URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, četrtek 11. decembra 1980_Cena 6 dinarjev_Leto XXXVII
1506.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 17. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov na seji dne 27. 11. 1980
odločilo:
Ugotovi se, da drugi in tretji odstavek 17. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (prečiščeno besedilo, Uradni list SRS, št. 30/79), kolikor izključujeta iz obveznega starostnega zavarovanja kmeta, če ima član njegove družine ali njegovega gospodinjstva pravico do pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugega naslova (besedilo na koncu drugega odstavka: »in tudi ne njegovi družinski ali gospodinjski člani« in tretji odstavek tega člena) nista v skladu z ustavo SR Slovenije.
Obrazložitev:
1)	Postopek za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 17. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov, kolikor izključujeta iz obveznega starostnega zavarovanja kmeta, če ima član njegove družine ali njegovega gospodinjstva pravico do pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugega naslova, je začelo ustavno sodišče s sklepom z dne 16. 7. 1980 na pobude prizadetih kmetov. Obenem je ustavno sodišče po 410. členu ustave SR Slovenije obvestilo Skupščino SR Slovenije o vprašanjih ustavnosti drugih določb tega zakona oziroma sistema starostnega zavarovanja kmetov, ki je vzpostavljen s tem zakonom.
2)	Ustavno sodišče je ugotovilo, da navedeni zakonski določbi, kolikor izključujeta iz obveznega starostnega zavarovanja kmeta, če ima član njegove družine ali njegovega gospodinjstva pravico do pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugega naslova, nista v skladu z določbami ustave SR Slovenije, ki opredeljujejo družbenoekonomski položaj delovnega človeka — kmeta in pravico delovnega človeka do socialnega zavarovanja.
Ustava SR Slovenije določa v 76. členu, da imajo kmetje na podlagi osebnega dela v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi. Kmetu in članu njegovega gospodarstva, Id se ukvarjä s kmetovanjem in dela s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, je v 76. členu ustave zajamčena pravica, da uresničuje z ustavo določen samoupravni položaj v socialističnih družbenoekonomskih odnosih, razpolaga z rezultati svojega dela, zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in si s svojim prispevkom po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavlja socialno varnost
Po 205. členu ustave SR Slovenije se pravica delovnega človeka do socialnega zavarovanja zagotavlja v samoupravnih interesnih skupnostih z obveznim zavarovanjem po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter minulega dela in sicer na podlagi prispevka iz osebnega dohodka in iz dohodka organizacij združenega dela oziroma iz sredstev drugih organizacij ali skupnosti,
v katerih dela. Po tem členu ustave si delovni človek z obveznim socialnim zavarovanjem v skladu z zakonom zagotavlja med drugim pravice za starost in za primer zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, članom svoje družine pa pravico do družinske pokojnine.
Navedeni zakonski določbi, ki izključujeta iz obveznega starostnega zavarovanja kmeta, če ima član njegove družine ali njegovega gospodinjstva pravico do pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugega naslova, z izjemo kmeta-borca NOV, ki je socialno ogrožen, sta v nasprotju s temi določbami ustave SR Slovenije. Ustavna podlaga za pravico in obveznost delovnega človeka, da s socialnim zavarovanjem na temeljih vzajemnosti in solidarnosti z drugimi delovnimi ljudmi zagotavlja sebi in članom svoje družine socialno varnost, sta delo in dohodek, ki ga ustvarja. Po navedenih zakonskih določbah pa ta pravica in obveznost delovnega človeka-kmeta nista odvisni od dela in dohodka, ki ga ustvarja, ampak od drugih okoliščin. Zakon lahko omenjena kriterija natančneje opredeli in lahko postavi kot kriterij določen obseg dela in določen dohodek. Ne more pa izključiti kmeta iz obveznega socialnega zavarovanja zato, ker ima član njegove družine ali njegovega gospodinjstva pravico do socialnega zavarovanja iz drugega naslova in kmet ni socialno ogrožen borec NOV.
Iz teh razlogov je ustavno sodišče po 412. členu ustave SR Slovenije odločilo, kot je razvidno iz izreka.
Ustavno sodišče je odločilo na seji po drugi alinei tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76).
Po 412. členu ustave SR Slovenije je Skupščina SR Slovenije dolžna v šestih mesecih od dneva prejema odločbe ustavnega sodišča uskladiti zakon z ustavo. Ce tega ne bi storila, navedeni določbi prenehata veljati, kar ugotovi ustavno sodišče s posebno odločbo.
Ustavno sodišče SR Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: sodnica, ki nadomešča predsednika, Olga Vrabič in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Glo-bevnik, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič in dr. Majda Strobl.
St. U I 55/77-20
Ljubljana, dne 27. novembra 1980).
Sodnica,
ki nadomešča predsednika / Ustavnega sodišča SR Slovenije Olga Vrabič 1. r.
1507.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti II. točke sklepa skupščine Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji o določitvi organov, ki odločajo o pravicah iz starostnega zavarovanja kmetov na prvi in drugi stopnji na seji dne 27. 11. 1980
odločilo :
Ugotovi se, da določba II. točke sklepa skupščine Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji o določitvi organov, ki odločajo o pravicah iz starostnega zavarovanja kmetov na prvi in drugi stopnji (Uradni list SRS, št. 12/73), ni bila v skladu z ustavo SR Slovenije.
Obrazložitev:
Z navedeno določbo je skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji pooblastila za odločanje o posamičnih pravicah iz starostnega zavarovanja kmetov enote strokovne službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Ta določba je nehala veljati 1. 7. 1980, ko se je začel uporabljati pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz starostnega zavarovanja kmetov (Uradni list SRS, št. 15/80). Po tem pravilniku odločajo o posamičnih pravicah iz starostnega zavarovanja kmetov odbori za uveljavljanje pravic in odbor za varstvo pravic kot izvršilni organi skupščine Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov.
Postopek za oceno ustavnosti navedene določbe je začelo ustavno sodišče s sklepom z dne 16. 7. 1980 v zvezi s postopkom za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 17. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (prečiščeno besedilo, Uradni list SRS, št. 30/79). Po 409. členu ustave SR Slovenije ustavno 'sodišče lahko oceni ustavnost in zakonitost predpisov in drugih splošnih aktov, ki so nehali veljati, če od prenehanja veljavnosti do vložitve pobude ali predloga za začetek postopka oziroma do dneva, ko ustavno sodišče samo začne postopek, ni preteklo več kot leto dni.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da navedena določba nt bila v skladu z določbami ustave SR Slovenije o samoupravljanju v samoupravnih interesnih skupnostih in z določbo tretjega odstavka 32. člena ustave SR Slovenije, po kateri se na delovne skupnosti, ki opravljajo dela za samoupravne interesne skupnosti, ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti samoupravnih interesnih skupnosti. Po 136. členu ustave SR Slovenije skupščina samoupravne interesne skupnosti lahko poveri določene izvršilne funkcije svojim izvršilnim organom. Ne more pa teh funkcij poveriti strokovni službi.
Glede na to je ustavno sodišče po 409. in 422. členu ustave SR Slovenije odločilo, kot je razvidno iz izreka.
Ta odločba ima pravni učinek po 415. členu ustave SR Slovenije.
Ustavno sodišče je odločilo na seji po drugi alinei tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76).
Ustavno sodišče SR Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: sodnica, ki nadomešča predsednika, Olga Vrabič in sodniki : dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Riko Kolenc, Tine Remškar in Franc Simonič.
St. U I 80/80-6
Ljubljana, dne 27. novembra 1980.
Sodnica,
ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije Olga Vrabič L r.
1508.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb pogodbe o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji in sklepa o višini in načinu plačila prispevka, ki ga zavarovanci-kmetje plačajo, da se jim čas kmetijske dejavnosti všteva v pokojninsko dobo, na seji dne 27. 11. 1980
odločilo :
Odpravijo se:
—	peti odstavek 6. člena in drugi odstavek 9. člena pogodbe o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji, ki sta jo sklenili Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in Zadružna zveza Slovenije (Uradni list SRS, št. 13/74, 19/75, 21/76 in 4/80);
—	besedilo »pred 1. januarjem 1973« v I. točki in tretji odstavek III. točke sklepa skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji o višini in načinu plačila prispevka, ki ga za-varovanci-kmetje plačajo, da se jim čas kmetijske dejavnosti všteva v pokojninsko dobo (Uradni list SRS, št. 13/74).
Obrazložitev : 4
Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti navedenih določb je začelo ustavno sodišče s sklepom z dne 29. 5. 1980. Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti petega odstavka 6. člena pogodbe o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji je začelo na pobudo kmeta-zavarovanca. Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti ostalih v izreku navedenih določb pogodbe in sklepa o višini in načinu plačila prispevka, ki ga zavarovanci-kmetje plačajo, da se jim čas kmetijske dejavnosti všteva v pokojninsko dobo, pa je začelo ustavno sodišče po lastni pobudi na podlagi tretjega odstavka 411. člena ustave SR Slovenije.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da navedene določbe niso v skladu z ustavo in zakonom iz naslednjih razlogov:
1) Pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji ureja izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja združenih kmetov, ki imajo po zakonu o združevanju kmetov pravico, da se pokojninsko in invalidsko zavarujejo v obsegu kot delavci v organizacijah združenega dela, če z združevanjem dela in sredstev in iz drugih virov dosegajo najmanj tolikšen osebni dohodek, kot je z zakonom določen najnižji osebni dohodek delavca (9. člen zakona o združevanju kmetov, Uradni list SRS, št. 1/79). Pogodbo sta sklenili Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in Zadružna zveza Slovenije na podlagi 7. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (prečiščeno besedilo, Uradni list SRS, št. 19/77).
Pogodba v drugem do šestem odstavku 6. člena ureja določanje zavarovalne osnove za čas, dokler pogodbeni stranki sporazumno ne določita načina ugotavljanja dejanskega čistega osebnega dohodka zavarovanca, ki je opredeljen kot zavarovalna osnova v prvem odstavku tega člena. Za ta čas se zavarovanci razvrščajo v pet zavarovalnih razredov, za katere so določene pavšalne zavarovalne osnove, ki se vsako leto povečujejo za odstotek povečanja poprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji. Za razvrstitev v zavarovalno
osnovo se zavarovanec odloči ob vložitvi prijave v zavarovanje. Pozneje pa lahko spremeni svojo izbiro le, če se odloči za razvrstitev v višjo zavarovalno osnovo in doplača prispevek od razlike med višjo in nižjo zavarovalno osnovo za ves čas zavarovanja. Slednje določa peti odstavek 6. člena pogodbe.
Zavarovalne osnove opredeljuje zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v 6. členu kot osnove za odmerjanje pravic in za plačevanje prispevkov. Zato morajo biti zavarovalne osnove določene v skladu z zakonskimi predpisi, ki opredeljujejo osnove za odmerjanje pravic in osnove za plačevanje prispevkov.
Po 10. členu zveznega zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 35/72, 18/76, 58/76 in 22/78) je podlaga za izračun pokojninske osnove, od katere se odmerja pokojnina dejanski osebni dohodek. Prav tako je dejanski osebni dohodek osnova za plačevanje prispevkov skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja po 4. in 12. členu zakona o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanjd prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1980 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 16/76, 23/76, 31/76, 12/77, 24/77, 8/78, 30/78 in 38/79). Ustavno sodišče je ugotovilo, da peti odstavek 6. člena pogodbe ni v skladu z navedenimi zakonskimi določbami, ker onemogoča zavarovancu, da bi v posameznih obdobjih zavarovanja spreminjal zavarovalno osnovo in jo prilagajal dejanskemu osebnemu dohodku.
2)	Pogodba v prvem odstavku 9. člena določa, da pristojna podružnica skupnosti izda na podlagi prijave v zavarovanje obvestilo o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v katerem določi predvsem datum pričetka zavarovanja in zavarovalno osnovo. Obvestilo vroči organizaciji, ki je vložila prijavo v zavarovanje, in zavarovancu. V drugem odstavku tega člena določa, da v primeru, če se organizacija ali zavarovanec z vsebino obvestila ne strinja, izda podružnica skupnosti ustrezno odločbo.
Odločanje o lastnosti zavarovanca in zavarovalni osnovi pomeni odločanje o samoupravnih razmerjih v skupnosti. Odločanje o lastnosti zavarovanca pomeni odločanje o pravici do pokojninskega in invalidskega zavarovanja in o članstvu v skupnosti. Od zavarovalne osnove pa je odvisen obseg materialnih pravic in obveznosti zavarovanca v skupnosti. Zato določba drugega odstavka 9. člena pogodbe, ki pooblašča za odločanje o spornih vprašanjih glede lastnosti zavarovanca in zavarovalne osnove strokovno službo skupnosti, ni v skladu z določbami ustave SR Slovenije o samoupravljanju v samoupravnih interesnih skupnostih in s tretjim odstavkom 32. člena ustave SR Slovenije, po katerem se na delovne skupnosti, ki opravljajo dela za samoupravne interesne skupnosti, ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti samoupravnih interesnih skupnosti.
3)	Sklep o višini in načinu plačila prispevka, ki ga zavarovanci-kmetje plačajo, da se jim čas kmetijske dejavnosti všteva v pokojninsko dobo, določa v I. točki, da se zavarovancem-kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani po pogodbi o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji, všteva v pokojninsko dobo ob pogoju plačila prispevka v višini in na način, ki ju določa ta sklep, čas prejšnjega opravljanja kmetijske dejavnosti pred 1. januarjem 1973:
Ta določba ni v skladu z drugim odstavkom 42. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavaro-
vanju. Ta določa, da se zavarovancem-kmetom iz 7. člena zakona všteva v pokojninsko dobo čas prejšnjega opravljanja kmetijske dejavnosti, če za kritje obveznosti, nastalih s tem vštevanjem, plačajo prispevek v obsegu in na način, kot ga določi skupnost. Zakon ne določa, da to velja samo za čas pred 1. januarjem 1973, ali da skupnost lahko določi tako omejitev.
4)	Po drugem odstavku III. točke sklepa o višini in načinu prispevka, ki ga zavarovanci-kmetje plačajo, da se jim čas kmetijske dejavnosti všteva v pokojninsko dobo, je osnova za plačilo prispevka zavarovalna osnova, po kateri je zavarovanec-kmet zavarovan v času plačila prispevka. Ce pa se zavarovanec potem, ko je že plačal prispevek, odloči za razvrstitev v višjo zavarovalno osnovo po petem odstavku 6. člena pogodbe, je po tretjem odstavku III, točke sklepa dolžan doplačati prispevek od razlike med prejšnjo in novo zavarovalno osnovo.
Določba tretjega odstavka III. točke sklepa je vsebinsko enaka določbi petega odstavka 6. člena pogodbe in je nezakonita iz istih razlogov, kot so navedeni v obrazložitvi te odločbe pod 1).
Iz teh razlogov je ustavno sodišče po 413. členu ustave SR Slovenije in 23. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka.
Ustavno sodišče je odločilo na seji po drugi alinei tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi : sodnica, ki nadomešča predsednika, Olga Vrabič in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Riko Kolenc, Tine Remš-kar in Franc Simonič.
St. U I 94/78-25
Ljubljana, dne 27. novembra 1980.
Sodnica,
ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije Olga Vrabič 1. r.
1509.
Na podlagi 22. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75 in 8-487/78) ter v skladu z družbenim dogovorom o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 29-1468/ 75) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na seji dne 27. novembra 1980 sprejel
SKLEP
o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije
I
Organizacije združenega dela in občine vplačajo na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije pri Službi družbenega knjigovodstva naslednja sredstva, ki so po zakonu oblikovana iz prispevkov in drugih virov sredstev solidarnosti in se po določbah 20. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75 in 8-487/78) vodijo na posebnih računih ob-
čin pri Službi družbenega knjigovodstva oziroma na posebnih računih pri organizacijah združenega dela:
—	organizacije združenega dela 56 °/o zneska obračunanih prispevkov solidarnosti iz osebnega dohodka delavcev v letu 1980;
—	občine ves znesek vplačanih sredstev solidarnosti za posebne račune občin pri Službi družbenega knjigovodstva v obdobju od 30. junija do 30. novembra 1980.
Sredstva iz prejšnjega odstavka vplačajo organizacije združenega dela na vplačilne račune pri Službi družbenega knjigovodstva, občine pa na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije do 17. decembra 1980.
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-04/80-11
Ljubljana, dne 27. novembra 1980.
Izvršni svet
Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Janez Zemljarič 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LAŠKO
1510.
i
Skupščina občine Laško je na podlagi 19. in 50. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) ter 251. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/79) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 3. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi geodetske uprave občine Celje in Laško
1.	člen
Ustanovi se geodetska uprava občin Celje in Laško iv nadaljnjem besedilu' geodetska uprava), kot skupni občinski upravni organ za geodetske zadeve.
Sedež geodetske uprave je v Celju.
Za občino Laško se ustanovi notranja organizacijska enota geodetske uprave, s sedežem v Laškem.
2.	člen
Geodetska uprava opravlja naloge s svojega delovnega področja na območju posamezne občine oziroma za posamezno občino kot upravni organ te občine.
Geodetska uprava je odgovorna vsaki skupščini občine in njenima izvršnima svetoma za opravljanje nalog iz pristojnosti te občine.
3.	člen
Geodetska uprava opravlja zadeve, ki se nanašajo na:
—	planiranje in usklajevanje delovanja geodetskih služb,
—	skrb za izdelavo načrtov, kart, katastrov in drugih evidenc,
—	vodenje in vzdrževanje katastrov in drugih evidenc,
—	vodenje in vzdrževanje geodetske prostorske dokumentacije,
—	vodenje in vzdrževanje evidence (registra) območij teritorialnih enot,
—	vodenje evidence imen, območij, naselij in ulic, evidence hišnih številk ter dodeljevanje hišnih številk v naseljih,
—	nadzorovanje izdelave in vzdrževanje katastra komunalnih naprav, ki ga vodijo komunalne in druge
organizacije združenega dela, glede podatkov, pomembnih za zbirni kataster komunalnih naprav,
—	odločanje o geodetskih zadevah v upravnem postopku na prvi stopnji,
—	sodelovanje pri usmerjanju raziskovalne dejavnosti na področju geodetske službe,
—	opravljanje strokovnega nadzora nad izvajanjem geodetske službe v geodetskih organizacijah,
—	opravljanje drugih geodetskih zadev, kadar tako določi zakon ali na zakonu temelječ predpis.
4.	člen
Splošni akt o organizaciji in delu geodetske uprave in splošni akt o sistemizaciji del in nalog izda načelnik geodetske uprave v soglasju z izvršnima svetoma občinskih skupščin.
5.	člen
V primerih, ko je z zakonom določeno, da ima izvršni svet občinske skupščine določene pravice in obveznosti v zvezi z organizacijo in delovanjem upravnega organa, pripadajo take pravice in obveznosti do geodetske uprave izvršnima svetoma obeh občinskih skupščin.
6.	člen
Geodetska uprava izvaja v mejah svojih pristojnosti obrambne priprave, pri čemer zlasti skrbi za izdelavo obrambnega načrta za svoje področje.
Pri izvajanju nalog iz prejšnjega odstavka sodeluje geodetska uprava z občinskima upravnima organoma, ki sta pristojna za ljudsko obramb^
7.	člen
Geodetska uprava skrbi za uveljavljanje družbene samozaščite na svojem področju. Pri tem sodeluje s pristojnima upravnima organoma.
8.	člen
Geodetsko upravo vodi načelnik. Načelnika imenujeta skupščini občin.
9.	člen
Za vodilne delavce v geodetski upravi se štejejo delavci, ki so vodje notranjih organizacijskih enot, v katerih so predvideni najmanj trije delavci, vštevši tudi delavce, ki so vodje enot ter delavce, ki opravljajo dela in naloge izven organizacijske enote. Vodjo notranje organizacijske enote s sedežem v Laškem imenuje Izvršni svet Skupščine občine Laško.
10.	člen
O izločitvi delavca geodetske uprave odloča načelnik geodetske uprave.
O izločitvi načelnika geodetske uprave odločata izvršna sveta občinskih skupščin.
11.	člen
Občinski skupščini in njuna izvršna sveta sprejemata letni program dela geodetske uprave, spremljata njegovo izvajanje in lahko zahtevata, da geodetska uprava opravi določene naloge izven programa.
12.	člen
Letni program dela določi načelnik geodetske uprave.
Z letnim programom dela se določijo dela in naloge z delovnega področja geodetske uprave, ki jih je ta dolžna opraviti vsako leto v posamezni občini.
13.	člen
Vsaka občinska skupščina zagotovi sredstva za delo geodetske uprave v obsegu, ki je potreben za izvršitev dela programa, ki se nanaša na posamezno občino oziroma naloge, ki jih je geodetska uprava opravila izven programa na zahtevo občinske skupščine ali njenega izvršnega sveta.
14.	člen
S tem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi medobčinske geodetske uprave (Uradni list SRS, št. 22/71 in 4/76).
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-13/80
Laško, dne 3. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
1511.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) je Skupščina občine Laško skladno s samoupravnim sporazumom o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Laško na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 3. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o najvišjih stanarinah v občini Laško
1.	člen
S tem odlokom se določijo naj višje stanarine za vse kategorije stanovanj na območju občine Laško.
2.	člen
Najvišje stanarine na območju občine Laško do 30. junija 1981 ne smejo presegati stanarine, ki so jih imetniki stanovanjske pravice plačevali na dan 30. novembra 1980 povečanih za 30,70 •/».
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o naj višjih stanarinah (Uradni list SRS, št. 1/80).
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-6/80
Laško, dne 3. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
1512.
Skupščina občine Laško je na podlagi 18. člena zakona o poslovnih stavbah in prostorih (Uradni list SRS, št. 18-176/74) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78), na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 3. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi najemnin za poslovne prostore v občini Laško
1.	člen
Najemnina za poslovne prostore, določene v 1. in
l.a členu odloka o določitvi najemnin za poslovne prostore v občini Laško (Uradni list SRS, št. 27-1214/76, 20-1352/78 in 1-89/80) se povečajo za 30,70 »/o.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-3/80
Laško, dne 3. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1513.
Na podlagi 2. odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št 18/77 in 1/78), pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SFRJ, št. 34/80) ter 214. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na seji dne 2. decembra 1980 sprejel
x	ODREDBO
o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline
1.	člen
S to odredbo se na območju občine severno od reke Save, ki je neposredno ogroženo s steklino, odreja kontumac psov in mačk.
. 2. člen
V čaau kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališč?, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom.
Mačke morajo biti v času kontumaca zaprte.
Prepovedan je promet psov in mačk.
3.	člen
Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti.
Cepljenje opravi veterinarska organizacija na podlagi prijave posestnika psa.
4.	člen
Ne glede na določbe 2. člena te odredbe se smejo izven naseljenih krajev prosto gibati: službeni psi JLA in milice, psi reševalnih ekip in psi, ki vodijo slepe.
5.	člen
Pse je dovoljeno uporabljati za lov, Če so bili dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini, če imajo pasjo znamko in če so imuni proti steklini.
6.	člen
Za pse in mačke, ki jih prikazujejo na razstavah, je treba pred razstavo priskrbeti potrdilo o zaščitnem cepljenju in potrdilo o preizkusu na steklino z negativnim izvidom.
7.	Člen
Na ogroženem območju je treba pokončati vse pse in mačke, katerih posestniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca.
Člani lovskih organizacij in veterinarsko-higien-ska služba so pristojni in dolžni pokončati:
—	neregistrirane in necepljene pse,
—	pse brez znamkice,
—	pse, ki niso privezani ali zunaj bivališča niso na vrvici in z nagobčnikom,
—	mačke, ki niso zaprte.
Lastnikom v drugem odstavku navedenih živali ne pripada odškodnina za pokončane živali.
8.	Člen
Lovske družine so dolžne pokončevati lisice, volkove, gledalce in drugo škodljivo divjad.
9.	člen
Sveti krajevnih skupnosti so dolžni na svojem območju sodelovati pri izvajanju določil te odredbe in posvetiti posebno pozornost preventivnemu cepljenju psov.
Občani so dolžni o gibanju živali, navedenih v drugem odstavku 7. člena in dnurh živali, ki bi »e nenaravno vedle, nemudoma obvestiti veterinarsko organizacijo.
10.	člen
Trupla pokončanih živali iz 8. člena morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oziroma najdbe takoj poslati najbližji veterinarski organizaciji.
Veterinarska organizacija poskrbi za laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarsko-hlgten-ska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla.
11.	člen
Odiranje trupel psov, mačk, lisic, volkov in drugih dlakastih živali je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
—	oseba, ki odira trupla omenjenih živali, mora Mti zaščitno cepljena proti steklini, ne sme imeti poškodb na glavi in rokah in mora biti usposobljena za to delo;
—	da ima, ko odira trupla, na sebi zaščitno obleko, rokavice, masko in obutev ter 'da ima ustrezen pribor za jemanje materiala za laboratorijski pregled (skalpel, škarje, nož, dleto, kladivo, žago, steklenice za jemanje, pakiranje in pošiljanje materiala) ter dezinfekcijska sredstva;
—	da je spravljena vreča s kožo v posebnem prostoru, dokler se ne dobijo izvidi preiskav. Če je izvid pozitiven, oziroma če je žival obolela, je treba vrečo skupaj, s kožo uničiti, če je izvid negativen oziroma če je žival zdrava, pa se sme koža dati v promet
12.	člen
Lovska organizacija mora prijaviti pristojnemu občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je nenaravno vedla in ravnati i truplom v smislu 10. člena odredbe.
13.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
14.	člen
Kršitev določb te odredbe se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76)
15.	člen
Odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010/1-80-02
Ljubljana, dne 3. decembra 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Jože Kavčič 1. r.
LOGATEC
1514.
POROČILO
o izidu glasovanja o uvedbi samoprispevka za gradnjo družbenih in komunalno-cestnih objektov v občini Logatec v obdobju 1981—1986
Občinska volilna komisija je dne 23. novembra 1980 po zaključku glasovanja o uvedbi samoprispevka za gradnjo šolskih, vzgojnovarstvenih, kulturnih, telesnokulturnih in komunalno-cestnih objektov v občini v odbobju od 1. julija 1981 do 30. junija 1986, pregledala celotno volilno gradivo in ugotovila naslednji izid glasovanja:
število */•
—	vpisani glasovalci —	vpisani glasovalci na delu v tujini	5728	
in na služenju vojaškega roka	150	
—	glasovalo s potrdili —	število glasovalcev za ugotavljanje	29	
izida glasovanja	5607	
— glasovalo skupaj	5206	92,8
— glasovalo ZA	3258	58,1
— glasovalo PROTI	1855	33,1
— neveljavne glasovnice	93	1,6
Občinska volilna komisija pri ugotavljanju izida glasovanja ni ugotovila nepravilnosti, ki bi vplivale na izid glasovanja.
St. 014-1/80
Logatec, dne 26. novembra 1980.
Predsednik
občinske volilne komisije
Anton Plut, dipl. iur. 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH
1515.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 19. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna ob<
Šmarje pri Jelšah za leto 1979
1 člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Šmarje pri Jelšah za leto 1979, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Šmarje pri Jelšah.
2.	člen
Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1979 so znašali:
I.	Proračun
—	prihodki
—	odhodki
—	presežek prihodkov
II.	Rezervni sklad
—	prihodki
—	odhodki
—	presežek prihodkov
•	3. člen
Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna občine Šmarje pri Jelšah v višini 3,631.074,40 din se prenese med prihodke proračuna za leto 1980 in se razporedi za kritje blagovnih rezerv.
4. člen
Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 8.750,10 din se prenese v rezervni sklad za leto 1980.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-5/80-1
Šmarje pri Jelšah, dne 20. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak L r.
1516.
Na podlagi 101. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 19. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o uvedbi melioracijskega postopka na Imenskem polju v KS Podčetrtek
1.	člen
S tem odlokom se uvaja izvajanje hidro in agromelioracijskih del na kmetijskih zemljiščih v k. o. Imeno in k. o. Sedlarjevo na podlagi izdelanega načrta št. 49/77, ki ga je izdelalo Podjetje za urejanje voda »Nivo« Celje. Načrt je obravnavala skupščina Kmetijske zemljiške skupnosti občine Šmarje pri Jelšah dne 13. 3. 1980 in sprejela sklep, da se sprejme ustrezni odlok.
2.	člen
Meja melioracijskega območja poteka v k. o. Imeno od parcele št. 1897/2 (občinska cesta) na severnem delu ob republiški cesti Podčetrtek—Bistrica ob Sotli in ob njenem spodnjem delu do križišča Golo-binjek—Virštanj (izločeno je naselje Imeno), nato zavije po republiški cesti (južnem delu) Golobinjek— Virštanj v dolžini 500 m do pare. št. 1420/1 preko Go-lobinjskega potoka št. 1902/1 ob pare. št. 1435, preko lokalne ceste št. 1861 in pare. št. 1515, 1518, 1529, 1530, 1530/1, 1541, 1543, 1549 in 1570 ter prečka republiško cesto Mestinje—Golobinjek. Od tam se nadaljuje v k. o. Sedlarjevo ob parcelni št. 1311 do izliva v reko Sotlo in ob reki Sotli od južne proti severni strani do izhodiščne točke na občinski cesti št. 1897/1.
3.	člen
Kmetijska zemljišča na melioracijskem območju se razvrščajo v I. skupino (zemljišče, ki je trajno namenjeno za kmetijsko proizvodnjo).
л	4. člen
Investitor del iz prvega člena tega odloka je Kmetijski kombinat Šmarje pri Jelšah. Investitor zagotovi finančna sredstva iz lastnih virov za svoja zemljišča, za zemljišča v lasti kmetov in drugih občanov pa iz sredstev teh oseb na podlagi pogodbe ter iz drugih virov.
Če ni mogoče skleniti pogodbe, se izvedejo dela na račun lastnika oziroma uporabnika zemljišča na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ za kmetijstvo. Lastnik oziroma uporabnik lahko poravna svoje obveznosti tudi z odstopom ustreznega dela svojega zemljišča.
din
70,956.987,20
67,325.912,80
3,631.074,40
1,908.750,10
1,900.000,00
8.750,10
Ce se za dejta iz tega odloka uporabijo tudi sredstva, ki se zbirajo na podlagi 14. in 17. člena ZKZ (Uradni list SRS, št. 1/79) se za višino teh sredstev članom melioracijske skupnosti ustrezno zmanjša neposredna lastna udeležba pri naložbi v kmetijska zemljišča na katerih se izvajajo ta dela.
Določbe iz prejšnjega odstavka ne veljajo za lastnike zemljišč, ki niso kmetje po 4. členu zakona o kmetijskih zemljiščih, prav tako pa tudi ne, če zemljišč po izvedenih delih ne izkoriščajo po programu strokovne službe.
5.	člen
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju morajo sami opraviti naslednja
melioracijska dela:
—	očistiti zarast ob potokih in odvodnikih,
—	odstraniti zarast ob potokih in odvodnikih, razen ob strugi reke Sotle.
Rok za izvršitev navedenih del je 30. 11. 1980.
6.	člen
Investitor je dolžan zagotovili amortizacijo objektov in naprav na svojih zemljiščih po predpisu o amortizaciji.
Lastniki oziroma drugi uporabniki zemljišč, katerim služijo hidromelioracijske naprave in objekti, zgrajeni iz sredstev po 14. členu in 17. členu zakona o kmetijskih zemljiščih, plačujejo investitorju uporabnino. Uporabnina se računa le od tistega dela sredstev, ki so bila zbrana po 14. in 17. členu zakona o kmetijskih zemljiščih. Višina uporabnine je enaka amortizaciji tega dela vrednosti objektov in naprav, obračunani po minimalni amortizacijski stopnji oziroma ne nižje od minimalne anuitete.
Pristojni organ investitorja lahko določi, da se uporabnina za objekte in naprave za njegovo zemljišča in zemljišča njegovih članov oziroma kooperantov plačuje iz dohodka investitorja.
Sredstva, ki so se oblikovala na podlagi 14 in 17. člena zakona o kmetijskih zemljiščih in so se uporabila kot delež pri vlaganju v zemljišča kmetov-članov melioracijske skupnosti se vodijo na posebnem računu iz drugega odstavka 30. člena zakona o kmetijskih zemljiščih in se smejo uporabiti samo za zboljšanje in ureditev kmetijskih zemljišč članov. Na ta račun se vplačuje tudi uporabnina iz tega člena.
7.	člen
Lastniki in uporabniki zemljišč na melioriranem območju morajo vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih tako, da so trajno uporabni. V ta namen morajo prispevati sorazmeren del stroškov, ki so potrebni za skupna vzdrževalna dela na melioriranem območju.
Podrobnejše določbe o vzdrževanju in stroških iz prejšnjega odstavka se določijo s pogodbo med investitorjem in lastniki oziroma uporabniki zemljišč. Ce do sklenitve pogodbe ne pride, določi te obveznosti upravni organ za kmetijstvo, v višini stroškov združevanja na predlog investitorja.
O materialnem in finančnem poslovanju s sredstvi, ki se uporabljajo za izvedbo del za namene iz tega odloka ter za vzdrževanje objektov in naprav, se vodi evidenca materialnega in finančnega poslovanja.
8.	člen
Kmetijska zemljišča na melioriranem območju bode namenjena za pridelovanje intenzivnih njivskih kultur
Kultura in način rabe melioriranih zemljišč mora ustrezati kvaliteti zemljišča po izvedeni melioraciji.
Dolgoročne in letne proizvodne programe sprejema samoupravni organ investitorja.
9.	člen
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioriranem območju so za dobo 10 let po izvršenih melioracijah oproščeni davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti oziroma davka od dohodka temeljne organizacije združenega dela, ki odpade na dohodek mellorlranega zemljišča tako kot to urejajo predpisi o davkih občanov.
10.	člen
Začetek hidromelioracijskih del po tem odloku določi na predlog investitorja občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 324-1/80-1
Šmarje pri Jelšah, dne 20. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak 1. r.
VRHNIKA
1517.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 2/74, 39/74, 5/76, 31/76 in 8/78) ter na podlagi 195. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 3. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V 5/b členu odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 6/77, 4/78, 6/78, 28/78, 10/79 in 38/79) se besedilo »31. december 1980«, nadomesti z besedilom »31. december 1981«.
2.	člen
2.	odstavek 4. točke 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Davek po stopnjah iz 2., 3. in 4. točke tega člena se ne plačuje in sicer:
—	od dohodkov zbiranja in prevoza mleka, kopanja jarkov z jarkačem ter pluženja snega,
—	od dohodkov zbiranja odpadnega materiala,
—	od dohodkov domače obrti, če gre za ročna dela«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/11-010-14/80
Vrhnika, dne 3. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
1518.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) ter skladno s samoupravnim sporazumom o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Vrhnika je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o najvišjih stanarinah v letu 1981
1.	člen
S tem odlokom se določijo najvišje stanarine za vse kategorije stanovanj na območju občine Vrhnika.
2.	člen
Najvišje stanarine za leto 1981 ne smejo presegati stanarin, ki so jih imetniki stanovanjske pravice plačevali v decembru 1980, povečane za 38 odstotkov.
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok, o oblikovanju stanarin za leto 1980 na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 38/79).
4.	člen
Ta odlok prične veljati 1. januarja 1981.
St. 1/1-010-024/79
Vrhnika, dne 3. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
1519.
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74 in 11/79) ter 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti, dne 3. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin 1. člen
V odloku o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 42/72 in 36/73) se 4. členu odloka o davku na promet nepremičnin doda nova 4. točka, ki se glasi:
Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če gre za prvo prodajo novega poslovnega prostora, kadar je bil poslovni prostor zgrajen s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev in kolikor se bo v poslovnem prostoru opravljala deficitarna storitvena obrt. Deficitarne storitvene obrti skupščina občine določa vsako leto v skladu s potrebami takih dejavnosti.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 4/1-010-07/80
Vrhnika, dne 3. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
1520.
Na podlagi 18. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, ki je bila dne 3. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o najvišji najemnini za poslovne stavbe, poslovne prostore in garaže v občini Vrhnika
1. člen
Mesečna naj višja najemnina za poslovne stavbe in poslovne prostore se določi za kv. m. tlorisne površine po namembnosti koristnikov v višini:
—	za poslovne stavbe in poslovne prostore, katere uporabljajo proizvajalne organizacije združenega dela za pisarne in za svojo dejavnost — 60 din,
—	za poslovne stavbe in poslovne prostore v katerih se opravlja uslužnostna dejavnost in uslužnost-na obrt — 50 din,
—	za poslovne stavbe in poslovne prostore katere uporabljajo družbenopolitične organizacije, družbenopolitična skupnost, samoupravne interesne skupnosti, vzgojno varstveni zavod in druge skupnosti — 25 din,
—	za garaže, ki niso v stanovanjski hiši — 22 din,
—	za kleti, skladišča in druge pomožne prostore — 20 din.
2. člen
Za poslovno stavbo se šteje stavba, ki je namenjena za poslovno dejavnost in se v ta namen pretežno tudi uporablja. Za poslovni prostor se šteje eden ali več prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben vhod, ne glede na to ali so v poslovni stavbi ali stanovanjski hiši.
3.	člen
Za tlorisno površino poslovne stavbe in poslovnega prostora se štejejo v smislu določil tega odloka sami poslovni prostori s sanitarijami, garderobami in hodniki.
4.	člen
V najvišji mesečni najemnini za poslovne stavbe, poslovne prostore in garaže niso zajeti stroški komunalne storitve, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, prispevek za zaklonišče, obratovalni stroški, ki bremenijo še posebej najemnike poslovnih stavb, prostorov in garaž.
5.	člen
Določila tega odloka veljajo za vse uporabnike poslovnih prostorov in garaž tako v družbeni kot zasebni lasti.
6.	člen
Najemniki poslovnih prostorov v družbeni lastnini so dolžni v 30 dneh od uveljavitve tega odloka skleniti s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Vrhnika novo najemno pogodbo.
7.	člen
Na osnovi predloga Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Vrhnika in določil družbenega dogovora o oblikovanju cen iz pristojnosti občin in republike, daje Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika soglasje k najemninam za poslovne stavbe, poslovne prostore in garaže.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 1/1-010-023/79
Vrhnika, dne 3. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine
Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
VSEBINA
Stran
1506.	Odločba o ugotovitvi, da 2. In 3. odstavek 17. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov, kolikor izključujeta iz obveznega starostnega zavarovanja kmeta, če ima član njegove družine ali njegovega gospodinjstva pravico do pokojninskega in invalidskega zavarovanja Iz drugega naslova, nista v skladu z ustavo SR Slovenije	1563
1507.	Odločba o ugotovitvi, da določba II. točke sklepa
skupščine Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji o določitvi organov, ki odločajo o pravicah iz starostnega zavarovanja kmetov na prvi In drugi stopnji, ni bila v skladu z ustavo SR Slovenije	1563
1508.	Odločba o odpravi 5. odstavka 6. člena in 2. odstav-
ka 9. člena pogodbe o Izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji ter dela I. točke in 3. odstavka III. točke sklepa o višini in načinu plačila prispevka, ki ga zavarovanci-kmetje plačajo, da se Jim čas kmetijske dejavnosti všteva v pokojninsko dobo	1564
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1509.	Sklep o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun
sredstev solidarnosti SR Slovenije	1565
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1510.	Odlok o ustanovitvi geodetske uprave občine Celje
in Laško	1566
1511.	Odlok o najvišjih stanarinah v občini Laško	1567
1512.	Odlok o spremembi odloka o določitvi najemnin za
poslovne prostore v občini Laško	1567
1513.	Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje In
izkoreninjenje stekline (Ljubljana Moste-Polje)	1567
1514.	Poročilo o Izidu glasovanja o uvedbi samoprispevka
za izgradnjo družbenih In komunalno-cestnlh objektov v občini Logatec v obdobju 1981—1986	1568
1515.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Šmarje pri Jelšah za leto 1979	1569
1516.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka na Imenskem polju v KS Podčetrtek (Šmarje pri Jelšah) 1569
1517.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o dav-
^	kih občanov (Vrhnika)	1570
1518.	Odlok o najvišjih stanarinah	v	letu	1981	(Vrhnika) 1571
1519.	Odlok o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin (Vrhnika)	1571
1520.	Odlok o najvlšjl najemnini za poslovne stavbe, poslovne prostore in garaže	v	občini	Vrhnika	1571
Haročitev na „Uradni list SRS“ za leto 1981
Dosedanjim naročnikom smo poslali račune za naročnino za leto 1981. Naročnike na Uradni list SRS za leto 1981 prosimo, da čimprej vplačajo naročnino za toliko izvodov kolikor jih želijo prejemati in pri vplačilu natančno navedejo popoln naslov, ker sta to pogoja za redno odpremo »Uradnega lista SRS« od prve številke prihodnjega leta.
Dosedanje naročnike prosimo, da obnove naročnino do konca leta 1980.
Naročnino za Uradni list SRS je treba poravnati vnaprej za vse leto 1981 na žiro račun CZ Uradni list SRS št. 50100-603-40323.
Izdeja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1980 340 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Gregorčičeva Z7a, poštni predal 379 VII — Telefon direktor, uredništvo uprav« in knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Ziro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometne«; davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje, št. 321-1/72