta 1.1. v BraslovČe na en pozneje odločeni den preložila. Odbor. * (Iz Kamnika.) V nedeljo, dne 28. avgusta bode v naši čitalnici beseda z govorom, petjem in gle-diščno igro: „Veseli danM, ali „Matiček se ženi". Vljudno vabimo vse društvenike in druge rodoljube, da se v obilnim številu udeleže. Odbor. ♦(Društvo „T rd n j a v au) bi bilo vsled mnogih stroškov že v hude stiske došlo, ko ne bi štelo med svojimi udi radodarnih mecenatov. Mod temi je v prvi vrsti g. dr. Pavlic. Njemu in vsem, ki so blagodušno podpirali podvzetja našega društva izreka srčno hvalo. Odbor. *(Rojanska Čitalnica) napravi nedeljo 28. t. m. glavni zbor. Pri tej priliki se bodo volili odborniki in prvosednik; tajnik in denarničar predložita račun za leto. Vse ude vabi k zboru odbor. dokazov, Vara lehko postrežeta gospoda predsednik in tajnik Soče. Dovolite gospod dopisnik, da Vas vprašam, ali ate mar Vi kot priča podpisali kompromis med Sočo in gosp. Černetom, vsled kterega je imela Soča T-evo izvolitev v svojih rokah? . . In če niste, zakaj razna-Šate, tako lastne domišljije po svttuV Je-li to pošteno? Gotovo ne! Še grši Vas ziiaćnje pa to, da psujete javno se slavnimi ničlami tnožo, ktere je ljudstvo, in sicer bolj inteligentno ljudstvo naše deželo se svojim zaupanjem počastilo. S tem javno dokazujete, da le iz gole strasti slepo okoli sebe mahate, in zarad tega Vam je kristjansko prisanesti , ker strasten človek navadno ne ve, kaj dela; ne tako pa „Novicam", ki so sicer za kmete namenjene, ki puste v lastnih predalih dež. poslance zaničevati, menda prav za to, ker so kmetje ali posestniki. Menda pa ste opazko o Tonkli-u le zarad tega ponovili, da bi so priobčilo, zakaj da je on padel, ali vsaj kteri razlogi so se na dan volitve proti njemu navajali. Tega veselja Vam ne storim, ker je reč preveč delikutua in ker mi visoko spoštovanje do gosp. T-a tega ne dopušča. Osupnila Vas je moja opazka mod oklepami ? Jaz Vas prav rad rešim tega osupnen ja: Z Marusičevo kandidaturo se je bila vlada že pri volitvah za Goriško okolico zadosti spekla, zato se jej ni toliko za-nj mudilo pri volitvah velikih posestnikov, ker druga blamaža je navadno hujša od prve. Le vzemite besedo „ljudski zapel ji v ci" na znanje, kolikor hočete, v naših očeh ostane vendar vsakdo zapeljivec, kdar spodbuja volivce, naj volijo tujce in odvisne vladno služabnike za svoje deželno poslance, ker taki možje so se lo prav redko kedaj na korist ljudstva obnesli. V šestem listu leta 1867 je ranjca „Domovina" tako-le poročala o tedajšnjih volitvah slov. velicega posestva : „Grofa Attemsa (Goričana, Neslovenca) je bila nasvetovala D. za to , da bi so bili Slovenci prikupili mestnim volilcem sosebno aristokraciji (ktera je tudi res za-nj glasovala) in da bi nam meščanje za 2 naših glasovali). Toda Goriški liberalci so ta pot neknj prav nepričakovanega storili: glasovali so vsi (kolikor jih je bilo prišlo) za — tri Slovence. Veseli vzamemo to na znanje^ ter zarežemo si je na rož za prihodnje volitve, če nam jih Bog da učakati." „Domovina" jih hvala Bogu ni učaknla — pa veliko njeno stranke je ostalo, ki bi se morali še dobro spominjati tedajšnjega izida volitev, ki so pa pri vsem tem vladno kandidate in med temi zopet enega Italijana podpirali. Take može imenujem jaz rakopoteže. Namesto da bi na spoznani pravi poti pogumno naprej postopali, se bojazljivo umikajo in vlečejo še druge za seboj — ter s tem slovensko stranko brez potrebe le še bolj slabijo. Ako bi bili ti možje namesto z vlado, se Sočo a'i sploh z narodno stranko potegnili — ni Vam bilo treba zdaj nobenemu T-evega propada očitati; kajti združenim našim močem ni se bilo potem bati niti mogočnega „ciklopa" niti „gimnastike" niti vladnih priliznjencev, s ktorimi ste se bili žali Bog tudi Vi čast. gosp. dopisnik in Vaši tovariši zvezali. In s tem končamo od svoje strani nevšočni prepir o volitvah, kterega ste prav brez vse potrebe z neresničnimi in sovražljivimi poročili še po končanih volitvah naprej netli. Če Vam je kaj mar za slogo in za blagor naše domovine, rabite rajše zmožno svoj pero v podporo novih poslancev, namesto da kalite ljudsko zaupanje do njih in sojete nepotrebne razdražbe. Dopisnik iz goriške okolice. Dunajska borsa 24. avgusta. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 55 11. — kr .r)% metalike z obresti v roaji in uov. — „ — „ Enotni drž. dolg v srebru . . . . 64 „ 50 „ 18KO drž. posojilo.......90 „ 20 „ Akcije narod, banke......681 „ — „ Kreditne akcije........ 242 „ 75 „ London...........126 „ 60 „ Srebro...........124 „ — „ Napol........... 10 „ 9 _ Poslano. Gospodu dopisniku iz Gorice v št. 33 Novic. Dovolite čast. gospod dopisnik, da Vas zavrnem glede nekterih Vaših opazek na resnico. V odboru, ki je bil vsled nagiba italijanske stranke delj časa in ne še le dva ali tri dni pred volitvami slovenskega velikega posestva ustanovil, se je pač tudi o Attems-u, I3osizio-tu in Tacco-u kaj omenilo, ali za kandidate jih ni nobena stranka ni dva ni osem dni pred volitvijo postaviln. To jo istina. Vse drugo, kar o tem čenčate, n. pr.: „Kaj ko bi se mu bilo pridružilo .... V Kaj ko bi se bil združil s Štr.....to so golo iu prazne kombinacije, kakor že oblika kaže in ne dokazujejo — p ra v ničV Kako je Fnganol v zbor prišel? S pošteno večino glasov, ali v. večino poštenih glasov ali z glasovi poštene večine — kar pa ne izključuje, da bi bila tudi manjšina poštena; sicer so mu je v resnici skoro tako primerilo , kakor Ponciju Pilatu. Tega je postavila sveta cerkev v Kredo, Faganela pa sveto cerkve služabniki, narodni duhovniki, na poslanski stol, (ker njih glasovi so za-nj odločili) in zato jim "gre vsa čast, ker so poštenemu in rodoljubnemu kmetu prednost dali pred tujim c. kr. uradnikom. Da sem o Vašem očitanji : „Soča je pustila Tonkli-a pasti" — molčal, je res in molčal sem previdno, kakor bi se tudi Vam bolje spodobilo, da bi o tej reči ne pisarili. Ker me pa silite, Vam jasno in razločno povem : S o č a ni pustila Tonkli-a nikdar pusti, ampak bila mu je do zadnjega trenutka skoro edina prijateljica. Ako želito dokazov, natančnih Izdatelj in vre d™ k Anton ToiumI* Prva javna viša Trgovinska šola na Dunaj i, Praterstrasse 32. Jj^F* Tisti učenci, ki to lolo dovrše, imajo prednost, da smejp v armado stopiti kot enoletni prostovoljci, brer da bi se morali podvreči prostovoljski izkušnji. Vpisati so more od 26. septembra dalje. Učenjo se začne z začetkom oktobra. Druzega oktobra se začne pripravljavni kurs za praktično službo pri železnici in telegrafstvu. Letna poročila se dobe od direkcije in po vsaki knjgotržnici. Kari Porges, (1) direktor. \ C. k. ^ priv. V 5 minutah (8) Od dunajskega zdravni&kaga svetovalstva preskušena „vilna zobna pasta" („elfen-zakn-pasta") vsled svojih pro-tignjilobnih in protikurdejskib (antiskorbutnih) lastnosti neskončno dobrodejno in zdravilno vpljiva tudi na zobno meso in na vse tvorine ust, tako da so vsacerau, kdor jo rabi, seveda nepotrebno vbc zdravniške UBtne vode, pasto in Stupe. Rumeni in črni zobje postanejo pri prvi porabi te paste v petih minutah pod polnim poroštvom beli ko sneg, ker se ž njo odpravi tudi najdeboleja veštanjska skorja. En karton s podukom velja 1 gl. 80 kr. a. v. ali 1 tolar v srebru. Da se izogne ponarcjevauju, stoji na vsakem kartonu moj podpis. Kupčijska zaloga Traugott Feitel-na K ii r n t n e r - R i n g Nr. 2 na Dunaj i. Naznanilo. Kdor želi zgubljeno prebavnost zopet doseči, naj se posluži brez odloga llcruliartfovc^a liqiicr» iz planinskih zcltič (AlpenRrH.utoi-*-Licjix©r). Ta od najizvedenejih zdravnikov priporočeni lek proti prebavni moti se dobi v \ zalogi lekarja Wallrand Ottraai* Bernhard-a v Salcburgi in Miniliovem, kakor tudi pri Francetu Waitle-ii, trgovcu na Vranskem sklenica s podukom po 70 kr. st. v. _ T'^'-'.,. ^ Lastniki: Dr. Jot« Vounjak Id dragi. Tiskar Kduard JanitA.