19 ur zl >re čai GOSPODARSTVO žiiETO XV ŠTEV. 371 CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. SREDA, 15. MARCA 1961 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II UID TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 ;1V ospredju valutna vprašanja ^Vrednost nemške marke povišana = Holandija sledi Z. Nemčiji - Dolar in funt neizpremenjena V ozadju ameriški pritisk |:F Že lansko leto se, je v mednarodnih imiiftoančnih in trgovinskih krogih razširil glas, da namerava zahodnonemška tlada zvišati vrednost marke. Tedaj “*o zahodnonemški uradni krogi to svo-io namero zanikali. Pretekli teden, in sicer se je to zgodilo v soboto, 4. mar-:a, pa je zahodnonemška vlada prese-1 ae.tila poslovni svet z objavo, da je bito vrednost marke zvišana za 4,760/o. Zahodnonemški gospodarski »čudo-. Zelnik« prof. Erhard je ob tej priložnosti naglasil, da so se Nemci odločili "■'Ta ta korak šele zdaj, ker je po izjavi “'lovega predsednika Združenih ameri-^kih držav Ke,nnedyja postalo jasno, ; -ia Američani ne. bodo razvrednotili do-arja. Podobno izjavo je objavilo tudi Sodstvo nemške ameriške banke »Deu r >sche Bundesbank«. V Zah. Nemčiji se je že začela volil-[ [to agitacija in prof. Erhard je na ne-fcm shodu izjavil, da ni zahodnoncm-ska vlada napravila tega koraka pod • 'Plivom katerekoli druge vlade. Kljub ‘emu zanikanju je danes že splošno slnano, da zadeva ni tako preprosta. Značilno je, da so se Nemci odločili Za ta ukrep kmalu po povratku zuna-niega ministra von Brentana iz Wa- .......11,11......................... 1 V&lastnitki, ' prisluhnite f Občna zbora dveh gospodarskih organizacij ne predstavljata v običajnih \ 'azmerah posebnega dogodka, čeprav Pe za pomembni ustanovi; v razme-Tah, v kakršnih živi naša narodnostma skupina na Tržaškem, pa po svo-fef,t pomenu za razvoj našega gospo-rforstva in zaradi karakterizacije na-Sega splošnega položaja ter odnosov ,1aše narodnostne skupine do oblastev 2 Pa daleč presegata meje vsakdanjosti. , mislih imamo občna zbora Kmečke \ EyeZe prejšnjo nedeljo in občni zbor (( fržaške kreditne banke teden nato. Značilno je, da kronista niti ne za-[ttttta/o toliko poročila samih uprav-fak svetov, čeprav dajejo verno sliko 0 poslovanju strokovne organizacije, akor je Kmečka zveza, ali o delovanju in razveseljivem razvoju našega mladega denarnega zavoda T/ža- ,r kke kreditne banke. Poročila uprav-e fak svetov so po svoji vsebini kakor di po stilizaciji iz razumljivih razlogov zadržana, ker pač teži njihove \estavljalce odgovornost pred javnost io in oblastvi. Pravo istinito življenje in hkrati l~raz.it opis stvarnega položaja našega človeka oziroma naše narodnostne fkupine pa kipita iz žive besede na-fik ljudi na zborovanjih. Kdor pozorno in nepristransko prisluhne tej be- 0 Sedi, ki vre iz. duše našega človeka, pora dobiti vtis, da se naš človek pati z.anostavlienega in da zaradi kri-;* * * * v‘ce, ki mu jo delajo, trpi, in to ne sanio zaradi gmotne škode, ki mu jo Povzroča politika razločevanja, tem-*’eč trpi tudi duševno prav zato, ker se zaveda, da se mu de'a krivica. ^oesede neštetih govornikov izzvene-11'o v en sam hud očitek na račun oblastev in zgodovine: »Mi po tolikš-v!,! Žrtvah, ki smo iih doprinesli za 1 ^asa fašističnega divjania in vojne er spričo naše loialnosti nasproti dr- ) V«* takšnega ravnanja nismo zaslu-. Leta tečejo, spomenice, protesti o posredovanja se vrstijo pri gene-. o alnenr vladnem komisariatu in vladi ii Rimu, a naša stvar se ne premakne L. P fiesta. \- Modra in dalekovidna politika, pa-z -1ettla državna uprava bi morala ra-- Lmati s tem očutkom našega člove-n’ da se mu namreč godi huda kri-a’ četudi bi se mu obiektivno ne godiU eti. ,poslušajte samo naše kmetovalce! r'Vte njihove pritožbe proti sistema- * !jmemu razlaščevanju zemlje in nmo-p!}£m naseljevanju po slovenskih va-„ , drugega življa, ki bi mu lahko .a'sji kruh in postavili streho dru- ali proteste proti prednostim, 1 s° jih deležni drugi samo zato, J‘:r niso v slovenski strokovni orga-nilaciji. . Prisluhnite govornikom iz zbora jžmičarjev • Triaške kreditne banke! hai je z dovoljenjem za poslovanje tanke s tujino? Najprej je postavil /1° vPrašanje isti govornik kakor pred dni. Predsednik mu je potrpež-diš* ‘n prepričevalno pojasnjeval gle-y č£ pristojne ustanove. Tedaj' se o tjjSl še drugi govornik, za njim tre-, ■ v oba zahtevata od upravnega sve-w se 5' Ivic«, , . ‘la, sicer jo dogodki utegnejo pre-'ttte*- Se nova pojasnila o istem vpraša-(j0M- Mar niso naši banki te pravice „ Poslovanja s tujino odobrili že s v«v«t? Zakaj bi naša banka ne uži-kete Pravice, ho smo takšne ban-d0 ‘e imeli ter je sedanja samo na-jij^^Milo za denarne zavode, ki nam b0i.,e uničil fašizem? Kdo naj bi bil 1 Poklican, da posreduje v trgovina h rieposrednim zaledjem kakor na-. banka, ki jo vodijo strokovno spo-- . ni ljudje, dobri poznavalci tega > kateremu so po svojih na- V pn°stnih značilnosti najbližji? redsednik razlaga in razlaga karaok ki so bili v ta namen storjeni pri L astvih v Rimu in si pomaga tudi L,v*emi odvetniškimi finesami, da bi I ‘ prVe?rnike pomiril. In res, razprava > ob lfe na drugo vprašanje. Toda že ✓ i,,^ koncu se zopet oglasita dva govor-rQj Iz vrst takoimenovanih ope- ) nj^iev ter ponovno načneta vpraša-q Poslovanja banke s tujino. p0 M kod izvira ta naval? Iz občutka I pa tudi krivice, kakor smo že b N I calastoP govornikov iz vrst zboroval-1 UčP Pa ie bil tudi znak volje do spro-dehf-k? dela in življenja. Prav zato stQu’eh podobna zborovanja, kakor 1 tj, kila občna zbora Kmečke zveze Če fržaške kreditne banke, osvežujo-* j ohrabrujoče. Zato je pravzaprav t0 ‘la> da sta samo po enkrat na le- shingtona in da je bil objavljen tisti dan, ko je v Bonn prispel Kennedyjev posebni odposlanec Averell Harriman. Ta je prepotoval zahodnoevropske države prav z namenom, da državnikom jasno razloži želje in zahteve Združenih ameriških držav, zlasti gospodarske narave. Ni dvoma torej, da je treba v ozadju iskati tudi pritisk Amerike. Pravijo, da so tudi Angleži večkrat dali razumeti zahodnonemški vladi, da ameriško oziroma angleško zunanjo trgovino motijo prenizke cene nemškega blaga na zunanjih trgih. Zahodnonem-ško blago izpodkopava postojanke ameriških in angleških proizvodov prav zaradi nizkih cen. Cene nemškega blaga so prenizke, ker je bila vrednost za-hodnonemške marke — tako so trdili ameriški in angleški gospodarstveniki — postavljena prenizko. Od tod želja, da se vrednost marke zviša in s tem podraži nemško blago v zunanji trgo vini. Teoretično bi se torej zahodnonemški proizvodi na svetovnih trgih morali podražiti za 4,76%, ker bodo morali tujci prav za toliko draže plačati zahodnonemške marke. Seveda ni vsa zadeva tako preprosta, ker pač nihče ne bo mogel preprečiti, da zahodnonemška industrija prištedi nekaj na kateremkoli sektorju (da se odpove delnemu dobičku, še bolj modernizira itd.), ter za toliko poceni svoje izdelke na zunanjih trgih. Poleg tega bo zahodnonemška industrija sedaj ceneje nabavljala surovine v inozemstvu, ker se bo kupna moč marke po zvišanju njene vrednosti dvignila. To bo očitno ameriški industriji dobrodošlo. PRED NOVIM ZVIŠANJEM VREDNOSTI MARKE? V zahodnih gospodarskih krogih, v Italiji, na Angleškem in v Ameriki so revalutacijo zahodnonemške marke sicer pozdravili, toda prevladuje mnenje ,da je bil odstotek zvišanja vrednosti marke prenizek, da bi se učinek tega koraka primerno občutil tudi v zunanji trgovini. Pisanje ameriškega in angleškega tiska je v tem pogledu dovolj zgovorno. Zato se je razširil glas, da bo verjetno temu koraku zahodnonemške vlade sledil drugi, to je, da bo vrednost marke kmalu zopet zvišana. Prof. Ludvig Erhard je te glasove sicer odločno zanikal, in to pred nemškim državnim zborom. Dodal je, da bo sedanje povišanje vrednosti marke zadostovalo, da se razlika med nemškimi in svetovnimi cenami odpravi. NOVI TEČAJI NEMŠKE MARKE Kakor rečeno, je bila vrednost marke povišana za 4,76%, in sicer velja zdaj ameriški dolar 4 marke, (poprej 4,20). Tej novi pariteti sta bili določeni zgornja in spodnja meja, in sicer za ameriški dolar spodnja meja 3,97 in zgornja 4,03 nemške ma^ke. Navajamo nove tečaje nemške marke nasproti nekaterim valutam (pariteto ter spodnjo in zgornjo mejo): pariteta najniž. najviš. DM DM DM 1 dolar ZDA 4,00 3,97 4,03 100 nov. fr. 81,0199 79,8150 82,2449 1 funt šter. 11,20 11,0366 11,3646 1000 ital. lir 6,40 6,3066 6,4948 100 švic. fr. 91,4742 89,2135 93,8300 sebnih obvez, ki bi jo posebno obremenjevale. Obveze so dolgoročne, zato se zdaj zadevna vprašanja ne postavljajo v ostrini. Zaradi povišanja vrednosti marke se bodo stroški za vzdrževanje angleške vojske v Zah. Nemčiji zvišali od 62 na 65 milijonov funtov šterlingov. PRVA POSLEDICA ZVIŠANJA MARKE Predsednik vlade Schlescvig-Hollstei-na von Kassel je izjavil, da so bila nekatera pogajanja med zahodnonemški! mi ladjedelnicami in tujci prekinjena zaradi zvišanja vrednosti marke. V tej zadevi so bili pri njem predstavniki ladjedelnic. O tem bo razpravljal z zveznim ministrom za gospodarstvo prof. Erhardom. Meni petrolej, tebi pesetk' •• .• i Raj pričakuje Amerika od Italije Po objavi novega ukrepa ni prav nič popustilo na borzah zanimanje za marko. V resnici je vrednost funta šter-linga in dolarja padla nekoliko izpod nove paritete nasproti nemški marki. Pariteta zahodnonemške marke nasproti zlatu znaša zdaj (od 6. marca naprej 1 DM 0,222168 grama čistega zlata, 140.000 DM - 1 unča čistega zlata, 4 DM = 1 dolar ZDA in 1 DM 25 stotink dolarja. NIZOZEMSKA JE SLEDILA ZAHODNI NEMČIJI Na seji ministrskega sveta, ki jo je sklical nenadoma predsednik nizozemske vlade, ko je bila uradno objavljena vest o zvišanju vrednosti zahodnonemške marke, so ugotovili, da je nizozemska zunanja trgovina tako močno povezana z Zah. Nemčijo, da bo samo v korist Nizozemske, ako tudi ona sledi zahodnonemškemu koraku. Skoraj ena četrtina nizozemskega izvoza gre v Zah. Nemčijo, medtem ko predstavlja nizozemski uvoz iz. Zah. Nemčije čez eno petino vsega nizozemskega u-voza. Nizozemski goldinar je. bil reval-viran, to se pravi njegova vrednost dvignjena za 4,75%. Gospodarska konjunktura je na Nizozemskem izredno ugodna; poleg vsega vlada pomanjkanje delavcev. Mnoga nizozemska industrijska izvozna podjetja imajo naročila že za 12-16 mesecev. Od začetka leta 1959 do konca februarja 1960 so nizozemske zlate in devizne, rezerve napredovale za 1,1 milijarde goldinarjev, in sicer na 6,1 milijarde goldinarjev. Od začetka tega leta se je ta težnja še ojačila. Prebitek v nizozemski plačilni bilanci za leto 1960 cenijo na 1,2 milijarde nizozemskih goldinarjev; pred povišanjem vrednosti valute so prebitek v plačilni bilanci v letu 1961 cenili na 1,5 milijarde goldinarjev. Po novem tečaju se tečaj švicarskega fr. suka okoli 83,50 nizozemskega goldinarja za 100 švicarskih frankov. Doslej je nizozemski goldinar stal okoli 165,55 lire, po zvišanju vrednosti pa se tečaj suka okoli 172 lir. FUNT ŠTERLING NE BO RAZVREDNOTEN Angleški finančni minister Selwyn Lloyd je odločno zanikal v angleškem parlamentu govorice o znižanju vrednosti funta šterlinga. če je bila vrednost marke postavljena prenizko, s tem nikakor ni rečeno, da je funt šterling ocenjen previsoko. Zato bo njegova vrednost ostala neizpremenjena. V razpravo se je vmešal predstavnik opozicije H. Gaitskell, češ da se mu čudno zdi, da mora vlada dajati takšne izjave. Naglasil je potrebo, da mora Anglija čimbolj pospešiti izvoz. Finančni minister je dodal, da nima Vel. Britanija nasproti tujini, tudi ne nasproti Mednarodnemu denarnemu skladu po- Takoj po povratku zahodnonemške-ga zunanjega ministra von Brentana iz Amerike, se je pojavil v zahodnih evropskih državah Kennedyjev sel Averell Harriman s popotno torbo, polno ameriških želja, ki so deloma Evropi že znane. Vlada Združenih ameriških držav želi vedeti, v kakšni meri so zahodne evropske države pripravljene prispevati k zmanjšanju primanjkljaja v ameriški plačilni bilanci in v sklad za pomoč gospodarsko manj razvitim državam. Kaj je Harriman opravil v Bonnu, glavnem mestu Zahodne Nemčije, ni javnosti še povsem znano; vsekakor je treba zvišanje vrednosti zahodnonemške valute spraviti tudi v zvezo z ameriškimi željami. Harriman je nazadnje obiskal še Rim. Ameriške želje nasproti Italiji zadevajo v glavnem ista vprašanja, to je prispevek Italije k zmanjšanju ameriške plačilne bilance, povečanja italijanskega prispevka za oboroževanje držav Atlantskega sporazuma (NATO) in končno vprašanje italijanskega prispevka za pomoč gospodarsko nerazvitim državam. Zanimivo je mnenje rimskega dopisnika švicarskega lista »Neue Zuer-cher Zeitung« o namenih Harrimano-vega potovanja v Rim. Rim je že dolgo težil za tem, da bi igral primerno vlogo v svetovni nolitiki, piše dopisnik. Italijanske vlade so vselej postavljale zahtevo, da bi Italija so-odločevala na svetovnem področju. S™1 e neuspeh potovanja predsednika Gronchija v Sovjetsko zvezo pred enim letom je nekoliko zavrl to težnjo za uveljavljanjem. Italija se je že na podlagi svoje zemljepisne lege ozirala na Srednji vzhod in Afriko. Ko je po drugi svetovni vojni zgubila svoje kolonije, se je odločno obrnila k narodom druge polti. Njeni predstavniki so vselej zagovarjali načrte za gospodarski razvoj in gospodarsko pomoč teh narodov. Zdi se, da hočejo Združene ameriške države zdaj prejeti Italijo za besedo. Njen prispevek za Atlantsko skupnost naj zdaj ustreza njenim težnjam, da bi postala velika sila. V Rimu se zato ne navdušujejo posebno. Ni jim prijetno, da bi prispevali več. Banca dTlalia razpolaga danes s 3 milijardami dolarjev zlate rezerve in tujih deviz. Lahko bi pomagala Wa-shingtonu, da prebrodi težave v plačilni bilanci. Njen guverner Carli je zadnje dni odpotoval v New Yonc na razgovore z ravnateljem zavoda Feoe-ral Reserve Bank. Pravijo, da bi Italija lahko s svojimi denarnimi rezervami kupila ameriške državne obveznice. Potem ko je Italija svojo zunanjo trgovino močno sprostila, je njen primanjkljaj nasproti Združenim ameriškim državam lansko leto narasle! na 158 milijard lir. Italija ne mara privoliti v zahteve glede povečanja prispevka za pomoč manj razvitim državam, ako bo postavljen. Po vesteh iz pooblaščenih krogov so bile možnosti Italije v tem pogledu že izčrpane. Povečanje zlate rezerve ni odločilno merilo, na drugi strani se primanjkljaj v zunanji trgovini veča. Potrebne so tudi nove investicije za gospodarsko povzdigo južnih krajev. Italijanski tisk se izmika komentarjem o zadevah, ki so na dnevnem redu in rajši opisuje osebnost Kennedyjevega odposlanca. Edino »II Resto del Carlino« izraža mnenje, da je treba breme za obrambo zahodnih držav pravično razdeliti med vse prizadete države. CARINA NA UVOZ VRVI V ZDA Predsednik Kennedy je odbil zahtevo nekaterih ameriških industrijcev, da bi povišali carino na uvoz vrvi. Francoz proti Alžircu (predstavniku alžirske začasne vlade): »Tebi gre pesek, meni pa petrolej !« Morda bi se bila pogajanja med Francozi in Alžirci vsaj v načelu že ugodno zaključila, ko bi ne bilo vmes Sahare oz. saharskih petrolejskih vrelcev. Ti so tudi s pomočjo ameriškega kapitala pričeli dajati velike količine petroleja, tako da Francija lahko prihrani milijarde frankov, ki jih ni treba potrošiti za uvoz petroleja s Srednjega vzhoda in Amerike. Kaj, če bo treba sedaj Saharo s petrolejskimi vrelci vred prepustiti neodvisni alžirski državi? Se nedavno je predsednik francoske vlade Debre izjavil, da je Sahara nekaj drugega kakor Alžir in da hoče Francija ostati tam, ker bi rada dovršila delo, ki ga je začela. Francozi iščejo vmesno rešitev iz zagate. 2e pred časom so ustanovili »Združeno organizacijo za Saharo«, ki upravlja puščavo in ki naj bi zdaj pridobila vse značilnosti mednarodne organizacije. Saharo naj bi internacionalizirali. K njej naj bi pristopile sosed ne države, kakor Niger, Čad in Mavretanija. Te so seveda pozdravile zamisel Francozov, ker bi same imele koristi od tega. V angleških gospodarskih krogih ne izključujejo možnosti, da imajo Francozi dobre namene s tem predlogom. Z izvedbo tega bi pripomogli k počasnemu prehajanju Sahare pod alžirsko vlado. Na drugi strani bi menda niti Alžirci ne bili nasproti takšni rešitvi, seveda pod pogojem, da bi imela samo značaj začasnosti. Alžir-cem je tudi do tega, da bi za svoj, saharski petrolej ohranili francoski trg, ker postaja konkurenca na mednarodnem petrolejskem trgu čedalje ! hujša. V zadnjih desetih letih se je francoski narodni dohodek dvignil od 400.000 milijonov frankov v 1. 1949 na 600.000 v 1. 1959 (ob nespremenjeni vrednosti iz 1.1938). Proizvodnja v zadnjih treh letih se je gibala okoli 10 odsto. Imamo presenetljivo nasprotje med francosko politično boleznijo in njenim gospodarskim zdravjem. Res je, da ima Francija čudovito zemljo in obilo naravnih bogastev; toda to še ne razlaga dovolj njenega naglega gospodarskega razvoja. V Franciji imajo, kpt vse kaže, pravilno sorazmerje med javnim in zasebnim gospodarskim sektorjem. Francija ima večji podržavljeni gospodarski sektor kot katera koli kapitalistična država. Francoski meščan se vozi v najbolj razširjenem avtomobilu »Dauphine«, ki ga izdelujejo v državnem avtomobilskem podjetju Renault. Svoj avto je zavaroval v eni izmed večjih državnih zavarovalnih družb. Kot varčen Francoz ima naložen svoj denar v eni izmed velikih bank. ki so bile do vojni podrža\ Ije-ne. Če potuje na jug, na morje, leti v letalu »Caravelle«, zgrajenem v državnem letalskem industrijskem podjetju. Kadi močne francoske cigarete državnega tobačnega podjetja. Plin, elektriko, premog in prevozna sredstva tudi daje država. Tudi del nafte bo sedaj državnega izvora, odkar so v Sahari navrtali nove vrtine. Družbeni sektor je v Franciji bolj dinamičen in vlaga povprečno večja sredstva v investicije kot nasplošno celotno gospodarstvo. Po osvoboditvi je imela Francija 14 ministrov za gospodarske zadeve in 17 za finance, kar pomeni da so vodili gospodarstvo stalni visoki uradniki, ki so bili pod vplivom načrtovalcev in ravnateljev podržavljenega sektorja. Kajpada se je razvijala tudi zasebna industrija in se ima Francija zahvaliti za svoj razvoj ne samo socializmu, temveč tudi zasebni pobudi. Čudni, čisto drugačni od navadnega gospodarskega modrovanja, so na- Velikani svetovnega gospodarstva V izobrazbo človeka v Evropi spada, da ve, koliko je dolga najdaljša reka v Evropi, katera so največja mesta, kako se imenujejo najvišje gore, kateri so polotoki Evrope in podobne zanimivosti. Koliko odraslih ljudi pa ve za največje, najzanimivejše, na j dragocenejše stvari in za to in ono v gospodarstvu, ki zadeva vsakega izmed nas; saj je sleherni izmed nas ujet v kolesje gospodarskih mehanizmov. Koliko izmed nas ve n. pr., kateri so velikani gospodarstva v Evropi, kateri v Ameriki? Gospodarski razvoj v povojnih letih se je hitro razvil, in sicer marsikdaj po čisto novih tirnicah. Nedvomno je Zah. Nemčija dosegla v Evropi najhitrejši vzpon svojega gospodarstva. Kateri so torej gospodarski voditelji nemškega »gospodarskega čudeža«. Po svojem prometu je lestvica desetih največjih nemških podjetij naslednja : 1. Siemens (električni aparati), 2. Volkswagen (avtoindustr.), 3. Krupp (kovinarstvo), 4. Gute-hoffnungshiitte, 5. Rheinstahl, 6. Gelsenkirchen - Berg-vverk A.G., 7. Mannesmann, 8. Farben-iabrik Bayer, 9. Veba in 10. Daimler-Benz. Zanimivo je, da se je najhitreje dvignila prodaja pri Volkswagen-werke, ki se je povzpelo od sedmega na drugo mesto. Verjetno je v letu 1960 odvzela prvo mesto Siemensu. Siemens je imel leta 1959 3,6 milijard mark prodaje, medtem ko bo po vseh znakih Volkswagen-werke doseglo letos 4,3 mi- lijarde mark. Kakšna pa je primerjava med največjimi nemškimi gospodarskimi velikani in med severnoameriškimi kolosi, nam najbolj povedo podatki o nosilcih obeh list desetih naj večjih podjetij v ZDA in v Zah. Nemčiji: Največje a-meriško podjetje General Motors Corporation ima 11,2 milijarde dol. prometa, Siemens pa s svojimi 3,6 milijardami mark pa 12-krat manj. Imena ameriških gospodarskih prvakov pa so naslednja: 1. General Motors Corporation, 2. Standard Oil of New Jersey, 3. Ford, 4. General Electric, 5. U. S. Steel, 6. Socony Mobiloil, 7. Gulf Oil, 8. Texa-co, 9. Chrysler in 10. Svvift & Comp. Še zmeraj obstoji v zahodnem gospodarstvu tendenca h koncentraciji kapitala. Medtem ko spada med nemškimi desetimi podjetji šest v monta-nistično stroko, je med ameriškimi desetimi velikani edinole U. S. Steel mon-tanistične stroke. V ameriškem gospodarstvu se zbirajo finančna sredstva okoli podjetij za pogonska sredstva (nafta, bencin) in pa avtomobilske industrije. Pri Nemcih podjetja z nafto, kot sta n. pr. Esso in Deutsche Shell, ne zavzemata tistih visokih mest v gospodarstvu kot razni ameriški Oil z naftnimi proizvodi. Res pa je, da nima Nemčija niti doma niti v bližini surovinskih naftnih baz, kot jih imajo ZDA. Naj večje avstrijsko podjetje Voest-Vereinigte osterreichische Eisen- und Stahhverke v Linzu s svojimi 1 milijardo 665,952.000 šilingi bi bilo šele nekje na 70. mestu med 100 največjimi nemškimi podjetji. Vloga padovanskega velesejma Predsednik italijanske republike G. Gronchi je te dni sprejel predsednika Mednarodnega padovanskega sejma odvetnika L. Merlina, ki mu je razložil program letošnje 39. prireditve (od 29. maja do 13. junija). Odvetnik Merlin je. povabil predsednika republike, da bi se udeležil odprtja velesejma. Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Mihailo Javorški je tudi sprejel odv. Merlina. Poslanik je izrazil željo, da bi se trgovinska izmenjava med Italijo in Jugoslavijo v bodoče še povečala ter naj bi tudi padovanska prireditev pripomogla k temu razvoju. Poleg tega je jugoslovanski veleposlanik izrazil prepričanje, da se bo vzajemni obisk italijanskih in jugoslovanskih turistov povečal po novih jugoslovanskih uredbah v zvezi s turizmom in turističnim tečajem valut. Dr. Merlinu je M. Javorški obljubil, da bo obiskal padovan-sko prireditev. Italijanska zunanja trgovina v letu 1960 Silen razmah menjave z EST = Živahna trgovina z Jugoslavijo Italijanski zavod za zunanjo trgovino je te dni objavil podatke o blagovni izmenjavi med Italijo in tujino v prvih 11 mesecih lanskega leta. Razvoj zunanje trgovine je bil ugoden, kakor je razvidno iz prve razpredelnice. Vrednost uvoza se je dvignila od 2779 milijard lir v letu 1959 (jan.-nov.) na 3912 milijard, vrednost izvoza pa od 2243 na 2837 milijard lir v letu 1960. Primanjkljaj trgovinske bilance se je povečal na 1076 milijard lir. Naj večji je primanjkljaj z Združenimi ameriškimi državami (157.851 milijonov lir), med evropskimi državami pa s Francijo (69.337 milijonov lir). Trgovinska izmenjava z Jugoslavijo se je lansko leto močno dvignila. Uvoz je v primerjavi z letom 1959 napredoval za 40 odst., izvoz v Jugoslavijo pa za 57%. Trgovinska bilanca z Jugoslavijo izkazuje konec novembra 10.453 milijonov lir prebitka. z državami EST (vključno z Alžirijo, Somalijo, Kongom, holandsko Gvinejo in francosko Afriko) daje naslednje rezultate: uvoz 793.366 (1. 1959 538.499) milijonov lir; izvoz 641.251 (leta 1959 469.271) milijonov lir. Primanjkljaj konec novembra lani je znašal 152.115 milijonov lir. Trgovinska izmenjava z državami Področja za svobodno menjavo pa izkazuje 443.571 (L 1959 348.824) milijonov lir uvoza in 434.694 (leta 1959 355.686) milijonov lir izvoza. Primanjkljaj konec novembra je znašal 8877 milijonov lir. V drugi razpredelnici navajamo podatke o trgovinski izmenjavi med Italijo in tujino, in sicer po posameznih vrstah blaga v prvih 11 mesecih leta 1960 in leta 1959, v milijonih lir. Italija je lansko leto uvozila vseh vrst blaga več kakor v letu 1959. Močno je napredoval uvoz prehranjevalnih izdelkov, tkanin, lesa in plule, metalurških sicer zlasti izvoz oblačil, strojev, vozil, kemičnih proizvodov itd. (5.683); tekstilna celuloza 12.792 (9.698); neobdelan les 25.105 (16.195); rezan les 64.552 (50.305); neobdelan les žlahtnih vrst 12.402 (6.520); surov kavčuk 33.502 (23.294); kože, razen za kožuhovine 49.191 (32.354); strojene kože brez dlake 9.239 (7.941); pasta za papir 36.125 (21.815), železna ruda 17.926 (11.149); ZUNANJA TRGOVINA PO DRŽAVAH (januar - november, Jv milijonih lir) UVOZ IZVOZ 1959 1960 1959 1960 EVROPA Zahodna Nemčija 262.864 383.606 265.977 350.732 Francija 142.599 224.940 95.217 155.603 Velika Britanija 106.849 141.204 117.053 145.490 Avstrija 84.894 103.873 46.540 63.704 Jugoslavija 34.177 47.858 37.129 58.311 Druge države 1,265.718 1,798.009 1,060.718 1,317.018 Skupaj Evropa 1,897.101 2,699.490 1,622.634 2,090.858 AZIJA 295,392 363.589 129.587 182.183 AFRIKA 162.594 185.561 116.166 139.099 AMERIKA Združene am. drž. 216.390 380.672 194.905 222.821 Druge države 147.061 200.203 167.302 178.839 Skupaj Amerika 363.451 580.875 362.207 401.660 OCEANIJA 60.405 81.940 12.904 23.132 SKUPAJ 2,778.943 3,911.455 2,243.498 2,836.932 IZMENJAVA NEKATERIH (januar VRST BLAGA - november) (v milijonih lir) UVOZ IZVOZ 1959 1960 1959 1960 Kmetijski pridelki 433.170 619.021 217.892 229.137 Kovinske rude 415.681 509.084 18.306 18.863 Industrijski izdelki 1,048.250 1,571.385 1,386.436 1,842.858 Prehranjevalni izdelki 135.133 187.387 81.898 92.658 Neprehranjevalni izd. 62.114 88.767 12.243 10.777 Pijače 3.285 4.880 23.647 26.048 Tobak 201 2.282 824 241 Kože in usnje 10.012 12.241 11.664 12.958 Tkanine 56.615 76.971 226.856 299.635 Oblačila 4.488 7.104 79.202 118.045 Les in plula 55.524 72.770 17.571 27.303 Papir 38.517 52.737 7.050 10.756 Tiskarski izdelki 2.984 4.354 6.649 9.225 Foto-kinematografija 1.868 2.509 1.150 2.691 Metalurški izdelki 177.586 296.053 103.890 135.847 Stroji 162.748 235.892 169.803 268.243 Mehanski izdelki 31.969 44.492 37.882 65.119 Prometna sredstva 32.425 86.636 214.115 264.436 Druga metalmehanika 25.576 Izdelki predelovalne ind. 37.318 48.555 68.111 brez petrol. in premoga 31.227 39.940 33.198 50.013 Kemični izdelki 133.715 195.628 125.337 162.628 Petrolej in premog (der.) 26.464 Tekstilna celuloza in 49.788 116.729 121.862 umetna vlakna 11.698 17.962 9.350 10.811 Kavčuk 5.508 8.395 15.452 26.950 Drugi izdelki 38.593 47.279 43.398 58.501 Zanimivi so podatki o trgovinski izmenjavi z državami članicami Evropskega skupnega trga in Področja za svobodno menjavo. Trgovinska bilanca izdelkov, strojev, prometnih sredstev (zlasti avtomobilov), kemičnih proizvodov, petroleja in premoga itd. Lansko leto je napredoval tudi izvoz, in Osnovni (bazični) izdelki in proizvodi so lansko leto predstavljali 55,9 odst. vsega italijanskega uvoza. Navajamo vrednost uvoza teh vrst blaga v milijonih lir (v oklepaju ustrezni podatki za leto 1959); Pšenica 18.191 (2.401); oves, rž, ječmen 22.125 (10.546); koruza 56.597 (33 tisoč 818); kava 40.123 (43.360); kakao 10.297 (12.737); konji 8.818 (7.114); govedo 34.956 ( 21.271); prašiči 3.236 ( 2 tisoč 553); jajca 22.973 (18.522); semena in sadeži oljanic 31.993 (24.932); pogače iz oljaric 5.330 ( 4.392); rastlinska vlakna brez bombaža 13.289 (10.298); surov bombaž 102.568 ( 58.502); surova volna 98.595 ( 74.691); oprana volna 5.895 druge rudnine kovinske 8.504 (5.175); železni odpadki, surovo železo, navadno železo 84.343 (59.133); kovinski odpadki drugih vrst 15.092 ( 5.113); surovo železo 18.765 (10.381); železo in jeklo v palicah 24.929 (7.317); vlečeno železo in jeklo 113.354 ( 71.968); specialno surovo železo in železne zlitine 11.572 (4.960); aluminij in zlitine 13.376 ( 6 tisoč 284); baker in zlitine 74.892 (42.399); cin in zlitine 6.245 ( 5.366); nikelj in zlitine 6.830 ( 3.344); premog 86.645 ( 70 tisoč 96); surovo zemeljsko olje in petrolej 264.566 ( 242.026); industrijsko o-lje in maščobe 28.135 (20.613) milijonov lir. sledki francoskih kolonialnih vojn. Kot je splošno znano, je francoska armada v Indokini prejemala ameriško pomoč. Samo L 1954 je Francija prejela 321 milijonov dolarjev. Ta dotok dolarjev se je ohranil v industrijskih investicijah. ALŽIRIJA NI BIL DOBER »POSEL« Res pa je, da alžirska vojna ni bila dober posel. Toda 1. 1959 je Francija porabila za svojo vojaško obrambo 1.220 milijonov funtov šterlingov, medtem ko je morala Anglija v ta namen izdati kar 1.650 milijonov. Dejansko je Francija v zadnjih sedmih letih porabila za armado v Alžiriji vse tisto, kar bi doma porabila za celotno obrambo v jedrskem orožju, raketah in čezvočnem letalstvu. To bi je stalo neprimerno draže kot pa alžirska vojna s klasičnim načinom vojevanja. S triletno vojaško obvezo in prekomorsko vojaško službo 500.000 mladih ljudi je Francija nabrala potrebno rezervo delovne sile, a vzdrževanje tako velike armade je sprožilo razširjenje določene industrije. Tretji razlog za nepričakovan francoski gospodarski razvoj leži v povečanju izvoza zaradi inflacije in dvakratnega razvrednotenja franka v 1. 1954-1958. — Francozi nenehoma godrnjajo in dostikrat po pravici. Toda njihova država plava za sedaj v izobilju, kar jim je pomagalo, da so prebrodili marsikatero politično norost in niso tako nadli v fašizem. (Po social, tedniku »The Ne iv Siatesman« London) Francija bo predčasno znižala carine? Zunanjetrgovinski položaj Francije se je tako utrdil, da francoska vlada lahko vodi svojevrstno politiko. Tako se je v Parizu razširil glas, da namerava Francija znižati carine za uvoz industrijskih izdelkov, in sicer vsaj iz držav članic Evropskega skupnega trga. S tem hoče \lada preprečiti dviganje cen na notranjem trgu. Do tega naj bi prišlo le v začetku prihodnjega meseca. Ako v resnici pride do tega znižanja, bodo carine za uvoz v Francijo znižane nekako devet mesecev poprej, kakor to določajo pravila Evropskega skupnega trga. Predčasno znižanje carin za uvoz v Francijo naj bi znašalo 5% Kakor rečeno, je vlada s tem ukrepom hotela preprečiti skok cene na notranjem trgu, ki ga spravljajo v zvezo z zahtevo po zvišanju plač. Tako bi se povečala konkurenca na notranjem trgu in francoskim industrijcem ne bi kazalo zvišati cen. Tovarnarji avtomobilov so zahtevali, naj se odpravijo o-mejitve nadzorstva nad cenami, da bi lahko zvišali cene. Zunanja trgovina se je lani razvijala ugodno. Tudi letos računajo z ugodnim razvojem. Meseca februarja so se zlate rezerve Francije dvignile za 90 milijonov dolarjev in znašajo danes 2 milijardi 234 milijonov dolarjev. nn r n i ™1 n J M TrTr .u U C iVa svoji zemlji svoj gospod! »Slovenc, tvoja zemlja je zdrava!* V zgodovini narodov ni mnogo 150 let, odkar je Valentin Vodnik zapel himno slovenski zemlji; a danes, kdo bi mu pri nas na Tržaškem še odzdravil, ko bi se pojavil med nami? Ali res samo še starejši rod, kakor smo slišali na nedeljskem zborovanju naših kmetov? V resnici sem čul pred enim letom iz ust mladega človeka, ki sem mu potožil, s kakšno lahkoto naši ljudje prodajajo svojo dragoce no zemljo, neverjeten odgovor: »Tudi jaz bi jo prodal, ako bi jo le imel...« Res, trdo je delo na kraški zemlji, pa tudi tam pod Sv. Križem in v Bregu le s silo iztisneš vinsko kapljico iz soldana, Prav malo je tudi še kmetov pri nas, ki imajo toliko zemlje, da bi lahko redila nje in njihove otroke. Po večini morajo biti naši ljudje le polkmetje, ki visijo med tovarno in zemljo. Toda povejte, kaj vam je v večje zadoščenje, kakor da lahko sedete za lasten pašten — na Vipavskem pravijo v »žlak« — in s trdnih tal svoje zemlje lahko mirno in kljubovalno zrete na velemesto pod sabo, z gnevom v srcu za vse krivice, ki jih dela našemu rodu že stoletja in ki neprenehoma steza svoje tipalke od morja visoko na Kras? Nas svoji zemlji svoj gospod! Fantje, naši krepki fantje, katerih postave občudujejo naborne komisije, ali se vam zdi, da je zemlja res pretrda in umazana, ko vendar plug lahko zamenjate s traktorjem in hočete zemlji in očetovemu domu obrniti hrbet v zameno za ubijajoče delo ob tekočem traku v tovarni, ki mu bo brzino samovoljno določal priseljenec? In kdo vam jamči, koliko časa bo sploh dela v tovarni za vas; saj imajo vsi drugi, od koder koli jih je veter prinesel, prednost pred vami. Ce vam zemlja ne rodi dovolj, če trta ne da dovolj žlahtne kapljice, ali vam kužne bolezni morijo živino, poskusite z vrtnarstvom, sadjarstvom ali cvetličarstvom ter izkoristite bližino velikega mesta. In če kljub vsemu trudu ne spravite iz zemlje dovoli za življenje, iščite še drugi zaslužek. toda zemljo ohranite; saj vam bo vedno v pripomoček k tistemu, kat boste zaslužili v mestu, ako se je boste spomnili vsaj za nekaj ur na dan po delu. Ne pozabite, v tovarni in mestu ne odločate vi, ne odloča niti vaša pridnost in sposobnost, temveč odločajo drugi. Po kakšnem merilu, veste prav dobro iz lastne izkušnje. — Ib - 2 stran GOSPODARSTVO Sreda, 15. marca 1961 m PO SATU ŠE VEDNO VLADNA KRIZA NA SICILIJI. Točno štirinajst dni že traja kriza deželne vlade na Siciliji, ki uživa avtonomijo in ima lasten deželni zbor v smislu ustave. Doslej so bili na vladi krščanski demokrati, ki so jih podpirali neofašisti, ki so organizirani v Italijanskem socialnem gibanju. Ti so vladi odrekli svojo podporo. Deželni zbor se je sestal včeraj, da bi razpravljal o krizi. Nekateri veliki italijanski listi, ki so že v načelu nasprotni avtonomiji posameznih dežel, kakor »Corriere della sera«, prihajajo na dan s predlogom, naj bi osrednja vlada po predhodnem pristanku rimskega parlamenta razpustila sicilski deželni zbor. Sami krščanski demokrati nimajo zadostne večine, da bi lahko na svojo roko sestavili vlado. PREDSEDNIK TITO PRISPEL IZ GAiVE V LIBERIJO. Po večdnevnem obisku v Gani, kjer si je poleg glavnega mesta Akre ogledal tudi Kuma-ši, drugo največje mesto v Gani, je predsednik Tito prispel na ladji »Galeb« v Liberijo. S V. kongresa Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije so predsedniku Titu poslali tople pozdrave. Pozdravno pismo naglasa, da delovni ljudje budno spremljajo predsednika Tita na njegovi poti miru po Afriki. Na kongresu, ki sovpada s proslavljanjem 20-letnioe ljudske revolucije, so ugotovili, da so bili doseženi že takšni uspehi v gospodarskem in družbenem razvoju, ki odpirajo svetlejše perspektive za uresničenje načel, začrtanih na V. kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. NOVI STIKI MED SOVJETSKO ZV. IN ZDA. Ameriški poslanik v Moskvi Thompson je izročil predsedniku sovjetske vlade Hruščevu posebno poslanico predsednika Kennedyja. Temu dogodku pripisujejo v mednarodnih diplomatskih krogih velik pomen. Že sama okolnost, da je Thompson najel v Moskvi letalo na reaktivni pogon »TU-104« in z njim odletel za Hruščevom v Sibirijo kaže, da gre za važen korak Združenih ameriških držav. Thompson je Hruščeva dohitel v Novosibirsku, kjer Hruščev proučuje kmetijske razmere. Kakšne predloge, pravzaprav vsebuje Kennedyjeva spomenica ni znano. Američani so medtem izjavili, da ne bodo popustili glede berlinskega vprašanja. Hruščev je poprej zahodno-nemško vlado povabil na razgovore za sklenitev mirovne pogodbe, vendar je vztrajal pri prvotnem gledišču, da bi bilo treba skleniti mir z obema nemškima državama, to je tudi z Vzhodno Nemčijo. Nemški kancler dr. Adenauer je izjavil, naj o bodočnosti Nemčije odloči splošno glasovanje v obeh državah. PROCES PROTI EICHMANNU RES SENZACIONALEN. Dne 11. aprila se bo pričel v Jeruzalemu proces proti hitlerjevskemu zločincu Adolfu Eich-mannu, ki je kriv pokola neizmernega števila Judov in drugega civilnega prebivalstva iz evropskih držav. Sokriv je tudi izselitve okoli 90.000 Slovencev iz Slovenije. Ves povojni čas so mu bili za petami Judje, ki so ga končno ulovili v Argentini ter ga spravili skrivaj v Izrael. Procesu bo prisostvovalo kar 560 časnikarjev, fotografov in poročevalcev za radio in televizijo. V razpravni dvorani niti ne bo prostora za vse časnikarje, pač pa bodo nekateri lahko sledili razpravi s slušalkami. ARGENTINA BI RADA POSREDOVALA MED KUBO IN ZDA. V Wash-ingtonu pa tudi v Havani na Kubi so se začudili, ko se je Argentina ponudila, da bi posredovala v sporu med Združenimi ameriškimi državami in Kubo, kjer vlada Fidel Castro. Kuba je takoj predlog odklonila, v VVashing-tonu pa o njem molčijo. Kaj je dovedlo argentinskega predsednika Fron-dizija do tega koraka? Nekateri domnevajo, da se je s tem hotel približati levičarskim krogom, ki so pri delnih volitvah napredovali, drugi zopet, da je hotel Frondizi prehiteti brazilskega predsednika Ouadrosa, ki bi bil menda tudi rad posredoval. RIM ZAVLAČUJE POGAJANJA ZA JUŽNI TIROL. Po neuspešnem poskusu na italijansko-avstrijskih pogajanjih v Milanu glede južno-tirolskega vprašanja sta se vladi dogovorili, da bosta pogajanja obnovili, in sicer v Celovcu na Koroškem. Zdaj obdolžujejo Avstrijci italijansko vlado, da pogajanja namenoma zavlačuje. V Rimu pravijo, da morajo s pogajanji počakati, dokler ne prevzame kanclerskega mesta dr. Goerbach, kar se bo zgodilo šele 11. aprila. Na Dunaju odgovarjajo, da se tudi po nastopu dr. Goerbacha ne bo v avstrijskem zunanjem ministrstvu, ki mu načeluje dr. Kreisky, nič spremenilo. Vse kaže, da bi Italija vso zadevo rada spravila pred mednarodno razsodišče v Haagu, da bi mu tako odvzela političen značaj. Avstrijci odbijajo ta predlog. Vprašanje nameravajo zopet spraviti pred OZN ter zahtevati, naj ta odpošlje na Južno Tirolsko posebno preiskovalno komisijo. CERKEV ŠE VEDNO PROTI SODELOVANJU S SOCIALISTI. Nastopu sicilskih škofov proti sodelovanju krščanske demokracije z Nennijevimi socialisti je sledilo pismo kardinala Sirija, predsednika konference italijanskih škofov, glavnemu tajniku krščan-sko-demokratične stranke Moru v isti zadevi. Kardinal Siri pravi, da je ostalo gledišče. Cerkve glede sodelovanja katoličanov s socialisti neizpremenje-no. Šele ko bi socialisti dali jamstvo, da so se popolnoma ločili od komunistov, bi se gledišče Cerkve menjalo. Kardinalovo pismo je objavilo glasilo katoliške akcije »II Ouotidiano«. VELIKE NESREČE V RUDNIKIH. V premogovniku Kamikuyo na Japonskem. je nastal ogenj, ki je zahteval 71 človeških žrtev. To se je zgodilo pretekli petek. Naslednjega dne je prišlo v premogovniku v Zagorju v Sloveniji do eksplozije. Ubitih je bilo 13 slovenskih rudarjev. Med jugoslovanskimi državniki je poslal prizadetim družinam svoje sožalje tudi predsednik Tito s svoje poti po Afriki. Razveseljiv napredek Tržaške kreditne banke Omogočiti ji je še treba poslovanje s tujino - Velika likvidnost banke V njenih lastnih prostorih v ulici F. Filzi je bil v nedeljo predpoldne IV. redni občni zbor Tržaške kreditne banke ob dobri udeležbi delničarjev. Osebno prisotnih in zastopanih je bilo 132 delničarjev s 46.480 delnicami, ki predstavljajo 46,480.000 lir delniške glavnice, od 60.000 delnic, na katere je razdeljena celotna delniška glavnica 600 milijonov lir. Zbor je odprl predsednik upravnega sveta dr. A. Kukanja, ki se je delničarjem zahvalil za tako močan odziv ter po izvolitvi tajnika občnega zbora Željka Geržiniča preči tal poročilo upravnega sveta o delovanju banke v preteklem letu in o njenem finančnem stanju. Poročilo nadzornega odbora sta podala rag. Vincen-zo Chioatto v italijanščini in dr. Karel Ferluga v slovenščini. Naj takoj omenimo, da je nadzorni odbor izrekel pohvalo vsemu uslužbenemu o-sebju in upravnemu svetu z dr. Kukanjem na čelu za vzorno delovanje ter da se je tej pohvali na predlog enega izmed delničarjev pridružil tudi občni zbor. Poročilo upravnega sveta omenja, da se je lani končalo pravzaprav šele prvo leto rednega poslovanja Danke, medtem ko je bil prejšnji čas v glavnem posvečen pripravam za u-stanovitev banke in za končno potrditev pravil. Lani se je organizacijski ustroj banke še učvrstil. Poslovanje banke v letu 1960 je z doseženimi uspehi potrdilo predvidevanja upravnega sveta in njegov optimizem, ki se je oslanjal predvsem na dejstvo, da pravzaprav ne gre za nov denarni zavod, pač pa za banko, ki je naslednica podobnih denarnih u-stanov, ki so jih imeli Slovenci v preteklosti. Poleg tega potrjujejo doseženi rezultati veljavnost argumentov, ki so jih ustanovitelji navajali v svoji vlogi za potrditev pravil. Po- slovanje banke je vključeno v splošni okvir tržaškega gospodarstva in predstavlja sicer njegov skromen, toda zato nič manj življenjski del. S svojim delovanjem banka po svojih močeh prispeva k splošnemu razvoju tukajšnjega gospodarstva. V primerjavi s sodobnimi zavodi, ki poslujejo že dolga leta, so doseženi rezultati Tržaške kreditne banke sicer še skromni, vendar je značilno, da je banka naletela na odmev pri vseh slojih tukajšnjega prebivalstva; upravni svet so tudi prijetno iz-nenadili izrazi vzajemnosti, ki jih je bila banka deležna po svoji ustanovitvi s strani italijanskih gospodarskih krogov. Iz bilance navaja poročilo nekaj najznačilnejših postavk, ki odkrivajo razveseljiv napredek banke. Hra-nilne vloge presegajo predvidevanja. Male, navadne in vezane vloge še nenehoma dvigajo: konec leta 1959 so znašale 108,745.252 lir, konec lanskega leta pa že 265,312.401 lir. Vrednost vlog na tekoči račun se je dvignila od 66,422.234 ob koncu leta 1959 na 276,767.740 lir ob koncu leta 1960. Raz? položljivi denar je banka po večini naložila v eskompt, ki se je dvignil od 42,925.611 ob koncu leta 1959 na 208,866.646 lir ob koncu leta 1960; manjši del je bil vložen v podeljevanje kreditov na tekoči račun, ki so se zvišali od 3,788.400 ob koncu leta 1959 na 51,649.197 na dan 31. decembra 1960. Ce samo bežno pregledamo stanje investicij, ugotovimo takoj visoko likvidnost banke, in sicer je bila ta mnogo nad povprečjem v vsej državi, pa tudi nad povprečjem ostalih denarnih zavodov na tržaškeih tr-' gu. V letu 1960 je banka dosegla 1,998.400 lir čistega dobička. Na predlog upravnega sveta naj bi 10% tega zneska šlo v redni rezervni sklad, ostali dobiček pa (po od- Živinoreja polagoma napreduje Manj konj In manj prašičev Mednarodna trgovina ITALIJANSKI TOVARNARJI PROTI UVOZU JUGOSLOV. PARKETOV Trgovinska zbornica v Trevisu je na željo tamkajšnjih tovarnarjev poslala ministrstvu za trgovino priporočilo, naj se pri pogajanjih za podaljšanje veljavnosti dodatnega protokola k trgovinski pogodbi med Italijo in Jugoslavijo, upoštevajo želje italijanskih tovarnarjev. Ti pravijo, da so jugoslovanski parke ti na italijanskem trgu prepoceni, saj jih ponujajo po 950 lir kv. meter (bukov les), hkrati pa je jugoslovanski bukov les zelo drag. Tovarnarji predlagajo, naj Italijani med pogajanji zahtevajo večji uvozni kontingent za bukov les iz Jugoslavije (to naj velja sicer tudi za Poljsko); carinske, oblasti pa naj vnaprej računajo carino za uvožene parkete ne na njihovo ceno, temveč na njihovo povprečno vrednost, ki je — tako naglašajo — višja kakor cena. AMERIŠKI IZVOZ V EVROPO SE JE MOČNO POVEČAL Krčenje ameriškega uvoza vedno bolj čuti ostali svet, posebno Evropa; le Azija in Južna Amerika nista prizadeti. Lani se je ameriški uvoz v celoti skrčil na 14.653,9 milijona dolarjev (leta 1959: 15.207,2 mil. dol.). Lani je A-merika kupila v Evropi za 4.266,7 milijona dolarjev blaga, leta 1959 pa za 4.607,4 mil. dol. Ameriški izvoz se je lani povečal za 19%, in sicer od 15.837,2 mil. dolarjev v letu 1959 na 18.785,3 mil. dol. Povečala pa se, je ameriška pomoč (z vojaško vred) Evropi, in sicer od 4.590,9 mil. dol. v letu 1959 na 6.685,6 mil. dolarjev v letu 1960. SOVJETSKA TRGOVINA S CIPROM Tudi na Cipru tekmujejo vzhodne in zahodne države za povečanje svojega gospodarskega vpliva, odkar je otok postal neodvisna republika. Meseca decembra so se Rusi obvezali, da bodo prevzeli 8.000 ton grškega grozdja v zameno za sovjetski cement in les. Če držijo obvestila nekega ameriškega lista, niso bili Ciprčani posebno zado- voljni s sovjetskim lesom. Meseca februarja so se sovjetska podjetja dogovorila, da bodo kupila na Cipru 8.000 ton pomaranč in limon, v zameno za 5000 ton sladkorja. V angleških in a-meriških krogih so domnevali, da bodo Rusi preprodali kubanski sladkor. Ljudsko podjetje za trgovino z vinom in alkoholom v Limassolu, ki ga upravljajo komunistični pristaši, je sklenilo s Češkoslovaško več dogovorov za odkup manjših količin vina, grozdja in agrumov v kompenzaciji za češko pivo in drugo blago. Združene ameriške države bodo dobavile Cipru 40.000 ton. pšenice in 10.000 ton ječmena za pre» hrano prebivalstva, ker je domače pridelke pobrala suša. S protivrednostjo bodo na otoku finansirali javna dela. ZNIŽANJE CEN JUGOSLOVANSKIH TKANIN V Jugoslaviji so bile precej znižane cene tkaninam. Cene tkanin iz bombaža in umetnih vlaken so bile znižane za 10%, prav za toliko bombažne tkanine, iz umetne volne pa za 25%.. Znižanje se izvede, na osnovi cen, ki so veljale 1. februarja 1961. NOVA JUGOSLOVANSKA CARINSKA TARIFA Danes, 15. marca, začne veljati v zunanji trgovini z Jugoslavijo, nova carinska tarifa. Ta zavzema spisek čez 2000 proizvodov. Od tega je možen prost uvoz 500 proizvodov, za ostale pa se tarifa suka med 5 do 50% po vrednosti. Visoke so zlasti carinske postavke za uvoz končnih izdelkov, da bi se čim bolj pospešila proizvodnja doma. TRGOVINSKI RAZGOVORI MED JUGOSLAVIJO IN EGIPTOM V Kairu je prvo zasedanje mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Združeno arabsko republiko, ki je bil ustanovljen med sestankom predsednika Tita in predsednika Naserja na Brionih lanskega leta. Jugoslovansko delegacijo vodi Mijalko Todorovič, član Zveznega izvršnega sveta. Mednarodni sejmi TRŽAŠKI VELESEJEM Predsednik Tržaškega velesejma inž. E. Sospisio je v Milanu na tiskovni konferenci orisal program letošnje prireditve, ki bo od 21. junija do 5. julija. Letos se bo uradno udeležilo tržaškega sejma okrog 15 držav. Sama prireditev bo obsegala več točk, in sioer Razstavo mehanike in ladjedelstva, Razstavo gospodinjskih strojev in turističnih naprav, X. lesno razstavo, IV. razstavo pohištva, Razstavo motornih čolnov, II. splošno razstavo obrtništva ter razne razstave prehranjevalne industrije. Za časa sejma bo uprava organizirala tudi vrsto srečanj med gospodarstveniki in poslovnimi ljudmi. Tako bo tudi letos običajni Mednarodni dan lesa (IV.), Konferenca o pohištvu (IV.), Konferenca o storilnosti (VI.) ter Dan študija in poslov za tiste države, ki nastopajo uradno. Med temi so Avstri ja, Jugoslavija, Zah. Nemčija, Združene ameriške države, Brazilija itd. Kakor v prejšnjih letih, tako bo tudi med letošnjo prireditvijo organiziran Državni festival propagandnega filma. Poleg tega bo v Beogradu sredi oktobra mednarodna razstava »Moda v svetu«, na kateri bodo prikazali vzorce tkanin in priredili modne večere. SPORED JUGOSLOVANSKIH SEJMOV V LETU 1961 V Jugoslaviji bodo letos naslednje mednarodne prireditve: 1. Mednarodni spomladanski sejem v Zagrebu. Od 14. do 23. aprila. 2. Mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu. Od 29. aprila do 8, maja. 3. Mednarodni sejem tkanin in tekstilnih strojev v Leskovcu. Od 15. do 23. julija. 4. Mednarodni tehnični sejem v Beogradu. Od 23. avgusta od 2. septembra. 5. Mednarodni vinski sejem v Ljubljani. Od 26. avgusta do 3. septembra. 6. Mednarodni jesenski velesejem v Zagrebu. Od 9. do 24. septembra. 7. Mednarodni sejem tobaka in strojev za tobačno industrijo v Skopju. Od 21. do 29. septembra. 8. Mednarodni knjižni sejem v Beogradu. Od 27. septembra do 28. oktobra. 10. Mednarodni sejem sodobne elektronike v Ljubljani. Od 21. do 29. oktobra. JUGOSLOVANSKA PODJETJA NA MILANSKEM VELESEJMU Na letošnjem velesejmu v-Milanu ne bodo jugoslovanska- podjetja razstavljala v skupnem paviljonu, pač pa po posameznih strokah v paviljonih, ki so tem določeni. Prvič bo nastop jugoslovanskih- -podjetij organiziral,- novi Inštitut za gospodarsko propagando v tujini, ki je bil ustanovljen pod okriljem Zvezne zunanjetrgovinske zbornice. V palači narodov bo na prostoru 72 kv. metrov odprt jugoslovanski urad za informacije, ki bo dajal italijanskim in obiskovalcem iz drugih dežel zaželena obvestila o jugoslovanskem?, gospodarstvu. Dajal bo tudi obvestila o zadevah, ki zanimajo turiste. V dvorani 17 bodo na površini 112 kv. metrov razstavljala podjetja Prvomajska (Zagreb), Ivo Lola Ribar (Železnik),. FAM (Novi Sad) in še druge tovarne raznih orodnih strojev. V dvorani 30 bo na prostoru 60 kv. metrov razstavljala Jugoslovanska elektroindustrija, kakor podjetja »Rade Končar« (Zagreb), »E-lektrokovina« (Maribor), »Elka« (Zagreb), Zavodi RR (Niš), Sever (Subotica), Iskra (Kranj) idr. Na prostoru 60 kv. metrov bodo razstavljala izvozna podjetja Jugodrvo- Rudnik (Beograd) in Slovenijales (Ljubljana). Jugoslovanska podjetja so zaprosila za večje prostore, vendar jim sejemsko vodstvo ni dovolilo. V dvorani 30 bodo na prostoru 28 kv. metrov razstavljala podjetja »Toko« (Domžale), »Der-ma« (Zagreb) in »Tobus« (Ljubljana). DUNAJSKI VELESEJEM OD 12.-19. 3. Spomladanska prireditev dunajskega velesejma se je odprla 12. 3. in se zaključi 19. marca. Priglasilo se je 2800 domačih tvrdk in 1685 tujih. Povečali so prostore za razstavo tkanin in pohištva. Prireditelji naglašajo, da omogoča sejem sestanke med podjetji iz držav Evropske skupnosti in EFTA pa tudi iz zahodnih in vzhodnih držav. bitku 5% za upravni svet)., pa naj bi se delničarjem razdelil kot dividenda. Pozneje, med razpravo je. nekdp izmed delničarjev vzel z zadovoljstvom na znanje ta predlog upravne-, ga sveta, vendar je predložil in občni zbor je njegov predlog tudi sprejel, da naj se dividenda ne izplača pač pa prenese na račune naslednjega leta. Po preči tanju poročil upravnega sveta in nadzornega odbora se je razvila nepričakovano živahna razprava, ki je pokazala, s kakšno vnemo sledijo delničarji poslovanju banke.' Razprave so se udeležili naslednji delničarji: švagelj, M. Kosmina, dr. : Mašerova, dr. Berce, dr. Adamič, Vatovec, Kuret, Štoka, Škerlj, dr. Škerlj", dr. Oblak in Lupine. Govorniki so želeli razna pojasnila o posameznih postavkah v bilanci, največ časa pa je zavzela razprava o vprašanju dovoljenja za poslovanje banke s tujino in o razlogih, iz katerih ni pristojna oblast še do danes izdala banki tega dovoljenja. Kljub vsem pojasnilom predsednika dr. Kukanje so se za besedo o tem vprašanju prijavili vedno novi in novi govorniki. Iz njihovih besed je bilo jasno, kako občutena je potreba po tem dovoljenju, a hkrati tudi kako velika je nevolja V zadnjem času smo že večkrat po- Mleko v tis. hi 72.818 75.952 + 4,3 ročali o omejevanju uvoza živine v Ita- Maslo 620 660 + 6,5 lijo. Čeprav notranja poraba mesa in Sir 3.139 3.450 + 8,0 mesnih izdelkov sploh narašča, je vla- Volna 122 119 - 2,5 da pričela ovirati uvoz pod pritiskom Sviloprejka (bube) 70 69 - 1,4 živinorejcev, češ da uvoz spravlja v Med in vosek 66 63 - 4,5 nevarnost razvoj domače živinoreje. Italija si prizadeva, da bi čimbolj razvila živinorejo; vlada skuša vplivati na kmete, naj raje druge kmetijske panoge zanemarijo v prid živinoreji. V tej zvezi objavljamo danes nekaj podatkov o razvoju živinoreje v Italiji v povojnem času. ' Razpredelnica prikazuje število glav živine v' Italiji, in sicer 1. januarja vsakega navedenega leta. Doslej objav- Proizvodnja mesa je v letu 1959 napredovala v primerjavi z letom 1958, in sicer za 12,3% pri govejem mesu, za 10,8% pri svinjskem mesu, za 5,8% pri konjskem mesu, za 9% pri perutnini. Proizvodnja ovčjega in kozjega mesa pa je nazadovala za 3% (v primerjavi z letom 1958). mali). S predavanji in letaki skuša o-pozarjati ljudi — zlasti otroke, naj ne bodo kruti do živali. ENPA se zlasti bori proti sadističnemu uničevanju ptičev, ki so tako koristni za naše kmetijstvo. ENPA je organizirala tudi prostovoljno policijo, ki skuša preprečiti slabo ravnanje z živalmi. Letos so na pobudo ENPA pisali dijaki vseh šol v Italiji nalogo »O ljubezni do živali«. Najboljše naloge bo posebna komisija v Rimu nagradila. Natečaja so se udeležili tudi dijaki slovenskih srednjih šol. Širša zamenljivost valut NAZADOVANJE ŽIVINOREJE NA TRŽAŠKEM delničarjev, da Oto dovoljenje še ni bilo banki podeljeno. Predsednik dr. Kukanja, je razložil vztrajne napore upravnega sveta, da bi to dovoljenje izposloval; sam se je zavedel, kako velike važnosti je za bodoči. razvoj banke poslovanje s tujino, saj je prav Trst že zaradi svojega položaja poklican, da posreduje v zunanji trgovini. Kakor je tržaško gospodarstvo v veliki meri odvisno od razvoja zunanje trgovine, tako je tudi razvoj banke navezan prav na poslovanje s tujino. Banka, ki bi si dovoljenja za poslovanje a tujino ne izposlovala, bi ne mogla ustrezati zahtevam slovenskega gospodarstva v Trstu in bi se ne mogla šteti za naslednico slovenskih denarnih zavodov, kakršnih smo Slovenci v Trstu imeli v preteklosti. Prav Tržaška kreditna banka je še posebej poklicana, da spričo narodnostnih značilnosti njenega vodstva prispeva k razvoju trgovine z neposrednim zaledjem. Vse te razloge je odposlanstvo banke razložilo guvernerju zavoda Banca d Ita-lia prof. Carliju, ki. je obljubil, da jih bo ponovno proučil, in pozneje v vlogi na predsednika vlade A. Fan-’ faniju, ko ni bilo od guvernerja Banca dTtalia nikakšnega odgovora-.-Predlog nekega delničarja, da bi banka začela poslovati s tujino s posredovanjem drugih bank je občni zber-zavrnil, kakor tudi predlog drugega' delničarja, da bi upravni odbor zaprosil mešano italijansko-jugoslovan sko komisijo za posredovanje; pač pa je bil sprejet predlog M. Kosmine, da se vse zadeva prepusti presoji, u-. pravnega sveta, ki bo prav gotovo našel pravo pot za dosego zaželenega smotra. Druga -vprašanja delničarjev So zadevala razne postavke, kakor prehodno pasivo, opremo, dvojezični napis in razširjenje poročila upravnega sVe-, ta, ki naj bi v bodoče zajelo tudi opis splošne gospodarske konjunkture, v kateri je poslovala banka v bilančnem letu. Ker je bil upravni svet in nadzorni odbor zadnjič izvoljen za dobo treh let, ni bilo v nedeljo za-__:. devnih volitev. ljeni podatki žal ne segajo dlje kakor Konec leta 1959 je bilo na Tržaškem do L januarja 1959. Podatki so izra- 3.807 glav goveje živine (po občinah: ženi v tisočih glav: Devin-Nabrežina 406, Repentabor 164, Povprečje 1952-55 1956-59 1957 1958 1959 Goveda 8.794 8.639 8.476 8.649 8.992 Konji 1.795 1.421 1.427 1.393 1.326 Prašiči 4.022 3.878 3.921 3.900 3.827 Ovce 9.597 8.652 8.543 8.626 8.871 Koze 1.906 1.581 1.590 1.549 1.505 Perutnina 76.250 83.300 83.000 83.500 83.700 V letu 1959 se je položaj nekoliko izboljšal. Število goveje živine se je v primerjavi z letom 1958 povečalo za 4% .število ovac za 2,8% in perutnine za 0,2%. Neprimerno bolj pa se je dvignila potrošnja mesa, tako da je morala Italija uvoziti več živine in mesa kakor v letu 1958. Proizvodnja mesa in drugih živinorejskih proizvodov je bila naslednja (podatki so v tisočih stotov ali v drugi navedeni enoti): 1958 Goveje meso 9.250 Svinina 4.222 Ovčje in kozje m. 764 Konjsko meso 291 Perutnina 2.000 Jajca v milij. k. 6.320 1959 Razi. % 10.398 4.676 741 308 2.180 6.099 + 12 3 +10,8 - 3,0 + 5.8 ■i 9,0 — 3,5 Milje 155, Dolina 864, Zgonik 447, Trst 1771); 156 konj (Devin-Nabrežina 15, Milje 31, Dolina 30, Zgonik 1, Trst 79); 3755 prašičev (Devin-Nabrežina 103, Re-pentabor 88, Milje 140, Dolina 286, Zgonik 88, Trst 3050); 102 ovca' (Devin-Nabrežina 10, Repentabor 2, Dol-na 30, Trst 60); 560 koz (Devin Nabrežina 26, Repentabor 1, Milje 31, Dolina 217, Zgonik 5, Trst 280); konec leta 1958 je bilo število živine naslednje: 3856 glav govedi, 176 konj, 4065 prašičev, 113 o-vac, 653 koz. Goveje živine in konj je torej bilo leta 1959 manj kakor v letu 1958. ORGANIZACIJA ZA ZAŠČITO ŽIVALI že delj časa posluje v Italiji Vsedržavna organizacija za zaščito živali ENPA (E.nte nazionale protezione ani- Uprava Mednarodnega denarnega sklada je te dni sporočila, da je deset novih držav — članic Mednarodnega denarnega sklada — sprejelo valutne predpise, ki jih navaja člen 8 statuta. Te države so: Belgija, Francija, Zah. Nemčija, Irska, Italija, Luksemburg, Holandija, Peru, Švedska in Anglija. Doslej so te države upoštevale predpise člena št. 14, ki niso bili tako strogi. Tako na primer je člen št. 14 dopuščal, da so posamezne države omejevale in menjavale zunanjetrgovinske obračunske tečaje, ne da bi prej zaprosile za dovoljenje upravo Mednarodnega denarnega sklada. Nasprotno pa nalaga člen 8, ki so ga zdaj sprejele, dolžnost, da ne smejo posamezne države omejevati zunanjetrgovinskih plačil, ne spreminjati zunanjetrgovinskih tečajev in izvajati denarnega razločevanja (diskriminacije). Države, ki bi želele sprejeti tovrstne ukrepe, morajo predhodno zaprositi vodstvo Mednarodnega denarnega sklada za pristanek. Po sprejetju člena št. 8 so valute vseh teh držav prosto zamenljive med seboj. Tako je tudi italijanska lira stopila med 20 prosto zamenljivih valut. Italijanski gospodarski krogi poudarjajo, da je ta korak omogočila zadovoljiva razpoložljivost zlata in ; dolarjev. Pristop 10 novih držav k | pravilom člena 8 bo olajšal položaj i dolarja na svetovnih trgih, in sicer zaradi tega, ker bodo nove prosto : zamenljive valute lahko nastopale na- : mesto dolarja pri podeljevanju poso- : jil iz Mednarodnega denarnega skla- i da. Novi položaj je nastopil 15. februarja letos. = VIST# KAKO GLEDA RIM NA NOVO MARKO Rimski dopisnik pariškega Le Monde poroča iz Rima, da vidi ameriško zu-. nanje ministrstvo v zvišanju vrednosti marke prvi korak k ozdravljenju denarnega položaja v zahodnem svetu. Američani so izrazili svoje, želje v Bonnu in v Haagu. Danes ni nikakšna tajnost, da so Američani izrazili podobno željo tudi italijanski vladi. Toda Rim je odbil nasvete Američanov. To se je zgodilo po posvetovaju med Fanfani-jem, ministrom za proračun Pello, za državno zakladnico Tavianijem in guvernerjem Banca dTtalia prof. Carli-jem. O tem je bilo objavljeno tudi u-radno poročilo, ki pravi, da ni nikakršnega razloga, da bi se vrednost lire menjala, že tako je trgovina med Italijo in ZDA močno pasivna za Italijo. Zvišanje vrednosti lire bi■ podražila delovno silo na trgu. Poleg tega ne smemo pozabiti, da se je primanjkljaj v trgovinski bilanci povišal na 850 milijonov dolarjev. JUGOSLOVANSKI BENCIN DRAŽJI. Od 10. marca dalje stane jugoslovanski superbencin 75 dinarjev liter. Doslej je stalo to gorivo 68 dinarjev. Tudi cena navadnega bencina se je podražila, in sicer za 10%. UNIČEVALEC GOZDOV. Pri velikih regulacijskih delih, pri gradnji avtomobilskih cest skozi džungle in gozdove uporabljajo v Ameriki 130-tonski stroj, ki gozdno površino kar zmečka. Z veliko naglico stroj kar poseče, kol da bi bile travnate bilke, gozdna drevesa, nato stisne vso drevesm maso: veje, stebla in listje v gosto ploskev, ki pokrije zemljo, da ne pride do erozije, da ne more dež izpirati tal. Takšna pošast .požre in prebavi po tri jutra zemlje v uri. SAMOSTOJEN BRIVSKI APARAT. Električni brivski aparati sodijo v tisto vrsto industrijskih izdelkov, okoli katerih«še idivja ostra tekma za razne izboljšave. Električni aparati šele prodirajo v široke kroge in je zato vsak napredek odločilnega pomena v reklami. V nekaterih državah se pojavljajo električni brivski aparati z baterijami zd 15 britij. V glavo tega brivskega aparata jej.vdelan prozoren krog s pre-tikalom, tako da je moč po potrebi samo obrniti pretikalo in razsvetljevati’ brivski, prostor, kjer ni dovolj električne razsvetljave. levizijske kamere snemajo v zaprtem krogu in so zvezane s kablom do obale, kamor pošiljajo slike. Televizija na tankovskih gosenicah omogoča potovanje po morskem dnu. Helikoptrska krila pa dvigajo napravo pri njenem potovanju po morskem dnu, ko pride do neprehodnega ozemlja. TKST, Ul. Cirdoccl 15, tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. PLASTIČNE VREČE V ZVITKIH. V mnogih trgovinah industrijskih držav prodajajo velike plastične vreče v pečah kot tekstilno blago. Peča s plastičnimi vrečami se odvija do preluknjane vrste, tu se kralkomalo odtrga vreča in služi ta del za odprtino v teče. Ena peča obsega 25 plastičnih vreči NOVI DALJNOPISCI (Teleprinterji) Doslej so bili znani teleprinterji, ki so jih rabila velika podjetja, veliki listi in novinske agencije ter informacijski uradi državnih ustanov. Ti teleprinterji so tipkali poročila s tiskanimi črkami, ki so jih prejemali po1 radijskih zvezah. Zdaj pa so iznašli še novo vrsto teleprinterjev, ki pri sedanjih tehničnih dosežkih radijskih in televizijskih aparatov niso kdovekako presenetljivi. Prinašajo namreč poročila napisana z rokopisom oddajalea poročil. S posebnim elektronskim pisalom, ki se navidez ne razlikuje od navadnega peresnika, pišeš na posebnem papirju. S pritiskanjem pisalne konice na drobne točkice na papirju ustvarjamo električne stike, ki se spreminjajo v električne oddaje, impulze. Te sprožijo električne sprejeme na določeni valovni dolžini. Radijiski sprejemnik sprejema te električne znake in jih prenaša na elektronsko pisalo, ki je prav enako pisalu, ki je napisalo poročilo. Tako dobimo daljnopis napisan z navadnim rokopisom. llablsdi/ih hoteli be plipotomjo Hotel COLUMBIA I Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 In 31-083 II. kategorije. • Sedemdeset postelj, i Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne r sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne od x 2700-2600 (davki in postrežba vklj'»- c čeni). n Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in to pla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 75C lir dalje. ENOSLOJNI LAK BREZ PODLAGE STEKLENICE S TERMOMETROM. Vsaki družini z dojenčki je znano, kako je težko določiti, ali je tekočina v steklenici za dojenčke primerno topla, ali ni prevroča ali prehladna. Matere to preskušajo na razne načine s poku-šanjem. V Ameriki so uvedli steklenice, na katere je pritrjen gibljiv termometer. Okoli steklenice je pritrjen gibljiv bakren pas, zvezan z občutljivim dvokovinskim elementom. Toplomer točno kaže temperaturo tekočine v steklenici. Začeli so proizvajati enoslojni lak (Iošč), ki ne. rabi podlage. Ti novi laki imajo veliko površinsko trdoto, so pa hkrati dovoljno elastični, da prenesejo vse udarce in sunke. Ti laki vzdrže razjedanje po kislinah in lugih, po raz-stopini raznih kislih soli, po maščobi in vlagi. Razširjeni so že na Angleškem, v Nemčiji in Švici. »GOSPODARSTVO« n izhaja trikrat mesečno. — UREDN1- 6 ŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, j tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 20.— NAROČNINA: letna 850 lir, polletna j 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospodar- )■ stvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna i 700 din, polletna 350 din; za ostalo I inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENI- f< JE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/L p tek. roč. štev. 600-70/3-375 — CENE h OGLASOV: za vsak m/m višine v št- , rini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir. ■— Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. — Založnik: Založba »Gospodarstva«. — Tiskarna »Graphis« v Trstu. PODVODNA TELEVIZIJA. To je res čudna naprava; spodnji del je podoben tanku zgornji pa helikopterju, kakoi jo pač gledate. Uporabljajo jo mornariški krogi in znanstveniki, ko proučujejo morsko dno v velikih globočin ali okoli 7.000 metrov in kakšnih pet milj od obale. Aparatura ima kolenasto roko, ki zbira in zajema vzorce morskega dna ali pa prenaša inštrumente za proučevanje na večje daljave, štiri te- BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEFON ST. 38*101 BRZOJAVNI NASLOV: BAN K RED I Lestenci, svetilke, popotne opreme za kopalnice ... po cenah, ki se ne dajo primerjati ! Brandolin Via Sm Maurizio, 2 "?!P" Splošna plovba * Piran Župančičeva ul. 24 tel. 51-70 - telex 03-122 Komercialni oddelek - Ljubljana Igriška ul. 12 telefon 23-147 - telex 03-18i Pomorski prevozi dolge in obalne plovbe. Redna POTNIŠKO - TOVORNA linijska služba Jadran — ZDA — Jadran, združena z Jugoli-nijo. Odhodi ladij vsakih 10 dni. Ladjedelnica gradi ladje do 2.500 BRT In vrši remonte. Izleti z Jahtama »Burja« in »Plranka« mednarodna špedicija in transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176 Brzojav: Intereuropa Koper, Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana s svojimi poslovalnicami v Beogradu, Zagrebu, na Reki, v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Sežani, na Jesenicah, v Prevaljah, Kozini, Subotici, Zrenjaninu, Novem Sadu, Novi Gorici, Podgorju in Nišu. Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi.I /Ek Rij f K A t-j U G O LI N Id A Održava osam linija i to: Sjevema Evropa (tjedno) iz Jadrana do Londona i luka Sjeveme Evrope. Sjedinjene države Amerike u zajednici s Plovbom, Piran (desetdnevno) iz Rijeke do New Yorka, Philadelphie i Baltimora. Južna Amerika (mjesečno) Iz Jadrana do Buenos Airesa. Levant (tjedno) iz Jadrana do Latakije, Beiruta i Aleksandrie. Iran, Irak (svaki mjesec i pol) iz Jadrana do Khor-ramshahra. Indija, Pakistan, Burma (mjesečno) iz Jadrana do Ranguna. Daleki Istok — Ekspresna (mjesečno) iz Jadrana do japanskih luka. Daleki Istok — Brza pruga (dvomjesečno) iz Jadrana do Kine i Japana. Na svim progama plovi 35 brzih 1 modemih brodov a, koji imadu preko 230.000 tona nosivosti, ras-hladni prostor, tankove za biljna ulja 1 470 putnič-kih mjesta. IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BRODOVIMA »JUGOLINIJE« ‘la ^g an. [‘i te), " g t>0] h v % »9 9$] te 9)' N\ •tej k >tsj k, k “Ni, “K. te: k8 i, 15. marca 1%1 GOSPODARSTVO stran 3 estra. >LOV SEDEŽ. TRST - ULICA E A R I O E I L Z I S T. I • 7 I. ■ TELEFON I I. 7 « • « « )V(DSPODARSKEGA ZDRUŽENJA blitve v pokrajinsko obrtniško komisijo ledeljo, 12. marca so obrtniki vo-kandidate za pokrajinsko obrt-| komisijo. Kakor je znano, so letos predložene kar 4 kandidat-. ste in sicer 3 s strani doseda-• 1 vodstva, ki je skušalo za vsa-i ®n° ohraniti v svojih rokah mo-. 1 nad obrtniki, in 4. lista, ki jo tedložilo Slovensko gospodarsko :enje. Odveč bi bilo poudarjati j a so namenoma predložili 3 kan-ne liste, da bi tako povzročili večjo zmedo med obrtniki in ' "šitev glasov. Po drugi strani pa , kodovali nastopu 4. liste razbija-[ in strankarski interesi nekate-krogov, zlasti pa številne nepra-( sti, ki jih je zakrivila pokrajin-obrtniška komisija proti kandi-listi številka4. Tako je že v pe-fO marca pred samimi volitvami 1 Slovenskega gospodarskega zdru-1 poslala proti vsem tem nepra 1 ftim ministrstvu za industrijo in 'ino pismeno pritožbo, v kateri ; eva takojšnjo preiskavo in pri- merne ukrepe. Na volitvah pa je kljub vsem tem nepravilnostim lista Slovenskega gospodarskega združenja zasedla tretje mesto in je bilo tudi večje število njenih članov izvoljenih za delegate za izvolitev upravnega odbora bolniške blagajne. Izkazalo se je, da je bila udeležba liste Slovenskega združenja koristna, ker bo prispevala k večjemu zanimanju za številna nerešena vprašanja. OBVEZNO ZAVAROVANJE ZA SAMOSTOJNE DELAVCE V teh zadnjih letih se vedno bolj širi težnja, da bi raztegnili obvezno zavarovanje za določene primere tudi na samostojne delavce. V preteklosti so bili deležni obveznega zavarovanja samo lastniki, spolovinarji in na splošno delavci kmečkih podjetij v obstoječih zavarovalnih ustanovah za podrejene delavce. Sedaj pa so številne kategorije samostojnih delavcev zavarovane ali v nalašč za to ustanovljenih ustanovah ali pa v ustanovah, vključenih v splošne zavarovalne u-stanove. V prvo kategorijo sodijo u-stanove zavarovalnega značaja za zdravnike, advokate in prokuratorje, za inženirje in arhitekte, za živino-zdravnike, za babice, za bolniško zavarovanje za kmetovalce in obrtnike. V drugo kategorijo pa sodijo kmetovalci, spolovinarji in koloni, za za ščito proti nezgodam in starosti, ribiči malega pomorskega ribjega lova in obrtniki. Toda zavarovalna zaščita tako samostojnih delavcev kakor tudi podrejenih se ne bo prav gotovo ustavila pri doseženih uspehih: Po prizadevanju zainteresiranih kategorij so v pripravi številni zakonski predlogi, ki jih je lahko imeti za,dokaze splošnega sistema socialne zaščite. PRIJAVE LETNIH DOHODKOV VANONI Ponovno pozivamo člane, naj ne čakajo zadnjih dni za prijavo svojih let n ih dohodkov. Zglasijo naj se čim-prej, predhodno lahko javijo po telefonu razne podatke in nato pridejo na tajništvo z obrazcem za izpolnitev prijave. O tem naj obvestijo tudi svoje znance, ki se poslužujejo uslug združenja za prijavo letnih dohodkov. x AVKA SLOVENSKIH DIJAKOV. “nedeljek so se dijaki slovenskih , h srednjih šol vzdržali pouka, da l ako izrazili svoje nezadovoljstvo ! ti odložitve razprave o zakonski . ftvi slovenskih šol v poslanski biči. Stavkali so tudi na sloven-j šolah v Gorici. 1 ^NEC DOLGE STAVKE. V žele-1 kih obratih podjetja AFA (Accla-I 1 Ferriera Adriatica) se je po 46 r 1 zaključila stavka delavcev in 3 žbencev. Delavsko gibanje je bilo * pno. Vodstvo podjetja je prista-3a nekatere poviške pri podel j c " iu proizvodnih nagrad. a FILOZOFSKI FAKULTETI ljub-ske univerze je te dni promovi iz germanistike g. Sonja Pahor Jovič iz Trsta. Na tržaški fakulte 'olitičnih ved je promoviral Hum Mamolo. Branil je tezo: »Politič bJisel G. Toniola«. ŠOLSKO OBVESTILO r°šnje za pripustitev k uspobolje-lnemu izpitu na drž. učiteljišču s enskim učnim jezikom v Trstu, naj . Ji kandidati in priva isti vložijo do l biarca 1961. SLINAVKA NA GORIŠKEM l IN TRŽAŠKEM inavka se je zadnje, čase razširila ' na območju Goriške mestne občine dni so občinski veterinarji kon-3 s cepljenjem po vseh vaseh in za-I. ;ih. Na ta način bo v kratkem bo-e n prenehala po vseh žariščih. Ker d loja še vedno nevarnost, da bi se v tizi j a slinavke prenesla tudi na nje jugoslovansko področje, je meti mali obmejni promet še vedno da, in sicer do 16. t. m. I n Tržaškem se bolezen splošno ne ^ i več. Tudi na Tržaškem je obmejni , tiet ustavljen do 16. t. m. ( SPORAZUM O PROMETU S TOVORNJAKI m F marcem je bil uveljavljen itali-Fko-jugoslovanski sporazum o bla-benr prometu s tovornjaki. Po no-1- 1 sporazumu bodo tovornjaki mo-L 1 ‘meti posebno dovoljenje za pre-s- ' čez mejo. Za italijanske tovornja- - °odo izdajale dovoljenja italijanske, a Jugoslovanske tovornjake pa jugo-r" . anske oblasti. Tovornjaki bodo mo-a “beti dovoljenje tudi v primeru, o Potujejo prazni ali z golo embala-e tako v eni, kakor v drugi državi r" i|JV°rnjakom prepovedano, da bi iz-p’ l‘ Prevoze iz kraja v kraj in torej L ednarodnega značaja. Za pogrebne ■ NAŠE SOŽALJE ;« Trstu so umrli Ivan Marija Mi-J,Pž2i, 48-letni Marcel Kalc, 88-letni .5 Zlobec, Ernest Perhauc in Štefi - °všek, v Bazovici Ana vd. Križ-j,c'e. na Opčinah Bruno Stanič, v be: e, ‘tilu prihajajoče pomladi. In zopet etični orkester ter spomlad za 111 in zopet •jih Češnje so še spale, ni motil orkester trobentic, ko- jj, 2a spoznanje so odpirale svoja na očesca in škilile na razigrano t)cl° družbo trobentic. Saj se jim ne Učešnjam, naj se le, razcvetejo L, a drevesa, one nas bodo kljub te-' ^ '“'Ve obdarile s svojim rdečim sad-tiv k° šele Pravi spomladanski po- ev, me je avtobus iztovoril v ,vttrianu, pred Koršičevo gostilno na i ti-L kjer je števerjanska avtobus-ya°sJnja. Od tam pelje ena cesta v U Je, od koder sem se jaz pripeljal, Pod cerkvijo skozi naselje V t[jC* in Grojno na pevmski most in |ej5.v jugoslovansko Cerovo. V če-. J£ bil moj namen, da se zanimam tj^Pndarski položaj kolonov, ki ve- v In P°d njo ob cesti v ščedno, ir, Jtijprej v gostilni na Sovenci, kjer tejkolonov na Vrhu. Govoril sem , zadevi z nekim mladim, zgovor- n0 • o,.; a živijo na Vrhu okoli cerkve sv. vJana in pc----------------- it0 &cednu samem. Ustavil sem se ir, najprej v gostilni na Sovenci, kjer US]ti^rsikaj zvedel o življenju štever- J ti) j ž UCJVUU LlliUVtLJ L “ bistrim domačinom. |terVejte m’> prosim,« sem rekel, »na i)r|iC od tukajšnjih kolonov naj se da bi kaj več zvedel o gospo-Hj, er“ položaju števerjanskih kolo- Sem jaz sam kolon!« ijj,0. In kaj mi boste povedali?« kl^en da je naš položaj, hočete jj Slab, zelo slab. Sami veste, da k Jen je kmeta, četudi je samosto- polovico naših pridelkov oddati gospodarju, je naš položaj, razume se samo ob sebi, vprav obupen.« »Koliko grozdja in sadja morate oddajati?« »Grozdja polovico, sadja pa 40%. Razen tega moramo plačati 100 lir od vsakega oddanega stota grozdja za delo v kleti, torej za pripravo vina, kar pomeni, da moramo dejansko oddati ne polovico grozdja, marveč polovico vina.« »Kako pa je z živinorejo?« »živinoreja gre na naš račun, vendar moramo plačati najemnino za senožeti.« »Koliko?« »Približno 10.000 lir od hektara. Zanimivo je to: če slučajno zrase na zemljišču, za katerega plačamo najemnino, sadno drevo, moramo tudi od tega oddati 40% gospodarju zemljišča.« »Koliko kolonov je v števerjanski občini?« »Točno bi vam ne. vedel povedati, vsekakor pa živi v števerjanski občini 950 prebivalcev, približno polovica teh so koloni, ki imajo 120 glav goveje živine. Največ kolonov, in sicer okoli 70, imajo nasledniki barona Tacco, dve hčeri, nekaj manj baron Formentini, še manj baron Tajfenbach in še dva ali tri Cerkev. Mleko kupujejo domači prekupčevalci po 49-50 lir liter.« Prišel sem torej v Gorico v četrtek, ali goriški četrtkov sejem sem zapazil šele na sejmišču: mnogo raznovrstnega blaga ali malo kupcev. Povedali so mi, da se ustavi avtobus Gorica - Oslav-je. - Števerjan ob deseti uri zjutraj pred gostilno »Sandro« zraven mosta nad Kornom. Stopil sem v gostilno, toda nihče mi ni mogel tega potrditi, ne gospodinja, ne gosti. Da ne ostanem na cedilu, sem moral iti precej daleč na- f - ‘j— jiineia, ceiuui je samuaiu- «unu, ocm j uai« -- ’ trdo. Ker pa moramo mi približno zaj proti južni postaji do Ribija, kjer sem ob desetih stopil na avtobus. Ko smo se pripeljali do »Sandra«, je, čakalo tam vse polno ljudi. Medtem ko sem bil do tam skoraj sam v avtobusu. Čudno, da ljudje ne vedo, kaj se vsak dan dogaja pred njihovimi vrati! Obedoval sem pred Koršičevo gostilno, obrnjeno naravnost proti jugu, sonce je sijalo, da je bilo veselje. Petelin je kikirikal. Ne, je protestiral petelin, saj ne kikirikam, jaz pojem. Ako pravijo, da pojejo kričači v televiziji, je moje petje vendar mnogo več vredno kakor njihovo kričanje. No, pa naj bo, naj bo tudi petelin umetnik! Sonce in petelinovo petje sta me po kosilu u-spavala in ko sem se naspal, sem se odpravil na Vrh, kjer je središče šte-verjanske občine. Mimogrede sem pogledal na pokopališče, ki me je izne-nadilo s svojo urejenostjo in z lepimi spomeniki. Moram priznati, da nisem še nikjer na deželi videl tako lepega pokopališča. Skoraj vsi spomeniki so iz belega marmorja in skoraj na vseh so napisi z lepimi izvirnimi slovenskimi priimki. Na tem pokopališču imata svoje grobnice tudi rodbini barona Tacca in barona Formentinija. Gor, prav na samem Vrhu, je na obširnem trgu pred cerkvijo visok spomenik 71 padlim žrtvam fašizma iz števerjanske občine, čudno se mi je zdelo, da je med temi tudi baron Evgen Formentini, in sicer s slovenskim imenom Evgen na slovenskem spomeniku. Ko sem pozneje v ščednu prosil za pojasnilo, so mi vedeli povedati le. toliko, da so nemški razbojniki, ko so prihrumeli v Števerjan, med drugimi domačini ustrelili tudi njega. Zakaj, točno mi niso vedeli povedati. Morda je bil to prej zastrahovalni čin kot kaj drugega,- Od cerkve sem se napotil po zelo strmi poti navzdol v Ščedno. O tem pa v prihodnjem članku. Drago Godina proti britanski Kolumbiji, Rog izkrcava blago v Niigati, Trbovlje je 22. februarja odplula iz San Diega proti Kartagini, Zelena gora pa je 3. marca priplula v Suchoi-Liman. ODHODI DRUGIH LADIJ Dne 15. marca »Barletta« za Pirej, Kalamato, La Canea (Adriatica); 16/3 »Varo« za Pirej, Limassol, Famagosto (Speico); 15/3 »Rio Cuarto« za B. Aires, Montevideo, Rio de Janeiro, Santos (Ellerman Wilson); 15/3 »Meike« za Masauo (F.lli Cosulich); 17/3 »Piave« za afriška pristanišča (F.lli Cosulich); 20/3 »Pegaso« za Srednji vzhod; 20/3 »Jalavikram« za Indijo (Ellerman VVilson). V LADJEDELNICI »3 MAJ« NA REKI so 4. marca splovili 10.500-tonsko motorno ladjo »Jožef Konrad«, ki so jo izdelali za poljsko podjetje »Poljske oceanske linije« iz Gdinje. To je prva od treh enakih motornih ladij, ki jih je Poljska naročila v ladjedelnici na Reki. Takoj po splavitvi prve so postavili gredelj za drugo motorno ladjo. Reška ladjedelnica je nekaj dni poprej izročila črnomorskemu brodarstvu v Odesi petrolejsko ladjo »Trud« na turbinski pogon. Ta 24.930-tonska ladja je prva, ki so jo jugoslovanske ladjedelnice zgradile za Sovjetsko zvezo. Ladja bo lahko napolnila tanke z gorivom v šestih urah. NEMŠKE LADJEDELNICE SLUŽIJO Z IZVOZOM. Lani so zahodnonem-ške ladjedelnice dosegle promet 2,59 milijarde mark; za izvoz ladij so iz-kupile 1.560 milijarde mark. Glavne ladjedelnice so zgradile lani: Hovvaldts-werfte v Kielu 340.000 ton nosilnosti, Deutsche Werft v Hamburgu 282.000 in Howaldtswerfte v Hamburgu 150.000 ton. Zaradi slabše konjunkture na morju niso lani namške ladjedelnice presegle proizvodnje iz leta 1959. Velike nemške ladjedelnice imajo dovolj naročil do konca leta 1961, položaj manjših ladjedelnic pa je slabši. Na političnem obzorju ZA SODELOVANJE VSEH POLITIČNIH SKUPIN. Na občnem zboru Kmečke zveze je dr. J. Dekleva, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze, priporočil, naj se Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov združita in razširita svoje sodelovanje tudi na Goriško. Povedal je, da razgovori med zastopniki raznih slovenskih političnih skupin za ustanovitev skupnega akcijskega odbora napredujejo. V kratkem bodo po vsej verjetnosti uspešno zaključeni. Neki dopisnik iz Trsta izraža v Katoliškem glasu pomisleke proti sodelovanju Slovenske katoliške skupnosti v skupnem odboru. KOMUNISTIČNA STRANKA NA TRŽAŠKEM IN PRAVICE SLOVENCEV. Tržaški poslanec v rimskem parlamentu Vidah, ki vodi komunistično stranko na Tržaškem, se je postavil na gledišče (ki ga je razložil tudi predstavnikom italijanskih oblasti), da se bo njegova stranka borila za priznanje narodnostnih pravic Slovencem na Tržaškem, a hkrati tudi za priznanje pravic Italijanom na Koprskem. »Primorski dnevnik« je v svojem komentarju naglasil, da si je Vidali s to svojo izjavo usvojil gledišče tistih italijanskih krogov, ki iščejo vse izgovore, da . ne priznajo Slovencem to, kar jim gre po londonskem sporazumu in ustavi; saj s,o bile Italijanom na Koprskem že davno priznane vse narodnostne pravice. MEJE SO JIM POSTALE PRETESNE. Bivši tržaški župan Gianni Bartoli, ki se je nedavno postavil na čelo revizionističnega gibanja na Tržaškem, je zdaj šel korak nazaj. V videmskem »Messaggeru« opozarja vodstvo Atlantske zveze (NATO), da bi bilo treba v primeru nevarnosti takoj zasesti Jugoslavijo, da bi se vojna prenesla na jugoslovanska tla; s tem bi bila obvarovana pred razdejanjem Severna Italija, a Trst bi hkrati zopet dobil svoje zaledje. V rimskem časopisu »La Tribuna«, ki ga izdajajo liberalci, toži Li-vio Ženo, kako tesne so današnje meje Italije. Tito" je sicer Jugoslavijo zavaroval pred »sovjetsko nadvlado«, toda sovjetski tanki, ki so na madžarski meji, so od Trsta oddaljeni samo kakih 100 km; na drugi strani sovjetske podmornice iz Albanije nadzirajo Otrantski preliv. Poleg tega pa tudi sovjetska letala lahko v nekaj minutah priletijo nad italijanska oporišča v Tarantu in Foggi. PRI VOLITVAH ZA OBRTNIŠKO KOMISIJO so tržaški Slovenci nastopili z lastno listo. Na njej bi moral po prvotnem dogovoru kandidirati tudi podpredsednik Slovenskega gospodarskega združenja Kaluža. Ta je na to tudi pristal. Ko so bili med slovenskimi obrtniki že zbrani podpisi za listo, se je Kaluža nenadoma odpovedal kandidaturi in hkrati odstopil kot podpredsednik Slovenskega gospodarskega združenja. Storil je to v znak protesta, ker ni hotelo združenje umakniti svoje liste in nastopiti skupno z italijanskimi opozicionalci na listi, kakor si je zamislil on oziroma njegovi komunistični pristaši. AVSTRIJSKI GLAS ZA PRAVICE KOROŠKIH SLOVENCEV. Znani dunajski tednik Die Furche je zaključil svoje poizvedovanje o manjšinski politiki na Koroškem s člankom dr. K. Czemina. Ta graja dosedanjo politiko nasproti Slovencem, ker te odtujuje od države. Zavzema se za dvojezične šole in priporoča tudi Nemcem, naj se naučijo slovenskega je zika. VPRAŠANJE DVOJEZIČNOSTI. Tržaški Piccolo z zadoščenjem ugotavlja, da je bilo na zasedanju italijan-sko-jugoslovanskega mešanega odbo ra v Rimu vprašanje uvedbe dvojezičnosti zopet odloženo. V posebni noti je rimska vlada odgovorila na pritožbo jugoslovanske vlade, da se narodnostne obveze nasproti Sloven cem ne izpolnjujejo, da mora v'ada računati z razpoloženjem »ljudstva«, ki je proti dvojezičnosti, kakor so pokazale zadnje demonstracije v Trstu. Ta trditev je značilna, saj je znano, da so demonstracije organizirali fašistični krogi oziroma nacionalistični profesorji in da nikakor niso bile izraz razpoloženja prebivalstva. Zato je toliko bolj upravičena domneva, da niso profesorji ravnali na svojo roko. Multura in življenje Čudno gledanje na zahteve Slovencev V Rimu je po skoraj tritedenskem zasedanju končala svoje delo mešana jugoslovansko - italijanska komisija, u-stanovljena v smislu Londonske spo menice o soglasju. Komisija je proučila vprašanja uzakonitve šol, nameščanja pripadnikov manjšin v javne službe, uvedbe dvojezičnosti ter ponovnega poslovenjenja poitalijančenih imen na Koprskem. Do sporazuma ni prišlo. Ali je slučaj ali pa je bilo preračunano, da je prav v tem času prosvetna komisija poslancev zbornice začela razpravljati o vprašanju uzakonitve slovenske šole v Italiji? Če gre za slučajno sovpadanje obeh rokov, nas to navdaja z optimizmom; če pa gre za preračunano potezo, potem je slika nadaljnjega razvoja našega šolskega vprašanja povsem drugačna. Pred dvema tednoma so začeli člani prosvetne komisije v poslanski zbornici preučevati tri osnutke zakona o slovenskem šolstvu: vladnega, socialističnega . in komunističnega. Vladnega je sestavil bivši prosvetni minister Medici, socialističnega sta vložila poslanca Codignola in Marangone iz Vidma, ko munističnega pa tržaški poslanec Vidali. Kot parlamentarni poročevalec je glede vseh treh osnutkov nastopil de-mokrščanski poslanec Franceschini. Ta koj je odklonil Vidalijev osnutek, češ da priznava Slovencem preveč pravic. Nakazal je nato možnost, da vzame, komisija v poštev socialistični osnutek kot nekakšno kompromisno rešitev, vendar je izrekel odločno nasprotovanje, da bi šolstvo v slovenskem učnem jeziku, kakršno je na Tržaškem in Goriškem, raztegnili tudi na videmsko pokrajino (Beneško Slovenijo). Priznal je, da živi na Videmskem 20-25.000 Slovencev, vendar ti, po njegovem mnenju, govorijo narečje, ki se, bistveno razlikuje od ostalih slovenskih narečij; ne čutijo potrebe po slovenskem šolstvu ; in naposled nočejo komplikacij ker bi se z uvajanjem slovenskega šolstva načela cela vrsta doslej neobču-tenih potreb. Drži, da govorijo Slovenci v videmski pokrajini svojsko narečje oziroma kar tri narečja: kanalsko-koroško, rezijansko in benečansko. Zaradi tega dejstva jim poslanec Franceschini v imenu svoje demokrščanske. parlamentarne skupine odreka pravico do šolstva v materinem jeziku, češ da niso pravi Slovenci, češ da ne govorijo književne slovenščine 1 Ali pozna poslanec Franceschini bogato italijansko narečno izročilo? Kaj bi dejal, ko bi nekomu padlo v glavo, da bi prav zaradi tega narečnega bogastva nekdo odrekal na primer Sardincem, Sicilijancem ali Kala-brežem pravico do narodnega šolstva? To bi bilo nesmiselno, kot je nesmiselno ne priznavati Slovencem v videmski pokrajini pravice do slovenskega šolstva. Franceschini izjavlja, da problem med Slovenci na Videmskem ni občuten, češ da so mu to potrdili domačini sami, s katerimi se je razgovarjal. Nas pa bi zanimalo vedeti, s kom se je glede tega pogovarjal 1 Ne izključujemo namreč možnosti, da ne bi do takšne nič kaj čudne ugotovitve lahko prišel tudi glede slovenske šole na Goriškem in Tržaškem, če bi se o tem silno važnem manjšinskem vprašanju razgovadjal z ljudmi, ki so jim manjšinske koristi deveta briga, demokratično prepričanje krinka, sklicevanje na ustavo pa le prijem k neprepričljivi deklamaciji o splošnem spoštovanju človečanskih in političnih pravic glede vseh državljanov. Slovensko šolstvo bi na Videmskem sprožilo celo kopico novih vprašanj. To je popolnoma res 1 V tem se povsem strinjamo s poslancem Franceschini-jem. Kdo se te ugotovitve boji? Tisti, ki hoče, da bi beneški Slovenci še dalje živeli v stoletnem političnem zapostavljanju in kulturni zaostalosti, ki ni prav nič v ponos mladi italijanski demokraciji. Poslanec Franceschini je načel v razpravi še drugo važno zadevo. V imenu demokrščanske parlamentarne skupine trdi, da se je Italija obvezala zaščititi slovensko manjšino, ne pa da bi jo tudi krepila in razvojno pospeševala. Zato smejo slovenske manjšinske šole obiskovati samo italijanski državljani, ne pa jugoslovanski državljani in apo-lidi. Slovenska manjšina naj bi se potem takem pripravila na nečuveno narodno sterilizacijo in se polagoma pripravljala na dostojen in svečan pogreb 1 Kako izzveni poslancu Franceschiniju izmišljena trditev, da se je na primer Jugoslavija obvezala ščititi italijansko manjšino, ne pa skrbeti za njen neovirani razvoj? Mi se pa samo sprašujemo, ali je. sploh možno, da se danes r»aj takšnega sliši glede Slovencev pod Italijo v italijanskem demokratičnem parlamentu, in to ce'o iz ust predstavimo demokrščanske vladne večine. Razpravljanje o slovenskem manjšni-skem šolstvu je pri tem obtičalo, ker je demokrščanska večina v prosvetni parlamentarni komisiji zahtevala pojasnila pri zunanjem ministrstvu o stanju italijanskega šolstva v Jugoslaviji. Opozicijski poslanci so se temu zavlačevalnemu postopku uprli, češ da mora italijanska demokrac ja uveljavljati tudi glede slovenske manjšine vse ustavne določbe in razen tega tudi izpolniti obveznosti, ki jih je prevzela v Londonski spomenici. j. u. A. REBULA: »TRST IN KULTURA« Al. Rebula: »Trst in kultura«. Zelo redko se dogodi, da se, spričo njegovega znanstvenega delovanja, napolni predavalnica slavističnega seminarja na ljubljanski univerzi, kot je bil primer s predavanjem pisatelja Al. Rebule »Trst in kultura« dne 1. marca. Za profesorje in študente slavistike so bila Rebulova izvajanja novost in so jih globoko pretresla. Kaj jih ne bi njegove ugotovitve o peša-nju slovenskih šol spričo zahajanja velikega števila slovenskih otrok v italijanske šole. Ugodne vesti so se menjavale z negatitvnimi. Po predavateljevem mnenju bi utegnilo biti v Trstu okoli 500 razumnikov, torej to liko kot še nikdar poprej v zgodovini tržaških Slovencev. Ni pa upati na neko tvorno kulturno sodelovanje italijanskih pisateljev s Slovenci, preveliko je še nerazumevanje za to. lzgi nja slovenski kmet in vsi pripadniki slovenske narodne skupine postajajo meščani. Predavatelj je govoril s presenetljivo odkritosrčnostjo in ni prizanesel nobenim napakam v posameznih slovenskih političnih taborih. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V soboto, 18. 3. ob 20.30 v Avditoriju premiera Branislav Nušid »Dr.« Komedija v štirih dejanjih V nedeljo, 19. 3. ob 17. uri v Avditoriju, v sredo, 22. 3. ob 20.30 na Opčinah »Dr.« - URMA IN ZLATAANA — Utihni} Hatal - TRST Čampo S. Giacomo 3 - Tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike BESTI Železniška postaja Časa Rossa - Telef. .15-33 - ŠPEDICIJA frorizia PODPORE BIVŠIM NEMŠKIM VOJAKOM. Po izjavi pomočnika zahodno-nemškega finančnega ministra prof. Hettlaga so v Zah. Nemčiji od leta 1951 do 1960 izplačali nekdanjim poklicnim vojakom 3,6 milijarde mark (540 milijard lir). ^portfiotel POKLJUKA (BLED 1250 m) Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo in dvigalom • Idealni smučarski tereni, krasni izleti. Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavarna z glasbo in plesom • Železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jezero. Stalna avtomobilska zveza • Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo! Imel i.n VELETRGOVSKO PODJETJE Export - Import SHIPCHANDLERS - B0NDED STORES KOPER=Jugoslavija Nabrežje JM 1-a Telefoni: glavni direktor 100 komercialni sektor finančno-računski sektor 244 E X P O R T: vseh prehrambenih proizvodov kmetijskih produktov živine in divjačine proizvodov ribje industrije izdelkov domače obrti lesa in lesnih proizvodov kuriva in goriva gradbenega materiala proizvodov kovinske, kemične, tekstilne in ostale industrije. Telegram : IMEX — KOPER Telex: 035-11 Poštni predal: 142 NB Koper, 602-11-1-420 IMPORT: vseh artiklov široke potrošnje rezervnih delov za vse vrste avtomobilov, traktorjev, ladijskih motorjev in za vse ostale stroje, naprave in opremo; tehničnega materiala strojev, opreme in potrebščin za domačo industrijo reprodukcijskega materiala ribiških potrebščin in vseh ostalih industrijskih proizvodov. ■ OSKRBOVANJE DOMAČIH IN TUJIH LADIJ — PROSTO CARINSKO SKLADIŠČE ZA CENJENO SODELOVANJE SE VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM TOPLO PRIPOROČA EXPORT - IMPORT KOPER — JUGOSLAVIJA Predstavništva - telefoni: Beograd 27-331, Ljubljana 32-746, Zagreb 35-639, Osijek 29-57, Rijeka 42-74, Sarajevo, Skopje 4 stran GOSPODARSTVO Sreda, 15. marca 1! TRZNI PREGLED Italijanski trg Pretekli teden je bil italijanski trg pretežno miren. Cene so ostale zmerne, kupčije so se razvijale brez posebnih težav. Tako so se cene kmetijskim pridelkom ohranile na prejšnji ravni; povpraševanje po rižu je tudi zmerno. V Milanu je trg z zelenjavo in sadjem ostal neizpremenjen, ponudbam sledijo povpraševanja. Nekoliko bolj živahen je trg z mlečnimi izdelki. Cene maslu so poskočile za 10-15 lir pri kg. Tudi boljše vrste sira, posebno »grana« se dobro prodajajo. Trg z govedom se je tudi nekoliko okrepil; cene so se znatno dvignile, medtem ko so cene konj in prašičev ostale neizpremenjene. Konservirana živila ne gredo od rok, le ribe v škatlah se dobro prodajajo. Trg z vinom je miren, ponudbe so zmerne. Povpraševanje po finejših vrstah papirja je veliko, posebno dobro se prodaja papir za časopise in revije. če kokoši 800-900, sveže uvožene kokoši zaklane v Italiji 580-620, uvožene zmrznjene 420-630, žive pegatke 1000 do 1100, zaklane 1250-1300, zaklani golobi I. 1200-1300, II. 1000-1150, žive pure 600 do 650, inozemske zmrznjene 400-500, živi purani 500-550, inozemski zmrznjeni 400-500, žive race 5CO-550, zaklane 450 do 600, zaklane gosi 500-550, živi zajci 450-500, zaklani s kožo 570-620, brez kože 580-680; sveža domača jajca I. 21-22 lir jajce, navadna domača jajca 19-20, uvožena ožigosana jajca I. 19-20, II. 16 do 18 lir jajce. KAVA TRST. Neocarinjena kava: Pernam-buco 3,17/19 420 lir kg fob, Santos Fan-cy 18 510 lir, Victoria V. 18/19 365 lir, Ekuador extra superior 29,75 dolarjev za 50 kg, Haiti XXX 37,50 dol., S. Salvador 44 dol., Gimma 265 šilingov za 50 kg cif, Moka Hodeidah št. 1 360 šil. pod istimi pogoji, Uganda očiščena in oprana 146 šil. za. cvvt. cif., Malesia AP/1 128 šil. pod istimi pogoji, AP spe-cial 150 šil., Sumatra EK/1 121 šil., EK special 144 šil., EK/3 115 šil. cvvt. cif. Ocarinjena kava: Santos 1015 lir za kg, Pernambuco 3 1220 lir, Santos Fan-cy 1310 lir, Victoria V. 1150 lir, Ekuador extra superior 1220, Haiti XXX 1310, S. Salvador 1410, Kostarika 1420, Slonokoščena obala 1010, Gimma 1240, Moka. Hodeidah 1320, Uganda 1040, AP 1 1020, AP special 1030 lir kg. MLEČNI IZDELKI LODI. Cene veljajo za kg blaga, prometni davek in trošarina nevračunana, brez embalaže, f.co skladišče: maslo iz centrifuge 760-770, lombardsko maslo iz smetane 700-710, krajevno maslo 720 do 730, emilijsko 690-703, iz sladke 640 650, emilijsko zmrznjeno maslo 680-690; sir reggiano proizv. 1958 760-800, proizv. 1960 600-630, grana iz Lodija proizv. 1959 730-750, proizv. 1959/60 700-710, proizv. 1960 590-610, grana svež 450-460, postan 480-500, sbrinz svež 4704S0, postan 560 do 580, emmenthal svež 530-540, postan 580-600, švicarski emmenthal 700-720, provolone svež 530-550, postan 570-590, italico svež 410430, postan 460480, cre-scenza svež 290-310, postan 390-410, gorgonzola svež 285-295, postan 520-560, ta-leggio svež 340-350, postan 450480; švicarski sirčki (6 kosov) 170-200, slan sir brez maščobe svež 140-150, postan 220 do 230 lir kg. ski papir srednje vrste 24.500-26.000, finejši 29-31.000, izbran 35.500-38.500, veli-na za kopije 4244.000, risarski papir 49-52.500, solex 28-30.000, kromiran 28 do 30.000, pergamin beli 40 g 23.500 do 25.000, extra 28.500-30.000, srebrn 30 g 34.500- 36.500, 40-60 g 31-32.500, velina za embalažo 20-22 g 25-26.500, bela velina 29.000-31.000; bel ali barvan navaden kartončin 20.500-23.500, finejši 30.500 do 33.000, Bristol 34.500-39.500, patiniran 37.500- 39.500; siv navaden karton 8500 do 9500, svetel 8500-9500, lepenka tri-plex (bela) navadna 13.500-15.000, srednje vrste 14.500-16.500, finejša 18-20.000 lir stot. 'Vestnik KMEČKE ZVEZE Živahno zborovanje naših kmetovalcev Naše kmetijstvo zasluži večjo pozornost = V igri sta 2 milijardi lir in zelenjave v Veroni 1960 so pre. St. Klanjšček, I. Siglič, Br. Stekar, Humar, A. Komjanc, A. Pintar, Štekar, št. Lango, I. Muznič, V. Jii tič, K. Gravner, K. Klanjšček, vsi Števerjana. Diplome za pridelovat povrtnine J. Pavletič, S. Brajnik, Lutman, D. Brajnik in sestre Bij^ nik, vsi iz Gorice. STEKLENICE IN PLETENKE MILAN. Cene veljajo od tovarnarja do grosista, f.co skladišče: pletenke s pokrovom, lesenim podstavkom, 5-7 litrov 420440 lir pletenka, 10-12 litrov 500-530, 15-17 litrov 560-610, 20-22 litrov 660 680, 25-27 litrov 720-750, 30-33 litrov 760-810, 4043 litrov 910-940, 50-53 litrov 980-1030 lir pletenka; pletenke v temnem ohišju za kisline 810-840, steklenice Vicky po 1 liter 31-33, po % litra 24-25, steklenice iz plastične mase po 1 liter 34-36, champagnes po 1 liter 3941, % litra 28-30, steklenice za kis po 1 liter 32-34 lir steklenica. LES TRST. Navajamo najnovejše cene za avstrijski les, neocarinjen, postavljen na mejo (Trbiž): smrekov rezan les I II širok 32.500, 0-III 29.000, III. 25.500, III-IV širok ali ozek 23.500, IV 23.000; tramovi »uso Trst« 15.500 lir kub. m. POPER TRST. Sarawak črni 315 šilingov za cvvt. cif. Trst, Saravvak beli 425 šilingov pod istimi pogoji, Tellicherry gar-bled 367 šil., Tellicherry extra bold 380 šil., Brasile beli 495 šil., Brasile črni 395 šilingov za cvvt. cif. Trst. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo na debelo za kg, embalaža je čista teža: suh česen 180-280, kuhana repa 36-72, repica 72 do 120, karčofi Riviera 25-70 lir kos, sardinjski karčofi 8-35, korenje krajevnega pridelka 24-54, od drugod 36-72, cvetača 36-84, iz Neaplja 42-60, zelje 36 do 72, cikorija Katalonija 44-69, repa 38:75, čebula krajevnega pridelka 72-90, od drugod 60-80, dišeča zelišča: bazilika, rožmarin, žajbelj 120-250, koromač s Sicilije 78-102, od drugod 84-120; krompir Binthje inozemski 42-50, Majestic 38 do 40, okrogel krompir 29-33, paradižniki 360480, peteršilj 163-250, navadna zelena 90-144, špinača iz Toskane 50-88, od drugod 88-175; jabolka Abbondanza I. 30-66, dobra merkantile 24-72, Deli-cious e.xtra 114-168, I. 84-114, Imperator I. 42-78, Morgenduft I. 54-84, Renate extra 96-144, I. 60-90, hruške dobre merkantile 36-84, rumene pomaranče 90 do 132, merkantile 80-96, rdeče I. 108 do 138, merkantile 84-108, limone I. 102 do 138, merkantile 78-96, mandarine Palermo extra 264-300, I. 216-264, merkantile 120-216 lir za kg. ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL LODI. Cene veljajo za kg žive teže, prometni davek in trošarina nevračunana, f.co hlev: voli za zakol I. 340 do 390, II. 300-340; III, 250-295, debele krave za zakol I. 250-300, II. 215-250, III. 175-200, biki za zakol I. 350-390, IL 315-330, III. 290-305, junci in junice za zakol I. 340-390, II. 305-340, III. 250-300, teleta za zakol I. 570-640, II. 500-530; voli za vprego 320-350.090 lir par, junci do 1 leta stari 70-80.000 lir glava, krave mlekarice 120-160.000 lir glava, pr-vesnice 140-180.000, teleta za rejo 30-80 tisoč, biki za pleme 150-200.000 lir glava; konji za zakol I. 215-230, II. 165 do 190, žrebeta za zakol do 6 mesecev stara 315-370 lir kg, konji za vprego 150-170.000 lir glava, kobile za rejo 170 do 200.000, žrebeta čez 1 leto stara 130 do 140.000, odstavljena žrebeta 80-90.000 lir glava; neodstavljeni prašiči do 15 kg 500-530, do 25 kg 470-490, svinje za rejo 700-750, suhi prašiči 40-50 kg 410 do 435, 50-80 kg 370-380, 80-100 kg 355 do 365, debeli prašiči 130-150 kg 345-350, 150-180 kg 350-355, čez 180 kg težki 352 do 356 lir kg. KONSERVIRANA ŽIVILA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah od 5 do 10 kg 170-180 lir kg, v škatlah po % kg 190-200, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah od 5-10 kg 180 do 190, v škatlah po % kg 200-210, v tubah po 200 g 50-56 lir tuba, v škatlah po 1200 g 125-135 lir škatla, v škatlah po % kg 65-70 lir škatla; grah v škatlah po 1-2 kg 200-220, čebulice, v kisu 220-240, afriška tuna v škatlah v prvovrstnem olivnem olju 650, tunina 630 650, sardine v škatlah po 200 g 75-80 lir škatla. VINO PIACENZA. Cene veljajo za hi, f.co skladišče: prvovrstno rdeče vino proizv. 1960 9000-10.000, navadno namizno vino 10 stop. 5600.-6200, namizno vino 11 stop. 6400-7000; prvovrstno belo vino proizv. 1960 9600-10.000, navadno namizno belo 6600-7200 lir hi. ROVIGO. Rdeče domače vino 9-11 stop.: kabernet, merlot 5500-6000 lir hi, raboso navadno 40004800, belo Golli Euganei 9500-10.000. moškat 10-10.500 lir hi. OLJE PAPIR IN LEPENKE TURIN. Navaden satiniran tiskarski papir 16.500-18.000 lir stot, srednje vrste 19.500-21.000, navaden pisarniški papir 17-18.500, srednje vrste 20.500 do 22.000, finejši 25.500-27.500, trikrat kle-jen 27-29.500, srednji papir za registre 21.500-23.500, finejši 25.500-27.000, pisem- SIDERNO. Cene veljajo za stot, f.co skladišče, davek in trošarina nevračunana :: oljčno olje »deviško« največ 1% kisline 52.500 lir stot, extra z tahlim priokusom 1,5% kisline 51.500, s primesmi 1,20% 49.500, do 2% kisline 47.500, navadno oljčno olje do 3% kisline 43.000, do 4% kisline 44.500, »lampante« do 8% kisline in 0,50% primesmi 41.000, »lampante« slabše vrste 40.500, retificirano »B« 34.000, retificirano »A« 47.500 lir stot. ŽITARICE LODI. Cene veljajo za stot blaga, prometni davek nevračunan: mehka domača pšenica 7350-7450, dobra merkantile 7150-7200, merkantile 6900-7050, trda domača pšenica 8900-9100, merkantile 8700-9000; fina domača koruza 5100 do 5200, navadna 4000-4100, uvožena 4000 do 4150; neoluščen riž Arborio 8900 do 10.100, Vialone 9300-10.100, Camaroli 8300-8900, R. B. 8700-9600, Rizzotto 7500 do 8100, Maratelli 7800-8400; oluščen riž Arborio 17.300-18.300, Vialone 16.200 do 17.300, Carnaroli 16-16.600, R. B. 15.800 do 16.300, Rizzotto 13.600-13.900, Maratelli 13.400-13.900; uvožen ječmen 4050 do 4150, uvožen oves 4150-4250, uvoženo proso 41004150, uvožena rž 3750 do 3800; pšenična moka tipa »00« 9100 do 9200, krušna moka tipa »0« 8800-8900, tipa I. 8500-8600, moka za testenine tipa »0« 9300-9500, otrobi tipa »0« 11.350 do 11.400, tipa I. 10.850-10.900 lir stot. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 7.2 61 28 2 61 13.3.61 Pšenica (stot. dol. za bušel) . . . 211- 210.*/* 200.7* Koruza (stot. dol. za bušel) . . . 116.5/8 114.‘A 115- NEVV YORK Baker (stot. dol. za funt) .... • ■ • 29.— 29. 29.— Cin (stot. dol. za funt) • . . 100 SO 101.37 103.50 Svinec (stot. dol. za funt) . . . . 10 80 11.— 1080 Cink (stot. dol. za funt) . . . . 11.50 11.50 11.50 Aluminij (stot. dol. za funt) . . . . 26.— 26,— 26,— Nikelj (stot. dol. za funt) . . . . 74.- 74 — 74.- Bombaž (stot. dol. za funt) . . . 32.55 33- 33.25 Živo srebro (dol. za steklenico) . 208.— 206 - 206 - Kava »Santos 4« (stot. dol. za funt) . 37.50 37.75 37.75 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . . . 226.Vb 2273/. 223.3/. Cin (funt šter. za d. tono) . . . . 797!/2 801,— 812.- Cink (funt šter. za d. tono) . . . . 84.V2 84.V„ 86ti/2 Svinec (funt šter. za d. tono) . 67,- 64 5/, 65 J/, SANTOS Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) . . . 609,— 609 - 609,— PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi domači piščanci extra 1000-1150, prvovrstni 900-950, živi piščanci 300-350, zaklani prvovrstni domači piščanci 1000-1100, I. 390460, II. 330470, zaklani zmrznjeni iz Madžarske 420 do 500; žive domače kokoši 650-680, žive. uvožene kokoši 410430, zaklane doma- VALUTE V MILANU 28-2-61 11-3-61 Dinar (100) 69,00 76,00 Amer. dolar 626,75 623,00 Kanad. dolar 633,00 632,25 Francoski fr. 126,05 126,60 Švicarski fr. 144,50 144,50 Avstrijski šil. 24,01 23,94 Funt šter. pap. 1753,50 1743,00 Funt šter. zlat 5975,00 5975,00 Napoleon 4800,00 4800,00 Zlato (gram) 715,00 710,00 BANKOVCI V CURIHU 11. marca 1961 ZDA (1 dol.) 4,29 Anglija (1 funt šter.) 11,95 Francija (100 nov. fr.) 89,00 Italija (100 lir) 0,687 Avstrija (100 šil.) 16,45 češkoslovaška (100 kr.) 17,00 Nemčija (100 n. mark) 107,50 Belgija (100 belg. fr.) 8,30 Švedska (100 kron) 82,50 Nizozemska (100 gold.) 117,50 Španija (100 pezet) 7,05 Argentina (100 pezov) 4,90 Egipt (1 eg. f.) . 8,25 Jugoslavija (100 din.) 0,45 Avstralija (1 av funt) 9,50 Na mednarodnem trgu s surovinami niso v preteklem tednu nastopile posebne spremembe. Kovine so skoraj brez izjeme ohranile prejšnje cene. V začetku tedna se je baker nenadoma podražil, pod vplivom vesti o revalva-ciji nemške marke in nizozemskega goldinarja, toda razmere so se hitro umirile. Cin je nekoliko pridobil na ceni, in sicer zaradi vesti, da bo verjetno v Čilu napovedana nova stavka rudarjev. Cena svinca in cinka je ostala čvrsta. Trg s kavčukom je bil razgiban. Cene so napredovale zaradi velikih nakupov s strani Sovjetske zveze in Poljske. Žitarice so nekoliko popustile, in to kljub velikim nakupom Brazilije in Pakistana. Pridelek kave in kakava obeta dobro in cene težijo navzdol. Tudi sladkorja bo letos več kakor lani, in sicer ne samo na Kubi, temveč tudi v Evropi. Na trgu z volno so cene precej čvrste, prav tako se dobro držijo tudi cene bombaža in jute. nji izročitvi. Vrsta 64’s B je v Londonu napredovala od 93% na 94£ penija za funt proti izročitvi v marcu. V Rou-baixu (Francija) je cena napredovala od 12,25 na 12,35 franka za kg. Juta je v Londonu nazadovala, in sicer je cena Mili firstu nazadovala od 219 na 215 funtov šterlingov za tono. KAVČUK Vrsta RSS je v Londonu napredovala od 24-24% na 24 7/8-25 1/8 penija za funt proti takojšnji izročitvi. V New Yorku je kavčuk tudi napredoval, in sicer od 29,05 na 30,50 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu. Na povabilo odbora Kmečke zveze se je prejšnjo nedeljo zbralo v Gregorčičevi dvorani v Trstu večje število naših kmetovalcev, da bi čuli poročilo odbora o delovanju v zadnjih dveh letih, hkrati pa tudi, da bi se posvetovali o najvažnejših kmečkih vprašanjih. Zborovanje je odprl predsednik Josip Škrk, ki je omenil, da Kmečka zveza že 11 let uspešno deluje in brani koristi naših kmetov. Člani naj bi s.e še bolj tesno povezali z vodstvom in z njim sodelovali. Pozdravil je predstavnike drugih organizacij, ki so se udeležili občnega zbora, kakor Zveze malih posestnikov, Slovenske kulturno gosnodarske zveze, Kmetijske zadruge, lista »Gospodarstvo« in d ruše. Nato je dal besedo tajniku inž. J. Pečenku. IZČRPNO POROČILO TAJNIKA Ta ie nodal dolgo poročilo o delovanju Kmečke zveze v zadnjih dveh letih, pa tudi o razvoju kmetijstva na Tržaškem in deloma tudi v Italiji sploh. Zaradi pomanjkanja prostora se moramo omejiti samo na navedbo bistvenih vprašanj, katerih se je dotaknil govornik. Govoreč o razvoju kmetijstva je govornik ome nil, da doseže- vrednost proizvodov kmetijstva na Tržaškem letno okoli 2 milijardi lir; v zadnjem času se pri nas bolj razvija vrtnarstvo. V letu 1959 je bilo z žitom posejanih 83 hektarov; živinoreja pri nas nazaduje. Po podatkih kmečke bolniške blagajne lahko sodimo, da sodi veliko število naših kmečkih proizva talcev v skupino polkmetov. Pri izvajanju »zelenega načrta«, o katerem zdaj razpravljajo v rimskem parlamentu, bi morale soodločevati tudi naše domače kmečke organizacije, ko pojde za podeljevanje državnih podpor oziroma posojil za naložbe v kmetijstvo. Trošarina na vino je bila 1. januar ja 1960 znižana od 22,50 na 8 lir, prihodnje leto bo odpravljena. Število osmič pri nas narašča. Vinska konjunktura ie v nevarnosti, ker se po vsej državi vedno bolj širi gojenje trte tudi v ravninah in niso kvalitet na vina zavarovana, pač pa se veča množična proizvodnja. Letos so ukinili davek na živino, kar pa v manjših občinah ne predstavlja za kmeta posebne olajšave, ker bodo morale občine iskati kritje za svoje izdatke v drugih davkih, ki jih bo moral plačati zopet kmet. BOLNIŠKO ZAVAROVANJE IN KMEČKI TEČAJI Z zadovoljstvom so naši kmetje sprejeli vest o končni uvedbi bolniškega zavarovanja, čeprav je ta nre-cej zakasnela. Kmečka zveza se je takoj, ko je začelo zavarovanje veljati v Italiji (sredi decembra 1954), pričela boriti za raztegnitev zakona tudi na Tržaško ozemlje. Kmečka zveza se sicer ne more pohvaliti s širokogrudno podporo s strani vladnega generalnega komisariata, kakoi se je pohvalila Bonomijanska zveza na svojem občnem zboru, vendar se lahko ponaša z zahvalami, ki jih pre- . ierna za svoje posredovanje od kmetov. V preteklem poslovnem letu je Kmečka zveza prvič organizirala zimske strokovne tečaje, in sicer v Dolini, Ricmanjih, v Borštu in Boljun cu, letos pa v Sv. Križu in na Proseku. Letos ie bilo manj tečajev, ker ni šolsko nadzorništvo pravočasno o-dobrilo uporabo šolskih prostorov za tečaje. Zanimivo ie, da potroši Krneč- -ka zveza povprečno 758 lir za tečajnika, Bonomijanska zveza pa 1! 334 lir. zveze proti nezakonitemu podaljšanju komisarske uprave kmetijske bolniške blagajne. Kmečka zveza se je zavzela za pravično rešitev vprašanja uporabe zelenjadnega trga, posredovala je tudi za podaljšanje vodovoda na Kolonkovec. ODNOSI Z DRUGIMI ORGANIZACIJAMI IN USTANOVAMI Govornik je nato prešel na odnose z drugimi organizacijami oziroma u-stanovami. Odnosi z zvezo malih posestnikov so odlični, s Kmetijsko zadrugo dobri, a s pokrajinskim nad-zornistvom zadovoljivi; pri ravnatelju Bolniške blagajne je Kmečka zveza vedno naletela na prijazno besedo, vendar doslej še ni bilo rešeno vprašanje namestitve slovenskega u-radnika pri blagajni. Stalni primanjkljaj, s katerim posluje bolniška blagajna, resno zaskrblja. Mnogo naših kmetov upokojencev je bilo izbrisa nih iz bolniške blagajne zaradi zmanjšanja storilnosti. Sicer je pokojnina izredno nizka. Glede bodočega delo-vanja Kmečke zveze je govornik ob zaključku omenil, da ima zveza namen poglobili stike s podeželjem kakor tudi z organi, ki upravljajo kmetijstvo, ter širiti med našimi kmeti strokovno izobrazbo s predavanji in tečaji ob sodelovanju drugih organizacij. Po tajnikovem poročilu se je razvila nenavadno živahna razprava, v katero so posegli člani in tudi predstavniki drugih organizacij, med temi Starc, Križmančič, Glavina, Cok, inž. Cok, Sancin, dr. Dekleva, dr. Ber ce, Janko Furlan in Markovič. Razpravljali so o razlaščevanju naše zemlje, o ceni mleka, o silni škodi, ki jo je prizadela naši živini slinavka, o zasedenih ali razlaščenih zemljiščih, poljskih čuvajih, odnosih naše mladine do zemlje in vloge naše žene v kmetijstvu. ŠTEVILNA POSREDOVANJA KMEČKE ZVEZE Inž. Pečenko je kratko navedel vrsto posredovanj Kmečke zveze pri ob-lastvih, ko je šlo za zaščito koristi našega kmeta, kakor za reševanje ju-sarskih pravic vasi Gropada, Trebče in Bazovica, za dvolastniške knjižice, za zasedbo zemljišča Hudoleto, ki je zadela kmete iz Lonjerja in Padrič, nadalje za pogajanja z predstavniki Goif-cluba ali pa za protest Kmečke PROTI RAZLAŠČEVANJU NAŠE ZEMLJE Kmečka zveza je po svojih močeh poskušala zaščititi naše kmete proti razlaščevanju; v nekaterih primerih je uspela dvigniti cene, v drugih zopet odpraviti zasedbo (Hudoleto). Občinski odbor v Repentabru si prizadeva, da bi vojaške oblasti, ki so zasedle zemljišče za strelske vaje, odprle vsaj pot v Žeknico in plačale odškodnino za zasedena zemljišča. Živa je bila tudi razprava o silni škodi, ki jo prizadeva slinavka. Potrebna bi bila pomoč od države, da bi si prizadeti živinorejci zopet opo mogli. Živino je treba pravočasno cepiti. Za cepljenje so živinorejci v nekaterih vaseh plačevali 500 lir, v drugih samo po 200, Kmetje so se čudili, da so se nekateri sklicevali na višje cene mleka pri živinorejcih, da so v prodaji na drobno dosegli povišanje cene na 85 lir. V resnici se cena pri živinorejcu ni zvišala. Marzot-to na primer plačuje v Gročani mleko po 50 lir. Tudi drugod se cena suka približno na tej ravni. Ce upoštevamo vse stroške, ki jih ima živinorejec za nabavo krme in delo, je cena mleka na kmetih izredno nizka in ne krije proizvodnih stroškov. Kmetje so poudarili tudi nujnost, da se za poljske čuvaje (na področju tržaške občine) postavijo domačini, ki poznajo razmere. Občinski svetova lec dr. Dekleva je obljubil, da se bo za to zavzel. V razpravo je prišlo tudi vprašanje podeljevanja dovoljenj za osmice. Zahteve oblastev niso pravzaprav nove, pač pa gre za izvajanje že starih predpisov zlasti glede higiene, ki jih .ie treba izvršiti. Govorniki so se tudi dotaknili vprašanja državnega prispevka za nabavo kmetijskih strojev ter opozorili na nekatere diskriminacije, ki so proti duhu in črki zakona. Dogaja se namreč, da si ta prispevek laže zagotovijo kmetje, ki nabavijo stroie v trgovinah Agrarnega konsorcija kakor drugod, na primer pri Kmetijski zadrugi. Po zakonu ima kmet pravico nabaviti stroj v katerikoli trgovini. Tega vprašanja se je dotaknil tudi predstavnik Kmetijske zadruge g. Markovič. TEHTNA BESEDA O NAŠIH NUJNIH ZADEVAH Člani Kmečke zveze so izrazili tudi željo, da bi oblasti odprle nov prebod v Bazovici, ki bi dvolastnikom olajšal delo in trud. Zdaj morajo hoditi 14 km daleč, medtem ko bi jim odprtje novega bloka skrajšalo pot na 4 km. Tehtne so bile besede Janka Furlana, o nekaterih vprašanjih, ki jih je treba, resno premisliti in proučiti, da rešimo naše kmetijstvo, ki je na razpotju. S kmetijstvom se danes na žalost bavijo po večini skoraj samo še stari ljudje. Kje je mladina? Za kmetijstvo je treba zlasti navdušiti naše ženske. Mar ne drži žena tri vogale hiše? Potrebno bi bilo, da bi nekam poslali vsaj 10 naših fantov, ki bi se strokovno izurili v kmetijstvu, posebno pa v vrtnarstvu ter tako lahko pomagali pri preusmeritvi našega kmetijstva v bolj donosno smer. Takšno pobudo Kmečke zveze naj bi podprle tudi druge organizacije, predvsem Slovenska kul turno-gospodarska zveza, v kateri te včlanjena Kmečka zveza. Inž. Cok je spregovoril o vlogi, ki jo ima zemlja pri zagotovitvi našega narodnega obstanka. Dr. Dekleva je kot predsednik zagotovil podporo Slovenske kul-turno-gospodarske zveze v vsakem pogledu; izrazil je željo, da bi se obe kmečki organizaciji (Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov) združili in razširili svoje sodelovanje tudi na Goriško. V imenu Zveze malih posestnikov je pozdravil občni zbor njen tainik M. Grbec, ki je tudi sporočil izid tekmovanja za vzorno kmetijstvo, ki ie bil razglašen na trgovinski zbornici. V imenu Kmetijske zadruge je spregovoril predsednik Markovič. Izrazil je med drugim tudi želio, da bi prišlo do tesnejšega sodelovanja med sindikalnimi organizacijami in tudi do popolne enotnosti. Člani Kmečke zveze naj bi tudi podprli težnjo Kmetijske zadruge, da na svojem zemljišču na Proseku postavi primeren zadružni dom. Predsednik je z obžalovanjem sporočil, da se je dolgoletni predsednik nadzornega odbora Janko Furlan odpovedal svojemu mestu. Pri glasovanju so člani potrdili stari odbor z dvema spremembama: namesto J. Furlana je bil izvoljen Srečko Šušteršič. učitelj iz Prečnika, v odbor za novega člana pa Mirko Kosmina iz Šempolaja. OBVESTILO Kmečka zveza in Zveza malih po s« nikov sporočata vsem članom, da f zapade rok za izpolnjeval marca davčne prijave »Vanoni«. Kot vsa leto bosta tudi letos KZ in ZMP izf njevali te prijave. V ta namen vabit vse prizadete, da se zglasijo v urafl KZ in ZMP v ulici Geppa 9/1.. vsak d, od 8.30 do 13. ure in od 15. do 18. C' razen sobote popoldne. Vsak naj C nese s seboj obrazec »Vanoni« in lf' skoletne davčne kartele. Tajništva KZ in ZME' NAKAZILA ZA DVIG VEČNE Uri TRILETNE DETELJE TER TRAVN MEŠANICE p, Obveščamo kmetovalce, ki so sv čas naročili pri Pokrajinskem kmeti, skem nadzorništvu (ulica Ghega, 6/fi seme večne in triletne detelje ter trfe ne mešanice po znižani ceni, da labte dvignejo od ponedeljka 13. t. m. dali, na sedežu nadzorništva zadevna nafti žila. Istočasno je treba plačati 370 h, za kg večne detelje, 215 lir za kg tl-, letne detelje in 240 lir za kg travi,j mešanice. Gospodarstveniki iz vsega sve-' ta sodelujejo na prireditvah,, ki jih organizira: t ZAGREBŠKI VELESEJEM NAŠI KMETJE MED PRVIMI ODLIKOVANCI Na občnem zboru Kmečke zveze je M. Grbec poročal o izidu tekmovanja za nagrade za vzorno kmetijstvo, ki so bile podeljene na Zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo v Trstu. Natečaj je bil razpisan za vso državo. Na Tržaškem se ga je udeležilo 22 kmetov, odlikovanih je bilo 8, med temi dva italijanske narodnosti in 6 slovenske. Prvo nagrado (150.000 lir in diplomo) je prejel Karel Štolfa iz Saleža, drugo Franc Rosin (100.000), dalje Ivan Pernarčič iz Medje Vasi (100.000), I. Parovel (75.000) ; K.Legiša iz Devina (75.000), J- Vodopivec iz Koludrovce (50.000), D. Milič iz Zagraja (50.000) in Zofija Grgič vd. Ražem iz Bazovice (50.000). Tekmovanja na Goriškem so se u deležile: 1 velika kmetija, 6 srednjih in 26 malih. V kategorij malih kmetij so bili odlikovani A. Buženel iz Krmina (50.000); med mladimi kmeti in mladimi gospodinjami A. Klanjšček (25.000) in K. Drufovka (25.000), oba z Oslavja, Ana Brumat iz Gorice (100.000) . Diplomo za' razstavo sadja Mednarodni spomladanski ZAGREBŠKI VELESEJEM 14. — 23. IV. 1961 obsega; MEDNARODNI SEJEM BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE MEDNARODNI SEJEM PREHRANE MEDNARODNI SEJEM POHIŠTVA MEDNARODNI SEJEM TEKSTILA IN KONFEKCIJE Z MODNO REVIJO MEDNARODNA RAZSTAVA »MEDICINA IN TEHNIKA« in stalne prireditve zagrebškega velesejma: Razstavo jugoslovanskega turizma in gostinstva, Mednarodno razstavo merilne In regulacijske tehnike In avtomaclje -JUREMA ter Mednarodno razstavo strokovne in znanstvene knjige - ISIP V Za vse informacije obrnite na naslov: Zagrebški velesejem Zagreb Aleja Borisa Kidriča Telefon 51-666 NOBILI HADALOSSO Trst - Trieste, ul. XXX Ottebre vogal ul. Terrebianca, tel. 35-740 Pohištva — dnevna »obe — oprema ’a ,uade - vozički - posteljice RAZSTAV*: UL. VALDIRIVO, 1» _ UL. T. HLZI, 7 permafles ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice v tednu do 10. marca nazadovala od 210% na 207% stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v marcu. Cena koruze je nekoliko napredovala, in sicer od 114 na 114% stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v marcu. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je v New Yorku rahlo nazadovala, in sicer od 2,94 na 2,93 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Čeprav je Kuba začasno preklicala svoje ponudbe sladkorja, se cena ni znižala, ker so kupci ostali na previdni razdalji. Kava je v pogodbi »M« v New Yorku nazadovala od 43,16 na 43,10 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu. Cena kakava je nasprotno napredovala, in sicer od 18,55 na 18,84 stotinke dolarja za funt pod istimi pogoji. KOVINE V Londonu so bile dosežene v tednu do 10. 3. naslednje kotacije: baker proti takojšnji izročitvi 224% (prejšnji teden 225%) funta šterlinga za tono (1016 kg); cin 800 (803); svinec 66 ( 64 3/8); cink 85% (84) funtov šterlingov za. tono. Kovine so v Nevv Yorku dosegle naslednje kotacije: baker 28,80 (neizpremenjen); svinec N.Y. 11 (neizpr.); cink St. Louis 11,50 (neizpr.); aluminij v ingotih 28 (neizpr.); antimon Lare do 29,50 (neizpr.) stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Lito železo 66,44 (prejšnji teden 66,44), Buffalo 66,50 ( 66,50), staro železo povprečen tečaj 35,83 (prejšnji teden 33,50) dolarja za tono; živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 206-209 (prejšnji teden 208-211) dolarjev za jeklenko. A. PERTOT Ul. Ginnaetica 22 TRST prodaja na debelo In drobno tkanine najbolj znanih tvornic, vsakovrstni krojaški pribor, žensko In moško perilo, zadrge -gumbe In razno galanterijo -------—______J IMPEXPORT UVOZ-IZVOZ - ZASTOPSTVA TRST, Ul. Gicerone 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 60010 Telegr.: Impeiport - Trieste UVAŽA: VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO POSREDUJE PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE —/ da I br: Po jo. | bo K ■ 'is ( VLAKNA Cena bombaža je, v Nevv Yorku v tednu do 10. marca napredovala od 33,10 na 33,20 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Volna je v Nevv Yorku popustila od 112 na .111 stotink dolarja za funt vrste suint proti takoj š- CENE PETROLEJA IN DERIVATOV V MILANU Cene veljajo na svobodnem trgu: petrolej za razsvetljavo 9700 lir stot; za kmetijstvo (32 št. oktanov) 2400; bencin za avtomobile (79 št. okt.) 9250 lir hi, bencin super 10.350, nafta za Diesel motorje 7100 lir hi, nafta za kmetijstvo 2300 lir stot. V primeru, da kupec odpelje blago z lastnim vozilom, se. cena blaga zniža za 200 lir pri stotu. Nafta za kurjavo (f.co skladišče v Milanu) gosta 1460 lir stot, lažja nafta 1890; (skladišče v obmorskih mestih) gosta 1200, lažja 1625 lir stot. Industrijskemu klientu, ki potroši na mesec več kakor 2500 ton nafte, dovoljujejo stalni dobavitelji popust 100 lir pri stotu. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPAEVOZNIŠKO PODJETJE GORIZI ANA G0RIZIA - VIA DOCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo TkOto&udA.idr d. d. IMPORT - MPORT vseh vrst lesa* trdih goriv In strojev ca lesno Industrijo T«t#T - Sedeč: ul. (tleerone 8/H Telefon: 30-SM* ACTOPREVOZ Cunja Rihard I SC( Pr, D, Po ■> * sli ce, je ! je iti] TRST Strada dal Frinlt 288 telefon 35-370 Vi 5 Osebni in tovorni prevosi za tu - in inozemstvo Henhneenčae sena GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER HOTEL Galeb KOPER Domača kuhinja Vsak dan glasba s plesom do 24 ure. — Nove moderno opremljene sobe z vsem komfortom. TRANS - TRIESTE Sedeti a r. I. Poravnajte bj, %i ioc iar Poi j lo J Ki, ■H N I b0 žil, tik, naročnino Z TRIESTE-TRST, V. Donota 3 - Tal. 38-827, 31-966, 95-836 UVAŽA: IZVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. AVTOPRIVOZNll NO PODJETJE L POZAB pa br, 'ti; Po\ SP! tu,: 1 %] TRST ULICA M0RERI ST. T Tel. 28-373 Praviamaaso isiksnat** prevaža za ta In Inezee* eten. — Poatrsiba hitra. Cene ugodne _________________________t Pio foc tv. Piv. da *0r bo Pil: