Stev. 148 TRST, ponedeljek 30. maja I9IO. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN Ml ab nedeljah la praznikih ab 5., ab ponedeljkih afe t. zjutra). pMamt&ne Ste*, ae prodajajo po 3 nvč. (6 atot.) ▼ mnogih lofeakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petre, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdovščini. Dornberga itd. Zastarele St©T. po 5 nrfi. (10 stot.). COLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T 4iroko9ti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm, •smrtnice, zabv&le, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO et. mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka ■adaljna vrsta K 2. Mali oglari po 4. stot. beseda, naj-M&nj pa 40 stot. Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno la npravi „Edinosti" ===== Plačljivo In utoŽijivo - Trstu. = SPIN0ST Glasilo političnega društva y#Kdinoaf' za Primorsko. V i^iHMii / NAROČNINA ZNAŠA za ealo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira Baratala* »a a»d*ljak* ladanje „KDISOSTI" atane: aa l*te Kron 5*30, aa pel leta Kron a-ao. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma sa aa sprejema je in rokeplal aa aa vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list* UREDNIŠTVO: uiioa Giorgio Galattl 18 (Naredni dam) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcy lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinosf vpiaana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. - PaStno-hranllnKnl račun št, 841 652. TELEFON It 11-57. BRZOJfiUNE UE5TL Cesar na poti v Bosno. BUDIMPEŠTA 29. Cesar se je v ^jremstvu skupnih ministrov, obeh mini-tter»kih predsednikov in spremstva odpeljal ob 6.40 s posebnim dvornim vlakom v Bosno. Prebivalstvo je pripravljalo cesarju navdušene ovacije. Priprave za sprejem v Sarajevu. SARAJEVO 29. Mesto je v slavnostnem okrasu. V mestu je živo vrvenje. Dcs'o je že mnogo tujcev. Prebivalstvo je v veselem razpoloženju. Deželni načelnik, civilni adlatus in komi poveljnik so se peljali cesarju nasproti do Bos. Broda. Italijanski minister zunanjih zadev v Berolinu. BEROLIN 29. Cesar Viljem je sprejel danes italjanskega ministra zunanjih zadev San Giuliana, ki je bil je povabljen na obed h cesarski mizi. Dobil je velik križ reda rudečega orla. Odstop turškega ministra mornarice. CARIGRAD 29. Minister mornarice je podal demisijo. Uradno se navaja zdravstvene ozire kot razlog-. Ustaja v Albaniji. SOLUN 29. Glavno poveljstvo je pre-nešeno iz Verisovica v Djakovor. Divizija Osraan paše je razorožila prebivalstvo okolice Prizrenda. Vseučilišfno vprašanje. Putjski „Omnibus" se bavi v daljšem članku z vprašanjem italijanskega vseučilišča. ČJankar meni, da hočejo Nemci dobiti o o tej priliki nemško trgovsko-pomor-sku akademijo, da bi poplavili naše parobrode kakor kapitani, častniki in mašinisti ter naše ljudi, ki so se na morju rodili in vzgojili popolnoma odrinili od bolje službe in plače. Potem se vprašaje člankar: kako je stališče ob tem vprašanju ? In odgovarja : Naši poslanci se že pred dlje časa določili, da treba zagotoviti osnutje slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Potem je vladi na svobodo, da da Italijanom vseučilišče toda v kraju kjer bivajo sami Italijani na večem ozemlju. To bi bilo v juž-n-m Tirolu: ali v Tridentu, ali v Rove-reriu. Naj izbirajo kjer hočejo. V Tr^t pa nikakor ne, ker e gumb na slovenski suknji. Ako hočejo Italijani Trst, treba da Hrvate in Siovence Primorja, torej tudi Trsta, priznajo kakor ravnopravne držav-ijane ter da jim dajo potrebne šole in po-krijrjo troške zanje. Brez poštenega dogo- PODLISTEK. vora se Slovenci ne dobe Italijani nikdar visoke šole v Trstu z našim privoljenjem. Ali jo dobe se silo proti volji vseh hrvatskih in slovenskih poslancev — tega danes ni možno reči. Ako bi se to zgodilo, potem naj bodo avstrijska vlada zagotovljeno, da so proti hrvatskemu in slo-\enskemu narodu igrale zadnjo karta, po kateri bi sledilo popolno nezaupanje in mržnja. Kajti, dokler morajo Slovenci Trsta sami svojimi žali vzdrževati šolo za tisoče svojih otrok, dotlej — pri Bogu ! — ni nikako, čudo ako se naš svet z zobmi in nohti upira proti italijanski visoki šoli, in to še ravno v Trstu. Zadnji čas je, da se tudi našemu narodu pomore v telesnem in duševnem pogledu. Naši poslanci na Dunaju tudi delajo na to, če tudi ne obešajo vsega na veliki zvon, ker je bolje, eno dobro storiti, nego tisoče dobrih samo bobnjati. O italijanski visoki šoli šs ni rečena zadnja beseda. Ta šola, v Trstu, v naštm srcu, bi nam dajala sodnikov, advokatov, drugih znanstvenikov, same ljudi, ki ne bi znali, ali ne bi hoteli znat;. našega jezika, ljudi, ki ne bi čutili, kje nas tišči. Zato bo še velike borbe, predno bo Trst z zakonom določen kakor sedež italijan skega vseučilišča. Domače vesti. Odbor političnega društva * Edinost" bo imel danes popoludne ob 3. uri svojo sejo v prostorih »Slov. čitalnice«. Umri je včeraj jutro zadet po mrtvo udu vitez Jurij pl. Huterott, pred-iednik tehničnega zavoda, član gosposke zbornice itd. Ravnateljem mestnega m gistrata je bil imenovan v sobotni tajni seji mestnega sveta asesor dr. Albert Boccardi. Gias iz delavskih krogov. Pišejo nam : V petek zvečer so nekateri požrtvovalni naši delavci prilepljali plakate o priliki veselice skupine svobodne luke v Rojanu. Prilepljali so jih seveda po vogalih, ne da bi mislili na to, da bi komu škodovali s tem. Povsodi so srečno odpravili rvojo nalego, ne da bi bili od kakega našega nasprotnika napadeni, ali pa razžaljeni. Prišedši pa pred gostilno »Pri breskvi« na Belvederju so ravno tako prilepili plakat kakor drugod. Po dovršenem delu je prihitela neka gospa, ki se je surovo zadrla nad plakatom ter ga strgala z zida, rekši, da nje gostilna ima že svoj nedeljski ples ter ni potrebno, da bi ljudstvo kam drugam zahajalo. Tej igri je prisostvovalo več gostov gostilne in pa en redar, ki so dajali prav gostil- jurkica Agićeva. Povest. Hrvatski opisal Ks. Šandor-Gjalski. • Prevel Fr. Orel. — Gospića Jurkica, — ne-li? — ter prijela deklico za obe roki in jo stisnila srčno in nežno. — Tako svobodna sem —, je odvrnila Jurkica, nekoliko obledevši, a povsem srečna in v nikaki zadregi. Njeno srce si je takoj osvojilo lepo gospo. — Ah, — drago mi je! Pa kako krasni ste! Ah, pa tako diven otrok, da ga tako dolgo ni k meni! Prav hvaležna sem svojemu bratrancu, doktorju. Izvolite, pojdivi gori v sobo. A — potrpite malo. Zdi se mi, da vi ljubite cvetice. Počakajte, izberevi kaj. Žalibog ni vse tako,- kakor bi si želela, — a vendar že najdevi kako malenkost. In gospa je stopala med vrstami cvetlic, še vedno držaje z jedno roko Jurkico, a z drugo prebirala med stebelci in peresci. Za vsako njeno kretnjo je vzpuhtel po zraku fin vonj, kar je Jurkici posebno godilo; tako se je morala tudi diviti dražesti, s ka-itero se je elegantna gospa pripogibala se zgornjim životom, kadar je med listjem iskala cvetic. — Evo — ta za vas — ta za-me! — 5 ter je otrgala dva rumeno-rdeća cveta, katerima Jurkica ni znala imena, a tudi ne videla doslej. — Ta bo dobro pristojal tako • vam, kakor meni. A vi imate klobuk, — ah, kako lepo se vam podaja; — pripnem vam ' cvet na prsi, — a sebi v lase. Nadejam se, ! — da bovi dobri prijateljici, velja torej, da nosivi jednake znake. Tukaj svi — izvolite! — je odprla vrata in dala prednost Jurkici. V prostrani prvi sobi — se svetlo-modrim pohištvom — ni bilo nikogar. No iz druge ali tretje sobe slišal se je šum mnogih glasov. Jurkica je nehote pogledala gospo. — Danes je imendan mojega soproga, pak so prišli gospodje čestitat mu. Bržkone vam ni prav ? Tako lepi gospici! V zelo elegantni dvorani, prostrti z belimi, svilenimi tapeti, s pozlačenim stropom, po kotih sobe razvrščenimi velikimi vazami z visokimi makart-šopki ter strašno velikimi japonskim pahljačami, je sedelo do deset gospodov. Pred njimi na nizkih mizicah so ničarki. Jeden naših delavcev, ki je ravno mimo šel je zahteva! od dotične gostil-ničarke odgovora, zakaj, da je oni plakat raztrgala, a ona je izjavila, da plakata, ki škoduje interesu plesa njene gostilne, na nobeden način ne more dovoliti. Sicer se nočemo vtikati v razmere gostitnr, vendar pa bi želeli, da dotična gostilničarka ne bi se v prihodnje tako jezila nad nedolžnim plakatom. Plakat se je prilepil tik gostilne le radi tega, ker zahaja mnogo našega ljudstva po oni cesti ! Naši delavci pa naj si sami napravijo primeren komentar. Halleyev komet. Prejeli smo: Vašo notico o Halleyevem kome.u je v včerajšnji »Edinosti« za tol'ko popraviti, da nadomestite stavek: »Žalibog je vsled oblakov ni bilo možno videti«, s stavkom: »Žalibog je vzlic temu, da smo bili v zvezdami in oboroženi s finimi in dragimi aparati, nismo videli (akademiki). Toda drugi in med njimi tudi podpisani so jo prav razločno opazovali od 9.40 do 10.30 zvečer.« Bila je sicer meglena, pa vendar razločna. Rep je bil kratek, preminjaje se daljši in razločneji. Obnebje je bilo sicer ob 9. uri proti zahodu oblačno, pač pa se je ob 9.40 hkratoma razjasnilo in videli smo prvikrat na zahodni strani ono toliko gorja obetajočo -- repatico, vsaj v polmraku. Seveda so bili naši akademiki v istem času polni občudovanja in zanimanja za aparate, a mej tem so pozabili na glavno stvar, zaradi koje so šli na tukajšnjo zvezdarno. Ali je tega treba ? Prejeli smo : Tako se je pač moral vpraševati včeraj dopo-ludne vsaki Tržačan, ki je hotel priti na kolodvor, is olodvorska ulica, široka 35 m, je bila zasedena po vsem bataljonu policije, dohod je bil zabranjen vsakomur, celo vozovi so morali po ovinkih do kolodvora. Začudeno se je popraševalo občinstvo, kaj vse to pomenja in izvedelo je, da vse te velikanske varnostne priprave veljajo prihodu c. in k. kornega poveljnika Schikofs kega. Spominjamo se prihoda raznih članov naše cesarske rodbine, prihoda raznih tujih vladarjev, ali nikjer in nikdar ni bilo takih varnostnih priprav. Ali je Tjrst v resnici tako zelo nevaren za vi5je častnike c. in kr. armade, da je treba, mobilizirati poleg skornj vsega 'tržaškega vojaštva tudi še skoraj vso tržaško c. kr. policijo ? ! Čuden, zelo čuden vtis napravljajo take priprave na domače občinstvo, a kaj naj si misli šele tujec ? ! Mislil si bo pač, da mora v ležali celi kupi vsakovrstnih slaščic in cele piramide buteljk raznih inozemskih likerjev. Glavarević je ravno imel v roki tanko buteljko konjaka in je glasno čital marko: „Menard Freres et. Comp.", ko je vstopila Jurkica. Vsi prisotni so vstali ter se poklonili — razen jedinega Ruprechta, ki pogledal dekle začujeno in jezno. Skoraj da ni izrekel na glas: „Taka arogantnost — od tako mlade meščanke, da si upa le-sem!* — tako bi se ga bilo sodilo po ozlovoljenem obrazu. Hišni gospod je pristopil bližje in se jej še posebej poklonil. Bil je to mož svojih devet in tridesetih let. Črni, zelo kratko ostriženi lasje, so se mu ob sencih že belili, takisto v kratko, spičasto ostriženi bradi se je tu pa tam že belila kaka dlačica. Podavalo je to licu znak dobričine, a pristajalo je temni polti ozkega obraza, nekoliko suhljatega, kar je še povečavalo duhovite poteze lica. Nosil je angležki kroj in bil skrbno in snažno opravljen. Jurkica je pomislila: „Tudi ta je lep!", pogledala gospo, ki je smeje se poslušala pozdrav svojega soproga. Dober znak, gospoda, kadar prihaja čestitat človeku tako mlada — gospica, dovolite mi, jaz sem poročen, — je pridodal, Trstu stati za vsakim vogalom kak „vele-izdajalec" s celim košem bomb in drugih takih prijaznih stvaric. Pa menda vendir ni res zadnja „veleizdajska"* afera provzro-čila vsega tega ? Ako bi bilo to res, se mora pametnemu človeku zdeti kaj takega (z milo besedo povedano) — otroč^j. Vse-kako pa tržaški občani vprašamo z vso pravico : Ali je treba, da se zaradi takih stvari zapira promet po mestu ? Smrt V pijanosti. Včeraj jutro so našli v ulici S. Marko mrtvo truplo nekega človeka, ki je imel več ran na sebi. Ski?-zalo se je, da je bil to zidar Iv. Heglich, ki je v pijanosti padel in zadel z glavo v tlak, tako, da je ostal mrtev na licu mesta. Kdo ima piko na jeziku? Ko je bil neki novinar — bodi žs v pohlepnosti po senzaciji, bodi da je bil najet od krogov, ki so imeli interes na tem, da pride stvar v svet — razširil po listih vest, da je „Zveza Jugoslovanov** storila v stvari vse-učiliščnega vprašanja sklep, ki je nasprotoval stališču „Slov. Enote14 in zato kompromitiral našo borbo ob tem vprašanju, tedaj nas je bil „Slovenec" zlobno apo-strofiral, kako da nič ne govorimo o tem in da-li nimamo morda pike na jeziku To je bilo sicer le zlobno podtikanje, ker smo bili mi izjavili, da si pridržujemo sodbo za čas, ko bo stvar popolnoma 11a jasnem. In res se je kmalu pokazalo, kako prav smo imeli, da smo bili previdni in da se nismo prenaglili s svojo sodbo. Kmalu se je namreč izkazalo, da je bila ona vest le izmišljotina. Ne le, da „Zveza* ni storila nikakega takega sklepa, marveč je bilo ugotovljeno, da onega ominoznega. petka Zveza — niti seje ni imela. Nu, ker nas je „Slovenec" tako na-hrulil brez vsake potrebe, da bi le prinesel zmešnjavo v našo parlamentarno delegacijo ter vrgel senco suma na tjli obsovraženega mu posl. Ploja, hočemo danes mi malce posnemati njegovo metodo in stavljamo „Slovencu" malicijozna vprašanja : Ali mu ni res nič znano o senza-cijonelni aferi Buttignoni-Mecchia ? Ali se mu zdi, da ta afera je brez pomena za ugled cerkvene organizacije, da si sicer vedno kaže na ves glas, kako se čuti poklicanega prvoboritelja za ta ugled ? Ali pa morda meni „Slovenec", da grde stvari niso grde, če so se dogodile med „vrlimi sobojevniki". Vse to so velezanimiva vprašanja tem bolj, ker se tičejo krogov, ki jih je „Slovenec" sicer jako rad hvalil. Čuden j? ta molk pri listu, ki je sicer tako zgovoren, da piše cele članke o vsaki najmanjši tržaški lapaliji. Težko si je tolmačiti ta molk in mi smo našli jilednjič edino raz- nasmehnivši se tiho in krotko — in tako lepa gospica. — Živel godovnjak! — je zaklical Glavarević ter nalil nekoliko čašic konjaka. — Živio, — pa takoj izpijmo za najlepšega častilca! — je dostavil Žunić, se obrne s čutstvenim, žarkim pogledom k Jurkici ter se s čašico v roki poklonil pred njo. Vsi so se temu odzvali, jedini Smiljanić je ostal v kotu ter zrl skozi okno. Predno je Jurkica odšla, dospelo je še druge gospode. Dvorana se je napolnila tako, da so morali prinesti stolic še iz sosednje sobe. Med došleci je bil tudi občinski načelnik Čevizovič. — Da, gospoda, javljam vam veselo vest, — je začel mali okrogel starček, nenavadno rdečega obraza se zelo debelim glasom, — danes je občini dospelo pismo od gospoda Hanibala. A poslušajte še! Priložil je dar petih tisoč forintov; zatem poklanja občini zemljišče „Baščo", — ono, ki je za cerkvijo, — v svrho, da se tam zgradi novo šolsko poslopje. Kakor povod temu navaja, da hoče s tem proslaviti svoj po-vratek iz Afrike. — A!—a! — je vzkliknila družba v čudu. (Pride še). Stran TI. >EDINOST« 148 V Trstu, dne 80 maja 1910 v domnevar.ju, da se je gospodcm pri „Slovcncu" — naredila pika na jeziku ! Tržaška mala kronika. Poskusen samomor. 26-letna Ana Co-logna, stanujoča v Kolonji 5t. 2 se je vrq!a sinot'i samomorilnem namenom z oka.-, svojega stanovanja v drugem nadstropju tih uiic Dobila je težke poškodbe. Spravili so jo v bolnišnico. Razlogi po-sfcušenega samomora nr-zuani. Paneve ien,e že{ezfto Dobil je težke poškodbe. Spr.ivili so ga v bolnišnico kjer je četrt ure pozneje umrl. Uzrok samo-nv ra ni znan. Miad tat. Včeraj popoldne je bil aretiran na zemljišču Madonnine, 17 letni Just Godina, stanujoč v uiici Bergamasco 12, ker je obdolžen, da je ukradel Marko Gr'Žanu srebrno uro in verižico v vrednosti 17 kron. Vesti te Istre. Strela ubila dva človeka. Podgrad v Ktri 28. maja. Danes je strela ubila v Hrušici na cesti Terezijo Nedolj p. d. Jurjevko, ko je šla dopoludne s polja domov ,)o kosilo. Ko je vsled bližajočega neurja šel domov tudi njen tast, jo je našel na cesti mrt .-o iežati Iztrgan jej je bil uhan in se^ut čevelj. Ožgana je bila le malo, vendar je b.la na m.'-itu mrtva. Istočasno je v b ižnjih Tomenjah strela udarila v neko h šo, jo upalila ter ubila tudi enega človeka. Med medtem doSlim neurjem je padala tudi precej debeia toča, ki ja. ni napravila po>ebne Škode. Le hitri dež — ploha, — je ponekod odnesla nekaj zemlje z njiv, ozir. je s hribov pri valil a kamenja in zasula nižje ltžeča polja. Dal Bjg, da ne bi nas zadevale take n -reče. kajti letina do sedaj dobro kaže in travniki se lepo razvijajo — le sadja n ■ bi nikjer letos, ker je oilo do sedaj vedno mrzlo. jugoslovanske pesmi 95 Prva in edina pissrna obilno pomešati z vodo. Neki drugi čuden zakon, ki bi gotovo tudi dandanes v veliko veselje trgovcev z vinom in krčmar- j jev, je nalagal trgovcem z g vinom kazni,; lako so prodajali čisto vino; tudi oni soj morali svoje blago obilno mfŠati z vodo. j Pri tem je treba pripomniti, da riso So-1 lonovi zakoni onim, ki so izvršili kak zločin v pijanstvu nikakor priznavali olajšanje kazni, ker niso bili ob izvršitvi čini pri polni zavesti ; nasprotno, Aristotel j e pijanemu zločincu prisodil dvojno kazen, prvič, ker se je bil dotičnik opil, drugič radi zločina. Neko drugo sredstvo je spartanski zakonodajalec Likverg je uporabil, j da bi svoj narod čim bolj odvračal od pi i jančevanja; pokazal mu je semtertja pijane j helote (^užnje). Rekord ločitve zakona. Rekord ločitve zakona je kakor se zdi, dosegla neka Amerikanka, ki je nedavno temu odšla iz Ne*v-Yorka na novo ž nit vanjsko potovanje Mis Ethel Brsy se je kakor 18-lctno dekle poročila z Viljemom Brum-mittom. Toda zakonska sreča ni trajala dolgo ; kdo da je to zakri vil, se ni doznalo, toda nekega lepega dne je Brummitt pobegnil in je izginil. Mlada žena je iskala tolažbe prt sodišču in je dosegla ločitev j zakona. Štiri tedne pozneje je stopila pred j oltar s Karlom Jonesom, ki se je bil mej j tem spoznal ž njo in se vanjo zaljubil. ! Toda tudi ta zakon ni bil srečen ; ni še j minulo leto, ko je Mrs, Jones zopet prišla j k sodniku in srečno dosegla tndi ločitev druzega zakona. Slučaj je hotel, da je nekoliko tednov pozneje zopet naletela na svojega prvega soproga; ta ljubezen ni zrjavela, ni bilo treba dolgo časa in kmalu potem sta se cba zopet v drugič poročila. Iz tega zakona se je rodil deček, vendar j tudi to ni bilo dovolj, da bi utrdilo za- j konsko srečo ; kmalu nato je Viljem Brummitt z nova zahteval ločitev zakona, čemur j je sodišče tudi ugodilo. Komaj je minul ! mescc ?e je Ethel Br.*y-Brummit Jones-Brummit vnovič poročila z Jarjem mc Donalaora. A žena se je kmalu navel čala J svojega moža in se je zopet dala ločiti, nn-"t je zopet svojega prvega in tretjega j m-; ' «. in je sedaj v tretjič stopila ž njim. v . kon. Svojega otroka iz njenega tre- j tj- . 1 zakona in iz druzega z Viljemom j B t mmittom je nosila v naročju, ko je j "Št letelo "zT^in j POSTELJNA MOKROTA Popolno ozdravljanje zajamčeno. Brezplačna ravedila. Naznaniti je starost in spol. Mn"go zshvalnih p sem na razpolpgo. — Zdravniško pri poročeno. - = CANTI JUGOSLAVI IVANA KUŠAR-ja Prihodnji mesec izide v Italiji I. zvezek te knjige. - Prevodi v italijanskem jeziku najboljših slovenskih, srbsko - hrvatskih in bolgarskih pesnikov. - Ta I. zvezek bo obsegal tudi : Uvod, potem kratek načrt zgodovine slovenskega, srbsko - hrvatskega in bolgarskega slovstva in biografije sledečih pesnikov: Prešeren, Gregorčič, Kette, Zmaj Jovan Jovanović, Prerado vic, Branko Radičević, August Senoa. ....... Knjiga se bo prodajala po K 3-— v vseh knjigarnah. Naročila sprejema IVAN KUŠAR (Inse-seratni odd. Edinosti) Trst, Galattf 18. Razne vesti. Boj proti alkoholi v starem veku. Da ni alkoholizem le bič modernega človeštva, dokazuje ča^opii rL' Helenisme", z mnogimi dejstvi govore o zadnjih kongresih, prirejenih v svrho pobijanja alkoholizma. Platon, Aristotel, Plutarh in tudi Anakrecn so se v svojih -pisih bavili z nevarnostmi nezmernega vživanja vina. Posebno Plutarh govori kak^r kak moderen izvedenec po-s/ono obširno o d c generaciji otrok pijancev iz navade. V starih Atenah so skušali s ttžkimi Kaznimi pobijati nevarnosti pijančevanja. Drakon je postavil na pijančevanje celo smrtno kazen — ako bi se hotel ? v moderni družbi uporabiti tako strogost, bi r\-. tisoče rabljev imelo obilo poslrš. Tudi Solon je uvedel — če tudi ni šel t;iko daleč — stroge kazni za pijance, izla-iti za uradnike. Eden njegovih zakonov je prepovedal dajati nr. javnih pojedinah čisto vino; vino so morali marveč ^T rA f K nasvete in informacije o v:-em\ se liče nov-hčfnja in vej. sJužbf. :deluje in odpošilja vsako vrsto yr»:-\ ij vojašk. znači;is — oj rojenje odi S3 in kontrolnih pfcodov, er.oletno pro-\"* 'stcvoJj »tvo, ženitbe, dosezanje zakonitih \ ugodnosti glede prezenčne službe vspie-\ ]p letja v vojaške šole itd. — i oobiaščeua je\ a sto pati stranhe pred oblastn ljami. — I o-\ eduje v najtežavnejih slučajih — He5evanj"\ hitro in točno — Uradne u:co : Ob delavni-\ /tih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popoU j Ob t tdeljah in praznikih od 10. do 12 opolud^ m _______ _______Bgfcž M najem se oddajo bicikli ; ^jfics ta £&$Uyd dvokoSes in šivalnih strojev rabljenih poželo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev, 12 Or> i»" d > -i. popoiud. i li—HMIll TRVDKA ran ran ran Maiuiiiai fiJl IH1 t-i/i _ inmunm Prva m edira pisarna v vo jaški stvari, k'»rcesijonira- ^ISIIS na od c frr. nemestništva iJgJtSii«! TRŽAŠKI SLOUAfil TI in posebno oko'ič«ni p ki prihajajo v mesto " po rflznih meruejae opravilih, z - irališče imajo najlepše i u najpn-dobroprznani ~== flSolf: mm skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S. Giovanni 16, I. TELEFON štt v. IB-83. (zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in po vršnike za moške, perilo itd. Najdogovornejše cene. POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju :: SCavarni Uni^^rsa s: k: se n aha a na trgu prel Narodn. dum m" 5t. 1, uprav nasproti restavracije „BalkanJ. V kavarni ao poleg izvrstne kave na ra:poIas;o vsakovrstni licerji 'n razni clovenaki, nemški in laski i'asniki in vsv buljše ilustrov. revije. /.a orilen obisk se priporoča FRANJO BOJC ANTON SKERL mthanJb. zapiiatženl zved.-aec TRST, Carlo Goidoniie; trg štev. li lasiosBii : i ,-Pacb" cue-Vr .. I ("T.' ,-r^' i i« , tvrr-.j\rj,9 *. Dro '.i a grs-" z a 'oilti t ivo ■ l otoko'e? itd možem. Kuko postana človsk slaven. Neki ameriški zdravnik je mnogo let bil trd boj za življenje. Ker si nikakor ni mogel pridobiti bolnikov in ga je skrb za vsakdanji kruh že jela hudo pritiskati, je ko nečno našel sredstvo, da je postal imeni-un in čislan zdravnik. Ta zdravnik —j tako pripoveduje „New-York Herald14 — je konečno sklenil vsprejemati bolnike v svojo hišo popolnoma zastonj. Skrbel je i za dobro hrano, jih negoval z ljubeznijo j in vnemo in ko so potem ozdravljeni ; vprašali po računu, je zdravnik veliko- j dušno odklonil vsak denar. Le malo povratno vračilo si je zdravnik prej izgo ' voril, to je, vsak bolnik je moral podpi- | sati pravilno pogodbo, v kateri se je obvezal, da v slučaju popolnega ozdravlje- ' nja priredi na ča»t svojemu zdravniškemu j rešitelju velik: banket. „Vaše blagorodje j se pa obveže", tako je stalo v pogodbi, ! „da povabi na ta banket ne manje nego j 8o oseb in da razun tega : a) naznani | benket in vzroka zakaj se ga priredi v 5 j časopisih; b) da bo meni na čast imel govor in da bo v napitnici jasno orisal način mojega zdravljenja ; c) da» bo v enem velikih razširjenih časnikih priobčil pi^mo, ki je name naslovljeno in kjer pripoveduje o mojem brezplačnem zdravljenju. Pismo mora zaključiti dobesedno: Vi ste mi rešili življenje, v^i zdravniki so me popustili. Vi ste mi postali drugi oče". To sredstvo je vspelo, in sedaj ko je zdravnik postal slaven, tudi rad vsprej«*fia denar kakor njegovi kolegi. Dviganje pogreznulih iovoro* potom e ektromagnetov. Severoameriški jekleni trust je napravil več vspešnih poskusov, da bi pogreznule ladijske tovore dvignil potom ■ lektromagnetov in to sredstvo se v bodoče baje večkrat vporabi , ko bo treba dvigniti dragocene tovore, ki so se pogreznili v kaki reki ali ob morski obali. Nek strokovni list pripoveduje, da se uporablja za to elektromagnet, ki ima v pre- i Vsiiks v pnpaiftkv po t«yar cenah. IHSTITOT „SSHITAŠ" VEL5URG P. 345. 3AVARSKO. AiJSKS. F&ANO MAVER- TRM £& tev e TELEFON 1743. Zalega jx8ihf , oija sniJa in sveč ul. Barriera vecchia 41. Blago prve vrst M po zmernih cenah Postrežba na dera. TEL. 17-35. UMETNI ZOBJE isrsiigs ® h pg li mmmMmmmmmmmimrn vsaue soiecme j l Tuscher koncesij, zobni tehnik imeffii:f0WM3iPr. i c™k UB tiri sv. Jakobu - TRST. pri sv. Jakobu - TRST. zobozdravnik ffv'15 naca o šte^. (pritličje) 03. > m U-aj! jgm Izvrfuje vsako fotografično delo, ba-teor tudi razglele, poanetke, notranjost lokalov, porcelanaste p!o čo ra vsakovrstne spomenike Itd. itd. itd. Pcsebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Radi udobro-tt P. N. naročnikov sprejema naročite in jih izvršuje na domu, eventuelno tudi zuuaj meata. i,..t m VB •• TRST - ulica delin Cazerms. št 1 1a, a. Mi -"vn i A ^ ' . • -v. ■M m hael Pernarčič Humbert Hanak Trst, Via 3ened8t:o Marceliu št 2 prid vogal ulice Tigor izd&iovaieij jb'^ja^dov prej uslužbenec svetovnoznaoe tvrdke Seifert in sinovi na Dunaju. Sprejema po najzmernejSib ceo^h vsakovrstne poprave biljardov p*lic in igralnih miz ter vsako mizarsko delo z ; kavarne in zasebnike. Delo se zvrži točno in solidno. Trst, ulica Romagna 16, stavbeni in umetniški miit-r, iz.T^uje vpakovr-tr.e spf cijal tete za notranje in zunsnje ure-ibe v sttinovanjia. pisarni h itd. C-- e zelo zmerne Priporoči se vsem Sluvanom. 755 ■'■s SSr^ZSaHBSEI^tSEE^ Zahtevajte najboljši domači kruh i izboren za namatanje s surovim maslom | v vseh filjjalkah: PaniflCSO. TelafOH 241 | .......... V Trstu, 30 maja 1910. „EDINOST" št. 148. Stran III meru 3 in pol čevljev in tehta 3000 funtov. Vtakne se ga pod površje vode in potem se napelje električni tok. Na ta način se je nedavno posrečilo potegniti pri New-Orleansu iz reke cel tovor žebljev v sod-čekih, ki so se nahajali v rarniku, ki se je potopil v reki Missisipi. Pri tem je bilo možno dvigniti iz globoćine 70 čevljev po 5 do 6 sodčekov, na enkrat, tako da se niso nič poškodovali. Na ta način so za-mogli rešiti okolu 85 do 95 odstotkov potcnulega blaga, katero je bilo vredno po tonelati 45 dolarjev, dočim bi bili stroški mnogo veči, ako bi se bilo blago rešilo na kak drugi način in ki bili težko« vse sodček e potegnili na suho, ne da bi jih n e bili kolikor toliko poškodovali. Civilna lista angleškega kralja. Civilne liste angleških kraljev niso bile v svojem iznosu vedno enake. Na Angleškem vlada navada, da novi kralj ob nastopu na prestol zopet povrne kronski imetek narodu, odnosno parlamentu in vsprejme za to od zakonodajnega zbora za-se in za svojo hišo določeno plačo. Duhodki kronskega imetka znašajo po današnji vrednosti 520.000 funtov šterlingov (13 mil. kron) na leto, k temu je treba še prišteti daljne kronike prihodke, ki znašajo na leto 40.000 funtov šterlingov (960000 K). Civilna lista je bila „regulirana" še leta 1830, to je, tedaj ko so bili izločeni vsi stroški, ki niso v zvezi z vzdrževanjem kraljevske rodbine in dvora. Kralj Viljem IV. je dobival civilno listu v znesku 510.000 funtov šterlingov ^12*25 mil. kron), dočim je bila kraljici Viktoriji civilna lista zmanjšana na 385*000 funtov Šterlingov in to iz razloga, ker je btla mlada kraljica tedaj še neomožena. Kralj Edvard je imel listo 470.000 funtov šterlingov. Civilna lista kralja Jurija V. bo veča. nego je bila njegovega očet-i. Ploveča mesta. Kakor ogromni moderni hoteli, ki jih nahajamo v velikih mestih, dan na dan vse čim več tekmujejo v razkošju in ogromnosti, tako se povečuje število modernih potovalnih par-nškov, a brodograditeljski inženirji si pr>-zadevajo, kako bi vse udobnosti s kopna prenesli tudi na pomorska potovanja. Oba nova ogromna angleška parnika „01ymp" in .,Titanic", ki so ju nedavno spustili v morje, nadkriliujeta raskošjem in konfor-tora vse svoje prednike. Na parnicu je ogromna dvorana za vsprejemanje ; velika jedilna dvorana je tako velika, kakor ogromna jedilna dvorana newyorškega hVt la Waldorf-Astori. Na parniku se nahaja velika, bogato abortirana knjižica, v kateri so zastopana ne le dela znamenitih pesnikov, ampak tudi modroslovna in znanstvena svetovna dela. Posebna novost je oni del na parniku, ki je določen za s, rehdjanje, ta prostor je ves pokrit in ti vit s steklenimi ploščami. Tudi bodo tu vsako dobo leto nameščene palme, da svojo senco zakrivajo potnike. Vse uredbe so tako izvtdene, da se da steklena dvorana spremeniti ali v plesalno sobo ali pa v aršališče. Na ladiji ne manjkajo tudi parne kopeh. V posebnem prostoru bo izdelan basin za plavanje. Ta basin bo prirejena z vsemi potrebščinami, ki jih ima kako moderno kopališče. Maj. Zadnjič sem ugledal na ulici mlado go;pico. Poz ial sem se z nio srtmo tako površno, in mislil sem, da bi ne bilo lepo in prav, če bi jo ustavljal in ogovarjal; hladno, bolj hladno kakor navadno. Potem sem večkrat mislila, da bi vam pisala, vas povabila, pa — — — JS Povesila je oči in jih obrnila v stran ; in vedel sem, kaj hoče in kaj bi morala povedati ; zato sem zamahnil z roko, da jo rešim iz zadrege in spravim iznova v ravnotežje. „Pojdite malo z menoj, saj imate časa ! ?" Sel sem, „Ravno pred par dnevi sem zopet! mislila na vas. Tako-le pod večer je bilo. Sedela sem pri oknu in tam v dalji se je pogrezalo solnce v brezkončnost . . . Vsa krajina je Žarela, kamor sem se ozrla, je odsevala zlatordeča svetloba ... In ko je dahnil skozi večer lahen vetrič, je vstre-petalo mlado, sveze listje pod mojim oknom . . . Vsa sem zadrhtela . . . Ogrnila sem ruto in sem Šla gori na grič nad našo hišo. Prav gori na vrhu je mala jablana, pod njo klop in mizica — in or* tu je razgled doli po dolini, preplavljeni s čudotvorno melanholijo . . . Ne smem se ozreti v to dolino — takoj mi je na jok ! In vendar, tako rada, tako zelo rada gledam tja doli ! Kakor greh se mi zdi to čuvstvo : veš, da ne smeš, veš da pride ke-sanje, a vendar tako sladko je grešiti ! O. tam gori na tej samoti je tako lepo ! Popolnoma v drevju je skrita naša hiša ! Saj vam je znano ?" „»Ni mi znano gospica!«" „O, potem pa nas morate enkrat obiskati ! To bi bilo nekaj za vas ! Ves dan bi lahko sanjarili tam po samoti — ločeni od vsega ropotanja — nobena stvar bi vas ne motila : od jutra do večera bi dihali sveži zrak, ki upliva tako blagodejno na človeka. In sedaj, ko je vse že v cvetju !" „»Lepo bi bilo gospica. 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (RoviHj) Pula. 5.— B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Danaj. 6 54 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). T.dO 0 Le do Bnj fin medpostaje). s 23 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula. S 55 B Gorica-Jesenice—Beljak—Celovec—Linec Praska—Dnnaj—Monakovo — Draždane — Berolin. 10.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost — Mo-nakovo. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.15 0 Boršt—Herpelje—Divača. 2.y7 0 Gorica (in medpostaje). 5 14 0 do Ižole in medpostaj. Prihod v Trst. 5.45 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mont-kova, iDomosta, Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.10 0 Iz Dnnaja (čez Divačo—Herpelj). 7.27 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8.05 0 Iz Bnj (in medpostaj). 8.40 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja. Celovca. Beljaka. Jesenic, Gorice, (in Ajdovščine) 9.39 0 Iz Pula (iz RovtrjfV 1?.18 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.17 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpostaj 19.F0 0 Iz Poreča in medpostaj. 2.U8 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, - (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage. Dunaja. 3.36 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 4.27 0 Iz Bnj in medpostaj. H 45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 630 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. 735 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-~ naj a, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 9.34 0 Iz Poreča in medpostaj. 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo* ll.lO 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 9.40 0 Iz Divače Herpelj in medpostaj. 5 0 Iz Gorice in medpostaj. 10 iti 0 Iz Ižole in medpostaj. OPAZKE: Podčrtane številke značijo popoludne 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak) tJužna železniea. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5.48 B pieko Červinjana v Benetke, Rim, MilaD Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormons) preko Nabrežine. «.20 O do Gorice preko Nabrežine. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagr b, Budim pešto. 5.25 B preko Nabreime v Kormin, Videm, Milan Rim. 9.00 O preko Kormina v Videm in dalje in O preko Tržiča v Čtrvinjjn. 9.55 O v I j ubijano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 12.10 O v Kormin in Videm. 12.40 O preko Červinjana v Benetke—Milan. 1.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O v Kormin (ae zvezo v Ajdovščino) Videm, Milan itd. COO 0 v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. •.50 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim preko Kormina v Videm. 6 00 B v Kormin in Italijo. 830 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 9.15 O v Kormin (se zvezo v '"'ervinjan) 11.34) O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.5 O do Koriuina in mej postaj. 3.65 0 do Nabrežine in mejpusiaj. Pnhcd v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane. Ostendo in Londcne, 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 6.53 B iz Italije preko Konnina in Nabrežine. 9 25 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpešte in Reke 10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 10 40 B iz Kormin i preko Bivia ia B iz Italije preko Červinjana. 11-30 0 iz Iialije preko Kormina in Nabrežine. 2 4)5 0 iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke 2.2© O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 4 34) O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5 35 O z Dunaja, BudimptŠte, Reke, Zagreba. 7 4)7 O iz Itali.e preko Červinjana in Nabrežine. 7.46 O iz Italije preko Kormina In Nabrežine. 835 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9 4)5 B z Dunaja in Budimpešte. 11 -4>4) 0 iz Vidma preko FKornoina in Bivia in B iz iz Italije preko Červinjana. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 1 C. 3 5 O iz Nabrežine in mej postaj. 11.50 O iz Kormina in mejpostaj. OPAZKE. Mastne številke značijo popoludne. O = osebni vlak; B = brzovlak. flCBElB gj 51. ! HBESZS hiili mim ■■■■■S B -- ■ a n ERB3BE! MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelku. 4m> V Mala hiš ca z dvemi prostori, malim zem-1 iščem in razgledom na morje v lepem kra-u v Rejflnu se ro ceni proda. — Pripravna za železničarje. Oglasiti »e pri ar. Grtbeocii, hišnemu upravi elju v „TržaSki I-OStj in hranilnici ali pa v ulici Co'oneo 13. II. n. 8h7 Inteligentna gopp'ca. z lepo pisavo in po-zt.hninn cemšči.e se t a k o j pprejrae v komptoar. — Hugo Vit Jurg, ulicu Zi>- venzi ni 2. w 889 400 litrov mleka Kozina. na dan daje mlekarna v Rodiku po$in Si»6 Gostilna Dujmovič sv. M. M zgornja štev. 4, u soj a si mznarjati t*, n. stalnim g »atom ia drugemu Hiavn. aloven-kemu občinstvu, o« ee ie preselila v ulico Molin a vento štev. 12, (ex „Ali' I^abirinto). Ob enf»m raznanja tudi, da toči nsjizvrnuejŠa vir.a in vedno Hveže Dr^h' rjevo p'vo. Preskrbljena je vedno z gorami in mrzlimi jedili Za obiltn obisk se priporoča Anton D u j m o v i č. 880 Pristna vina vipavsko lastnega pridelka iBtivko in kraškir teran, priporoča slavnemu občinstvu Franc Stranca r, lantnik gospine -Pri Vipavcu*4 v ulici I ud u ^ tria 5. zraven ulice Ghuliar i. 6S8 v Rcc lu 550 sežnjev zemljišča. Kdor ga J-o kupil, se gotovo ne bo kep»-l. Oglasiti se v gostilni v ulici Sjlitario 21 danes 21). maja od 3 —4. popoludne. 890 Na prodaj Gostilna „Al Ginnasio" » ima p:j»:če in jerfila prve vrste. Priporoča se s!avn. občinstvu za obilen obiak Hinko K o a i č 1237 sobni slikar in lakirer za ^czove. VBprejmeta delo tudi na d* želi. ^nton Vitzthum & drug. Madonninn 5t 44- 46, d v. rišče. 8^7 riporočata se Dobroidoča gostilna S in konces'jo se išče v Trstu ali v neposredni bližin«, za takoj v najem. Pis mene ponudbe pod „SLOVENEC", Ljub-Ijara, posterestante. 872 Al« TrannSct CI3" Izvrstan, najbolji na nld f rdp||}ol ol' . današnjim iržiStu p razasilje i K l 10 po klg „Prvo zagrebačko Mljekarstvo", Zagreb, Luga ulica 13. 873 Mebiovana soba z dvema posteljama in razgledom na ulico, eventuelno tudi b hrmo, se dobi v ulici Farneti 12, I. n., desno. 87S Na hrano neto 12, I. n., de-»no. se sjuejmejo uradniki in bolje os« be pri slovenski družini. Far- 877 l«>oin Otnlfo mizarski mojster. Trst, ulica J^Oip OiUlla Belvedere štev. 8, i z v r š u je vsakovrstna mizarska dela. Kulot -Pri treh prijateljih Gorici, ulica Caserma št. li. se priporeča z dobro kuhinjo in izvrstn m vinom. 854 Gostilničar U borvornici Trst, ulica del Salice številka 6 izvršuje čiščenje in likanje zaves z najmodernejšim zistemom. Barvajo in čistijo se moške in ženske obleke. Cene, da se ni bati konkurence. — Največja natančnost. D Ai TI: S ? - u S ©a Acqaedotto 94 ¥elika zhloga gašenega b —živega apna, lovama cementnih plošč n zalog* ogijs z« peči % Artističn! zavod za izdelovanje •u.4« klišej ev po rsznfh fotomehaničnih zistemih Ali! Trst, ul. Giorgio Vašari št. II TELEFON ".l-i8 ve.ik >5 MUUJU, 2G OOO sadnih in vinskih mlinov š'C'ilo hidrav. stiskalnic za obrt in gospoBarstv. je izišlo iz Jfa/fartovih tovarn ^ Leta 1909 je bilo vsega izdelanih: 2500 stiskalnic in ... 1200 mlinov. ... Jam dekaz za dobroto teh izdelkov. Obrnite se z zaupanjem na Ph.Hayfarth&Co. Tovarne poljedeljekih strojev, livarne, lulice 51A YF A RT H Co. Dunaj II, Taborstrasse 71 — — ISče sc zmožnih zastopnikov.-- Uflrodna prilika I V veliki, lini žganiarni na trga pred Narodnim domom št. 1 (vogal ulice Ghega) je n» razpolago. Nov dohod ogromne partije maršale in vermoutha po K 1*60 liter. Aati Spumanto, Eefošk. zagrebški Pe linkovac ir» Sokol. - Prtreso* vr^e: Rase po najzmernejših cenah. .V. > mizar - Trst - iiiiea si u v priporoča slavnemu občioatvu svojo mizarnico. Isdolnjo -caakovratrio, tadl NAJFINEJŠE POHIŠTVO Poslužujte se vsi edine slovenske Slovenci! Slovani! urarne in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Viako popravo Jam&l se za 2 leti, lstotako tudi vsako naročnino. GOSTILNA „Rndemo de Mata!" TRST, Belvedere štev. 47 )r -sgJtjvljeasa cbti-K t* mo-ucr dečkf t r um otroku P.)v:fict!i:!, enoćaa jups kakor tudi z ,.li palct-jtov. Oblesfc ia dorii in delo Ue;av«Kr e. Tirolski ;o >di točno, solidno in elegantno po niz^i^ cenah o o Izvršuje vsakovrstne brušenja Rodolfo Botteri brusar, via Belvedere št. Velika zaloga rezilnih predmetov, britev, skarij, nožev vseh velikosti. Vajenec, ki hodi po hišah, nosi devizo z mojim, imenom. izborno in ločno po nizuih c&nah ro-Merkur v Ljubljani Uradni prostori Jenez Trdinova ulica 8 p cdiiažnica £rst, nI. Stadion 3. Skladišče in kleti v £jnbljani in Zrsfo ■ ■ i AGR0 MERKUR je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. mr najfeotjši vir pri nakupovanju blaga. ■ f Umetna gnojila, galica, žveplo- rw || |t f M Vl^lfi • krmila, semena stro|i in orodja ■ \WMLA\WmL • Vina štajerska, istrska, da matinska, dolenjska, goriška, vipavska zajam, pristna SIR-maslo ! Žita^moka^olja itd, AORO-MESlKUa preskrbi sploh vsako blago AORO-UERSU& kupuje vse pridelke in isdelke. Cene najugodnejše ! smmmmm Postrežba točna ! ZAHTEVAJTE PRAVILA, CEN KE ! PONUJAJTE SVOJE PRIDELKE ! Giacomo jVlonaro urar in dragotin.r v Frstu, u'ica della Guardia 22 TELIKA IZ BERA SREBRNIH IX ZLATIH PREDMETOV. — POPRAVE IN NAROČILA SE IZVRŠU JEJO PO NAJ-ZMERNEJ1H CENAH. Kupuje aa zlato in srebro. Zaloga ovsa klaje, detelje in korobačev po zmernih cenah Trst, ulica Belvedere štev. 19 !n ulica del Bosco štev. 14. —BE— nriT r '■ -i- Hulio Mtem -i- i TRST, ulica I I I Giosue Carducci TELEFON Ste v. štev 23 EJrurgićuo orodje, onopedićiii aparati, Moderel, umetne rok«? Ja borfijo, kilni paal, elastični pttfci >u noiroTtee eiektroterap evtlčne priprave, aparat! z* inhalacijo. 'j^AsS^s^'s j SKLADISĆK 2>otrebićčii2 w birur^lona jtavn* iJ&ujei. FoUebsdio« Iz gaai/ft ln ne^radlroturi : : :.*:::: ::::::::