103. številka. Ljubljana, v četrtek 7. maja 1903. XXXVI. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje [in (praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vae leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem ca dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 00 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpoSUjatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petitrvrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Če se dvakrat, in po 8 h, če ee trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu st. 12. — DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12. .Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Tipičen slučaj. »Zadružništvo je prešlo našemu ljudstvu v kri in meso«. — »Ljudstvo išče gospodarske pomoči v zadružništvu«. — »Vsak svedre na deželi ve več o knjigovodstvu in o zadružništvu, kakor pa voditelj inteligence«. — »Duhovniki pomagajo ljudstvu, koder to zahteva njihove pomoči« — te in enake fraze je bilo že večkrat čitati v »Slovencu« in v drugih klerikalnih listih in patetično deklamirajo klerikalni osrečevatelji ljudstva, kako pošteno in solidno in nesebično se dela v njihovih zadrugah. Kakšne pa so dejanjske razmere, kako se pri nas ustanavljajo zadruge, kako se vodijo, v kaki zvezi so s posojilnicami in kako je zadružništvo prešlo ljudstvu v kri in v meso, to se je pokazalo predvčerajšnjim v Celju pri obravnavi zaradi konkurza konsumnega društva v Vitanju. Ta slučaj ni morda izjema/ to je marveč tipičen slučaj. Tako kakor v Vitanju, so se društva povsod ustanovila tako kakor v Vitanju, se dela povsod in konec bo povsod isti kakor v Vitanju. Vitanjski konsum so ustanovili duhovniki. Ljudje niti mislili niso na tako društvo in tudi potrebe niso čutili, da se jim napravi. Duhovščina, dasi se razumi k večjemu na kupčijo z zakramenti, nikakor pa ne na kupčijo z blagom je nagovarjala in silila ljudi, da ustanove konsum. In kakor povsod, je tudi v Vitanju dobila ljudi, ki so sedli na njene lima-nice. Razumnejši gospodarji se seveda niso dali vjeti, pač pa tisti reveži, ki so vajeni slepo hoditi za Bvojimi duhovniki, ki smatrajo duhovnika za nekako personifikacijo učenosti, sami pa niso zmožni pre vdariti, kaj store in kako odg vor nost si nalože z ustanovitvijo takega društva, Kamorkoli pogledamo pov- sod vidimo, da se rekrutirajo kon sumarji izmed ljudi, ki še pojma nimajo o zadružništvu in katerim se niti ne sanja, da s svojim imetjem jamčijo za zadrugo. In tudi ko je bila zadruga ustanovljena, se niso zanjo menili. Duhovniki in njih vodja so delali, kar so hoteli in o kaki kontroli še govora ni bilo. Tako se je zgodilo, da so v vodstvo zadruge prišli možje, ki še vedeli niso, da se jim je tak posel poveril in ki se seveda niso čisto nič vtikali v vodstvo in niso nadzorovali niti duhovnikov niti njihovih poslovodij. Kako tudi, ko niti pisati in čitati ne znajo. In kakšno je bilo delovanje konsum a ? Kaplana sta naročala blago, kakor sta vedela in znala. Blago se niti numeriralo ni, tako da zadruga sama ni vedela, po čim sme to blago prodajati. Danes ga je prodajala z izgubo, jutri z dobičkom, kakor je pač slučaj nanesel. Ljudje pa, dasi so bili člani konsuma, so rajši pri drugih trgovcih kupovali, kakor da bi bili hodili v konsum, ker so pri trgovcih dobivali boljše blago za nižjo ceno, kakor v konsumu. V zadrugi ni bilo n i k a-kega reda in tudi o kakem knjigovodstvu ni bilo govora. Pač pa je bila brezvestnost duhovniških voditeljev tolika, da so iz posojilnice jemali denar in ga zabili v svoj konsum, vsled česar izgubi ta več kot 15 000 kron. Tako se v katoliških posojilnicah dela z denarjem vlagateljev, s krvavimi žulji izmučenega kmeta. In ko je konsum tako dogospo-daril, da ni mogel več naprej, tedaj je nastopil revizor od države subvencionirane »Gospodarske zveze« in napravil falsificirano bilanco tako, da je bil popolnoma bankerotni konsum na papirju aktiven. In tako oči vidno sleparstvo subvencionira država iz davčnih sredstev. Razume se samo po sebi, da Seliškar ni fal-siflciral bilance iz lastnega nagiba, marveč po naročilu svojih gospodarjev, po navodilih, ki mu jih daje »Gosp. zveza«. Rekli smo, da je vitanjski slučaj tipičen in to je tudi gola resnica. Ravno tako kakor v Vitanju se dela v vseh klerikalnih zadrugah. Duhovniki osnujejo in vodijo te zadruge, kakor vedo in znajo, pa vedno tako, da njim ni v škodo. Reda ni nobenega, knjigovodstva seveda tudi ne, podpisi odbornikov in nadzornikov se ponarejajo, če zmanjka denarja se ga vzame iz posojilnice, samo kadar pride polom, mora kmet v ječe in mora plačati škodo. In to brezvestno oškodovanje itak revnega naroda si upajo klerikalci, ki se pri vsem tem znatno okoriščajo, proglašati kot koristno delo. Zunaj Kranjske škoduje ta nesrečna organizacija ne le v gospodarskem, nego tudi v narodnem oziru. Ko bi bili v nemškutarskem Vitanju poklicali narodnega trgovca in ga podpirali, bi bilo slovenski stvari na korist. Toda ustanovili so rajši konsum, napravili ž njim veliko gospodarsko škodo, oropali posojilnico in pri oškodovanih ter obsojenih kmetih provzročili največjo nezaup-nost proti vsaki narodni napravi. Ti kmetje ne bodo nikdar več imeli zaupanja v narodne može in v narodna podjetja, ti ljudje bodo smatrali vsako narodno prizadevanje za sleparijo in se bodo oklepali narodnih nasprotnikov. To so uspehi katoliške gospodarske organizacije. Kdor ima kaj srca za nared, za gospodarski in na-ro dni blagor Slovencev, ta se mora pridružiti našemu boju za saniranje teh razmer, za katere je odgovorna katoliška duhovščina. Vladarji na potovanju. Z lastavicami vred so začeli tudi evropski vladarji svoje običajno potovanje. Časi, ko se je takim poto vanjem pripisovala posebna politična važnost, so minuli. Dandanes se smatra potovanje vladarja, kakor vsakega človeka, ki ima deaar in čas, za to, kar mu je namen: razvedrilo in sprememba. Komaj se je vrnil francoski predsednik s svojega potovanja po Afriki, že ga je čakal doma obisk angleškega kralja. Ta je obiskal tudi Portugalsko in Italijo. Posebno Rim je imel zadnje dni nenavadno srečo, da je sprejel kar zaredoma angleškega kralja in nemškega cesarja. Rimljani so si s tem prihranili sla voloke, kajti isti okrasi so pozdravljali angleškega kralja, kakor nemškega cesarja. Le zastave so se spremenile. Tudi občinstvo je na enak navdušen način klicalo »evviva« angleškemu kralju in nemškemu cesarju. Da je bilo navdušenje pri sprejemu nemškega cesarja večje, to si je priskrbel nemški cesar sam, ki zna pri takih prilikah svojo osebnost spraviti v ospredje tako, kakor menda noben drug vladar ne. Sam razvnet, navdušen, popularen in zgovoren, potegne za seboj tudi občinstvo. Vendar pa obisk nemškega cesarja v Rimu ni bil brez političnega namene, to kaže najbolje dejstvo, da je vzel seboj tudi svojega kancelarja BillGwa in oba starejša sina. Posebno značilnost pa daje obisku to, kako je bil cesarjev obisk pri papežu. Po glavar protestantske cerkve, cesar Viljem, kar ni mogel izpustiti roke papežu. Sklenjeno sta se držala za roki cesar in papež, oba sta bila ginjena. Potem je sedel nemški cesar, ki je še ravnokar izrekel svoje dvome o pristnosti sv. pisma (Babel in bibel) pri obedu med kardinaloma Ram poli o in Gotijem. In na-pivali so sil Papež je pač vesel Nemčije, Če ravno mu ni versko udana, ker se pač malokje katolicizmu tako dobro godi. Centrum v nemškem državnem zboru imenuje papež svojo »nemško telesno stražo«, saj dovoli vse, kar rimska kurija želi. Ultramontanizem uganja posebno po nemških zveznih državicah, kakor na Bavarskem, svoje orgije ter se mu mora ukloniti vse od ministrskega predsednika do zadnjega državnega uslužbenca. In centrum v nemškem državnem zboru je močen faktor, ki tvori nekako vez med papežem in cesarjem Viljemom, kajti oba ga potrebujeta. Ravnokar se pripravlja Nemčija za državno-zborske volitve, v katere bo šel centrum s parolo, da se odpravi jezuitski zakon, t. j. zakon, ki zabranjuje jezuitom naseliti se na Nemškem. Ali je potem čudno, da so se v Vatikanu tako razveselili baš sedaj obiska nemškega cesarja, b papežem sta se dolgo držala za roki, papež je že vedel zakaj, cesar Viljem pa — tudi. Spletke na srbskem dvoru. Neprestane spremembe v srbskem kabinetu imajo vzroke direktno na dvoru. Nastala je takozvana Lunjevica-stranka, ki ima namen, proglasiti brata kraljice Drage, nadporočnika L u nje vic o za srbskega prestolonaslednika. Nekaj časa se je ta klika zatekala h kraljici, vsled česar jc nastala med kraljem in kraljico precejšnja napetnost. Sedaj pa se je kraljica baje popolnoma odtrgala od teh vplivov ter sta s kraljem enih misli, da se vprašanje o prestolonasled-stvu za sedaj še ne spravi na dnevni red. Tu se je pokazal kralj Aleksander enkrat odločnega in pametnega politika. Da se Lunjevičarjem ni posrečil naklep', zahvaliti se je tudi Vuićevemu ministrstvu, ki je take aspiracije takoj ndušilo. Pa tudi na častnikarje so se spravili Lunjevičarji ter jih hoteli pre- Albanci. Edina dežela v Evropi, o kateri se lahko trd», da je civilizacija še ni prepojila in da jo moramo zato označiti kot divjo deželo, je Albanija. Oklenjena je od vseh stranij od visokih gor, promet narodov je se ni dosegel, od kulture komaj do-taknjena, je zato Albanija edina dežela na našem delu sveta, kjer je še najti vso romantiko potovanja: ban-ditje — a bolj se je bati turških uradnikov kot pa Arnavtov — straše popotnika, vratolomne steze, slabe brčme in strašna nesnaga, vse to je *a doma. O mohamedanskih Albancih 8e govori, da se umijejo vsaj dvakrat v življenju, namreč ob roj BWu in ob smrti, pri njihovih kristi-janskih rojakih je umivanje trupla kot islamska šega sramotna stvar in **to ni v navadi. A poleg teh neprijetnosti po-Potne romantike nudi Albanija tudi 8l&e, izkustva in presenečenja velike kpote, ki bi jih našli komaj kje bfcgje v Evropi. Tu je doma prosto, k*no, zanimivo, mnogokje še ▼ P^otnem naravnem stanju živeče ljudstvo, in narava je divna in raznovrstna. Gore kipe za gorami, nedostopne, često le po tesnih stezicah prekoraČljive in gosto poraščene. Ob teh gorskih gozdovih neha vsa človeška moč, tu se pričenja tajno življenje; domovina svobode je ta samota, ki jo le tupatam prekinja kaka bela hiša. Na gričastih obronkih se prikaže včasih vas z opeko kritih hiš, pasejo se črede ovc in koz, belo-oki bivoli teptajo močvirna tla, silne množine sadja in orehov, ki so nakopičeni po dvorih, pričajo o naravnem bogastvu dežele. Pogosto se vije cesta ob šumeči vodi, ki je ob senčena od mogočnih dreves, in včasih zre na popotnika iz višine slikoviti, na pol propadli grad. Po ozkih, bogatih nižavah se tupatam razteza pravcato albansko šotorišče. Cele družine z živino so utaborjene pod senčnim drevjem; možje pole-gajo, Žene kuhajo, divji psi skačejo okrog živine, temni obrazi iskrečih se očij, dolgih, črnih las in divje postav« mož v razkavih oblačilih, a pištolami in noži za pasom naprav-ljajo grozen vtis. Dežela je znana le napol in mestoma, a ljudstvo je gotovo najtemnejši rod evropski, kar jih pozna zgodovina. Kaj da so pravzaprav Al- banci, je popolnoma nepojasnjeno. Niso Grki, ne Slovani in ne Turki; vse jih izdaja kot poseben, samosvoj narod. Morda so keltskega ali sar-matskega pokolenja, gotovo je samo to, da spadajo k arijski ljudski skupini. Ime Albanec je sicer staro, a sami se zovejo Skipetare, t. j. gorske stanovalce. Pod žezlom Skanderbega so tvorili Albanci predzid krščanstva napram Islamu. A 1. 1479 je država razpadla, in prestopili so večjidel k mohemedanski veri, da si obdrže svojo prostost; le neuklonljivi gorjanci so ostali zvesti krščanstvu. Šteje se, da je 70 odstotkov Albancev Mohamedanov, 9 odstotkov katolikov in 2L odstotkov grško-pravo-slavnih. Socialno se da razdeliti vse prebivalstvo v tri razrede. Prvi je mohamedanski Albanec, ki prebiva predvsem po mestih severne Albanije. On je aristokrat, mnogi od njih poseduje mnogo zemlje in živi od svojih rent. Silno je ponosen na svojo kasto in prezira krščanske someščane. Vljuden je in na sebi ima nekaj gentlemanskega; v svoji z zlatom prešiti jopi, a pištolami in noži, ki so a zlatom in hiseri okovani, dela imponujoč vtia. Poleg njega stanuje po mestih kristijanski Albanec, oblečen po tur- ško, večjidel je trgovec in premožen ter živi vedno v strahu in negotovosti, da bi ga ne oplenili in okradli. Njegovo stališče spominja dokaj na v Zida v srednjem veku. Tretji razred tvorijo pravi Ar-navti ali Skipetari, gorsko, skoro divje, od Turkov neodvisno pleme. Arnavt hodi vedno oborožen do zob in njegova postava je imponujoča. Na obrazu se mu zrcali čustvo neodvisnosti, in mnogo na njem spominja na pragozdnega Indijanca, zlasti zato, ker si glavo brije in pušča le majhen šop las na temenu. Pri Albancih razločujejo dva glavna rodova: stanovalci na severu so Geghi, a na jugu Toski. Njihovo dolgotrajno smrtno sovraštvo se je zdaj nekaj ublažilo, a rodova se dan danas komaj razumeta med seboj; neredkokdaj se zgodi, da mora grščina med Geghi in Toski služiti za posredovalni jezik. Arnavt, ki je odložil orožje in se posvetil delu, s© smatra za one-čaŠčenega. Turška oblast je omejena na mesta in ozke nižine; v gorah je ne poznajo. Skrajna nezakonitost vlada dandanea v deželi, in popotnik dobi vtis, kot da so turške posadke le začasno tu taborile. Ne zakon kalifov, temveč njihova pradavna, pri- mitivna ustava vlada Albance. Krvna zveza je temelj vsemu življenju; kot pri Slovanih se sklepa krvno pobratimstvo, ki druži pobratime do smrti. Zakon krvne osvete kraljuje tu neomejeno, in je zlasti v severni Albaniji prava šiba ljudstva. Gostoljubnost je pri njih sveta. Vsak popotnik, ki je kedaj potoval po Albaniji, je skrajno presenečen, ker se kultura prav nič ni dotaknila te dežele. Odkritje Amerike, iznajdba tiskarstva, retormaoija ali revolucija, takšne stvari zanje ne obstojajo. To so divjaki ali vsaj na-poldivjaki. Značaj Albancev se sodi različno; nekateri sodijo, da so nedostopni za vsak napredek, uporni, nezaupljivi in grozoviti. A vkljub temu so tudi med njimi pridni in varčni delavci, kmetje ali ladijarji. Mnogo jih je neustrašenih vojakov; najhrabrejši in najdrznejši junaki v vojski za grško neodvisnost so bili Albanci. In zato je težko verjeti, da bi v tem močnem in hrabrem narodu pogosto velike telesne lepote ne bilo tudi dobrega zrna, Začasno seveda zapravljajo Albanoi vse svoje moči v medsebojnih rasporih in ropanju. Ako se dva srečata, zadostuje pogosto le vprašanje: »Katerega rodu si?«, da pokajo revolverji in se ljudje govoriti, da bi pri zadnjih velikih manevrih v taborju proglasili kandidaturo Lunjevice. Častniki pa so se splošno zoperstavili. Tedaj ne le pri ljudstvu, temne tudi v armadi so proti Lunjevici. Tudi v kabinetu je prišlo vsled tega do diference ter sta bili dve stranki, ena za Lunjevico, druga pa proti istemu. Kralj je javno povedal ministrstvu : „Prerano se razgrevate. Vprašanja o prestolonasledstvti še ni!" Značilno je tudi, da je kralj vee politikov, ki so padli v nemilost, ker so delovali proti Lunjevičarjem, zadnji Čas prisrčno sprejemal ter jim ponujal vstop v ministrstvo. Tudi častniki, ki so bili ob času kraljeve poroke vpokojeni, so zopet nastavljeni. Proti vsem tem se kakor kralj7 tudi kraljica ljubeznivo vede, kar pač najbolje kaže, da vlada med kraljem in kraljico v tem vprašanju popolno soglasje. Politične vesti. — Iz odsekov državnega zbora. Tiskovni odsek je rešil določbe o tiskovnih pravdah. Na predlog po9l. Lichta se je sklenilo, da jamči za tiskovne globe poleg izdajatelja tudi lastnik lista. Predlog posl. viteza Abrahamovicza, da je kaznovati odgovornega urednika, založnika, ti skarja in razsirjevalca tudi tedaj zaradi zanemarjenja dolžne paznosti, ako se ne gre le za hudodelstvo ali pregreho, temuč tudi pri tisk. prestopkih, se sprejme. — Carinski odsek je začel razpravo o bgrarnih carinah. Agrarni člani so sklenili, sprejeti ca rino na žito, kakor jo je določil vladni načrt. Glasovali pa bodo za zvišanje carine na ječmen. — Nagodbeni odsek je sprejel člana V. in VI. K točki V. sta govorila Kaftan in Ploj. — Hrvatski ban. Včeraj se je vršilo v banovi palači posvetovanje zaradi proglasitve nagle sodbe. Gra-ščak F o d r o s z , katerega posestvo so kmetje naskočili, ker so mislili, da je pri njem ban, je zahteval odškodnino ter je zaklical banu: »Ekscelenca, Vi niti ne slutite, kako Vas narod s o v r a ž i!« Ban je bil prestrašen ter je odgovoril: »To mi poveste sedaj ?« Okrajni predstojnik križevacki Trn s k i, je odstavljen, ker noče izdati napadalcev. — V ogrskem državnem zboru je prišlo včeraj do hrupnih prizorov pri določitvi dnevnega reda. Seja se je morala prekiniti, a pri glasovanju so Kossuthovci zapustili dvorano. Grof Andrassv je razposlal na vo-lilce javno pismo, v katerem dokazuje, kako škodljiva je obstrukcija. — Dogodki na Balkanu. Javno mnenje v Carigradu je, da je mo goče ruvanje macedonskih odborov le zatreti, ako se napove Bolgarski vojna. Tudi veliki vezir je baje tega mnenja. Zaradi dogodkov v Solunju križajo v Sredozemskem morju tri nemške vojne ladje. V Solunj je prišla valjajo v svoji krvi. Značilno je, da že mali otroci nosijo lesene meče. O nizki kulturni stopinji Alban cev priča že stališče njihovih žen. Albanke štejejo mnogi potovalci k najlepšim vseh žen v vzhodnji Evropi. Redkokdaj bolehajo in ne ove-nejo tako kmalu, kakor sicer žene na iztoku, temveč ohranijo dolgo svojo mladost in lepoto. Albanska žena je popolna sužnja svojega moža; ne opravlja samo domačih del, temveč spremlja moža celo na vojsko. Posvetuje se ž njim, a tudi oropa mrtvega sovražnika in mu odreže glavo. V Albaniji ne poznajo železnice, reke so večjidel vse neplovne, tu ni velemest, ni Časnikov, ni razvite industrije, in zemlja se obdelujo na najprimitivnejši način. Kadar prodere v te kraje kultura, bode bogastvo Albanije tekmovalo b svojo krasoto; divji vodoskoki bodo služili industriji, zemlja bode odprla še nedotaknjene zaklade rud. Do tedaj pa se bodo vršili med Albanci še mnogi poboji, in neštetokrat še bodo poročila o napadih, zarotah in plenitvah pričala o tem, da so Albanci prav zanimivo, četudi malo neprijetno ljudstvo. druga italijanska vojna ladja in ena francoska; ena angleška vojna ladja čaka v Volu. Turška vlada dolži posebno bolgarske škofe, da netijo nemire. Škofu Gerazimosu v Strumici se je zagrozilo, da se s silo odstrani, ako takoj sam ne odide. Posebno so v Carigradu v straneh pred Bolgari ter so se vsa javna poslopja strogo zastražila. Dopisi. Iz Št. Petra na Krasu. Popoldne dne 4. t. m. izvršil je 141etni dečko lopovstvo, kakršno se bi pripisalo kvečjemu 30 letnemu človeku. On in njegov bratec skakala sta po že oranih in z žitom usejenih njivah. To je videl neki dečko, kateri je pripeljal les z gozda. Njega je to razkačilo. Skoči k dečkoma ter ošvrka enega z bičem. To je razjezilo fanta. Skloni se k tlom, pobere kamen ter ga vrže proti fantu (vozniku). Na srečo ni bil slednji zadet. Nato se je približal dečko, koji je zagnal kamen, prav prijazno mlademu vozniku ter prav poleg njega stopil. Leta si ni mislil nič slabega ter se niti premaknil ni. V istem trenutku pa iztegne fantič nož iz žepa ter prizadene vozniku v desno roko 15 — 20 cm. dolgo in težko rano. Ranjeni in ves krvavi voznik se je takoj podal k orožnikom ter celo stvar ovadil. Dečko-napadalec, skrival se je po Št. Petru misleč, da ga že orožniki iščejo. Naposled je,šel domov k starišem. Nobeden v celi vasi ni pričakoval, da dobi dečko od starišev zasluženo kazeu. Iu res — stariši dajejo dečku potimo. Sedaj je zopet doma, kakor da bi (se nič ne bilo zgodilo. Dečko je tako zloben, da ljudje govore čez leta ne bode večjega „falota" na Notranjskem kakor bode „Anderjonov Janez". Fantič je že nekoč svojemu lastnemu očetu rekel: r C a k a j proklet hudič, kmalu bodeš v „štali- spal.- Ako pa mislite dragi Čitatelji, da je to že vse o velezanimivem dečku, se zelo motite. Nekoč napadel je svojega lastnega gospoda učitelja Kalana tako, da je moral bežati pred svojim učencem. Enako se je tudi že baje zgodilo z gospodično učiteljico. Otroci njegove starosti niso nikdar varni, in tudi odrasli ljudje govore: „Ako hočeš biti zdrav, pusti Anderjonovega Janeza v miru.- Sploh pa so vsi otroci, bodisi deklice ali dečki, zelo razposajeni in neolikani. Bilo bi torej dobro, da bi prišel bolj energični učitelj v Št. Peter, koji bi otroke vsaj malo ugnal in da bodejo oni imeli vsaj nekoliko strahu pred svojim učiteljem. Sedaj, če sreča učenec svojega učitelja oziroma učiteljico na cesti, ga oziroma je niti ne pozdravi. Take razmere upamo da nikjer ne vladajo, kakor v blaženem notranjskem Št. Petra. Obč. svet ljubljanski. V Ljubljani, 6. maja. Pod predsedstvom župana I v. Hribarja se je včeraj prekinjena seja nadaljevala. Obč. svet. Žužek poroča o prošnji »Slovenskega delavskega stavbnega društva« za parcelacijo njegovega sveta poltrg Kolezije. Se dovoli parcelacija 10 stavbišč, določi izjemoma odprti stavbni sistem pod pogojem, da se za ceste potrebni svet prepusti mestni občini brezplačno. Nekaj mestnega sveta, ki ga društvo za ureditev stavbišč potrebuje, se proda po 3 K m2. Isti poročevalec poroča o odplačilu stavbni družbi »Union« na Dunaju za poprave v topničarski vojašnici. Za poprave streh i. dr. zahteva družba 7096 kron 81 vin. Se prizna 3995 K 17 vin., a od tega se še odšteje račun za greznice. Isti poročevalec poroča o parcelaciji mestnega sveta za poslopjem jahalnega društva (na voglu Erjavčevih ulic, Bleiweisove ceste in Nunskih ulic). Se dovoli v razdelitev v tri stavbne parcele in prodaja istih po 8 K m2. Točka o uravnavi Miklošičeve ceste ob frančiškanski cerkvi se odstavi z dnevnega reda. O prošnji podružnice »Ljubljana« splošnega avstrijskega fermacevti-škega društva za ustanovitev dveh novih lekarn v Ljubljani poroča podžupan vitez Bleiweis Trsteniški. Prečita tozadevni obširni in utemeljeni dopis omenjenega društva. Že po ne- kem starem dvornem dekretu, ko so delovali le bolj mazači, padarji in kirurgi, je bilo predpisano za 30.000 prebivalcev 5 lekarn. V Ljubljani se je od leta 1878. prebivalstvo skoraj podvojilo, a ostalo je še vedno pri 5 lekarnah. Radi tega je tudi oela ljubljanska okolica, ki je po večini indu strijalna (Šiška, Glince Vič. M. D. v Polju itd.) z nad 30000 prebivalci navezana le na ljubljanske lekarne. Vsled tega so te lekarne s posli preobložene, kar dokazuje, daje v vsaki uslužbenih po več asistentov. Ti asistenti ne morejo priti po novem zakonu drugače do svoje samostalnosti, kakor če se ustanove nove lekarne. V prošnji se nasvetuje, naj se predlaga deželni vladi ustanovitev dveh novih lekarn, in sicer eno blizu Šiške (Marije Terezije ali Rimska cesta), drugo pa na Ambroževem trgu z ozi rom na bolnišnico. Mestni fi tikat potrjuje upravičenost zahteve, a predlaga za sedaj le eno novo lekarno, ali blizu Šiške ali pa v šentpeterskem predmestju. — Poročevalec se izreče proti šentpeterskemu predmestju, ker je mesto že itak svoječasno lekar nar j u Leusteku naročilo, da se je naselil v ondotnem predmestju. Sklene se priporočati deželni vladi, da se dovoli ustanovitev nove lekarne na Marije Terezije cesti ali Rimski cesti, oziroma na Ambroževem trgu. — Sprejeto. Isti poročevalec poroča nadalje o delovanju ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva in rešilne postaje v I. četrtletju 1903. Gasilno dru štvo je delovalo pri štirih požarih, rešilna postaja pa je bila klicana 55 krat. Moštvo je dobro izvežbano, kmalu dobi nove lične in praktične čelade. Obč. svet. Kozak opisuje pohvalno posredovanje gasilnega društva pri požaru v Pollakovi tovarni. Ker so za tovarno polne šupe sena in slame, bila je velika nevarnost. Govornik izreka toplo zahvalo po žarni brambi, posebno načelniku g. S tr i cel j d. Župan se hvalospevu pridruži ter naglasa, da je gasilno društvo s svojim vrlim delovanjem vredno vsega zaupanja, posebno, ker baš zadnji čas izvestni elementi rujejo zoper isto. Župana se pooblasti, da se gasilnemu društvu, oziroma načelniku pismeno zahvali. Izpraznjevanje grebeničnih jam v tooničarski vojašnici se odda za leto 1903. in 1904 Josipu Turku za letni pavšal 1400 K ter se mu prideli brezplačno en mestni delavec. Mesto je bilo za poskušnjo prevzelo izpraznjevanje v lastno režijo, a se je kmalu uverilo, da bi mu hodilo predrago. (Poročevalec podžupan vit. Bleiweis-Trsteniški). Oustanovitvi nove mestne slovenske dekliške osemraz-redne ljudske šole poroča obč. svet. ravnatelj Šubic. Poročilo navaja: Ljubljana ima dosedaj eno edino tako šolo, t. j. osemrazredno slovensko dekliško ljudsko šolo pri sv. Jakobu, vse druge deklice se šolajo v zasebnih zavodih (Uršulinke, Lichten thurnov zavod itd.) Ta šola obstoji 13. leto, a ima že 10 let vzporednice, v letošnjem šolskem letu je celo 8 vzporednic. Šola je že sedaj prena polnjena, dasi se je šele otvorilo novo poslopje. Število učenk raste rapidno z vsakim letom. Leta 1900. 01. jih je bilo 541, leta 1901/02. že 609, v letošnjem šolskem letu pa 773. Vsled tega so razmere že pravzaprav sedaj nezakonite ter nasprotujejo pedago-gičnim in zdravstvenim ozirom. Pri tem je treba vpoštevati veliko oddaljenost učenk. Voditeljica je preoblo žena s posli, ker mora razun vodstva imeti tudi predpisane učne ure. — Župan priznava v dopisu potrebo nove dekliške šole, ker sedaj poučujejo tri petine vseh ljubljanskih učenk redovnice, kjer je pouk 4vkljub vsem pravilom le več ali manj enostranski. Potrpeti pa bo treba vendar do leta 1906, ko bo mestna hranilnica po svojih pravilih dala mestu polovico svojega čistega dobička. Z ustanovit vijo nove šole, bi trebalo tudi novega poslopja, ki bi veljalo do 160.000 K. — Poročevalec pripomni, da pride v tukajšnji stari gimnaziji na učenca manj zračnega prostora kakor na učenko v dekliški osemrazrednici. — Šolski odsek se pridruži županovemu dopisu ter predlaga za sedaj ustanovitev odkloniti. — Sprejeto. Obč. svet. Žužek predlaga, naj se deželni šolski svet opozori, da je treba voditeljico na dekliški osem razrednioi oprostiti pouka. Poročevalec pripomni, da je mestni šolski svet že odposlal tako prošnjo. Obč. svet. dr. Stare poroča o ponudbi Ivana Grajžarja glede nakupa njegove hiše št. 15 v Vegovih ulicah. Predlaga, naj se hiša in nezazidan prostor kupi za 26.0000 kron ter se plača iz skupila za mestni svet na Dunajski eesti. — Sprejeto. Ostale točke se rešijo v tajni seji. Dnevne vesti. V Ljubljani. 7. maja. — Osebne vesti. Imenovani so: davčni kontrolor gosp. Mak so Lil le k davkarjem, davčni pristav g. Anton Fabjan kontrolorjem in davčni praktikant g. Aleksander Hruška davčnim pristavom. — Društvo slovenskih časnikarjev in pisateljev. Na po vabilo g. Andreja Gabrščeka sešlo se je sinoči v »Narodnem domu« večje število časnikarjev in pisateljev na posvetovanje o ustanovitvi posebnega društva, ki naj pristopi zvezi slovanskih časnikarskih društev. Poročal je gosp. Gabršček. Po daljši razpravi se je soglasno sklenilo, ustanoviti društvo slovenskih časnikarjev in pisateljev in so se pripravljalna dela poverila posebnemu odboru, v katerem so gg-: A. Gabršček, E Gangl, Fr. Go-vekar, L. Jeleno, dr. K. Lončar in A. Trstenjak. — Nemška gonja na Štajerskem. V živem spominu so nam še danes besede, ki jih je pred leti izrekel dr. Derschatta, vodja nemških nacionalcev na Štajerskem glede celjske gimnazije, kajti v do tičnih besedah je obsežen ves nemški narodni program. Ža časa Win-dischgraetz-Pienerjeve vlade je nam reč izustil dr. Derschatta krilate besede: In če je zahteva po slovenski gimnaziji v Celju stokrat opravičena in utemeljena, se vendar ne sme izpolniti, ker je to proti nemškim interesom.« V teh besedah se zrcali tista znana nemška brutalnost, ki hoče vse potlačiti in pohoditi, kar ne pospešuje nemške ekspanzivnosti. Koder imajo Nemci kaj moči, tam uveljavljajo to brutalno načelo brezobzirno. In bru talno je, odrekati kateremukoli narodu na njegovi lastni zemlji, v nje govi lastni domovini vse, kar potrebuje za življenje, pa Če je dotična zahteva stokrat opravičena in utemeljena. Sedaj vidimo zopet, kako skušajo Nemci s terorizmom od vlade izsiliti bogato plačilo za to, ker je — enkrat po mnogih in velikih, Slovencem storjenih krivicah, po dolgem in sistematičnem ekspatriji ranju slovenskih sodnih uradnikov s Štajerskega v trenutku, ko je slovenski narod z imenovanjem pre-znanega Ekla provocirala, imenovala tudi nekaj slovenskih sodnih uradnikov za Sp. Štajer. Po brezštevilnih krivicah je vlada enkrat nam dala malo mrvico pravice, ne morda iz pravicoljubnosti, nego da pomiri ogorčeni narod in da oživi narodovo, vsled omenjenih krivic močno pojemajoče zaupanje v pravosodje. In že so Nemci na nogah ter vpijejo, da se je nemškemu narodu storila krivica, ker so bili na slovenskem ozemlju za slovensko prebivalstvo imenovani nekateri slovenski sodniki, za tisto prebivalstvo, kateremu itak večinoma tujci režejo kruh pravice. To vpitje ima seveda namen, izsiliti od vlade kako nagrado. Tako politično izsiljevanje uganjajo Nemci že vsa leta, od kar so med njimi prišli na krmilo šovinistični nemški naoionalci in ker so imeli doslej vedno vspeha, ker so se od svojih zajezdov vedno vračali z bogatim plenom, je lahko mogoče, da se bo tudi sedaj vlada morala odkupiti od njih. Stroške za to pa bodo morali plačati štajerski Slovenci. Za sedaj samo opozarjamo rojake na to akcijo nemških nacionalcev, kateri dobivajo svoje inspiracije iz prezidija graškega nadsodiŠča, kjer se menda ne morejo potolažiti, d a je grof Gleispach enkrat deloma pogorel s svojimi predlogi — čim izvemo, kaj je dr. Korber odgovoril odposlancem teh nemških nacionalcev, ki so mu menda danes nastavili revolver na prsi ter mu zaklicali svoj politični »la bourse on la vie« — čim to izvemo, govorili bomo dalje. — Čujte, čujte! Kaj se je zgodilo? Nekaj strašnega! Pri finan- čnem ravnateljstvu so dva diurnist* odpustili. Kaj tacega pa še ne, kar svet stoji. Na živoe dr. Šusteršića je to tako vplivalo, da je takoj inter-peliral vlado, kako se je moglo kaj tako brezprimernega zgoditi. — Konzumar Klobučar v Marnbergu je bil te dni v Mariboru obsojen na 200 K, ker je gosp. dr. P i k 1 a, odvetnika v Postojni, obdol. žil, da je le ta proti Marnberškemu konzumu nastopil samo zaradi tega, da bi ga v konkurz spravil in postal konkurzni oskrbnik ter se s tem okoristil. Pri obravnavi je Klobučar nastopil dokaz resnice, pa doprinesel ga je le v toliko, da je dokazal, da je njegov konzum v resnici že davno zrel za konkurz, ker znašajo pasiva mnogo nad 100.000 K, aktiva pa komaj kakih 50.000 kron. Po tem klavrnem izidu dokaza seveda ni druzega preostajalo, kot obsodba. S to obsodbo je končana sq. rija tožb, katere so MarnberŠki kon zumarji naperili .proti dr. Pikiu, ozi-roma ta proti njim. V vseh slučajih so konzumarji popolnoma in sra motno podlegli. Zastopal, oziroma zagovarjal je konsumarje dr. 11 o sina. — Od Dravinje se nam piše: V številki 94. Vašega cenjenega lista se nam je naznanila čudna vest, da je knez Hugo Windischgraetz volil v družbi nemškutarjev v Brežicah za nemško stranko v okrajni zastop in je tam rečeno, da na Kranjskem dru gače postopa in ne dovoljuje, da bi njegovi podložniki izražali prosto svoje mnenje pri volitvah. Mislimo, da je treba, da se dotični dopis popravi v tem smislu, da v Brežicah ni volil knez Hugo Windischgraetz starejši iz Planine, ampak knez Hugo \Vindischgraetz mlajši v Konjicah, ki ima tudi posestva na Bizeljskem. Mo goČe, da se boste spominjali na tega gospoda še izza Časa, ko ga je ki likalna stranka postavila za kandidata v državni zbor v mestni skupim za mesto Kranj. — Zlato poroko praznuje gospod Peter Majdič, veleposestnik in lastnik poromlina v Jaršah pri M< s svojo soprogo Marijo Majdič, v no deljo dne 10 t. m. Sveta maša in bla-goslovljenje bode ob 10. uri dopoldne v župni cerkvi v Mengšu. Vrlima jubilantoma, ki sta izredila dva največja podjetnika med Slovenci in jima 1 pila narodno zavest tako, da je hi pouosna Slovenija na nju, kličemo : Bog ju živi še mnoga leta! — Poročil se je včeraj finančni koncipist v Litiji, gosp. Aleksander Guzelj, z gospč. Zofijo Pučnikovo iz Kranja. Čestitamo! — Macedonci na Kranjskem! Pri vrtanju tunela skozi Karavanke je uslužbenih več Mace doncev, kateri pa kaj radi bolehajo, ker se preslabo hranijo—jedo samo čebulo in kruh. Vere so pravoslavne. Pred kratkim sta dva umrla. Tovariši so hoteli, da ju pokoplje katoliški duhovnik. Ker ta ni hotel so zmajevali z glavo in dejali: »Naš pop pa vse pokoplje, tudi katolike!« — Velika vrtna veselica pevskega društva »Ljubljana« vrši se v nedeljo, dnelO. majnika, zaradi nepričakovanih ovir na K osle rje ve m vrtu, ne pa v Švicariji, kakor je bilo prvotno naznanjeno. — Odkritje nagrobnega spomenika rajnemu c. kr. učitelju v Idriji Antonu Božiču in občni zbor društva učiteljev in šolskih prijateljev okraja Logaškega bo dne 14. maja 1903. — V krškem okraju je v nedeljo padala delj časa debela toča, ter sosebno v vinogradih napravila občutno škodo. V Črnomlju in okoli je letos izvanredno mnogo majniko-vih hroščev, ki bodo gotovo na sad-njem drevju napravili mnogo škode- — Postojinskega učiteljskega društva izvanredni občni zbor bo dne 14. maja t 1-ob 10l/j. uri v Postojini s sledečim dnevnim redom: 1. »Pouk o risanju in pisanju«. Referent K. Česnik. 2. Razgovor o referatu za bodočo okrajno učiteljsko konferencijo. Referent R. Horvat. 3 Volitev delegatov. 4 Samostalni nasveti. — Okrajni zastop v Brežicah. Za načelnika je izvoljen baron M ose on, za njegovega namestnika Bruckmiiller. Izmed šestih odbornikov je pet »Nemcev«- — Prememba posestva. Ronarjevo hišo štev. 8 na Emonski cesti, kupila sta g. Alojzij in Albina Ravnikar, c. kr. poštar in veleposestnik v Cerknem — z* 20OO K. Kupčijo je posredoval gosp. van Ne p. Plautz konces posre-0vaJnica na Rimski cesti štev. 24, rodaj posestev. — Akcijska družba Ro-aške lokalne železnice seje avuokar konstituirala. Družbin kapital tnasa 3,040.000 K, in sicer je 30.400 elnic po 100 K. Država je prevzela delnic za 600.000, dežela pa za 800.000 ton. V upravni svet so se izvolili dr. erscliatta, Konrad Felgcl, vitez lleuler, jr. Arnold Beck, dr. E. Sckuster, dr. . AVestermayer, Hugo vitez licrks, r. Dienst in Jos. Simonv. Predsednik je Derschatta. — Glas iz občinstva« Na jepi poti, ki vodi za švicanjo do £ške so napravljene nekatere nove klopi. Na teh klopeh so malovredni ljudje »narisali« take svinjarije, da je pač treba klopi s kako temno Jjarvo preslikati. — Nezgode na južnem kolodvoru. Delavec Franc Pirnat, 30 let star, stanujoč v Ravnikarjevih ulicah št. 7, je pred dnevi pri prepelja-vanju vozov, ker je hotel eden voz odpeti, se spodtaknil, padel in se na desni nogi poškodoval. — Skladiščni delavec Jožef Mulk, 27 let star, stanujoč v Metelkovih ulicah št 27, se je pri vzdigavanju nekega težkega laboja prevzdignil in zadobil notranje bolečine. — Zastonj se je hotel voziti. Kamnoseški pomočnik Franc Fabi;ani iz Slivne pri Sežani se je včeraj dopoludne pripeljal z brzovla-gom brez voznega listka v Ljubljano. V ot Petru se je utihotapil v brzo-viak in se skril v stranišče, kjer je ostal do Ljubljane. Tukaj so ga prijeli in izrodi polšji — Povozil je včeraj ob pol 2. uri popoludne v Spitalskih ulicah poštni hlapec Anton Kregar vsled nasrle vožnje branjevko Marijano Zi vafičevo, stanujočo v Študentovskih ulicah št. 5. Poškodovana je na levi strani glave. — Izgubljene in najdene peči. Neki častnik je izgubil včeraj ob pol 8. uri na poti od Turjaškega trga po Gospodskih ulicah in skozi »Zvezdo« do kazine črno staro listnico, v kateri je imei šest bankovcev po 20 K. — Kijučarski pomočnik Karo! Pogačnik, stanujoč v Hradeekega ?asi št. 24, je izgubil včeraj zjutraj na puli od Mestnega trga po Poljanah do doma srebrno verižico, na kateri je imel Marije Terezije tolar kot privesek. — Ivana Kunstelj, žena paznika v prisilni delavnici, je našla včeraj na Poljanskem nasipu bankovec za 10 K. — Izgubila je gdč. L . . . . cva korale na potu od nunske cerkve skozi Zvezdo do Starega trga. Oddajo naj se v upravništvu. — Zakaj tako? V člankih pod tem naslovom je nekaj pomot. V začetku člankov je čitati: Premoženja prihajajo v roke ljudij iz mase — ne, v roke ljudij in mase. V 3. nadaljevanju se je zdolaj v prvem odstavku tiskalo nacionalizem namesto racionalizem, kar naj se tudi popravi. ' Najnovejše novice. Mednarodni kongres zoper tuberkulozo seje vršil te dni v Parizu pod predsedstvom bivšega francoskega predsednika P eriessa. — Upravno sodišče je razsodilo, da so konzulima društva železničarjev prosta pri- linskega in dohodninskega davka. — 31 olitveza nadškofa dr. K o h n a. Vsem župnijam se je zaukazalo, da morajo prirediti po cerkvah molitve za nadškofa dr. Kobna. Ko se je dr. Kohn hotel te dni vrniti s potovanja v Olo nme, je zvedel, da ga pričakujejo de-monstrautje ter se je vrnil nazaj. Po polnoči šele se je pripeljal po ovinkih v navadnega duhovnika preoblečen v mesto. — Veliki požari so razsajali v okraju Koczman v Galiciji. Zgorelo je 40 hiš, med njimi tudi občinska hiša in pošta. — Angleška vojaška komisija zopet nakupuje na Ogrskem konje za Transvaal. — Potres so imeli v južni Italiji. Več hiš *e je porušilo. — Mili j o n a r j a ubil. V Ssfiji je pek Plučov umoril milijonarja Papadatija, s katerim se je tožil. — Zrakoplov izginil. Pri paradi pred nemškim cesarjem v Rimu sta se vzdignila dva ženijska častnika v zrakoplovu v zrak. Pri Castelnonvu je za-tel zrakoplov padati ter se je enemu častniku posrečilo skočiti na tla, z drugim častnikom pa se je zrakoplov zopet vzdignil in izginil. ' O krivi prisegi ima kmečko ljudstvo povsod prav čudne pojme. V ?rednji Nemčiji verujejo kmetje, da smejo mirno krivo priseči pred sodi-ako med prisego drže levo roko Qa brbtu. Na ta način leva roka od-Prisega, kar desna prisega, in kriva prisega ne more nič škodovati duši. 2ato pa sodniki tam strogo pazijo, kje imajo ljudje med priseganjem levo roko. 5* Bavarskem pa poznajo drugo sredio, da kriva prisega ne škoduje duši. ki hoče krivo priseči, se mora Pr^d vstopom v dvorano drgniti ob pod- boje pri vratih. Na ta način se pusti duša zunaj in človek brez duše lahko mirno priseže, saj ne more hudič vzeti duše. Po nekod se Čutijo ljudje pred hudičem že tedaj varne, ako so okna zaprta. Zato se večkrat zgodi, da pusti sodnik, ako se mu zdi zaslišanec med prisego nezaupljiv naglo odpreti okno, nakar se vsak zboji krivo izpovedati. Kakšno metodo pa imajo na GoČah, je seveda njihova tajnost. Novi svetniki. Dunajski mestni zastop je kupil za neko cerkev pet novih zvonov. Sklep mestnega sveta z dne 17. decembra 1902 določa, da mora biti na vsakem zvonu podoba po enega sledečih svetnikov: Kari Boro-mejski (dr. Kari Lueger) Jožef rednik (Jožef Strohbach), Ludvik in Roderik (mestna svetovalca Ludvik Zatzka in dr. Roderik Kren) ter končno Rihard (magistrafm ravnatelj dr. Rihard Weis-kirehner). Najbrž dobe podobe svetnikov tudi obraze teh dunajskih krščansko-socialnih svetnikov. In sv. Kari je lahko ponosen na svojega „patrona" žnpana Luegerja. Strohbach pa je baje tudi identičen s „krušnim očetom." * Kvanta nje v sodni dvorani. V Brunšviku je bil nedavno obtožen neki gsstilničar, da se je v njegovi gostilni igralo prepovedane igre, posebno „maušeln". K obravnavi je bil poklican tudi „izvedenec" v kvartanju, neki višji natakar. Da se dokaže sodnemu dvoru, da je igranje „maušelu brez asa nedolžno, zasedla sta zagovornik in natakar mizo pred sodniki ter udarila celo partijo. In sodnike sta prepričala, da je igra nedolžna ter je bil gostilničar oproščen. * Avstrijska banka na Kitajskem. Avstrijsko-ogrska vlada namerava v kratkem odpreti v Tient sinu na Kitajskem veliko banko pod imenom »Austro-Chinese banka, da se tako odpomore veliki stiski glede razširjene trgovine z vzhodnimi državami. Kapitala se vloži 4 800000 dolarjev. ' Napadna poskušnja. Angleški general Sir E velyn je slovel zaradi svoje natančnosti. Posebno natančen ju bil glede kakovosti hrane za moštvo. Nekega dne vstavi vojaka, ki je nesel kadečo se posodo iz kuhinje, mu vzel žlico ter takoj pokusil vsebino iz posode na kar je razkačen zaklical: »Kaj, to naj bi bila juha za moje vojake! To ni drugega kot umazana juhe!« — »Da, gospod, je odgovoril vojak res ni druzega, nego voda! Vzel sem si jo iz kotla, da pomijem svojo posodo!)) * Nekaj statistike o človeku. Neki angleški zdravnik je konstatira), da se ljudje, ki se rode novembra, prav mali, v juliju rojeni pa veliki. Nadalje je izračuni!, da ima blondinka 143 000 las na glavi, črnolaske 105 000, rdečelaske pa samo 29 000 las. Svetlolasi ljudje vedno bolj izumirajo. 701etni mož je pre takal v svojem življenju 676000 ton krvi skozi svoje srce. Srce udari v minuti povprečno 70krat, a v letu 36,792 OOOkrat. Srce 80ietnega starčka je udarilo v življenju tri milijar-denkrat - Vkradli 2000 funt. težki spomenik. Nepoznani tatovi so v Čikagu vkradli in neznano kam od nesli 2000 funtov težki bronasti kip, kateri je že nad 30 let stal pred po« slopjem »Times«. Tatov ni bilo nikjer videti in nikomur ni znano kako so zamogli spomenik vkrasti in ga brez sledu odnesti. Kip so kuoili pred 30 leti v Evropi za svoto 1500 dolarjev. * Kratek odgovor. Žena je obstala pred izložnim oknom ter vzliknila: »Ta le kožuh bi rada imela!« — Mož pa gre mirno naprej ter reče: »Potem bi morala priti na svet kot kuna!« * Barve oči. Z barvami oči so se dosedaj bavili le romanopisci in pesniki. Zdaj pa se je zglasil še neki hladnokrvn angleški statistik. Povprečno ima v Evropi in Ameriki skupaj 44 6*/* mož svetle oči in sicer modre in sive. Zsnsk ima modre in sive oči le 322% Torej ima več mož modre in sive oči, ko pa žensk. Barve oči, ki so med svetlim in temnim imata oba spola isto število. K tej vrsti pripadajo rujave ali kostanjeve barve oči. Take oči ima 431% mož in 45 1% žensk. Črae oči ima 20 7% žensk in 12 3% moških. Modre oči imajo veliko privlačno moč. Grki in Rimljani v kla sični dobi so imeli modre oči. Tudi boginja Minarva je imela priimek, ki svedoči, da je imela modre oči. Nasproti pa so bile sive oči vedno bog starih romanopiscev. Tudi ima največ junakinj moderne literature sive oči. Kar še živi in kar je že umrlo velikih slavnih mož, imeli so skoraj vsi ali sive ali modre oči. Shakespeare, kakor skoraj vsi angleški pesniki so imeli sive oči- Oči Heleridge so bile velike svetlo-sive bliščeče. Byron je imel rujave oči z dolgimi črnimi trepalnicami. Garles Lambove bliščeče oči so se pa spreminjale. Včasih so bile leščevo rujave, včasih pa so imele sive pege na vedrenicah. Gattertonove velike oči ao bile kaj karakteristične sanj Pri večjem naporu je bilo vedno eno svetleje in večje ko drugo. Zelene oči pomenjajo slavo. Ruska carica Katarina je imela zelene oči. Ta barva vendar nikakor ni priljubljena. Gervantes imenuje v svojem »Don Quižote« zelene oči »zelene smaragde«, a navadno se primerjajo bolj prozaično z mačjimi očmi. Jane Eyre in Rose v »Robert Elsmere« spadajo med to malo število junakinj, ki imajo zelene oči. * Dober svat. Kdor si želi lepo trato narediti, temu priporočamo, da si naroči od c. in kr. dvorne trgovine za semena Edmund Mauthner v Budimpešti travno mešano seme »Promen ad nega ali Marjeti nega otoka«. Že 29 let pošilja Mauthner za krasne nasade v Budimpeštu in Marjetinem otoku ta travna semena. (309—47) Književnost. — Janka Kersnika zbrani spisi. Danes je v založbi g. Lav. Schwentnerja izšel I sešitek tretjega zvezka. Ta sešitek obsega povest »R oš lin in Vrjanko«. Gena 2 K 50 vin., po pošti 2 K 60 vin. — „Mali vitez". Izšel je 9. sešitek tega v Kleimavrovi založbi izhajajočega dela. Nemiri na Hrvatskem. Zagreb po izgredih. Mad-jaroni, kateri bi najraje videli, da izgine iz Zagreba veličastni sporne- l nik slavnega hrvatskega bana Jela-čića, trosijo o Zagrebu v madjaron skih sosebno v budimpeštanskih listih grozne izmišlotine. Seveda, ako bi Hrvatje trobili v madjaronski rog — bi vse dobro bilo. Zagreb izgleda sicer sedaj miren in ne opaziš nikakršne razburjenosti. Tu pa tam, sosebno v Ilici in na Jelačićevem trgu, je videti orožnike z nasajenimi bajoneti. Civilnih policistov kar mrgoli, kakor mravelj, človek mora jako paziti s kom in kaj govori, drugače je takoj v luknji. Zraven že zastarelih lepakov, ki so naznanjali »priekis-id«, 3. rujna 1903, opaziš velike na novo prilepljene lepake, v katerih zapoveduje župan Mošinskv nove ostre naredbe. Vse hišne duri morajo biti ob 7. uri zvečer zaprte, krčme ob 9, in kavarne ob 11. uri zvečer. Kdor pride z večernimi vlaki v Zagreb, je prisiljen iti takoj k počitku — seveda lačen —. Mesto je zvečer popolnoma mrtvo, saj ako opazi orožnik nekaj ljudi skupaj, jim takoj zapove narazen iti. Izgredi so izostali, a v srcu vsakega Hrvata — vre! Hrvatje so čil in za narodnost navdušen narod. Bati se je, da se začno demonstracije — sosebno po deželi — ponavljati. — Kdor dobro pozna Hrvata, pa bodi si tudi priprostoga seljaka, prepričan mora biti, da ne bo poprej miru na Hrvatskem, dokler ne izgine ban grof Khuen - Hedervarv, i dokler ne dosežejo Hrvatje svojih narodnih pravic. V Zagrebu je za vsak slučaj pripravljeno vojaštvo in sicer: 16. in 53. pešpolk, kakor 5 ulanski polk iz Varaždina. Ravnokar čitam naslednjo naredbo, s katero se v obsegu upravnega kotara KriževaČkega, mesta Križevaca određuje »prieki-sod«. Povod temu so bili izgredi v Bogačevu. Pri tem izgredu je bilo več kmetov ranjenih, dva smrtno. Dva bataljona pešcev je ravnokar odkorakalo v KriŽevac, zopet dva druga v Koprivnico. Vlada že skrbi za to, da pride čim več madjarskega vojaštva v Zagreb, tembolj ker domobrancem ne zaupa Bog ve kako. Po Zagrebu se splošno govori, da je vrli hrvatski narodnjak feldmaršallajtnant Canic, povabil radi nekega govora, bana k dvoboju; a ban je baje bolan! Kakor znano, bil je v Zaprešič-u ubit kmet Pasarić. Neposrednjo krivdo na tem je imel ondašnji pop Stepan Klučarić. Na prižnici je baje dejal, da je neumnost, ako ljudstvo drži le za Hrvate, saj je Ggrska i Hrvatska le ena skupina. To je tako razkačilo seljake, da se madjarsko zastavo v Zaprešiču zažgali. Da se ljudstvo umiri, peljali so popa Ključarica v nedeljo orožniki v cerkev, kjer je preklical svoj govor i ljud- stvu zagotovil, da bode vedno ■ Hrvati držal. Nato se je ljudstvo umirilo in popa so orožniki zopet iz cerkve odpeljali. Res lepe razmere! Po ZapresiČu, pa še vedno mrgoli orožnikov. Nagla sodba v K r i ž e v -škem okraju. Iz Hrvaške dobivamo zelo važne vesti, ki kažejo, da se je gibanje, ki ga je izzval z brez-zakonitostmi in nasiljem eden edini človek, ban grof Khuen, vedno bolj širi, in zdi. se, da ne preneha prej, dokler se grof Khuen ne umakne z Danskega stola, ker vidi ves narod v njem največjega svojega protivnika. V Glagovnici se je vzdignilo več sto ljudi proti ondotnemu beležniku. Ne ve se natančno za vzrok, zakaj se je narod vzdignil. Madjarski listi trde, da jih je naščuval župnik Novak, a iz Ziagreba se nam piše, da ni ta župnik ničesar storil. Resnica pa je, da so župnika zaprli. Okrajni predstojnik T r n s k i je prihitel na lice mesta, da ljudstvo pomiri. Ljudje so ga pa zgrabili, ga privezali na neko drevo in mu grozili, da je moral priseči, da ne bo nikoli več madjaron. Na pomoč predstojnika je prišel pristav Grafi', katerega so pretepli in ga zaprli v hlev. Drugo jutro se je Trnski vrnil v Križevac. Ko so prišli kmetje tja, jih je miril, češ, da se nimajo, od Madjarov ničesar bati. Trnski, ki je znana kreatura bana grofa Khuena in je narod krepko zatiral, je bil od službe suspendiran, ker ni vojaštva poklical na pomoč proti narodu. Ohdolžen je pa tudi, da je stopil na balkon in kmetom po kratkem ogovoru izročil hrvatsko trobojnico. V tem se vidi zloraba uradne oblasti in je državno pravdništvo dalo okrajnega predstojnika Trnskega radi tega zapreti. V Bogačevu, nedaleč od Glogov-nice, se je navalilo ljudstvo na gra-ščaka Fcdrosza. Razrušili so mu eno hišico, pretepli valpta ter razbili nekoliko omar, iskajoč bana in madjarsko zastavo. Nekdo je bil namreč razglasil, da se nahaja pri njem ban. Fodrosz je prisegal na križ, da ni pri njem ne bana ne madjarske zastave. Tudi je moral priseči, da ne ho več madjaron. Po prisegi so ga izpustili, a on je pobegnil v Zagreb k banu, ki mu je obljubil, da takoj pošlje tja vojaštvo. In res v križe-vačkem okraju je proglašena nagla sodba. Nemir je prešel na Gornjo Reko ter je bilo, kakor se sliši, streljanje. Sliši se tudi, da so orožniki ubili dva človeka. Tja je odšlo 70 konjenikov in nekoliko častnikov. Državni pravdnik, preiskovalni sodnik in podžupan so prišli tja iz Varaždina. Ljudje pravijo, da občinski in okrajni uradniki postopajo ž njimi kot z nemo živino, da jim ne more biti hujše, kakor jim je že. Vsega da so krivi ban in njegovi uradniki. To so najnovejši dogodki na Hrvatskem. Dočim se drugod vodi boj proti nasilju tujih elementov, mora ustajati hrvatski narod na obrambo svojega imena proti lastnim sinovom. Hrvatski narod mora vstajati proti krvnikom, svojemu poglavarju, ki se veselo smeje, ko se preliva hrvatska kri . . . Približujemo se važnim dogodkom na Hrvatskem. Zunanje časopisje pozorno zasleduje gibanje na Hrvatskem in ga prikazuje v celi važnosti. Samo eno časopisje'skuša stvar kazati v lažnjivi obliki, v drugačni barvi kakor je. To so madjarski časopisi in nekateri njih nemški zavezniki. Ni treba komentara, ker naj skuša madjarsko in nemško židovsko časopisje prikazovati najnovejše gibanje kakor mu drago kot delo barbarov, resno časopisje ve, da se je sedaj zbudila prava narodna hrvatska zaves . Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 7. maja. Cesar je svoj odhod v BudimpeSto zopet odložil, in sicer do ponedeljka. Ostal bo na Ogrskem samo 13 dni, dasi je bilo iz prva določeno, da ostane dlje časa. Dunaj 7. maja Na tehniki so bili danes zopet konflikti med nacionalci in klerikalci. Povod je dala karikatura »združenje katoliških mladeničeva, ki je bila nabita na črni deski in ki je klerikalne dijake silno užalila. Gradec 7. maja. Socialni da mokratje so priredili ženski shod, na katerem je bilo sklenjeno, bojkotirati vse mesarje, ki bi meso podražili. Carigrad 7. maja V Skop-lju, v Monastiru in v drugih večjih krajih Mdicedoniie je bilo zaprtih na stotine Bolgarov brez vsakega vzroka, samo ker so Bolgari V Skoplju je bil aretiran tudi škofov tajnik Tončev in dva profesorja bolgarske gimnazije. V Monastiru so zaprte vse trgovine. Turki kar razglase, da hočejo Bolgari uprizoriti dinamitne atentate in potem zapro vse količkaj sumljive ljudi. Carigrad 6. maja V Solunu so vse šole zaprte. Ravnatelj in vsi profesorji bolgarske šole so zaprti. Tudi po deželi zapirajo Turki posebno ljudske učitelje. Carigrad 7. maja. V solunskem zalivu je zdaj zbranih jako mnogo inozemskih vojnih ladij. Včeraj so prišle tja štiri italijanske ladje, ena francoska in ena nemška, dve italijanski pa sta prišli že prej. Tudi ena angleška ladja je že več dni blizu Soluna. Petrograd 7. maja Bivši tajnik umrlega ministra zunanjih del kneza Lobanova, T e p 1 o v, je imel tu predavanje o macedonskem gibanju. Povedal je, da angleški agentje razširjajo vesti, da je Rusija pustila Slovane in očital Avstriji, da dela povsod težave ruskemu konzulu v Skoplju, Ma-škovu, ker bi se rada polastila Soluna. Teplov je priporočal, naj se Turčijo prisili, dati Macedoniji in Stari Srbiji avtonomijo. Gospodarstvo. — Glavna slovenska hranilnica in posojilnica v Ljubljani je tudi v minolem letu lepo napredovala, ker zaključuje dotični račun s 10.312 K 72 vin. čistega dobička. Tekom leta je pristopilo novih Članov 81, koncem leta 1901. je štel zavod 210 članov, skupaj 291, izstopilo jih je pa med letom 13, jih ostane torej sklepom 1902. 1. 278, kateri imajo vplačanih glavnih deležev za 12 600 kron in poslovnih deležev za 2875 K, skupaj za 15.475 K Denarni promet, kateri je znašal v 1901. letu 9,797.313 K 56 vin. je narasel v letu 1902. na 11025.035 K 8 vin., se je povišal torej za 1,227.721 kron 52 vin. Hranilne vloge, katere so znašale koncem 1901. 1. 885 538 K 28 vin. so se pomnožile na glavnici za 222.139 kron 87 v., s kapitaliziranimi obrestmi za 37.175 K 7 vin. ter znašajo koncem 1902 L 1,144.853 K 22 vin. Ta glavnica je naložena na 756 knjižicah ter znaša povprečno vloga 1514 K 35 vin. Posojila, sklepom leta 1901. v visokosti po 1,167 044 K so se tekom leta 1902. zvišala za 168 966 K 94 vin. ter znašajo sklepom 1902. 1. 1,336010 kron 94 vin. Posojila so investirana večinoma v osebnem in trgovsko-obrtnem kreditu zavarovanem vsled poroštev in vknjižb. Reeskompt znaša sklepom 1. 1902 183 877 K 15 vin. Račun naloženega denarja se je le neznatno zvišal, in sicer za 2280 K 30 vin. ter znaša s prejšnjim stanjem po 7408 K 77 vin. Ker se naš zavod peča večinoma z osebnim kreditom in eskomptom trgovskih menic, ima veliko denarno gibčnost ter mu ni potreba nalagati glavnic v različnih denarnih zavodih. Stanje rezervnega zaklada sklepom leta 1902. je znašalo 10.294 K 63 vin. Po nasvetu upravnega sveta se čisti dobiček v znesku po 10.312 K 72 vin. sledeče razdeli: uradnikoma se dovoli nagrade 500 K, slugi 50 K, deležem se določi 6°/o dividenda, katera znaša 928 K 50 vin., za morebitne izgube pri terjatvah se ustanovi posebni nklad ter se ga dotira z 1834 K 22 vin, 3312 K 72 vin., ostanek po 7000 K se pa pripiše rezervnemu zakladu, kateri BMMfee s •tanjem sklepom 1902.1. 10.294 K 63 vin. na 17.294 K 63 vin. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka11 v LJubljani. Uradni kurzi dunaj. borze Haloibenl papirji. 4*2% majeva renta . . . 4'2°;» srebrna renta . . . a% avstr. kronska renta . a°/. „ zlata „ 4° 0 ogrska kronska „ ft0/«, „ zlata „ 4% posojilo dežele Kranjske aVic/o posojilo mesta Spljeta 7. maja 1903. Zadra **/i°/o bos.-herc. 2el. pos. 1902 4% čeSka dež. banka k. o. 4°/o „ „ „ 2. O. 4l/t°0 zast. pis.gal. d. hip. b. 4Vi°/o P^St. kom. k. o. z 10% pr...... 41/s°/o zast. p is. Innerst. hr. 4l/,°/o „ ogr. centr. deželne hranilnice . 4V«,0/o zast. pis. ogr. hip. b. »Vi0/o °bl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . 41/«0/© „ če&ke ind. banke 4°/0 prior. Trst-PoreC lok. žel. *° o b dolenjekih železnic 8*/, „ juž. zel. kup. Vi Vi aV*% av. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od leta 1854 . . . n M n 18601/j • • h n ii 1864 . ■ • tizske...... zemlj. kred. I. emisije ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100*— „ turske..... Basilika srečke . . Kreditne , ... Inomoške „ . . . Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avstr. rud. križa a ... Ogr. n n . . . Endolfove „ . . . Salcburške 8 Dunajske kom. , JLvelnice. Južne železnice • . . Državne železnice .... Avstro-ogrške bančne del. Avstr. kreditne banke . . □grške , B Zivnostenske B . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske želez. ind. dr. . . Rhna-Moranvi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valnt«.; C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns...... Marke........ Laški bankovci..... Rubiji........ 100 75 100 55 101 10 121 30 9955 12130 9975 100 — 100*— 101 -99'60 99 60 101- 107 40 10125 100 80 100 - 100 — 100 — 98 50 P»"fi0 307 75 101- 174'-183-249 — 168 — 276 — 275 — 259 — 90 — 117*— 19 — 438 — 81*25 74— 70-— 5490 27'— 68-75*-441 — 4950 687'— 1625 — 67425 728'— 252 — 663 — 390*— 1665-— ;482*-385 — 350-50 '156 — 100 96 100 75 10130 121 50 99 76 12150 11-32 19-07 2343 23 94 117 — 95 20 25275 102 — 10060 100 60 102 — 1084O 102 25 101-50 IGO 90 ior— 101 — 99 75 309 75 102 — 184 — 185 — 252 — 159 — 281 — 277 — 263 — 9250 118 — 20.— 442 — 8325 78*— 75 — 65-90 28'— 72*— 79 — 445 — 5050 688-1635 — 67625 729 — 263*— 673*— 391*— 1675 — 483 — 390*— 352 — 160-60 11*36 19-09 2349 24 — 11720 95*40 253*50 Žitne cene v Budimpešti. dne 7. maja 1903. Termin. PSenica za maj . 9 „ oktober RS „ maj . Koruza ., maj . « n julij Oves I! h oktober . . „ Efektiv. Vzdržno. za 50 kg u 50 „ BO s n K) „ n &0 „ . 50 . 761 743 6 51 648 6 43 560 Rogaški na rej a apetit, povspešuje pre- Jempel-vrelec' ureja odvajanje. K uf e k e- NAJBOLJŠA HRANA ZA ZDRAVE IN v cre vi h-bolne - orroke Meteorologično poročilo. "3- Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C. Vetro vi Nebo 6. 9. zv. 7. 7. zj. n ,2. POP- 734 0 i 12 7 733 9 | 10 9 732 7 20 5 1 brezvetr. si. s vzhod sr. jzahod jasno del. jasno del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 13 8°, normale: 12 8°. Mokrina v 24 urah: 02 mm. Stanovanje obstoječe iz štirih sob, kopalne sobe, pritlično, v Supančičevi hiši v Šubi-cevih ulicah, nasproti Rudolfinumu, se odda za avgust-termin. Vpraša se pri Filipu Supančiču, Rimska cesta št. 20. (1251) Stavbinske svetilnice, tovarniške in delavniške svetilnice, laterne, varil-nice in peči za kuhanje. Pojasnila zastonj in poštnine prosto. Gerson, Boehm & Rosenthal ;o,-ama za kovinske izdelke »uiihJ, ČEMa 5 (745-3) ! Postranski! zaslužek! Brez ALciciAnra v in izven sredstev ^•VOlOTOriV« h*8e. Dame in gospodje vsacega stanu dobijo takoj 100 ponudb. '1248—1) E. Nchnelder, Besensarh (Ceske). Stanovanje pritlično, na Poljanski cesti Št. 3, se odda b 1. avgustom 1903. Natančneje v I. nadstropju. 1253-1 Stanovanje s petimi sobami in predsobo, se takoj odda. (1217—4» Več se izve na Sv. Petra nasipu štev. 49. Za I. avgust se odda v novozgrajeni hiši v Sodnijskih ulicah še nekaj stanovanj z dvema, tremi, 4 in 6 sobami, porabno eventualno za pisarne in trgovine. Izve se pri kamnoseku Vodniku v Ljubljani. (1080-4) Pozor! Pozor! Prostori na Kongresnem trgu št 12 v Ljubljani v kojih se sedaj nahaja »Narodna (1212—3) Tiskarna« oddajo se s 1. novembrom t I. u nojem. ~4r~ Prostori se dajo porabiti deloma kot privatna stanovanja, deloma pa so primerni za kavarno ali restavracijo. Tzredno ugodna lega! -"^MHHaaiK Išče se kompanjon za prav dobro idočo trgovino na debelo in drobno. Oglasila pod: „4000" H. K. Ilir. Bistrica. (1252-ij -►51 Prostovoljna razprodaja. Prostovoljno se razprodajo (1230 -2) hiša v Ljubljani v Kolodvorskih ulicah v katari se nahaja več let prav dobro obiskovana gostilna, gospodarska poslopja, njive, travniki in gozdi. Nekatere parcele so vsled svoje ugodne lfge pripravne za stavbišča. Hiša je pripravna tudi za vsako drugo obrt. Plačilo po dogovoru. Pojasnila v pisarni gosp. dr. Albina Kapus, odvetnika v Kolodvorskih ulicah h. št. 35. Jako zabavni 80 koncertni aparati s ploščami. A 1 govori, se smeje, poje in žvižga. Aparat kakor kaže podoba stane 75 3(. Večji aparati, kakor tudi automati za gostilničarje dO 240 K. (732-20) Prodaja tudi na obroke. Velika l/bera gramofonskih plošč. Zamenjava starih plošč. Cen 13c3. saustoaa.^. *urar v 4j-clToIj *=t:r**Li, Stari txgr štev. 1*3, Izvolite ogledati mojo novo urejeno sukneno zalogo v kateri se nahaja blizu 1000 raznovrstnih vzorcev s« R. MIKLAUC 'o0f Ljubljana °ene Špitalske ulice štev. 5 UK bi M- t ,U s> . Sprejme so učenka za manufakturno trgovino R. MIKLAUC v Ljubljani Špitalske ulice štev. 5. 1236 -2 Stanovanje 8 3 sobami in pritiklinami se odda za I. avgust. Povpra&a se v trgovini Naglas« Turjaški trg št. 7._(ia5f5—p 3(rep£ajte se s ulmbaškim re-dilnim pivom Kočij ki je služboval pri višji goopodi t« je vešč v prijezdovanju konj iHereite? želi primerne službe. Naslov pove upravništvo »Slo Narod*««. Dobro ohranjena katero se dobi m stefUleiilrali pri Sdmund 3(avčtč-u Ljubljani, Prešernove ulice nasproti glavr.e poŠte. (11—103) Aleksandrov «5mi in romance Zlagantno opremljena knjig cz $ portretom in autografom pesnico, in uvodom /j pcreja dr. Jvana Prijatelja. Cena : Ukusno broš. Jf 3'50, po pošti jf 3'70, v ijuirni platneni vejbi Jf 5'—, po pošti Jf 5'20. Zalošil : '