Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. <•• Miti prejeman: ia nlo leto naprej 26 K — h ool leta » 13 » — » i j trt n » 6 » 50 » ■esec » 2 > 20 > V apravnlitvu prejeman: za telo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 • — » letrt » » 6 „ — » ■esec > 1 > 70 > Za pošiljanje na dom 20 b na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naročnino In inserat« sprejema upravnlitvo V Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma do vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niskih ulicah št. 2, I., 17. Izhaja vsak dar,izvzemši nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 118. V Ljubljani, v torek, 2(>. maja 1903. Letnik XXXI. „fl\orfe ali' Impera-fore I" Iz Benetk. To je najnovejša faza v italijanskih demonstracijah. Mi popolnoma umevamo opravičeno jezo, katera je razgrela že itak vročo italijansko kri, ko so sirovi nemški burši v Inomostu pretepali svoje akademične kolege edino le zaradi njih narodnosti. Mi tudi popolnoma simpatiziramo z vsako prireditvijo, ki se trudi podreti nestrpni nemžkonacionalni narodni šovinizem. A to, kar se danes godi v Italiji, ni več demonstracija za narodne pravice, ampak to so sovražne politične demonstracije proti državi, kateri bi imela ravno Italija biti hvaležna za njeno prezvesto zavezništvo. Klicem »Evviva Trento e Trieste!« so se takoj izpočetka pridružili klici »Abbasso 1' Austria!* A do vrhunca bo dospeli Italijani v četrtek v Benetkah, ko so vpili čez morje tje proti Trstu : „ M o r t e ali' I m p e -ratore! — Smrt cesarju!« To ni več duh Grispijev in Garibaldijev, ki kriči po ulicah. Zbudila se je bestija, ki bi rada videla kri — Luccheniji in Caseriji demonstrirajo po ulicah in vlada s policijo jih podpira. . . Tu podajemo kratko poročilo. * tf Padovanski visokošolci prišli so v četrtek demonstrirat v Benetke. Sprejeli so jih slovesno. S klici : »Doli z Avstrijo! Smrt cesarju!« so dijaki stopili s parobroda. Z godbo na čelu so korakali po mestu in vpili s klic', ki jih Bicer objavljajo italijanski listi, a ki jih mi skoro ne moremo zapisati. »Doli z avstrijskim orlom! Smrt dvoglavemu piščetu! Abbasso il bicipete pol-lastro« itd. — v takem tonu je šlo dalje v divjem vpitju. Bilo se je bati, da ta druhal ne vdere tndi v patriarhalno palačo. Policija je vbode ostro zastražila. Ta strah ni bil neutemeljen, kajti tolpa je šla mimo cerkve sv. Marka pred patriarhovo palačo in ko ni mogla vdreti, ie tu vpila: »Evviva il venti settem-bre ! Evviva Roma intangibile!« Neki dijak je tu govoril proti cerkvi. Drugi govornik je naglašal, da je Itaija sicer stvorjena, a še ni dogotovljena, dokler se ne po- lasti avstrijskih pokrajin, v katerih prebivajo Italijani, in dokler se ne uničijo oni, ki zavirajo italijansko »svobodno misel«. Nato je šel izprevod zopet, kakor v sredo, pred avstrijski konzulat. Tu so se ponavljali sramotilni klici zoper Avstrijo. Avstrijski konzul se je bil naj-brže že pritožil pri italijanski vladi. Zato je neki italijanski uradnik pred konzulatnim poslopjem stopil pred množico in jih opominjal, naj ne žalijo konzula tuje države. Vpijte »Evviva" kolikor hočete, samo ne »Abbasso« ! jim je klical. A demonstranti y so njegove besede udušili s protiklici: »Živel cesar policajev! Doli z Avstrijo! Doli z dvoglavim orlom!" Demonstranti dvignejo na rame nekega dijaka, ki vihteč italiiansko zastavo, kliče, da prej ne bo mirovala italijanska mladež, dokler italijanski prapor ne zavihra v Tri-dentu in v Trstu. Popoldne je bil banket na Lidu Govoril je moj drugimi Z i 1 i o 11 o iz Gradca. Po banketu so šli v razstavo slik. Tam jim je mestna godba priredila koncert. Mimogrede omenjam, da je tudi letošnja mednarodna umetniška razstava prirejena v protiavstri]skem smislu. V sredi glavno dvorane, kot nekako središče cele razstave, je namreč postavljen Jeracev kip »La lotta«. Ta predstavlja žensko v boju z dvoglavim orlom. Orel ji zabada kremplje v prsi, a ona mu je z desnico že zavila en vrat in v besni jezi se orel kljuje v lastno telo. Z levico grabi ženska — Italija — tudi že po drugi orlovi glavi, da mu zavije vrat. Tu se je pokazalo, da je med jedjo zrasel Italijanom apetit, kajti med koncertom je neki govornik zahteval, da se tudi francoska Nizza združi z Italijo. V V e r o n i je na shodu prvi govoril mestni župan Guglielmi. Tudi trentinaki dijaki so bili navzoči. Posebno so z odobravanjem sprejeli novico, da je Luigi Dorigo, predsednik italijanskega kluba, vrnil redove, katere mu je dal avstrijski cesar I. 1894. in 1902. To je dalo povod zopet hrupnim de monstracijam preti avstrijski vladarski hiši. Pri večernem konesrtu so položili venec na spomenik Aschienja, katerega so Avstrijci ustrelili kot izdajavca V gledišču zvečer so razobesili velikansko, 18 m dolgo italijansko zastavo, na kateri so bile pripete zastavice Trsta in Tridenta. Podobno je bilo v Tre-v i s u. V P a d o v i so prilepili na vseučiliško poslopje pisma in čestitke, ki so jih dobili tukajšnji dijaki za svojo „junaško borbo* za svobodo Trsta in Tridenta. Tukajšnja univerza, na kateri se je včasih šolalo tudi mnogo Avstrijcev, a je njen sijaj že zelo obledel, jo sploh zdaj postala gnezdo za agitacijo. Gg. dijaki samo zabavljajo čez Avstrijo ; to je lažje in prijetnejše, kakor pa učenje »srednjeveške modrosti«. Vprašanje je, kaj poreče k temu avstrijski zunanji minister. Ali se sme tako zasra-movati zavezna država ? Ali je trozveza samo zato, da ščiti Nemce in Italijane v Avstriji, nima pa moči, da bi varovala ugled naše države pri »zaveznikih« ? Ton, v katerem se zelaj v Italiji govori in piše, je sploh ta, kakor da se mora Avstrija čim prej razdrobiti, da postane „res nullius", od katere si sme vsak prilastiti, kolikor hoče. Avstrija pa, če hoče obstati, mora energično pokazati, da to ni ros, in da si le prste opeče, kdor sega z nepoklicano roko v njene notranje razmere. Položaj na Ogrskem. Parlamentarni položai na Ogrskem so tudi v zadnjem času ni niti za las obrnil na bolje, če izvzamemo sklep v sobotni seji poslanske zbornice, da se danes izvrši volitev kvotne deputacije. Prvič ta zastop še ni izvoljen, ker ima opozicija še vedno dovolj sredstev na razpolago, da prepreči izvolitev, drugič se pa tudi z izvolitvijo kvotne depu-tacije notranje razmere ne bodo prav nič zboljšale. To uvedeva najbolj ministerski predsednik Szell sam, ki se je v tej svoji zadregi iznova obrnil na svojo vedno mu zvesto večino, katera se je pa ravno v zadnjih dneh jela nekoliko krhati. Povodom včerajšnje konference vladne stranke je imel namreč Szell nagovor približno naslednje vsebine : Odgovornost večino je večja nego ona manjšine ; čim večja pa je odgovornost, tem večja je dolžnost. Truditi se treba za ustavnost parlamenta in mirni, samostojni razvoj domovine. V boju z nasprotnimi elementi pa potrebuje krepke podpore od strani večine. Le tedaj moremo vspešno vršiti svojo nalogo, če smo si gotovi vsestranske mej-sebojne podpore. Le tedaj moremo ostati na svojem mestu v zavesti, da bi, ko bi ne bili vršili svoje dolžnosti, dali si iztrgati iz rok parlamentarizem na Ogrskem. Končno se je Szell liberalni stranki še enkrat zahvalil za zvestobo in vstrajnost v sedanji borbi. Poslaniška imuniteta in socialni demokratje. Glavno glasilo avstrijske socialne demokracijo v Avstriji, glasilo Žida dr. Adlerja, »Arbeiter Zeitung«, se v eni zadnjih številk javno izjavlja proti imuniteti poslancev in pravi, da je to največja nadloga za prebivalstvo, ker svoje politične nasprotnike lahko neovirano napadajo, ne da bi se jim bilo bati posledic. Napadeni si raje dobro premisli, predno jame zasledovati napadalca, kajti predno imunitetni odsek in zbornica izrečeta svojo sodbo, je zadeva ie davno zastarana. — Tako vpije dalje sccialnodemo-kraški organ. Stvar je seveda resnična, toda pripomniti treba, da ao ravno socialnodemo-kraški poslanci mej onimi, ki najbrezobzir-neje zlorabljajo poslaniško imuniteto, in ni prav nobene seje imunitetnega odseka, v kateri bi se ne razpravljalo tudi o soc.-dem. napadalcih. Strah nemških protestantov pred jezuiti. Protestantom v rajhu se zopet silno ježe lasje samega strahu pred največ|imi »sovražniki« nemško kulture, pred jezuiti. Ko se je pred nekaj časom z vladne strani naglašalo, da znani paragraf proti jezuitom za sedaj še ne bo razveljavljen, ker se temu protivi večina zveznih vlad, je zavladalo mej nemškimi protestanti in njim sorodnimi elementi nepopisno veselje in menili so se že izven vsake nevarnosti. Toda varali so se. Nov strah jim je povzročil slavnoznani in vsepovsod obožavani generalni feldmaršal grof W a 1 d e r s e e , ki je te dni povodom svojega bivanja v Rimu obiskal generala jezuitskega reda. Zadevno vest so na prej objavili angleški ter jo pozneje potrdili tudi nemški listi. In reklo se je celo, da je gref Waldersee to storil v ime cesarja Viljema in da je, kar je še groznejše, jezuitskemu generalu obljubil, da ae preporno vprašanje v Nemčiji kmalu reši. Pozneje so ti dve trditvi sicer takoj demontirali in celo izjavili, da grof Waldersee ni bil poslan niti v ime nemške vlade, toda vkljub temu še vedno strah in groza pretresa mozeg protestantom v rajhu. Dogodki na Balkanu. Iz Carigrada poročajo, da je s cer ustavljena akcija proti albanskim upornikom, da pa zadene ostra kazen voditelja albanskih upor- LISTEK. K 25-letnici c. in kr. 19. lovskega polka. Spisal Fr. Hoenigman, (Dalje.) To mestece se je udalo brez prelivanja krvi. Turška posadka je eddala svoje orožje in se vrnila domov. Avstrijska armada je šla skozi mesto in se vtaborila na drugi strani ob hribčku, kolikor jih ni bilo mogoče nastaniti v turški vojašnici ali izpraznenih hišah. Dvanajst dni smo ostali tam. Zapu-stivši močno posadko, smo 12. septembra prišli v Ljubinje in 13. septembra po visoki planini v Hotelje. To pot je deževalo neprenehoma. V takem smo prišli v Fatniči 14. septembra. Sovražnika nismo imeli, pač pa povsod požgane hiše, znamenje, da so v teh hišah stanovali katoliki. Pred našim dohodom v Hercegovino so katoliki silno trpeli. 15. septembra smo prišli v Bogatov dub. Od tukaj pa po črnogorski meji proti Gačko. Vže na potu so nam prinesle čvi'3te Črnogorke mleka in domačega sira na prodaj. Mislim, da je vsaka vse prodala in to prav lahko. Na visoki planini in v veliki travi smo po deževnem vremenu imeli prav hladno noč. Ta noč je bila kal marsikateri bolezni in prezgodni smrti. Vojak utrujen do smrti, se je vlegel v travo, pod glavo telečjak, čez glp.vo vojaški plašč, čez noge goli nič. Čezenj pa je brila mrzla bora (burja)! Pred Gačko smo prišli 18. septembra okolo 2. popoldne. Bila sta 2 lovska polka, ki sta ostala četrt ure ob cesti pred Gačko, in puške postavila v piramide. Vojaki so posedli po tleh. Posredovalec (parlamenter) je šel v Gačko in ž njim ali pa skoro za njim častniški sluga Zvagen. V Gački je ta čas še vladal vstaški duh. Zato pa ni bilo varno, kar naravnost iti notri. Pred turško vojašnico nad Gačko sta stala 2 turška topa in po skladiščih te vojašnice jo bilo mnogo pušk različnega zistema, z obilnim strelivom. Puntar Gjalred Zvidič-Zadrirep je silno huj-skal ljudi k uporu. Niso ga vbogali. Ko je pa zagledal našega vojaka, je dvakrat ustrelil na slugo. Zadel ga ni. Izpodbodel je konja in zdirjal ž njim po cesti, ob kateri sta ležala naša polka. Tako je bil predrzen, da je memo nas jahal in streljal iz samokresa na oba polka. Preden je kdo izmed naših vzel puško iz piramide, je bil že precej daleč. Dva naša častnika nadporočnik Seemann in poročnik Šuflaj sta jahala za njim. Pa kaj je naredil ? Zavil jo je na svojim konjiču naravnost proti gori in po globokem pa strmem jarku čez goro Gačko. Tako je ušel. A prostosti ni dolgo vžival. Mislim drugi ali tretji dan potem so ga pripeljali Črnogorci z verigo okolu vratu in roki na hrbtu z vrvjo zvezani v Gačko ter ga izročili vojaškemu sodišču. Dognalo se je, da je že prej lovil našo ordonance (raznaševalce po velj) in jih nekaj na kruti način umoril. Zato je bil obsojen na smrt in 29. sept. ustreljen. Dne 27. septembra smo se preselili nad Gačko. Tukaj smo prebivali v starih turških šotorih, da nas je že parkrat zapadel sneg. Ti šotori pa niso bili brez živega blaga. Gorje nam je bilo. Vode za pranje nikjer blizo. Želite v pravem pomenu ni bilo mogoče narediti. Zunaj ležati odločno pre-mraz. Tukaj ostati pa je bilo treba čez en meseci Toda Bog Kranjca no zapusti. Kdor bi mislil, da so bili naši vojaki žalostni, bi se motil. Da so bili le prosti, pa Bi slišal pesem: »Oj soldaški boben«. Od druge strani pa zopet: »O le počakaj še, O ne udaj se! eno leto al' pa dve!« in druge znane pesmi. Enkrat v tem času se je raznesla ve sela novica, da gre naš lovski polk v Trst Korakali smo veselo že kaki dve uri od Gačke. Kar srečamo ordonanco. Major prebere pisma. Ukaz:zopet nazaj! Nataj v hrib na Gačko! Pot je bila morda samo 2 uri, pa je bila bolj težavna, kakor katerakoli izmed prejšnjih najdaljših. Vsi smo bili potrti. oe le konec novembra smo se premaknili od tukaj v Buno, ki je bravcem že znana. Kaj mislite, kakšna stanovanja smo tu debli? Moj stotnik, dobra duša, baron Schmiedburg, je prišel naproti ter mi za-klical: »Prav lopo stanovanje imam za vas«. To »lepo« stanovanje je bilo brez oken in peči, skozi tla si lahko gledal v hlev. In to po zimi! Čez zimo je bilo treba vedno pa-trolirati cesto od Mostara do Metkoviča, ki je bila v nečuveno slabem stanu. Vojiki smo jo morali popravljati v najslabšem zimskem vremonu. To so bili hudi dnevi. Iz Bune smo se preselili v bralcem že znani Blagaj. Tu sem imel priliko opazovati turški post. Koran (knjiga turške vere) zapoveduje Turkom vsako leto en celi mesec posta, Iiamazan imenovan. Celi dan no delajo, ne jedo, no pijejo, ne kadijo nič. Tudi sline monda ne požirajo. To pa od 8oInčnega izhoda do zahoda. Od večera do jutra pa delajo nekako tisto, kar pri nas nikov. Turškim oblastvcm sa jo neki že posrečilo, da so zajela večje število plemeni-tašev pod vodstvom Ilassan Slakusa. Del Albancev, ki je oblegal samostnn Dečani, je pobegnil pod vodstvom Sulei Managha. — Blizu Monastira se je vršil te dni večji boj mej Turki in bolgarskimi četami, podrob nosti pa še niso znane. V Mogili, 8 km. od Monastira, so Turki zajeli četo 13 Bolgarov in jo popolno pobili. Ubiti so bili tudi štirje domačini, ki so se pridružili Bolgarom, in pa dve ženski. Streli iz topov so zažgali 14 hiš. Turki so imeli tri ubite. — Sploh se trdi, da je položaj v monastirskem vilajetu še vedno skrajno kritičen. — S solunskim vlakom so v soboto pripeljali v Carigrad 34 turških ranjencev, mej njimi 1 častnik. Iz brzojavk. Ogrska magnatska zbornica je v včerajšnji seji izvolila kvotno deputa-cijo. Grof Esterhazy je pozval ministerskega predsednika, naj stori konec sedanjemu ex Iex stanju z energičnimi koraki. Szell je oderovoril, da noče kršiti zakona in ustave. — Z obstrukcijo grozila sta na nekem nedeljskem shodu mladočeška državna poslanca Pantuček in Maštalka, govoreč o razmerju mej Mladočehi in vlado. Izjavljala sia, da obstrukcija gotovo nastopi ob razpravi o nagodbi, če vlada dotlej ne ustreže češkim zahtevam. — Italijanski kralj obišče Loubeta v dneh mej 10. in 12. julijem. Lrubet vrne cbisk šele po zimi 1. 1904 — Novi nemiri v Mandžuriji. Ruski listi poročajo iz Vladivo-stoka, da je odhod ruskih vojnih čet iz južne Mandžurije pi-ovzročil mej Kitijci veliko vznemirjenje. Čato Tunguzev vdirajo v one dele mandžurske pokrajine in provzročajo velik strah domačinom in tujcem. To bo bržkone dalo povod, da se Rusi ne umaknejo na celi črti. — Vstaja na San Domingu. Minulo soboto se je vršil silno ljut boj mej vstaši in vladnimi četami. Vstaši so pognali v zrak arsenal pri Santiagu, potem so jih pa zajeli vojaki in jih popolno premagali. Mej ubitimi je tudi general Dio nizio Erias. — Kuba in Amerika. V pogodbi, ki so jo morali podpisati Kubanci, se mej drugim poslednji zavezujejo, da ne bo Kuba sklenila nobene pogodbe z zunanjimi državami, ki bi kakor koli omejevala njeno neodvisnost, ter ne najela dolga, ki bi ne bil v nobenem sorazmerju z navadnimi dohodki. Amerikanci so pooblaščeni, da smejo posredovati v prilog kubanske neodvisnosti. No, ta neodvisnost pač ni popolna. Dnevne novice, V Ljubljani 26 maja. Odmevi po pouličnih izgredih v Ljubljani. Zaradi predsinočnjih pouličnih izgredov je odredila včeraj vlada stroge varnostne korake in naredbe. Včeraj v jutro je prišel baje baron Ilain osebno se prepričat o prouzročeni škodi v »i^sini«. Včeraj popoldan je dal deželni predsednik baron H e i n nabiti po vogalih strog opomin na občinstvo, da se odslej vede mirno in ogiblje izgredov, proti katerim da se bo, če se pripetijo, z vso strogostjo pa tudi z vso resnostjo postopalo. Zvečer je bilo po mestnih ulicah in cestah več žan-darmerijskih patrulj (24 orožnikov), ki so z nasajenimi bajoneti korakale sem in tja in skrbele poleg policijske straže za mir. Vsakemu, ki se je poučil o značaju nedeljskih večernih ekscesev pred kazino, so se te varnostne naredbe in oklic zdoli od- pustni večer, samo še v večji meri. V Mo-staru je naznanjal začetek in konec posta vsak dan strel iz turškega topa. V mošeji smo imeli skladišče. V njej ni nikakoršnih podob, pač pa po stenah nekaj napisov iz korana. Podobe so Turkom prepovedane. Zato pa je bilo tudi kristjanom med Turki živečim prepovedano razun v hiši imeti križ in brati sv. pismo. Zapovedano pa jim je bilo nositi dolgo kito las na zadnji polovici glave. To pa zato, da so Turki lahko tlačana kristjana neredkokrat in ne ravno rahlo za to kito lasali in vlačili. Ze, ko smo bili mi tam, sem videl kristjana Nikola, odraščenega moža in očeta, kako je turškemu begu (grajščaku) na konju sedečemu pri ogledovanju polja kleče in odkrit poljubil nogo. Tako so poniževali kristjane! Prav dostikrat je tako klečeči kristijan pred begom moral se vkloniti poleg konja, da je beg stopil raz konja na njegov hrbet in na to še le na tla. Turek sicer ne obdeljuje polja, vendar je pa vsa zemlja v Hercegovini bila last Turkov; zato je moral torej vsak kriBtijan, če tudi jo imel svojo hišico, plačevati od vsega, kar je pridelal in imel, zelo visok davek. | več Radi par mladih ljudij, ki so prestopili meje dopustnosti, ne bi bilo treba delati, kakor bi se o tej priliki hotelu vsa Ljubljana dvigniti nad kazino. Tudi vojaštvo je bilo pripravljeno. Po mestu je pa bil seveda mir Da bi vlada le tudi tedaj, ko se Slovencem kje drugod še kaj hujšega zgodi, bila tako skrbna. Menda pa je baron Hein to bolj za se, nego za Nemce, napravil, ker ve, kako je priljubljen. Včerajšnji »slovenski Narod« je pisal, da so tudi demonstracije prod deželno vlado bile neumestne. »Narod" menda ne \c, da barona II e i n a razven par slovenskih liberalnih prvakov noben v deželi ne mara! Tega ne spremeni „Narodovo" lju-bezničenje z baronom Heinom. Povdarjamo še enkrat, da večernih izgredov ni spravljati v zvezo z dopoludantikimi dogodki, in se je zvečer krščan. soc delavstvo vdeležilo tudi samo ovacije dr. Farriju na kolodvoru. Po Ljubljani se govori, da je župan, ko si je ogledal škodo v kazini (šipe so zavarovane pri banki „Slaviji«) namigaval: »dass das , die klerikale Partei gethan hat«. Ako je ta vest resnična, tedaj bi bil proti takemu županu umesten protesten shod! Kadar so demonstrirali kršč. soc. delavci, tedaj celo ob največjem razburjenju ob priliki znanega liberalnega protestnega shoda ni prišlo do ekscesov in pobitih šip. Včeraj popoludne je oddala policija pet mladih ljud', mej njimi stavca Kranjca, dežel, sodišču. Stavca Kranjca dolže, da je streljal v kazino, a nekateri, ki so bili v njegovi družbi, pa trdijo, da je ta sum neopravičen. Vest, da bi bil g. Molek aretiran, so ne potrjuje. Policijski svetnik gosp. Podgoršek se danes mudi ca Dunaju. Ljubljanski Bocialni demokratje in manifestačni shod »slovenski Narod« včeraj piše, ko poroča o govoru socialnega demokrata g. Tokana: »Nekateri podivjani kršč. socialisti, ki niso razumeli resnobnega trenotka, so začeli pri nastopu Tokanovem ugovarjati, česar so sa sramovali celo njih voditelji.« — Ker je že »Narod« to poslal v svet, primorani smo zadevo pojasniti. Pripravljalni odbor za manifestačni shod je namreč prejel od socijalne demokracije naslednje pismo: »Slavnemu pripravljalnemu odboru za prireditev protesta proti raime-ram na Hrvaškem. Socialnodemokratični po litični odbor ljubljanski odklanja so-udeležitev nameravanega shoda, ker je popolnoma nemogoče, da bi se prireditelji resno borili za svobodo. Srciatnodemokra-tično delavstvo ima svoje razredno stališče ; v svojem časopisju se bori že precej let zoper krivice in so se že tudi shodi pečali z zadevo, preden je tekla kri. Boj se bo nadaljeval, toda ne s šovinističnimi sredstvi, mar\eč z argumenti z gospodarskega, razrednega stališča. Po naročilu: Breskvar, Mlinar«. To precej konfuzno pismo se je vzelo na znanje z obžalovanjem, da ljubljanska socialna demokracija zavzema sta~ lisče, da se shoda ne udeleži. Dr. Tavčar, ki je bil pri dotični seji, je celo rekel, da je pač tak shcd tudi za svobodo ia da soc. dem. nimajo prav. Tik pred začetkom shoda pa sta socialna demokrata Tokan in Kocmur vprašala, ako se bo soc. dem. dala beseda. Iz pripravljalnega odbora sa je z veneljem pozdravilo, da so se vendar socialni demokratje postavili na pametnejše stališče ter so se shoda vdeležili. Seveda ni bilo mogoče vsem navzočim povedati, da se je del socialnih demokratov tik pred shodom še le izjavil za složno akcijo. Z ozirom na to so nekateri, ki so vedeli o zgoraj navedenem pismu, mislili, da socialni demokratični govornik nastopa z namenom kaliti edinost, in so pričeli ugovarjati. Ko je socialno demokratični govornik g. Tokan omenil, da soc. demokratje tudi ne bodo mirno gledali razmer na Hrvatskem, so krščanski socialci ploskali. Toliko resnici na ljubo. »Podivjanost« pa vračamo liberalni inteligenci, ki se tudi o tej priliki ni mogla premagati, da ne bi v »Narodu« psovala delavstvo. Sestanek »Leonove družbe" ne bo jutri, marveč še le v sredo, dne 10. junija. Stališče tržaškega namestnika omajano ? Dunajski »Zeit« javljajo iz Trsta, da je omajano stališče namestnika grofa G o e a s a kakor tudi policijskega ravnatelja. Prememba se izvrši baje že v avgustu. Kot naslednika grofa Goessa se imenujeta dvorni svetnik v notranjem ministerstvu Anton S i m o n e 1 1 i in kranjski deželni predsednik baron II e i n. Protiavstrljske demonstracije v Italiji Avstrijske zastave so sežgali v Pa-vi|i, v Comu in Genovi. Posebno velika demonstracija je bila v Vidmu. Tu ie demonstriralo kacih osem tisoč oseb. Culi so se klici »Abbasso Austria! Enva Oberdank!« Zlasti slednji klic je značilen za duha teh demonstrantov. ■— V Padovo je prišel dijak Ziliotto iz Gradca. Z zastavami so ga šli sprejet na kolodvor. V avli je govoril s katedra, da je avstrijskim Italijanom nemcgoče vstrajati dalje ped oblastjo barbarov. Dijaki so klicali: Morte ali' Austria! Društvo »Dante Alighieri« nabira po vseh mestih doneske za nadaljnje demonstracije in za podporo iredentoveke propagande v Avstriii. Tržaški Slovenci za Hrvate. V nedeljo ob 8 uri zjutraj so prisostvovali tržaški Slovenci v cerkvi Novega svetegi Antona maši zadušnici za žrtve na Hrvatskem. Za Hrvate! Poroča se nam, da je v nedeljo tudi na Igu pri Ljubljani velika množica zavednih kmetov hodila po vasi in klicala : „Ž veli noši bratje Hrvatje! Proč z banom !" Gospodarski zvezi za Istro je doslej pristopilo 26 zadrug. Nemci in Hrvatje. Piše se nam iz Padove: V Padovi je prilepljen oklic, kateri protestira preti temu, da so Hrvatje nabili italijanske visokošolce v Inomostu. Pozneje so besedo »Hrvatje« prečrtali in zapisali »Nemci«. Ti učenjaki, ki demonstrirajo proti Avstriji, torej niti Inomosta od Zagreba ne razločujejo. Bilo bi pač želeti, da se ti mladeniči nauče prej nekoliko geografije, preden vpijejo po ulicah. Poštna vest. Mesto poštnega odpravnika v Jesenicah ob Savi )e bilo podeljeno poštni odpraviteljici gdčni. Emi R i e d 1 v Loškem potoku. Volitev župana v Moravčah. Ker je novovoljeni obžinski odbor sama c. kr. deželna vlada pravomočnim pripo-znala, volil je le-ta v občinsko starešinstvo: za župana posestnika in mesarja I g n. K 1 o p č i č , za prvega svetovalca Janeza B e r g a n t. Ostali svetovalci so : B i z i 1 j France, Kopač Jožef, Prosenc Anton, Cerar I g n. , Pele Janez. Vsi so ob enem z odborom vrli, zavedni katoliško narodni možje. — Novice iz Boh. Bistrice V bližini predora vzrastU je zadnji dve leti sem nova vas — druga Bistrica. Gila kolonija birak je pred pred'rom. V soboto zjutraj ob štirih so železniški delavci, ki so na ponoč-nem delu, zapazili ogenj v središču barak. V znamenje nevarnosti piskaie so mašine, bilo je plat zvona, delavci so hiteli ljudi budit ter klicat v vas po pomoči. Takoj so bile na mestu brizgalnice podjetništva in domačt) požarne brambe. Z neumorno in hvalevredno vstrajnostio so delali gasilci ter rešli, kar se je rešiti dalo: barako Tisotovo in Brungar jevo. Druge štiri so do tal pogorele. Lastniki delavci so večinoma zavarovani. Veliko škodo ima »Delniško društvo žalskega piva«. Stanovanje voznika, prednja klet in streha zaloge je uničena. Da se je precej ledu stopilo, je samo ob sobi umevno. Hvala Bigu, da požar ni nastal ponoči ali ob viharju. Delo v predoru pridno napreduje. V par dneh bo rova že dva kilometra. Danes pričnejo z mašinclno napravo, električno silo vrtati. Vsak dan upajo napredovati od 6—8 metrov v rovu, ali kakor pravijo v „Stohlnu". Posebnih nesreč ni. V predoru delajo zdaj po osem ur. Med delavci v obče vlada disciplina. Kar je bilo slabih elementov, je moralo oditi. Tu so večinoma ljudje z družinami, ki si hočejo kaj prislužiti in prihraniti. — Pred par dnevi videli so ljudje dva neznana slabooblečena človeka gnati dva konja skozi Stenge v Bohinj. Vsakemu sta se zdela sumljiva konjska tatova. Govori se, da sta bila konja ukradena blizu Kostanjevice. Jednega tatu so ujeli na Tolminskem ter ga zaprli; drugemu bo moč pravice gotovo kmalu za petami. — Utonila je 10 letna hči mlinarja Kregarja v Vrbovem. Z mostu tik hiše je padla v 73 cm. globok potok in nato prišla pod kolesa pri mlinu — Slovenski akademični slikar g. Peter Žmitek se je vrnil danes iz Prage v Ljubljano. Odpotoval je v svoj rojstni kraj Kropo, kjer bo narisal nekaj novih slik iz gorenjskega življenja za akademično razstavo v Pragi. — Drugi katoliški dobrodelni kongreB. »Vaterland« objavlja oklic kato- liškega dobrodelnega odbora za Avstrijo, ki naznanja, da se bo drugi katol ški dobrodelni kongres za Avstrijo vršil v Gradcu dne 7. in 8. iunija. — Dva ognja in tatovi. Pri St Juriju pod Kumom je pogorela v četrtek popoludne koča na Magovniku, v petek dopoludne pa posestniku na Resici čisto vee. Kar je rešil stare obleke in orodja, za toliko se je pa opekel. K sreči je bil vsaj deloma zavarovan. — Ei ogenj gre na račun ljubih otrok, eden pa na račun tatov, ki strašijo tudi pri nas, kakor ob celi dolenjske-Štajerski meji. Pri nas sicer še niso vlomili, kakor v sosednih lirah, tudi videli jih še nismo, pa zdi se nam, da smo jih že večkrat čutili in odpodili, vsaj čuvaji tako pripovedujejo. V soboto so šli vsi prebivalci nad nje s kolmi in puškami. Sicer pa hodijo letos po Kranjskem vsakovrstni ljudje za delom, poštenim in nepoštenim, in pri pomanjkanju, ki vlada letošnjo pomlad semtertje, tudi ni čuda. če se kak domačin loti dela na račun tujih tatov. — Načelnikom okrajnega cestnega odbora za metliški okraj je izvoljen gobpod Davorin VukšiniČ, oskrbnik ko-mende nemškega viteškega reda v Metliki, podnačelnikom pa g. Anton Rajmer, trgovec v Metliki. — Toča je brenkala tekom enega tedna dvakrat na Belokranjskem. Prvikrat je padala 15. maja v metliški fari. V par trenutkih je bilo vse belo od nje. Drugikrat se je pa vsula 17. maja Okrog Brezove rebri in vasi Malence semiške župnije, kjer je bil letos velik požar, je napravila dokaj škode. Tudi okoli Metlike je padala močno in je provzročila na trtju znatno škodo na Ve Belici. — Kap zade'a Iz sorice, 25. maja. Danes se je ponesrečil na Uanjarski planini železnični inžener gosp. Janez Bartel. S^l je na petelinov lov in ko je dospel blizu vrha planine, zadela ga je kap. Dvakrat je težko zasopel in izdihnil. Ob 8 uri so ga možaki i i Zgornjih Danj prinesli v Sorico ter ga položili v mrtvašnici na mrtvaški oder. N. p. v m ! — Ogenj je vpepelil minuli petek streho in v*-č pod streho spravljenega blaga pesestnifi Alojziji Urbanija v Kanderšah pri Litiji. Zgorelo je tudi 100 kron denarja. Škodo cenijo na 2700 kron, zavarovana je bila pogorelka za 2600 kron. — Prejšnji dan ie pa pogorela v Knežaku posestniku Ant. Novaku hiša z gospodarskimi poslopji ter še druerih s«dem objektov. Skupno škodo cenijo na 31.SOO kron. Pognrelci so zavarovani le za 19 900 kron. O^enj je zanetil vžitkar Sajn z gorečo pipo. — Moravče dobe še ta teden na Lu-kovico brzojavno zvezo z svetom. Tako je, če se naseli tu kaka ekscelenca, kakor je viceadmiral baron Minutillo. — Starostna preskrba poštnih uslužbencev na deželi. Trgovinsko mi-nisterstvo je izdalo naredbo, v kateri se zagotavlja omenjeni kategoriji poštnih uradnikov in uradnic ki so nastavljeni z dekreti, s 1. juniiem 1903 državna preskrba za starost proti primernemu vplačilu Moška kategorija dobi pokojnino zase, oziroma za vdove, vzgojevalne prispevke, odpravnino in posmrtne kvartale, ženska kategorija dobi pokojnino, odpravnino in posmrtne kvartale. Pokojnina bo znašala po 10. službenih letih 40%, za vsako poslednje leto 2%. Cela po kojnina se dovoli po 40 službenih letih. Ob enem se je razpustilo penzijsko društvo deželnih poštnih uslužbencev. — Stavka v občinskem odboru. Iz Vidma na Štajerskem sa poroča: Naznanili ste izvolitev novega župana za videm-sko občino. Manjšina občinskega odbora se je nad izidom volitve maščevala, kakor se kaj enacega zgodi le redko kje. Izmed 18 odbornikov jih je takoj drugi dan po izvolitvi 7 odložilo svoj mandat Za odborniki so potegnili tudi nekateri namestniki. Tako so skušali prisiliti politično oblast, da postavi komisarja , kateri naj vodi občinske posle, dokler se izvoli nov občinski odbor. Kaj je vzrok temu postopanju ? Odborniki-demonstranti pravijo : »nov župan Franc Ban ima svoj dom ob koncu občine, mi imamo predaleč do njega«. Ta izgovor je seve pi-škav. Po postavi mora župan prebivati v občini ; a da bi moral imeti svoj dom ravno poleg občinske hiša, tega ne veleva nobena postava. Pravi vzrok je ta-le : Nekateri odborniki, nemški in slovenski, ne morejo prenašati te »sramote«, da bi priprost kmet, ki je pa prebrisana glava, odločen Slovenec in katoličan, bil poglavar lepi videmski občini. To je tem možakom pač deveta briora, kje ima župan svoj dom. Naj bi bil g. Franc Ban liberalec slovenski ali nemški, vsi demonstranti bi bili glasovali za njega in ostali v odboru. Počakajmo, kako se razvije ta stvar. — Protesten shod radi dogodkov v Inomostu. Iz Gorice se poroča: Na protestnem shodu, ki se je vršil v gledališču, je bil vsprejet isti sklep kakor v Trstu. Govorniki, med katerimi sta bila tudi župan Venutti in poslanec Verzegnassi, so prote- • Btirali proti dogodkom v Inomostu ter so zahtevali italijansko vseučilišče v Trstu. Govor socijalistiškega zastopnika £ei a proti politiki italijanskih državnozborskih poslancev je izzval živahno oporekanje. Poslanec Lenaasi in branil postopani* kluba. — Poroka. V sredo 27. t. m. se poročita g. Fr. Košuta, veleposestnik v Križu pri morju in gdč. Josipina Kova čič, hči bivšega večletnega te zlatim križcem odlikovanega župana, načelnika cest nega odbora in veleposestnika v Komnu. Poročil ju bode brat neveste č. g. Alojzij K o v a č i č , naš Silezijanec z Rakovnika. Brat Josip ima pa nevesto iz odlične družine Pavlica iz Rihenberga. Pavla je sestra nepozabnega pokojnega dr Jos. Pavlica in dr. A n d r. Pavlica v Gorici. Na mncgaja leta! — Roparska tolpa radeškega sodnega okraia je vedno predrzneja in napada ljudi že ob belem dnevu. Predčerajšnjim se je vozil ložanski posestnik Ivan B e r c e s svojim spremljevalcem ob pol 2. uri popol. po cesti ob Savi iz Kompolja proti hoštanj ski graščini, kar naenkrat ustreli nekdo šestkrat izza drevesa, vendar tako srečno, da ni bil nikdo zadet. Sedaj imajo povsod nočne straže in mi žje iščejo dan za dnem tatinske druhali po gozdih, a doslej popolnoma brez vspeha. Glede ponočnih straž pa izraža dopisnik misel, da bi vestno pazile, toda brez vpitja in nepotrebnega streljanja. Čemu neki po nepotrebnem plašiti ljudstvo, že sicer zadosti razburjeno in prestrašeno. Splošna želja je. da pride vojaštvo, ali da se izdatno pomnoži žandarmerija, kajti ljudstvo je utrujeno od nočnega čuvanja do skrajnosti in zmučeno od dnevnega dela v vinogradih in na polju. — Otroške bolezni, zlasti š k r I a -t i c a je precej razširjena v Idriji. Obolelo je tudi več otrok, ki hodijo že v šolo. — Najdene reči na državnih železnicah — se žal ne objavljajo v tukaj, dnevnikih, kakor to stori južna železnica vsak teden. Ker se radi tudeželnega lokalnega prometa ravno na državnih železnicah v vozovih, čakalnicah i. t. d. veliko pozabi, je želeti d* prične tudi v to kompetentna oblast drž. železnic z navedenim objavljanjem v tuk. dnevnik h Pred časom višal je vsaj na občinstvu dostopnem prostoru tukaj, državnega kolodvora seznamek naidenih reči in ni bilo tnba letati od jednega do druzega, iz jedne pisarne v drugo in dragega časa zgubavati, predno je človek izvedel, ali in kje se dobi v vagonu pozabljeni dežnik. Ker je postalo moderno, da potujoče občinstvo raznovrstne reči na železnicah pozablja, bilo bi umestno, da se tudi tozadevni uradi nekoliko po modernem preustroje in napravijo prizadetemu občinstvu brez izgube časa informativnim in dostopnim. — Tiskarski škrat je v dopisu »Zgodovinsko društvo" za Sl. Štajersko v zadnji stavek tretjega odstavka od spodaj vrgel nepotrebno črko n in tako popolnoma prevrnil zmisel Dotični stavek se ima glasiti d u -h o v o m (ne duhovnom) treba pozitivnega dela in višjega vzleta, Bicer se zarijejo v pusto fllisterstvo. — Samomor. Pri gradbenem podjetništvu C-iconi v Boh. Bistrici nastavljeni in žener Leon S z a r v a s se je dvakrat zabodel v srce in se s tem U3mrtil. — Zasledovanje premogove žile v Hovtah nad Logatcem je imelo do zdaj deloma nekaj uspena, a vse kaže, da se raziskovalni odbor stvari ni na pravem mestu lotil; sledovi po premogu so bili po nekaterih mestih očividni, tako da se — kakor se nam poroča — iz dozdaj našlega ekvivalenta pravega svitlega premoga (ki je bil tudi na Dunaju kval fi^iran kot „reine Glanzkohle«) da z vso smelostjo trditi, da je v rovtirskih tleh v bliž razgovoriti s prijateljem v Djakovem o sedanjem stanju nesrečne domovine, o nenrav-nem gaienju državljanskih svob' š5in. Kaj je v tem čudnega? Saj je tudi on socialno bitie, ud organizma, ki ga je leta in leta rušil in razdiral nositelj avktoritete, Khuan sam! In kaj je v tem hudega? Ja li to vele-izdaia, kakor so poročali vladni in vladi-novski listi? Veleizdaja, če piše prijatelj prijatelju pismo popolnoma privatnega značaia ? No, pismo ni došlo na adresata; s fa-možno desnico je jadni Hedervary preprečil ta kolegialni, prijateljski pomenek ter drzno in protizakonito razdrl sveti pečat pisemske tajnosti, a s surovo levico je zgrabil oba pri jatelja in ju vrgel v temnico sudbenega stola v Zigrebu. Poleg drugih strahovitih zločinstev naprtil jima je ban tudi zločin kaljenja javnega mirul Kdo se ne smeje? To je resnično vrhunec duhovitosti ere Khuen Hedervaryjeve! Slava mul * • Smrtjunaka. V listih čitamo o nastopnem pretresljivem dogodku V Podsu-sedu je neki kmet razgalil svoja prsa in jih nastavil orožnikom 7- besedami: „Tu notri je hrvatsko srce, ako imaš pocruma, ustreli!« Počil je strel in kmet - junak se je zgrudil mrtev na tla. Demonstracije v Grobnici. Z Reke se poroča, da so ae v noči od sobote na nedeljo vršile v Grobnici velike demonstracije. Proti nolnoči je prišlo v kraj nenadoma blizu 6(0 mož in fantov iz bližnjih vasi ter napadlo občinski urad. Udrli so v notranje prostore ter provzročili v arhivu veliko škodo. Občinskega tajnika Stigliča so prisilili, da jim je snel s stene banovo sliko, katero so potem z onimi vred, ki so jih sneli v šoli, obesili na drevo in uničili. Nato so potrgali vse ogrske grbe in celo tablice ogrskih zavarovalnih družb. Vse to se je pa izvršilo s toliko naglico, da je na lice mesta došlo orožništvo že naSlo popoln mir ter ni moglo zaslediti nobenega demonstranta. V d e p u t a c i j i , ki je hotela pri cesariu avdienco sta bila iz latre poslanca Spinčič in Trinaistič, iz Trsta pa dr. R y b a f in Ifan G o r i u p. * * * Verodostojnost uradnih v e s t i ! Iz Zagreba piše »Edinosti« povsem zanesljiva oseba in izraža svoje ogorčenje nad predrzno mistifikacijo javnosti, ker so bili uradni listi raznesli v svet vest, da sta se podmaršal (Janič in ban Khuen sprehajala po zagrebških ulicah potem, ko je bil znani spor med njima poravnan. To ni res in je prosta izmišljena laž, kije bila vržena v svet z namenom, da se pokaže, kako sdno močan in ugleden je ban Khuen He-dervary. * » * Iz Zagreba se poroča, da so srbski akademiki solidarni s hrvatskimi, da ne obiščejo vseučilišča, dokler no dobe Hrvatje zadoščenja. Hrvatje so obljubili Srbom po vrniti vse, kar so trpeli pri zadnjih proti srbskih demonstracijah. ','r ir # Narodna zavest hrvatskih žena. Hreljin pri Bakru v hrvatskem Pri-mor|U: Zaprti so mnogi ugledni rodoljubi zaradi dogodkov na bližnjem kolodvoru Plase. Kdor je le nekoliko na sumu, ga vodijo uklenjenega v ječo v Ogulin. V petek so bile pozvane žene in dekleta. V 8 e so prišle odičene s hrvatsko tro-bojnico, a zato so bile tudi vse na meBtu zaprte! Zvečer okoli 7. ure prišla je kompanija vojakov ter je odvedla njih 33 na postajo Plase, kjer so jih zaprli v o n d o t n e m a g a -cine, a one so bile vesele ter vzklikale: Živela Hrvatska! Doli z banom! * # * V o 1 o s k o. Občinski zastop v Voloaki 1 je enoglasno sklenil, da pošlje kralju brzo- javno prošnjo, da s? zaustavi prelivanje hrvatske krvi. Dovolilo se je 400 K za padle žrtve, a svetovalci so zbrali med seboj 400 kron. Seja je bila zaključena v znak žalosti. * * * Pogreb ž r t v e. Pri S*. Nedelji se je vršil v petek pogreb kmeta Gabrijela V a r ž i č a , katerega je pri nemirih ustrelil obč. predstojnik Nasakanda. Vdeležba je bila velikanska, žene in dekleta, ki so se vdeležile pogreba, so bile okrašene s troboj-nimi trakovi. Dan po pogrebu je žena ustreljenega povila šestega otroka. Za revico nabirajo milodare. * * 4 Državnemu pravdništvu so bili oddani v Zagrebu predvčerajšnjim soc. dem. vodia V i t o m i r Kovač, gospa Ana B u k o v i i in urednik soc. dem „Slobodne Rieči" V i 1 i m B u k š e k in uvedena proti njim preiskava. Pri Kovaču so našli neke prepovedane tiskovine, Bukšeka pa dolže bune, ker je priobčil resolucijo budimpeštanskih socialistov. izpred sodišča. Ivpred deielnega sodišča. Prijatelj k n j i g je bil Metod Až-man, pisar v Ljubljani, pa le zato, da jih je v denar spečal. Kot trgovski vajenec pri Otonu Fischerju, je izmaknil 9 knjig v vrednosti 90 K, pa tudi pri dr. Tavčarju je lansko leto, ko je bil pri njem še za pisarja. vzel več knjig, katerih vrednost znaša 31 K. Obdolženec dejanja ne taji, sodni dvor ga je na 2 meseca ječe obsodil. Kazne stvari. Najnovejše od raznih strani. Dirke v — smrt. Dne 24. t. m. so pričele dirko z automobili Pariz Madrid. Dogodile so se mnoge nesreče. Do sedaj so bili ubiti: 2 mehanika, 2 vodje vozov in 4 gledalci. Pet vodij vozov je težko ranjenih. Francoski minister za nct'anje stvari je prepovedal nadaljevanje dirk Panz-Madrid na francoskih tleh. — Kraljica Draga tudi po leti ne zapusti Srbije, ker se boji, da sa za njene odsotnosti ka| neljubega zgodi. Tudi kralj Aleksander si nikamor ne upa. — P 1 a v i c a , cvetka nemške iredente v Avstriji, je postala tudi cvetka pristašev ogrske Košutove stranke. — Iz Kruppove afere znanega nemškega slikarja A1 • 1 e r s a je dež. sodišče v Neaplju v kontu-maciji obsodilo na 4 in pol leta ječe. Izmučen iznajditelj. Mnogo se je trudil Marconi, preden je iznašel brzojav-ljenje brez žic Gotovo ga je mnogokrat glava bolela od premišljevanja. A vse to ni nič proti težavam, ki jih ima zdaj. Italijani so ga namreč prosili, naj se vrne v domovine. Tu ga hoče vsako mesto pogostiti. V R mu je prestal Marconi toliko banketov in slišal toliko napitnic, da je ves utrujen zbežal na Riviero si glavo hladit. V Milanu so ga željno pričakovali, a jim je hrzojavil, da iz zdravstvenih razlogov ne more priti. A vedno še po mestih « subakripcijami nabirajo denar za bankete v čast Marconiju. Vidi se pač, da Italijani že dolgo niso nič novega iznašli. Če oi Amerikanci vsako iznajdbo tako slavili, hi bili pol manj iznašli. Društva. (Slovensko katoliško akade miško društvo „ D a n i c a "na Dunaju) priredi v četrtek dne 28. maja 1903 ob pol 8 urizvečer v restavraciji »Zum Magistrat) I. Lichtenfelsgasse 3. II. redni občni z b o r s sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Čitanje zapisnika bratsk. društva »Zarja" v Gradcu. 3. Poročilo odbora. 4. Slučajnosti. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 25. marca. Danes je ministerski predsednik Korber govoril v državnem zboru o dogodkih na Hrvatskem. Mej govorom je vladalo mej jugoslovanskimi poslanci velikansko razburjenje, ker je Korber govoril uprav provokatorično in se je pre drznil groziti hrvatskemu in sloven. narodu. Zavijal je dogodke in tajil dejstva. Poslanci so vpili: „Vi ste laž-nik!" „Korber laže!" „DoIi s Korber-jern!" Veiikansk škandal je nastal, ko se je cula trditev, da bi se ne bilo čuditi, ko bi bilo že več Hrvatov ustreljenih, ako b' bili vsi taki, kot Biankini. — V prihodnji seji, ki bo po praznikih, stavijo jugoslovanski poslanci glede dogodkov na Hrvatskem nujni predlog. Dunaj, 26. maja. (0. B.) Pričet-kom današnje seje je posl. Biankini v zadevi odklonitve avdience dalrnat. poslancev pri cesarju trdo prijemal vlado ter vprašal predsednika, če se tako preziranje poslancev ujema s častjo zbornice. Predsednik grof Vetter izjavlja, da to ne spada v njegovo področje, ter opozarja na zadevni vladni komunikej. Min. predsednik K o e r b e r opozarja na svoje opetovane izjave, glasom katerih se o razmerah v deželah ogrske krone ne sme razpravljati v avstrijskem parlamentu. Od tega načela vlada že radi posledic ne sme odstopiti. Koerber pravi, da se je v zadevi dogodkov obrnil na kompetentna uradna mesta in izvedel, da so od pri-četka nemirov po celem Hrvatskem smrtno ranili orožniki le dve (!) osebi, da se je nekdo sam ranil na bajonetu mirno stoječega vojaka, da je bilo nekaj kmetov, ki so ropali in zažgali neko hišo, kakor tudi štiri druge osebe, le lahno ranjenih; konečno ni bila niti ena(!) oseba obsojena po prekem sodu. Taka je v resnici z onimi 19 ubitimi, obešenimi in 1000 ranjenimi, o katerih je poročal posl. Biankini in Koerber ne uvidi, čemu se inozemlje preplavlja s takimi neresnicami, ki le škodijo ugledu kulturne države. Brzojavni uradi store le svojo dolžnost (!) če inhibirajo take brzojavke in jih ne odpošiljajo. — Glede Biankinijeve trditve o zlorabi od strani armade zagotavlja Koerber, da vojaštvo dostojno ter skrajno mirno in potrpežljivo nastopa. Razburjenja v prebivalstvu Dalmacije , Istre in Kranjske ni (!). zadevna poročila neresnična. Vlada upa, da ga tudi v bodoče ne bo. Ko je tila v kabinetni pisarni vkljub ministrovi odklonitvi vložena prošnja za avdienco, si je minister izprosil dovoljenje zaodklonitev. O izgredih v Dalmaciji se niti govoriti ne more. — Globoko obžalovanja vredni so dogodki v Ljubljani. Minister upa, da se najdejo krivci. Korber končuje, češ, da imamo dovolj domačih skrbi in torej nikakega povoda, baviti se s sosedovimi zadevami. Minister ve ceniti častno mišljenje vsakogar in tudi umeva narodni čut, prosi pa poslance, naj jim bo pred očmi mir v državi ter naj mu ne nalagajo nikakih dolžnosti, ki jih ne more izpolniti. — Kajpada so Jugoslovani hrupno ugovarjali vsakemu stavku tega govora. Dunaj, 26. maja. Ban Hedervary je cesarju dejal, da se ni na Hrvatskem nič zgodilo, kar bi dalo povod sprejeti deputacijo dalmatinskih poslan cev. Poročal je cesarju o vzrokih in o teku dogodkov na Hrvatskem, ter je, kakor se čuje, „ cesar odobril vse odredbe ondotnih oblasti. Dunaj, 26. maja. Visok vojaški dostojanstvenik je poslal cesarju spomenico, v kateri se odločno izjavlja proti temu. da se skupna armada, katero Mažari vedno zasramujejo, porablja v to, da pomaga mažarskim nepostav-nostim v Hrvatski do veljave. Dunaj, 26. maja. »Slovanska zveza" je danes imela sejo ter je soglasno o b-sodila ekscese pred ljubljansko kazino, ki so se zgodili ob priliki, ko vsi narodi Avstrije se upirajo mažarskemu terorizmu. Dunaj, 26. maja. Dalmatinski poslanci izdajo manifest na narod. Dunaj, 26. maja. Danes se je vršila maša zadušnica za padle žrtve na Hrvatskem. Hrvatski dijaki nameravajo prirediti veliko demonstracijo proti Kor berju. Zagreb, 26. maja. Doslej je za vdovo ustreljenega kmeta Pasariča na branih 7000 kron. Zagreb, 26. maja. Ban Hedervary ostane na svojem mestu in njegovi zaupniki se izražajo, da bo odslej še ostreje postopal. Pripravljenih ima mnogo izgonov odličnih hrvatskih rodoljubov. Ako ban ostane, tedaj se je bati, da izbruhne popolna revolucija. Iteka, 26. maja. Železniško progo od Reke do Karlovca straži 6 bataljonov vojakov. Zader, 25. maja. Od tu je bila poslana na podpredsednika francoske zbornice Jauresa brzojavka, v kateri se prosi, naj stori vse, da se prično tudi Francozi zanimati za dogodke na Hrvatskem. Ileb, 26. maja. Včeraj so tu obesili Antona Fišerja, ki je 1. julija 1. 1. umoril hotelirja Honischa v Karlovih varih. .Milan, 26. maja. Po protestnem shodu glede dogodkov v Inomostu so udeležniki šli pred Garibaldijev spomenik, kjer so sežgali avstrijsko zastavo. V neki kavarni je svirala neka damska kapela z Dunaja, katero so prisilili, da je morala opetovano svirati Garibaldi-jevo koračnico. Madrid, 26. maja. Vlada je naročila oblastvom, naj prepovedo dirko z avtomobili na progi Pariz-Madrid. Trutnov, 26 maja. 29. junija bo tu shod vsenemških kmetov. Belgrad, 26. maja. Kralj Aleksander je svojo mater prosil odpuščanja. Natalija je dobila pismo svojega sina v Niči ter mu je takoj odgovorila, naj se spravi s svojim narodom ter se loči od Drage in se oženi s kako kneginjo, ki mu bo dala prestolonaslednika. Ako to kralj Aleksander stori, se vrne Natalija v Belgrad Petrograd, 26. maja. Car Nikolaj se resno peča s tem, spremeniti dosedanjo postavo o pravici prestolo-nasledstva. Ako ne dobi moškega potomca, tedaj proglasi svojo starejšo hčer za prestolonaslednico. Pariz, 26. maja. Stotnik Poirier, ki se je branil nastopiti proti kongre-gacijam in je radi tega moral sedeti dva meseca v preiskovalnem zaporu, bo vojnega ministra- Andre tožil radi nepostavnega preganjanja. Hamburg, 25. maja. V Lamronen so tatovi, ki so ulomili v hišo posestnika mlekarije, ubili posestnika, njegovo ženo in otroka. Listnica uredništva: G. J. Ž. v Vidmu: Za sredo prepozno doSlo, potem stavek po pomoti zaostal. Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak V46'0 mm I I j Stanje i Tempe- Ca« opa- karo- ratura .... | „ , metra, i po i Vetron. j Nebo t mm. Celsijo zoranja is a •s*8 d M ^ 25; 9. zvee. 736-9 "" 14-8 sr. sever del. obl 0'0 9 J 7. zjutr. |2 popol 735 8 731 0 109 19-9 si. vzh. sr. svzh. sk. jasno del. obl. Srednja včerajšnja temperatura 16'8*, normale 15 2\ Dunajska borza dn6 26. maja. Skupni državni dolg v notah.....100 50 Skupni državni dolg v srebru.....100-3U Avstrijska zlata renta \<% .....121-20 Avstrijska kronska renta 4%.....100 75 Avstrijska inv. renta 3'/a * .....S2 72 Ogrska zlata renta 4%.......121'10 Ogrska kronska renta 4%......99 40 Ogrska inv. renta 3'/,%.......91 2i Avstro ogrske bančne delnice.....16 38 Kreditne delnice....................665-75 London vista......................239 67';,, Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v 117'lb 20 mark ............ 23-43 20 frankov....... . . . 19 06 Italijanski bankovci .....'... 9515 C. kr cekini...........1130 jcjclcjcjcJcJcjcjcJcJcJcjcjcick. mi~l Zahvala. Podpisani! izrekava tem potom svojo uaj-topleji zahvalo vsem onim, ki so spremili najino umrlo hčerko MICIKO na zadnjem potu Osobito štejeva si pa v dolžnost se zahvaliti za darovaui venec so-učenkam in součencem pokojnike, potem č. (?. Alojziju Merhar-ju, katehetu, gospodični učiteljici Josipuii Sebott in gospodu uaduči-telju Bernardu AndoljSek z t ves njihov trud i i za spremstvo, posebej pa še zadnjeimeno-vaneinu, ki je oskrbel po snučenkah in so-učencib pokojnici loli ganljivo petje v slovo, liog plati vsem! V Litiji, dne 24. maja 1903. Kajetan in Helena Lindtner. Rogaški Styria-vrelec ie zdravilna voda zoper uljesa v želodcu in krče, zoper Brightovo vnetje obisti, zdravnUk0 katare v sapniku, priporočeno! v želodcu in črevah izvrstni kislinasto diatheso, M* zdravimi sladkorno usc. bolezen, uspehi! teles, zaprtje, bolezni v jetrih. Krasne podobice za prvo sv. obhajilo manjše oblike 100 kom. po K 3, 4 40, 6, 7, 8; — večje oblike 100 kom. pn K 6, 7; — večje ob ike, posebno lepe 100 komadov po K 12. 20, 24, 30 priporoča prodajalna katol. tiskovnega društva (H. Ničman) v Ljubljani Bar s katerimi more vsakdo barvati razno blago: sukno, platno, volneno blago svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tirrdka BRATA EBERL v Ljubljani,Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 624 12 11 — 10 Neki človek hodi po deželi ter poskuša brez vse oblastvene pravice slepariti, oziroma na moje ime postavljati ter popravljati strelovode itd. Zatorej pros m preč. pg. duhovnike in cerkvene predstojnike : ko pride oni človek, zihtevajte, da se izkaže z oblastveno potrjeno pravico za tak obrt. Se toplo priporočam z velespostovanjem Alojzij Fakin, oblastveno potr|eni preskušalec in noprav-Ijalec strelovodov, 061 4 — 3 Glince št. 96, p. Vič pri Ljubljani. Dolenjsko kletarsko društvo v Novem Mestu ima na prodaj tina, pristna, dolenjska bela in rudeča vina. 705 5- 2 V abilo. »Prvo občno konsurano društvo" v Radečah pri Zidanem mostu registrov, zadruga z omejeno zavezo, vabi na redni občni zbor kateri ae bode vršil dne junija 1903 ob 3. uri pop. v dvorani „Nar. doma'1 v Radečah s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelttva. 2. Poročilo računskih preglednikov. 3. Odobritev letnega računa za 1. 1902. 4- Dopolnilna volitev. 5 Dopolnilna vol tev pregledovalnega odseka. 6. Slučajnost1'. V slučaju, da bi oh 3. uri sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši ob pol 4 uri drugi, pri katerem se bode sklepalo ne glede na število prisotnih članov. 713 1-1 Načelstvo. Oddaja jih v vsaki množini nad 56 litrov Naznanilo. Naznanjam si. p. n. občinstvu, in zlasti še tr g. restavraterjem, gostilničarjem in gostom, da se v moji parni pekarni »I. I. KANC* Jitmska centa št. 10. dobo vsaki dan razven nedelje in praznika MT ob pol 6. zvečer novo pečene cesarske zemlje 722 6-1 m solnati rožički. Vožnj e karte in tovorni listi AMI1K1KO. Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke e. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: Jte«l :Mla fl 11.1 Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20, ali pa 318 11 KAROL REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 32. 5 Absolutno zajamčeno 0 pristno masno vino. I l 0 Škofijski list je I. 1898. priporočal v č. gg. župnikom masno vino, katero razpošilja ,,Kmetijsko društvo v Vipavi'4 kot zajamčeno pristno. Belo vino posebno dobrega okusa oddaja se po 40 K ln višje, in rudeče namizno hrlbovško po 30 K za 100 litrov v Postojno postavljeno. V zalogj so tudi sortiraf n finelša vina in sicer: 1. Gerganija po 50 K, 2. beli burgundee po 55 K, 3. črni burgundee po 50 K in 4. nemški rizling za liut Ijke) po 70 K. V zalogi je šs s,aro belo vino. Kvaliteta je letos izborna, po novem načinu kuhano vino je milejšega okusa in čisto kot solnce (za buteljke). Najmanjša množina je 56 litrov. Na-ročbam čez 500 litrov se cena primerno zniža. Zadrugo nadzoruje strogo v č. g dekan Vipavski. Izključena je vsaka prevara. Kmetijsko društvo v Vipavi. 344 (11) Gimnazijski konvikt v samostana oo. benediktincev v Sent Pavlu. V lepem, zdravem kraju Labodske doline na Koroškem. Javna popolna gimnazija in zasebni pripravljavni tečaj. — Prospekte pošilja na zahtevanje vodstvo konvikta. 147 9—2 AT Nakup ln prodaja »sakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebauju najmanj-tega dobitka. — Promese za vsako »rebanje. Kulaotna itvrSitev naročil na borni. Menjarična delniška družba „91 EBCU I., IHIollzeilelO in 13, Dunaj, I., Strobeljasse 2. 4* v vseh gospodarskih in finančnih o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijsklh Pojasnila stvareh , potem vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloienlh glavnio. J34 200 Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Igrsolj Žitnik. Tink »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.