L
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenili državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

s Naroda
List slovenskih delavcev v ^Ameriki

— -■ —
fyst Slovenic Daily~ in tiie United States. Issued every" dajr except Sundays and Holidays.
4
•—--------—^__ — ^				
		S*fr«d aa Second-Claaa Matter, September 21, 1203, at the Post Office at New Tork, N. Y„ under Act of Congreaa of Mareh f, 127». «		
NO. 291. — ŠTEV. 291.	-	NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 13, 1905. — V SREDO, 13. DECEMBRA, 1905.		LETNIK £11. _ VOL. HL
Parnik Csrmania Izreden viliar
dospel v New York.	na Atlantiku.
NOVI OCEANSKI PARNIK NA TURBINE OD CUNARD LINE. NJEGOVA PRVA VOŽNJA.
Prva vožnja je bila zelo viharna. — Krasni prostori za potnike.
LEP NAPREDEK.
V «ia£o liiko je dospel novi oceanski fiaruiilt (|>a rob rodno družKe Canard Ijine, imenom Carinama, kteri je prvi parnik imenovane drtfžbe, ki je opremljen c turbinsiliimi stroji.
Na svojem prvem potu moral se je skoraj ves čas bodriti z viharjem, kljub tarnat j« pa jx>t refboval za pot iz Liverpoola do naše Juke le 7 dni, 9 ur in 31 minut.
Kljub viharju se {»urnik po zatrdilu kapitana Pritcharda mi niti matlo poškodoval Lu tudi potniki so se vos čas dobro počutili. Z najhujšim viharjem se je morali parnik boriti mi nolo sredo, l!to je bil sredi oceana.
Cartnanijo so gradili 20 meeeeev, toda ako bi imela navadne stroje, bi gradnja ne trajala toliko časa. Kako ogromen je ta parnik, zapopademo še že le |wtem, ako pomislimo, da so porabili 1,800,000 železnih tramov in 12 ion jekla. Kabine bo 'krasno urejene in lojio opremljene. Na parniku je prostora 7jl 300 potnikov prvega, 350 potnikov druzega, za 1000 potnikov tretjega in za 1000 potnikov med-k rov j a. Na njem je 450 mož mornar-j«v, čarttnikov itn dragih valužbenoev, tak« da mora kapitan skrbeti, Ikaxlar je parnik poln, za 3100 ljudi.
Carmania je zgrajena istotaiko kakor Caronia, ktora plutje sedaj v Re-flco, rauzliJca med <jbema parnikama je le ta, da najmlajši j>arnik cunardske-ga brodov^a gonijo turbine. Vsak teb parniikov nosi 20,000 ton. V slučaju viharja zamore kapitan zapreti vsa vrata na parniku, ne da bi mu bilo treba ostaviti poveljniški most.
Novi parnik je dolg 675, široik 72.6 in globok 07 čevljev. Na njem je skrb-IjiMio za one. ktere liočejo potovati kot milijonarji, kakor tudi za one, ki Žele prili prt&o oceana tako eeno, kakor mogoče. Dragi razred se le malo n, in tako lepega nižino videli. Pot-vja imajo na razpolago •ill so po dve, štiri in šest
VSI PARNIKI POROČAJO O IZREDNIH VIHARJIH ZADNJIH DNI.
Mnogo je moral prestati parnik Pan-nonia, ki je dovedel 2000 potnikov.
BREZ POVELJNIŠKEGA MOSTU.
ikuje o<t kmvja *p
medtkr te, v kt«
poslr redu ženai ra za
Nadalje so v tretjem raz-•anr.ie dvorane za kadilce in za V jedilnej dvorani jo prosto-)0 potnikov. Potniki medkrovja imajo na razpolago glasovir in lepa kopališča, tako da o novem parniku ne tiH>roi»i trditi kaj druzega, nego da jo plavajoči hotel prvega razreda.
Potniki parnikov, kteri so bili v soboto in nedeljo bliao ameriškega obrežja in ki so pluli proti New Yorikn, poročajo o groznih viharjih, kteri so vladali na Atlantiku. Poročila potnikov običajno niso resnična, ker ljudje, ki prihajajo iz celine, vidijo v vsuJkein valu vihar. Toda sedaj iz-j a vi j a jo tudi kapitani in mornarji, da so se morali boriti z izrednimi viharji.
iParnilk Pannonia dospel jo iz Reke in italijanskih luik z nad 2000 potniki. Do sobote je bilo vreme zelo ugodno. Potem je pa pričel vihar razsajati z dvojno silo in na parniku <ni bilo nI jedrnega človeka razum mornarjev, kteri bi ne imel morske bolezni.
Se nikoli ppeje ni prišlo z jednim parnifkom toliko Ogrov v Ameriko, kakor s Pannonijo.
Mnogo je prestal tudi tovorni parnik Benedick, 'ki je dospel iz Huelve na Španskem. Parnik izgleda, kakor da bi bil v kakej pomon&ej bitki. Del poveljniškega mostu je valovje odneslo. Valovi so odnesili Ikiuharja na-ravnost iz kuhinje in pogasili ogenj v štedilniku.
Proti naseljevanju. Koreja in Japonska. Lodgejev predlog. Neveljavna pogodba.
SENATOR LODGE PREDLAGA, DA SE PROTINASELNIŠKI ZAKON POOSTRI.
Naselniki morajo imeti nekoliko olike. — Nektar© določbe so uprav grome.
HE BODE USPEL.
Washington, 13. dee. Senator Lodge (Mass.) je prvi dam zasedanja senate vložil dva protinasalniska zakonska
BRAZIL IN NEMČIJA.
Neprilik vsled dogodka v Itajayu ni pričakovati.
Waahingtt 12. dec. Ameriški poslanik j*oroča iz ltio de Jau&iro državnemu tajništvu, da j\ride v kratkem do poravnave med Brazilom in Nemčijo Brazil dobi od Nemčije popolno zadoj^'cnje in tako bode barbarski nastop Nemcev v Itajayu uradoma pozabljen.
Kriza na Ogrskem.
Zmeštujave naraščajo. Peštanski ^ omit at ima sedaj dva velika podžupana. I)c:či nije vi ado. imenovala za pnlžupaiiH nekega Roemerja, je komi t at ni zbor 27. nov. imenoval pri zanj. ii h vratih grofa Vigyasza. Veliki župan grof Lassberg je vsled tega rocil višjemu državnemu pravdniku, proti v.xjm komitatnim odborni-kom postopa zaradi nasilstva zoper oblastni je.
Se bolj čudna je bila inštalacija ve-župana grofa Pallavicinija v Ujhelju. Iz vseh hiš so plapolale črne li komitatne hiše je stalo v, a grofa so spremile tri rjev. Izmed 192 komitat-ov sta prišla k inštalaciji Vsi uradniki so odpove-x>korečino. Veliki župan ne dobi «m mestu stanovanja ter mora vati piri nekem uradniku. Med prisego veli ega župana je zaplapolala t ti i i s strehe komitataega poslopja ima zastava, Po mestu so nabiti lepaki * pozivam na orožnike, naj kot VTadjari ne rabijo orožja proti krvnim bratom.
Zvečer so bfe pred uredništvi vladi prijarjiih Jistav v Budimpešti demonstracije. Na floficijo so demonstranti« i kamelje, vsled česar je policija rabil«
ALICE ROOSEVELT ZAROČENA.
Se poroči s. članom, kongresa Nik Longmorthom iz Cincinnatija.
Miss Alice Rouseveit, hči predsednika, postala je nevesta Člana kongresa Nik. Longmortha iz Cincinnatija O.
Zaročila sta se minoli ponedeljek in Aličina mati bo o tem sporočila znancem tekom par dni. Potoka se vrši spomladi, totla dan poroke še ni določen.
O njenej zar< ki se je govorilo že par mesecev, zlasti pa ko je potovala na Daljni Iztok, kterega potovanja se je udeležil tudi Longmorth, dasiravno so bila vsa poročila o njenej zaroki vedno navidezno neosnovana.
Nik. Longmorth je star 36 let in ima velika podjetja z petrol jem, premogom in drugim na jugu.
zastave. Ui 150 orožni! eakadre hu nib od born, samo dvj. -dali pokor« v i sta
Še jedno žensko bodo obesili.
Med tem, ko so v minolem tednu v Vermontu obesili Mary Rogersovo, bo do v kratkem to storili v New Jerseyu z Antonieto Toba, ktera je vstrelila Giuseppe S< ntija, kateri jo je nadlegoval v odsotnosti njenega moža.
Ker je pa pri tem postopala pravilno, jo- bodo porotniki morda oprostili.
Premogarji ne bodo štrajkali.
Washington, 12. dec. Predsednik or ganizacije preme garjev John Mitchell je naznanil predsedniku Rooseveltu, da premogarji v okrajih trdega premoga ne bodo Štrajkali.
Tako je Mitchell izjavil, ko se je razgovarjal z predsednikom o naseljevanju in proti kitajskem zakonu.
Oklahoma in Indian Territory postaneta državi.
mtWm g |
Washington, 12. dec. Zastopniki Ofelahome in Indian Terrik/ryja, kteri so prišli semkaj, da zahtevajo spreme-nitev imenovanih teritorijev v skupno državo, zahtevajo to na povsem nov način. Včeraj jc prišlo v kapitol 150 delegatov, tako da je bila soba senatorja Beveridgeja, predsednika odseka za teritorije, premajhna. Radi tega jih je senator sprejel na mostov-žn pred marmorasto dvorano.
Zapadni delegat je so dovedli seboj 15letno deklico Helen Renstron iz Oklahoma City, ktera je pred senatorjem zapela tri verze iz pesmi "Oklahoma", ktera postane himna bodoče države. Senator Cannon je dekletu čestital in jej svetoval, naj odide v senat ter zapoje pred zbranimi senatorji, kajti on je prepričan, da jih bo dekl iea preje pridobila, nego vse delegacije.
predloga, ktera sedaj tiskajo v vladi-nej tiskarn L Prvi predlog zopet oživlja oni stari predlog, kteri določa za •naseljence gotovo stopinjo olike, oe da ibi bil sprejet. Drugi pa razširja sedaj obstoječe maselniške zakone. Namen Lodgejevih predlogov je naravno naseljevanje omejiti.
Oddelek 2. sedam j ega zakona določa, da zamorejo ljudje, ki bivajo v Zjedinjenili državah, pozvati svoje stariše, soproge, brate, sestre in ne-doletne otroke semkaj iz stare domovine. Vsled Lodgejevega predloga se je pa to spremenilo. Le ''državljani Zj edin j enih držav" imajo pravico pozvati imenovane sorodnike v Zjedinjene države. Ako n. pr. pride kedo semkaj, da si ustanovi novo domovje in domovino, njegova rodbina ne sme preje semkaj, dokler oni ne postane državljan. Obsojen je to raj v petletno ločitev od svoje rodbine.
Oddelek 26. sedanjega zakona dovoljuje dobrodelnim družbam, korpo-racijam m posameznim osobaan položiti Ikavcijo za naselj&nce kot jamčevi-no, da dotični naseljenec ne postane javnosti nadležen. To določbo je senator Lodge spremenil tako, da v nadalje ne bode dovoljeno družbam, kor-poracijam ter posameznikom, izimši očetom, materam, bratom, sestram in soprogom naseljencev podožiti take kavcije in tudi tem le potem, ako v to privoli naselniški komisar.
Oddekfe 8. sedanjega zakona določa, da posestniki, agent je ali parniški kapitani, kteri skušajo naseljence skrivaj dovesti, zapadejo denarnim kaznim. To je Lodge spremenil tako, da morajo talki ljudje plača-ti do 1000 dolarjev denarnej kazni, ali pa morajo v ječo od treh mesecev do dveh let. Tako zainorejo priti k nam naseljenci, kteri postanejo po.tem javnosti nadležni, ne da bi o tem vedel kapitan one Iadije, sktero so semkaj prišli. Naseiniška oblast tacega na-seljem-ea pot em deport ir a ki —kapitan mora v dvoletno ječo.
VELIK POŽAR.
Mati in petero otrok zgorelo.
V 'tetnomentnej hiši na jugoiztoenem vogalu Columbus Avenue in 100. ulice Manhattan Borough v New Yorku je v noči od ponedeljka na torek pričelo goreti in medtean Iko so se vse rodbine srečno rešile, se onej John H. Thim-sona ni posrečilo priti na varno.
Ko so gasilci omejili požar, je neki deček dejal gasilskemu zdravniku*, da meni, da se Thomsonova rodbina ni rešila. Zdravnik in gasilski kapitan sta takoj odšla v še vedno gorečo hišo in prišedši v Thoansonovo stanovanje, sla našla vso rodbino, razum očeta — mrtvo.
John Thoimson bil, iko se je pripetila nesreča, pri seji neke unije in ko se je vrnil domov, skušal je priti v svoje stanovanje, toda nek policaj ga je usta\il in mu dejal, da je njegova rodbina kje v bližini, ker še ni vedel, kaj se je pripetilo. Nesrečnež je potem iskal drage svoje pi-i vseh sosedih. Končno je prišel .v policijsko postajo in vprašal po svojcih. Narednik je dejal: "Oni so tukaj, toda vi morate biti trdni." Nato mu je povedal, da so trupla njegove žecne in vseh petih otrok na postaji. Nesrečneža so morali njegovi prijatelji odnesti iz postaje.
Otroci so bili stari od 7 mesecev do 9 let in pokojna žena 35 Požar je napravil za $40,000 škode.
KOREJSKI CESAR BRZOJAVLJA V WASHINGTON, DA JE KOREJSKO - JAPONSKA POGODBA NEVELJAVNA.
Japonci so korejskega cesarja prisilili, da je privolil r po-kroviteijsfevo.
JAPONSKE Mft
Washington, 13. dec. Homer B. Hul-bert,, posebni poslanik Korejskega cesarja, dobil je od cesaaja braojav, a kteorim eesar izjavlja, da j« pogodba, fotero sta sklenili Koreja in Japonska glede protektorata Koreje, ni veljavna, ker so Japonci korejskega oesarja prisilili, da j« pogodbo podpisal.
Cesar tudi izjavlja, da take pogodbe nikdar-ne ^podpiše in da je pričakovati obnovitve nemirov.
To je prvo verodostojno poročilo, 'ktero je prišlo iz Koreje o japonskem nasilju. Korejski cesar se je vedno odločno branil podpisati pogodbo in vse ono, kar se je o tej zadevi javljalo iz Japonske, je bilo zlagano. Pogodbo je moral cesar podpisati v "senci mečev in pušk".
Japonski poslanik bode te dni naprosil predsednika RoosereJta, naj protestira proti tafeera postopanju Japonske, kai bode gotovo storil in ja-ponsko-korej-ske pogodbe ne bode pri-poznaJ.
Jelizabetgrad gori. Zopetno klanje židov.
PREBIVALSTVO V ODESI JE ZOPET VZNEMIRJENO. ŽID JE BEŽE V INOZEMSTVO.
Delavci ne marajo pričeti a generalnim itrajkom, ker so se štrajkov še naveličali.
PRIPRAVE DELAVCEV.
SLOVENSKE NOVICE.
Schlander te pen.
Minoli torek zvečer vršila se je v Pittsburgh Pa., na Buttler Str. v slo-vensko-hrvatskej pekarni seja delničarjev. Tem povodom je prišel tudi znani "špekizar" P. M. Schlander k seji dasiravn« ni imel tamkaj kaj i-skati. Pri seji se je obnašal "mogočno," ali bolje rečeno surovo'. Delničarji so mu z lepa ukazali, naj pobere svoja kr.pita in gre od kjer je prišel, toda on ni hotel oditi. Radi tega je kmalu potem frči a njegova šibka fse-biea po zraku do vrat prodajalne in skozi te pa je napravil "salto m< rta-le tako, da je bib veselje. Ko je pobral svojega n jstva kosti se je poslovi! z "pište me v r ..." in odšel domov, da se mami "potoži."
In tako se bt.de tudi godilo pri slov. zvezi . . .
Usmiljeni volilci.
Italjanski poslanec Valle je bil pred leti pri neki železniški nesreči pri-zadt. Zdravnik mu je potrdil da je do bil pri tem poškodbe. Nato je poslanec tožil železniško družbo za odškodnino 250.000 lir. V utemeljevanju je pisal: "Vsled nesreče sem dušvno tako pretresen, da ne morem več misliti. Da sem kljub temu še poslanec, zahvaliti se moram le usmiljenju svojih volilcev Tudi govorov ne morem več sestavljati; sestaviti mi jih morajo drugi in jaz jih samo memoriram." Sodišče mu je priznalo 72.000 lir odškodnine.
VPRAŠAJNE O PUAČI.
Pri nekem banketu govorilo se je o vprašanju, ktere vrste vino je najboljše za razne osobe in ob kterem času naj je vživajo. Znani pisatelj Johnson je tem po^vodom naznanil, da je rumeno in kislo vino dobro za mladeniče, težko sladko vino za stare, ljudi in žganje za junake. Ako bi prišlo to vprašanje sedaj do razprave, bil edini pravi odgovor, da se zamore e< no le Trini
Dr. J. VTUMEK, 214 East 69 Str. New York ae priporoča Slovencem v slučaju prsnih, želodčnih in ženskih bolezni, ktere udravi g najboljšim vspehom. TJradne nre od I—9 dopo-ludae ln od 6—8 zvečer.
Italjani zopet jezni na Avstrij
'Frankfurter Zeitung" poroča Rima: V tukajšnjih političnih vlada veliko vznemirjenje, ker trdil avstrijski prestolonasle strijskemu katoliškemu shodu na bo posvetni oblasti papeževi.
Radikalna "Vita" javlja, praznovati italijanski poslanic naju dne 20. septembra, vzetja Rima od italijanskih ko-rišca t as lučaj za napad na terstvo zunanjih zadev.
Italijane tudi skrbi, da a Ija Avstrija za napad proti
Dunaj 13. dec. Iz Bukarešta na Ru-munskem se brzojavlja:
"Ruski beguni poročajo, da je me sto Jelizabetgrad v plamenu in da množica pobija Žide. Iz Kišeneva so oblasti poslale tjekaj polk vojak« v.''
Jelizabetgrad je v Herzo.nskej gu-berniji ob reki Ingul, 152 milj severno cd Herzona in ima 57.000 prebival cev.
Odesa, 13. dec. V Odesi je zopet o-
pažati vznemirjenost. Štrajk telegrafistov in poštnih vslužbencev škodljivo vpljiva na trgovino, ktera skoraj
počiva.
Iz severne Touride in Herzonske gu beraije prihajajo poročila o nemirih in klanje židt v radi česar so tukajšnji čifuti v velikem strahu.
Petrograd, 12. dec. Vodja vseh delavskih organizacij, odvetnik Hrusta-lev, je še zaprt, toda kljub temu ne pride do splošnega Štrajka. Večina delavskih delegatov se je izrazifo proti Strajku, toda vsi so predlagali, <fa se naj delavstvo pripravi na oboroženo vstajo.
Telegrafisti in poštni vslužbenet nadaljujejo s štrajkbm. "Novoje Vrem-ja" objavlja besedilo novega žakona proti štrajkom. Novi zakon določa 4 do 16 mesečno ječo za štrajkarje, ki provzroČijo, da postane železniški, poštni in brzojavni promet nereden.
Petrcgrad, 12. dec. Grof Witte je v razgovoru z raznimi časniškimi poročevalci naznanil, da je vlada sedaj pred alternativo trpeti, da fvestane revolucija splošna ali pa mora proti vladino gibanje šiloma zatreti. Vendar pa Witte ni še i.stavil zadpje nade, dasiravno je sklenil odstopiti, ako u-vidi, da ne more izboljšati položaja.
Da se je uporno gibanje tako hitro razširilo, knva je temu autonomija ru skih vseučilišč, kjer je revolucionarno gibanje vedno imelo zaslombo in kjer se je zami.glo brez ovir posvetovati o tem gibanju.
Ko se je vrnil Witte iz Portsmoun-tha, je takoj uvidil. da je položaj zelo težaven. O tem je bil tudi car prepričan in je po lastnej inicijativi podelil carstvu svobodo z manifestom z dne 30. oktobra.
Za vresničenje obljub označenih o manifestu je treba dalj časa, t(da ono, kar se je potem zgodilo, ni nihče pričakoval. Celi deli ljudstva so potem pričeli kar sistematično vničevati svr.'j lastni obstanek kakor tudi obstanek vsega ljudstva. Mesto, da bi se vsi ljudski shodi zjedinili in vzdrževali red, pričeli so se medsebojno napadati in nasprotovati vladi.
Jed in i del ljudstva, kteri je deloval v svojo korist, so bili revolucijonarji, kteri obetajo nevednemu ljudstvu raj na zemlji.
Iz Moskve se poroča, da so tamkaj zaprli večino članov odbora vslužbencev pt.šte in brzojavnih -uradov. Uradoma minister notranjih zadev ponovT no izjavlja, da vlada odstavlja vse one uradnike in telegrafiste, kteri neče-jo ostaviti svoje unije.
Do generalnega štrajka po vsej Rusiji ne pride, kajti delavci so neprestanih štrajkov že do grla siti.
Tukaj se zatrjuje, da vpljfv Pobje-donosceVa na dvoru zopet raste.
Kitajska se vzdramila. Priprave na vojno.
KITAJSKE ORGANIZACIJE SO SKLENILE NASTOPITI TUDI PROTI EVROPSKIM VLASTUf.
V te jih je nkpotil nspeani bojkot proti uvozu ameriškega
KITAJSKA KITAJCEM.
Shanghai, 12. dee. Tekom zadnjih sedem mesecev se jo ua Kitajskem mnogo spremenilo in sedaj ni mogoče voč zamikati, da je po vojni pričela Kitajska s pasivno obstrukcijo proti vsem, kar je inozemsko, in povsodi je slišati geslo: Kitajska Kitajcem. Razne kitajdk« organizacij« m sklenile Kitajsko osvoboditi od vsacega tujega vpliva.
Vsled tega je težavno trditi, v koliko vpliva Japonska na Kitajsko. Vsekako se pa Kitajci zavedajo, da jim anglo-japonsfka zveza jam£i neodvisnost. Nadalje jih trni i bojkot proti ameriškem blagu vzpsdbuja na delovanje proti vsem, kar j« inozemsko, ker bojkota Zjedinjene države ne morejo končati. Vsled tega bojkota postaja gibanje proti -tujce« vedno večje in bolj splošno. Tudi dijaiki, kteri so študirali na Japeeekem, se vračajo v vedno večjem štoritu s trdnim prepričanjem, da znurs Kitajska slediti japonskem vzom. Ker so končno evropske vlasti sv»ja tukaj-finja brodovja in posadke paaaanjŠale, se med Kitajci vedno bolj Širi prepričanje, da jim evropsko države me morejo do živega.
Vsa kitajska podkraljestva hite s popodnitvijo in modernim iavežba-njem svojega vojaštva. PekinSka vlada je nadalje sklenila, da iiw/nicem ne da ni jedne koncesije več. Razne inozemske drutžibe inamreč nadlegujejo vlado za železniSke koncesije in do-voditve izvrševati razna rudniška podjetja. Da inozemeem ne 'bode treba dati koncesij, ustanovljajo Kitajci lastne družbe za gradnjo železnic in rudarstvo, ktere so pod vodstvom kitajskih uradnikov, tako da bodo sčasoma vsa podjetja v izključno kitajske j kontnpdi.
Povsodi krožijo tiskovine, s kterimi se agitira proti tujcem. Te tiskovine so jednake onim. iktere so namenjene za agitacijo proti ameriškem blagu. Vse časopisje brez izjeme agitira jxk1 geslom "Kitajska Kitajcem" in tudi ljudski shodi se više pod to de-vizo.
Razne novosti
iz inozemstva,
TURŠKA VLADA PROSI VELE-VLASTI, DA SPREMENE NAČRT GLEDE FINANČNE UPRAVE MACEDO-NIJE.
Konec turško - perzijskega obmejnega spora. — Portugalski kralj v Parian.
SUŠA V INDIJI,
\
Pričetek štrajka delavcev pri gradnji newyorških podvodnih tunelov.
Kamnoseki in delavci železja dražbe Pearson, ktera izdeluje tunel od Hunters Pointa v Manhattan v New Yorku, so pričeli včeraj pepoludne ob 3 uri štrajkati. Tunel so ostavili v Long Island City.
Radi štrajka imenovanih delavcev tudi drugi delavci ne morejo delati tako, da vse delo počiva. Štrajkarji zahtevajo, da se jim da po $ 4 na dan pri osemurnem dnevnem delu. Dosedaj so dlali za $ 3 na dan in Bieer po 10 ur na dan.
Tovarna sletela v zrak.
Elkton, Ky., 13. dee. Tobačna tovarna tukajšnje American Steff Co., zletela je' včeraj r zrak vsled razatrel-be dinamita. Vsa znamenja kažejo na to, da je nekdo i* hadobnoati pognal •rno v mk. Razstrtlbo je hflo d* ftntiti in vae hiša ▼ oUU
Življenska vprašanja.
Kaj je času neprimerno f — Ako kdo sedi v autombilu in poje: Pripre-gli smo konjiče tri. — Kaj je prazno besedičenje? — Ako kdo odkloni sto-tisoč kron, ki mu jih hoče kedo darovati, ptem pa pravi: "Ali sem bil bedak." — Kaj je natančnosti — Ako komu pade opeka na glavo, a za deti izračuni še na tleh ležeč iz jako-sti udarca visočino padca. — Kaj je prisotnost duha? — Ako se kak komad v gledališču izžvižga, a pisatelj, ki je navzoč, tudi pomaga žvižgati, da bi ga ne poznali. — Kaj je smola ? — Ako se kedo zvečer na plesu zaroči, a zjutraj ne ve več s kom. — Kaj je požrtvovalnost? — Ako je gospodinja p pomoti naredila krompirjevo salato z ricinovem oljem, a noben gost ne upa kaj reči. — Kaj je previdnost? Ako mor kedo iti po debelo nasuti cesti, a si sezuje čevlje, da bi si podplatov ne strgal. — Kaj je vljudnost ? — Ako se ljudožrci pripravljajo koga pojesti, a ta jim vošči dober teki — Kaj je nesebičnost? — Ako se dama v novi žametni obleki vsede na sveže pobarvano klop, a ko se vzdigne reče: "Škoda za lepo klop!"
Carigrad, 13. dec. Turčija je evropske velevlasti naprosila naj načrt glede finančne uprave Macedoulje nekoliko spremene.
Teheran, Perzija, 13. dec. Skupna perzijsko - turška komisija, ktero sta imenovali obe vladi, bode rešila spor radi turško -perzijske meje.
Paris, 13. dec. Portugalski kralj Carlos dtspel je semkaj, tla uradoma obišče predsednika Loubeta. V soboto bode kralj častni gust ameriškega poslaništva.
Sakore, Indija, 13. dec. V Pendža-bu nastala je zopet izredna suša, tako, da trpi pšenica mnogo škode.
Petrograd, 12. dec. Petrograd je od včeraj nadalje v brzojavnej zvezi z inozemstvom, kakor tudi z ruskimi mesti Moskva, Kazanj, Kijev in drugimi.
Rim, 12. dee. "Giornale di Italia." naznanja, da je v vatikann nekdo vkradel maaaskript papeža Pija VII. Manuskript je bil v tajnem arhivii vatikanske knjižnice. V njem poroča oni papež ke* |e bil zaprt v Fontaine-bleau na Franeoskem.
London, 12. dec. Balfourov kabinet sedaj spada že v zgodovino. Bivši ministri so izročili svoje pečate kralju Edwardu pri zadnjej seji v palači Buckingham. Nc/vi ministri, kteri pripadajo liberalnej stranki so dostojanstva pri istej seji sprejeli.

Zakaj se je Maroko zadolžil.
Angležki, nemški in fromeodki poslaniki so delovali letos pol leta v di-plomatične svrhe na dvoru maxokan-skega suiltana. Pozneje se je vse čudilo, ko si je moral sultan najeti v Nemčiji večje posojilo, malokdo pa jo vedel, da mu je te stroške provzročilo francosko poslaništvi), ki je biio posebno mnogobrojno ter je živelo na sultanove stroške. Francozi so baje provzročili sufltamu 2 in pol milijona frankov stJroškov. Vsak dan je dajala marokam&a vlada francoski družbi: 5-± kosov sladkorja po tri kile, 4S0 hlebov kruha, 500 jajc, 300 kil mesa, 140 ko&osi, G0 golobov, 6 vreč moke itd. Celo zamorke so dobili, da so jim prali perilo, nadalje jim je dajal sultan ves čas pogrebne konje, mule in velblode. Na Francoskem se seveda čudijo, kam je pri taki gostoljubnosti spravilo poslaništvo 000 tisoč franfkov, ki jih je parlament dovolil za to poslaništvo.
Denarje v staro domovino
pošiljamo
«a f «0 65 ............ 100 kxon,
n $ 41.00 ............ 200 kron,
aa f 201.40 ............ 1300 kron.
aa 11021.76 ............ 6000 kron.
Poštarlna je všteta pri teh svotah. Doma ae nakazane s vote popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka.
Vaša denarna pošiljatv« izplačuj« c. k. poštni hranilni urad v. 11 čo 12
Denarje nam poslati Je najprilič-Mj« do |S5 v gotovini v. priporoče-ali registrovanem pismu, vočjs to Domeetio Postal Mon?y Mar al pa New York Bank Draft
CRifTANJE PARNIKOV.
Dospeti imajo:
Harrovian iz Havre. Albany iz Hamburga. Vaderland iz Antwerpena. Viotorin iz Liverpoola. Prinz Adalbert iz Genove. Rotterdam iz Rotterdama. Caledonia iz Glasgowa. Majestic iz Liverpoola. Pretoria iz Hamburga. Bordeaux iz Havre. Main iz Bremena. Etruria iz Liverpoola. St. Paul iz Sonthampotna. La Bretagne iz Havre. Finland iz Antwerpena. Cevic iz Liverpoola. Bremen iz Bremena. Kaiser Walhelm der Grosse iz Bme-
mena. Astoria iz Glavsgowa. Bluecher iz Hamburga.
Octplnli so:
Baltic 13. dec. v Liverpool. Slotterdyck 13. dec. v Rotterdam. OdplnH bodo:
La Savoie 14. dec. v Havre. Carmania 16. dee. v Liverpool. Philadelphia 10. dec. v Southampton.
Vaderland 16. dec. v Antwerp«a. Caledonia 16. dec. v Glasgow.
- i Hs^ar®
•V? "i '^M
fy
"GLAS NARODA
• si slovenskih d-.-Iavcev i Amenkji
» »-edniit:	Edison
Z M AO OSLA V VAL/A VEC. i^-n ik;	Pn^l/sher:
FRANK S-nKSEK, 109 Greenwich Street, New Yoijt City
j ideal. V Uda ia vse avstrijsko časo-I-i-j«- danes javno priznava, da so vsi državljani podvrženi vojaški dolžnosti in da vsi plarujejo indiretktne davke ter da je zato tudi pravilno, da imajo vidihoo pravico. Pod tem velikim
• a leto ve! ja list za. Ameriko . .
" pol 1-U............
£a Evropo, z.i vse i«"o......
pol leta.....
•*■ 44 " četrt leta . . . . .
$3.00 1.50 4 50 Z 50 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki.
*GUAX N A KODA ,<haja v<aki dan iz-vietusi nedelj i i pr unikov.
"OLAS INA.I^OOA«
C-Voice ot the People")
4wuea eve.-) day, except bjndays and Holidayr:
Subscription year.y IJvLUJL Advertisement cti agreement.
Z i or!-t.v do deaet vrstic se plača. 3t
centov.
Dopisi bie.' poclpija in oFobnosti se »c »utihnejo.
•Jen.ir naj se blagovoli pošiljati po iliw-.ry Order.
Pri spremembi kraja naročnikov orostitio, d.» se naia tudi prejšnje bivalir iic naznani, da hitreje najdemo naslov-' r.ika Dopisom in poiiljatvam naredite
«4OIas NnroUu"
• *jy Cjieenwic i titr«-et, New York City. • T*l«(or.i 3798 Cortluno.
"Pravi" naseljenci.
Zelo va/nut je, alko končno izvemo, 1*1 on ho "pravi" naseljenci, o 'kojiii ■asi iKitivMl.i vedno povdaarjajo, da jih Hi! nam nikdar dovolj ne pride. Pri tem vprašanju moramo pred vsem vedeli, tkako m ga ta ali om raalaga in kalko loči '' prave1' naseljence od onih kteri niso dobrodošli iu kojih prihod bi vsakdo »hI p rod sodnika na/vzdolj nad preprečil.
'1-ri.iii daleč 'naši nativisti še niso ynšJi, da bi *a.seljevanjc sploh prepo-veilaii in obdali meje 'republike k ki-tajt&im zidoui. Sedaj ne ne rečejo oaiijn, k t en trkajo na vrata: "Ostanite Kinutj, kajti onih, kteri so notri, je bas dovolj." Tudi aiko nativisti I alko mislijo, izgovoriti si še ne upajo. Pri si as imamo naunreč še vedno mno-g» ogTotaarih. pokrajin — taJfo na jugu, — kiere ia sebičnih razlogov zar btavajo »jasedjeaiceT. In tako bode tudi v 4m»dode <jetaio, kajti tega ne ■rarajo sprcuuttiti niti konference, tiili |MMilaniee poslanikov.
^P>Jmv iuu republike nam Ikiaže, da oarfj vj.sti ve*lat» nkuŠaJi zaibranitr prihod aaMoljeiaoev, oziroma uspešnih tekjxK*>ov cbnoačinov. Slednji so bili vodno aebifmi i.a aje »o posnemali na-ttdjonci, kteri so končno postali tudi tkativiMi. lX>mačiai so bili sovražniki «ia»«djetH:»v «edaj radi narodnosti, se-ds»j radi vere.
'M ustanovitve republike nadalje •K»s»»lilo se je tukaj Ikiaeih 25 milijonov, oziroma četrti an sedanjega prebi-vadsbva. Tek | >e tla dvajset milijonov n« ^IjAaeev i.a njikovi otroci so ume-ri.sk« ljud jLvo. Toda mnogim izmed toll oaseljr-moev *e je ravno to očitalo, kav očitaj« l£oo.<evelt in člani nasel-ni.-vko l*>aičronre sedanjim uaseJjen-4a travno oai taidi niso drugo, potocm-i aatn^eneev.
Kar danes govori o Židovih, Italijanih ia tudi Slaivjanih, govorilo se je sredi unaoli^ga stoletja tudi o Ircih, kteri mi prihajali v isto tako velikem številu. Ameriški rofcodelci so bili t»i!trat v nevaraoati in kakor danes ^olavtsJce unije, tako ati takrat neorga-niaavani i a samostojni dolavei izjavljali: " Na.-.eSjeari anižujejo plače, oni tut >aj > v Ameriko." Toda nase-IjtoMTi ho ostudi tukaj iu so postali naj-delavci ia najlx>ljši držav-
Ifjuni.
Na mvoUi imamo deželo, fk'tora je v wqiravi delavstva. Ta dežela ]>re|n»ve-<Nla na*«»Ij<!vanje; imonuje se Avatra-liga, ki je velilra "kakor Zj edin jene države iti xnio bogata. T«vda prebival-tutr aun lo 4, 000,000, ktori nikakor ae h aj i redu jejo. Bi-li bile Zjedinjene i)hhv<i priiitifiao in obrtno ona moč, ue me kiauja, alko bi hodile av-HtaadUkitB potinf
Ltfo, ko ae sni de kongrt1«, fMBifa iia*w#jev«nje v ospredje. Potem h* fi"*»vori o »tovih esabboib in novih iOMpciua^ai postajah, ne da bi se l:a§ uUaifo. Potovanja narodov ni ntfftrn ta*i»viti. IVri ho tie selili Ni-ewmewi, yaaLiin Aniffleži, Irci in Neinci - Mm —<Nj |«rrii.-t>ij-, Rrnnani ra Blav-
obfkolili tovarno in niso pustili nikogar va-jijo, tiitkk> da je tudi tukaj delo mirovalo. Ko se j»* jxv.neje vendar nekaj <ltda\ik vtihotapilo v tobačno tovarno, oilslovilo jib je vodstvo, češ, naj tudi le gredo dem<mstrova/ti. Vse
\ti>«'ia nahaja se danes vlada in vse ostale tovarne, predilnica, Žabkarjeva
in iV»erinifsova tovarna so imele praznik. tako da res danes ini nobeden delavec delal.
Sli.>d vseh delav<-i*v ji> bil nn;*ove-dan na deseto uru pred Mestnim do-inoan, kamoi so romali delavci iz vseh krajev Ljubljane in okolice. Tu se je zbralo v.-;e naše delavstvo. Kristan je govoril z olktna Mestnega doma, potem pa so vsi delavci odkorakali v dolgih virstih |Vred palačo deželnega predsednika. Nosili so vjike in majhne riuUn-e zastave, a zajezil sem tuili .d<»ven>4to. V dolgem sprevodu je korakali* kj:ii h 10,000 O sob, mož k i in ženske, in ret-i moram, da ie bilo mnogo ženslk. Na čelu so stopali so-cijalni demokrati, potem pa vmes kr-sčansiki socijalisti. Vsi s»> se toraj združili in združeno manifesto vali za splošno in jwlnako volilno pravico. Nosili so tablice, na taterih je bilo zapisano ime tovarne ali pa so bili drugi primerni napisi, kakor: '"Borba do zmage", '' Za splošno im jed-nako volilno pravico" itd. V sprevodu je bilo starih 3 j udi in mladeniče v, ali vsi so se lepo in dostojno vedJi. Samo pred Vodnikovim spomenikom je bilo tnalo vpitja. Tam je bilo toliko ljudstva, da električni tramvaj ni mogel nikamor;Iker pa je vendar hotel si-lloina skoizi delavce, ustavili so nekteri delavci voz in nun razbili vse šipe. Tudi neki redar je nerodno suval nekega delavca, kar je delavčeve tovariše talko razburilo, da so nerodnega redarja pošteno naklestili. Druge nesreče do zdaj ni bilo.
Moj prijatelj Slkok prihaja ravno-kar iz Trsta in mi pripoveduje, da je moral tnltod pobegniti. Pravi, da je
Izvirna poročila iz Ljnbljaie.
V LmMjanl, 29. norembra.
an vrfee t nafti domo-Teigiaaije xa sploBno in jed-furaivino ao doapede do vr-n» mej državi so se delavci ■a dam 2S. novembra 1906 • m U <lu pn^flasili za aplo^ni de-immdki fMrutmik. Une 2?l. novembra je fv«ft<»vati naš državni zbor m enano je, da se vlada ta dan prod poslanci izjaviti, da ja pnprrarl^tt.a dati apb^no in jedna-pwavioo.
drilavi vse vre in vae »ta-f«rrvilig)r»vane, prefilnila je 4+ je treba volilno pravico rse aJoje. Nibče se več te-M fla je vlada Sdapi caz, da bo-
W	Avto svoj
tnfrščanstvo.
To, kar se sedaj vrši v Ljubljani, je le netznatJio; glavni boj se bije po ulicah Dunaja, Prage in Trsta. Tam mani t'V^tuje v-e ofjjnoanno delavstv o in tam uvidevajo, da bi tudi pri nas prišlo do revolucije, alko se vlada ne bi pravočasno ud al a in izjavila, da se hoče resno jKjprijeti volilne pre-osnove.
Zanimalo viis bode izvedeti, kdo manifestu je v Ljubljani za splošno in jednaiko volilno pravico. Ti manifest mit i so narodna katoliška, socijalno-demokratična stranka in krščanski so-cijalisti,
Na dan 27. novembra je slklicala
Iclerikalna stranka svoje zaupna može /. \"sega Kranjskega na shod v Ljubljani in ta shod se je vršil v veliki dvorani hotela "Union". Hotelska dvorana je bila polna in še celo galerije so zasedli mnogoštevilni z-boro-va.iei. Navdušenje je bilo veliko. Shodu je predsedoval dr. ŠuštersiČ. In tu se je najprvo sklenilo, naj se 'klerikalna stranka odslej imenuje: "Slovenska ljudska stranka", to je toraj splošma stranka *za vse Slovence, ker nje vodstvo misli, da se bode te narodne (djuddke) ttranke oklenil ves natv>d slovenski.
Tcumi novemij, uazivn ne more nihče ugovarjati, ker se vsaka stranka sme imenovati, kakor se sama hoče. Toda to (moramo nepristranski priznati, da je bivša slerilksiLna in sedaj "Sloven-, ska 1 j>iuLika s4.ran»ka" jako agilna in da se je zaiala sprijazniti z demokratičnim duhom najnovejšega časa, česar jvi napredna stranka ni razumela. Dičila se je le z lepodonečim imenom "napredna", ali ni služila nai»redaemu duhu, saj bi ravno ona kot naj nix-dna stranlka morala prva v deželi jK»-vz<iigiiiti svoj glas za splošno volilno pravico. Ali ona ni priredila nitt jodnega javnega shoda v to s vrbo.
Nova ljudska stranka je sklenila tri važae resolucije. Prvič: zaupniki --i izjavili: da je boj za splošno in jednaiko vodilno pravico za državni in deželni xtnu- tako pretežne važnosti za duše v a<> in gmotno blagostanje in napredek sloven-dkiega ljudstva, da se mojaj* caa tem bojem zajxjstavlti vsa druga javna vprašanja Zaupniki so izrekli, dtt poslanci smejo podpirati le t Lit* vlaido, od ktare pričakujejo, da ima Tt*yio voljo in zmožnost iz-veHti v kiratikeun času splošno in jed-mtko vaJilno pravico.
Z dnuiro resod učijo zahteva (katoliška stm-nka revizijo nagodbanih zakon«.* v v ta namen, da se uvede po voljno mamerje med Avstrijo in Ogrsko. Zaupniki naglašajo, da bi bila niČeva in iiezaikonita vsaka revizija ogrske nago d be, Ikiteri ne bi pritrdilo zakono-dajstvo trojedine kraljevine: to je kraljestvu. Hrvatske, Slavonije in Dalmaciji.
Tretja n*>oliieija se glasi: Gleile uško resolueije smo n ver j eni, da je ona izliv tistega hrvatskega 1'odoljub-ja, ipt» vt»ej pravici užaljftiega vsled tožnega j»>io/.aja hrvatskega naroda v obeh di/avnih polovicah. Z druge strani pa ue moremo prezirati, da [K.meaja resolucija v svojih praktičnih [x>Hle>dicab osodmo državnopravno ločitev Sli »vencev in Hrvatov, dveh nar«dov b>raj, ki bi morala biti je-dina po svojem stremljenju, Ikakor sta si jedina ]» svoji krvi in po skupni zgodevini. Nadejamo se od modrosti krvattikih ro<ldjiubnih zastopnikov, da bodo u vaze val i premažne [X>misleke svojih slovenskih bratov.
Vse tal resolucije so bile navdušeno ia vihaimo sprejete. Potem si je stranka pridela novo ime: "Slovenska ljudffea stranka", izrekla je dr. Šu-iteršiču neomejeno zaupanje in ga je soglasno izvolila za načelnika sloven-f<ke ljudske stranke.
Potem je bila volitev. V vodstvo se je volilo 15 članov; poleg tega spadajo t vtnistvo vsi državni poslanci, ki so pristaši stranke.
Dr. Šunteršič je predlagal tudi novi delavski list "Naša moč".
Koae£no je bil banket, flrterega se je udeležilo 400 osob.
N« tak način je nova, oziroma prenovljena stranka demonstmvala za aplošno ia jednaiko volilno pravico.
Smatraj «em za svojo časnikarsko tUdžifcfmk da s«n vam to kot dejstvo opisftl.
TV) pa j« bil le dogodek na pred-vočeir Awemlbra, (loo se je odiočilo vw ■delavntvo Avstrije prirejati mami-fe«tttaije xa spio&no in jednako volilne	In dan 28. nm-etnbra je bil tnii aa nafto zaspano Ljnbljano ncfcsy poMbnega. Vse naie m *čan-stvs ia t«rgt/vj*tTo je spoznalo vainoet t4!«m dbeva. Vae prodajalnice in vsi javni Mvodi so bili zaprti. Banke in poeojiiaiee ao mirovale, kmeteko Ijnd-fftno ia okolice ni prišlo na trg, le lekarne, gostilne in kavarne so bile odprte. Niti ob največjih praznikih ni tako slove&no v Ljubljani. V tiskarnah ni aobenega človeka, "Slovenski Narod" in "Slovenec" nista danes iaSla, le "Laibacher Zeitung", ki se že dan poprej stavi, izšla je na vse zgodaj. Vse delo toraj miruje in vae pričakuje, kaj bode ta dnn in kakšna
v Ti-stu sicer vse »nimo (do poludne), ali da ni nič življenja. Tramvaj stoji, prodajalne so z« p rte in zaprli so tudi gostilnice in hotele. Hotel "Balkan" (Narodni Dom v Trstu) je zaprt.
Tudi v Ljubljani ne bi vedeli, da se vrši kaj posebnega ali "nevarnega", ko nas ne bi na to opozarjale za javni mir skrbeče oblasti. Tako so včeraj zvečer in pomoči (dne 27. nov.) hodile po Ljubljani tmnogobnojne vojaške patrulje, po deset vojakov sfctupaj. Vidi se, da je deželna vlada res mislila, da bode kaka revolucija; a vidi se tudi, da vlada sama še ne pojmi tega volilnega gibanja. Vidi pa se tndi, da se vlada nečesa boji, česar ni, to je, da njej strah je prazen.
Pri nas se sploh borimo za splošno in jednako volilno pravico in smo v načelu za to, da se zatre moč vele-posestva. Krivično je namreč, da 112 veleposestnikov voli pet poslancev v deželni zbor, a Čez 120,000 kmetov le 12 poslancev; in 100 veleposestnikov voli jednega državnega poslanca za Dunaj, dočim 20,000 (kmetov voli le 2 poslancu.
Istodobno so zborovali na Dunaju krščanski socijalci (Luegcrjeva stranka) in demokrati (dr. Kronavvetter) ter soeijalr.i demokrati.
Danes naj omenim, kako si mislijo volilno preosnovo krščanski socijalisti in demo«rati.
Krščanski socijalci znhte\'ajo splošno, jednako in tajno volilno pravico. Dr. Lueger je zahteval, 1) da je vsak volilec dolžan voliti; 2) volilen se mora jamčiti prostost volilno pravice in 3) vsak volilee mora najmanj pet let prebivati v Ikrajn, da dobi volilno pravico, sicer jo ima v prejšnji občini.
Dr. Krona wetter kot vodja dunaj-dkdh demokratov zahteva, 1) da se uvede splošna volilna pravica z varstvom manjšin, 2) da se vzamejo pred pravice plemstvu, duhovstvu in kapitalu, 3) da se uvede milica, 4) narodna avtonomija, 5) da se loči država od cerkve, 6) da se loči Avstrija od Ogrske. Zanimivo je, da je dr. Krona-wetter že leta 1801) izročil policijo državnemu zboru s tem programom, ko je bil demokratičnemu družtvu predsednik dr. Schrank.
Avstrijski Nemci, ikaukor pričajo njih glasila, pravijo, da je splošna in jednaka volilna pravica nekaj tacega, kar se mora tfvesti, ker je to pravična zahteva delavstva. Aili ti Nemci opozarjajo nemške državne poslance, da ti morajo izposlovati nemškemu narodu v Avstriji le tako volilno preosno-vo, da ne pride dosedanja neanSksa posest v nevarnost. S tem se hoče reči, da Nemci morajo tudi v bodoče imeti toliko zagotovljeno število poslance v, kakor doslej. To pomen j a, Nemci moanajo imeti večino. Nemški narod v Avstriji ni v veČini, ker je nas Slav-janov največ, toraj bi tndi po novi preosnovi vodilne pravice moralo baš Stevjanom pripadati največ poslancev. A Nemci ae tega boje in zato ia * priori nesramno zahtovajo, da as način volitve mora tako uredita, da ne bodo Nemci v sedenjem številu poslancev prikrajšani. Oni toraj že sedaj zahtevajo, da ae Slavjanom mora
gre po njih ogromnem številu. A ko pa tega ne morejo še sedaj doseči, }>o-tem pa naj se nadaljuje boj do Skrajnosti po vseh ulicah in mestih države. Lepa ideja je vredna tudi krvave borbe. Zdaj je čas, Bog ve, kdaj bode zopet.
Se u> naj omenim. Preteklo soboto m> zborovali v Ljubljani zasebni uradniki in trgovski pomočniki. Znano je namreč, da vlada pripravlja zakonski načrt za pokojninsko zavarovanje zasebnih .uradnikov in trgovskega osoibja. Tega zavarovanja bodo deležne vse osobe, ki imajo značaj uradnika, ki se toraj pečajo z duševnim delom ]x> pisarnah. Vlada je izračunala, da se bodo delodajalci vsako leto obremenili s 30 milijoni; to je sicer breme, ktero pa IkmIo vsi slkupaj lažje nosili. Ta stvar je toraj važna, ker je mnogo takih uradnikov (zasebnih), ki niso za starost preskrbljeni. Njihove plače so slabe, draginja je velika in drugih nezgod je v življenju mnogo, tako da si ubogi zasebni u'rad-nilk- ne more nič prihraniti <na starost. Zbor je bil obilno obiskan. Prišel je tudi nc, zbor dr. Žitnik, ki je državni poslanec in pristaš klerikalne stranke. Obljubil je, da hoče za uradnike vse storiti. Od naše napred-ie stranke ni bilo nobenfga poslanca na tem shodu, Ikakor da mi nimamo srca. za uboge delavce — trpine po pisarnah!
A. T.
Vladarji na potovanju.
Koliko stroškov zahteva daljše potovanje kakega evropskega princa, dokazuje najbolje sedanje potovanje princa in princezinje AValeške, ki sta l>o večmesečnem pripravijanju odpotovala v Indijo. Ki» je prejšnji wale-ski princ, sedanji angležki kralj Edward, leta 1875 potoval v Indijo, iz-računjeni so bili stroški na 3 in pol milijona frankov. A še niso bili vra-čunjeni vsi izdatki. Kot angleški prestolonaslednik mora razviti nenavaden sijaj in porazdeliti dragocena darila, ker samo to imponuje indijskim velikašem. Na svoje sedanje potovanje sta vzela princ in princezinja seboj dragocenosti, ki so jih v Londonu zavarovali za 1 in četrt milijona Ikron. Cetla legija urailnikov in detektivov čuva te di"agocenosti. In pri vsem tem navaden potnik ne more zavidati vladarjev na potovanju. Med potom se mo!rajo neprestano učiti govore na pamet. Vladarji so navadno slabi govorniki, izjema je zgovorni nemški cesar Viljem. A niti on ni vselej srečen in Harden mu naravnost očita, da govori govore često brez glave in ropa. Prin Waleški in angležki k rail j šta slaba govornika, da se morata na pamet učiti govore, ki jih jima sestavljajo posebni uradniki za razne prilike. O kralju Edvvardu se zatrjuje, da ima posebno dober spoti. V dnem dnevu se je pri neki priliki naučil 16 govorov na pamet. Se-veua so taki govori suhoparni in enolični, toda občinstvo se je že privadilo. Komodnejši vladarji pa kratkomalo čitajo za nje sestavljene govore.
KRASEN STENSKI KOLEDAR ]
dobi vsakdo ZASTONJ, ako naznani svoj naslov: SLOVENSKO-HRVAT-SKO ZDRAVIŠČE, Dr. J. E. Thompson, 334 W, 29th St., New Yorks
Slovensko katoliško

bode ta delavska manifestacija. No, pričakovati nt bilo niti najmanjšega nereda, saj je bila izdana patrola, da bode delavstvo manifestovalo odločno, joda dostojno. Ljubljanska tobačna tovarna svojemu delavstvu ni dala prostega dne, ali zato »o drugi delavci
Kje je FRAN GUZEIJ, |>o domače Stroj ar iz Ilotavelj nad Škofjo Loko? Pred 3 leti je bival pri meni na hrani in mi je ostal nekaj dolžan. Rojake prosim za njegov naslov. Martin Kumar, P. 0. Box 4, Un ity, Allegheny Co., Pa.
Naznanilo.
Slovensko, katoliško, podporno dru ttvo SV. JOŽEFA, st. 12. J. S. K. J., Allegheny, za Pittsburg Pa., in oko-l lico, ima svoje redne seje vsako drn-! go nedeljo v mesecu. — Društveni-kom se naznanja, d» bi se istih v pol-! nem številu udeleževali, ter redno do-! našali svoj« mesečne prispevke. .Ne- i kateri udje, ki se *adi oddaljenosti ali dela ne morejo se} udeležiti, naj svojo meaečnino na katerega izmed izvršu-Jočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopoiiljajo. .Predsednik: Muško Jos., 254 Spring garden Ave., Allegheny; podpredsednik: Strniša Dominik, 844 Vista St.. Allegheny: I. tajnik: Povše Nik. 28 TeU St., Allegheny; IL tajnik: Strniša Fran, 254 Spring Garden Av., Allegheny; blagajnik: Volk Vincenc, 28 Tell St., Allegheny; delegat: Volk Ferdinand. 122-42 Pittsburg. Odbor: Kiese Franc, 4830 Plum Alley. Pitte-targ, Sercelj John, 918 Main St., Allegheny, Laurie J., Plum Alley 4820 Butler. _St., P'burg, Borštnar J., 105 High St., Allegheny, Drasler A, 1126 Maple Alley, Braddock, Golob Franc, 1019 Higkot Ave., Braddock.
Mesečni prispevki naj se pošiljajo samo XL tajniku Francu Strnišu, 254 Springgarden Ave., Allegheny, Fa. (26. feb '06)	Odbor.
podp. društvo
Cf
svete Barbare
Ca Zjedlnjeno države Severno Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
mfcarporlrano dm at. JanuurJa i90a v državi n r rin mjItu iMjTl
-o-o-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR, mL, Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa.
I. tajnik: IVAN.TELBAN, Box 607, Forest City, Pa.......
n. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Fo/est City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, P. 0., Luzerne, Fa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR. P. O., Porest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Kje je MATIAS &OBER, doma iz Koroškega? Za njegov naslov bi rad zvedel: Josip Vider, P. O. Box 223, East Palestine, Ohio, ali pa: Henry Roderus, East Palestine, Ohio.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse rojake sirom Amerike. New Yoik, 12. grudna 1905.
Stefan Gerbec.
THANKSGIVING DAY.
Vsak Človek se - veseli zahvalnega dne. — Da, meni je pa prinesel 9 nepoštenih olačnikov. Dolgo sem čakal na plačilo in jih opominjal; sedaj sem pr prisiljen navesti imena teh poštenjakov v vseh slovenskih časnikih, da bodo imeli za božično darilo (Christmas) tako dolgo, dokler bodem jaz živ. Ti so: Martin Ramuta iz Oat Hill mi dolguje $2, John Klun $6, Jos. Šus $2, George Kus $1.50, John Mlaik-nik $2S.45, Gabriel Snob $4, John 'Vkoff $4, Anton Debevc $3.50, Frank Starin $15.10.
GEORGE SIMONICH, tangov e c z vinom, (Lake Co.)	Mirabel Mine, Cal.
(12-13—12)
Pojdita k najbližnjem agentu pe vožnje listka vin
The GreatWabash
železnice«
Vezo vi za turist« ali izletnike vaa* torek, četrtek in sobote s izbora ia vlakom
4'COHTIHIUITAL HMTTKD", kteri estari Boston, Mass., ob L ur popoludne in je v zvezi iatega dn«
popeludne r Rotterdam Junction « "Continental Limited" ?* New Yor <ca
Vozovi s komotniml etvarjajoiia se stoli prosti VfcTAVI SE V MIAGA1A FALLS
Krasni komfortni vlaki v Detreit Chicago, St. Louis, Ktnsss City ii Onuha. Direktna zveza s Texaeom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Taeoma in vsemi točkami onstran srednjega pela-dnevnika.
Informacije glede voinjik oekrbljenja Pullmanovih in turisti ikik vagonov dobiti j« pri
H. B. McCLELLAH, 0. X. A, S«7 Broadway,	Jfew York
J. E. BASJLY, arant sa turiste, .70 Washington St, ' Boston. Mass
Nikdar več v vajeni življenju,
se vam ne bode nudila tako ugodna prilika, da b' mogli kupiti za tako *~alo ceno:
1 krasno, dobro idoto uro z dvema pokrovim in 10 letno garancijo
1 lepo pozlačeno verižico in 1 krasen prstan poljubne velikosti z lepim ka-menoin.
V«o to velja samo -4 dolarje.
Kdor želi, torej imeti lep spomin iz Amerike, mu priporočamo, naj ne zamudi te ugodne prilike in naj takoj naroči krasno uro, verižico ia prstan. Pri naročilu poilite 1 dolar, ostalo svoto pa plačajte na Expresu,
Kdor t>l nc Hll zadovoljen m poAlljntvijo
"••vi vrnemo Ucnur! Pisma pigite v slovenskem jeziku in jih pošljite na naslov;
The New York Watch Co..
447 E. 87 Str., NEW YORK,N.Y.
Zfl BOŽIČ
in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi daril« svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotovi denan; to pa najbolje, naj= c&n&j& in najhitreje preskrbi
FRANK SAKSERo,
109 GREENWICH ST.,
^ NEW YORK, N. Y.
1752 ST. CLAIRj, ST., cleveland, o. ^
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam t«ro potom vse prijatelje in znance, po sobno pa mojega brata Fran Rebeca v No. Sp<ringrfieldu, Pa. New Yoifc, 12. grm-dna 1905.
Ivan Rebec.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam tem potom vee prijatelje in znance Sirom Amerike, posebno pa svoje sorodnike.
Nev York, 12. grudna 1905.
Fran Simšič.
Pri odhodih v. staro domovino kli-4ena. 'beratu, kaikor tudi vsem znancem in prijateljem v Leadville im Pueblo, Collo., srftnl
Z BOGOM!
New Yoik, 12. grodna 1906.
Fran JakliJS.
benega razloga, Iker takega razloga ni, ampak pravijo, da mora vlada braniti kulturne interese države in te kulturne interese da baje zastopajo Nemci. A to je stara memžka last in nemška, nadutost. Toraj kot "kulturen.''' narod zahtevajo Nemci za-se volilne nad* pravice 1 To je že največji humbug!
Slavjanskim državpim poslan bode treba biti zelo opreznim, da prežijo vsafoo tako nemško Skrbeti jim bode, da se volilna pra ca preosnuje tako, kakor to pravi« nost zahteva, ne pa nemška, a; nost. Zdaj je jedilni cast da si Sla' jam pridobe ustavno vedjavo v n glavnejšem zastopstvu, kakor jim
i
TRIDESET . JULVCSV sa ir fenmo, ki m annini delati s sekiro. Plač* $1.70 na dan. Več pora:
____________________JOHN ZGONEC,
krivica zgoditi. Za to pa nimajo no- p-	21» Aahtola, Pa., Camp 39.
(13-16—12)
Slovensko - Amerikanski Kole<lar
za leto 1Q06
je gotov in ga razpošiljamo naročnikom, ki so svoto doposlali.
Več rojakom ga pošljemo na ogled, Iter prosimo, da nabero naročnike, j Primerno božično in novoletno da-• rilo znancem in sorodnikom v staraj domovini I
CENA KOLEDARJU JE 30 CENTOV, ker je obsežnejši, lepši in ima i obilo slik ter lop tožek papir, j Ured. in uprav. "Glass, Naroda".
POZIV.
On r pra rojaka v Brooklyn^, N. Y., od kterega sem neko reč ne v i dom a kupil, opozarjam, da mi škodo povrne in vzame stvar nazaj, ako ne, ga bodem v prihodnje s polnim imenom naznanil.
JOSEPH JANEŽ, P. O. Box 332, Barberton, Ohio.
(11-13—12)
PRIDNA SLUŽKINJA,
stara od 18 do 24 let, ki zna govoriti slovensko iu nemško ali pa angležiko, se sprejme taikoj v stalno službo. Za-stopiti se mora tudi na delo v saloon u. Plača $4 na teden in vse prosto. Ponudbe jiaj se izvolijo pošiljati na:
JOHN JURSICII, 102 N. 8th St., Sheboygan, Wis.
(9-15—12)
Kje je najbolj varno naložen denar ? ?
Hranilnih ulog je: 30 milijonov kron.
Reeervnega zaklada jei
700.000.— kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
)e največji in najmočnejši slovenski denarni zavf ^ vrste po vsem slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%.
Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilniei je najvarneje naložen denar.
Za varnost vseh ulog jamči njen 'bogat zaklad, a poleg tega Še me-eto Ljubljana z vsem svojim premoženjem iu z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nigdar imeti nobene izgubo To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar maloletnih'otrok in varovancev le v hranilnici, kerja le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
MBSTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH.
Na saupBik v Združenih driavab Je ie v«č tet nad rojak
fr ank« sakser, "z
7fi Snint CLEVELA
Jnoslovam
li
<nkorporirana dne 34. januarju 1^01 v državi Minnesota. .Ncdcž v EUY, I\\lIN IN ti80TA»
ura dntec.:
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich.,
Podpredsednik; IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa.
Glavni tajnik: JURIJ L BROŽlC, Box 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely. Minn.
NADZONRNIKI:
FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, III.
IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn.
IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAXOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR. II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich,
JOSIP PEZDIRC, HI. porotnik, 1401 So. 13th St.r Omaha, Neb.
Krajevna druBtva naj blagovolijo pošiljati VHe dopise preraemhe udov in druge litine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Miun., po svojem tajniku in n« be nem drugem.
Denarno poSiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN (JO!'ŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zaht. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsaJ-e pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se jM>hilja;o na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani caorajo biti natančni podatki vsake pritožba
Društveno glasilo Je: "GLAS NARODA".
0R0BN0STI
KRANJSKE NOVICE.
Poiskušen umor. Dne 14. nov. zvečer je prišel dninar Frane Durn iz <]radiška pri Vipavi v na gori Nanos ležečo samotno hišo, kjer stanuje posestnika Marija Baje in njena sestra Antonija Tornažič Ko mu je šla Baje pokazat prenočišče, se je Durn z nekim izgovorom vrnil v hišo in hotel tam zadušiti Antonijo Toinažič. Ko je prišla Baje in je ležala Tomažič nezavestna na tleh, se je delal, kakor bi jo hotel spraviti k sebi in je rekel da jo je našel nezavestno. Durna so zaprli v Vipavi.
Begunec prisilne delavnice v Ljubljani. Franc Zidar, 26 let star delavec. pristojen v Mirno na Dolenjskem je po svojem zločinskem življenju vredni naslednik znanega Karola Št am <*arjn. S tem je vse povedano in prene nehvaležno bi bilo, da bi sledili celi porotni obravnavi zoper njega. Eno dejanje kot drugo je pretkano izpeljana tatvina in goljufija, tu z večjo, tam z manjšo škodo. Sicer pa, kakor pri &tnmearju tudi pri njem je največ še takih zločinov ki ostanejo zunaj dvorane porotnega sodišča. Omejimo tip torej le na njegovo površno sliko. Zidar je po največ znan kot delomr/ni potepuh, že večkrat kaznovan, po "izvoljenem" poklicu tat iz navade in no jbrže goljuf tudi iz navade. Bil je v prisilni delavnici in sicer z enim oddelkom na Jesenicah pri zgradbi železnice. Delo mu je mrzilo, in ker "ni nemškega znal," kakor se zagovarja. je dne 4 julija ubežal po svetu najbrže zato. da se nemškega priuči. Do»vim je f>tamcar delal na severovzhodu. držal se je Zidar po največ na jupozapadu po Belikrajini. Na Dolenjskem baje ni delal, dalje kot do Vršnih Sel pri Toplicah. Zato pa si je bil tam večkrat privoščil kak vlom v hiše. i d koder je odnesel, kar je pač v naglici dobil. Kakor Atamenr, imel je tudi ta gospod več imen, pod katerimi je potoval. Po največ se je izdaja! za Brudarja, in sicer za Jožefa nI i Alojzija, kakor je pač naneslo. Ta Brudar iz Itake doma pa je 2e 10 let odsoten v Westphalski, zato je mislil, da lahko '-dela" na njegov konto. Tudi pod imenom 'Hndoi-ovi?' znanih uzmevičev je bil znan, pa le v p< sobnih slučajih. Čc je pisal svojemu "stricu" Hudoroviču, posluževal se je drugih oseb za pisavo, le *'adres" je sam napravil. To je imelo «voj p< seben vzrok: "Jaz nisem nič pisal" se zagovarja. Seveda, ima prav če se po njegovem vzame. Zasledovan je bil potom policijske tiralnice št. 14 in 9, iz leta 1005 ali ravno zaradi knjižice na ime Brudar iz Rake, se mu dolgo ni moglo prifi na sled, dokler se je naposled sam prav po neumnem vdal namesto za Jožefa kakor v knjižici za Alojzija Bmderja To pa za to, ker je Jožef Bruder ravne takrat zelo pridno delal in goljufal, — AKirij pa je bil nedolžen kakor Fran ce Zidar. Ali lavno to je bila njegova usr-da, ki je očesu pravice odkrila sle-jmrstvo prilastcnja drugih imen. Sredi meseca oktobra je bil že zopet pod ključem, pod katerim bo sedel celih « let, pa ne v Mariboru, kakor je on izrecno zahteval, marveč bo šel delat druščino kompanjonu Stamcarju v Orndifiče. odkoder se vrneta oba zopet v prisilno delavnico, odkoder sta ušla.
Kazensko obravnave pre porotnim sodiščem v Ljubljani.. Sokrivda ropa. Mile Rogič, 20 let star železniški dela zadnji čsb v RadiSnikn na Koro-m, je bil tožen hudodelstva sokrivde ropa, da je dno 17. aprila toga leta v družbi že na 4 leta težko ječe obsojenega Tvana ftačiea in še nekega dragega Hrvata, katero ime pa so-ni znano, nn Obernah oropal
Macedoiica Angela Štefana, kateremu je vzeli Čaeič pas z vsebino 60 kron v zlatu, med tem, ko je Mile Rogič s kamenom oborožen a bil pripravljen za kako obrambo. Obdolženec Rogič
je pri zadnji protni obravnavi odločno uprl temu, vzlic dokazu, da se je njegova slika pokazala v kazenskem zap ru se nahajajočemu Cačiču, katerega je takoj za svojega sokrivca izdal. Po storjenem dejanju je obdolženec pobegnil brez delavske knjižice iz B<hinja in je vstopil v delo pri zgradbi železnice v Badišniku*. kjer so ga orožniki vsled izdane tiralnice prijeli. — Pri zadnji porotni obravnavi se je skušal obdolženec izogniti iz te zagate s tem, da je odločno tajil da bi bil sploh on kedaj delal pri zgradbi Bohinjske železnice ter je v dokaz temu imenoval nove priče, ki bi se imele
0	tem zaslišati. Res je ugodilo sodišče njegovemu predlogu. Ko je pa prišel Rogič do tega prepričanja, da bo treba še 3 mesece do prihodnjega porotnega zasedanja sedeti, je priznal dejstvo, da je bil res v kritičnem času v službi Cecopija v Bohinju. Ker so se pa med tem porotniki že razšli, je moral Ropič vseeno sedeii še 3 mesece v preiskovalnem zaporu. Pri včerajšnji ob novljcni obravnavi je bil Rogič opro-
v v
seen.
Na zatožni klopi je prva sedela Marijana Jak( lič, po domače Mlinarjeva dninariea brez stalnega bivališča, rojena leta 1862. v Gor. Pirničah, obtožena hudodelstva zažiga. Dne 14.
1	rudna m. 1. je šel posestnik Janez Stare v Laborali okoli 7 ure zvečer konje krmit Kmalu za njim pa priteče v hlev vsa prestrašena dekla Neža Sajovic in rou pove, da v njegovi šupi crori. Stare je na to urno spustil konje na prosto in dekli naročil, naj teče k mlatičem ki so ravno mlatili, da spra vijo govedo iz hleva.. Ker jo pa všled ropotanja cepcev niso takoj razumeli, je gospodar sam prišel, da so živino re šili. Ogenj se je urno razširjal, zlasti ker je primanjkovalo vode, in je upe-pelil vsa gospodarska jv.slopja, uničil poljsko pridelke, gospodarsko orodje poleg tega je j>ogorela tudi hiša, tako da je imel Stare 24.000 škode. Zavarovan je bil pri praški zavarovalnici le za 4000 kron. Sum, da je iz hudobni volje to storila, se je obrnil na Mari jano Jakolič, ki je večkrat dninarila pri Slaretovih, a se vselej rada z dp k lami prepirala. Nekoč je z gnojnimi vilami napadla Mieo Bečaj, a Staro ji jo vile z rok iztrgal, njo pa zapodil. Proti Mici Vilfan se je vsled tega srdito izrazila: ".Tnz bi že nekaj Sta retu naredila, samo nič bi ne imela od tega, ker bi on denar vlekel jaz bi
Pa zaprta." Proti Staretu se je pn takrat zagrozila ko ji je vile vzel, rekoč: "Ti bom že nekaj naredila, če ne sedaj, pa čez deset let." To je bilo lani okrog sv. Lukeža Mica Vilfan, ki imu ob enim tudi trafiko, je pravila, da ju hotela imeti obdolženka od nje cigarete; ker jih pa ni dobila, je rekla, da ji bode še žal, ker jih ne da. Janez Stare je namreč vdovee, Mica Vilfan pn njem gospodari. Ivan Raj-gel iz Orehovka je izpovedal, da je kratko pred požarom dvakrat videl Manjano Jokolič v bližini Staretovih gospodarskih poslopij okoli laziti. Imel je namreč pri Kovaču na Gašte-ju nekaj opraviti in srečal je prej« in že potem, k«r se je vračal od Kovača domov, obtoženko, ki se je mudila sumljivo obnašala; cn pravi, da stala komaj 45 korakov od ogla Sta ret ovc hiše. Marijana Jakovič vse to trdovratno taji. Zatožena je bila pa tudi, da je v Orehovku letos spomladi izmaknila Mariji Verhunc par čevljev vrednih 3 krone in teden pred požarom v Goricah Marijani Založnik 2 kroni vredno kokoš. Porotniki so glavno vprašanje zažiga zanikali, le vprašanje glede geri omanjene tatvine, katero jo Jakolič sama priznala so potrdili.
-
Obsojana je bila zaradi prestopka tatvine na 3 tedne strogega zapora.
PRIMORSKE NOVICE.
Umor. — Dne 27. nov. zvečer je zabodel 2 letni Ji s. Gorjan z Grčine 26
letnega V. Padovana izpod "Kapele" z nožem v vrat, da je revež čez nekaj minut umrl. Na križpoti za pokopališčem so se sprli v družbi, ki se je vračala iz K« melove gostilne v Kron-bergu, Gorjan je potegnil nož in žrtev je bil Pudovan. V družbi so bili: Jos. Gorjan iz Grčine, Franc Kocbek, železniški delavec iz Štajerske in zabodeni Pa nova 11, 2 ženski in dva druga. Gorjana in Kocbeka so aretirali. Pravega vzioka umora se ne ve.
štajerske novice.
Mariborske porotne obravnave. V
torek dne 28. nov. sta bili dve obravnavi: Zaradi uboja je bil tožen Gregor Spes, hlapec v Trnju. Zagnal je v gi » Uilni Jožefu Smogavec v Alpah četrt litra kozarec v obraz in ga hudo poškodoval na «brazu ter mu po rezal oko, da je izteklo. Obsojen je bil samo zaradi prestopka telesne" varni sti na 18 mesecev težke ječe.
Matej Urak, delavec v Legnu, je vkradel v gostilni mlinarju Lovrencu Fišinger blizu 700 kron. Obsojen je bil na 15 mesecev težke ječe.
Morilec svoje žene obsojen na smrt. Dne 27. nov. je stal pred porotniki v Mariboru Štajercev pristaš Franc Plohi, 30 let star posestnik v Gaberni-ku p.ri Sv. i-iovroncn v Slov gor. Imenovani je umoril, kakor smo takrat poročali, dne 20. avgusta svojo ženo, ko je šla zjutraj k maši s svojo materjo. Mati je jokaje pripovedovala prizor, ko je skočil podivjani mrž pred njeno hčerko, nastavil na njo puškot in sprožil oba strela v njeno truplo. Ko je že ležala na tleh vstrelil je še z revolverjem v njo. Smrtno ranjena je živela še toliko časa, da je < bu dila kes. Zločinec se izgovarja, da je zahteval od žene hišni ključ, ki mu ga pa ni hotela dati, ampak je sk čila v njega. Mati umorjene pa to zanika, on je brez vsake besede in povoda v-strelil. Obtoženca zagovarja dr. ITaas ki je prišel oblečen v odvetniški talar in z baretom. To je prvi slučaj pri tukajšnjih porotnih < bravna/ah. V svojem zagovoru je zagovornik grajal, da se ni v Gradcu, kjer je bil Plohi pr vikrat zaslišan, tudi spisal slovenski proti kol kakor to zahteva postava. Vsled tega se iz nemškega protokola ne da spoznati natanko kako je izpovedal obtoženi. Porotniki so potrdili prvo glavno vprašanje ali je obtoženi kriv umora, z 9 glasovi in dostavno vprašanje, ali je to storil zavratno z 8 glasovi potrdili. Plohi je bil zaradi tega obsojen v smrt na veŠala.
HRVATSKE NOVICE.
Srb, ki se je udeležil rusko-japonske vojne. Te dni je prišel v Zemun ruski nadporočnik Arzen Subotie, sin pokoj nega semunskega odvetnika dr. Jova-na Subotovičn. Arzen S ibotič je končal relne gimnazije v Z< munu in odšel študirat prava na Dunuj. Skoro je pa obesil študije na klin in vstopil v rusko vojsko. Ko je izbruhnila rusko ja ponska vojna, je bil s sv< jim polkom poslan na Daljni Vztolc. S svojo izredno hrabrostjo se je odlikoval v vseh bojih, zlasti pa v bitki pri Mukdenu. Car ga je opetovano odlikoval. Ko se je sklenil mir, se je Subotič vrnil v Evropo preko Amerike, prepotoval Evropo in prišel tudi za nekaj dni domov v Zemun. Iz Zemuna se vrne nazaj v Rusijo, kjer ga že čaka povišanje v stotnika.
Hrvatski jezik v dalmatinskih uradih. 'Naše Jedinstvo' je izvedelo iz najznneslivejšega vira tele podrobnosti o rešitvi jezikovnega vprašanja v Dalmaciji. Hrvatski ali srbski jezik postane uradni v Dalmaciji. Uradi se bodo posluževali hrvaščine v vseh poslih in bodo reševali edino italjanske vloge v italjanskem jeziku. Tudi med sabo bodo dopisovali v hrvatskem in srbskem jeziku, edino z vojaškimi o-blastmi bodo dopisovali nemški. Napisi na vseh državnih uradih bodo samo hrvatski, oziroma srbski, samo v Zadru in onih mestih kjer živi 30% Italijanov, bodo napisi hrvatski in italjanski.
RAZNOTEROSTI.
"Gospa" učiteljica. — V nižjeav-
strijskem deželnem šolskem svetu so sklenili, da imajo od sedaj v naprej vse učiteljice na nižjeavstrijskih ljudskih in meščanskih šolah naslov: gospa, pa če so poročene ali pa ne 1 Učiteljice so same izrekle željo po takem naslovu.
Obsojen na ženitev. Neki danski pisatelj je bil zaročen s hčerko bogate rt-dbine. Obenem je imel tajno razmerje z neko manj ugledno dame. Ta druga mu je na pameten način izvabila obljubo, da jo poroči. Na Danskem pa obstoji postava, da se obljnbljeni zakon mora tudi izvršiti Ker se je pisatelj branil poroke šla je s pismom k sodišču, ki je pisatelja obsodilo, da se me ra z obtoženko poročiti, dokler pa tega ne stori, plača vsak dan po 5 kron globe. In pri sedanji draginji se obsojeni literat pač ne bo dolgo obotavljal.
e Be^en^^r. s^^eTter* wmmsamscm ^ ^	^____
"avstrijsko društvo' *
v NEW vorku 31-33 Broad*?* m*
Uaje nasvete na mtoi ^ jf macije posreduje Drez-plačno službe ter deu v potrebnih snjčapn poa. pore
i'-sarn~ odprt* «c« ? ar»--- 4 n a do D- on* pope adn. -■•em*, jedf.i i* piauuKo*
V NAJEM
se da v La Salle, HI., HIŠA,
j ako primerna za trgovino. Spredaj je prodajalna, zadej pa Skladišče in stanovianje; ipri ukladišču je tudi hlev. V vseh prostorih je napeljana plinova razsvetljava.
Poslopje stoji na zelo ugodnem prostoru za trgovino in promet ter se odda v na; "m pod dobrimi pogoji. Več pove lastnik:
JOSEPH MESOJEDEC, 1142 5th Avenue,	La Salle, 111.
(13-19—12)
fllto si nsmenjeq
sorodnike ter
piSi za SAKSE!
ženo, otroki
ali
P®
Iščem svojo ženo BOZO URIGEL. stara 33 let, nidke pa močne postave. Ušla mi je pred mesecem dni in se je napotila menda v Chicago, lil., z nekim Mikom, doma od Zatične Isti je srednje postave, ima velike rujave brke in je delal v Clevelandu v solinah (Salt Works). Kdor mi naznani njen na slov, dobi $5.00 nagrade. Naslov: John Urigel, 204 Burke St., Cleveland, Ohio.	(11-13—12)
NAZNANILO.
Družtvo Marija Pomagaj št. 6 J. S. K. J. v South Lorainu, Ohio, ima na^ slednji odbor:
Predsednik Fran Krištof, 405 llth Ave.; podpredsednik Matija ŠimšiČ, P. O. Box 69; L tajnik Ivan Klemene, 405 llth Ave.; II. tajnik Anton Ule, 50S 10th Ave.; blagajnik Matevž Vi-drig, P. O. Box 62; zastopnik Josip Spreitz, 10th Ave., Cor. Globe St.; — odborniki: Andrej Ponikvar, 509 llth Ave.; Josip Udovč, 533 llth Ave; Fran Petrič, 508 10th Ave.; — pregledovaJci knjig: Josip Mramor in Josip Ponikvar; maršal Fran Gerča; vratar Ivan Klemen: zastavonoša: Anton Stritar Ivan šlajnar in Fran Obreza.
Družte„ae eeje se vrže vsako drugo nedeljo v mesecu v prostorih Ane Zevnik, 508 10th Avenue, South Lorain, O.
Naslov za pisma je: John Klemene 405 llth Ave., South Lorain, Ohio. (6-12—6-1—06 v 2 d) Odbor
NAZNANILO.
Družtvo sv. Ivana Krstnika št. 37 J. S. K. J. v Clevelandu, Ohio, ima naslednji odbor:
Predsednik: Fran Spelko, 1130 St Clair St.; podpredsednik: Ivan Poš, 35 Diemer St.; L tajnik: Ivan Avsec 1234 St. Clair St.; II. tajnik: Rudo it Poš, 4 Kilfcyl St.; blagajnik: Feru. nand Tifold, 86 Munich St.; zastop nik: Josip Perko, 1795 St. Clair St Odborniki: L Tran Krnsovec, H. Ka rol Jarc, JXL Ivan Anzelc. Pregledovalo knjig in računov: Ivan Brodnik, Fran Milavec in Fran Kranj c. Mar šal: Miha Pintar; vratar: Fran Mi lavec; zastavonoša: Ivan Strekalj spremljevalca: Ivan Lužar in Joai. Zupančič. Drnžtveni zdravnik: E. J Kehres, St. Clair St., Cor. Wilson Avenue.
Družtvene seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Union 696 St. Clair St
Naslov za pisma je: Ivan Avsee 1234 St. Clair St., Cleveland- Ohio.
Vsak novi ud plača pristopnino po starosti, in sicer: od 18. do 25. leta pl.00, od 25. do 30. leta $1.50 od 30. do 35. leta $2.00 od 35. do40. leta $3.00, od40. do 45. leta $4.00. Pristop k jednoti znaša $1 ca vsako starost.
m + +
ft A ^ A A iffh
	
	s "
f	
L v	A
	
Ake h«M dobro postrežbo
i mesom in grocerijo,
9 tako se obrni na %
Martin Oerdlča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tndi naznanjam, da v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
o Govorim v vseh slovanskih jezikih. Priporočim se za obilni obisk.	^

ii
NI GL0VEKA,
KATERI NE BI BIL SE ČITAL V ČASNIKIH, ALI SLIŠAL PRIPOVEDOVATI OD LJUDI O VELIKEM ZNANJU IN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI, S KATERO VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI
Dr. E. C. Collins M. I.,
£
jr ii
I
I
I f
ker je ta slavni professor edini zdravnik, kateri je napisal to prekoristno knjigo tlZdravje4\ s katero
jo dokazal, da ni človeške bede, trpljenja ali bolezni, katere bi 011 popolnoma in temeljito no poznal.
P
Knjiga: ZDRAVJE.	^
Rojaki Slovenci, mi Vam priporočamo, da se, ako ste ne- [j močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Dr. E. C. Collins M. I., ker $ Vam on edini garantira, da Vas v najkrajšeiP *asu popolnoma ozdravi, bodi si katere G koli notranje ali zunanje telesne bolezni, kakor tudi vsake :
Tajne spolne bolezni mosk< in ženske.
Ozdravljen. Reunia- Ozdravljena glavobola. Ozdravijo tkanja, Ozdravljen: živf no bo-
beleg:a toka 111 bolezni ~	~ m
notranjih ženskih
tizi.iu in kronične bole/11 i želodca.
slabiue in jetike.
organov,
lezni,pokvstrjene krvi in izpadanja las.
Marko Lepetlch,
Olga, I.n.
Janez Zabukovee,
Box 86 Butle, Mont.
John Krnač,
Box 14 Connorville, O. pom naj kanja
Alojzi a Slama,
Ctarkson, Nebr.
Poleg teh imamo tia rozpolago 5e na stotine pismenih zahval, katerih pa radi pomnajkanja pro- jjl štora, ne moramo tu priobčiti. „	„
Dniolfl ! Predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, [3 nUIdlVl 1 pišite po knjigo zdravje ter pismu priložite nekoliko znamk za pošt- [j» nino, nakar Vam takoj dopošljemo to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko opisano R Vašo bolezen in nje uzroke ir. kadar Vam je vso natanko znano, bodeto ložje natanko (L opisali svojo bolezen in čim gotoveje ozdravili.
V VSAKEM SLUČAJU toraj natanko opigite svojo bolezen, koliko časa traja, koliko ste stari in vse 13 glavne znake in to v svojem maternem jeziku, ter pisma naslavljajte na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS
MEDICAL
140 West 34th Street,.
institute,
NEW YORK, N. Y.
Potem smste biti z mirno duSa prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja, i	Zavod Dr. E. C. Collin^--* je otvorjen od 10 ure dopoldne do 5. popoldne.	j|
&
Kje je IVAN KIRHENGAJST, domač« Štajerc, doma iz fare Jernej, iz vasi Pristavice? Bival je pred 8 meseci v Clevelandu, Ohio. Za njegov naslov bi rad zvedel: Jos. Jenškovič, 1G25 St. Clair St., Cleveland, Ohio.	(S-13—12)
Comoapie Generale Transatlantique.
francoska parobrodna družba.|
Edina
slovenska unijska briynica
ktero priporočam Slovencem in Hr vato m. V brivmicd so vedno trije briv ci. Boiaki, toraj "svoji k svojim"!
JOHN KRALJ, 1772 St Ulair St., ClevelaiH. Oblo (13-6—13-9 tor Čet sob)
Kdo ve, kje se nahajata brata FRAN in ALOJZIJ BARAGA, po domač* Žnidarjevi ic Hriba pri Loflcem potoka na Kranjekanf Mlaj&i je pre-natredil svoj priimek v Alojzij Levstika pri dražbi, kjer smo delali Nss je bilo 9 mož in de 2 druge two-be, ko smo prevzeli neha delo in delali trdo ekud 2 meeee*. Ta dva uiSviedneža ste vzela od dražbe $800.00 na asi račun ter neznano, kam pobegnila a denarjem. Mi smo toraj odo ogoljufani in prevarani ter bree denarja. Vse naSe delo je bilo zastonj. Poleg toga mogli bomo is plačati okoli $70.00 board* sa onima tatovoma. Skupaj imamo Abode okoli $900.00, to js sa nas ogromna svota. Tukaj podajamo e. rojakom sliko od prvega ali store j-Sega Franka. V imenu človekoljubja prosimo toraj ipe rojake, da nam naznanijo brez odlašanja njih naslove, da jib izročimo ▼ roke pra-vioe. — Alojzij Bartol, P. O. Box 99, Leopold KSnaos, Ivan Kosmerl, Ivan Bartol, Fran Zbačnik, Josip 1M Cross Forte, Potto Co., Pa.
(24-11—24-12 ▼ ay

12,000 ton, 2.".,000 konjskih mofi. 1-2.«kki ,, 35,000 „	,,
12,000 16,000
y.ooo
direktna crta do havre, pariza. švice, inqmosta in ljubljane.
F»OSTIVI PARMKl SO:
"La Lorraine" na dva vijaka...............
"La Savoie" „ „ .................
"La 1 ouraine" „ ,, „ ...................10,(hk»
"L'Aquitaine" ,, ,, ,, ...................10,<hh)
"La Bretagne"..................................Kt<Hn»
"La Champagne" ..............................H.uxt
"La Gascogne"................................. 8,u»o
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. .
Parniki odplojejo od sedai naprej vedno ob četrtkih ob 10. nrl dopolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St, N.I. •la savoie	14. dec. 1905 »la savoie	18. jan. 1908.
l??^?«	ol' i""' lonH* Hreta^ne	25. Jan. 1906.
2S- deC' 1905 *LA TOURAINE 1. febr. 1906.
A j-an"	G-co^ne	S. febr. 1006.
La Gascogne	11. JM. 190« SAyOIE	15 febr 190a
Parniki s zvezdo zaznamo vani imajo po ^ja^
KozrnInski^ generalni afrent za zapad, 71 Dearborn St., Chicago, 111.
Nikdar več v vašem življenju,
se yam ne bode nudila tako ugodna prilika, da bi mogli kupiti za tako malo ceno:
1 krasno, dobro idoCo uro * dvema pokrovima na 10 letno garancijo 1 leporporlačeno verižico in
1 'krasen prsten poljubne velikosti s lepim kamenom.
V«© to velja samo -4 dolarje.
pripore-noroCi
. --------,------ ---------- F---j dolar,
ostalo svoto pa plačajte na Expresu.
Kdor bi ne bil zadovoljen s po&iljatvijo mu vrnemo denar!
Pisma pišite v slovenskem jeriku in jih poSlite na naslov: TEBALDI'S WATCH, CO., 43gW.aiat_StrM	___IN EW^ YORK.
• Cuy. Phone Cent. 1619	Bell Phpoe: South 143 •
THE STANDARD.BREWIHG GO.
izdeluje najboljšo vrsto pivs.
137 Train St.
Cleveland, O*

t

^iiliis
in
SC
___il




Karlovcu
(Spisal dr Iva« Tavčar.)
(Nadaljevanje.)
Slaii Karlovčun j<* bil takoj voljan, vzeti graj is k o hčer pod svojo streho. In \ idu je dejal, naj gre jmi dekleta, da ta živalca od strahu v temnem 1 gu n* pogine. Marjauici pa je ukazal, naj pripravi "gornjo hišo'' in posteljo tam. In sinovom je velel, naj si* napravijo praznim« , iu takoj je tudi sum zh zel v praznično svojo obleko. Maruša je morala v ponev nabiti jajce ter skuhati mleka, presnega, "ker taka gospoda živi le < b cvrtju in presnem mleku."
Vid pa je stopil v črno noč. Čuden človek je bil ta Vid. Dobrega srca in dobre duše. Dovršil je bil pokmco gimnazije in potetu po stari karlovški navadi moral ostati doma. O tej usodi ni g. drtijal, vendar srečen tudi ni bil. Imel jo še iz šolskih let star prevod Shakespearjevib dram. In Časih v nedeljo popoldne je legel v mehko travo iu se zatopil v nesmrtne te poezije. Jih je Ji umelf Bog ve! V duš» pa se mu je pri tem branju vsilila temna tožnost, da ui zapustil poziva svojih očetov, da ni koneal svojega šolanja, T< da tako tožnost je obdržal sam za-se — ker malo je govoril in še to nerad, Kar pa je govoril se je zdelo bratom strašno pametno in prebrisani-.
Tudi tisti večer je stopal v melanholijo misli pogreznjen po stezi proti Smrečju. In pred dušo so mu st< pile tiste nebeške podobe, tiste krasne ženske, ktere žive v Shakspearjevih dra-lah. In zdelo se mu je, kakor hi bil danes sam zašel v tako dramo. In pro-štnjala !ja je misel, kako se b« de vse to konelo.
Hitro je stopa! po ozki stezi. Ko je priplezal do vrha, je prerila luna go-ste oblake in z medlim svojim svitom obsevala kraj. Cul se je hrup iz pristave.
Takoj tik pota pod smreko na mahu je slonela kontesa. Ana in nje drobna osobira se je tresla kakor trepetlika. Jokala je in smrti pričakovala vsak hip, in Kog ve, eega hudega še vse!
Kakor srna je kvišku planila, ko je dospel Vid k nji. It« ječe je obrnila pogled k njemu, v roki pa je stiskala samokres, pred katerim se je sama naj bolj tresla.
"Kaj mi hočete t" je viknila v strahu ter se stisnila za smreko. A tedaj ji je samokres padel iz onemogle roke in z gr. zo je zdihnila: "Moj "Moj lit>g, te se spn.ži!"
To nje vprašanje pa je zbudilo. A takoj jc vedel, kako ji jima odgovoriti. In « dgovoril ji je s prepričanjem: "Ne še! Tudi sedaj se še lehko pade!"
Zopet je umolknila — toda on se je zopet zamislil v svojo tiho srečo. In na rame mu je naslonila obličje, in nje lasje so ga obdajali — tako rahlo kakor Matere božje lasci, kateri zrase jt> v prvi |v>mldi po zelenih travnikih.
Vendar končno sta d< spela na boljšo pot. Meline okrog steze so se izpre-menile v zelene rušim* in steza sama je bila široka, da bi bila lehko hodila dva ol< veka po nji, jeden tik druzega.
Povzdignila je obraz iu uprla oči vanj.
"Sedaj je že pot širok — ali ne?"
Potem pa se je spet trudno naslonila na njega rame.
"Pot je širok," je dejal, "a še ve-dn«. nevaren! Noč ima svojo moč — in lehko se pade!"
Nje glavica je še obalonela na njega ramenu.
Koneno se je zavila steza okrog rebri — in pred njima je ležal Karlovec Luna je obsevala slamnate sjrehe. V mlinu pa so klepetala kt lesa in potok je šumel vmes. Tedaj šele je Vid posadil dekleta na tla. Videč romantično to selišee je kontesa pozabila vsega. Z rokami je plosknila ter dejala kipeče: "Kako krasno je tu! Oj, tu ostanem dolgo, dolgo!"
Pred Karloveem pa so ju sprejeli Karlovčan in Vidovi bratje. Čudno so gledali prišlo gostinjo in niso znali, kako bi se vedli. Naposled so jo izroči li Marijaniei in stari Maruši, češ, naj si ženske same pomagajo kakor vedo in znajo. A prav je bilo tako in dt bro vse.
IV.
Drugo jutro se je pričelo v Karlov-eu tako življenje, kakor ga dosedaj ti kraji nikdar di živeli niso t Tri ženske, odrastle ženske pod streho! In kako življenje je to bilo! Prav tako, kakor tedaj, ko pade iskra v kup suhega smrečja. Takoj se začne jx. njem prasketanje, pokanje, vnemanje; iskrice švigajo, tu in tam se prikažejo goreči jeziki, končno pa splapola vse v jed-nem plamenu proti nebu. Taka iskrica je bil za Karlovee k< ntesa Ana! Tekala je, govorila, smejala se, hotela vse vedeti, videti, hotela biti povsod! Hipom je vtaknila svoj nosek v vsak ki.t ter izohala vse! Takoj drugo jutro je odložila gosposko svojo nošo in si izposodila pri Marjaniei kmetsk obleko. Dela si je svilnato rutico okrog vratu, spleta si lase in jih na glavi zavila v kite. Ko |sa so hoteli g( aposki
Bila je res krasna prikazen! Lasje ravnRt,i ž njo je izpovadala to jezno in
so se ji razkodraui usipali po ramenih in drobni obrazek s črtami strahu in groze, je bil tako mil, da je Vid td Čudenja postal in se zagledal v to stvaren, in si dejal, da bi jo hotel gledati do smrti. In kako drobne je vse to bilo, kako majhno in nežno! A vendar, kak ogenj se je bliskal iz nje oči! In kak. boječe je zrla nanj in potem na orožja* ki je ležalo pred nogo! "Moj Bog, če se s proži j " Vidu se je to tako smešne zdelo, da se je pri \si resnosti položaja moral smejati. Potem pa je dejal: "Po Vas sem prišel!''
" Vi ste iz Karloveaf" In tako je stopila izza debla ter je
obšla pazrio samokres, da bi se ne spro sil in ne napravil nesreče. "Pojdiva torej!" A Vid ni premeknil koraka. "Pojdiva torej! T. se lehko reče— ali
Boječe je uprla oko vanj: "In, ali t' "Ali pot je ozek in nevaren!" "Pot je i.zek in nevaren!" je dejala počasi za njim.
Molčala sta nekoliko časa. Potem je Vid tiho izpregovoril: "Jaz bi vas že — nesel!" "Vi bi me nesli!" In Vid je opazil kake ji je kri zalila obrazek.
"Jaz bi vas nesel, s svojimi rokami bi vas nesel!"
Vendar tudi sam je bil v stiski in zagledal se je v zvezdo na nočnem stropu neba, in pot mu je stopil na Čelo.
gospodična Ana pa je zdihcvala — a ni sc premeknila s svojega mesta.
"Pot je ozek, in kdor ni vajen, lehko pade globoko v jarek in se p«,bije in potolče na smrt!"
Ali tudi te Vidove besede so ostale brez vtiska. Tedaj pa se je na pristavi svetilo, hrup je nastal silnejši, svit p< lnil gozd in zadej so se vzdignili na stebri in plamen se je pokazal. Pristava je gorela! Kontesa je plaha prihitela k Vidu iu vzkliknila: "Netite me!"	' if In vzdignil je Vid lehko to breme. Okrog vratu mu je dela roko in koprnela je in tiho ihtela.
"Pristavo so zapalilit" je rekčl Vid, in potent varno po stezi odšel.
Zdelo s<> mu je, kakor da bi ne nosil ničesar. Čutil pa je kako je kontesi srce utripalo, kak«, hitro in burno. Tn kadar je sapa zapihala, je čutil nje volne lase ob svojem lieu. In sedaj pa sedaj so je tudi nje mehko lice zadelo njegovega, da je bil ves omamljen.
In kako mehko jo je držal, da bi ne čutila nikake težave!
In rad bi jo nosil tako vso večnost in še bi se ne utrudil! V dušo pa mu prikipela prečudna sreča. Od kod? Morda sam ni vedel. Zamislil se je v to srečo, a zamislil se samo z duhom, ker ono je pazno zrlo, da bi mu ne iz-podletela stopinja in da bi ne padel s sladkim svojim bremenom.
"Ali mi sedaj tudi še ni moči sami I"
4BHHHH
samoglavo. Hotela je biti v hiši hči
di.mača; hotela, naj jo tičejo vsi: Vid, Uril, Urban, Tomaž, Maruša in Marjetica. Pričetkoma so hp hranili, ali
naposled so se morali udati vsi!
In poprijela se je vsacega opravila.
V	kuhinji je kuhala in hodila tudi na vodo z Marušo, da bi prala. Zavihala si je rokavce do belih lehti in se potel poigrala s perilom. Dela pa se je seveda, vsacega takoj naveličala! Iz kuhinje je letela pod streho, potem na vrt, kjer se je sušilo perilo ali oprano i-.ito; j»otem je klicala kuretino in nazadnje šla v hlev pogledat živinčet.
Prihitela je tudi v hišo, povpraše-vajoea starega Aleša, če želi, in ali hoče naj bi ž njim govorila In v istini je sedla k njemu ter govorila vse kar ji je prišlo na jezik, vmes se je sladko smejala, popravljala zglavje starcu, opazovala mu velo roko, mu hvalila bele, sive lase — in potem zopet t.d-hitel ven. Starec pa je ostal na peči si zatisnil oči — in dobro mu je delo to laskanje.
"Tako bi ti moral imeti v hiši vsak dan!" se je mislil. "Ali taki otroci, taki sinovi — to je nesreča!"
Kontesa Ana pa je pritekla tudi v mlin In tudi tu je pregledala vse končno sedla na hlod, kterega so ravno rezali, ter se na njem, ki se je pri rezanju premikal, takisto počasi "vozila". Pri tem se ji je svetil obrazek od notranjega veselja, in z rokami je ploskala.
Veliko prijateljstvo je hotela skleniti z Vidi.m, starejšim sinom. Na obrazu se mu je videla notranja zamiš-ljenost in iz oči mu je zrla resignirana melanholija, kar smo povedali že prej. Vse to jo dekletu silno ugajlo. In ko je premetaval težke hlode in kazal svoje moči, se je tudi to gospodični prečud-no lepo zdelo. Zahajala je zatorej za njim in mu gt.stolela svoje besede na uho. Vid pa je nerad govoril. In kontesa je takoj izteknila, da tudi nji nerad odgovarja. Raztogotila se je, zavlekla obrazek in rekla srdito: "Ti si dolgočasen Človek, Vid, prav zelo dolgi časen! Tu imam tvoje brate že raj-ša, ti vsaj govore!"
In bratje so to slišali — in vse to se jim je prečudno lepo zdelo.
Ali v nekterih hipih je bila jeza zopet pozabljena — in z Vidi.m prijaznost zopet sklenjena!'
Bilo je tretjega dne popoldne, liar je prišla i^Sdesa v Karlovec. Že se je bližal večer in solnee je hotelo skoraj zatoniti za gore. Stari Aleš je ležal pod staro hruško na rušini poleg hiše.
V	dolu pri vodi so delale ženske in ču-lo se je sedaj smejanje od tam. V mlinu in na žagi pa je bilo dela obilo in klepetanje od ondod se je vsililo starcu v srce, da je bil radosti poln. Sinovi so donašali ravno narezanih de-sak ter jih po vrtu opirali na debla, da bi se sušile.
Končno se je pa stvar zasukala tako, da je sin Urban sam ostal pri starcu. brisal si je potni obraz in se neo-
lAi
kot najboljši lek zoper
REUUATIZBJK. P0K0ST1IIC0, PCDAGRO itd.
in razne reumntičue neprilike.
kretno lomil okoli očeta, ki je takoj slutil, da hoče sin nekaj imeti.
"Bode li skoro dosti danes" je vprašal je starec prijazno. "Vroče je, vroče!" In Urban je rahlo zdihnil, kar staremu očetu ni skrito ostalo.
(Dalja prihodnjič.)
opomin.
Vse one, ki mi še kaj dolgujejo, opominjam tem potom, da jih bode m čakal za plačilo le še dva meseca. Kdor pa mod tem časom ne bode »polnil svoje dolžnosti, ga bodem priobčil po listih tudi v starem kraju s polnim imenom in sliko sebi v škodo, drugim pa v svarilo.
JOHN OREKAR, P. O. Box 30,	Sopris, Colo.
(11-23—12)
CUNARD LINE
PARNiK! PLJUJEJO MED
TRSTOM, REM IN HEW TORKOM.
MRN1KI IMAJO JAKO OBSEŽEN PO Kit IT PROSTOR fij
motu za Set an j« potnikov tbstjega razbkb*.
odpluje iz New York a due 19. decembra, odpluje iz New Yorka dne 9. ja-nuvarija 1900.
odpluje iz New York n dne IG. jauuvarija.
CTLT9NIA, 8LAV0N1A m PANNONIA ao parmki na ava v laka Ti paraijo ao napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladx sa tretji razred.. JEDILA ao dobra in potnikom trikrat na dan p n»zi poetnbžena
vožnje listke prodajajo pooblaSčcii agents (n
The Canard Steamship Co., Ltd.,
89 Broadway, Hew York*	126 3tat» St, Boston
67 Dearborn Bk* Chicago
C A RPATHIA
DR. J. E. THOMPSON.
334 W. 29th. St.	NEW YORK.
U slučaju vsako bolezni in ako Vas dragi zdravniki niso mogli ozdraviti, pišite ali pa pridite na to zdravi&to in dobili bodete hitro in popolno pomoč in najboljša zdravila. Edino u tem zdravišču morete dobiti za malo denarja popolno postrežbo In zdravijo in samo tukaj govori se Slovensko. Mi trosimo denarje samo za dobra zdravila.
H i T}] le,efon fcadar doapei na kako poBtajov New York in ne vol kak
Clio 1 k 1 RANK SAKSER-JU Pokliči številko 87*5 Cortlandt. in govori slovensko.
-BANČNA PODRUŽNICA-
CLEVELAND, O« 1752 St Clair Street.
Lastnik: Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York. Vodja; Anton Bobek.
....prodaja.... parobrodne lističe
za rame pre^omorske črte po izvirnih cenah. 9	... Pošilja ...
denarje v staro domovino
najceneje in najhitreje.	<

Ainrtii idhi II^iiiiAIII
Aindli mlin A .«1
Domače oodietie.
Vsak Slovenec ali Hrvat pijs naj v korist svojega zdravja | "Triglav" zdravilno grenko J vino in "Ban Jelaeič gren* * 1 čico", ktero je vse narejeno iz
1 pristnih zeliSfi in pravega j vina*
Dobi se pri:
"Triglav Chemical Woncs",
set8 W. 18tH St.,
CHICAGO, ILU |
pnnnpra nipumrpuiilipinTiiin ui|piiiii|puuipmi.,pm
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Ciiicagi, IU.. kakor
tudi rojakom po Z jed. ariavah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 S. Center Ave., Chicago, Ul.t
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uleiano Atlas-pivo, izvrstni win.key. Najboija vina in dišeče smodke so pri meal na razpolago. Nadalje je vsakem« na razpolago dobro urejeno kes-rfji Ijišče in igreina miza (pool table).
Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse (tj) bodem dobro postregel. Za obilen jjji obisk se priporoča A	Mohor Mladič, *
V 617 So. Center Ave., Chicago, I1L
«	STOINaJl
Da 3C nagi občeznani	a
"jersey eieKtricni pasovi"
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedai ?e nepoznani, sme pripravljeni na željo vsakomur jednega aca-6tonj doposlati.
To ie pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrake. Za pas aam ai treba olCesar pw-ftltja'1, ker to je darilo.
Kedar* zgubljate vašo telesno moč, ab' ste utrujeni, obupliivi, s'abotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če nc morete prebavati. imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj bos";e po uporabi "Jerscy električnega pasa" ozdravljeni, a Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poekusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem Š« večje priznanje, ko /as bode ozdravel.
Občna priznani n .
Vač clcktr čni pas ie tort] vse učinil, kar ate mi obljubili, in še več, pas meje trnova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Brvon Ave., Chicago, IU.
Jaz sem uporabljal vo4 električni pas za neko •elo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem ••daj zopet popolnoma zdrav.
Ivan Guli£,64S E. J'itnd St., N. Y. City.
Kar govorimo, tudi držimo 1 Izreiite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter
{>ridenite zraven znamko za odgovor —
n pas vam bode došel čisto zastonj. Pilite:
• Jersey Specialty Co^
Za božično darilo'
Slika predstavlja uro z zlatom prevlečeno m dvojnimi pokrovi, velikost 16",in je
jamčena za 30 let.
Kolesovie ie najbolj šega amerikan-skega izdelka Ei-GIN, WALTHAM ali SPRINGFIELD NA 15 KAMNOV ter stane samo
$13.
OO
Ta cena je samo do Boiiča. Priporoča se v obilo naročbo. Spoštovanjem
M. Pogorele,
606 Masonic Temple, Chicago, III.
OPOV«« '-dnafce vetbloe ara }e dobiti po acornji caai ananj&e as satpe "6th size" la večje velikosti 18th size" sa gospode
Naslov sa knjige I M. Pogorele Box 220 Wakefield, Mich. ' * W W W "IP	r
AITSTSD-AHERICiN LIS
Regularni potni parrtlk.1
"GEORGIA" odpluje 9. decembra, "FPANCESCA" odpluje 30. decembra. **OIUL,IA** odpliye 30 decembra..
vozijo med New Yorkoni, Trstom In Reko.
Cenik knjig,
KATERB SO DOBITI V ZALOGI FRANK SAKSER-J A, lOf GREEK WICH STREET, NEW YORK.
Kajpn]»ruvnej6a in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano m sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub-ljane le SO 'centov. Potniki dospo isti dan na pa mik, ko od doma gredo
Zeleznišk; cene u New Orleansa so eelo nizke na/vse strani.
jcve*\
o. Htaz. prav

oibarlca,
•en	ii)-
'a
forest cin mmm co.
Jedina Češko-Slavjanska
protitrustna pivovarna družba
===== V c^tvelandu, O.	z
Čari iz najboljšega ameriškega sladu in iz importiranega čeikega hiti^ia it Žatca
pravo plzensko pivo 'Prazdroj'.
Kaor ©pkrat naše pivo poskusi, n© bode zahteval dra> Bad1, tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev sdLnola plzensko p5vo "Rr-aasdroj". Podpinyte I© MM, ki vaj« osvooojn.:e-o ad trnstov©ga jarma.
xfaSa pivovarna nahaja še ua Ullioil fftPftgfy nasproti *Vtieat!and in Honiewood St,
Jaroslnv V- MaSek, kolektor.	■


Rojakom
v Pittsburgu, Pa. in okolici
US Cedar St.,
New York,
naznanja m, da jc za tamošnji okraj moj
i edini pooblaščeni zastopnik za vse posle
JAKOB ZABUKOVEC,
»4824 Blackberry Alley"	Pittsburg, Pa.
Ura<lne ure: vsak dan od A7. dc \8. ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer.
Rojakom ga toplo priporočam.
Frank Sakser, milil '
MOLITVENE KNJIGE: Mali duhovni zaklad, fiuo vezane v usnje $1.80. v šagrin-usnje $1.50. Sveta Ura, fino vezana, iagrtn, $150. Zlata iola, s zlato obrezo. $1.00. Rajski glasovi, platno, alata obreza,
(mičen molitvenik), $—.40. Otroika poboinoat, platno vezane, rn
deča obreza, $—.25 Vrte c nebeikt, platno, alata obreza,
60 centov. Nebeike iskrice, platno, zlata obreza, 60 centov
Presveto Srce Jeznaovo, platno, alata
obreza, $1.20. Sv. Rešnje Telo, dagrin, zlata obreza, $1.20.
Sv. Rožni venec, pla'uo, zlata obraza, $1.20.
Duhovni zaklad, platno, zlata obreza, $1.00.
Skrbi za dušo, šagrin, zlata obre&a, $1.50.
Skrbi za duio, flao vezane zlata obro-aa, $2.00.
ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE. Angleščina brez učitelja, 40e. Abecednik, ^ovenski, JOe. Alinov, angleilko-namSki slyrar 5fc Aladin a čarobno svetiliMk ilikuw,
10 centov. Andrej Hofar, 20e. Avstrijski junaki. 90e Admiral Tegetiuo: ^j« Ave Marija, iu. A>aron Trenk. r»elgrajski bisei Berač, 15c. Bojlek, v drevo
Ijiea, lOe. Benetska vedeitvp v
isurska vojska, 30«. Božični darovi 20c Bleiweiss, Slovenska
Cvetke, pesmice in p-Cesarica Elizabeta, . Orni bratje, 20e. Cerkvica na skali, prav Ciganova osveta. 20c. Cvetina boro grajska, 30«-Cesar Maksimilijan L, cev j. urnkiki*.
ski, 20o. C as je zlato, 30c.
oetrto berilo za slovenska iole. 50«.
Draga, umorjena srbska kraljica, 20c Dimnik, slovendto-nemski besednjak
vezan, 90c. Draga nemška slovnica, vezana, 50c. Darinka, 20c. Doma u. na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 20c. Dve čndapolni pravljici, 20e. Eno leto med Indijanci, 20c. Evstahija, 15c. Evangelij, 50e. Erazem Pred jamski, 15c. General Landon, 30c. Grofica beračica, od 1—100 zvezek, 6.50.
Golobček in kanarček, 15c. George Stefenson, oče železnic, 50e. Gozdovnik, I. in II. del, vsak 70c. Godčevski katekizem, 15c. Hedvika, banditova nevesta, 15e. Hirlanda, 20c. Hildegarda, 20c. Hitri račun ar, 40c. Hubad, pripovedke, L in IL del, vsak po 20c.
Izgubljena sreča, 20c. Izza mladih let, 40e. Izanami, mlada Japonka, 20c. Izidor, pobožni kmet, 25e. Izdajalca domovine, 20c. Jaromil, 20c.
Jurčičevi spisi, fino vezani 1—11,
skupaj $8.00 — posamezno $1.00. Kako postanemo stari? 40e. Krištof Kolumb, zgodovinski roman
(novo), 50c. Kneipp, domači zdravnik, vezau, 50c. Knez Srni Jurij, 20c. Kako je zginil gozd, 20e. Krvna osveta, 15c. Krištof Schmid, 100 pripovedk, 30c. Kalan, povesti. 20c. Kako postanemo stari? 40c. Lainjivi kljukec, 20c. Lurške podobice, 5c. Leban, sto beril, 20c. Mali vitez. I., II., III. del. $2.50. Mladi samotar, 15e. Mati Božja s Bledu, lSe. Mali katekizem, 15c. Marija, hči polkova, 20e. Marjetica, 50c. Mala pesmarica, 30c. Materina žrtev, 50e. Mirko Poštenjakov« 20*. Miklova Zala, 30c. Mrtvi gosteč, 20e. May, bry, 20e. Mlinarjev Janes, 40s.
Nezgoda na Palavanu, 20c Narodna biblioteka, posamezno, 20*. Nedolžnost, preganjana, 20c. Naš cesar Franc Jožef L, 20c. Navodilo za spiaovanje raznih plsaa^ | 80 centov.
Nemftčins brez učdtsljs, 4Qe.
Nearečnica, 30c.
Na preriji, 20e.
Naseljenci, 20c.
Nikolaj ZriaJaki. 30«.
Najdenček, 20e.
Na indijskih otokih. 30c.
Naš dom, L do IV.	po 20e.
Naaelnikova hče, 20c.
Narodne pripovedke, L ia 31. del
vsak 20c. Oče naš, pove.d, 50c. Ob zori, (Caukar), 50c. Ob^tihih večerih, (Aležko), povesti,
Poduk rojakom Slovencem, 30c. Primož Trubar, (.Ukerc), liridoa po-
sem, r>(Jc. Podobice svete, razne male 3c. Prst božji ali izgledi, 15c. Poslednji Mohikanec, 20e. Prva nemška vadnica, 35«. Pred nevihto, novela, 20o. Pregovori, 30c. Pri Vrbovčevem Grofi, 20e. i*od turškim jarmom, 20«. Princ Evgen, 20e. Prešernove poezija, broširane, 50* Pravljice, 20c. Pred nevihto, novela, 20«. Potovanje v Lilipnt, 20e. Pavlita, 20c. Praviia tostojnosti, aOe. Eočni fclo v-nemški slovar, brofi,, 40«. Hočni at'v angležid besednjak, hotL. w r v'ajv
/'.,. oeških, Sienaie^icz, 1-3
H^-Icev Bin, 10c. Radecki, 20e. Resnicoljub, 20c. Rodbinska sreča, 40c. Repostev. 20c. Roparsko Življenje, 20e. Razglednice, newyorške, 3c.
t, narodna noša, 3o. t, ljubljanske, 3c Ruako japonska vojska, 5 zvezkov, 5#
Robinzon, 50 e.
centov.
Spisovnik Ijubavnih in zenitovanjskik
pisem, 30e. Sanjska knjige, velike, *>0o. Sanjske knjige, male, 15j. Spretna kuharica, arx»širana, 80e. Spretna kuharica, vezana $1.00. Sveta noč, 15c. Skozi širno Indijo, 40e. Slovenski saljivec, L in II. knjig«,
vsaka 20c. Stric Tomova koča, 50e. Stanley vAfriki, 20e. Srečolovec, 20c. ^enilja, 15c. Spis je 15e.
Stoletna p.atika, 00c.
Spominski listi, 25o.
Sv. Notburga, 20c.
Sita, mala Hindostanka, 20«.
S prestola na morišče, 20«.
Stezosledec, 20c.
Spisi v ljudskih šolah. 30c.
Strelec, 20c.
Šaljivi Jaka, L in n. del, jedna knjiga, 20c. »tiri povesti, 20c. Timotej in Fdomena, 20c. Tisoč in ena noc, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, 20c.
Voščdlna knjižica za vse prilike, 20e.
V	gorskem zakotju, 20c. Venček pripovesti, 20c. Vseznalsc, mali, 20c. Veliki katekizem, 30c.
V	delu je rešitev, 30c. Vrtomirov prstan, 20c. Vojska na Turškem, 40c.
V	zarji mladosti. 25c. Vstajenje, 20<\
Zemljevid Združenih držav, 25c. Zemljevid celega sveta, 25e! " Zemljevid rusko-japouske vojne, 2* Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30c. 3 ognjem in mečem, št. 41 do 50, tm skupaj $2.50.
Zbirka domačih zdravil, 60c. Zlata vas, 20o.
Zgodovinske povesti, (Vrhove«), L, XL
nT., vsak zvezek, 40c. Zgodbe sv. pisma, velika izdaja, 50«. Zirovnik, narodne pesmi z napevi, L
in II., po 00c zvezek Žalost in veselje, 40c. Zeninova skrivnost, 25c. 60 malih povesti 20c. Opomba. NaroČilom je piidejaii nar. Knjige poiiljatLo po^toiar proete.	Jgt