Leto LX3V Pottalu* pUfitflt t tfotorini V LJubljani, t nedeljo 81. maja 1936 Stev. 124» Cena Dii RoiuJuIm mnCm ^^gmm^^^ ^^ ^^^^^^^^^^^ ček. račun: Ljub- 85 Din. za iaoaem- MM TBsS^m^ ^^^^^ ^B ^^^^ liana 10.650 is atro M Di. - w>- MM II H * M ^^^ a ^^m MK 10.34»» deljska iadaja m* V? L Irka. H flMB M H ^pn^ M 7365. loletM 96 Din. n ^UgC/ti JB® 11 S JF M flM Zagreb Inozemstvo 120 Din Jfr ^^m ^^M W ^^M M M^K ^^H Uredalitv* ). v ^^^^ JKLmŠ0 ^^^^^ jL—j^J JHLmM^ Uprava: Kopitar- LopitarjoDaily Telegraphu«, se je francosko časopisje razdelilo v dva tabora: eni zahtevajo odpravo sankcij, čeprav s to ali ono omejitvijo, ki izhaja ali iz antifašističnega stališča, ali pa iz potrebe, da se zaščiti avtoriteta Zveze narodov, drugi pa s še večjo odločnostjo kot prej stojijo na stališču, da se morajo sankcije vzdržati in celo poostriti, ako bi se Italija ne uklonila avtoriteti Zveze narodov. Začuda pa se v tem drugem taboru ne nahaja glavno glasilo francoske komunistične stranke, ki svoja navodila dobiva iz Moskve. »Huma-nitč< pravi, da je danes v Evropi najvažnejše, da se podpiše zavarovalna polica proti nevarnosti Hitlerjeve Nemčije. Zato pravi, da bi bilo mogoče vendarle najbolj pametno, če bi se pustile sankcio-nistične vode ieginiti pod peskom alriške puščave. Če hočemo rešiti mir, piše komunistični člankar, ne zadostuje negativen korak, ampak je treba zgraditi tisto zgradbo, ki bo zagotovila evropski mir. Sankcionistična politika pa vede avtomatično do izboljševanja odnosov med Hitlerjem in Musso-linijem, kar bi sc moglo usodno končati z italijan-sko-neinško zvezo. >Humanit6< poživlja Francijo in Anglijo, naj dobro premislita, kakšne rezultate je imela njuna sankcionistična politika in naj se potem lotita bistvene naloge organizacije in za-siguranja miru. »Humanitčc topot ne kaže nič preveč navdušenja za Zvezo narodov in daje pod vrsticami razumeti, da Zveza narodov ni mogla uspešno zasigurati miru in da bi bilo treba izbrati v to svrho drugo pot. Pisanje »Humanitč« popolnoma odgovarja tudi pisanju ruskih boljševiških listov, kar jasno dokazuje, da je res, kar so pisali zadnji čas listi, rla namreč Moskva na vsak način želi, da hi se Italija zopet pritegnila v trozvoio z Anglijo in ... ...Mi.U^MM^.!. ' -«'■■•...■> . . JUI II JU... .... ..1.1. - . ■> vila novi državni stranki takoj v začetku izredno težke naloge obnovitve gospodarskega življenja. Le z vsestransko iniciativnostjo, i največjo skrbnostjo in marljivostjo sc z velikimi napori počasi popravljajo nedogledne škode, ki nam jih je pretekla doba zapustila. V zaupanju in tesnem sode-lovnnju med državno upravo in ljudsko gospodarsko produktivnostjo išče nova stranka načinov in poti do rednejšega in srečnejšega gospodarskega življenja. Vse to so načela in metode, ki smo jih od nekdaj izpovedovali kot stranka. JRZ program je torej naš program, svoje podpiramo, čo ga izpolnjujemo, in samemu sebi bi bili nezvesti, če bi ga kršili. 2c dosedanje takorekoč pripravljalno delo JRZ ie pokazalo veliko življenjske sile in moči ter to- Francijo. Ta troiveza naj bi se po moskovskem načrtu razširila v četverozvezo z Rusijo. Toda pisanje »Humanitč« je tem bolj presenetilo Francoze, ker Blumov organ skrajno levičarske ljudske fronte »P o p n 1 a i r e« objavlja popolnoma nasproten članek, v katerem.Leon Blum opozarja samega sebe, da Italija sedaj teži ia novimi osvojitvami. Zato Italija po mnenju »Populairea« ne bo nikoli odkritosrčna zaveznica Francije in Anglije. Ona pa tudi ne bo odkritosrčna zaveznica Hitlerjeve Nemčije in se sato njene grožnje, da se ho vezala z Nemčijo, ni treba preveč stra-Siti. Zato naj se sankcionistična politika odločno vzdržuje, ker le tako bo mogoče Italijo ukloniti. Istega mnenja, da se namreč ni treba vdati itali- Pariz, 30. maja. c. Danes se je položaj v pariškem stavkovnem gibanju znatno popravil. Dopoldne 6e je večina delavstva začela vračati na delo. Pogajanja namreč potekajo mirno in uspešno in atojimo tik pred zaključki zahtevanih kolektivnih pogodb s kovinarji. Kjer pa stavke v letalskih tovarnah še trajajo, ni nikjer prišlo do neredov. Stavbno delavstvo je tudi dane« sklenilo, da se bo v torek vrnilo na delo. Tudi med tem delavstvom in podjetniki je bila podpisana kolektivna pogodba. Edino v Rrestu se je položaj poslabšal, ker ae je stavbno delavstvo šele dane« odločilo za stavko. Pa tudi tod menijo, da bo stavke kmalu konec. Pariz, 30. maja. c. Danes se je začel v Parizu redni kongres socialistične stranke. Ko je prišel . ....... I.u..^^., A«.. 1.».. .-..t Id«« ... liko tvornost in uspešnost pri praktičnem delu. da lahko z veselim upanjem gledamo na njeno bodočnost. Izkazalo se je, da smo po dolgi dobi politič-' noga mirovanja, po dolgih nesrečnih poskusih na-i šli v Jugoslaviji zopet sročno podlago in obliko ! tvornega političnega izživljanja. Slovenci ob kongresn JRZ pozdravljamo vse ; njene ustanovitelje in nositelje in smo hvaležni : vsem, ki so ji pomagnli in se ia njo irtvoTali. Kongres, ki naj srečno zaključi enoletno pripravljalno dobo, naj manifestira, da je v Jugoslaviji začela srečnejša doba, ki nastopa z razveseljivim znamenjem splošnega narodnega zaupanja in njiskrenejše volje, da vsi vse storimo za skupen procvit, blagostanje in napredek motne drŽave. janskemu izsiljevanju, je >L'Ordrec, kakor tudi glasila Herriotove levičarske buržuazije. Spričo tega je kaj zanimivo videti, kako se pisanje komunističnega glavnega glasila ujema s pisanjem — desničarskih in zmerno republikanskih listov, ki poudarjajo, da utegne Francija, ako bi se krčevito držala sankcijske politike, ostati na cedilu, ker je zelo verjetno, da se bosta Italija in Anglija sporazumeli. Spričo tega velikega nesoglasja francoskega javnega mnenja se ho bodočemu ministrskemu predsedniku Leonu Blumn selo težko odločiti, zlasti ker, kakor vidimo, v levičarskem bloku, kolikor se namreč tiče njegovih komunističnih zaveznikov, tudi v zunanjepolitičnem oziru ni polne edinosti. Leon Blum na kongres, so ga vsi navzoči pozdravili z antiiašističnim pozdravom, to je z dvignjenimi pestmi, nato pa so zapeli vsi skupaj inter-naclonalo. Dane« je kongres razpravljal o slučaju Bouie-sona, ki je bil v prejšnjem parlamentu socialistični predsednik parlamenta. Bouisson sc hoče vrniti v stranko in hoče zopet kandidirati za predsednika parlamenta. Radikali pa so na svojem zadnjem sestanku sklenili, da bo za predsednika parlamenta kandidiral Eduarda Herriota, m je skorajda gotovo, da bo ta izvoljen proti Bouissonu. Poročilo o mednarodni politiki je poda' Bracke, ki je glede stališča bodoče vlade napram Italiji izjavil: Mi se bomo držali sklepa II. internacionale, ki pravi, da se ne sme priznati nobeno izvršeno in vsiljeno dejstvo. iiljati nadaljnih vojaških okrepitev, pa je resnica ta, da nemiri z vso silo trajajo dalje in se žrtve čezdalje bolj množijo. Južno od Jeruzalema je močna tolpa oboroženih Arabcev pričela streljati na stražo, ki varuje železnico. K sreči so se britanski vojaki pravočasno umaknili in odgovorili s streljanjem iz strojnic na napad arabskih vstašev, ki so se nato umaknili. Toda britanski vojaki se še niso dobro oddahnili, ko je ista tolpa ponovno napadla ter je med nasprotnikoma prišlo do ostrega boja, v katerem je bilo z obeh strani mnogo ranjenih. V Jaffi in Hafi pa so včeraj in danes ve« dan prasketale bombe, ki so napravile ogromno škodo in so zahtevale tudi nekaj žrtev. Sestanek vladarjev MZ Bukarešt, 30. maja b. Danes dopoldne je bile v ministrstvu notranjih del konferenca pod predsedstvom ministra Inculesa, na kateri se je določi) program za sestanek poglavarjev držav Male zveze. Belgrad. 30. maja. AA. Romunski zunanji minister Titulescu je z letalom dopotoval v Belgrad, da bi jugoslovansko vlado obvestil o zadnjih podrobnostih za obisk kneza namestnika v Bukarešti. Titulescu je izrabil to priliko, da je obvestil ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča o razgovorih, ki jih je imel zadnje dni in da se porazgovori o vseb dogodkih mednarodne politike. Revolucija v Paragvaju? NewYork, 30 maja. A A Po poročilih iz Buenos Airesa je izbruhnila v Paragvaju revolucija proti predsedniku republike Rafaelu Francu. Uporniki so že premanali Francove čete, ki so korakale proli Asuncionu. Voditelji upornikov* pripadajo krogu generala Esti Oaribija, bivšemu vrhovnemu poveljniku paragvajskih čel v Oran Chacu. Kakor je znano je sedanji predsednik Franco prišel na oblasl 17. februarja po revolucionarnem udaru proti iedanjemu predsedniku republike Ajalu. Pri iej priliki je moral general Esti Garibia pobegniti v tujino. Buenos Aires, 30 maja. AA (DNB). Po poročilih iz Asuncijona so vesli o nekem uporu proti predsedniku Francu popolnoma neresnične in izmišljene. Argentina nad ZN Pariz, 30. maja. b. L'Oeuvre trdi, da bo Ar-gentinija zahtevala, da se plenum Zveze narodov sestane takoj po sestanku Sveta Zveze narodov in sicer najkasneje 22, ali 23. junija. Francoski listi trdijo, da bo ATgentinija zahtevala popolno razčiščenje treh vprašanj v zvezi z italijansko-abe-sinsko vojno, in sicer: 1) Vprašanje sankcij. 2) Vprašanje aneksijc Abesinije po Italiji. 8) Vprašanje reforme ali preporoda Zveze na rodov. L'Oeuvre predvideva, da bo imel korak ar gentinske vlade dalekosežne posledice v medna rodni politiki. Predhodno pa bo z ozirom na te argentinske zahteve treba razčistiti še vprašanje predsestva v Zvezi narodov, ker bo sedanji predsednik dr. Beneš bržkone zaradi nujnih državnih poslov zadržan. Zatorej se bo moralo vprašanje predsedstva pri zasedanju plenuma Zveze narodov rešiti na sestanku Sveta Zveze narodov, dne 16. iuniia. Vsega je kriva Presenetljiva ugotovitev « Ženeva, 30. maja. AA DNB: V letnem poročilu delavskega urada v Ženevi pravi ravnatelj urada Buller, da je ugodni razvoj svetovne produkcije v leiu 1935 zelo nezdrav pojav, ker sloni i samo na velikih delih vojne indusirije. Kol naj-resnejšo priporočilo za odravitev gospodarske krize priporoča Buller ironično »vojno kjerkoli, voina industrija ravnatelja Ml/D v Ženevi samo, da bi bila dovolj blizu Evrope.« Nemalo pomaga k lej produkciji ludi panično razpoloženje, ki vlada danes po vsem svelu. Buller pravi ob koncu, da je edina rešilev za dvig gospodarstva v mednarodnem sodelovanju, ki nai bi omogočilo svobodno trgovino in tako spravilo v enak promel vse dobrine sveta. Četniška vojna v Palestini Arabci preganjajo angleške vojake Jeruzalem, 30. maja. AA. (DNB). Incidenti in spopadi med izgredniki in člani angleške kolonije postajajo čedalje pogostejši, kar sc doslej ni zgodilo. Arabci so začeli napadati tudi angleške čete. Posebno nevarni so napadi arabskih tolp, ki se skrivajo po hribovitih krajih. Te borbe se vrše tod v obliki pravih vojnih operacij. Vodstvo arabskega stavkovnega odbora je poslalo angleškemu ministru za kolonije in angleškim listom več pritožb. V teh pritožbah poudarjajo, da raje žele, da bi sedanji mandat ugasnil, kakor pa da bi se nadaljevalo stanje, zaradi katerega je morala iz- bruhniti stavka. V petek je izšla prva številka arabskega dnevnika, ki ga izdaja mandatna oblast. Arabci so včeraj streljali nu angleške vojake, ki so stražili tamošnje poštno poslopje. Razen tega so vrgli na pošto tudi nekaj bomb. Angleški vojaki so odgovorili z ognjem in ranili več napadalcev. V neki vasi pri Jafi so Arabci streljali na angleške vojake, ki tamkaj stražijo železniško progo. Jeruzalem, 30. maja. b. Čeprav je sir Arthur Wanheppe izjavil, da se je položaj v Jeruzalemu znatno popravil in da mu zaenkrat ni treba po- Stavke pojenjujejo Dr. FeDaber Julij: Primož KoŠat Koroški kmet, politik, pesnik Domači odmevi Petnajst minut hoda od svetovno znanega kopališča Vrba ob Vrbskem jezeru leži na tako zvani zopraški ravni vas Žoprače, kjer je od 1. 1869 dalje gospodaril koroški narodnjak Primož Košat, potomec stare Košatove rodbine, katere člani eo v prejšnjih stoletjih živeli v Dieščicah v občini Loga-v68. Stari koroški Slovenci še danes pomnijo, kako neustrašno je Primož Košat nastopal v borbi za slovenstvo na 'Koroškem. Košati 60 dolga stoletja živeli in dobro gospodarili na Košatovi kmetiji v Dieščicah ob Vrbskein jezeru. Dognano je, da je bil skedenj Košatove domačije na novo 6ezidan 1. 1661., hiša pa 1. 1700. V rojstnih matrikah še danes odločno slovenske lare Št. Ilj ob Dravi, kjer župnikuje slovenski župnik Petrič, je razvidno, da sta v 17. stoletju gospodarila na Košatovi domačiji zakonca Košat Florijan in Marija, katera sta imela pet otrok — in je njun prvi otrok, Marija, bil rojen 3. VII. 1709. Za dobo pred letom 1709 žalibog krstne knjige župnije Št. Ilj niso več ohranjene. Iz te Košatove rodbine v Dieščicah izvira tudi dne 4. junija 1797 rojeni Primož Košat; potomci tega Košata so se iz Dieščic preselili v Vetrinj, kjer se je pozneje rodil slavni koroški komponist in pevec Tomaž Košat. Torej je bil Tomaž Košat sin slovenskih staršev in se je že skozi vso gim-luuijo čutil Slovenca ter je tudi pozneje govoril s svojimi rojaki in doma slovensko. Naš pesnik in politik Primož Košat pa se je rodil 13. aprila 1819 na starodavni obče znani Košatovi domačiji v Dieščicah. Dne 11. novembra 1844 se je oženil z Marijo Hedenik. Rodilo se jima je 7 otrok, šest deklic in en fant. Od teh je najmlajši, dne 10. februarja 1861 rojeni sin Martin Košat umrl 1. 1934, nekaj let pred njim pa tri hčerke — živijo pa še danee tri hčerke, od teh dne 22. VIII. 1858 rojena hčerka Klara, poročena Schmidt, trgovka v Žopračah, teta sreskega načelnika in svetnika Kaki Mateja v Metliki. Naš Primož Košat je bil stari oče — ali kakor Korošci pravimo — ded sreskega načelnika Kakelja, kateri je t>il tako ljubezniv in mi je dal ves materijal o Košatih na razpolago, ki ga je skrbno hranila doma na Koroškem njegova teta Klara Košat, poročena Schmidt. Dne 22 .februarja 1869 je Primož Košat kupil kmetijo pri Virtu na Žopračah, občina Logaves, kjer je bila tudi gostilna, 30. marca 1869 pa se je z vso družino preselil na svoj novi dom. Primož Košat je bil globoko veren mož. V poletnem času je vsako nedeljo zjutraj osebno poškropil polje z blagoslovljeno vodo. Ni ne piL, ne kadil, ne kvarto-piru, bil je dobrotljiv in pravičen. Ko je našel na potu iz Beljaka domov grede 50 goldinarjev, je pustil to razglasiti. Res ee je zglasil neki »Katerni-kov Jok<, ki je denar izgubil in mu ga je Košat vrnil. Kadarkoli je ta Katernikov Jok pozneje sre-JSal Primoža Košata, je moral isti vedno zbežati S-ed njim, ker ni bilo slavospevov o poštenosti ošata ne konca ne kraja. Zaradi svoje poštenosti je bil Košat obče priljubljen, mnoga leta je bil cerkveni ključar v Št. Ilju in Lipi, občinski odbornik pri veliki občini Vrba in član krajevnega šolskega sveta v Lipi. Primož Košat pa je trgoval tudi z žitom. Hodil je vsak teden po trgovskih poslih v sredo in soboto v Beljak, v četrtek pa v Celovec. Primož Košat je umrl dne 13. septembra 1886 v starosti 66 let in počiva na pokopališču v Lipi nad Vrbo. Tri sivolase hčere in edin njegov sin Martin so umrli v zadnjih letih, tri hčere, med njimi Klara Schmidt, v visoki starosti, a svežega duha, pa živijo še danes v občini Logaves. Primož Košat je bil kot sorodnik v stalnih stikih s komponistom Tomažem Košatom, dobival je od njega vselej vabila k različnim koncertom in občeval z njim vedno le v slovenskem jeziku. Od Primoža Košata nam je njegova hčerka Klara ohranila 4 pesmi, in sicer »Moj dom« iz 1. 1855, ki je popolnoma slična Treiberjevi »Gor čez izaro« in ima osem kitic. »Pesem na grobu enega Perjatela«, ki ima 4 kitice, nadalje »Pijanec ino eniert«, ki ima 8 kitic, in pesem »Ilanzl, liancl, hor vstan«, ki je ponarodela in se poje med ljudstvom v občini Logaves. Še živeča hčerka Primoža Klara, poročena Schmidt, hrani rokopis Košatove pesmi »Moj dom«, j ki je v prvih treh kiticah podoben Treibarjevi >Gor čez izaro« in ki se glasi: »MOJ DOM1 1. Poglej čries gmajnico, ta čries Izarco Je predragi aom, z mojo zibalo Zibali so me mamica moja In prepevlali — haja — hajal 2. Sim Pubič raatov tam, sim biu ja dro vesou, Sim ktero pesem še zapev, Al zdaj drugači je, ne prepevlov bom Zdaj ja ni več moj veseli dom. 3. Tam hiša očena, tam moja mamica oh ki bi najdov še zdej oba. Al ne najdem več niojab Starejšov Zato otožno grem zdaj domov. 4. Tukej ni moj dom, le popotnik sim, Pride vse inu gre, inu zibne kakor dim, Jesus gre popried, tam perpraulat doni, Da tudi jes per njam prebivau bom! Tam čier se sučajo lepe Zuiezdire Rev ne bo več, ne souzičice, Tam žlahta, zuo obiuno, se skupaj veseli, In vse nas za seboj želi. 6. V nebesih je moj dom, Suiet sreče mi ne da Zato je6 nisem več ta svata, Mene se vse merzi, use ustudno zdi, Kir tukaj prave sreče ni. 7. V nebesih je moj dom, čier Jezus krono da, Neminljvo krono večna vesela, v nebesih sim doma, v nebesar prit želim Zato jes skerbov bom, da jih dobim. 8. Tam spet najdov bom, oča mamico Mojga brata inu sestričico, ; v družtvi izvolenih, spet prepevlou bom Oh daj nam Bug tevečni dbm. - P. Košat. iz leta 1855.« Gibanje belgrajshega gradbenega delavstva Belgrad, 30. maja. m. Minister za gozdove in rudnike Ojura jankovič je danes dopoldne napravil krajši sprehod po onih krajih Belgrada, kjer so se začele stavke stavbinskega delavstva. Vaš poročevalec je imel priliko spremljati g. ministra. G. minister se je povsod razgovarjal z delavci ler spraševal o zahtevah in pogojih, da se de-lastvo vme v svoje delavnice. Delavci so izjavili, da so brez izjeme vsi pripravljeni vrniti se takoj na delo in da je bil uspeh pogajanj zadovoljiv. Rekli so, da se jim ne zdi pravilno nadaljevali stavke radi tistih 40 par razlike, za kale-ro so bile v navzkrižju zahteve delavcev in pogoji delodajalcev. Delavstvo tudi dobro ve, da bi v primeru, če bi se stavka nadaljevala, lahko padel v vt>do ves oni uspeh, ki je bil sedaj dosežen pri pogajanjih med delavci in delodajalci. Delavci tTdijo tudi, da jih manjšina terorizira in da se bo večina prav rada vrnila na delo. Na vprašanje, zakaj so leios delavci prišli v tako velikem številu v Belgrad iz vseh delov države, zlasti pa iz Dalmacije, so odgovorili, da se je povsod go"vorilo, kako mnogo posla da bo letos v Belgradu in da so zato prišli. Minister dr. Jankovič je delavcem svetoval, naj se vrnejo na delo, kajti utegne se zgoditi, da ljudje ne bodo več vlagali svojega denarja za zidavo hiš in podjetij. Večje zahteve bi delavci lahko stavili šele čez nekaj let, ko bodo na vrsti večja dela. Delavci tudi ne smejo izgubiti izpred oči, da se sedaj investira v zgradbe dva milijona dinarjev, lz razgovorov delavcev je videti, da se nahajajo med njimi provokaterji, ki vzdržujejo nezadovoljstvo za vsako ceno. Le tako je moglo priti do stavke kljub temu, da pravega povoda in razpoloženja za njo ni bilo. Premiera lsredno napetega ln senzacionalnega Uflnega filma Izginil le nakit ogTomne vrednosti na parobrodu od Carigrada f im n—n^/lno o ž2bfv»ud\i&tToink^.Pravlcl rad0?:°: „zt »maranana ogrlica saoaven pa ua uurnu j p Dnn Jyo6nl tetalk fmof ^ Howo Jess,e v|hrag ,„ ariHj, kino slooa Telefon 27-30 Predstave danes ln lutri ob 16., 17., 19. ln 21. url 1 Dne 7. junija v Mengšu Slovenski tabor Slovenski tabor v spomin majniške deklaracije in v spomin proslave 60 letnice našega dr. Korošca bo v Mengšu prihodnjo nedeljo, dne 7. junija. Začetek ob 9 s sveto mašo, nato sprevod udeležencev po trgu Mengeš na zborovalni prostor, kjer nastopijo govorniki. Vlada se lega tabora udeleži. HUBERTUS-mflo res domače, slovensko milo? Konfinacije in „Jutro" Glasilo bivših diktatorskih režimov, »Jutro«, obvešča javnost, da je državni svet te dni odločil, da so politične konfinacije, s katerimi so bili režimi gg. dr. Kramerja, dr. Marušiča, Puclja, dr. Srskiča, Uzunoviča, Popoviča in ostalih zvezd ju-goslovenskega narodnega in državnega edinstva tako radodarni, nezakonite. Ko so bili pod diktaturo tako imenovane Jugoslovenske nacionalne stranke (JNS) konfinirani dr. Anton Korošec, dr. Marko Natlačen, dr. Kulovec, dr. Ogrizek, dr. Maček in drugi, je ljudsko čustvo takoj smatralo, da je to bil čin absolutne svojevolje zagrizenih stran-karjev, ki so hoteli oblast, katera jim je bila neomejeno zaupana, izrabiti v to, da se iznebijo svojih političnih nasprotnikov in tako s pomočjo diktature nemoteno utrdijo absolutno nadoblast svoje stranke. V tem smislu pa so razsodila tudi kompetentna sodišča. Kakor znano, je celjsko upravno sodišče razsodilo, da je paragraf 12. zakona o zaščiti države, s katerim so jugofašistični režimi utemeljevali svoje izgonske oz. koniinacij-ske odredbe, uporabljiv le za osebe, ki so bile zaradi potepuštva, pijančevanja, vlačugarjenja in podobnih deliktov sodnijsko obsojene. Državni svet pa je pod policaj-režimom to sodbo celjskega upravnega sodišča, ki je bila popolnoma v duhu zakona, razveljavil. Ko pa je leta 1934. ban primorske banovine dal konfinirati več hrvatskih Eolitikov iz Mostarja, je upravno sodišče v Du-rovniku izreklo, da je to nedopustno. Ko je tudi ta stvar prišla pred državni svet, je razsodbo du-brovniškega upravnega sodišča, ki je bila popolnoma analogna celjski, potrdil. Ker je bila ta odločitev storjena samo od drugega senata državnega sodišča, -e je te dni s to zadevo končno-veljavno bavila plenarna seja državnega sveta, ki je sklenila, da paragraf 12. zakona o zaščiti države pač dovoljuje konfinacijo od strani politično-upravne oblasti, toda le na osnovi razsodbe rednega sodišča radi potepuštva, pijančevanja in podobnih deliktov. Z ozirom na to razsodbo bodo, kakor poroča »Jutro« samo, dobili posamezni politiki, ki so bili konfinirani, naknadno odškodnino. To je vsekakor zanimivo, še bolj zanimivo pa je,- da je seznanilo svoje bralce s tem »Jutro«, ki je svojčas na vse pretege zagovarjalo konfinacije in' dokazovalo njihovo absolutno dopustnost in po-irebo, zato da se varuje »državno in narodno edin-stvo«. Očividno bi »Jutro« sedaj rado dokazovalo, da je v smislu sklepa sestanka delegatov v Kazini iz zagovornika jugoslovenske fašistične diktature postalo sedaj zopet glasilo »absolutne jugoslovenske demokracije«. Kljub temu seveda ne bo nič moglo spraviti s sveta dejstva, da so bile imenovane protizakonite konfinacije odrejene od režima, oziroma od politično-upravne oblasti, kateri je stal na čelu dr. Marušič, ban tiste Slovenije, ki sta jo v fašistični vladi zastopala gg. dr. Kramer in Pucelj kot njena polnopooblaščena diktatorja. Končnoveljavna razsodba državnega sveta ni samo gola juridična razsodba o nekem pravnem vprašanju, marveč je obenem moralna obsodba vseh nasilnih metod sploh, s katerimi so bivši diktatorski režimi teptali vse zakone, kadar so bili napoti njihovemu strankarskemu absolutizmu, ki se ni ustrašil niti tega, da ne bi preganjaj sodnikov, ki so takrat po zakonu in po svoji vesti vprašanje političnih konfinacij razsodili v smislu njihove nedopustnosti. Saj vemo, kako so nemudoma, ko je bilo črnilo na razsodbi še komaj posušeno, naši slovenski diktatorji dali za kazen upokojiti vse tri sodnike celjskega upravnega sodišča! Razsodba državnega sodišča je sedaj še formalnojuridično vrgla zadnjo lopato prsti na grob te nezakonite in nemoralne diktature, ki je s svojim nasiljem omadeževala vsa načela narodnega in državnega edinstva in našo državo takrat v kulturnem svetu globoko diskreditirala. Zborovanje samoupravnih hranilnic V soboto popoldne je Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani priredila delegatom Zveze hranilnic iz vse države kosilo v srebrni dvorani Uniona, na katerem so bili izrečeni pomembni govori. Popoldne ob 4 pa se jc začela v magistralni sejni dvorani glavna skupščina Zveze hranilnic za vso državo, kateri pripada tudi naša Zveza jugoslovanskih hranilnic, ki je bila ustanovljena že pred vojno. Skupščino je vodil zagrebški župan in predsednik hranilnice g. Rudolf Erber, prisostvoval pa je seji tudi zastopnik banovine načelnik dr. Hubad, načelnik dr. Mam in ljubljanski župan dr. Adlešič. Po pozdravu je imel daljše predavanje g. Ivan Hiter o postanku, razvoju in zaslugah slovenskih hranilnic. Posebej je predavatelj na koncu povdaril vzroke, ki so dovcdli do imobil-nosti naših denarnih zavodov, iako do je sedaj od 29 regulativnih hranilnic v Sloveniji prosilo zaščito 12, v izvenkonkurzni likvidaciji pa se nahaja 1. Na stotine milijonov vlog je nemobilnih. Za njim je govoril v imenu Mestne hranilnice njen predsednik dr. Kamušič, ki je tudi poudaril potrebe mobilizacije denarnih zavodov v korist vsega gospodarstva. Nato je sledil poslovni del skupščine ter je tajnik dr. Djure Račič prečital poročilo upravnega odbora, iz katerega posnemamo, da so skupne vloge pri regulativnih in samoupravnih hranilnicah lani znašale 1 950 milij. (na koncu leta 1934 pa 1.968.4 milij. Din). Vloge regulativnih hranilnic so znašale od tega 1.027.84 (1.158.9) milijonov Din. Delo Zveze je šlo zlasti za tem, da okrepi smisel za varčevanje, potem pa za odstranitev vseh ovir, ki se posiavijajo hranilnicam v niih poslovanju. Aktivnost Zveze se je poka- zala tudi izven meja naše države v smislu za ' propagando dela naših hranilnic. Po nadaljnih običajnih točkah dnevnega re- ! da je sledila debata o nadaljni propagandi varčevanja ter o proslavi 12. svetovalnega varčevalnega dne. Končno je skupščina še obširno razpravljala o uvedbi enotnih predpisov o poslovanju naših samoupravnih hranilnic, ker doslej zakonodaja v tem oziru še ni dala enotnih predpisov. Na koncu so bile sprejete resolucije, ki izražajo želje hranilnic. Uredba o nočnem delu v pekarnah Belgrad, 30. maja. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je v soglasju z ministrom za trgovino in industrijo po zaslišanju pristojnih zbornic na podlagi drugega odstavka 9 34 zakona o zaščiti delavcev predpisal uredbo o omejitvi nočnega dela pomožnega osebja v pekarskih podjetjih. Uredba bo objavljena v Službenih novinah. Po iej uredbi je prepovedano vsako delo pomožnega osebja od treh popoldne do treh zjutraj, če delajo z eno izmenjavo, oziroma od sedmih popoldne do Ireh zjutraj, čc delajo v dveh izmenjavali. Delo na mizi, to je delitev, tehtanje in izdelovanje kruha na mizi se lahko prične pred tretjo uro zjutraj. Pripravljalna dela, to je kurjenje peči, pripravljanje kvasa in mešanje testa se lahko prične najdlje tri ure pred rednim delom, to je na mizi, nikakor pa ne pred polnočjo. Zemunska vremenska napoved za 31. maj: Oblačnost sc bo povečala, kjer bo mestoma dež, v ostalih predelih bo prevladovalo vedro vreme. Temperatura se bo dvignila. Sonce izide 3.55 in zaide ob 19.15. ŠAH Nova spomlad — nova obleha! Gotovo najlepše vzorce blaga za obleke in plašče za gospode, a tudi po najnižjih cenah je dobiti pri DRAG0-SCIIWAD LJubljana, Aleksandrova c. a „Nedolžno jagnje dr. Kramer Belgrad, 30. maja. m. Z zadnjo konferenco banovinskega odbora JNS v Ljubljani se bavi tudi današnja »Samouprava« ter v članku pod naslovom »Gospod dr. Kramer o duhu jugoslovanske demokracije« pravi naslednje: »Na banovinski konferenci JNS v Ljubljani je govoril zo senatorjem Pucljem tudi dr. Kramer. Za našo javnost ni važno io, da je dr. Kramer govoril, niti ne to, kaj je govoril, a vsekakor je zanimivo, s kakšnimi sredstvi poskuša dr. Kramer oživiti stranko, ki je za narod mrtva in katero predstavlja samo nekoliko političnih generalov brez vojske. Tako je dr. Kramer med drugim tudi izpregovoril tele besede: »Če se naslednjim ljudem v Sloveniji očita, da so grobarji svobode in da so nositelji nekakega fašističnega razpoloženja in režima, lahko mirno odgovorite onim, ki to očitajo, samo to, da ste vse to že vi pred nami izvršili, a ne mi, ki smo prišli samo zato, da bi našo državo in narod prepojili z novim duhom jugoslovanske demokracije in da nadoknadimo tislo, kar so pogrešili oni. Mi smo prišli v dobi, v kateri radi krize ni bilo mogoče pretvoriti avtoritativnega režima zopet v neko demokratično formo « Poglej ga, to nedolžno jagnje! Ali ne bi bil morda g Kramer pripravljen, da se izjavi jasno in točno, kdo so bili oni, no katere on misli in ki so »grobokopi svobode in nositelji fašistične- ga razpoloženja?« Ali rušo bili to ravno gospodje iz JNS? Ves naš svet ve, da je bil avtoritativni režim uveden samo začasno in da se niso izvršila nikuka preganjanja, dokler niso prišli gospodje dr. Kramer, Pucelj in kompanija »da zavedejo nov duh jugoslovanske demokracije«, take demokracije, ki je preganjala vse in vsakogar, ki ni bil pristaš JNS, ki izreka drakonske kazni in to nad nedolžnim narodom, docela neoporečnim ljudem, ki je protizakonito konfi-niral najzaslužnejše državnike, ki je vršil volitve, za katere je narod dejal, ki so v pravi posmeh demokracije, volitve nasilja in terorizma. Njihova organizacija je bila tako čista, da -je na pr. pod njihovo zaščito prepovedala prosvetnim društvom nacionalno proslavo 1. decembra, proslava zedinjenja. Proslava 1 decembra je bila v Sloveniji privilegij JNS to pa po točno premišljenem načrtu, da bi se moglo klevetati in označevati za protidržavne one, ki niso pripadali JNS, in da bi se mogla že tedaj prikazati ta famozna »jugoslovanska demokracija« ko nositeljica »jugoslovanske ideje«. Oni delajo to tudi danes, čeprav vsak ve, koliko velja njihovo jugoslovan-stvo in čemu jim služi. Gospodje iz JNS na konferencah tc "ore tako, kakor da smo mi vsi pre-dremali in viali dobo »demokracije« Svet v resnici rad pozablja, toda »demokracije« režima JNS ne bo mogel nikdar pozabiti. Ne lagajte o stvareh, ki jih dobro poznate »Jutro« je v svoji polemiki s sarajevskim »Jugoslovenskim listom«, ki je napisal nekaj pametnih stvari o občinskih volitvah, dregnilo zopet v »Slovenca« in v še dolgo ne pozabljene občinske volitve 1. 1933. Glavno glasilo fašistov v Sloveniji pri tem prihaja do zaključka, da takrat v Sloveniji sploh nobene abstinence ni bilo, marveč, da so se »pristaši dr. Korošca vrgli v zelo žilavo volilno borbo in jim je »uspelo«, da so dobili v svoje roke tudi »okoli 60 občin«. Triletna doba je prekratka, da bi smelo ravno »Jutro« odpirati arhive iz dobe JNS terorja v Sloveniji. Tudi modro to ni, ne s političnega, ne s splošno kulturnega stališča. Naj bo rajši tiho in srečno, če žrtve saine molčijo. Kajti, če bodo začele govoriti.... Slovenski fašizem, ki je takrat nosil JNS perje, se je 1. 1933. proslavil, da ga slovenski narod ne bo pozabil. Da, če slovenski fašisti in njihovo glasilo imenujejo »sodelovanje« aretacije naših ljudi, ki so šle v stotine po vsej Sloveniji, če slovenski fašisti imenujejo »sodelovanje« odštevanje denarnih kazenskih glob, ki so jih naši ljudje v vsotah, ki so šle v stotisoče dinarjev, plačevali biričem JNS terorskega režima, če imenujejo »sodelovar nje« šikaniranje, ki mu je bilo naše ljudstvo podvrženo od strani vseh državnih oblasti, da, potem je takrat slovensko ljudstvo res »sodelovalo« pri tistjh umazanih občinskih volitvah. Prokleto »sodelovanje«, ki ga ne bo pozabilo in tudi ne odpustilo onim, ki ga imajo na vesti. Tudi tega ne pozabi, da so s pomočjo teh občinskih volitev prišli dr. Kramer, Pucelj in dr. Marušič v senat, pomota, ki se bo v splošni blagor države ob pravem času popravila. Organizacija JRZ e Belgrad, 30. maja. m. Snoči je bila na. star novanju predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča v Topčiderskem griču politična konferenca, ki so ji med drugim prisostvovali: ministri dr. Spaho, dr. Behmen, Dragiša Cvetkovič, Jure Jankovič, Svetozar Stankovič, dr. Miha Krek, Dobrivoj Stošovič, predsednik narodne skupščine tSevan Čirič, bivši minister Voja Janjič, dalje šef pisarne JRZ Trifkovič, Franc Smodej, tajnik izvršilnega odbora JRZ Pantič, narodni poslanec Dragomir Stojadinovič. Na tej konferenci so se izvršile zadnje priprave za bodoči kongres JRZ, ki bo 1. in 2. junija letos v Belgradu. Belgrad, 30. maja. m. Tekom današnjega dne so prišli v Belgrad skoraj vsi narodni poslanci in senatorji, ki so člani JRZ in ki bodo prisostvovali 1. in 2. junija kongresu stranke v strankinih prostorih v Dečanski ulici. Tekom današnjega dne so pričeli prihajati delgati te stranke že tudi iz notranjosti države. Dr. Girsa v JČ ligi Ljubljana, 29. maja. Danes popoldne je češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. minister dr. Girsa posetil tukajšnjo Jugoslovansko-češkoslovaško ligo, kjer se je skoraj poldrugo uro zadržal. Nato je odpotoval n? Bled. Osebne vesti Belgrad, 30. maja. m. S kraljevim ukazom so upokojeni naslednji pisarniški uradniki VI. pol. skupine: Gregor Vrabič na sodišču v Tržiču, Bogomir Trpečnik v Radečah, Alojzij Gunde na sodišču v Novem mestu, Srečko Koman na sodišču v Radovljici ter Avguštin Grejan v Mariboru, Belgrad, 30. maja. m. Za predsednika sodišča rudarskega zavarovanja v Ljubljani je postavljen dr. Lavo Mastnjak, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani, za njegovega namestnika pa dr. Edvard Vračko, sodnik okrajnega sodišča v Ljubljani. Belgrad, 30. maja. m. Za letni pregled ljudskih šol so postavljeni naslednji pregledniki: Albin Šprajc, šolski upravitelj v Zgornji Sv. Kungoti, za ljudske šole v slovenjgraškem oikraju, Alojzij Peterim, šolski upravitelj v Kočevju, za preglednika ljudskih šol v škofjeloškem okraju, in Ignacij Petje, šolski upravitelj v Hajdini, za preglednika ljudskih šol v krškem okraju. ministra je premeščen Anion Klemene, podpover-jenik finančne kontrole X. pol. skup. pri glavnem oddelku v Sisku k glavnemu oddelku v Celju. Ivan Peričič, podpoverjenik finančne kontrole pa je premeščen od glavnega oddelka v Nišu k glavnemu oddelku v Celje. Berlin, 30. raaja. AA. DNB poroča iz Moskve: V 12. kolu mednarodnega šahovskega turnirja je Capablanca premagal Rjumina. Partiji med F.li-skazesem in Laskerjem ter Kanom in Levenfišom sta končali remis. Lilienthal je prekinil partijo z Botvinikom, Flohr pa s Ragozinom. Oublfoniko 0tediili$fe DRAMA: Začetek ob 20. Norielja, 81. moja ob '20: Gozd. Izvem. Globoko znižane cen« od 'JO Dta navzdol. Ponedeljek, 1. junija oh IS: Prva le.nija. Iz>vcm. OloHoko znižane ceno od 14 Din navzdol. — Oh 20: Mladi nospod ief. Izven. Globoiko znižane cene od 20 Din navzdol. OPERA: Začetek ob 20. Nedelja, Bl. . maja ob 15: Apropos, kaj dela Andulat Izven. Globoko znižano cene od 'J4 Din navzdol. — Ob !0: Seviljski brivcc. Izven. Zniinne cene od 30 D ta navzdol. Ponedeljek, 1. jnnija ob 20: Aida. laven. Znižane cena od 30 Din navzdol. Papež Pij XI. v osemdeseto teto Danes stopi v osemdeseto leto svoje starosti sveti oče, papež Pij XI., ki je bil rojen 31. maja 1857 v Desio pri Milanu. L. 1879. je bil posvečen v duhovnika in ker je bil doktor bogoslovja, je postal leta 1882. profesor na duhovskem semenišču v Milanu. Leta 1907. je postal prefekt sloveče knjižnice sv. Ambroža, kar mu je odprlo pot do najvišjih dostojanstev v Cerkvi, ker se tam zbira ves učeni katoliški svet. Leta 1914. ga je papež Benedikt XV. blaženega spomina poklical za pre-fekta vatikanske knjižnice v Rim. Leta 1918. pa ga je papež poslal za apostolskega vizita-torja na Poljsko. Leta 1919. je postal v Varšavi nuncij, leta 1921. pa je zasedel milansko nadškofijo in postal obenem kardinal. Tu je otvoril katoliško univerzo presv. Srca Jezusovega. 6. februarja 1922 je bil izvoljen za papeža. Bil je prvi papež po zasedbi Rima od strani Italije, ki svojega prvega blagoslova ni podelil v notranjščini cerkve sv. Petra, ampak z zunanjega balkona, kar je že nakazalo, da se bo prizadeval za spravo med Vatikanom in italijansko državo. V resnici so bile 7. junija 1929 podpisane med sveto stolico in italijansko državo lateranske pogodbe, ki so papežu vrnile cerkveno državo kot >Vatikansko mesto«, razmerje Cerkve do države v Italiji pa uredile s posebnim konkordatom. Konkordat je Pij XI. sklenil tudi z Latvijo, Bavarsko, Poljsko, Litvo in Prusijo, ki so jim sledili konkordati z nemškim Rajhofn, Avstrijo in Jugoslavijo. Zelo plodovita je delavnost sedanjega svetega očeta na duhovnem polju. Dal je mogočne pobude Katoliški akciji, ki ločeno od politike obnavlja katoliško versko življenje po vsem svetu, s čemer je tudi v zvezi mogočen razcvit evharističnega življenja. Papeževe okrožnice dajejo smer krščanski vzgoji, se bavijo s krščanskim zakonom in družino, zlasti pa je važnai okrožnica »Quadragesimo anno« od 15. maja 1931, s katero je Pij XI. posegel v socialno življenje, katero naj se postavi na stanovsko podlago. To okrožnico si je že več držav vzelo za smernico temeljiti gospodarski in socialni reformi države. Zelo se prizadeva sedanji sveti oče tudi za edin-stvo Cerkve ter poživlja svet. naj moh za Rusijo, da bi bila rešena brezverstva in svoje življenje zopet uravnala po moralnih načelih krščanstva. Odločno papež Pij XI. brani čistost krščanstva tudi pred fašističnimi zmotami. Ob vsaki priliki opozarja papež Pij XI. na nevarnost brezverstva, ki gf> širi komunistična internacionala in opozarja svet na potrebo temeljite socialne reforme v duhu evangelija, kar edino more rešiti svet pred popolno anarhijo. Svetemu očetu se klanja ves krščanski kulturni svet kot najodločnejšemu zastopniku krščanskih in kulturnih načel življenja. Obletnica evharističnega kongresa ob priliki proslave 800 letnice cistercijanskega samostana v Stični 15. in 16. avgusta 1936 Lanski evharistični kongres je vsem udeležencem še v živem spominu. Pravkar se dotiskuje knjiga, ki v obsegu okroglo tisoč strani podrobno popisuje potek kongresa, prinaša vse govore in pridige in vse zaobljube, podane na stanovskih zborovanjih. Iz te knjige bo šele mogel vsak spo-zfilti Ogromno in pomembno delo, ki ga je evharistični kongres izvršil, saj v dneh kongresa nihče ni mogel biti pri vseh prieditvah. Tako bo ta knjiga obnovila v nas vse, kar je lepega in dobrega padlo v naše duše ob nepozabnih dneh kongresa. Letos obhaja stiški samostan osemstoletnico svojega obstoja, O važnosti stiške ustanove za versko in kulturno življenje Slovencev so poklicane roke že pisale in še bodo. Ta pomemben jubilej, katerega mora slovenski verni narod veselo in hvaležno obhajati z vso slovesnostjo, nam nudi najlepšo priložnost, da obnovimo v sebi ne samo spomin, temveč tudi milosti lanskega evharističnega kongresa. Zato bomo oboje obletnice kongresa in 800 letnico združili v enotno slavnost. Že danes vabim vse vernike škofije in tudi Slovence izven ljubljanske škofije, da se udeležite slavnostnih dni v Stični, ki naj ne bodo samo dnevi zunanje slave, ampak mnogo bolj dnevi notranjega prerojenja v presveti Evharistiji in v če-ščenju Matere božje, ki je v svoji sedmeri žalosti še prav posebno v današnjih časih naše najboljše zatočišče. Spored, ki bo z vsemi podrobnostimi še objavljen, vsebuje v glavnem sledeče prireditve: Na praznik Marijinega Vnebovzetja 15. avg.s Ob 18. uri slovesna otvoritev obletnice evharističnega kongresa m 800 letnice s pridigo pre-vzvišenega gospoda škofa dr. Josipa Srebrniča, ob 20. uri verskokulturr.a igra »Jurij Kozjak« na prostem. Ob 22. uri orora«"- mož in fantov z bakla: mi k evharističnemu križu na hribu Vinogradu; Tam bo polnočnica samo za može ln fante. Po polnočnici sv. maše v cerkvi, kjer bo Najsvetejše v češčenje izpostavljeno in prilika za spoved. V nedeljo, 16. avgusta: Ob 6. uri pridiga in sv. maša prevzvišenega gospoda knezoškofa lavantinskega dr. Ivana To-mažica. Ob 8. uri stanovska zborovanja. Ob 9. uri slovesna pontifikalna sv. maša s pridigo. Potem slavnostno zborovanje. Ob pol 14. uri evharistična procesija, nato pred cerkvijo pete litanije, zahvalna pesem, posvetitev presv. Srcu Jezusovemu in blagoslov! Kakor sem vas lansko leto vabil v Ljubljano na splošni evharistični kongres, tako vas vabim letos na obletnico v Stično: »Pridite, molimo Gospoda v presvetem Rešnjem Telesu, zadostujmo mu za vse žalitve, da bo usmiljen in milostljiv našemu narodu in naši domovini!« V Ljubljani, 30. maja 1936. f Gregorij Rožman škof. K občinskim volitvam v Rajhenburgu in na Senovem Rajhenburg, 29. maja. Občinske volitve za občini Rajhenburg in Senovo bodo 29. junija. Takrat bo ljudstvo svobodno odločalo, kdo bo prihodnja tri leta gospodaril v teh novoustanovljenih občinah. Za Rajhenburg bo samo lista JRZ, ker nasprotnikom pri večkratnih poskusih ni uspelo liste sestaviti. Zdi se pa, da senovškim JNSarjem kar ne gre v glavo, >da je doba njihovega paševanja končana. Par ljudi, ki je živo interesiranih na tem, da bi JNS ostala še na krmilu, si dela korajžo samim sebi. Ljudstvo pa, ki je zadnja leta prekovano v trpljenju, na izkušnjah in spoznanju mnogo pridobilo, se zbira v skupni fronti pod okriljem JRZ, da enkrat za vselej likvidira s tistimi, ki so proti ljudski volji občine združevali in se polastili oblasti s podkupovanjem, še bolj pa s strahovanjem. Poudarjamo, s strahovanjem. Kajti, nekaterim delavcem pri senovškem rudniku ie ta strah vlezel v kri in meso, ter vidijo v par JNSarjih svoje največje strašilo. Zato se ve ino in vedno sliši: »Da, če bi bile tajne volitve, potem bi JNS do temelja pogorela.« Vsem takim že sedaj povemo, da zmagala bo lista JRZ. Ker ljudstvo vseh desetih okolic občine Senovo stoji odločno na stališču, da mora biti tudi na Senovem JNS komande enkrat za vselej konec. Zato se delavci nikar ne dajte begati od JNS hujskačev, češ da boste reducirani, ako boste volili JRZ listo. Saj ste delavci zaposleni pri TPD, ne pa pri JNS agitatorjih, od katerih je TPD popolnoma neodvisna. Čeprav so volitve javne, so vendar popolnoma svobodne ter nima noben paznik, noben nastavljenec ali uradnik pravice te svobode kratiti, niti namigavati na kakšne neugodne posledice, ki so itak izključene. Istočasno pa apeliramo na centralno vodstvo TPD v Ljubliani, da izda na svoje podrejeno uradništvo in nastav-ljence tukaj strog nalog, da se ne bodo smeli v volilni agitaciji posluževati nikakšnih groženj z redukcijami in raznimi sumljivimi namigavanji, kakor je bil dosedaj tu običaj in je seiaj zopet na vidiku. Hočemo, da se bo ljudstvo zopet popolnoma svobodno odločilo brez vsakega prilika in bre*. vsakega strahu pred posledicami. Če se bodo Pt V' Rallf. □ Odlikovani orožniki. S srebrno kolajno za vestno službo so bili odlikovani komandir postaje v Mežici Jožef Žagar, komandir postaje pri Sv, Marjeti, Savo Novkovič, komandir v Slovenski Bistrici Gašpar Prajnik, komandir ekspoziture v Zg. Dupleku Leopold Koprivnik. Čestitamo! ra društvo: 1. iz prispevkov, ki jih plačujejo člani; 2. iz prispevkov tvrdke Hutter; 3. iz donosa društvene imovine in 4. iz prostovoljnih naklonil. Redni člani društva so vsi delavci in delavke tvrdke J. Hutter in drug v Mariboru, ki prijavijo svoj pristop in so bili sprejeti od odbora. Vsak redni član je dolžan plačevati v fond po 5% svojega kosmatega zaslužka. Tvrdka J. Hutter in drug pa prispeva kot podporni član vsako leto ob zaključku bilance tolikšen znesek v društveni fond, kolikor so znašali skupni prispevki vseh društvenih članov v bilančnem letu, vendar pa prispevek tvrdke ne more znašati več kakor 20% čistega dobička, ki ga izkazuje njena bilanca. Po 10 letih vplačevanja ima redni član pravico do preživnine, ki znaša na mesec 50% povprečnega letnega prispevka, ki ga je dotični vplačeval v prvih 10 letih svojega članstva. Ta preživnina se za nadaljna leta zvišuje postopoma, in sicer za vsako leto za 2%, tako da znaša po 35 letih vplačevanja celih 100% povprečne vsote njegovih dotedanjih letnih vplačil. Pred doseženim 60 letom starosti član nima pravice do preživnine. Nabrano imovino nalaga odbor tako, da gradi delavske stanovanjske hiše, v katerih imajo prvenstveno pravico do stanovanj redni društveni člani. Dohodki iz najemnin se stekajo v društveni fond. Društvene posle vodi odbor 12 članov, od katerih izvoli občni zbor 6, ostalih 6 pa imenuje tvrdka J. Hutter in drug, ki določi med njimi predsednika ,dočim volijo podpredsednika od delavcev voljeni odborniki iz svoje sredine. □ Romarski izlet na Vinogoro priredi v nedeljo 7. junija Marijina družba za matere z avtobusi ob vsakem vremenu. Zbirališče je točno ob 5. zjutraj pred frančiškansko cerkvijo. Par mest je še prostih ter se sprejemajo prijave najkasneje do srede pri samostanskem vratarju. Polovico voz-nine din 20 je tTeba plačati pri prijavi. Ležalni stoli Roleta, samovljalce kupita ugodno pri franlo NovaH, narlDor, 7 □ Kongregacija za gospe pri Jezusovem Srcu ima danes sestanek ob 5 .popoldne. □ Prve hruške, polni vozovi češenj in drugih pomladnih dobrot — to je bilo obeležje včerajšnjega trga, ki jc bil izredno bogato založen. Hruške so dospele iz Novega Sada ter so se prodajale po 8 Din za kg. □ Konec gledališke sezone. Zadnje predstave v gledališču bodo na praznike. Drevi se uprizori opereta »Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron«, jutri popoldne gostujejo zopet Cirkov-čani s svojo originalno kmečko veseloigro »Mi-ciki je treba moža«, jutri zvečer pa se uprizori opereta »Ples v Savoyu«. — □ Hladekova Glasbena šola priredi 2. in 4. junija v veliki kazinski dvorani ob 20 produkcijo gojencev. Produkcija 4. junija je koncertnega značaja. za namakanje Ženska hvala □ Sedemdesetletnica vzorne krščanske matere. Te dni dopolni 70. leto svojega življenja gospa Frančiška Sitranjšakova, vdova po pred par leti umrlem foštnem poduradniku omažu, ki ga je poznal ves Maribor. Ju-bilanlka je zagledala luč sveta v kmečki hiši pri Sv. Jurju ob Ščavnici dne 27. maja 1866. Svoja mlada leta je preživela pri stricu župniku gosp. Ivanu .intoliču na Ptujski gori. Leta 1895 se je poročila in preselila v Maribor, kjer jo od tedaj najdemo v vseh krščanskih organizacijah kot vneto članico in podpornico. Kakor njen pokojni mož, je tudi ona vneta širiteljica katoliškega tiska v vrstah svojih znank in znancev še danes. Blaga in dobrotljiva do vsakogar, ki potrebuje pomoči, je v svojem duhu vzgojila tudi svoje tri hčerke, ki gledajo v njej vzor prave slovenske matere. Daj ji dobri Bog še mnogo srečnih in zdravih let! IbAhl^tfvA najfinejše in najcenejše, dobite PIHHMIU lahko tudi proti plačilu s ■■■■■"■■a^^* hranilnimi knjižicami pri Ernestu ZELENKU, Maribor, Ulica X. oktobra št. 5. □ Še dva dni je odprta razstava slovenske likovne umetnosti. O važnosti in pomenu tc prireditve smo že obširno pcročn!i. Zaključena bo v ponedeljek t. junija zvečer. □ V Rogaški Slatini jc mariborska Tujskoprometna zveza včeraj odprla svojo poslovalnico, ki jo vodi g. Pfcifer □ Pritožba bo šla na ministrstvo. Razpu-ščena mariborska kolesarska podzveza bo 6. junija izročila svoje agende ljubljanski kolesarski podzvezi. Proti neutemeljenim pcrsckucijam od strani kolesarske zveze bo sedanje vodstvo pod-zveze poslalo pritožbo na ministsrtvo za telesno vzgojo. □ Enodnevni tečaj za zeleno precepljanjc šmarnice in za poletna dela v vinogradu se vrši v četrtek 4. junija na vinarski šoli v Mariboru. Začetek ob 8. □ Nov brod se otvori danes med Studenci in Koblerjevim posestvom na levem dravskem bregu. □ Birmanska darila, ure in zlatnino, tndi na obroke, dobite pri grajskem urarju Janu. Na Bin-košii dopoldne odprto. Celie -CrBirmovanje v Celju in sprejem prevzvišenega škofa. V Celju bo birmovanje v soboto 6 in v nedeljo 7. junija vsak dan od pol 8 zjutraj dalje. Opozarjamo celjske župljane, naj pridejo t svojimi bir-manci k birmi že v soboto, ko se bo začelo birmovanje takoj po sv. maši. Po približno enournem birmovanju bo zadnji blagoslov, da lahko prvi bir-manci odidejo; nato se bo začelo okrog 10 birmovanje na novo, ki bo trajalo približno nekaj nad eno uro Ker je za nedeljo pričakovati velikega navala iz okoliških župnij, je v interesu Celjanov, da se udeleže sv. birme že v soboto, ko jim ne bo treba predolgo čakati. Oba dni bo sv. birma v župni cerkvi. Slovsen sprejem Prevzvišenega bo v četrtek 4. junija ob 4 popoldne na Slomškovem trgu pred župno cerkvijo. ZOPET UGODNA PRILIKA Zaradi prezidave lokala vsemu blagu globoko znižane cene pri KOLDEZEN FRANC - CELIC manufaktura ln konfekcija j& Članski sestanek JRZ na Babnem. V petek zvečer je priredila krajevna organizacija JRZ v Celju pri Janiču na Babnem lepo uspel članski sestanek. Zupan g. Mihelčič je v izčrpnem govoru poročal o regulaciji Savinje in Ložnice ter o drugih občinskih zadevah. Govorila sta tudi člana mestnega sveta gg. Jager in Pišek. Sestanek, ki je bil zelo lepo obiskan, je vodil mestni svetnik gosp. Vinko Kram— er Umrla sta v celjski bolnišnici Jakopin Jožefa, 42 let, dninarica na Spodnji Hudinji, in Cizaj Martin, 63 let, klepar brez stalnega bivališča. Naj v miru počivata! 0 Šport o praznikih. Že včeraj zvečer se je začel v dvorani Ljudske posojilnice pod pokroviteljstvom župana g Mihelčiča prvi propagandni table tenis turnir. Prvak prejme jx>kal g. žujrana, prvi Celjan dobi darilo. Turnirja se bodo udeležili državni prvak Hermes in Ilirija, svoje zastopnike pošljeta tudi Maribor in Zagreb. Turnir se bo danes, v nedeljo, nadaljeval ob 8. — Kakor smo poročali, gostuje o praznikih SK Admira iz Gradca, ki bo odigral z SK Celjem dve nogometni tekmi. Začetek vsak dan ob 17.30. Oba dni bosta pred-tektni: prvi dan med rezervama SK Jugoslavijo in SK Celjem, v [ponedeljek pa med mladinama SK Jugoslavije in SK Celja. Zo veliho Celfe Bi le manufaktnrna trgovina Franc DoftoviCnfih v Ccifu nabavila ta Bpomlad ln poletje 1936 ogromno mnollno vseh najrazličnejših vrst SIIHNA, HAriOARIMA ln »ploh vsega blaga sa obleke od najcenelše do najfinejše kvalitete 3 m modno sukno za kompletno športno obleko......od Din 75"- naprei 3 m mode polkamgarn za celo moško obleko.......od Din 120'- naprej 3 m Kamgarna za kompletno moško obleko ......od Din 195'- naprej Nič več nI potreba kupovati moSkega blaga od nepoznanih prodajalcev, ki Vam prinesejo blago na dom ponudit, ker navadno kupec nasede. Firma Dobovlčnlk Ima nad 800 vzorcev Bukna na ta-logl, ima lastno tovarno za preSlte odele 1n perilo. -Občinstvo se naproša da si ogleda zalogo. 0 Propagandni nastop težkoatletske sekcije SK Jugoslavije, ki bi se moral vršiti v lorek 2. junija zvečer v Domu, odpade. 0 Prepoved točenja alkoholnih pijač. Pred-stojništvo mestne policije v Celju naznanja, da je od četrtka 4. junija t. 1. od 12 dalje do vključno sobote 6. junija t. 1. ves dan prepovedano točiti re-krutom in njih spremljevalcem alkoholne pijače tako v gostilnah kakor tudi izven njih. Prestopki se bodo kaznovali z denarno globo do 500 Din. Za hranilne knjižice Mestne hranilnice in Ljudske posojilnice v Celju dobite manufakturno in konfekcijsko blago pri tvrdki KOLBEZEN FRANC, Celje. 0 Spominke na sv. birmo, kakor molitvenlke rožne vence itd. nudi v veliki izbiri Mohorjeva knjigarna. 0 Na Anskem vrhu pri Pograjčevlh točijo pristno domačo belo in črno kapljico. Naznanim cenjenemu občinstvu, da sem prevzela trgovino nogavic (poprej K. Cerlini), Kralja Petra cesta, ter sem isto na novo založila z veliko izbiro damskih, moških in otroških nogavic. Imam tudi v zalogi v veliki izbiri različno modno blago, damsko, moško in otroško perilo ter damsko in otroško konfekcijo. Vljudno se priporočam Gusti Vračko 0 Brivec in frizer Riko OROBELNIK, Celje, Glavni trg, in podružnica j>oleg hotela Evrojia se vljudno prifioroča. 0 Mestno avtobusno jiodjelje dobi dva nova avtobusa. Nova uprava mestnega avtobusnega jx>d-jetja se je odločila reorganizirati in spo|x>lniti avtobusni promet. Novi odbor je ustregel že mnogokrat izraženi želji s strani občinstva in nabavil dva nova avtobusa, enega znamke Mercedes Benc, drugega pa znamke Saurer. Prvi je določen za progo Celje-Sv. Peter pod Sv. gorami, drugi pa za progo Celje-Logarska dolina. Oba avtobusa bosta imela odprte strehe, kar so dosedaj mnogi potniki pogre šali. Oba avtobusa bosta opremljena z Diesel motorji. šasija prvega je že dospela v Ljubljano k podjetju Rojina, ki bo zgradilo karoserijo. Ta avtobus bo prišel predvidoma v promet v teku treh tednov, torej ravno pravočasno za glavno sezono. Drugi pa bo prišel v promet okrog 15. julija. Ban dr. Natlačen za naše izseljence Ogromna in težka jc borba naših izseljencev v tujini za svoj gospodarski, ie mnogo večja pa za svoj verski in narodni obstoj. Ne, naša kri nn tujem noče utoniti v tujih morjih! Z junaško in mogočno voljo se je postavil naš slovenski izseljenec v bran proti mogočnim valovom tujine, ki butajo ob njegovo srce in ga pretc požreti narodno, marsikje pa tudi versko. Ta borba je bila vse do zadnjega časa toliko ogromneiša in težja, ker domovina-mati ni storila svoje dolžnosti do njih. Zamašila sj je svoja ušesa in svoje srce, da ni slišala njih obupnih krikov po pomoči. Dolga pol stoletje sc med nami za naše izseljence ni naredilo prav ničesar. Edini slovenski duhovnik je bil, ki je slišal te obupne klice po pomoči, se sam vrgel v valove iujine kot prostovoljni izseljenec, d« reši, kar se rešiti da. Tako je bilo v Severni Ameriki, tako ie bilo pa zadnja leta tudi z našim izseljen-stvom po zapadnih državah Evrope. Kako ogromne so bile žrtve slovenskih izseljenskih duhovnikov zlasti po zapadnih državah Evrope, kotere so morali prinašati na oltar svoje ljubezni do svojega naroda, to ve samo Bog v nebesih m naši izseljenci. Po osem, da celo po deset tisoč dinarjev je bilo mesečno za razne škodljivce med našimi izseljencil Za slovenskega trpina-izse-Ijenskega duhovnika ra bilo drugega kot brce in preganjanje. Družba sv. Rafaela, ta mati naših izseljencev, je pa zadnja leta dosegla, da je šlo za izseljenci tudi nekai idealnih slovenskih učiteljev, da pomagajo slovenskemu duhovniku pri njegovem ogromnenr delu za narod in državo med zapuščenimi izseljenci. Prvi učitelj, ki je odšel v Francijo na tako narodno misijonsko delo, je bil g. Janko Jankovič, Šolski upravitelj iz Ambrusa. Tja ga jc izvabil g. Jos. Kastelic in za to idejo sam tudi osebno veliko žrtvoval. Toda, ker ie bil g. Jankovič »proti-državen in protinarodni« element, se je z ogromnimi težavami in posredovanji doseglo samo toliko, da se mu ie po dolgem boju dovolil samo brezplačen dopust. Družba sv. Rafaela je morala porabiti ves svoj vpliv, da jc to dosegla. Pa še, ko je bfl tam so ga parkrat brzojavno poklicali nazaj v službo in je bilo zopet ogromno de]o in stroškov, da so ga ohranili na »brezplačnem dopustu« v Franciji. Kakšen je bil ta njegov »dopust« in je še, pa sporočajo naši izseljenci iz Francije: V rudniku mora služiti, da sa zasluži skorjico revnega izseljenskega kruha seb' in svoji družinici zato, da more ves voj prosti čas posvetiti narodnemu in kulturnemu delu med našo izseljensko mladino, in pomagati našim izseljencem v njih borbi za narodni obstanek Naši izseljenci so ga sprejeli z velikim in srčnim veseljem kol svojega odrešenika in mu izročili svojo mladino, do jo skupaj z izseljenskim duhovnikom rešuje za Boga, narod in državo. Delo g. jankoviča je sijajno uspelo. Po vseh naselbinah severne Francije se razteza njegov delokrog. Njegov »protinaroden in protidržaven« idealizem ga žene, da hiti dan za dnem od na-selbne do naselbine, zbira mladino in jo poučuje. Toda delo je pa že preveliko za eno moč. To vidj on, to vidijo tudi izseljenci. Da bi dobili še kaj več učiteljev v Francijo, ni misliti. Domovina nima denarja, izseljenci tudi ne. jankovičev pa tudi ni dosti več med nobenim stanom. Zato je njegova občudovanja vredna ljubezen do naroda in države iznašla izviren način, kako pokrepiti to misijonsko delo z več pomočniki. Dobil je med ondotno mladino dva dečka, Jožefa Radiča in Franceta Sena, in dve deklici, Anico Zupan in Anico Levart, jih navdušil za tako socijalno delo, da so pripravljeni porabiti svoj prosti čas v enak vzvišen in plemenit namen, kakor ga ima g. jankovič, njih učitelj. Da bi jih pa pripravil za to veliko delo, je zaprosil Družbo sv. Rafaela pomoči in posredovanja, da bi se jim omogočilo priti v domovino, saj za nekoliko mesecev, da bi si pridobili vsaj nekaj osnovnih znanosti za to delo. Družba sv. Rafaela je predložila celo zadevo g. banu dr. Natlačenu in ga prosila finančne pomoči za to akcijo. Otroci so revnih delavnih sta-rišev, ki bi ne zmogli za to šolanje več, kakor pa samo vožnjo v domovino 0. ban je v svojem velikem razumevanju izseljenskega problema in njega važnosti za banovino in državo takoj uvi-del v tej Jankovičevi akciji ogromno korist za izseljence in domovino in takoj obljubil priskočiti zadevi s finančno pomočjo in omogočiti ta načrt. In res, velikonočni petek so bili že vsi štirje v Ljubljani. Slikica jih kaže ob prihodu pred pisarno družbe sv. Rafaela pri sv. Krištofu. Dečka so sprejeli Salezijanci na Kodeljevo, deklici pa llršulinke v svoje šole. Tu bodo ostali najmanj 6 mesecev. Naimlaiši med niim pa še ni bil pri birmi.. Zaprosil je, da bi smel biti birman tukaj v domovini. Stariši iz Francije so mu to radi dovolili. Tu je pa naš ban zopet pokazal svoje veliko srce za naše izseljcnce. Sprejel je dolžnost birmanskega botra za srečnega slovenskega Francozka. To ie gotovo veliko odlikovanje malega slovenskega izseljenskega dečka, ki bo do srrtrti ponosen na svojega botra. Se več pa je to odlikovanje za vse slovenske izseljence sirom sveta, ki bodo to plemenito gesto g. bana gotovo sprejeli z velikim veseljem in zadoščenjem. Posebno počeščene se bodo pa čutili naši slovenski izseljenski trpini v Franciji. Za binkoštne praznike najlepSi film ^KSKrS REGINA Nežna romanca dveh Idealnih mladih ljudi. V gl. vlogah: Predstave danes in jutri ob 15., 17., 19, in 21. uri LUISE ULRICH in ADOLF WOHLBRUCK Nov Foxov zvočni tednik. — Vstopnice nabavite v predprodaji. KINO UNION \t-lT Ljubljana Red birmovanjci v stolnici 1. Binkoštna nedelja: a) dopoldne ob 9 pontifikalna škofova maša. Po končani maši, ob 10 se začne birmovanje. Zadnji blagoslov sv. birme se podeli trikrat: prvič ob 11, drugič ob 12 in tretjič ob sklepu birmovanja. b) Popoldne ob pol 3 slovesne večernice. Ob 3 začetek birmovanja. Zadnji blagoslov sv. birme ob sklepu birmovanja. Po sv. birmi slovesne litanije. 2. Binkoštni ponedeljek: Ob 10 dopoldne slovesna pontifikalna sv. maša. Po sv. maši ob enajstih začetek birmovanja. Zadnji blagoslov sv. birme je ob sklepu. — Botri naj skrbe, da prejmejo birmanci tudi zadnji blagoslov, ki spada k obredu sv. birme. Znamenje za zadnji blagoslov se da z zvonom, ki visi nad zakristijo stolnice. Za mladino: Vaš« ljubljence oblačite pri nas. Prinašamo prekrasne letne oblekce, tudi v kombinaciji n. pr. Jankerjc s primernimi hlačkami. Naše izložbe Vas vabijo. _T1VAR OBLEKE © Posianfli Girs* pri ffoap. banu. Včeraj ob pot 1 popoldne j« češkoslovaški poslanik minister dr. Girea, ki je dospel na otvoritev ljubljanskega ve-lesejma, slufbeno obiskal g. bana dr. Marka Natlačena v baltski palači. G. poslanik se je z g. banom dtlj časa pogovarjal Svojo viritko je oddal tudi minister Sakellaroputos, grSki poslanik na našem dvoru v Belgradu. © Gg. katehetom! V sredo, dne 3. junija ob testih popoldne bo g. katehet Ivan Pivk v posvetovalnici Jugoel. tiskarne predaval o vtisih a potovanja po Sveti deželi. TEL. 22-21 KINO UNION TEL. 22-21 Predstave sa Mrm&noe po snlianl enotni ceni Din 4-60 Copperfield Danes ln Jutri ob 10-30 dop. — Botri ln botrlce' Pokažite ded ta film, ki bo otrokom ostal trajno v spominu! 0 Promenadni koncert na Napoleonovem trgu. Tujsko-prometni svet za mesto Ljubljano priredi danes promenadni koncert na Napoleonovem trgu pred križevniško cerkvijo. Koncert se prične ob 11.15 ter bo trajal do 13.. izvajala ga bo godba Nar. žel. glasbenega društva »Sloga« pod vodstvom g. kapelnika Heriberta Svetla. Spored obsega v davnem slovanske pleae in slovanske komade. Koncert bo prenašala tudi ljubljanska radio postaja. Ako bo vreme neugodno, promenadni koncert odpade. 0 Celodnevni izlet na Vrhniko priredi v nedeljo dne 7. junija križanska moška in mladeni-Ska Marijina družba. Prijave za kosilo zanesljivo do 4. junija opoldne. © Redno nočno češčenje presv. Zakramenta bo v ljubljanski stolnici v noči na prvi peiek (od 4. na 5. junij). Iz knjige »Večna molitev« se bo opravila 27. molitvena ura: Za sv. binkoštni praznik. — Izredno celonočno. češčenje bomo imeli pred praznikom sv. Reš. Telesa. Možje jn mladeniči, pridite, molimo I r •'-> j 0 K Jugoslovanskemu kongresu esperantistov' v Ljubljani sporočamo ljubiteljem esperanta, da bo danes ob 9 v uršulinski cerkvi svečana služba božja za esperanto kongresiste. Med sv. mašo bo kratek govor v esperanto jeziku. Govori dr. Theol P. Teofil Velnic, O. F. M., profesor na frančiškanskem kolegiju v Dubrovniku. Bonvenon! Fotoamaterji! Kvalitetno izdelavo Vaših posnetkov in prvovrstne filme kakor vse potrebčine dobite najceneje pri ffFototehnaka" d. z o. z., Prešernova uOica 9 (poleg pošte). Zunanja naročila izvršujemo z obratno poštol Sprejemamo v prodajo, kupujemo in zamenjavamo rabljene aparate in potrebščine. © Sprejem prvega avstrijskega potniškega letala. Kakor smo že poročali, se prične 1. junija, to je na binkoštni ponedeljek, zračna potniška zveza med Dunajem in Sušakom. Ta proga gre z Dunaja čez Gradec, Celovec, .Ljubljano na Sušak. Potniško letalo odleti ob 10.15 z Dunaja, pride v Ljubljano ob 12.15 ter je ob 13 že na Sušaku. Na binkoštni ponedeljek, ko pride prvo avstri jsko letalo v Ljubljano, bo na ljubljanskem letališču prirejen primeren sprejem avstrijskih gostov, h kateremu bodo povabljeni med drugimi: gg. ban, mestni župan, zastopnik železniške direkcije, Tujsko-prometnega odbora, Aeroputa in Aerokluba in sorodnih organizacij. ZOBOZDRAVNIK DR. IVAN VERČON NE ORDINIRA DO L JULIJA smeri resne glasbe. Vabimo vse poštne uslužbence, da s svojimi družinami prisostvujemo sv. maši. Godbeniki in pevci se zbero ta dan ob 10. pred poslopjem poštnega ravnateljstva na sv. Jakoba trgu, odkoder «e podajo skozi mesto v cerkev sv. Cirila in Metoda. Prosimo, da se tudi tega obhoda udeleži čim večje število poštarjev z družinskimi člani. Položnice Za dame: prinašamo redno zadnje novosti v plaščih. Modeli: Dunaj—Pariš pri odlični kakovosti, nedosegljivo nizke cene. MAR ODLElfE © Važno opozorilo. Na splošno željo priredimo v Radion posvetovalnici, Mestni trg 28 (nasproti magistrata) še ta teden, t. j. od 2.-6. junija, dnevna predavanja o pravilnem znanju, sušenju in likanju perila, svile in volne. Predvajata se dva lepa kino-filma in vsaka gospodinja prejme malo darilce. Poleg tega se vršijo dnevno pranja prinešenih oblek iz najbolj občutljivih tkanin ob prisotnosti gospodinje, na razpolago smo vam z raznimi nasveti in to vse brezplačno. V lastnem interesu vsake gospodinje je, da se te izredne priložnosti čimprej posluži. Posvetovalnica je odprta od 8 do 12 in od 15 do 19 ure. © Kino Kodeljevo igra danes in jutri ob 5 in pol 9 >MaIega polkovnika« (Shirley Temple) in »Na polju časti« (Rrigita Helm). Ob 3 »Mali polkovnik« po znižani vstopnini. © Namesto venca za pok. Emila Medveda, mag. urad. sta darovali družini Hlupič in Jerman 150 din za vojne slepce. © Občina Dobrova pri Ljubljani prepoveduje kopanje v Gradaščici in Horjulki na področju občine. Uprava občine Dobrova. © Odpis gostaščine. Na številna vprašanja glede odpisa gostaščine poročamo, da je mestni svet ^ljubljanski v zadnji svoji seji ugodno rešil pritožbe posestnikov iz bivše občine Zgornja Šiška, ker za predpis gostaščine v tej občini ni bilo zakonite podlage. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. — Ivana Cankarja Zbrani spisi (19 zvezkov) prinašajo V6e pisateljevo delo, urejeno po času postanka in pojasnjeno z uvodi in opombami k posameznim knjigam. Posebej opozarjamo, da 19. zvezek, ki je pravkar izšel, vsebuje izredno važne politične izjave Iv. Cankarja in tieta dela, ki ao nastajale že v slutnji njegove smrti. Zbrane spise izdaja Nova založba v Ljubljani. Naročajte jih pri nji. Celotno delo bo zaključeno z 20. zvezkom. © K fiziološki telovadbi za dame in gospode se lahko prijavite in dobite pojasnila vsak torek in četrtek od 18—21 zvečer v telovadnici na učiteljišču. 0 Primarij dr. Božidar Lavrič ne ordinira do 8. junija. Lepe spomenike po nizki ceni dobavlja kamnoseltvo Kunovar Franjo - Ljubljana Zahtevajte al bum ^mmmmmmmmmmmmmm © Mesto venca na gTob v Belgradu umrlega g. J. Jernejčiča je daroval g. Milan Valand Vincen-eijevi konferenci sv. Jakoba v Ljubljani 150 Din. © Dravska sekcija nitjih poštnih uslužbencev ee bo v nedeljo udeležila «v. maše, ki se bo brala v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ob tej priliki bosta — prvič — izvajala cerkvene pesmi godbeni in pevski zbor nalih simpatičnih poštarjev, ki se že dalje časa z vnemo pripravljajo na pomembni praznik, ko bodo kronana njihova idealna prizadevanja v Svila sou VAN HLAP IN ' LAHKOTNOST MODA ELEGANCA © Ometanje dimnikov in kurilnih naprav v Ljubljani. Mestno poglavarstvo opozarja vse hišne posestnike v Ljubljani, zlasti pa na ozemlju okoliških občin, ki so bile priključene mesHi, da predpisuje dimnikarski pravilnik v interesu javne požarne varnosti, da se morajo vse kurilne in dimo-vodne naprave na teritoriju mestne občine ljubljanske brez izjeme ometati redno vsak mesec enkrat, po potrebi j>a 'udi večkrat. Upravičen do ometanja je le pristojni ^rajonski dimnikarski mojster, ki je po zakonu dolžan skrbeti, da se redno ometa in s tem zaščiti javna požarna varnost in je zato napram oblasti tudi odgovoren za redno ometanje. Hišni posetniki in stranke ne smejo zabranjevati dimnikarju ometanja. Dimnikar mora stranke, ki bi mu zabranile ometanje, naznaniti mestnemu poglavarstvu, katero bo v vseh primerih uvedlo strogo kazensko postopanje. Pri bolezni žolča poraba naravne FranzOosefove grenke vode urejuje delovanje črev. Bor. po min. soe. pol. In nar. idr. S-br. 1J4S5. 25. V, 89. Spored stavnosti ob 100 letnici posvetitve župne cerkve v Tržiču 1. Na Binkošti zaključek duhovnih vaj, ki so se vršile zadnjih štirinajst dni za posamezne stanove. — Oba binkoštna praznika razstava novih cerkvenih predmetov v spodnjih prostorih kapla-nije. 2. Dne 4., 5. in 6. junija slovesna tridnevnica s pobožnostmi v župni cerkvi in v cerkvi sv. Jožefa na griču. 3. V soboto 6. junija poklonitev mrtvim faranom na razsvetljenem pokopališču, kjer bo spominski govor, petje in igranje žalostink ter končno zvo-nenje v noč. Pred tem so ob osmih v župni cerkvi slovesne pete litanije z ljudskim petjem. 4. V nedeljo 7. junija so pri vseh rednih službah božjih govori bivših fržiških dušnih pastirjev in rojakov. Ob desetih je slovesna pontifikalna sv. maša gosp. prošta Ignacija Nadraha, bivšega tržiškega kaplana. Popoldne ob 16.15 je slavnostna akademija v »Našem domu« pod geslom »Tržič v pesmi pred sto leti in sedaj«. Po slovesnih litanijah ob 8 zvečer se razvije po razsvetljenem Tržiču procesija s kipom Matere Božje in z lučkami. Med procesijo spremlja ljudske pesmi domača cerkvena godba na pihala. Po procesiji je v cerkvi zahval-nica in kratek govor. 5. V ponedeljek 8. junija zjutraj je slovesno mrtvaško opravilo za vse pokojne farane in dobrotnike cerkve. Poizvedovanja Črna, udomačena »rna se Je zatekla v MSo -JPod (Tor,dom< M. 10 7,raven boton Bellnvue. I)obl se pri r. Anionu Rantaii. Zlata damska zapestnica je bila i7/ffu.hU«na v n<" H »11« !>J mala nmHildnp. LtuliUn.nn-Sv .l*k<.h-\"(ultrfvrl o.a-f'rniičn K1Wp. 1'roii visoki nagradil oddati v kavarni •PreSoreu«, LJubljana. prilagamo v današnji izdaji »Slovenca« za vse poštne naročnike, dnevne in nedeljske, da se z njo poravna naročnina za čas od 1. junija 1936 dalje in morebitni zaostanki iz prejšnje dobe. Prosimo vljudno vse prizadete, da se položnice poslužijo čim prej mogoče, da ne bo ovire pri dostavljanju lista. Po teh položnicah p. n. naročniki, ki morda nimajo pri roki prave položnice, tudi lahko plačajo naročnino za »Ponedeljski SVovenec«, vendar naj se to vrhu srednjega dela izrecno pripomni. Pri tej priliki ponovno opozarjamo, da imajo pravico do »Slovenčeve« smrtnonezgodne podpore samo dediči onih p. n. naročnikov, ki so imeli ob času nesreče naročnino plačano vsaj za tisti mesec, v katerem se je pripetila nezgoda. Oni p. n. naroniki, ki bi položnice trenutno ne potrebovali, naj jo shranijo za prihodnje plačilo ali naj pridobe z njo novega naročnika. Sprejem v k n. škofijski zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano V zavod sv. Stanislava se sprejemajo telesno zdravi in nravno nepokvarjeni sinovi dobrih krščanskih družin, v prvi vrsti taki, o katerih je upati, da se bodo po končanih gimnazijskih študijah posvetili duhovskemu stanu. Prvi in poglavitni namen zavoda je namreč vzgoja duhovskega naraščaja. Zato je vsa vzgoja usmerjena k temu namenu. Kdor hoče biti sprejet v I. gimn, razred, mora napraviti prej sprejemni izpit ali na zavodski ali na katerikoli državni gimnaziji. Na zavodski gimnaziji se bodo vršili sprejemni izpiti dne 22. in 23. junija. Pripuste se samo oni, ki so se rodili v letih 1923 do 1926 in ki nameravajo potem prositi za sprejem v zavod. Za sprejemni izpit je treba do 18. junija poslati prijavo, kolkovano s 5 Din na ravnateljstvo škofijske klasične gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano. Prijavi se priloži: 1. šolski izkaz (knjižica), 2. rojstni in krstni list, 3. dopisnica z natančnim naslovom prosilca, da bo moglo ravnateljstvo pravočasno sporočiti, kateri dan naj pride dotični k i? i. Oni, ki bodo izpit naredili, s tem še niso sprejeti v zavod, ampak' se morajo po izpitu predstaviti vodstvu zavoda in mu oddati še posebno pismeno (nekolkovano) prošnjo za sprejem v zavod. Oni učenci, ki bodo prestali sprejemni izpit na kaki državni gimnaziji, lahko prosijo za sprejem v Mvod tekom meseca julija. Prošnji za sprejem pri-lože šolski izkaz s potrdilom o opravljenem sprejemnem izpitu ter rojstni in krstni list. Najbolje je, da prineso te listine osebno v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov k vodstvu zavoda. Istotako lahko prosijo tekom meseca julija za sprejem v II., III. in IV. razred dijaki z 'drugih klasičnih gimnazij. Prinesti morajo osebno vodstvu zavoda pismeno prošnjo s prilogami: zadnje šol. izpričevalo in rojstni list. V te razrede pa se sprejemajo samo dobri, nepokvarjeni dijaki z odličnimi in prav dobrimi izpričevali, pod nobenim pogojem pa ne ponavljale!. Letno plačilo se določa po izpričevalu in gmotnih razmerah dotične družine. Polno plačilo fa. ljubljanske škofije znaša za celo šolsko leto 6000 Din, za dečke iz drugih škofij pa 7000 dinarjev Plača se lahko tudi z živežem ppMtS-čih tržnih cenah. Ubožnim prosilcem z odl&nTnu izpričevali se ta znesek primerno zniža. Č« se dijak dobro izkaže s pridnostjo, pobožnostjo in vljud-nostjo, uživa glede plačila v nadaljnih razredih še večje ugodnosti. Vsa druga pojasnila glede obleke knjig, šol. potrebščin itd. se dobe o priliki zglasitve v zavodu. Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št Vidu nad Ljubljano. Dekan Medvešek - 70 letnih Tam doli v Posav-ju, v pravljično lepem Vidmu bo danes stopil pred božji oltar gospod Janez Medvešek, župnik, dekan in konzistorijalni svetnik in se Vsemogočnemu zahvalil za varstvo božje, ki ga je spremljalo v teku 70ih let njegovega življenja. Pestra in bogate vsebine je njegova življenjska pot. V Brezovem, sevniške župnije, so mu 30. maja 1866. rojenice pele pesem življenja. Otroško radost in študentovski idealizem, pa leta teologije z novo mašo, vse se je doživelo na tistem lepem domu, kamor še danes rad zahaja. Osemnajst let je bil župnik na Tinjah. Srečna so morala biti tista leta in ves srečen je ob spominu na nje. Vodnik je bil Pohorcem. Kot duhovnik neoporečnega značaja je kazal pot v onostranost, po Slomškovem vzgledu pa je svoje dobre farane učil ljubiti tudi svoj materni jezik, svojo domovino. Po njegovem prizadevanju je takrat tinjska občina prešla v slovenske roke. Ob njegovem odhodu ga je tinjska občina imenovala za častnega občana. Na angelsko nedeljo pred 17 leti pa je jubilant prevzel novo župnijo Videm ob Savi in bil obenem imenovan za dekana najobširnejše lavantin-ske dekanije. Bog ve, kolikokrat jo je v tem času že prepotoval: po dekanijskih vizitacijah, po cerkvenih slavnostih itd. Povsod ga poznajo in povsod ga ljubijo zaradi njegovega čistega značaja. Z vsakomur je prijazen, a vendar skrupolantno odločen v načelnih stvareh. 17 let, ki jih je preživel v svoji novi župniji, mu je prineslo mnogo radosti, pa tudi mnogo bridkosti. 0 slednjih molči. Življensko odpornost zajema iz tihe samote cerkve sv. Ruperta, ki ji je oskrbel nove zvonove in jo dal — z nernalimi žrtvami — še pred nedavnim na zunaj vso prenoviti. Prenovil je cerkev in vesel je tega, a še večje je njegovo veselje takrat, ko deli svojim vernikom kruh božjega življenja. Po njegovem prizadevanju je evliarl-Btično življenje v njegovi župniji na visoki stopinji. Nešteti se danes vesele njegovega jubileja, najbolj pa prelepa videmska župnija, ki iskreno želi, da bi ji naš slavljenec bil še dolgo za pastirja in vodnika. Artiče pri Brežicah Miklova Zala, To najlepšo igro izza časa turških vpadov na slovensko zemljo bodo vprizorill člani Prosvetnega društva v narodnih nošah dne 14. junija ob 8 zvečer na prostem v dolinici pod župniščem. Ker bo to v našem Posavju res redek dogodek, ste vijudno vabljeni vsi iz bližnje in daljne okolice' XVI. ljubljanski vel esejem Ljubljana, 30. maja. Redki pesimisti, ki so bili še pred petnajstimi leti trdno prepričani, da je ljubljanski velesejem le začasna ustanova, so se mogli danes prepričati, da je ta ustanova postala le važen mejnik in važno križišče gospodarskih interesov vse države ter obenem tudi važna in živahna vez naše države c drugimi evropskimi državami. Udeležba Češkoslovaške je na ljubljanskem velesejmu že tradicijonalna. Enako so tradicionalne udeležbe nekaterih sosednih držav. Razveseljiva pa je udeležba dveh držav, ki sta letos zastopani oficijelno tako po svojih poslanikih kakor tudi po svoji trgovini, namreč Grčije in Poljske. Slovesna otvoritev velesejma je bila na prostem. Predsednik velesejma g. B o n a č je najprej pozdravil zastopnike Nj. Vel. kralja, div. generala Petra Nedeljkoviča, g. bana dr. Marka Natlačena, ki je zastopal ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča, notranjega ministra dr. Korošca in trgovinskega ministra dr. V r b a n i 5 a , dalje g. škofa dr. R o ž m a n a , ljubljanskega župana dr. Adlešiča in mariborskega župana dr. J u v a n a. Posebej je pozdravil polkovnika B a t i č a kot zastopnika vojnega ministra, direktorja dr. F a t u r j a kot zastopnika prometnega ministra, načelnika dr. M a -j e r j a kot zastopnika ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Prisrčno je pozdravil tudi poslanika češkoslovaške republike dr. G i r -*o iz Belgrada, poslanika kraljevine Grčije g. Sakellaropulosa, zastopnike drugih držav. Poleg ljubljanskih zastopnikov inozemskih držav |e 5e posebej pozdravil poljskega generalnega konzula F i e d 1 e r j a , angleškega konzula R a p -p a, ki je zastopal angleškega poslanika Cainpbel-la in konzularnega gerenta Z i e d 1 e r j a , ki je zastopal avstrijsko republiko. V nadaljnem govoru Je predsednik Bonač omenjal kolektivno razstavo kraljevine Grčije, ki jo zastopa glavni ravnatelj eOlunpkega velesejma minister g. Calevras, 'toplo je pozdravil tudi zagrebškega župana g. Er-berja in zastopnika velesejma v Bariju. Na koncu je pozdravil tudi vse zastopnike raznih korpo-racij in organizacij. V nadaljnem govoru je omenjal razne specialne razstave na velesejmu, tako gostilničarsko razstavo, gospodinjsko razstavo, obrtniško razstavo, razstavo avtomobilov in razstavo društva »Živalca«. Izrazil je veliko upanje našega gospodarstva, da bo vlada, sodeč po izjavah uglednih članov vlade, izpolnila svoje namere s sanacijo slovenskih hranilnic, s čimer bi bil dan prvi pogoj za splošno sanacijo gospodarskega življenja. Spomnil se je pokojnega kralja Aleksandra, čigar spomin je bil primerno počaščen, nato pa je vzkliknil kralju Petru II., kateremu so tudi vsi vzkliknili trikratni »Živel!« Vojaška godba je zaigrala nato državno himno. V imenu gostilničarskega združenja je govoril predsednik g. Ciril Majcen, ki je naglašal važnost gostilničarske obrti za narodno gospodarstvo ter pomen sedanje gostilničarske razstave. Govor bana dr. Natlačena Naše slovensko gospodarstvo slavi danes svoj največji vsakoletni praznik. Zdi se, da se prav danes v teh izrednih prilikah potrjuje pravilnost in resničnost reka, da ita glad in ljubezen najjačji gonilni sili vsega človeškega napredka. Glad, gospodarska stiska, ki pritiska s tako težo danes naše gospodarsko iivljenje, in ljubezen do ustvarjanja vedno novega, popolnejšega, dovršenejšega, sta činitelja, ki kljubujeta tudi najtežjim zaprekam, ki ustvarjata in gradita kljub vsem oviram. Dokler v nas nc bo zamrlo stremljenje po zboljšanju življenjskih pogojev in dokler bo to naše stremljenje spremljala in plemenitila ljubezen do tvornega dela, želja po večji popolnosti, po večji in vedno večji dovršenosti, dotlej tudi ne bo usahnila v nas vera v uspeh lastnega dola in zagotovljen nam bo celo v najtežjih razmerah obstanek in napredek. V tem smislu izrekam v imenu celokupne kraljevske vlade in še posebej pooblaščen od gospoda predsednika vlade in ministra zunanjih del dr. Milana Stojadinoviča, od gospoda ministra notranjih del dr. Korošca in od gospoda ministra za trgovino in industrijo dr. Vrbaniča upravi velesejma iskreno zahvalo in popolno priznanje na njeno delo in ji čestitam na njenih dosedanjih uspehih, izražajoč obenem srčno željo, naj hi ustanova ljubljanskega velesejma tudi nadalje krepko napredovala v vsestransko korist in v ponos Sloveniji in vsej Jugoslaviji ter v čast in radost našega mladega kralja Petra II. Po pooblastilu gospoda ministra za trgovino in industrijo g. dr. Vrbaniča proglašam, da je velesejem otvorjen. Za šport in sončenje Crema universa! »LA TOJA« Mala doza Din 6'—, velika Din 12'— Po slovesni otvoritvi eo »i odlični udeleženci' ogledali velesejem, v prvi vrsti gostilničarsko razstavo, nato pa druge. V gospodinjski razstavi je bil prirejen zastopnikom skromen prigrizek. Gospodinjsko razstavo je otvorila ga. Kraigherjeva, ki je pozdravila g. bana dr. Natlačena in druge. Posebno pozornost na gostilničarski razstavi zaslužita dva oddelka, ki sta prav vzorno urejena: oddelek Zveze za tujski promet in oddelek Okrožnega urada. Zveza za tujeki promet je spretno aranžirala — kljub premajhnemu prostoru — galerijo lepih fotografij iz letoviških krajev iz Slovenije, tako iz bivše Kranjske, še bolj pa iz bivše Štajerske. Ne manjkajo tudi velike fotografije novih. oziroma obnovljenih letoviških krajev Škofje Loke, Kamnika in Radovljice, eo pa vmes tudi lepe fotografije iz Hrvatskega Primorja, Dalmacije, Bosne in drugih južnih jx>krajin. Posebno j>ozor-nost vzbuja ogromen relief dravske banovine, ki je izdelan zelo precizno in v živih barvah ter zelo nazorno, v najbolj primernem razmerju 1 : 1 in pol. Okrožni urad nas ne mori s suhoparnimi statistikami, temveč z nazornimi slikami in ponazorjenimi podatki, kako in koliko daje gostilničarska obrt zaslužka delavstvu, zanimiv pa je tudi njegov higijensko propagandni oddelek. K raznim drugim oddelkom se v teku trajanja velesejma še povrnemo. Pri zaprtju, motnjah ¥ prebavi vzemite zjutrai na prazen želodec kozarec naravna FRANZ IOSEF greniice. Registrirano od Min. soo- pot. in tiar. /.dr. S. br. 15.485 od 35. V. 1935. Stanje naših kliringov Po poročilu Narodne banke je znašal saldo naših kliringov dne 28. maja 1936: Nemčija 371,425.706 Din {21. maja — 6,740.937), Turčija 1,064.000 (— 1,153.000 Din) in Italija 148 milijonov 856.830 Din (— 651.451 Din). Jugoslavenska banka d. d. Dne 26. maja t. 1. je bil XXVI. redni občni zbor Jugoslavenske banke d. d. Občni zbor je vzel na znanje poročilo upravnega sveta o poslovanju v preteklem letu, odobril zaključne račune in sprejel predlog, da se čisti dobiček, ki po odpisih in po dotiranju pokojninskega fonda z Din 600.000 znaša 756 616.50 Din, skupaj s prenosom dobička iz leta 1934 v znesku 711.787.42 Din, torej skupno 1,468.403.92 Din. prenese na novi račun. — V upravni svet je bil ponovno izvoljen g. dr. Ferdinand Gramberg, kot novi člani pa so bili izvoljeni: g. Prokop Cipera in g. dr. Cvetko Gregorič. Novo mesto Polkovno slavo je praznovalo v četrtek vojaštvo 29. pešpolka novomeške garnizije. Ob 9 dopoldne je bila proslava v vojašnici v Križatijski ulici, ob 10 pa je bil na trgu Kralja Petra pred magistratom mimohod vojaštva pred predstavniki oblasti, uradov, vojaštva, učiteljstva in rezervnih oficirjev, potem pa je bila gostom, kakor tudi vojakom pripravljena zakuska na dvorišču vojašnice. Velikodušen dar. Vincencijeva konferenca v Novem mestu je letos obdarovala 23 dečkov in deklic, ki so sprejeli prvo sv. obhajilo, z obleko in čevlji. Jesenice Obisk inženjerjev Jugoslavije. Ob binkoštnih praznikih bo na Bledu kongres Udruženja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov. Po kongresnih prireditvah bodo napravili skupni izlet v obrate Kranjske industrijske družbe, ki so poznani kot najbolj moderni na vsem Balkanu, četudi stoji za njimi zgolj požrtvovalnost privatne podjetnosti. Inženjerjem želimo veliko pridobitev na turneji po slovenski privatni industriji. Za nabavo reševalnega avtomobila. Dne 21. junija bo na Jesenicah velika tombola, ki jo priredi jeseniška prostovoljna gasilska četa v ljudsko korist. Ker gre dobiček za nabavo avtomobila, ki ga Jesenice fiotrebujejo, vabijo na sodelovanje vse Jeseničane. Začetek tombole ob dveh popoldne na bivšem Ferjanovem vrtu. Razpisani veliki dobitki. 25 letnico poroke praznujeta vrla katoliška zakonca gospod in gospa Soklič na Jesenicah. Ugledni katoliški družini, ki je jeseniškemu prosvetnemu gibanju dala toliko sodelavcev, želimo še srečnejšo 50 letnico. Dr. Julius KugY, poznani planinski publicist, jc na jcsenicah obiskal svojega prijatelja inž Ru-deža Dr. Kugy je velik prijatelj Slovcncev in je za našo planinsko propagando gotovo napravil več kot morda katerikoli od poklicanih. Njegove štiri knjige o Julijskih alpah so iz nemščine prevedene tudi v angleški in francoski jezik, da vabijo prijatelje v naše gore. 40 852 zdravnikov v tu In inozemstvu je pismeno potrdilo, da je zajamčeno kofeina prosta kava Hag zares blagodat v vseh slučajih, v katerih nespečnost, srčna napaka in druge nervozne motnje silijo k temu, da se izloči kofein. Hag je pristna, čista plantažna kava visoke kakovosti, strokovnjaško sestavljena iz najfinejših vrst kave. Samo kofein je odstranjen iz teh kavnih zrn. Zategadelj kava Hag ni samo blagodat in izhod za ljudi z občutljivim organizmom, marveč tudi užitek brez primere za najbolj razvajenega sladokusca. Celo neki zdravnik je zelo dobro imenoval kavo Hag kot blagoslov za človeštva KAVA HAG VARUJE SRCE IN ŽIVCE1 ZAJAMČENO OPROŠČENA KOFEINA Priv. doc. dr. ing. Č. Nagode: f iz naše banovine v ostalo državo Podlaga za načrtno ureditev gospodarstva je ] v bistvu zemljevid jx>litično zaključenega ozemlja z urisanimi obstoječimi in ustvarljivimi relacijami med proizvajalnimi in f>otrošnimi področji raznih pokrajin in proizvodov. Na takem zemljevidu mora biti nazorno predočeno, kolike in katere možnosti izmenjav sploh obstoje ter katere veje produkcije in konsuma je f>otrebno preusmerjati, da dosežemo v državi čini uspešnejšo koordinacijo sestavnih enot in čim pravilnejše socijalno ravnotežje med stanovi. Plovba, železnice in ceste so one tehnične naprave, ki vežejo in zbližajo področja primanjkljajev z onimi presežkov. Dokler torej o teh nimamo povsem jasne slike, smo vedno v nevarnosti, da izbrana smer in vrstni red izgradbe prometnih sredstev ne odgovarja bistvenim interesom gosjio-darstva. Ravno za smotrno prometno-tehnično organizacijo je gosjx>darski načrt predpogoj uspeha. Izdelava »teoretskega« temelja za določitev novih smernic ekonomije pa srečava v naši državi še prav posebne stvarne, težkoče. Razne statistike ne nudijo v obdelavi snovi onega gradiva, ki bi ga potrebovali. Tako n. pr. povprečna potrošnja raznili dobrin, ki bistveno zavisi od kraja in časa, v statistikah ni obdelana. Na vsak korak nam dalje manjka znanstveno-kritičnih dognanj o je ureditev njih prodaje mnogo bolj zavisna od konsumno- in tarifno-političnih ukrepov nego od novih prometnih gradb. Sirinn trakov na našem kartograrau, ki po-menjajo jakost transportov, kaže, kake važnosti je z državno-prometnega stališča skrajšanjo zveze Slovenije proti Sušaku. V finančni zakon unešeni amandement o gradnji železnice Črnomelj—Vr-bovsko, daje formalno garancijo, da bo končno vendarle prišlo do gradbe. Skupno jakost transportov preko Rosalnic in Brežic ter danes v bistvu le glavno linijo razbre-menjujočih [>rog preko Ormoža in Rogatca odgovarja zmanjšani intenzivnosti izvoza v času go-sjiodarske depresije. Pričakovati je, da se bodo izvozni tokovi v prihodnosti bistveno ojačili. Premogovna industrija verjetno ne bo več obratovala z ono kapaciteto, s katero je bila zaposlena v prvih letih jx> prevratu, ko je stvarno radi svoj« opreme in drugih okolnosti imela v državi mono-fiolen položaj. Vendar je računati na realno razmejenem področju njenega konsuma s povečanjem debita. Trdnejša organizacija in zavestnejše vodstve lesne trgovine bo zahtevalo tudi proti jugovzhodu države izgraditev prog zadostne kapacitete, na katerih ne bo obratnih zastojev. TOVORNI PROMET L. /93S IZ PODROČJA DRAVSKE BANOVINE PROTI iEL. POSTAJAM V OSTAU DRŽAVI. □ postaji, to so vtovorilb povptteino lila*« NAD 1 VA»OM OHBVNO SsUŠ - s m iPImlilJ!^ T . | IZVOZ M. BANOV/NE V -L OSTALO DRŽAVO PO VPST! MNOŽIN/ TOVORA V LETU I9&S \ m». (SL/ii) >oo% v rezervah obratujočih in o izrabljivosti novih virov za kritje tuzeniskih potreb. Ne izvaja se zadostno uspešna kontrola nad tujcem oddanimi koncesijami, ki pogosto z minimalnimi realnimi koristmi za naše narodno gospodarstvo trošijo bogastvo naše zemlje in delavno silo našega človeka. K.ot prispevek k velikemu delu, ki ga moramo še izvršiti, predno bomo ustvarili podrobno podlago za novo gospodarsko politiko, priobčujem podatke o izvozu naše banovine proti ostali Jugoslaviji, vključno obmorske p>ostaje. Železnica in splavarenje sta obe glavni obliki, v katerih se vrši odvoz iz Slovenije. Kot je razvidno iz kartograma, so železnice v 1. 1935 odpeljale skupno 51.133 vagonov tovora. Od tega je bilo 21.121 vagonov (41%) lesa, 15.365 vagonov (30%) premoga in 4775 vagonov (9%) kovinskih izdelkov. Znatneje so dalje zastopani mineralni materiali, kamen (7%), poljski in kemični proizvodi (4 in 3%) ter bruševina (3%). Vsi ostali tovori skupno zavzamejo po množini le 3%. Višina udeležbe lesa na volumnu izvoza je pojačena še z onimi množinami, ki se splavljajo po Dravi in Savi z Dreto in Savinjo. Po podatkih šum. odd. banske uprave za 1. 1934 je odplulo v 2586 splavih ca. 35.000 pl. mJ lesa. Veliko večino proizvodov gozdarstva oddajamo na Sušak, podrejeno tudi na Split. Glasom že priobčenega kartograma za izvoz Slovenije na morje znaša ta okoli 15.000 vagonov. Splavljani les se troši ob Donavi ter spodnji Dravi in Savi. Premog, natovorjen na postajah Zagorje, Trbovlje in Hrastnik (12.138 vagonov), odpelje glavna proga proti Zagrebu ter na njo priključene železnice. Kakor je razvidno ic razdelitve nakladalnih postaj, kt utovorijo povprečno vsaj en vagon dnevno v namembi za jugovzhod države, predstavlja les ploskovno raztresen, premog pa krajevno koncentriran merodajni tovor izvoza naše banovine. V primeri z množino lesa in premoga so vse ; ostale dobrine neznatneje udeležene ter prtteknjo j na omrežje dokaj enakomerno ali v manjših rr.no i žinah. Z ozirom na po enoti teže večjo vrednost Ze iz pregleda samega izvoza Slovenije izhaja, da obstoji v sklopu državnega gosjiodarstva močan interes na tehuičnosti, ki vodi iz skrajnega severo-zapada proti Podunavfu in moravsko-var-darski depresiji. Tem zahtevam odgovarja v skladu z obliko in gorsko strukturo Jugoslavije postopna izgraditev v dravski banovini zgoščenih železnic, ki naj se — kakor je to razvidno na skici — proti jugovzhodu pahljačasto podaljšajo. Obdravska železnica bo kot prva dobila z zvezo Varaždin-Koprivnica, ki je v gradnji, svoj, če tudi za enkrat nekoliko okorno organiziran jx>-daljšek do Osjeka. Glavna proga Zidani most— Belgrad naj dobi preko Banjaluke desnobrežno vzporednico v severni Bosni na Belgrad. Oživo-tvori naj se j>reko 60 let stara zamisel centralne bosanske proge preko Zenice kot industrijskega središča in Sarajeva, priključene na Kosovo. Ob jugoslovansko-italijanski meji in Jadranski obali naj prevzame cesta na celini vodilno prometno vlogo. Seveda je to velikopotezen gradbeni načrt, katerega izvedbe pri današnjem stanju gospodarstva v celoti še ne jx>trebuJemo. Za stike dravske banovine z vzhodom države je važno predvsem, da se čimprej izgradi pričeta proga pri Varaž-dinu. Dalje je pravočasno in primerno jakosti prometa poskrbeti za ojačenje prog Zidani most— Zagreb in Črnomelj—Karlovee. Vse te gradbe pe so seveda v ozadju napram zahtevi po dobri transverzalni zvezi Slovenije na morje. Cerklje ob Krki Ker mi ob izstopu iz službe trgovine Pleterski v Dol. Pirošiči ni bik) mogoče se od vseh posloviti, »e s tem vsem obiskovalcem za skoraj 10 letno zaupanje najsrčnejše zahvaljujem, tei prosim, da ostanete tudi v bodoče še trgovini naklonjeni. — Z BogontJ Justi Kogej. Strela očeta osmih otrok Skoči Jan pri Turjaku, 20. maja. Nevihte, ki sadnje dni redno nastajajo v opoldanskih urah, ao v petek popoldne zahtevale v vasi Male Lipelne v tari Bkocijan pri Turjaku smrtno žrtev. Strela Je namreč ubila uglednega posestnika, 9! letnega Jožefa Adamiča, ki zapušča ženo in osem otrok. Adamičeva družina je bila v petek popoldne na polju na delu, ko se je nebo naenkrat pooblačilo ter Je pričelo treskati. Žena in otroci so pobegnili domov, Adamič sam pe Je stopil pod bližnji hrast. Med grmenjem je tre- ščilo v hrast in v Adamiča, strela je udarila Adamiča naravnost v desno stran ter nato v srce ter šla po vsem telesu v zemljo. Adamič Je bil takoj mrtev. Vsa vas je v žalosti za pokojnim Jožetom Adamičem, ki je bil skrben gospodar ter zelo agilen organizator. Bil je ustanovitelj ln poveljnik gasilske čete v Skocijanu ter je bil tudi član krajevnega Šolskega odbora. Pogreb pokojnika bo v nedeljo dopoldne. Vrlemu možu naj sveti večna luč! Žalujočim naše sožaljel Slovenska zemlja in nemški samostan Pod tem naslovom je »jutro« v Stev. 120 no drugi strani obravnavalo zadevo s posestvom Pekre na način, da bi utegnila javnost dobiti o tem napačno sliko. Da »e to ne zgodi, naj služijo sledeče ugotovitve: Cl. 267 St. Germainske mirovne pogodbe določa, da mora avstrijskim državljanom osja« popolnoma neokrnjena zasebna lastnina zasebne pravice in koristi, ki jih imajo na ozemhu ki te poprej pripadalo avstro-ogrski monarhiji. Benediktinski samostan Sv. Pavel na Koroškem je že več 100 let lastnik posestva v Pekrah, zato velja določba mirovne pogodbe tudi za to zemljišče in za ta samostan. Zato je pisanie m govorjenje, da se naj zemljišča, ki so last samostanov ki imajo svoj sedež v Avstriji, porazdele, zlobno, ako »e hoče s takim pisanjem zavestno zavajati ljudi proti ukrepom državnih oblash glede tujih lastnikov, neumno, ako test, ki hoče brn resen piše o stvareh, o katerih nima pojma. Razen razsodbe haškega razsodišča tako v zadev) Belje, v zadevi posestva grofa Szapan v Prek-murju, pa tudi tkzv. nemške hiše v Celju itd itd. pričajo dovoli jasno, v kake nepnihke pride država, ako ne upošteva določb mirovne pogodbe. Posestvo Pekre, v izmeri okoli 21 ha, je torej že od nekdaj last benediktinskega samostana Sv Pavel na Koroškem Z zakupno pogodbo z dne 16. X. 1920 je to posestvo vzelo v zakup Poverjeništvo za kmetijstvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani. V zakupni pogodbi se navajajo posamezne parcele, ki so predmet zakupne pogodbe in se potem navaja tudi površina posameznih kulturnih vrst, kakor sledi: 6 ha a 86 m2 vinogradov, 4 ha 27 a 73 m1 vrtov (sadov-nikov) 5 ho 33 a 68 m1 travnikov in pašnikov, 80 o 71 m1 njiv, 68 a 91 m» koloseka, 8 a 81 m» ribnikov, 9 a 39 m' siavbišč ter na teh se nahajajoča poslopja, in sicer: hišt. 3, 6 in 7, gozda 2 ha itd. V zapisniku povodom predaje ozir. prevzetja posestva Pekre v državno oskrbo na podlagi zakupne pogodbe, ki se je sestavil dne 6. XI. 1920, se ugotavlja, da se obenem s posestvom prevzameta tudi na posestvu stanujoči dve viničar-ski rodbini, prva s 6 družinskimi člani, druga s 4 delovnimi močmi. Obenem se je sestavil kletni inventar, kateri je tudi bil dan v najem Zakupna pogodba se je sklenila za dobo 15 let, zakupnina je znašala samo 2500 letno. Po preteku zakupne dobe mora zakupojemnik posestvo vrniti v stanju, v katerem se nahaja, vse naprave ter vse stroške za preureditev posestva trpi zakupnik in prepusti iste po preteku zakupne dobe brezplačno zakupodajalcu. Adaptacije na poslopjih in dozidave, kakor tudi nove zgradbe lahko lastnik prevzame, lahko pa tudi zahteva, da mora zakupojemnik dotične zgradbe podreti, materijal odstraniti ter svet spraviti v prejšnji stan. V pogodbi se tudi izrecno poudarja, da je Poverjeništvo za kmetijstvo vzelo posestvo v zakup v svrho ustanovitve državnega preizkuševalnega vinograda Na podlagi te pogodbe je lavna uprava na posestvu v Pekrah osnovala razsadnik in trsnico ter uvedlo na posestvu tudi viničarske tečaje. Takšno je bilo stanje, ko je začela delovati komisija za agrarno reformo. Prvi odlok je izdal Okrožni agrarni urad v Mariboru dne 4. 8. 1922 št. 3387. Z ozirom na obstoječo zakupno pogodbo je ta odlok pridehl celo posestvo Pekre lastniku v drugo polovico ožjega maksimuma. Ni torej res, da se je posestvo Pekre že pred 10 leta razlastilo. Res pa je, da je vkljub obstoječi zakupni pogodbi banska uprava hotela posestvo razlastiti sebi v korist, toda tozadevne odloke je ministrstvo Poljoprivrede razveljavilo in to naposled z odlokom z dne 19. 8. 1931, Br. 45933/Vla. Medtem je stopil v veljavo zakon o likvidaciji agrarne reforme od 19. 6. 1931. Ta zakon ie v skladu s prejšnjimi predpisi ponovno določil, da vmogradi z viničarskimi deputati in sadonosniki ne morejo biti predmet razlastitve za agrarne interesente, gozdovi pa le tedaj, ako presegajo površino 1000 ha. Vkljub tej določbi je bonska uprava znova razlastila sebi v prid posestvo Pekre in to z odlokom z dne 4. 2. 1933 HI/6 Nr. 124/1/V, in to vkljub temu, da se je samostan skliceval na določbe zakona. Banska uprava je torej postopala tako, kakor bi določb, s katerimi se prepoveduje razlastitev vinogradov in gozdov, sploh ne bilo. Ne pritožbo samostana je ministrstvo razlastitveni odlok banske uprave potrdilo; ugovore samostana, da se vinogradi, sadovniki, gozdi in poslopja v smislu zakona o likvidaciji agrarne reforme ne smejo razlastiti, je ministrstvo zavrnilo z ugotovitvijo, ki je bila v nasprotju z vsemi ugotovitvami komisij, ki so poslovale na kraju samem, da ugotove kulturne vrste posameznih zemljišč. Ministrstvo je namreč v svoji odločbi ugotovilo, da ne gre za vinograde, za sadovnike in za hiše, temveč za »potpunoma napuštenu Praznih vzornega očeta V krogu svojih dragih j« te dni praznoval 80 letnico svojega rojstva Petkov oče v Nemški vasi pri Ribnici na Dolenjskem. Njegova življenjska pot ni bila posuta z rožicami. Od zgodnjega jutra do poznega večera je moral s svojo zvesto zakonsko družico Heleno garati, da je preživel in vzgojil svojo številno družino. Od devetih otrok jih živi še 9edem, ki so vsi preskrbljeni in poročeni, samo hčerka Ivanka se iz ljubezni do staršev ni hotela poročiti. Sedaj jim streže in jih neguje kakor dva otroka. Petkov oče je bil ves čas svojega dolgega življenja pošten, značafen ir. dobrosrčen mož. Bog mu daj preživeti večer življenja v veselju in zdravja. vmogradrtišku zemlju« in da tudi razlastitev gozda ni protizakonita, ker leži gozd o kompleksu te »potpunoma napuštene vinogradniške zemlje«. Res pa ie, da so vse komisije ugotovile, da so se na posestvu Pekre nahajali leta 1920 vinogradi, sadonosniki, viničarski deputati in 3 hiše z gospodarskim poslopjem in da leži gozd nekaj kilometrov vstran od ostalega posestva in da tvori dd velike gozdne parcele, ki sega daleč na Pohorje. Iz tega je razvidno, da ie ministrstvo v svoji odločbi moralo dejansko stanje popolnoma po-tvoriti, da »e moglo spraviti svojo odločbo v sklad z zrftonom. Brez dvoma je, da ministrstvo ni imelo povoda potvariati dejanski stan, temveč da se je to moralo zgoditi s strani banske uprave, ki je napela vse sile, da bi dobila posestvo Pekre brezplačno v svojo last, četudi proti izrečnemu besedilu zakona. jasno je, da je bila pri opisanem dejanskem stanu samostanu dana možnost, da se pritoži na haško razsodišče. Jasno ie tudi, da bi samostanu z lahkoto bil uspel dokaz, da ugotovitev v odločbi ministrstva poljoprivrede, da gre za »potpunoma napuštenu vinogradnišku zemlju«, ne odgovarja dejstvom in da je ta ugotovitev storjena samo za to, da se navidezno spravi odločba v sklad z zakonitimi predpisi. Preden je pa samostan nastopil to pot, se je obrnil še enkrat na bansko upravo s predlogom na obnovitev postopanja. Komisija, ki se ie na to vršila, )e ugotovila, da ugotovitve ministrstva poljoprivrede ne odgovarjajo dejstvom. Ugotovilo se je namreč, da še danes rastejo v velikem delu vinograda one trie, ki so rastle leta 1919, ugotovilo se je, do še danes stoje one 3 hiše in ono gospodarsko poslopje, ki je stalo leta 1919, in nadalje se je ugotovilo, da gozdna parcela, ki je bila razlaščena, nikakor ni v enklavi ostalega zemljišča, temveč da se nahaja od posestva oddaljeno nekaj km in to v arondaciji velike gozdne parcele. Ako bo ministrstvo prošnji na obnovo postopanja ugodilo, se pač samobsebi razume, da bo banska uprave morala posestvo Pekre vrniti lastniku. S tem bi bilo upostavljeno zakonito stanje, obenem bi pa tat zbrisan veliki madež od državne uprave, ki je v prizadevanju, da bi dobila banovina brezplačno posestvo Pekre v svojo last, Sla tako daleč, da je spremenila na papirju vinograde, sadonosnike in W5e v »potpunoma napuštenu vinogradnišku zemlju« m jc premestila gozd, ki leži nekaj km oddaljen od posestva, v sredino te »potpunoma napuštene vinogradniške zemlje«. Agrarna relorma na veleposestvu Auersperg na Kočevskem P s, To posestvo je največje posestvo v Sloveniji. Meri okoli 23.500 ha, od katerih je pa okoli 22 tisoč 860 ha gozda. Pri razdelitvi države na banovine je pripadlo od tega veleposestva okoli 18.700 hektarjev na dravsko banovino, okoli 4800 pa savski banovini. Dne 26. junija 19S1 je izšel zakon o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. Razen določil o poljedelski zemlji ima tudi določbo, da se lahko razlastijo v dravski banovini vse gozdne površine veleposestev nad 1000 ha, v tkz. Gorskem kotaru (okraji Delnice, Vrbovsko in Sušak v savski banovini) pa nad 1000 oralov. Na temelju tega zakona je izdala vlada dne 16. februarja 1932 dva odloka o razlastitvi. Auerspergu je bilo po teh odlokih odvzetih v dravski banovini okoli 14.780 ha gozda in puščenih 3000 ha, v savski banovini pa mu je bilo odvzetih okoli 2500 ha in puščenih okoli 2300 ha. Skupno mu je bilo za enkrat puščenih okoli 5300 ha. Od tega si je izbral pri svoji žagi v Soteski okoli 1000 ha, v bližini svoje žage v Jelendolu okoli 2000 ha, pri njegovi žagi v Glažuti pa mu je ostalo okoli 2300 hektarjev. Razlastitev veleposestniških go«dov se je izvršila v korist okoliških občin, ki 90 postale idealne solastnice teh gozdov. Za upravo razlaščenih gozdov je bila v dravski banovini imenovana >Uprava razlaščenih veleposestniških gozdov« s sedežem v Ljubljani, v savski banovini pa s sedežem v Delnicah. S strokovno upravo se naj oču-vajo ti gozdovi pred propadanjem. Ko je izšel odlok o razlastitvi, je poptldil Auersperg prizadetim občinam poravnavo na" ta način, da jim odstopi del prisojenega gozda brezplačno, če se mu povrne večji del razlaščenih gozdov. Vodila so se dolgotrajna pogajanja, na katera so uplivali vsakovrstni interesenti. Nekatere občine, predvsem kočevske, ki so se bale izgubiti Auer-sperga kot stebra svoje ponemčevalne politike, so bile za poravnavo, druge občine so bile pa proti. Tako je ostalo do danes. Auersperg se je posluževal pri svojem prizadevanju vseh mogočih sredstev. Kot avstrijski državljan je užival tudi vso diplomatsko podporo Avstrije. Naši merodajni faktorji, tako pod prejšnjim kot sedanjim režimom, iz gospodarskih razlogov .so bili naklonjeni event. ugodni poravnavi. Zadnje zasliševanje občin glede poravnave se je vršilo v času od 9. do 26. marca t. 1. Pri tem se je večina občin pod raznimi političnimi in nemško nacionalnimi vplivi izrekla za nadaljevanje pogajanj z Auerspergom, druge so jih pa odločno odklonile. Upoštevajoč mnenje občin, ki eo bile za nadaljevanje pogajanj, je predsednik začasne državne uprave v Ljubljani omenil, da bi se pogajanja za sporazum vodila lahko edinole na isti bazi. kot je služila za dosežen sporazum pri knezu Alfredu Windischgratzu, veleposestniku v Rogatcu. Ta je češki državljan in je že bil vložil tožbo pri mednarodnem rarasodišču v Haagu. Kmalu pa je uvidel brezuspešnoet tožbe in jo umaknil. Po tem ključu bi se povrnilo Auerspergu v dravski banovini okoli 3000 ha gozda poleg že puščenih. Njegove žage, na katere se je vedno skliceval, bi dobile dovoljno zaledje. Brezplačno pa bi odstopil bolj oddaljene in precej izsekane površine, od katerih so nekatere le balast. Auersperg pa je tudi to bazo odklonil. Tako so postala nadaljnja pogajanja brezsmiselna. V zadnjem času izvršujejo agrarne oblasti dokončno določanje objektov, nato se bo izvršila cenitev po zakonu in določila višina odškodnine. To delo bo trajalo Se nekaj mesecev. Začasna dii. uprava je imela zaradi neurejenih razmer zelo težko delo. Auersperg jo je oviral kjer je le mogel. Toda kljub temu je uspešno gospodarila. V teh letih najhujše gospodarske krize ji je uspelo doseči znaten čisti dobiček, tako da je lahko položila pri hipotekami banki obroke za odškodnino Auerspergu, presežek bo pa stavila na razpolago občinam v socialne namene. Auersperg pošilja zaradi razlastitve že dolgo časa na razna mesta »memorandume«, v katerih po svoje dokazuje, kakftne silne krivice ao se mu zgodile ln izreka grožnje. Mislimo, da Auersperg nima vzroka pritoževati se mnogo. Že pri razlastitvi mu je bilo puščenih 5300 ha najboljšega gozda, medtem ko so bili pri sosednjem, še večjem veleposestniku knezu Turn-Taxisu v savski banovini odvzeti vsi gozdovi nad 1000 oralov. Se danes je Auersperg največji posestnik v naših krajih. Potom poravnave »o mu nameravali zaščititi vao industrijo. Odškodnina, določena za razlaščene gozdove, res ni bila velika. Toda medtem je vrednost gozdov toliko padla, da bo za mnoge oddaljene in izsekane površine popolnoma odgovarjala. Grožnje z razsodiščem v Haagu se torej ni bati. Toda zastonj bi iskali pri Auerspergu uvidevnosti. Za poravnavo je nudil večinoma malovredne površine in ko je vkljub vsemu pritisku ni dosegel, je začel povsod blatiti Slovence, jim očitati boljševizem in bogve kaj še vse. V zadnjem času je začel Auersperg groziti 7. ustavitvijo svojih žag. Dejansko je prodal iz svojih ne-razlaščenih "ozdov okoli ®vojih £sg Jelendol in ga slovenski lesni trgovci iz bližnje in daljnje okolice in ga vozijo zdaj mimo njegovih žag proč. Ni sicer slabo, če pridejo domači lesni trgovci do cenenega lesa za svoje industrije. Toda Auersperg ni mislil pomoči njim, temveč udariti delavce, ki so zaposleni na njegovih žagah. Nameščencem — seveda le samo Slovencem — je že odpovedano. Žage se bodo čez kakšen mesec dni ustavile in potem pridejo delavci na vrsto. 0 povečanju krize na lesnem trgu ne more biti govora, v dokaz je to, da so les pokupili drugi trgovci, ki ga morajo prevažati na velike daljave. Glede trditve, da mu primanjkuje denarja m obratovanje, opozarjamo na to, da je bil Auersperg predlanskim kaznovan zaradi prepovedanega izvoza denarja. Vse Anerspergove žage so bile od nekdaj pa do leta 1925. oddane v najem. Šele v zadnjih letih jih je postopoma vzel v svojo lastno režijo. Predlog, da da žage zopet v najem, če noče sam obratovati, je odklonil in jih bo rajši pustil razpasti. Izgleda, da je Auersperg izgubil vso razsodnost. Pozablja, da so mu bile površine nad 1000 hektarjev puščene samo zaradi njegove industrije, da ne izgube morda naši ljudje kruh, pozablja nadalje, da postaja v zvezi s tem razlastitev vse do 1000 ha, kot jo predvideva zakon, zopet odprta, pozablja končno, da imamo mi še druga sredstva za zaščito našega delovnega ljudstva. Mislimo, da bo početje Auersperga odprlo oči še tistim, ki so doslej iz gospodarskih razlogov pospeševali poravnavo z njim. Prej tlaka, pozneje zasužnjenost tujemu kapitalu in protinarodnim interesom, ali ne bo nikdar konec križevega pota našega naroda? Treba bo zbrati zadnje moči in po potrebi tudi zadnje dinarje, da se končno rešimo Na stvar se še povrnemo! Blagoslov vogelnega kamna cerkve Kristusa Kralja v Hrastniku V nedeljo, dne 7. junija bo prevzv. g. knezo-škof dr. Ivan Tomažič blagoslovil vogelni kamen in vložil listine za cerkvev Kristusa Kralja v Hrastniku. Slovesni obred se bo izvršil popoldne ob 4. Ta delavska cerkev, za katero je veliko župnij obeh škofij prispevalo z izredno ljubeznijo in požrtvovalnostjo, se že prav pridno gradi. Na dveh frontah 90 betonski zidovi postavljeni že šest metrov visoko. Nad spodnjimi prostori se polaga že tudi železobetonska plošča. Vabimo za ta elovesni dan v našo črno hrastniško dolino vse one, ki so si od ust pritegnili, da so dali svoj dar, da bo kmalu črna dolina imela svojo novo svetišče. Ta cerkev Kristusa Kralja bo spomenik ljubezni slovenskega ljudstva do rudarjev in delavcev, kajti slovensko ljudstvo je s svojimi darovi za cerkev dalo brezposelnim dela in kruha, postavilo pa tudi cerkev kot ljudsko univerzo za srčno vzgojo v črni dolini. Zato vsi naši dragi dobrotniki, iskreno dobrodošli! Sv. Benedikt v Slov. gor. Kakor smo že poročali, bo no binkošti pri nas Ciril-Meiodijski tabor v proslavo 1050-letnice sv. Metoda. Spored: 1. Zjutraj budnica, igra godba g. Slaveka Belna; 2. Pri obeh službah božjih govori o pomenu sv. Soluncev za Slovane; 3. Popoldne ob 3 ljudski tabor, na katerem govori g. Franjo Zebot, nato slavnostna krstno predstava »Naša apostola«, pri kateri sodeluje nad 110 igralcev, konji, godba. Zbori mož, fantov, deklet ter žen bodo imeli prekmursko narodno nošo, katero so si sami napravili. Zlasti slikovita bo ženska noša. — »Naša apostola« nos bosta utrdila v prepričanju, da moramo biti Slovenci kristjani, če hočemo Slovenci sploh ostati. — Vstopnina za predstavo bo zmerna. — Vabimo vse, da pridejo na binkošti v idilično benediško dolino. — Če bi na binkošti deževalo, tedaj bo tabor no bmkoštni ponedeljek; če bo pa tudi v ponedeljek dež, tedaj se vrši vsa slovesnost J. junija. Šoštanj Prosvetni tabor. Ko je bilo ustavljeno preganjanje katoliške prosvete, je začelo po naših društvih kliti živahnejše življenje kot kadarkoli. Po znani svobodoljubni in pravični odločbi našega voditelja in notranjega ministra dr. Korošca o katoliški slovenski prosveti ie tudi noše društvo pričelo delati z močnim razmahom. O tem pričajo zlasti mesečne prosvetne ure z vedno mnogoštevilno obiskanimi predavanji, ki so sc vršila tudi ločeno za fante in može ter dekleta. Da poglobimo to delo pri nas in ga poživimo v prosvetnih društvih Savinjske, Misliniske in Šaleške doline, bomo imeli v nedeljo, dne 7. junija prosvetni tabor s sv mašo in pridigo ob pol 10 na gričku polen cerkve, kjer se bodo vršile tiste rogiega dneve pasijonske uprizorivte. Cerkveni govor bo lesa, ki je bil namenjen za te žage. Pokupili soimel prof. Karo Ante, nato pa bodo govorili g. Razstava bratov Vidmarjev Ljubljana, 29. maja. Včeraj ob 19.50 zvečer je bila otvoritev umetniške razstave bratov Draga in Nandeta.Vid-marji v Jakopičevem paviljonu pod okrilem društva »Slovenski lik«. Razstavo je odprl umetnostni zgodovinar in kritik dr. France Štele, ki je najprei pozdravil odlične goste, tako nadzornika Dolenca kot zastopnika bana, dr. Moleita kot zastopnika župana, dr. Windischerja kot predsednika Narodne galerije, upravitelja Zormana ter odličnega gosta, ki je prišel iz Zagreba, poljskega generalnega konzula dr. Flieder-Albertija z gospo ter ostalo občinstvo. — Uvodoma je v govoru, ki ga je prenašala tudi naša radijska postaja, označil razvoj likovne umetnosti po vojni po vseh generacijah — brata Vidmarja spadata k drugi — ki je začela v znamenju abstraktnega ekspresionizma ter se polagoma razvijala v umetnost stvarnost, iz duhovne ekstaze v opisovanje vasi in življenja v njej. Potem se je ustavil podrobneje pri razstavljalcih, podal življenjski obris obeh, njihovo šolanje doma in v svetu, njihovo skupno ustvarjanje ter poudaril njihovo — zadnija leta — zavedno ločenost v stanovanju: eden živi v Tržiču, drugi v Ljubljani, pri čemer je prišla bolj do izraza njihova osebna individualnost. S tem je odprl razstavo ter naprosil povabljeno občinstvo, da si jo ogleda. Opozarjamo na to razstavo mladih slovenskih umetnikov, ki 2e od I. 1931 nista razstavljala v Ljubljana in ki sta v tem času napravila velik razvoj v svojem slikarstvu. Če smo ju včasih poznali kot slikarja bučnih pokrajinskih pejsažev, sta se sedaj sprevrgla v figuralne studie, ter predstavljata predvsem kmečke socialne motive, prav v smislu moderne kmečke umetnosti. Razstavila sta v treh prostorih: v STednji veliki dvorani razstavljata skupno figuralne in skupinske podobe, v obeh stranskih pa kaže vsak posebej svoj lasten razvoj. Strokovna kritika bo še posebej ocenila njuno umetniško delo. Nascnamila \ i.. Liubliana 1 Vdruienjt diplomiranih tehnikov kr. Jugoslavije vabi članstvo na II. redno akupSčimo glavne u-prave, ki bo letos na blnkofttni pouiedeijak ob • do-l>old.ne v boli dvoraini hotela «Umion« v LJubljani. V M potrebne Informacijo dotai članstvo mod uradnimi urami v društveni pisarni, Tavčarjeva ulica 6, dvorišče, 1 Kino Kodeljevo igra danes im jutri ob S in pol 9 .Malega polkovnika. (Shirley Tom p le) ln «Na polju &aatit (IVritpita Holm). Dano« ob S samo cMali polkovnik« po »niiani vstopnini. 1 No&ito »i ni bo imajo lekarne: dame«: mr. Pttoeott, Tyršev« cesta 6; mr. Hočevar, Celovška oesta 60; mr. Gartue, Moste. — V ponedeljek: dr. Kinet, Tyrševa costa 41; mr. Tmikocxy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova «11 ca 7. — V torek: mr. Bakarčifi, &v. Jakoba 9; mr. iUmor, Miklošlčov« oewta 30, ln mr. Gartos, Most«. Maribor m Pozor na obstoječi strani pasji zapori Lastniki io ljubitelji psov naj blagovolijo sporočiti »vaje naslove to morebitne predloge 7,a ustanovitev dr-uAtva in ukrepov rji zaftčito živali na neslov tovamairja nmUa Herman Berg, Maribor. Mneibotslio ®lcftgtBt&le Nedelja, JI. maja ob 2«: Sveti Anton. v*eh zaljubljenih patron. Zadnjič. Znižane cene. Ponedeljek, 1. junija ob 15: Micki je treba moia. Gostovanje draju. odseka gasilske čete i7, Cirkove. — Ob 20: Plet v Savoj/u. Znižane cene. Zaključek sezone. Radio Programi Radio Ljubljana! Nedelja, 31. maja. 8 Dohre volje biti, to ons veseli (jplošče). — 8.45 Napoved časa, poročila, objava sporeda. — 9 Verski govor (p. Valerijan Uč-aik). — 9.16 Prenos cerkven« glasbe is franči&kanake cerkve. — 10.16 Lalo: La rod d'Ys. uvertura (iplo&čo). — 10.M Premo« otvoritve enperanitskog:« kongresa. — 11.15 Preno« prome-nadnega koncerta godbe »Sloge«. — 12 Naipoved čatta, objava sporeda, obvestila. — 12.16 Nadaljevanje prenosa koncerta »Sloge«. — 13 Kar imamo, to vam (lamo! (jpioSče po željah) — (oddaja je prekinjena od 14 do 17). — 17 Reportaža z velesejma: Ogilod gospodarske razstav« (zve&B gospodinj). — 17.20 Koncert Radijskega orkestra. — 18.30 Otroci! Poslušajte!: Stniček Matričok govori im T>oje. — 19 Napoved časa, vremena, ]x»ročila, objava aporeda, obvestila. — 19.30 Nacijonalna ura: Sava Tokelija (Petrovič iz Zagreba). — 19.50 Prenos Smarnic ia cerkve sv. Ciriila io Metod a. — 20..10 Btbin Kristan: Kdo je blaaen — komedija v enem dejanju. — 21.16 Prenos lahke glasbe 7, velesejima (»Ruslan« 1® Volge). — 22 Naipoved časa, vremena, poročila, ohjava spored«. 212.30 III. večer za naše izseljence: Nagovor ljubljanskega župana gostp. dr. Adlešiča. Sodelujejo: Radijski orkester (dirigent D. M. Šijanec). Akademski pevski kvintet. Kmečki trio (gg. Gregorc Janko, Stanko Avgust, Nachforg Franc). — Konec ob 24. Ponedeljek, 1. junija. 9 Sopok pozabljenih slovanskih melodij (haimonrika šolo, Rakufta Ciril). — 9.45 Verski govori (g. dT. Ciril Potočnik). — 10 Prenos cerkvene glasbe i i stolnic«. — U V kraljestvu lutk (plošde). — 11.30 Mladinska ura: Kotičkov stmič-ek: Bir-mančok JoMc. — 12 Napoved časa, objava mioreda, obvestila. — 1E.1S Operni »pevi tat fantazije (poje gdč. Zvoniimilr« 2npeivč«va, »premija Radijski orkester). — 13.20 K«r želite, to dobite! (Radijski orkester Hrrn po željah naročnikov) — (oddaja Je prekinjena od 14—17). — 17 Pesmico ln plesii (igra Cimmerrmanov trio). — 17.45 Gustav StrmiSa čita blnkožtne pesmi in črtice. — 1.15 Kar lunarno, to vam damo (ploSče po željah). — IS Napoved čaaa, poročil«, objava uporeda. — 19.30 Nacijonalna ura: Mesečni politični pregled (It: Belgrada). — 30 Večer cerkvene glasbe (prenos iz Zagreba). — 21 Venčikii narodnih pesmi s pevskimi vložki. Igra Radijski orkester, Eliasruhe< Je bila eek> tako ljubezniva, da mi Je ponudila za spremstvo hišnega služabnika Fajada, katoliškega Arabca, ki je bil že v Cezareji in* so mu pota dobi« znana. Na puščavskem brzovlaku Bilo je vprav 1. aprila^ ko »va s Fajadom ob pol devetih zjutraj v Haifi sedla na vlak, da najn odpelje proti Cezareji. Vozni listek sva vzela do postaje Btnjamina, ki je najbližja najinemu eil|u. Porabila sva vlak, ki vozi vsak dan od Haite Puščavski brzovlak. _ Llde in Gazo proti Egiptu. Zadnia postaja _ njegovi poti Je Kanta ra Kast ob Sueškem pre teopu, kjer morajo potniki izstopiti in se z ladjo prepeljati 6e». kanal, da na drugi strani zasedejo egiptske vlake proti Port Saidu ali Kairi. Naš vlak je bil že v Haifi močno zaseden, po veihii s Judi, ki so se vozili proti Lidi in Tel Avivu. Železnica je speljana mimo luke in Karmel-ritega rta ob slikoviti morski obali. V luki so •tele mogočno na straži tri angleške bojne ladje ln pričale, da je Anglež pripravljen za vsako ceno i verovati svojo posest na vzhodu. ! Hitro je bila za nami nemška kolonija, ki tvori sapadno predmestje Haife, in ie smo se po-mfkali ob morju med lepo obdelanimi polji. Do Ude tn 8e dalje bo vlak vozil skoro mimo samih (odovaklh naselbin. Povsod, posebno pa v rodovitni Saronski ravnini, ki se razprostira med Jafo tn Česa rejo globoko v notranjost dežele, se kažejo sledovi judovske pridnosti in podjetnosti. Kar je bilo pod Arabci in Turki dolga stoletja gola, neobdelana puščava, so v par desetletjih Judje spre-BtenOi v najrodovitnejše polje. Od Karmela nizdol te vozimo med samimi paradižniki, melonami in * Žitom posejanimi njivami. Med njivami so izkopani jarki, po katerih teče voda in namaka suho mniljo. Pri pogledu na ta lepo obdelana polja se Je moj ■premljevalec ves čas jezil na svoje rojake, ki so bili toliko stoletij gospodarji te zemlje, a niso znali iz nje napraviti ničesar. Pustili so jo v nemar, da se ie spremenila v puščavo, nato so jo judovski priseljenci čimdalje bolj oblastni. Res je, Arabec ni ustvarjen za delo. Zadovoljen je z najskromnejšo hrano, samo da mu ni treba delati. Ure in ure presedi ali preleži na solncu in je srečen, da ima le kavo in tobak. Občudovanja vredna je ta skromnost glede hrane celo pri enih redkih, ki so prisiljeni težko delati. Poleg Po oranžni h nasadih in peščenih sipinah Po pctčetrturni vožnji vlak obstoji na postaji Binjamina in s Fajadom izstopiva. Z nama izstopi nekaj Judinj, ki so namenjene v kolonijo Binjamino. Midva Jo pa zavijeva kar čez tračnice proti zapadu, v smeri proti morski obali. Cezareja je od Banjamine oddaljena le 6 km, a pot ni lepa. Vzhodno od Cezareje se namreč razprostira širok pas peščenih sipin, preko .katerih ne petje nobena cesta. Do Cezareje je mogoče priti samo na oslu oziroma kameli, ali pa je treba peš pregaziti sipine. S Fajadom sva se odločila za slednje in nisva obžalovala, ker sva lahko bolj nemoteno opazovala pokrajino. Komaj sva prekoračila železniški tir, naju je že zajel močan, prijeten vonj oranžnega cvetja. Bila sva med samimi oranžnimi nasadi. Vmes je speljana široka cesta po globoki rjavi prsti. Primerna je bolj za pešhojo ali ježo kot za avto. Od časa do časa sva ob cesti naletela na črne beduin-ske šotore in skromne lesene koče. Beduini v črnih oblekah so varuhi oranžnih nasadov in delavci v njih. Pred kočami čepe umazane beduinke s tetoviranimi obrazi, v prahu se valjajo otroci. Ko naju zapazijo, prihite blizu in naju pozdravljajo: >Saida — bakfiišl« Arabski otrok nikdar ne pozdravlja i« uljudnosti, ampak samo zaradi bakšiša. . Pri vhodu nekega nasada zagledava judovskega delavca. Ogovoriva ga nemško. Vesel, da se zanimava zanj, naju povabi r vrt, da nama ga raz-kaže. Pred tremi tedni je bila končana trgatev oranž; sedaj je vse v najbujnejšem evetjn. Nastopit Je že tudi čas, ko je treba pričeti r. namakanjem zemlje. Oranže so žlahten sad. a da drevesa obrodijo, te je treba dosti truditi z njimi, podobno kot z vinsko trto. Spomladi skopljejo delavci okrog vsakega debla do 60 em globoko kotanjo. V to kotanjo, ki je približno 2 m dolga ln prav toliko široka, spustijo najmanj enkrat na mesec vodo, da ! jo popolnoma zalije; po vrh vode nasujejo v vsa-i ko kotanjo po 250 g kalija, ki se uporablja kot umetno gnojilo. Voda priteka v sadovnjak po be-toniranih kanalih, ki so lako narejeni, da se na poljubnih mestih lahko odvaja v stranske jarke. Brez. posebnega truda so kotanje okrog oranžnih i dreves hitro napolnjene 7, vodo. Skrb delavca je 1 samo. da dotok vode primerno regulira in vrh vode pri vsakemu deblu nasuie umetnega gnojila. Zemlja v Palestini je v ravnih in nizkih legah izredno rodovitna. S pomočjo vode se da iz nje napraviti raj. Judom je treba priznati, da so problem vode v Palestini spretno rešili. Vodo, ki jo Tod je torej stala nekdaj ponosna Cezareja, ki so jo kot »Stratonov stolp /gradili Sidono.i in jo je rimski cesar Avgust podari! kralju Herodu! Tista Cezareja, ki jo je Herod pretvoril v mogočno trdnjavo na zapadu svoje države in zgradil ob njej veliko pristanišče, edino v nekdanji Palestini. Tukaj so stolovali rimski upravitelji Palestine, med drugimi Poncij Pilat, in ji s tem dali značaj glavnega mesta. V mestu je bila nameščena rimska garnizija. Sv. Pavel je tu dve leti ječa! v strogem zaporu pod upraviteljem Antoni jem Feliksom. Mesto je tudi še v prvih krščanskih stoletjih ohranilo svoj sijaj. Od konca 2. stol. je bilo cerkveno središče Palestine. Origen je v Cezareji ustanovil znamenito katehetično šolo, na kaleri so se izobraževali slavni cerkveni očetje in pisatelji. J.eta 638 so mesto osvojili Arabci in uničili knjižnico, kt je veljala za najbogatejšo knjižnico krščanskega starega veka. Pod Balduinom je Cezareja postala krščanska last (1. 1102), a le za malo časa; |m> porazu križarjev so Arabci znova zavladali nad njo. I,. 1265 jo je sultan Bibars popolnoma razrušil. Od njene nekdanje slave Je ostalo danes le V cezarejski šoli. men' f bil v vlaku arabski delavec - - težak, zaposlen pri cestnih delih. Peljal se je na delo v novi judovski koloniji pod Karmelom in s seboj v* vlak prinesel zajtrk. Imel je mal lonček mrzlega mlečnega riža, ki ga je s kruhom po arabsko zajemal iz posode. Alkohola delavec, ne pozna; žejo si gasi z vodo. kavo in sadjem. Pri drugi postaji, A t h I itn, smo se vozili mimo obsežnih soiin. Z morske obale so nas pozdravljale mogočne razvaline srednjeveške utrdbe >Caste'l-lum peregrinoram«. Od Athlita postaja ravnina vedno bolj široka, zemlja vedno lepše obdelana. Na postajah izstopajo in vstopajo Judje. Skoro vsi govore med seboj nemško. Same Hitlerjeve žrtve! V Zikhronu Jaa-luovu stoji na kolodvoru več deklet v moški noši; lo so delavke v komunističnih kolonijah. Judje prinašajo v deželo kulturo ln blagostanje, a tudi iipmoralnosl, ki je Palestina prej ni poznala. '/,<> se bližamo postaji Binjamina; žitna polja so up spremenila v cvetoče oranžne nasade. Po večini sama mlada drevesca. Čez nekaj let bo vsa Saronska ravnina en sam ogromen oranžni vrt. Ni čuda. da so v Palestini oranže skoro zastonj. Po deset debelih zu hu plaster (dva dinarja in pol). V zimskih mesecih ubožne družine žive skoro od samih orani Kos granitnega stebra sredi travnika. — Ob stebru gosp. prof. dr. Snoj. zlasti za oranžne plantaže potrebujejo ogromne količine, dovajajo po kanalih od daleč iz studencev ali pa jo na licu mesta dvigajo iz tal. S pomočjo motorjev jo črpajo sesalke včasih iz velikanskih globin (do 300 m). Z navdušenjem nama je govoril judovski mladenič o tehničnem napredku ki so ga zanesli njegovi rojaki v Palestino. Ker je voda tekla, je ves čas pridno posipal kalij okrog oranžnih debel. Vmes je pripovedoval svoje življenjske zgodbe. Pred poldrugim letom šele je prišel v Palestino; prej je bil v Nemčiji, kjer je imel dobro službo pri železnici. Službo je ostavil prostovoljno. Njegov oče da je še sedaj lam ravnatelj neke šole. Čez Hitlerja se ni pritoževal; zatrjeval ,je, da proti-judovski kurz v Nemčiji ni tako strahoten kot se navadno opisuje. (Judje v vlaku so govorili drugače.) Delo v plantaži ga veseli, dasi je naporno; pri vsipanju kalija mora biti hiter, da mu voda ne odteče v zemljo. Med delom je jedel suh kruh Rekel je, da ima s seboj tudi surovo maslo, a ni časa. da bi ga mazal na kruh. Občudoval sem idealizem judovske mladine, ki živi v prepričanju, da gradi temelje bodočemu judovskemu kraljestvu v Palestini. Ali se bo res še kdaj na Sionu obnovil prestol Davidov v smislu judovskih zionističnih teženj, je seveda veliko vprašanje. Dogodki zadnjih tednov v Palestini kažejo drugače. Da no bi delavca preveč motila pri njegovem poslu, sva se s Fajadom poslovila in nadaljevala pot proti Cezareji. Obšla sva še par lepo dehtečih oranžnih plantaž, last binjaminskih Judov, nakar so tla pričenjala iiostajati vedno bolj peščena Mesto oranž cveto na polju mandeljeva drevesa, med njimi se plazi po tleh vinska trta. Kmalu preneha skoro vsa vegetacija. Sredi peščenih sipin sva, ki obdajajo Cezarejo okoli tri kilometre na široko. Le redka cvetlica more pri-ktiti iz peska; usojeno pa ji je kratko življenje, ker jo prvi ve(er zasuje s peskom. Sredi peščene planjave je beduinska naselbina Arab el-Bar. Šteje okrog 30 na novo zgrajenih hišic, ki so bre/. reda razmetane po sipinah. Iz prve hišico se nama približa črnikast beduin in naju spoštljivo pozdravi. • Pripoveduje, da so beduini tod vsi stalni. Angleška vlada je vsaki družini odkazala kos zemlje, ki bo čez nekaj let njena tast. Bavijo se z živinorejo in kokošjerejo. Kokoši v tem pesku sijajno uspevajo in dobro nesejo. V vsej naselbini ni nobene ceste in ulice; ljudi'' potrpežljivo od hiše do hiše gazijo pesek, kakur pri nas na deželi sveže zapadli sneg. Na razvalinah Herodove Cezareje Cezareje še vedno ne vidiva. Svet se od Rinja , mine proti morju ves čas nekoliko dviga. Ko drvse-i zeva najvišjo ločko, je peščenih sipin konec: pred ! seboj zagledava morje, ob morju pa velik kom -j pteks polj, pokritih s črno prstjo. Na njivah prrd ' nama raste krompir, bob, vodne melone, od daleč citronina drevesa in cvetoče mandelje. daleč sena pogled) povsod sama črna opaziva Kolikor zemlja. Bosanski deček na konju. nekaj razvalin. L. 1884 Je turška vlada dovolila bosanskim muslimanom, da so se tja naselili in na zapuščenih ruševinah zgradili skromno naselbino, ki se še dane« imenuje >Kesarije<. ttprva so bivali tu samo Bošnjaki. Pozneje se jim je pridružilo tudi nekaj Čerkezov in Arabcev. Precej sveta pripada danes pravoslavnim Grkom, ki imajo v Ozariji svojo cerkev in enega redovnika. Še kakih 10 minut sva s Fajadom hodila in bila sva na ruševinah stare Cezareje. Po polju je med brazdami kar na debelo razhitih črepinj iz feniške, judovsko-rimske, bizantinske in zgodnje-arabske dobe. Vmes leže kosi zglajenega belega marmorja. Pot, po kateri hodiva, Je ograjena s poldrag meter visokim zidom; kamen-peščenec je iz zgradb stare Cezareje. Po polju in travnikih leže vprek krasni kapiteli, podnožja stebrov; debeli stebri iz sivega in rjavkastega granita stoje nekateri pokonci, drugi leže po dolgem na tleh, tretji so z enim koncem zariti v zemljo. Skozi antični vhod sredi polja stopiva na obsežen travnik. Tu leže razmetani velikanski granitni stebri. Zraven eo njive, posajene s paradižniki. Polje je videti rodovitno. Tudi nekaj oranžnih in citroninih nasadov je v blžini, vmes pa vinska trta, ki na grobljah posebno dobro uspeva. Bilo je okrog poldne, ko sva dospela do ogromnega, najmanj 12 m dolgega, obdelanega kamna, ležečega po dolgem na tleh. Nanj postavi Fajad košaro, ki so nama jo pred odhodom kar-melske sestre do vrha napolnile z raznimi dobrotami, da bi na potu pe omagala, in izloži njeno vsebino po kamniti mizi. Tudi sama splezava nanjo; po dveurni naporni hoji se je obema kosilo dobro prileglo. Med kosilom se je Fajadu razvezal jezik in začel mi je na dolgo razkladati zgodbe svojega življenja. Dc|na je iz Nahlusa (nekdanjega Sihema v Samariji). Vsa njegova rodbina, ki je zelo mnogoštevilna. je danes rimsko-katoliška; le dva bližnja sorodnika sta iz koristoljubja postala angli-kanca. Predniki so bili grško-pravoslavne vere. Rod je pristno arabski. V Nablusu imajo katoličani težko stališče. Njegov oče je bil svoj čas, ko je bil v deželi še turški režim, zaprt, ker je pomagal graditi katoliško cerkev. Zvona niso mogli toliko časa obesiti v zvonik, dokler ni posredoval pri turški oblasti jeruzalemski patrijarh. Zvoniti še danes ne smejo, češ, da zvonenje moti muezima na minaretu. Mati se mu je ubila, ko je bila komaj 34 let stara. Padla je s štiri mesečni m sinčkom v naročju z ravne strehe in ostala na mestu mrtva: kmalu za njo je umrl tudi sinček. Ko je Fajad. ki je bi! krščen za Jurija, a so aa iz strahu pred Arabci klicali z arabskim imenom, dorastel. je vstopil v službo pri sestrah boromejkah na Karmelu. Tudi njegova sestra, ki je s|ara 24 let. je pri boromejkah, in sicer v Haifi. Postala je redovnica: v jeseni bo napravila slovesne obljube. Ker Je Fajad čistokrven Arabec in ker je mladost preživel med samimi muslimani v Nablumi, ca vprašam, zakaj se muslimani ne spreohračajn h krščanstvu. V Palestini namreč vlada splošno prepričanje, da mohamedanca ni mogoče spreobrniti. Kolikor je kristjanov, so še iz križarskih časov. V katoliško cerkev prestopajo k večjemu Arabci v Tranejordaniji, ki so bili grško-pravo-slavne vere. Fajad sodi, da so temu krivi šejki. Ti fanatizirajo Arabce, ker se norčujejo iz krščanskih resnic. Zlasti smešijo nauk o Sv. Trojici, češ: »Katoličani pravijo, da jc tri enako ena.< Dalje pravijo šejki: »Kristjani časte Očeta in Sina. A kako more biti Sin tukaj, če se Oče ni oženil?< Ljudstvo je preprosto in neizohraženo. pa vse verjame svojim šejkom. Krščanskih resnic radi svoje omejenosti sploh ne more razumeti. Podobno kot Kajad mi je to vprašanje pojasnjeval tudi v romarskih krogih mnogo znani Ali. ki že 40 let zvesto služi kol vratar v avstrijskem hospicu Sv. družine v Jerzalemu, a je še dane« prav tako veren pristaš Mohamedov kol prvi dan svoje službe v tem strogo katoliškem zavodn. Med Bošnjaki Hitro je potekla med razgovorom »»na ur« in čas je bil, da s Fajadom poiščeva Bošnjake; kajti zvečer ob šestih odhaja najin vlak iz Rinjamine proli Haifi. Bosanska naselbina se nahaja lik ob morju. Od daleč je ni skoro nič videti, ko pa prideš v bližino. sr li zdi bolj |>odobna mestu kol vasi Še preden dospeva do prve liišp, naju dohitita dva jezdeca, ki prihajala s |>ol,ia. odrasel moški, po svoji zunanjosti in obrazu Arabec, in deček, star približno 12 let. Dečku so je na obleki, obrazu in v vsem obnašanju poznalo, da ui arabske krvi. Vprašam ga po slovensko, če je Bosaner. Veselo se nasmeje in prikima. Kako ti je ime'.'- — Sabri. Deček rjizumr in za silo govori srbohr-valski ir/ik Povedal ie. da im;> doma oČPta. *lare-ga očeta in staro mater. Slednja dva sla bila ruje- Bošnjak (Rebas) z otroci. nn v Rosni, oče že tukaj. Ker je bil namenjen iit> mov, sva ga prosila, da najn spremi do tvojega očeta. Oče je sedel r. dvema malima otrokoma aa pragu pred hišo. v kateri ima njegov brat trgovino. Ko ga |K> slovensko pozdravim, vstane tn mt prijetno iznenaden seže v roko. Pove mi, da te piše Rebas; rojen je bil sicer tu, a govori dobro srbski, ker odrasli Bošnjaki med seboj še vedno občujejo po srbsko, fcelel sem videti tudi njego vopa očeta, ki jc bil olroška leta preživel ,5p v Rosni, a so otroci prišli povedat, da je odšel po kosilu počivat, ker je že star. Med razgovorom se je zhralo okrog nns skoro f>ol Cezareje, med njimi mnogo Rošnjakov z otroci. Hitro se je namreč razneslo po naselbini, da jih je prišel obiskat nekdo iz bližine doma njihovih očetov. Prišel je tudi trgovce Rebas, odprl trgovino in naju s Fajadom povabil, da vstopiva. Vstopilo je tudi več Bošnjakov in nekaj Arabcev, ki on po sedli po stolih in vrečah. Vsi so bili veseli in nepričakovano prijazni. Še na Arabce so Rošnjaki dobro vplivali, da so prijazni in vljudni. Z za ni manjem so poslušali naše razgovore, dasi jih niso razumeli. Rebas mi je ponudil cigarete in kniah je hi In pred nami tudi črna kava. Uvidel som, da je trgovec Rebas ugledni in premožen mož v Ce/areji. Star je kakih 35 let. Pozna dobro krajevne razmere, zato ga pričiiPin spraševati, da bi čim več zvedel o naših paloslin »kih Jugoslovanih. »Že v Haifi sem slišal, da so Bošnjaki v Ccza reji po večini prodali svoje hiše in posestva Ju dom. Ali je to res? Koliko vas je danes š" tukaj?' >Kar ste slišali, je žalibog res. Vso hiše, ki jili tn vidite — okoli 200 jih bo menda so sezidali Bošnjaki. Rosanskih izseljencev jo bilo nekdaj v Cezareji čez 500. dane« jih je ostalo 1p šp 10 do .">0 in stanujejo v petih, šestih hišah. Drugi so večino ma v Haifi, nekaj malega jih je v .Infi in v Jpruzn lemn. Hiše, ki jih vidite, so danps skoro vsp lasi Judov. Po vojni so jih Bošnjaki jo I i prodajati --či futom<. Tudi jaz imain trgovino v »čiflltski« hiši in plačujem' letno 15 funtov najemnine. Pred kn kimi desetimi leti nakupili od Bošnjakov nekaj hiš tudi Čerkezi in Arabci. Svojo hišo ima danps prav za prav samo še en Bošnjak, a tudi ta jo bo v kratkem prodal. Gospodarji »Kosarije« so danes včifuti«. Bošnjaki so se po večini izselili; kar na« je ostalo, plačujemo »čifutom« najemnino. »Zakaj pa so prodali vaši rojaki biše?< »Zelja po denarju jih je zapeljala; pa samote so se naveličali. V Haifi se čutijo srečnejše.« »Koliko članov šteje vaša rodbipa?« »Poleg očeta in matere, ki oba Bvita, troo še trije bratje tn dve sestri. Vsi smo poročeni. Midva s tem bratom, s katerim ste najprej govorili, imava po pet otrok; od njih hodijo štirje v šolo.< »Kakšna eo rodbinska imena drugih BoA-njakov?« »V Cezareji so poleg nas Se Stupac, MuratovK, Džanipo, Desdar. Hadžalič, Mustafič; v Haifi bivajo čihajič. Dračo, Rizvanhegovič, Mohamedbeg, Ali-beg. Ko pridete v Haifo, vprašajte po njih v ka varni, pa vam bodo povedali, kje so.< »Kdaj so prišli vaši očetje sem?« »Pred več ko 50 leti. Od prvih priseljencev jih je le malo še živih, med drugimi naš oče, ki ima 65 let, in mati, ki je dovršila 60. leto.< »Kako živite v tej samoti?< >Ne smem se pritoževati, živimo kar dobro. Dokler ni bilo Judov, nam je šlo seveda bolje. Eni obdelujejo polje, drugi love v morju ribe. Jaz sem s trgovino prav zadovoljen; mnogo iztržim.« O resničnosti zadnjih besed sem se mogel na lastne oči prepričati. Kajti ve sčas so hodili ljudje kupovat. Menda je to v Cezareji edina trgovina. V zalogi ima Rebas špecerijsko blago, manufakturo in galanterijo. Blago dobiva iz Haife; donašajo mu ga kamele. Tipična bosanska hiša v CezareJL »AI1 se mešate z Arabci in Cerkeif?« »Ne. žeuimo se sami med seboj. NI pomanjkanja tie fantov ne deklet. Vsakdo ima le po eno ženo. Čerkezov danes skoro ni več v Cezareji. Ostali sta le še dve obitelji, vee drugo Je postalo žrtev Judov.« »V kakem jeziku občujete med seboj?« »Mi odrasli govorimo med seboj Ramo trhaho; seveda govorimo in pišemo todi arabsko, ker obiskovali arabsko šolo. Otroci gorore ie samo arabsko: malokateri bo še znal arbuko. DB-telj v šoli je Arabec.« »Kakšen je način vašega življenja? AH ae v čem ločite od domačinov?« »Živimo kakor tukajšnji Arabci- Vtea m» pijemo, »rakijo« le »kradoma«. Po obleki n pa nekoliko ločimo od Arabcev. Nosimo se še vedno po bosansko, vendar z Bosno nimamo več stikov. Se vem. kje so moji dedje živeli, samo deielo po imenu. Tndi to mi Je povedal oiia, da ln tam šp sorodnike.« »Ali palpstinsko podnebjp lahko prenašate? Bosna jp gorata, a tu stp tik ob morju, v nepri jazni ravnini.« »Podnebjp nam zpIo prija. V«! smo zdravi te np čutimo hrpppnenja po gorah. Samota nam pe nt prijplns In hi bili rniši v mestu.« Rebas hi sp rad šp razgovarjal, a meni »e je mudilo: 7aio sem izrazil željo, da bi rad Sp videl Cezarrjo. Ponudil sp jp. da naju bo s Fadajom iwrr i spremljal in nama naselbino razkazal. Zaprl je trgovino in odšel z nama. Pridružil«1 p ie ludi nekai drucih Bošnjakov, ki eo hfli vsi rečni, da so biti v naši družbi. 'NadaJievania ma VCL ateaMl spedaU Junaška potapljalka Kaj premore srce ljubeče matere Opravilo po'«p!jflvcfl jp silno nevarno. Naj v>V|» nevarnost pa potapljaču grozi orl morskega volka V \n|priki živi 37 let stara potapljalka Ani-iola Ailannif, kaiora kljub vspj nevarnosti še vrfjno wVrfiujf> ta nevarni poklic. Ona je edina Žpnsi-H potapljalka na vsem svetu, kateri je nekoč morski volk zmečka) kito in mišice na desni roki. j.r bosobno ■srečnemu naključju se je junaška ženska nl<»ralri takrat zahvalili, da ni bilo hujšo. Od tega je žp več let. takrat jp |K) naročilu ameriške vlade na morskem dnu Ob iriehikanski obali nabirata morsko gobe. Naenkrat je zagledala velikanskega morskega volka, ki je planil proti njej. Komaj se je zavedla nevarnosti, je potegnila signalno vrv in se pripravila za obrambo. Planila je nekoliko naprej, da bl požrešnemu sovražniku mogla poriniti svoj nož v trebuh. Toda v istem hipu so zgoraj z vso šilo potegnili vrv, na kateri je bila privezana. Tako naglo so jo dvignili od tal, da je omahnila in da je nož zgrešil svoj cilj. Morski volk se je naglo okrenil in planil za njo proti vrhu. Tik, preden so jo potegnili v čoln, jo je volk zagrabil za desno roko. Tako se je zagrizel vanjo in vlekel, da se je rajši dal celo iz vode dvigniti, kakor da bi bil popustil. V tem hipu je nekdo izmed mornarjev vrgel z ladje kopje in z njim ubil morskega volka. Morski volk je očividno hotel roko odtrgati. To se mu ni [»osrečilo, ker je potapljaška oprava železna. Pač pa je desni rokav tako zmečkal, da so se železni deli potapljaške oprave zarili Angeli v meso in so jih morali izrezati. To potapljaško opravo je Angela Adamos podedovala po svojem možu, ki je bil tudi potap-ljalec in je v izvrševanju svojega poklica na morskem dnu umrl. Ker ji je zaradi poškodb desna roko ohromela, so morali tudi njeno potapljaško opravo sedaj prenarediti, ker je poslej delovala samo z levo roko. Angela Adamos pa ni postala potapljalka iz ljubezni do tega nevarnega poklica, ampak iz ljubezni do svojih otrok. Ko se je pred leti njen mož na morskem dnu smrtno ponesrečil in ji zapustil tri nepreskrbljene otroke — dva dečka in eno deklico — je nesrečna mati prisegla, da noben izmed njenih otrok ne sme postati po-tapljalec. Če pa je hotela to doseči, jih je morala dati tako vzgojiti, kakor lahko vzgajajo svoje otroke starši, ki imajo denar. Hotela jim je preskrbeti ugleden poklic, da bi jim ne bilo treba ukvarjati se z potapljalstvom. Sredstev za tako šolanje pa si ne bi mogla prislužiti niti kot delavka, niti kot gospodinja, ampak samo kot potapljalka. Zato je sama postala potapljalka, da bi svoje otroke obvarovala tega poklica. Danes je najboljša potapljalka in iskalka gob v vsej Severni Ameriki. Njeno delo najbolj cenijo v mali grški koloniji na obali polotoka Floride. Njeni moški tovariši jo ubogajo, če jim zapoveduje H kakor kak moSlri. Z občudovanjem tn spoštova njem občujejo z rt jo ter so ponosni, če se *(injp smejo peljati na morje. Ker pa je Afigela.Zelo čedna ženska, se vsak teden oglasi vsaj po en snubec. Oglašajo se snubci, ki so premožni in ugledni. Ona pa je doslej 6e vsakogar odklonila, ker misli, da bo nesrečna, če M se še drugič poročila in bi svojemu mrtvemu možu ne ostala zvesta do smrti. Pač pa rada vidi, če kupei zaradi njene lepote rajši kupujejo njeno blago in jI nudijo boljše cene. Kupci in prekupci namreč pri drugih po-tapljalcih barantajo za vsak cent Angeli pa plačajo, kar zahteva, samo zaradi njenih lepih oči. Toda Angela pri tem misli le na svoje otroke. Dobro se zaveda, da njeni živci tega nevarnega poklica ne bodo dolgo zmogli. Vsakokrat, kadar se pelje na morje, da se tam potopi na morsko dno, postane nervozna in raztresena. Odkrito priznava, da ji pri potapljanju njeno srce takrat tako močno bije, da ga skoro v grlu čuti. Ko pa je enkrat na morskem dnu, je zopet mirna in pogumna. V torek 30. maja 1876. POLITIČNI PREGLED. Palackov pogreb bo v sredo 31. t. m. z veliko slovesnostjo. Napravi mu ga mesto v družbi z narodnimi družtvi. Truplo bo maziljeno in potem prepeljano po volji ranjcega v Lob kovic, kjer počiva že soproga njegova. V Srbiji se delajo zadnji poskusi za ohranje-nje miru. Vsak dan se pričakuje, da srbska vojna prestopi turško mejo, ker Je ruski general Čer-najev za Srbijo že prisegel. (Po Ljubljani je razširjena novica, da so Srbi že čez mejo udarili.) IZVIRNI DOfPISI. Iz Celovca, 27. maja. Pri današnji dopolnilni volitvi v mestni zbor zmagala sta v III. razredu liberalca Stipperger s 127 in dr. Luggin s 118 glascrvi proti konservativcema Dorrer-ju in baronu Ankershofenu, ki sta dobila 90 in 59 glasov. Od 438 volilcev prišlo jih je volit 211. DOMAČE NOVICE. (Čistega dohodka) o čitalnični besedi za siromake na mahu je po odbitih stroških ostalo 280 gld., ker so pozneje še došli darovi od posameznih narodnjakov. Za ta znesek se bo nakupilo žito za seme, ki se bo potem po županih in zaupnih možeh med najpotrebnejše razdelilo. Davčni Itrafk Arabcev v Palestini. Arabci so v Palestini z vso silo nastopili zoper naseljevanje Judov. Z orožjem v roki so uprizorili celo revolucijo, katero angleško vojaštvo sedaj komaj kroti Poleg tega pa so na zborovanjih sklenili, da angleški državni oblasti toliko časa ne bodo plačevali nobenih davkov, dokler se naseljevanje Judov ne omeji. Taki shodi se vrše po vseh vaseh. Na sliki vidimo tako zborovanje v vasi poleg Jeruzalema. >KeoarlJa< napravi vtis trga. Moj >dragoman< me je takoj opozoril na široke ulice in na ravne vrste hiš, ki eo nekoliko večje in višje od navadnih arabskih hiš v Palestini Skoro vse hiše so eno-nadstropne, podolgovate, imajo poševno streho in so krite z rdečo opeko. Okna eo do polovice zakrita t gosto leeeno mrežo, da se morejo za njo skrivati muslimanske žene. V naselbini je tudi mdšeja in šola. Visoko na razvalinah nekdanje Herodove palače Je zgrajeno lepo poslopje za muktarja (župana). Danes je hiša. ki »o jo sezidali Bošnjaki, državna last in je v njej nameščen muzej. Zal, da je ta zelo reven in v slabem stanju. Večje zgodovinskp vrednosti ao le grški tn latinski napisi. Koliko dragocenih predmetov pa leži še ra7,metanih po polju in na morski obali! Kjer je danes šola, je stala v dobi križarjev cerkev, katere stolp je še ohranjen. Turki so cerkev spremenili v malo mošejo, Angleži so sedaj notri namestili šolo. » Na željo našega dragomana smo obiskali šolo. Učitelj, Arabec, s tarbušem na glavi, star 28 do 30 let, nas je prijazno sprejel. Povedal je. da ima 54 učencev, ki so na« uljudno pozdravili s »SaidaU Mala soba je bila z mladino precej natrpana, vendar napravlja šola najboljši vtis. Po klopeh so sedele deklice, ki jih je približno eno tretjino, pomešane med dečki. Poleg Bošnjakov so se stiskali mladi Čerkezi in Arabci; med deklicami sem poleg Bosank opozil lepo črnolaso Turkinjo. Vsi otroci so bili vedrih in prijaznih obrazov Tudi v šoli ee kaže vpliv bosanskega življenja na Arabce in Čerke-ze. Bošnjaki se dobro ločijo od drugih otrok. Na zemljevidu sem jim pokazal, odkod prihajam in kje je Bosna. Učitelj je govoril samo arabščino. Z našim obiskom Be je čutil tako počeščenega, da je takoj, ko smo odšli, otroke izpustil na prosto. Z Rebasom smo obšli še ogromne razvaline Herodove palače, ki je bila zidana na ozkem pomolu. da jo je od vseh strani obdajalo morje. V vodi še leže granitni stebri, ki že dolga stoletja kljubujejo morskim valovom. Globoko pod palačo je tudi videti ječo, v kateri je bil zaprt apostol narodov. sv. Pavel; ohranjen je podolgovat obok. odprt proti morju. Tik zraven so vrata, skozi katera so apostola pripeljali v ječo. Prostor je do polovice zasut s kamenjem. Močno me je prevzel spo-min na Pavlove čase in dolgo sem zamišljen stal na kraju, kjer jo veliki apostol dve leti junaško trpel za Krislusa. S tiho molitvijo v srcu sem za-Dustil ta sveti Droetor. ■-■"pn.n--—-I.T. ,,ni.wi.i |. .......■ ■.....■>. Kakih 10 minut v 6tran, proti jugu, so še vidne razvaline ogromnega Herodovega amfiteatra, ki je bil odprt proti morju in je imelo v njem prostora do 20.000 gledalcev. Ko sem stopil proti amfiteatru. sem na morski obali vedno in vedno zadeval na stare mozaike in koščke lepo obdelanih belih kamnov. Nihče se ne zmeni zanje. Sicer pa jp razen temeljev Herodove palače in nekaj stebrov, ki leže v vodi, ter ogromnih kam nov. ki sampvajo zunaj Cpzarejp na polju, od nek danjih velikih zgradb le malo ostalo. Ko je hila Cezareja porušena, so okoličani polagoma odpro dajaji stavbni material na vse strani. Mesta na obali. Tel Aviv. Haifa. Akon so zgrajena po večini iz kamnov stare Cezareje. Trgovina s cezarejskim kamnom še danes ni popolnoma prenphala; o tem sem se na lastnp oči prepričal. Ko sem stal na razvalinah amfiteatra. je prihajal tja na iskrpm konju grški menih Imel je najeta dva delavca, ki sta razpolavljala na morski obali večje kamne, ostanke nekdanjih zgradb. Kamele bodo te karnnp odnesle v Tel Aviv, Grk bo pa na lahek način zaslužil lepe denarje Koliko umetnin je tako šlo za vedno v izgubo! Čudim se, da se lemu početju angleške oblasti np postavijo po robu. Ko smo se vračali proti domu, mi ie Rebas pripovedoval, da šteje »Kesarija« danes 580 prebivalcev. Med temi je ena rodbina katoliška, dvanajst ljudi je pravoslavne vere, vsi ostali so muslimani. Ura je bila štiri, ko smo se vrnili do Rebaso-ve trgovine. Prisrčno sem se poslovil od obeh Re-basov in njunih otrok, ki so me vabili, naj jih še obiščem. Ker je proti Binjainini šlo sedaj večinoma navzdol. sva bila r Fajadom pol ure pred odhodom vlaka že na kolodvoru in ob osmih zvečer zopet na Karinelu. O »Kesarijic in njenih sedanjih prebivalcih sem pa še dolgo v noč razmišljal. Po tem obisku mi je bilo jasno, da bo Bošnjake, ki so pred 52 leti zgradili novo Cezarejo, kmalu zadela ista usoda, kol graditelje stare Cezareje, Feničane, kol Heroda, Balduina in Solimana: živeli bodo samo še v zgodovini tega mesta Potomci prvih bosanskih priseljencev bodo v četrtem rodu potrgali /adnjp vezi svoje jugoslovanske narodne skupnosti in v Ilalti ter v drugih palestinskih mestih zn vedno utonili v arabskem morju. Novo angleško malo letalo, katero je silno urno ter porabi milo goriva. Stane samo 265 tuntoV, kar pa je še vedno več kakor 50.000 dinarjev. Pernati rokodelci in zzometači Marsikdo je že opazoval ptiče, kadar delajo in si pletejo svoja gnezda. Pri tem mu je prav gotovo prišlo na um, kako podobno je to ptičje ravnanje delovanju raznih človeških rokodelcev. Eni zidajo, drugi tešejo, pletejo vrvi m drugi zopet pokrivajo strehe kakor pravi krovci. So ptičje vrste, katere svoje delo tako fino izvrše, da bi še tako izurjen rokodelec kaj takega nikdar ne zmogel, Najbolj moramo občudovati pernate vožarje ali vrvarje. Kaiiar ti pletejo svoja gnezda, bilk in stebelc ne polagajo drugo na drugo, ampak jih skrbno prepletejo, kakor bi vrVar posamezne nitke prepletal, da bi naredil močno vrv. Marsikako gnezdo penice lahko pogledaš od zgoraj, pa boš videl, da je podobno steni, ki je spletena iz samih vrvi. Ptiček je posamezna mala vlakenca tako prepletal in jih v zavojih zavil drugo v drugo, da je s tem steni svojega gtiezdeca dal izredno veliko moč. Le težko more človek razumeti, kako morejo n. pr. veliki ptiči delati svoja gnezda skoro iz samih trsk in suhih vej. Ko bi človek hotel kaj takega narediti, bi se mu to kaj težko posrečilo. Ptič pa je šuhljad in trske tako umetno zložil drugo med drugo, da se vsa zgradba dobro skupaj drži in ne razpade. Ptič izmed vej in suhih palic, ki po gozdu leže, zbere vedno najprikladnejše in pobere le take, ki se res prilegajo njegovemu namenu ln načrtu, če smemo o kakem načrtu sploh govoriti. Pri gnezdih moramo pa vedno ločiti dvoje. Eno je grobo zunanje ogrodje gnezda in drugo je notranja fina oprema in izdelava notranjosti. Notranjščino ptički mehko posteljejo. Spodnje zgradbe niti vsi ptiči ne delajo. Nekateri narede gnezdo kar v kakem duplu ali kaki jamici. Splošno pa vsi ptiči porabljajo enako gradbeno gradivo. Vendar pa so tudi tukaj izjeme. Tako so n. pr. na Francoskem nekoč na-šli gnezdo ptice-pevke, katero je bilo narejeno iz samega žaganja. Nekaj posebnega je streha ptičjih gnezd. Sraka ima nad svojim gnezdom vedno tako streho, ki se kakor kak obok boči nad gnezdom. Ta obok je podoben visokemu stožcu. Narejen pa je iz prepletenega suhega dračja. Zlasti umetno je narejeno gnezdo povodnjega kosa, ki navadno gnezdi pod slapovi ter zaradi tega nujno potrebuje strehe zoper dež in mokroto. Nad gnezdom visi streha iz mahu. Gnezdo, narejeno iz slamic, leži kakih 15 centimetrov znotraj pod streho, da mu ne more škodovati nobena mokrota. Črna liska dela ob vodi gnezdo tako, da ji ne more do živega voda, če bi med valjenjem narasla. Tukalica, ki tudi gnezdi ob vodah, Jela gnezdo tako: Kadar vodna gladina pade, naredi od zunaj do gnezda veliko poševno stopnjišče iz samega dračja. To stop-njišče je kakega tričetrt metra dolgo. Noben ptič ne trpi, da bi se okoli njegovega gnezda nabirala nesnaga. To dela morda iz varnosti ali pa zaradi snage. Žolne pobero vse iveri, katere so padle na tla, ko ie živalica dolbla kako drevo za svoie gnezdo. To delajo najbrž zato, da ne bi roparica opazila, kje žolna gnezdi. Lasta-vice s kljunom love blato svojih mladih ter ga Propaganda za vstop v angleško armado je bila preteklo nedeljo po vsej Angliji. Kakor znano, Anglija nima obvezne vojaške dolžnosti, ampak v armadi služijo samo prostovoljci. odnašajo stran. To navado, da so ptiči nekaki cestni pometači, so najprej opazovali na Japonskem, potem pa tudi v naSih krajih, Neki opazovalec ptičev celo trdi, da je opazil pri lastavicah vedno večio vnemo za snago. Vsekakor je resnica, četudi VSe navedbe znanstvenih in 'drugih opazovalcev ne bodo držale, da j« pa p...... vzgled. apazov je pa ptiček človeku v marsikakme pogledu lep Grozote „Čme legije4' V severnoameriški državi Michigan, kjer so odkrili veliko skrivno organizacijo zločincev, ki se imenuje »Črna legija«, zadevo zelo skrbno preiskujejo. Prve aretirance so že zaslišali. Dolže jih raznih umorov in ropa otrok. Prva zaslišanja, pri katerih so preiskovalne oblasti aretirancem naznanile, česa so obdolženi, so bila zelo kratka. Aretiranci so prosili, da bi jih sodišče izpustilo na svobodo in da so pripravljeni zato plačati veliko varščino. Toda sodišča so to odklonila. Doslej raziskujejo 12 umorov, ki so se zgodili v zadnjih dveh letih, pri katerih so bili najbrž udeleženi člani te tolpe. Dosedanje izjave štirih zaslišanih aretirancev pričajo, 'da so člani »Črne legije« vabili ljudi k svojim sestankom, h katerim so člani prihajali našemljeni v črne halje in zakrinkani. Kdor je tako prišel k takemu sestanku in potem ni hotel pristopiti, so ga pretepali in ara grozili z revolverjem toliko časa, dokler s« nI vdal in pristopil. Značilna je izjava nekega farmarja, ki je tole povedal: Ko se je nekoč v svojem avtomobilu vozil po cesti, sta ga sredi ceste v samoti z revoiverfl ustavila dva neznana človeka in ga prisilila, da je šel z njima. Peljala sta ga v neko hišo, kjer j« bŠ ravno sestanek nekih ljudi, ki »o bili »kakor hudiči oblečeni«. Ko seje hotel odstraniti, so ga sm-držali ter mu veleli, naj pristopi k tej organiza-ciij. Ker se je branil in odklanjal pristop, so naperili nanj svoje revolverje. Rekli so mu, da bo v 24 urah mrtev človek, če bi lcJaj živi du« povedal, kar j« videl. »Čudno je to no svetu I Eni so srečno poročeni, drugi so nesrečno poročeni, jaz po sem nesrečno neporočena.« Neka žena v ameriškem KansaJu je tožila svo- jeo^ i nn /;, lo.'itpv zakona, ker je redi! žabe v domači kopalni banji. CRIKVENICA Vodilno kopališče v Hrvatskem Pri-morju. Največja peščena plaža. 30 ho-lelov in pensionov. Popolni pensijon vključno s taksami od Din 55-— do DiD 120-—. Zahtevajte prospekte od uprave kopališča, Crikvenica. Hotpi Rfnt. MIRAMARE DOM D", SEIDL Hotel Resi SLAVJA Hotel Re-,. CRNKOVlt Hotel Re«. Villa DANICA Hotel Resi. CRIKVENICA Hotel Resi. IVANČlt IVnsion ADRIA Hotel Rent. THERAPIA Hotel Rest. ESPLANADE Hotel Resi EDEN Penston Vlila RUŽICA Hotel Rmi. WIEN Hotel Rest. LIBURN1A Hotel Resi. JULIJAMA Rest.Svrnt. GJURAŠIN Rest.svrat. EUROPA - BELLE-VUE - VINODOL Uoftttine ZELENGAJ - TRILGAV - MORAVA -HRVAT - ILIRIJA - SOKOL • SLOVENAC -DALMATINSKI PODRUM - KAVARNA CORSO Mnogo lepo opremljenih sob v privatnih stanovanjih. Spomladi: HOTEL THERAPIA HOTEL MIRAMARE Lepote naše zemlje „Daj in ohrani sad zemlje! u Sonce še ni začelo vzhajati, le tam doli čez Pohorje se je že svitala prva jutranja zora, ko so ine o ce po stari, morda stoletja stari slovenski šegi prišli klicat na binkoštno nedeljo zjutraj, da gremo molit, polje škropit«, božjega blagoslova prosit za žitna, polja. Spodaj na vasi se je oglasil v jutranjo sivino veliki zvon, ki je dolgo in svečano pel sam, preden mu nista prišla na pomoč ostala dva Ier ga ljubeče podprla v mehkem pritrkavanju. Zvonilo, oziroma kakor pravimo tukaj, »trjancilo je binkoštno jutrnjico«.. Lipe pred hišami, ta naša sveta slovenska drevesa, so že zelenela. Po travnikih in žilnih poljih pa je že ležala gosta in hladna rosa. Tudi ptičke so komaj vstale, pripravljene, da se uvrstijo s svojim petjem ali med zvonove, ali med ilp m..® Kmetska družina moli med žitnimi polji. molivce, ki bodo kmalu šli po kmetskih poljih, da po starodavni slovenski šegi prosijo Boga, »naj žegna naša žita«. Vsi od naše družine smo morali moliti. Kratka procesija z očetom na čelu in z otroki za njim se je odtrgala od doma v zelenju ter se vila med ozarami. Sli smo proti vrhu. kjer smo počakali na sosedove, ki so bolj številni kot mi, prišli sem cez Brezje. Hodili smo okrog njiv. kjer so z.ele-nela žita, molili molitve, ki bi jih zgodovinarji naše narodne kulture morali enkrat zbrati, tako stare so in tako izrazito naše, škropili z blago slovljeno vodo. »Zegnaj naša polja ...!« ponavlja hišni gospodar, ki opravlja la dan neke vrste duhovnega starešino, kot v pradavnih časih, »žegnaj naša žita...!- odgovarja v zboru njegova družina. Sledi Očenaš in Zdravamarija, pa zopel krik po božjem blagoslovu na žila. ki dajejo kruli, ki dajejo življenje ... Hotele dober, naraven mallnovec? Potem ga naročite pri tvrdki: »Vitamin«, d. z o. z. Ljubljana, Masarykova cesta Tudi od vasi gor. kjer so se pomikale večje gruče med polji, so odmevale molitve, vzkliki, ki tih nismo razločno razumeli, a ki so morali bili podobni našim. Više gori pri kmetu pod Urši ju goro se je tudi vila majhna kmetska procesija po obronkih žitnih polj nazaj proti svojemu do mu. Veliko jih je bilo. Pri. vsaki kmetski hiši. Binkoštno jutro je kar odmevalo od zaupanja med Bogom in njegovim dobrim kmetskim ljudstvom, odmevalo od tistih zaupljivih razgovorov, kot jih zna imeti s svojim Stvarnikom lo kmet. Ko smo vse poškropili, vse odmolili, smo ob stopili domačo lipo, na kateri so oče natrgali nekaj zelenih vej. da jih slovesno zataknejo za vsa okna v hiši in v hlevih, v znamenje, rla je Sveti Duh že prišek. Vse slovenskp hiše dobijo na bin- koštno jutro svoj lipov pušeljc. Sramota za tistega, ki bi ta dan svojih oken v zelenje ne dal. Binkošti no pravi praznik slovenskega kmeta. Vso svojo ljubezen do spomladi, do cvetočega ma.jnika. je naš kmet izrazil v globokih običajih binkoštnega jutra. Za sentimentalnost nima čuta. ker ga spomlad kliče k delu. Na binkoštno jutro pa bo povedal, kaj mu je vigred. kaj mu je maj-nik. kaj mu je Bog. ki blagoslavlja delo njegovih rok I Na žalost pa stare navade izginjajo. Včasih so kmetske družine druga z drugo tekmovale, katera bo prva vstala, prva obšla žitna polja, prva in najbolj glasno molila, najlepše okrasila hišna okna z iipovimi vejami, preden se pri larni cerkvi začnejo opravila. Včasih so se tistemu, ki je nn binkošti zadnji vstal, vse leto smejali in mu dali priimek »binkoštnega čoleja ali teleta, ki se ga je otresel šele naslednje leto. ako je pravočasno skočil iz postelje. Vse lo sedai izginja. I.e bolj v hribih, kjer ostaja krnet bolj slovenski in bolj krščanski, ker se z večjo trmo upira kulturi in »modernemu življenju*, -o se te navade še ohranile v vsej svoji lepoti in v vsej toploti davnine, ki veje skozi nje. Navade izginjajo, navade, ki so Boga in njegov blagoslov nekako za stalno navezale na kmel-ski dom in na 'življenje kmetske družine. Izginja binkoštna molitev za žitna polja. zato pa izginja tudi božji blagoslov na žilnih po ijih in kmetskih domovih. Tam je bila nekdaj mogočna kmetija. Številna družina se je tam ro- t V hišna okna zatikajo lipovo zelenje. dila in rasla, veliko hlapcev in ilckel je bilo pri hiši. Za vse dela dovolj in hrane dovolj. Danes razpada in še lislo dvoje, ki sla ohvisela na gruntu, stoka, da nima kaj jesti. Hlapcev ni. de-kol ni, nobenih poslov več, ki so bili dika starih kmetskih domov. Kmetsko delo se ee izplača več! Zakaj ne, sprašujemo. Zato, ker ni več božjega j blagoslova. Kolovrate so črvi razjedli pod strehami. 1 listih belili hodnih prtov, ki so se po naših kme-I lijah na soncu belili, ni več, stare kašte se praznijo, shrambe za žito. kruh in zabelo. Zato se polnijo nase ceste z breposelnimi potepuhi. ki so mladi pobegli s kmetov, kjer ni blagoslova več, a jih sedaj mesto in tovarna bruhata zopet nazaj na kmete, kjer so v še večje prekletstvo. Na vse to mislimo na binkoštni praznik, ki je naš praznik, praznik naših njiv in polja. I'a bi l>rav slorili. če bi se na ta daiv ludi drugi nai pridružili. Kajti, če nam kruha zmanjka, če naših žilnih polj Bog ne požegna« .. . bo huda predla vsem. Dal Bog. da bi kmalu naš slovenski kmel praznoval binkošti lako. kot so jih praznovali nje govi davni dedi, da bo prosil Boga blagoslova, ne pa oblast zaščit*. Na Poklfuho! Dandanes ni skoraj mestnega človeka, ki bi si to m tam ne želel oddiha v naravi, čim delj od vsakdanjega mestnega hrušča in čim delj od mestne vročine dima in prahu. Kdor ne more za dlje (m zdoma, si privošči vsaj pogoste nedeljske izlete, da se vsaj enkrat na teden nauzije svežega zraka in napase tudi duha z lepotami narave. Izmed neštetih prilik za daljše bivanje in za daljše izlete, prilik, ki jih je polna zlasti nasa divna Gorenjska, naj omenimo in nekoliko opišemo vec tisoč to obsegajočo gorsko planoto Pokljuko, ki je dandanes totikrait imenujejo, ki jo pa se marsikdo ne pozna. Pokljuka j« z jelovimi gozdi obrasla planota, ki se dviga povprečno od 1300 do 1500 m nad morjem. Na severu meji na dolino Radovino. na vzhodu na občine Gorje, Bled in Bohinjsko Belo, na juen na Gorjuše in Koprivnik. na jugozapadu m zahodu na občino Srednjo vas (Uskovnica) in v severozahodu na gorski greben i vrhovi Visevnik «2132 m), Okroglek (1962 m), Lipanjski vrh (1083 m) fn Debelo peč (2007 m). Vsa ta obsežna planota je en sam jelo-v gozd, k) je državna hist. Les s Pokljuke je najfinejša j* Na|ve£fa kllometraža ob vsakem vremenu in na vsaki cesti em za poletno bivališče. Pri vsakem stanu je tudi hlev za živino, ki se pase po obširnih pašnikih od junija do konec septembra. V bližnji mlekarni se predela na dan po več sto litrov mleka v sirovo maslo in sir. Leloviščarjem je vedno na ra/polago sveže mleko in sirovo maslo v najfinejši kakovosti. Na Pokljuko prideš lahko z ra/nih strani. Z vozom, avtom in avtobusom se pripeljemo po era rični cesti z Bleda skozi Gorje prav do praga obeh hotelov na Pokljuki (20 km). Dr i lično od 15. junija ia do konec septembra jc reden vsakdanji avto-nisni promet Bled Pokljuka (M) Din gor in uazai). Za pešca, zlasti če je po gorsko opremljen, je pa cesta preenolična. On pojde pa rajši skozi slikovito Pokljuško luknjo. Pot se odcepi pri kapici nad Gorjami. Nazaj na cesto sc pride p° dve in |K)1 urili hoji pri Mrzlem studencu. Najkrajša pešpot na Pokljuko pelje pa iz želez-niše postaje Nomenj v Bohinju skozi Koprivnik. Po lej poti, ki je sedaj na novo zaznamovana, pridemo iz Nomcnja na Gorelek (do hotela) v dobrih dveh urah. Sicer je pol (ali prav /a prav gorska steza) iz Nomcnja do Koprivnika precej strma, zalo pa senčna in jako slikovita z razgledom na Bohinjsko dolino in Savico. To pot, ki je zlasti za dobre pešce najbolj ugodna, bomo ob priliki opisali natančneje. Iz Bohinjske Bistrice, od Bohinjskega jezera in i/ vasi. ki spadajo v občino Bohinjska srednja vas hodijo na Pokljuko skozi Jereko in Koprivnik. ludi iz Bohinjske Bele skozi Gorjuše je pot na (iorelek. oziroma Pokljuko, loda vse te poti so razmeroma daljše nego z Nomenja. S Pokljuke so možni mnogovrstni izleti na vse strani. Najbližje (pol ure) od hotela je znameniti Mrzli studenec, z restavracijo iu |x>stajo šumske uprave. Od športnega hotela proti zahodu pridemo v Iričetrt ure po ravni cesti na Rudno polje (1340 m) in od ondot v eni uri na planino Konjiča (1438 m). A. GOREČ d. as o. z Palača Ljubljanske kreditne banke Z Rudnega polja nas pripelje steza v tričetrt ure na velczanimivo in ce/ polelje gosto naseljeno Uskovnico (1130 m). S Konjšce gremo lahko dalje na Vclepolje (dve uri) in od ondot mimo Aleksandrove koče na Kredarico in Triglav. Jako slikovita prijetna pot je z Gorcleka na Gorjuše (eno uro), s krasnim razgledom po vsej spodnji Bohinjski dolini. Prav tako prijeten je izlet M Koprivnik (eno uro) in v nasprotni smeri (proti severu) na planino J a v o r n i k pod Lipanj-skim vrhom. Lep sprehod je na planino Je! je in na vršac Mesnovec (1536 m). Pokljuko s svojimi nepreglednimi jelovimi gozdovi, s svojim čistim gorskim zrakom in zložnimi f*^' 73 sprehode, je smatrati tudi za prvovrstno gorsko zdr.ivilišče za krvne, živčne m plfnč nc bolezni (za jetične bolezni v vseh oblikah). (AL H.) Rožna dolina v Kasanliku kovina, ki v tako izborni kakovosti ne raste menda nikjer drugje v naši državi. Središče, kjer se je na Pokljuki zadnjih par let začelo razvijati živahno življenje pozimi in poleli je prav za prav planina Gorelek, kjer imajo posestniki iz vasi Koprivnik svoj pla ninski pašnik in obširne senozeti. Ob severnem robu te planine v prijetnem zatišju stoji leta 1033 zgrajeni športni hotel, ki ga jc postavil smučarski klub iz Ljubljane. Tu imajo svoje zatočišče pozimi smučarji, poleti pa letoviščarji in izletniki. Par sto melrov od velikega športnega hotela je manjši hotel »Pokljuka«. Razen leh dveh, z vsem konfortom opremljenih, pozimi in |wl?ti oskrbovanih hotelov je v obližju šc kakih 10 zasebnih selišč, ki so vsa nastala v zadnjih 2 3 letih in služijo njihovim laslnikom za bivališča v dobi smučania in za letovanje Zelo slikovito narede pokrajino mnogoštevilni plansarski stanovi (lesene hišice), ki so raztresene po vsei planini (Gorenji in Dolenji Gorelek) in ki služijo planer Med položnimi hribi sc prav lepo in ljubko razprostira po vsem svetu znana bolgarska rožna dolina Kaynlik. kamor prihajajo vsako leto popotniki iz daljnjih in bližnjih dežel. Kasanliška rožna dolina leži tako na varnem med hribčki, da ji vreme ne more škodovati. Žc stoletja rastejo na tem rodovitnem kraju same vrtnice in že sloletja proizvajajo iz njih slavno, opojno dehteče rožnato olje. Ce se pelješ po tej čudežni dolini ob času zorenja rož. tedaj vidiš nekaj, česar ne boš nikoli pozabil. Kamorkoli se ozres in do kamor vidiš: vse je ena sama vrtnica, povsod — same vrtnice in vrtnice. Opojno dehtenje lebdi nad čudovito rožno dolino, v tem dehtenju pa mrgoli na tisoče čebel, ki se pozibavajo z vrtnice na vrtnico in si iščejo dragocenega, dišečega medu. Zdaj pa zdaj zaslišiš veselo petje slikovito oblečenih »vrlnaric« — nabiralk vrtnic, ki začno že zarana Irgati vrtnice, saj jih smejo in morejo Irgati le do devetih dopoldne. Po tej nri namreč vrtnice nič več lako lepo ne dišijo. Tri do štiri tisoč hektarjev je zemlje, kjer rastejo sanic vrtnice. Vendar ne smemo misliti, da je rožno olje lahko pridobivati. Iz treh tisočev cvetov dobiš cn sam kilogram tega dragocenega olja. ki nastane šele |>o dolgotrajni in dragi destilaciji. Se pred nekaj leti so vrtnice kaj preprosto destilirali, zdaj pa imajo prav moderne priprave za to. Tisoč pet sto do dva tisoč kilogramov olja proizvajajo na leto. V posebnih posodah, ki jih bolgarska poljedelska banka plombira, ga izvažajo po vsem svetu. Splošna gosj)odarska kriza je zadela ludi proizvajanje rožnega olja. Dohodki za to olje so padli za polovico. Znano je. da je bolgarsko rožne afle jxxllaga za vse druge dišave (paneme) in ga. zhnrn izvažajo v Francijo. Kdor potuje v Bolgarijo meseca maja aH r začetku junija, pač ne sme zamuditi prilike, d« fft Vesela nabtralka vrtnic v Kožni dolini pri Kasanliku. ne bi ogledal neskončnega i>olja vrtnic.v Rožni dolini v Kasanliku, saj lake svojske prirodne le pote ne dobiš skoraj nikjer na svetu. ii' .... fijBjjj^jHMM Hotel »Pokljuk a< na Pokljuki. Bolgarska družina na rožnem polju. Tam je gora Peca .. Kot mogočen mejnik sc dviqo nmt Podnino sna Peca, bivališče Kralja Matjaža, ki sta v gori in čaka, kdaj zašije tlačenemu rodu ob Dravi soncc svobode. - Leto za letom raste število navdušenih planincev, ki obiskujejo ponosno Peco, simbol slovenstva ob severni men. RrKlko so pogrešali do sedai na nori primerne kapelice, kjer bi lahko prisostvovali službi bozn m v ias-nih višinah prosili Vsemogočnega za blagor slovenskega živijo ob šumeči Dravi Da se splošni želji ustreže,. se ie osnoval v Mežiški dolini odbor, Ivi ie prevzel nalogo, da zgradi še lo Ido na pobočju Pece kapelico v čast s\. Cirilu in Metodu, kjer se bo lahko oprav- hata službo božja m bodo plnnirvn molih za blagoslov ogroženega slovenstva ob naši severni meji Akcija ie napredovala tako dnleč, da se bo lahko nn binkoštno nedelio vršila slovesn blagoslovitev temeljnegn kamna nove kapeln ki bo stala poleg llletove koče na Peci v vi-1600 m Gledala bo nn slovenji rod po Mcži dolini in vabila iz stisk sedanjih zmed v viii jo Mline in v bližino Boga Vse prijatelje planinstva vabimo, da no b koštno nedeljo prihitijo na našo Pcco, kjer 1 ob 10 služba božja in blagoslovitev temeljnei kamna za kopelieo sv Cirila in Metoda, zaščit nikov slovanskih narodov. MLADI Slikanica ..Veseli harmonikar" 99 Te risarske naloge so se mladi risarji in risarke lotili še z mnogo večjo vnemo in navdušenjem kot prejšnje. In tudi napredovali so od predzadnjega tedna: tako lepo in okusno izdelanih slikanic Kotičkov striček še nikoli ni prejel! Če je bil že zadnjič v zadregi, katerim bi prisodil prvenstvo, je bil topot še prav posebno. Nekateri so pri izbiranju barv in slikanju veselega harmonikarja pokazali toliko znanja in iznajdljivosti, da jim gre vsa čast in hvala. Najboljše slikanice Posebno imenitne slikanice so poslali: Jurij Pavlovčič, učenec V razr. na Grabnu v Ljubljani; Francka Stadler, učenka II. razr. v Motniku; Oton Kregelj, učenec I. razr. na Rakeku; Zdravko Noč. učenec III. razr. v Slov. .lavorniku na Gorenjskem; Milena Wesiak, učenka I. razr. mešč. šoIp v Mariboru (Pragersko); Martin Koritnik, dijak II. razr. klas. gimn. v Ljubljani; Avgust Jeločnik. dijak II. razr. real. gimn. v Ljubljani; Ludovik Prešern, učenec V. razr. v Tržiču: Friderik Potočnik, učenec II. razr. mešč. šole v Mariboru; Marija Mechora, dijakinja II. razr. real. gimn. v Ljubljani; Zorica jurak, dijakinja II. razr. real. gimn. v Celju; Silva Ivnik. učenka lil. razr. v Begunjah pri Lescah na Gorenjskem; Leon Ko-porc, učenec III. razr. v Višnji gori; Vlado Zvonar, učenec V. razr., Medija-Izlake pri Zagorju ob Savi; Lovro Šqbelj, učenec V. razr. na Ježici; Marija Švajger, dijakinja II. razr. real. gimn. v Ljubljani; Dolores Srhell, dijakinja I. razr. gimn. v Ljubljani; Vladimir Kornpan. učenec IV. razr. v Celju; Franjo Nifergal, učenec IV. razr. mešč. šole v Mariboru; Karoi Vrahič, učenec v ljubljanski gluhonemnici, Zaloška cesta; Matko Kajtna, učenec VTII. razr. gluhonem, v Ljubljani; Franc Zupančič, učenec IV, razr. na Barju. Druge slikanice A tudi slikanice drugih mladih risarjev so takšne, da jih je kar veselje pogledati. Poslali so jih; Marija Ahačif, učenka 1. razr. pri uršulinkah v Ljubljani. Eleonora Hribovšek, učenka II. razr. v ?; Marijan Pušenjak. dijak I. razr. klas. gimn. v Mariboru: Irena Hribovšck, učenka 11. razr. v Motniku; Jožica Kristan, učenka III. razr. v Mehčali pri Lescah; Marija Dolenc, dijakinja I. razr. v Ljubljani; Janez Dolenc, dijak II. razr. v Ljub- ljani; Majda Kropjč, učenka III. razr. v Celju; Verena Majda Jerič, učenka I. razr. gimn. v Celju; Božena Pire, učenka 1. razr. v Krizah na Gorenjskem; Cirila Cuderman, učenka 1. razr. v Tupaličah, p. Preddvor; Slavka Bučar, učenka II. razr. v Lavrici; Ivan Bab, učenec. III. razr. v Mariboru; Dragica Gerkman, učenka V. razr. v Laškem; Janez Kranjec, učenec 1. razr. vadnice v Ljubljani; Tončka Pivk, učenka VI. razr. pri uršulinkah v Škofji Loki; Vekoslav Knišnik, dijak I. razr. real. gimn. v Ljubljani; Milena Zaje, dijakinja II. razr. gimn. v Ljubljani; Vali Dimnik, učenka II. razr. na Viču; Majda Glažar, učenka IV. razr. pri uršulinkah v Ljubljani; Miran Ceplak. učenec IV. razr. v Goricah pri Golniku; Miro Vakselj. učenec IV. razr. vadnice v Ljuhljani; Jelka Gajšck, učenka II. razr. vadnice pri uršu linkah v Ljubljani; Cvetka Riiman, učenka IV. razr. v Svetinjah. Ivanka Jager, učenka VI. razr. v Hrušici; Vlasta Bahič, učenka IV. razr. v Tržiču; Anton Dimnik, učenec II. razr. v Domžalah; Bruno Kosmač, učenec II. razr. mešč. šole v Ljubljani; Anton Kurent, učenec 1. razr mešč. šole v Ljubljani; Pavel Osterc, učenec III. razr. 7 Ljubljani; Sava Kostevc, učenka II. razr. v Ormožu; Francek Breznik, učenec III. razr. v Mariboru; Anica Gracelj, učenka II. razr. v Ribnem pri Bledu: Jelkica Tomšič v Krškem (še ne hodi v šolo, pa vendar že zna kar lepo pisati in risati; razen slikanice pošilja Količkovemu stričku tudi milijon medenih poljubčkov); Janez Cerkovnik, učenec V. razr. v Tržiču; Angelca Hlebce, dijakinja II. razr. real. gimn. v Kranju; Evald Pirš, učenec 1. razr. mešč. šole v Mariboru; Tiigomer Hvale, dijak II razr. gimn. v Ljubljani; Radoslav Trampuš, učenec IV. razr. v Mariboru; Mitnica Grom, učenka II. razr. na Rakeku; Marjan Baje, dijak v Ljubljani; Irena Mostar, učenka V. razr. na Galjevici pri Ljubljani; Zinka A ž man. učenka III. razr. mešč. šole na Jesenicah; Radovan Ma-tevžič, dijak II. razr. gimn. v Kranju; Verena Gračnar, učenka IV. razr. v Rog. Slatini; Ivanka Kroprišek, učenka V. razr. v Zibiki, p. Pristava. Za nagrado sta bila izžrebana: Marjan Koritnik, dijak II. razr. ki. gimn. v Ljubljani, Tržaška cesta 13, in Matko Kajtna, učenec VIII. razr. gluhonemnice v Ljubljani, Zaloška cesta 5 ■ Nagatfvi Janezek Rad h* šel h birmi... Rad bi šel k birmi Andrejček sirota, rad bi še! k birmi — a kdo mu bo boter? Mračna je izba njegova in tiha. Čuj! Kdo potrkal na duri je? — »Noter!« Stopi! ce/. prag imeniten gospod je. Možnjo cekinov in zlato verižico <■ blagipi na.mehom na ustnih položil je pred bolnika na hrastovo mizico. To je strmel in se čudil Andrejček! Kdo. joj le kdo je skrivnostni neznanec? Kralj, joj, sani kralj iz devete dežele tiho prikradel se dečku je v spanec. Kupil |e birmancu iskrega konja, velik nagrobnik za očka in mamo, da ga postavi na grob zapuščeni; takih grobov vsi že mnogo poznamo------- Rad bi šel k birmi Andrejček sirota, rad bi šel k birmi — a kdo mu bo boter? Mračna je izba njegova in tiha, nihče ni trkal in stopil tja noter! Marijina slika (Legenda.) Svetemu Luki se je v spanju prikazal angel m mu rekel: »Vstani, sveti Luka, pojdi in naslikaj našo ljubo Gospo, da bo njena ponižnost še dolgo svetita ubogim grešnikom in jim kazala pot v odrešenje.« Sveti Luka je vstal, vzel čopič in barve in jih zavil v svoj plašč. Vdano in bogaboječe je odšel v kočo, kjer je prebivala Marija. Kajti sveti Luka je bil med pogani in kristjani že dolgo znan in spoštovan kot slaven slikar. V koči je ponižno in spoštljivo pozdravil Mater božjo ter je prosil, naj mu dovoii, da jo slika, kajti ponoči se mu je prikazal angel in mu zaukazal, naj to stori. Marija se je nasmehnila, kakor se je znala nasmehniti samo Ona. Šla je pred kočo in sedla pod lipo. Sveti Luka je v spoštljivi razdalji postavil slikarsko stojalo, odtrgal od svoje snežnohele srajce kos platna in ga razprostrl. Pričel je slikati. Z oblakov so se spustili angeli, veliki in mali, in obkrožili Marijo. Manjši so spletli Mariji venec okoli glave in ti so prišli na sliko. Večji pa so se prijeli za roke in pričeli rajati okoli Marije in svetega Luke. Še drugi so spustili perotnice in stopili k svetemu Luki ter mu podajali barve in čopič. Vsi pa so občudovali čudovito sliko brezmadežne Device. Delo je hitro napredovalo, vendar slika še ni bila končana, ko se je pričelo mračiti. Manjkal je Marijinim očem še zadnji blesk, njenim ustnicam pa ljubek nasmeh. Z vdanim vzdihom je pospravil sveti Luka slikarsko orodje in se poslovil z obljubo, da se drugo jutro vrne, da delo v božjem imenu dokonča. Ponoči pa so angeli odnesli Marijo v nebo. Ko je drugo jutro sveti Luka potrkal na okno njene koče, mu ni nihče odgovoril. Odprl je' vrata tn videL, da je koča prazna. »Kakor je božja volja 1« je pobožno dahnil in Odšel. Tako se je zgodilo, da še dandanes nimamo nobene Marijine slike, ki bi bila popolna. Vsaki nečesa manjka. Tudi največji slikarji vseh časov: Rafael, Bellini, fra Angelico niso v svojih slikah mogli dojeti vse popolnosti Matere božje in vsaka slika je samo slaboten odsev njene miline. Sleherni Marijini sliki manjka zadnji izraz: temu slikarju so se posrečile oči, toda je zgrešil smehljajoče ustne, ta je naslikal najlepše in najnež-nejše roke, toda čelo je prestrogo, lasje pa imajo premalo sončnega sijaja. Edinemu, svetemu Luki, ki bi za svojega življenja lahko naslikal našo ljubo Gospo v vsej njeni resnični milini in ljubkosti, je božja volja roela čopič i* rok. S L dedek naš najedel, je s »Slovencem« zadovoljno tja za mizo sedel. Najprej je prebral novice in politične vesti, potlej smešnic se je lotil, brundal v brado: »Hi, hi, hi!< Halo, otroci! Uganite, kaj je nagajivi Janezek napravil i barvicami in čopičem ter iztuhtajte kakšen prav smešen in zabaven konec za tretjo sliko, katero bomo objavili prihodnjo nedeljo. Rešitve lahko napravite v vezani ali nevezani besedi (v verzih ali :iagnil staro je glavO, la še malo bi zadremal kakor vsak dan prav sladko Janezek tedaj je v roko barvice in čopič vzel. se po prstih k dedu splazil in se režal ves vesel... v prozi). Kdor pa je dober in spreten risar, naj konec te zgodbice tudi nariše. Vse posrečene rešitve bomo objavili, dve izmed njih pa izžrebali za nagrado. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 4. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Mlada njiva V mladi sreči , Rasti, rožmarin zeleni, da natrgam Šopek mali, v lepo kitico ga zvijein in si spletem venček zali Cveti, lilija mi bela, da iz cvetov snežnobeljh si nedolžnosti zajela v svojega srca bom kelih. Poj ipi, bisernica mila, o veselju in bridkosti; v tvoje strune bom izlila srečo in ves čar mladosti. Marija Breniit. Čudodelna piščalka Nekoč ie živela starka, Iri ie imela sina tn hčerko. Dečku je bilo ime Tonček, deklici pa Mitnica. Oče jima je že zdavnaj umrl. Nekega dne, ko je zunaj vjadala huda zima, je starka poslala dečka in deklico v gozd po drva. Dala jima je s seboj košček kruha in košček sira. Ko sla bratec in sestrica tako hodila po samotnem gozdu, jima je prišel nasproti revno oblečen starček »Kaj pa vidva tukaj delata?« ju je vprašaL »Drva nabirava,« sta mu odgovorila. »Imata morda kaj za jesti?« ju je izpraževal dalje. »Strašno sem truden in lačen.« Bratcu in sestrici se je starček zasmilil. Dala sta mu kruh in sir, ki sta ga imela s seboj. Starček je z velikim tekom pojedel kruh in sir, potem pa ju je povabil: »Pojdita z manol« Bratec in setrica sta šla z njim. Prišli so do globoke jame Starček je rekel: »To je moje bivališče. Spustita se po koreninah za mano!« Bratec in sestrica sta ga ubogala. Previdno sta C ležala za njim navzdol. Lahko si mislite, kako sta ila presenečena, ko sta na koncu zagledala pred seboj veliko dvorano, ki se je kar lesketala v zlatu in draguljih. »Ker sta me tako lepo pogostila, si smeta vzeti za plačilo, kar hočeta,« je slovesno dejal starček. Bratec in sestrica sta dolga izbirala, nazadnje pa sta se odločila za škatlico, v kateri je bila majhna piščalka. Starček jima je povedal, da ima ta piščalka čudodelno moč. Kadar si bosta kaj zaželela, naj zapiskata vanjo — in želja se jima bo izpolnila. Ko je starček te besede izrekel, je izginil, preden sta se mu bratec in sestrica utegnila zahvaliti. Z radostnim srcem sta stekla proti domu. Na pragu domače hiše ju je že čakala mati. Bila je že zelo v skrbeh za oba. Ko ju je zagledala, je zaklicala: »Kje sta pa bila tako dolgo? In kje imata drva?« Tonček je odgovoril: »Drv ti res nisva prinesla, a zato sva ti prinesla nekaj boljšega.« Na te besede ie potegnil iz žepa škatlico, v kateri je imel piščalko, in rekel: »Mama, ali bi rada kaj dobrega jedla?« »I, seveda bi,« je odgovorila mama, »ampak kje bom pa vzela? Saj še ječmenčka nimam več pri hiši.« »Ali bi rada jedla ocvrle piške?« je spet vprašal Tonček. »I, kje jih bom pa dobila?« je nejevoljno odgovorila mama. Tonček pa je zapiskal na piščalko in glej: v hipu je stala pred njimi lepo pogrnjena miza w na njej zvrhan krožnik ocvrtih pisk. Mama se je na vso moč zavzela, ko pa srta jt sinko in hčerka povedala, kakšno čudodelno mc« ima piščalka in kdo jima jo je podaril, je zahvalila Boga in radostno objela oba. Poslej so živeli srečno in zadovoljno do smrti. Sonce in škrjancek Kot zlato kroglo čez nebo nevidni angeli, odeti v modro haljo, trkljajo sonce božje v neznano daljo. Žarečo kroglo rad ujel škrjanček bi. Razgrnil je perotnice, v svod se vpel — brez krogle spet se vrnil... KAJ JE REKEL ZDRAVNIK? Janezek je zbolel. Oče ga je poslal k zdravniku. Ko se je Janezek vrnil domov, ga je oče vprašal: »No. kaj je rekel zdravnik, ko te je preiskal?« Janezek je odgovoril: »Natančno takole je rekel: »Mhm, hm, hm, aha, ja, ja, hm, hmlc STRICKOV KOTIČEK Mlada Slovenkr Deklica sem mlada iz slovenskega rodu; ljubim jezik materinski, govorim ga brez sramu. Tam, kjer Triglav zemljo str bistra Sava jo poji, tam je domovina moja. tam naš narod še živi. Tam možje so naši slavni z delom uma in srca čast, veljavo priborili nam pred narodi svetš ★ 763. Dragi Kotičkov striček! — Danes Ti pa pisem še jaz iz daljne tujine. V kraju, kjer živim s svojimi starši, je zelo malo Slovencev. A kolikor nas je, še nismo pozabili, da smo sinovi slovenskih staršev Jaz sem odšel v Francijo, ko mi je bilo pet let. Pa čeprav sem bil še tako majhen, ko sem živel v starem kraju, se vsega še prav dobro spominjam. Tudi Tvojega kotička, ki mi ga je prebirala mama. Večkrat se mi stoži po domu. Pa kaj hočeš! Moj očka ni našel službe doma, pa je moral s trebuhom za kruhom v svet. Francosko sem se že kar dobro naučil, a slovenščine tudi še nisem pozabil. Le kakšna beseda mi včasih že dela preglavice. Zdaj naj pa končam, da pridejo še drugi na vrsto. Lepo Te pozdravlja Tvoj prijateljček M e -gušar rranc, Francija. Dragi Franc! — Ze mnogo pisem sem prejel iz daljne tujine in vsakega posebej sem se razveselil, kakor se človek razveseli ljubega znanca iz mladostnih let. Tudi ob prejemu Tvojega pisma mi ie postalo toplo pri srcu. Lej ga lanta, "sem zadovoljno zabrunda! v sivo brado, lej ga fanta, tako daleč je od mene, pa le še ni pozabil name in moj kotiček! Stavim glavo, da tudi svoje domovine, te naše uboge slovenske zemlje ne boš pozabil tako hitro, kakor jo nekateri pozabijo že — doma. Saj je komaj dve leti od tega, ko nisem smel v kotičku napisati, da slovenski narod še živi, ko nisem smel napisati, da so na Gosposvetskem polju ustoličevali slovenske kneze, ko sem bil zaradi vsake besede, ki je bila izrečena iz ljubezni do materinega jezika in f>o-svečena vam, prijatelji mladi, ki boste nekoč prevzeli dediščino svojega naroda, v nevarnosti, da me, kakor razkačeni sršeni, napadejo od vseh strani... Zdaj so se vsi tisti junaki, ki so nas zanič-Ijivo imenovali »zadnje ostanke pasjega plemena« (čeprav so bili sami sinovi tega »pasjega plemena«!) poskrili v luknje in postali kar čez noč spet to, kar so že po rojstvu bili: navdušeni Slovenci. Vsaj na zunaj. Kako pa je v njihovi notranjosti, to ve samo Bog... Zate in za marsikoga, ki je moral odriniti s trebuhom za kruhom v daljni svet, se ne bojim. Nekaj se jih bo res odtujilo, večina pa bo ostala zvesta rodu, iz katerega so izšli. Da se na tuji zemlji, med samimi tujimi ljudmi ta ali oni izneveri materini govorici, je še kolikor toliko razumljivo in odpustljivo. Kdor pa postane v samem osrčju domovine svojemu narodu nezvest, je kakor veja, ki se utrga z debla in posuši. Ohrani domovino v spominu kot najdražjo svetinjo, marljivo prebiraj slovenske knjige in ostal boš to, kar si že zdaj: fant od fare. naše gore list! Prisrčne pozdrave Tebi in vsem rojakom v onem kraju! (V katerem kraju živiš, si pozabil napisati, s poštnega pečata pa tega tudi nisem mogel razbrati. Kadar mi boš spet pisal, nikar ne pozabi navesti svojega natančnega naslova!) — Kotičkov striček. 764. Ljubi Kotičkov striček! — Bral sem Tvojo knjigo »Za židano voljo«. Zelo zabavna se mi j? zdela. V niei sem naše! tudi pesemeo »Nacck Pa-cek«. Nemara boš tudi meni rekel, da sem Nacek pacek; pa sem vendarle boljši gospod kot on. Jaz živim v Parizu, on pa goiovo še nikoli ni bil tukaj. Zdaj Ti moram pa povedati, kako sem dobil Tvojo knjigo. Šel sem z nekim duhovnikom k uredniku jugoslovanskega lista, ki izhaja v Parizu. Ta gospod je cloma iz Črne gore. Ko je on pisal, sem jaz stikal okrog in zagledal knjigo »Za židano 1 voljo«. Omenjeni gospod mi jo je podaril. Lahko si misliš, kako sem jo bil vesel! Ko sem bil še v Dev. Mariji v Polju pri gospodu Kukavici, ki ima deset sinov, in je še mene vzel k sebi, sem Tvoj kotiček stalno prebiral. In tudi pisal sem Ti enkral. Slovensko govoriti sem se naučil v ljubljanskem Marijanišču. Ali bi mi lahko poslal še kakšno slovensko knjigo? Pa je ni treba poslati naravnost meni, da Ti ne bo treba dajati denarja za pošto. Pošlji jo kar gospodu Kukavici, potem mi jo bo že on poslal, ker mi večkrat kaj pošlje. Ce bi rad vedel, kaj je tisti gospod dal v pariški časopis, Ti bo prav tako povedal gospod Kukavica. Kar piši mu, ali pa ga telefonično pokliči! Ce me boš da! v kotiček, Ti bom še večkrat kaj pisal in Ti poslal kakšne lepe slike iz Pariza. Dobim jih včasih od francoskih sošolcev, ki so prav dobri z menoj, čeprav francoskega jezika še ne znam tako kot oni Pa tudi Tvoj kotiček bi rad stalno dobival Pošiljaj mi ga, neki slovenskj gospod je rekel, da ga bo zame plačeval. Ce prideš kdaj v Pariz, me obišči! Sem v zavodu sv. Pavla. Zdaj pa lepo pozdravljam Tebe in vse kotič-karje. In nikar ne /ameri, da slovensko še ne znam pisati brez napak. Sem namreč doma iz Zirja v Dalmaciji. Pa upam. da se bom tudi slovenščine v Parizu dobro naučil. Pošiljam fi tudi nekaj francoskih znamk v spomin Jerko Oštroman, Ecole St. Paul, Impasse Cloquet, Issv, Pariš. (Francija!^ Dragi lerko! — Tudi Tvoje pismo je srečno priromalo do mene »čez tri gortf, čez tri vodč, čez tri zelene travnike«, kakor pravi narodna pesem. Neznansko sem se začudil, da ie tista moja »Zidana volja« napravila tako dolgo pot v svet. Imenitno se ji mora to zdeti, ko pa pravijo, da se s slovenskim jezikom ne pride daleč. Tista »Židana volja« drugega jezika ne pozna kot slovenskega in vendarle tudi v tujini lahko kramlja — z vami. Saj ni bogve kaj. majhno zaslugo ji je pa le treba priznati: 6e jo bodo razen Tebe še drugi slovenski otroci brali, se ni bati, da bi materin jezik tako hitro pozabili, kakor ga pozabljajo nekateri, ki v tujini slovenskega lista in knjige sploh ne pogledajo več. Gospoda Kukavico sem hotel klicati po telefonu. pa nisem našel v telefonskem imeniku njegovega imena. Upam, da se bo na to pismo oglasil sam in potem boš, če Bog da, kmaln dobil še kakšno lepo in zanimivo slovensko knjigo od mene. Da bi me kdaj pot zanesla v Pariz, ne verjamem. Močno verjetno se mi zdi, da bom v tem svojem kotičku čepel kar do smrti in odondod prisluškoval na vse strani, ln odkoderkoli bo zazvenela slovenska beseda, mi bo srce vedno znova zagorelo s svetlim plamenom. Da pa ne bo kdo rekel, da imam samo slovenske otroke rad, moram kar koj pristaviti, da Tebe nimam nič manj rad, čeprav si iz Dalmacije doma. Kakor polagam na srce dečku, ki sem mu odgovoril nad Teboj, naj ostane svojemu narodu in domači besedi zvest, tako polagam to na srce tudi Tebi. Pri vsem tem pa je seveda samo hvale vredno, da znaš razen svojega materinega jezika, ki je hrvatski, še kakšen drug jezik. A predvsem moraš seveda spoštovati in ljubiti jezik, katerega Te je naučila mati. Le še kaj mi piši! Do pisma, ki priroma k meni iz tujine, ima celo moj koš takšno spoštovanje, da ga za vse na svetu ne bi upal pohrustatL Samo enega je grdun nekoč pohrustal, pa sem mu takšno grozansko pridigo napravil, da me je na kolenih prosil odpuščanja. Zategadelj ae Tebi in vsem dni gim slovenskim dečkom in deklicam v tujini ni trelv več bati, da bi zastonj prelivali črnilo. Za priloženi francoski koledarček in lep kupček francoskih znamk se Ti v imenu dečka, katfr^iriu bom znamke podaril, nrav nriurfno zahvaljujem-Bog Te živi! — Kotičkov striček DRUŽINA ^^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Nehaj besed o veselju »Binkošti — prazniki veselja!« Nikier ni zapihana postava o pravici do veselja. Nikjer na svetu ni določeno in zaukazano, da imajo ljudje tudi dolžnosti do samih sebe in da morejo to dolžnost do svoje osebe prav lepo združiti z dolžnostmi do drugih. Navadno slabo govorimo le o tistih ljudeh, ki imajo zmeraj sebe na površju in ki menijo, da se ves svet vrti krog njih. Ce je tako pojmovanje narobe, je pa tudi drugačno mišljenje napak. Mnogo je ljudi, ki nikoli ne pomislijo na svoje dobro, ki sploh ne razumejo tega, da bi mogli tudi oni uživati lepote, dobrote in radosti. Kaj takega pa moremo vse bolj očitati ženskam ko moškim. Tudi taki moški so na svetu, pa bodi, dn so samski ali oženjeni, ki »ne znajo živeti«, vendar je med njimi dosti manj tako zvanih »samo dolžnostnih ljudi« ko med ženskami. Veliko več je žensk, ki jim njih pravo alj navidezno delo tako nrnami vse misli, da nimajo niti za najmanjše veselje ne časa ne smisla več. (Tu seveda, ne bomo govorili o ženskah, ki so baš nasprotne, ki letajo od cveta do cveta, mislijo le nase in na svoje tek) in ki niso niti zadovoljne niti srečne.) Tu so predvsem ženske, ki so samo gospodinje. Skoraj ves (lan preganjajo svojega najhujšega sovražnika: prah! Brskajo za njim po najskrivnejših kotih, pometajo, venomer prestavljajo pohištvo, kar naprej pospravljajo, perejo, likajo, kuhajo in jim je edini ponos in višek časti, da imajo polne kozarce marmelade, da si vse piškote spečejo doma, da vsa ročna dela izvršijo doma, čeprav bi vse to mogoče ceneje dobile v trgovinah. Ta neprestani opravek z gospodinjstvom odtuji taki ženski celo moža in otroke, zakaj — sužnja svojega gosjx>dinjstva ne dobi časa, da bi se brigala za misli in skrbi članov svoje družine. Seveda, ondi, kjer so potrgani gumbi, raztrgane nogavice in marogaste obleke — ondi je brž na mestu. Pri njej mora biti vse ko iz škatlice, vse se mora svetiti, vse mora biti do pičice na svojem kraju. A taka gospodinja in mati ne utegne niti nadzirati učenja otrok in ne se brigati za njih duševno rast. Zvečer, ko bi se morala malo pogovoriti z njimi in iti mogoče z možem v gledališče, na koncert, v kino —, je tako utrujena, da nikamor ne more. Mimo tega pa take zabave tudi stanejo. Da bi pa zase izdala kak dinar — koliko razkošje! Kakašna velika nepotrebnost! Tako gre mož sam Obleke in narodnost Modo imamo iz Pariza — to je brez dvoma resnično. V Parizu je rojena ta kraljica, a koj zavlada tudi že v Budimpešti, Rimu, Ameriki. Ker je ena in ista moda merodajna za ves svet, bi moralo biti vse evropsko ženstvo enako oblečeno. In vendar ni. Pravijo, da se ena sama ženska na svetu oblači tako, da ji ni videti, odkod je doma. To je baje Contesa de M. iz Madrida. In še nekaj lakih iz najvišjih krogov ji sledi. Kdor je bil v Parizu, pravi, da Parižanka ni elegantna Vendar je resnično, da se Parižanka iako lepo oblači. Zakaj, Parižanka se zaveda, kaj ji pristojo in niti ne pomišlja ne, marveč sii vedno že podzavestno izbere tO, kar ie zanjo rtfijpripravnejše. Karkoli dA nase, pa tudi Ir kako volaiio ali rožo, ji lo koi pfisloja, kri ve, kam in kako je keba tako malenkost pripeti. ven, otroci se sami zabavajo in ob nedeljah prav tako ne more nikamor na izlele, ker je preveč zga-rana. Edino, kar ima v življenju, kar si še privošči, je, da se ob nedeljah popoldne uleže na zofo. Ce pa taka gospodinja vendarle kdaj napravi l/a 1/ 1-rlo* tarifi« Kca-t rliiAm. „ - ~ L1 _ X _ ____:___I« , — l ------ O---1---....j« ivuuuiiv HUBJ I1B|JI "" kak izlet, tedaj brez dvoma ne obleče svojega le plašča ali kostima, češ, škoda je, da bi že pega J o l-----"" »"»»Mil««, V.V.O, oavAia JC, Met Ul tt zdaj to oblekla... Saj taka ženska ni skopa. Za svojce in za reveže ima vedno »odprte roke«. Sebi pa ne privošči, da bi bil« lepo oblečena in bi z mo derno obleko prijetno vplivala na svojce in druge, šele tedaj, ko obleka že ni več moderna in druge ženske že zdavnaj več ne nosijo takih, sc odloči zanjo in jo obleče in je tako vedno starinsko in neokusno oblečena. Taki ženski, ki je samo gospodinja, je pa jako slična taka, ki živi samo svojemu poklicu, tudi ta nikoli nič ne utegne. Za gospodinjstvo se kaj malo zmeni; prepušča ga služkinji in služkinja tudi vzgaja otroke. Ce je taka poklicna ženska trgovka in ima podnevi venomer opravka z ljudmi, z narp-čili itd., se ji tudi zvečer sučejo njene misli samo krog njenega dela v trgovjni. Tako si vzame domov svoje trgovske knjige in računa dalje, dokler ji ne brni po glavi in ji začnejo številke plesati po papirju. Saj bi časih dosti rajši poslušala raaio ali bi kaj brala, vendar jI je, ko da bi kdo venomer stal z bičem za njo in io priganjal: »-Ni časa — ni časa!« — Dokler slednjič nekoč ne ob-nemore. Potem pa je treba mesecev in mesecev, da si popravi uničene živce. — Isto počenjajo mo-distke, šivilje, ki imajo, sicer prece| premoženja, pa jim je žal časa, da si ga ne ni pridobile še več — in garajo noč in dan. dasi bi jim ne bilo treba. Vse te ženske, ki radi pretiranega čuta za dolžnost ali radi napačnega častihlepja nikoli ne pridejo do sebe in se zmeraj pehajo in trudijo, so uboge, pomilovanja vredne ženske. Ne zavedajo se, da ima sleherni človek mimo svojega bremena in svojih nadlog ludi pravico do veselja in razvedrila. Sleherni čas nudi priroda mnogo lepot za oko in srce; zdaj pa zdaj je moči razvedriti se ob umetninah in lepotah človeških rok. Vse to dviga duha in uravnava izčrpane živce in daje svežosti in moči za prijazno besedo, prijeten smehljaj, ki z njimi osreči gospodinja svojo družmo. Ne pozabimo, da je vsak človek ustvarjen tndi za veselje! Pri modi imamo francosko besedo »chic« (šik), ki je prav za prav ne moremo prevesti, ki pa živi v modnih poročilih vsega svela. Francozinja je ta »chic« že kar prinesla na svet in Francozinje, ki so živahne in spremenljive, so ko ustvarjene za modo. Francozinja se rada oblači v temne obleke; že vč, zakaj. Kaj kričečega nikoli ne da nase — razen pokrivala. Klobuk Francozinje je zmeraj nekaj posebnega in če je še tako smešen, njej vedno lepo pristoja. Španka je glede mode prav blizu Francozinji. Španko veseli, da sc lepo oblači. Priljubljene so ji mehke črte, ki poudarjajo izrazilo ženskost. Španka se tudi jako čednostno obleče in dasi je v Španiji huda vročina, je Španka vendarle brez nepotrebnih golot. Rada ima pa nakit, da je časih ko ciganka Vsaj uhane ima sleherna Španka. Če jih ne bi imela, bi sploh rekli, da ni ženska. Tudi Italijanka ljubi nakit, ki mora bili zares dragocen in pristen. Vendar ji je najbolj pri srcu — obutev. Italijanka ima čeveljčke, ki so kar umetnina zase. Da so lepi šolnčki lepi — pa ji je dovolj. In zares ne dobiš nikjer tako lepe ženske obutve ko v Italiji. In Angležinja? To poznamo po solidnih, dragih plaščih in kostimih, ki so primerni športu Angležinji se ni treba razkazovali. Članica mogočnega svetovnega naroda je in mimo lega še hladne krvi, pa se lahko posveti praklično-športni obleki, ki pa izraža neko pritajeno go-sposkost. Nemka ima malo smisla za podrobnosti. Njej je za celoto. Zato se večkrat pripeti, da na napačno mesto dene to ali ono penlljo in se barve tepejo. Rada ima razne barve, kaj originalnega in samo njenega. Vse to je pa za modo nevarno, zakaj pot dobrega okusa je jako ozka. IMPRIMfi-SVILE J) MANUFAKTURA Slovenke smo že večkrat poskušale, da bi imele svojo modo. Vsaj da bi imele kak svoj modni list in bi ne tratile denarja za drage nemške in francoske modne liste. Posamezni listi skušajo s krajšimi in z daljšimi modnimi poročili in z objavo slik izpolniti to vrzel. Ker ie vprašanje o ženskih oblekah tako živo ko vsakršna druga zadeva, bodo brez dvojna tudi Slovenke imele svoj pristni »modni žurnal« — Doslej so se Slovenke oblačile in se še oblačijo ko drugod po F.vropi. Kake pristne, slovenske »barve« se v oblekah ne izražajo. Za izlete Za pomladanske in poletne dni je prav važna skrb gospodinje, kaj pripravi za kak izlet, ko gre vsa družina z doma. Lanko vzamemo mrzla jedila s seboj, ali jja jih skuhamo zunaj. Ce kuhamo zunaj, si pripravimo taka jedila, ki so brž skuhana. — Imamo moderne košare za jestvine za na izlete, da vanje izlahka spravimo vse tako, da se ne pokvari. Kruh in močnata jedila sjjravimo v pločevinaste škatle. Presno maslo denemo v lončeno jx>-sodo. Ce je vroče vreme, ne vzemimo s seboj kakega narezka ali klobas. Rajši vzemimo sadje in jajca; premislimo pa, če ne dobimo sadja in jajec ondi, kamor gremo, da nam jih ne bo treba nositi s seboj. Ža kosilo si pripravimo različno solato. Že prejšnji dan naredimo fižol v solaa le vsako zapravljanje po vaških />M(lnah in planinskih kočah ziasti za alkoholne pijače — popolnoma odveč paritetični odbori, sodna oblastva ter vrhovni delavski svet naj tvorijo stanovsko korpo-racijo. V podjetjih noj ee ustanove t zakonom paritetični delovni sveti, ki bodo urejali ob scnlelovaniu zastopnikov strokovnih organizacij tehnične razmer« in bdeli nad izvajanjem kolektivnih pogodb ter sooialne zakonodaje. V upravnih svetil naj sc da delavcem zakonito zastopstvo. Udeležba delavstva pmi obratnem vodstva naj se poveča. Poveča naj se tudi osebna odgovornost »pravnih in nadzornih organov delniških družb. Vlagatelji hi upniki denarnih zavodov naj imajo pravico vpogleda v knjigovodske knjige. Podržavlj esije splošno koristnih podjetij ni ca~ željeno. Uprava naj bi •• organizirala tako, da hi bfli v njej zastopani lastniki podjetja, konzumentov ter delavstva ob soudeležbi države ali zainteresiranih občin. Za ostalo gospodarstvo naj se ustanovi narodni gospodarski »vet, paritebičen in stalen organizem javnopravnega značaja, sestavljen iz zastopnikov delodajalcev, delojemalcev, konzumentov, občin, države ter vrhovnega delavskega sveta. Gospodarski svet ureja gospodarsko življenje, trg. nadzoroval bo zveze t inozemstvom, pripravljal trgovske pogodbe in osnutke gospodarskega značaja za parlament m zastopal državo na konferencah za delo. Skupnost vseh teh gospodarskih ustanov sa imenuje gospodarska korporacija. Delovne mase je treba izobraziti tehnično, mo ralno in duševno. Zato bodo najsposobnejše strokovne organizacije. Država naj bi njihove ustanove podpirala. Na delavstvo razkroievalno vpliva da ostanejo brez kazni vsi, ki kršijo zakon morale in pravice. Zato je potrebna socialna zakonodaja, ki bo vsebovala dolžnosti proizvodnje do ljudi in družbe in določala posebne sodne instance. Potrebna bo ustanovitev posebnega ministrstva za socialne in gospodarske zadeve. Strokovna zveza predlaga zaenkrat parlamentu osnutke z« zakone o gospodarskem svetu, krajevnih gospodarskih in delavskih svetih in minimalnih plačah. Ostali osnutki bodo še sledili. Stavkovna gibanja Časopisje poroča dan za dnem o raznih mezdnih in stavkovnih gibanjih. Vse to priča o slabih delovnih pogojih, pod katerimi je delavec prisiljen iskati delo Ier zaslužek. Spor delavcev tekstilne tovarne v Varaždinu s podjetjem je najdolgotraj-nejši. Vsi vemo, da tekstilna industrija prav dobro uspeva. Tvrdka je poleg tega spretno organizirala prodajo svojega blaga, tako da prav gotovo ne more govoriti o slabi konjunkturi. In vendar kljub temu plačuje svoje delavca tako slabo, da so bili prisiljeni poslužiti se skrajnega orožja v svoji borbi. — Isto je z gradbenimi delavci ki so se energično postavili za svoje pravice v Ljubljani in Belgradu. Za najtežja in kvalificirana dela so zelo slabo plačani, da si zaslužijo komai za hrano in najpreprostejše stanovanje. Za družine ter zimo pa jim ne ostane nič. Delodajalci izrabljajo krizo in potiskajo mezde nižje, kot bi to bilo utemeljeno. — Srbski rudarji se -ravno tako budijo. Pri njih so razmere toliko slabše, da jim podjetnik: itak nizki zaslužek niti ne izplačujejo. Kaj čuda. če se v takem primeru oprime delavstvo zadnie bilke in preneha z delom. Saj če ne dela, ima ravno toliko, kot takrat, ko dela. Te razmere niso prav nič evropske. Zato ni zameriti, če naše delavstvo gre nerado s trebuhom za kruhom na jug. Saj doma počasi ravno tako lahko umira kot tam doli. — Največji interes delavstva je, da se strokovno organizira in izloči nezdrave pojave in organizira močan odpor proti krivicam. Brez strokovne organizacije za delavca ni življenja. Zaposleno delavstvo je dolžno s simpatijami spremljati stremljenje stavkujočih tovari-.šev zs. zboljšanjem osnovnih življenjskih pobojev Kjer more, naj stavkujoče tudi materijelno in ne le moralno podpre. Zmaga delavstva ene stroke pomeni pridobitev za vse delavstvo. padajočih delavcev. Občnega zbora m j« udeležilo 1000 oseb. Predsednik občnega zbora je izjavil, da je v Jugoslaviji stalnega delavstva le 5%, vsled česar HRS ne more stremeti za diktaturo prole tarijata. Organizacija je v Zagrebu zvišala mezde stavbkiskim delavcem za 30 do 40%. Ureditev zaslužkov poljedelskega delavstva v Vojvodini. V Petrovgradu se je vršila konferenca paritetnega odbora za okraj Stari Bečej v prisotnosti ing. Josipa Kankeja, inšpektorja poljedelskega oddelka banske uprave Gjure Hamadjeva in tajnika Delavske zbornice iz Novega Sada. Konfe renca se je vršila radi spora med delodajalci in poljedelskimi delavci. Dosežen je bil sporazum, ki določa, da znašajo zaslužki poljedelskega delavstva od I. oktobra do 31. marca 15 Din dnevno z hrano, brez hrane pa 20 Din. Od 30. aprila do 30. junija mora znašati dnevna plača 25 Din z hrano ali 30 Din brez hrane. V največji sezoni t. j. od 1. julija pa do 30. septembra ne smejo biti zaslužki manjši kakor 35 Din, oziroma 40 Din Kakor vse mestne občine, tako je ludi občina Osijek znižala svojim nameščencem in nastavljen-cem prejemke. Ker so pa bili nekateri naslavljenci občutno prizadeti je občinski odbor sklenil, da bo odtegljaje vrnil s tem, da bodo vsi nameščenci dobili zastonj drva. Znan t Saltflt (al proti toltnlm k o m no m ln boleznim (Solrtnega raehnfla, doVilva »k pri glavn. aaet. Lekarna Sv. I van,. Zagreb. Kaptol 17. o«l. rrg . o Pišite po broaplaena navodta. mzngm V mesecu aprilu t. I. je bilo |>ri zagrebški Javni borzi dela registriranih 8WI brezpo elnili delavcev. Borza dela je naklonila 2821 osebam br poselno iKKlporo v skupnem znesku 24I.70o.jO Din. Iz Prekmurja je odšlo v Francijo na sezoncko poljedelsko delo 40 delavcev, na državno vebjvi sestvo Belje pa 1600 delavcev. Pred leti ic odšlo vsako leto iz Prekmurja na sezonska dela vedno okrog 10.000 delavcev, sedaj pa. ko je Nenviia zaprla meje In ko v Vojvodini ni možnosti zaslu/ k«, se je število znižalo kar z« 8000 Jetika je najstrašnejša delavska bolezen! V lanskem letu je samo med tekstilnim delavstvom moralo žrtvovati tej bolezni svoje življenje 80 delavcev ali 48% vseh umrlih tekstilnih delavcev. Borimo se zato proti tej zajedavki! Delavcil Ali se zavedate pomena in moči tiska? Delavski časopis je vaše orožje v boju zoper teptanje vaših pravic! Zalo svoj delavski časopis beri in ga vedno podpiraj. »Maš delavec« posebno priporoma naročbo na delavski tednik, ki izhaja v Mariboru, Koroška c. 5 in sc imenuje »Delavska fronta*. Kajli »-Delavska Ironfa« je delavski, katoliški in neodvisen list, ki stoji nad vsakim Ktrujarstvoni NIZKI CENE rivokolftft, otro*klh igralnih, invalidskih vnr.iCkov. prevo».nlh trlelkllst. sn nlh strolpv. OntV franko. US&jAiSA.tCafluv Podružnic« Marlbo«, Aleksandrov« aronov. Naprava mila. Kadi l>i kuluili za pranje milo malo boljše kvalitete, ki bi odgovarjalo našemu kmečkemu ljudstvu. K. O. Z. v M. P. I. Potrebuje se: 70 kg loja, tO kg lužnega kamna (Laugenstein), pol kilograma kolofonije in včasih malo sode; na vsak kilogram loja 1 liter luga. Ta lug se skuha doma iz pepela bukovih drv. Vse navedene sestavine denete v kotel in ko se loj stopi, kuhate dobre pol ure. — Drugi dan napravite sredi mase luknjo in poberete vso vodo. ki je |X)d strnjeno plastjo. (To tekočino lahko |)orabite za namakanje perila namesto sode. V kotel prilijete 7 litrov luga (od pepela), in počasi segrevate. Ko se stopi, naj vre še približno j*ol ure. Če predolgo vre, dobite premalo mila. II. 4 kg loja, 4 litre vode, 1 kg lužnega kamna, za 3 Din voska, 1 Radion, 1 kg sode, 2 pesti soli. Kuhamo v čistem loncu med mešanjem eno in pol ure. Nato vlijemo v škaf in pustimo čez noč. Drugo jutro lug odlijemo in prilijemo 6 litrov vode. Pustimo vreli med mešanjem 3 ure, nakar zopet zlijemo v škaf. Drugi dan f>oberenio strjeno milo in mu v loncu prilijemo 6 litrov vrele vode. Čim se med mešanjem milo stopi, ga vlijemo v posode, pregrnjene s papirjem. Strjenega zvrnemo iu razrežemo ua kose. Vlaganje jajec. Kako naj vlagam jajca in v kaj, da se bodo ohranila čez nekaj mesecev? A. L. - L. Najce,- "jši in najvažnejši način shranjevanja jajec je vlaganje v apno. Jajca morajo bili sveža, snažna in brpz razpok, a|>no pa staro, nikoli svežp gašeno. — Za škaf vode vzamemo 4—5 kg ugaše- h 1 Občinska trošarin« na vino pridelovalcev. V. K. Občinsko trošarino morajo plačati od vina in opojnih pijač tudi vinogradniki, ki prodajajo svoje vino potrošnjo v občini ne glede na količino. Zato se plačilu ne boste mogli uspešno upirati. I. K . K Ne moremo se »puščati v razmotriva-oje vašega spora z zadrugo radi plačila obresti. Manjka nam vpogled v poslovanje te zadruge. Sporočite razloge, radi katerih mislite, da niste dolžrfi plačati upravi zadruge, pa boste videli, kakšno stališče bo ista zavzela. Ako ne boste plačati, bo na tožbo zadruge odločilo sodišče. Glede izplačevanja vlog vprašajte upravo. Ako je odložitev izplačil že odobrena, boste lahko zvedeli za načrt po katerem se bodo izplačevale, odnosno odpisovale vloge. Kaj več- kakor dopušča ta načrt, ne boste mogli zahtevati. Finančno poslovanje občine po novih predpi sih. Š. A. Vprašate, če morate res uvesti pri občini vseh 11 knjig, ki jih predpisuje novi pravilnik o finančnem poslovanju pri občini. Nekatere predloge knjig za dravsko banovino sploh ne pridejo v poštev. ker pobirajo občinske doklade in trošarine državna obalstva. Zato je banska uprava zaprosila ministrstvo za finance, da dovoli za občine dravske banovine izjemo v tem smislu, da dovoli uporabo nekaterih starih tiskovin, da se tiskovine, ki za občine dravske banovine praktično ne pridejo v poštev, opuste in da se uvedejo le 4 nove tiskovine. Ministrstvo te vloge še ni rešilo ter je banska uprava sporočila občinam, naj dotlej, dokler ne prejmejo nadaljnih navodil, vodijo računske posle začasno po dosedanjem načinu. Domovinska pravica. G. B. Ce niste pridobili članstva druge občine, tudi niste mogli izgubiti članstva ali domovinske pravice domače občine. Članstvo kake občine se namreč izgubi samo, če se pridobi članstvo druge občine po predpisih zakona o občinah, ali če se izgubi državljanstvo. Če stanuje kdo stalno najmanj deset let v isti občini in za ta čas ni izgubil častnih pravic ter ni v sodni preiskavi ali pod obtožbo za dejanja, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic, je pridobil po zakonu članstvo te občine in ga izgubi v občini, v kateri ga je dotlej užival, razen če izjavi, da obdrži dosedanje članstvo in dokaže, da pristojna občina na to pristaja. — Po tem f>ojasnilu vam menda ne bo težko ugotoviti, v kateri občini imate domovinsko pravico, čeprav ste že 40 let od doma. Radi podpore se v sili obračajte na domovno občino. Razumemo pa, da se občina, s katero 40 let niste imeli nobenega stika, upira vam dati podporo, vendar jx> zakonu ima član občine, ki obuboža in ne more pridobivati ter nima nikogar, ki bi bil dolžan ga vzdrževati in podpirati, pravico do vzdrževanja, odnosno do podjiore iz občinskih sredstev, odnosno iz sredstev dobrodelnih ustanov, ki jih občina upravlja. Paša po tujem svetu. T. Radi bi vedeli, po katerem zakonu se kaznuje paša po tujem svetu. — O kaznivem dejanju, storjenem s pašo po tujem svetu, bo težko govoriti vsaj o lakem, ki se kaznuje po kazenskem zakonu. Morda bi lakšno dejanje sodišče smatralo za samolastno pribavljanje imovinskih pravic, ki se po kazenskem zakonu kaznuje z zaporom do treh mesecev ali v denarju do '5000 Din. Pogoj za kaznivost pa je v tem, da storilec ve, da samojxmioč v svrho pribavitve te pravice (n. pr. služnostne pravice paše ali lastninske pravice) ni dopustna, dalje, da si hoče storilec iVdejstvovati samolastno navedeno pribavitev. torej preko zakonitih predpisov (to/ba, izvršba). V večini slučajev pa je paša po tujem svetu civilnopravni spor in se more rešiti s pravdo pred civil nim sodnikom. Potrdila o imovinskem stanju. Ž. J. Potrdila o imovinskem stanju morajo izdajati občine brez plačila takse in brez druge odškodnine jx> obrazcu, ki ga je izdalo ministrstvo za finance. Obrazce nabavljajo občine od davčnih uprav. Uporabljanje drugih obrazcev v ta namen je prepovedano. Sodišča smejo priznati pravico revnih samo na f>odlagi takih potrdil. Prošnja za podporo za zidanje šole. T. C. Prošnje za banovinsko podjx»ro za zidanje šole mora vložiti krajevni šolski odbor, ki ima dolžnost skrbeti za zidanje in vzdrževanje šolskega poslopja. Prošnji je priložiti overjen prepis sejnega zapisnika. Vložiti se mora potom pristojnega okrajnega načelnika, ki priključi svoje poročilo in stavi predlog. Vsaka prošnja mora vsebovati točno označbo, za kateri namen se prosi podpora, dalje [>oročilo. ali se je delo, za katero se prosi fKjdjDora, že izvršilo, se vrši, odnosno, kdaj bodo z delom pričeli ter na p>odlagi katere odločbe ali ukaza se mora z delom pričeti. Priloži naj se overovljen prepis zadevne odločbe ter rekapitulacija iz tehničnega proračuna; dalje naj se poroča koliko je že nabranega denarja za nameravano delo in kako je isti razpoložljiv, kakšen je gospodarski program za izvršitev dela z ozirom na preskrbo potrebnih denarnih sredstev in na pomoč občanov v materijalu in delu. Šolski okoliš meščanskih šol v Ljubljani. S. K. Prosvetni minister je svoječasno odredil, da spadajo v šolski okoliš ljubljanskih državnih in zasebnih meščanskih šol: mestna občina ljubljanska, okraj Ljubljana-okolica razen krajev, ti so dodeljeni državnim meščanskim šolam na Viču, v Št. Vidu, Zgornji Šiški in v Mostah, okraja Kamnik in Litija brez občine Zagorje ob Savi. Lani se je določil solski okoliš oa novo ustanovljeni šoli v Litiji in sicer vse upravne občine sodnega okraja litijskega, za zasebno dekliško mesčansko šolo r Mekinjah vse npravne občine političnega okraja Kamnik. Obolenje pri vojakih. K. M. K. Poveljstvo voj nega okrožja vam je pravilno odgovorilo, da nt zakonske |iodlagp za povrnitev stroškov, ki jfh imate z zdravljenjem vašega sina, ki je obolel v podčastniški šoli in jp postal stalno nesposoben za vojaško službo. Kaj več vam tudi mi ne moremo povedati. Morda bi pri banski upravi izposlovali. da sina sprejmejo brezplačno ali po znižani ceni v kakšno zdravilišče. »Zavarovalnica.« J. A. Sv. R. Vsled znanega poloma zavarovalnice na Dunaju sc bojite kot njen zavarovanec zgube in vprašate, če kaie še dalje neg8 apna in ga dobro razmešanega vlijemo na jajca, ki smo jih naložili v pripravno posodo, ki ne sme puščati. Apnena zmes mora jajea pokrivati vsaj za pol pedi. Ce se tekom časa tekočina ustiši, moramo doliti apnene vode. Tako vložena jajca se drže tudi leto dni, če smo vložili sveža. Hnazenje srebrnega pribora. Kako naj čistim srebrni jedilni pribor? F. V. — .1. Jeklene dele pri priboru obdrgnemo z zams-škom, ki ga pomakamo v smirkov prnh. Srebrne dele pri nožih, vilice in žlice pa čistimo različno. Obdrgnemo jih z mehko krpo, pomočeno v zmes stolčene krede in špiritu ali salmijaka. Včasih zadostuje, če jih obdrgnemo z namiljeno krpo in s suhim krednitn prahom zgladimo. V trgovinah z dragoceni.m priborom lahko kupimo « posohnimi kemikalijami prepojeno boiubaževino ali krpo, s katero obdrgnemo srebro iu se sveti kol novo. nasveti plačevati premije ali ne. — Zaenkrat je odkup zavarovanja za tri mesece ustavljen. Ce si hočete zavarovati svoje pravice iz zavarovalne pogodbe, potem morate vršiti tudi naložene dolžnosti. Svetujemo vam, da zasledujete tekom tega časa časopisne vesti o tej zavarovalnici in da se tudi |x>svelujete z zastopniki konkurenčnih zavarovalnic, polem se pa po lastnem preudarku odločite za tako rešitev, kjer bo za vas čim manjša izguba. Zmotna obdolžitev. Z. A. L. Kot šivilja ste potrebovali za izdelavo tuje obleke še nekaj čipk. Šli ste z vzorcem v neko trgovino in jih holela dokupiti. Trgovka sama in njen mož sta ogledovala vzorec, vprašala, kje so bile kupljene in na vaš odgovor, da so bile kupljene pri njih v trgovini, de|a!a, da so bile čipke ukradene. Poklicali so stražnika, ki vas je najprej zasliševal v trgovini, potem ste pa morali z njim na stražnico. Drugi dan so bili zaslišani še vaši domači in se je izkazalo, kar je trgovka sama priznala, da -e je zmotila, ker so bile čipke res kupljene. Ker -le morali pretrjjeti tak škandal, vprašate, če lahko trgovko tožite in koliko odškodnine smete zahtevati. — Ore za to, kakšne besede je trgovka proti vam izrekla: če je vas obdolžila tatvine ali delež-ništva tatvine, potem je kazniva radi obrekovanja. Ce ste pa sami s prvotnimi netočnimi odgovori dali povod za utemeljenost njenega suma. jx>tem je upravičeno smela zadevo prijaviti stražniku. Sicer je bilo za vas neprijetno, da ste morali s stražnikom, vendar je postopal stražnik po svojih pred pisih in zato ni trgovsko odgovorna. Vsakemu ni mogoče iti d kopališče, vendar more osak žrtvovali Din 100 — (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito RADENSKO z rdečimi srci l Previden mejaš. A. CL K. P. — Preden ste vzeli v najem njivo, ste vprašali mejaše, ie boste smeli voziti po obstoječih poljskih kolovozih, kar so vam vsi tudi ustno obljubili. Sedaj, ko ste že začeli z vožnjami, vam pa eden izmied mejaše v prepoveduje vožnje čez njegov svet; pravi pa, da vas bo pustil voziti, če mu pismeno izjavite, da si nočete prtposestvovati služnostne pravice vožnje. •— Ker sami pravite, da dosedanji lastnik njive ni vozil f» poti, kot sedaj vi. zato nimate še nobene pravice ao te poti. Zahteva mejaša, da mu pi-smeroo izjavite, da si nočete prrpoeestvovati poti. ki jo p* vam dovoli na prošnjo, je pri danem položaju povsem upravičena in to lahko podpišete. Izplačilo odpovedanega deleža. A. M. Lj. — Po določbah pravil ste v neki zadrugi prijavili svoj izstop hi odpovedali svoj delež. Ta delež bi vam morala zadruga po preteku dveh let izplačati. Dva meseca pred potekom tega roka pe je zadrugi bila dovoljena zaščita. Vprašate, če je zadruga dolžna izplačati odpovedani delež ali ne. — Po pravilih bi vam zadruga morala vrniti dde2 takrat, ko je vsled vašega izstopa prenehalo vaše Jamstvo. Vsled zaščite pa je vsem članom-zadrugarjem po sili zakona podaljšano to jamstvo za daljnih pet let. Šele po preteku teh 5 let in po pravilih določenih dveh tet. skopaj torej po preteku 7 let od dneva izstopa bo zapadlo izplačilo vašega deleža ia takrat ga bo zadruga morala plačati. Pooblastilo v kazenskih stvareh. M. O. — Vprašate, ali lahko lajik s pooblastilom zastopa stranko pred kazenskim sodiščem. — V kazenskih zadevah pred okrajnim sodiščem lahko stranke pooblastijo kot svojega pooblaščenca kogarkoli. Sodišče pa ne sme dopustiti zastopanja takim lajikom — neodvetnikom — ki so zakotni pisarji in se obr-toma bavijo s takim zastopanjem. Pred okrožnim sodiščem smejo nastopati kot branhelji le odvetniki oziroma taki lajiki. ki imajo isto strokovno usposobljenost, kot odvetniki. Zasebnega udeleženca lahko zastopa tudi pred okrožnim sodiščem navaden pooblaščenec. Ukraden denar. S. F. L. — Sorodnik vam j« dal shraniti 3000 Din. Vam pa »o bili ukradeni vsi vaši prihranki in z njimi vred tudi sorodnikovi tisočaki. Vprašate, če ste dolžni vrniti soredniku ukradeni denar ali ne. — Ko ste prevzeli sorodni kov denar v hrambo, ste s tem prevzeli na sebe dolžnost, da varujete zaupani denar škode. Če se je tatvina posrečila radi tega, ker ste spustili dolžno skrb n. pr. da ste pustili denar ležati v odprtem stanovanju, potem ste odgovorni za škodo. Ce pa je bilo vlomljeno v zaprto stanovanje in denar odnešen iz zaklenjene omare. po'em ie pač škoda nastala po naključju in za njo ne odgovarjate. Ce vam je pa sorodnik izročil denar, da ga vložite v hranilnico, vi pa tega niste storili in proti vnlji sorodnika držali denar doma, p»tem odgovarjat« za vso škodo. Najemna pogodba s smrtjo najemodavca ne preneha. D. P. — Podedovali ste hišo po svoji sestri. V hiši ima nek obrtnik svoj lokal, prodajalno in stanovanje. Imel je pogodbo i va:o pokojno sestro, ki pa bo p>otekla šele jx> dveh letih. Vprašate, Če mu lahko odf>oveste lokale in stanovanje pred potekom pogodbene dobe. Ne. Kot dedinja po svoji sestri ste prevzeli tudi obveznosti. katere je imela vaša sestra izpolniti iz svoje imovine. Po sestri sklenjena pogodba vas fcorrj veže in ne morete predčasno pogodbe odpo\ cd;'ti. J. G, F. 30. Ker niste jiovedali, v kakšnem predmetu in pri katerem oblastvu ste pospeševali rešitev, ne moremo presoditi, če je zahtevana taksa nasilna ali ne. Pri sodiščih so le vloge v kazenskem postopku in sicer za delikte. ki se n' oženjen, pe brez otrok. Pri hiši ima rejenko. kateri namerava po smrti zapustiti celo posestvo. Ker >.i vijo otroci njegove sestre, ki so potrebni in bi radi kaj podedovali, vprašate, kaj morate sorodniki ulcreniti, če vas bi v oj>oroki prezrl. — Če brntra nec nmrje brez oporoke, potem bo f>oloviro pre moženjs podedovala njegova žena, drugo polovico pa dobe otroci pok. bratrančeve sestre. Če pa na pravi oporoko, lahko bratranec zapusti komur hoče. Ker nima otrok niti staršev, se mu ne bo treba ozirati prav nič na sorodstvo, ker niti vi kot bratranec niti nečaki pokojnika nimate pravice do nujnega deleža. Končna pa je tudi pravično, da dobi rejenka ooseetvo, saj vedno dela na posestvu! ■JadalJernmJe prihodnjo nedeljo) 9f Sedem darov svetegaDuka ii »Razumem,« je dejal kmet Ovsenjak, »če hočete pisati povesti o našem ljubem Bogu, boste hr^z dvoma pisali tudi o mojih sedmih darovih svetega Duha!« * Pritrdil sem mu, rekoč: »Res, kmalu bom nekaj napisal o svetem Duhu in bom moral tedaj pač omeniti vse tisto, kako sveti Duh deluje v katoliški družini « Kakor je že na kmetih navada, če je kak gost v hiši In njemu v čast opustijo kak opravek, sva proti večeru obšla z Ovsenjakotn njegovo posestvi-ce, a ženske so kuhale večerjo. Že tedaj se je v meni začela porajati misel, da ima vsak kristjan vso zvrhanost krščanstva v sebi, da mu je pa namenjeno, da kako posebno gredico v čudovitem vinogradu še posebej obdeluje, da kako resnico ali moč nevede prav posebno goji. Saj je slično tudi naš Gospod Bog storil, ko ni vseh nagnjenj in zmožnosti za pozemske poklice dal enemu samemu čloyeku, marveč jih tako modro porazdeli, da je vse doseženo, čeprav sleherni posameznik tako malo zmore. In zdelo se mi je, da je Ovsenjak dobil za nalogo, da svetega Duha časti in ga mora še posebej vsebovati in v sebi gojiti, da v njem raste in rodi sadove. Na večernem sprehodu sem hotel vse zvedeti, karkoli je imel Ovsenjak opraviti s svetim Duhom. »Da>« je dejal in je to kratko besedico še prav posebno na kratko poudaril, »ko sem bil komaj šest let poročen in sem dobil namesto pričakovanih petih fantov le štiri punce, ki so si s strašnim kričanjem priborile pot na svet, sem imel skušnjavo, da bi te štiri hčere imenoval .četvero vnebovpijočih gfehov'.« »In ko ste nato imeli kar šest hčera,« sem povzel, da bi ga vzpodbudil k nadaljnemu govorjenju. »vas je obšla skušnjava, da bi jih nazvali ,šest grehov zoper svetega Duhd?« »Ne. tedaj sem bil že pri pameti. Starejše hčerke so že tako pridno pomagale doma, da jim hisum hotel nič več dati imen grehov. In vse so bile že tako zvezane z malerjo. da nisem nič več mislil na število šest, marveč le na sedem. Sedem glavnih grehov je že imel m«i brat, ki je imel same fante. »Mojih sedem glavnih grehov,« je dejala moja svakinja, kadar je govorila o svojem možu m o šestih sinovih. Bila je hudobna ženska, a je lepo umrla In tako sem svojim ženskam zleraj rekel, da so »narobe kreposti«. >Oh, ne!« se ie zdrznil čez Čas in mož, ki je bil zrrlerai( malo hudomušen, se je popolnoma zresnil. Nadaljeval je: »Prav za prav nikoli nisem mogel pozabiti, kako je nama naš župnik govoril pri poroki: Zakrament sv. zakona je ustanova in delo svetega Duha. Ti, dragi ženin, vzemi danes svojo nevesto s seboj kot dar svetega Duha in ko vaju blagoslavljam, vama želim, da naj pride v vajino hišo vseh sedem darov svetega Duna: dar modrosti in umnosti, dar sveta in moči, dar vednosti in pobožnosti in dar strahu božjega! — Take besede imajo zmeraj svoj pomen in Bog mi odpusti, da sem jih Časih malo napak obrnil. Nič hudega nisem mislil s tem in priznati moram, da nimam le doma v svojih sedmih ženskah živih podob sedmih darov svetega Duha, ampak da so se ti darovi polagoma razvili tudi v mojem starem kmečkem srcu. Ali ni že moja žena kar dragocen dar svetega Duha? Saj je mene, divjaka, prav za prav šele k pameti spravila! In dekleta! Kar nobenega sina ne potrebujem več; tudi hlapca ne! Vse Odpravijo same!« 7.3 gričem, kjer je bil za položnim obronkom zadnji mejnik Ovsenjakovih, so kipeli vršiči redkih smrek v neba Vitke piramide so bile ko iz fjli-grana. Razen njih nisva videla ničesar na daljnem, širnem obzoriu. Zdelo se je, ko da se ne preživljajo s sokovi zemlje, tharveč s skrivnostno, nevidno pijačo, ki je lila nanje ir modfičaste čaše neba. Vsaka veja in sleherna iglica se ie vsrkala v nebo, ko da črpa iž njega moč in luč in sladkosl ln večerni pokoj. »Res,* je dejal kmet, ko da bi mu bil predaval o prirodoslovju in da mi pritrjuje, »prej sem zmeraj mislil, da rastejo drevesa sahio iz Zemlje in vlečejo svojo življenjsko moč od spodaj navzgor, tedaj me je moja najstarejša, Zofija, poučila v botaniki Jezuščkovi. In ta norica mi je toliko časa čvekala o tem, da drevesa izhajajo iz neba in rastejo noter v Zemljo, dokler nisem sartl bral, da črpajo — rastline in drevesa veliko več moči iz zraka in luči ko iz prsti —, no, saj sem si zapomnil: ogljik iz zraka in dušik iz zemlje —, a še vse drugo je bilo, ko na primer, da korenine ne morejo živeti v zemlji, če ne dobivajo raznih prispevkov iz listov. Da so listi ko tvorniefe Za škrob, je bilo rečeno v knjigi. In o čemer sem prej mislil, da so poglavitni deli dreves: korenine, deblo in veje, — sem Zvedel, da so to le kanali. Tedaj sem spremenil pot svojega življenja in sem si zmeraj dejal: Nebo je dosti večjega pomena in je bogatejše ko zemlja. Saj jak, jaz sem le star štor, ki pa seveda še zmeraj čutim, da imam še zadosti listov in z njimi, v povzdis-njenih rokah, tudi moči in življenja od zgoraj. A moje ženske, te so pa prav take. ko tisti vršiči smrek. Komaj jim je videli, da rasteio iz zemlje. Prav sredi Širnega, daljnega neba stojijo in rastejo iz njega.« »No, vidite, torej le niste svoji ženi in šestim hčeram iz gole hudomušnosti dali imen sedmih darov svetega Duha!« sem rekel in se čudil besedam kmeta. Priznal mi je, da ie prav za prav le 6 svojo najstarejšo hčerjo govoril o tem, ta pa je bržkone govorila še drugim. Molče sva šla dalje vzdolž razorov, dokler nisva prišla na kolovozno pot. ki je vodila do hiše. Blizu hišnih vrat je dejal Ovsenjak: »Zdaj, ko se temni, pa se nehajo drevesa pre-zivliati z nebom; zdaj se do vrha nasrkajo zemlje, rudi mi bomo zdaj večerjali.« Prenočil sem v tej hiši. Še preden je drugo jutro vzšlo sonce, me je Ovsenjak spremil v vas, kjer sem hotel maševati in nato oditi na kolodvor. Ženske so šle do roba njiv z nama. Pot je tekla tako, da sem zagledal, obrnivši se, vseh sedem žensk kot ljubko ospredje smrečjih vršičev, ki so se vzpenjali nad gričem. Slale so ondi, dokler se niso grič in vršiči pogreznili zadaj za njimi, dokler niso tvorile njih njive obzorje in so se same odražale z jasnega, jutranjega nčbesa. OjKizoril sem Ovsenjaka, da stojijo zdaj ženske tako, kakor sva sinoči videla smreke. Nobene ni odvrnil, a čufil s*m, da si je mislil: »Vseh sedem je s koreninami v zemlji in so zato moje. Toda svoje krasno življenje črpajo iz tistega sveta, ki je nad zemljo, iz svefa svoje svete vere, iz sveta svetega Duha.« Sele čez čas in kar iznenada in mogoče radi vzpodbude zvona, ki je začel vabiti k maši, ie povzel Ovsenjak: »Veje in vejice so prav za prav korenine dreves; in roke, ki so v molilvl sklenjene, so prav za prav korenine^človeškega življenja.« Rad bi še povedal, kako se je to zgodilo, da počivajo še tri od »darov svetega Duha« na božji fljivi. A pustimo to! Tistega večera in tisto jutfo je bilo nebo brez oblakov. Hvala Bogu, da so tudi taki večeri in taka jutra! Hvala Bogu, d* je fudi taka družina, ko tfl, na svetu! (J W.) vendar pometla proletanka revolucija z vsemi gra-fičaki Oprostite, a to Al res ne gre v glavo. Morebiti so vam dovolili Sbdržatl graščino, ker Imate posebne zasluge za revolucijo?* Seveda imam zasipe,« je pritrdil, Ce vas' In nima, povabim vas na obisk. Le pridite takoj, Pc že dolgo niste videli dobrega življenja. Le priključite se naši družbi,« Vrabca! sem si mislil. Ali bi res šel pogledat, da se še godljo čudeži kljub proletarski revoltiriji? Ali se nemara laže? Posebno me je jezilo, da me je sivolas mož neprestano gledal in se rtA tihem smejal, tlolel sem ga že Ošteti, » brkflč r jabolkom je vrgel nož rta mizico, polirustal ostanke Ih mi nepričakovano glU-stlo zabrusil: »Kaj mlallte z nflhi prazno slamo! To so iiftiO-bolnll« Ozrl sem se In se zgrozil. Vsi svetniki! ?aj so to sami norci v paznikovem spremstvu. Inleligcrtt z dolgimi lasmi je bil norec. Smejač tudi. Pohabljert«c tudi. Sele zdaj sem razločil, da prav t a prav ima roke, a so skrile pod prisilnim jopičem. In brkač je bil nedvomno paznik. To pa je nevarna fovari-šija! sem vzdihnil in v istem trenutku sem zagledal, da je zagrabil moj sivolasi sosed nož na mizi. Srce mi je padlo v hlače, takoj sem planil na noge, na-: valil na norca in mu hotel vzeti nož. A mož se jc ljuto branil in me hotel ugrizniti kakor stekel pe1-Obupno sem se branil in- mravljinci so mi lazili po hrbtu. A paznik me je nepričakovano potisnil na klop. »Ali ste še vi znoreli?« je zamomljal. »Sram vas bodi! Ta gospod ni noben norec. Potuje samo zraven kakor tudi vi. Naprosil sem ga za nož. To je njegov nož. Samo posodil mi ga |e Ali ste znoreli? « Mož. ki sem £a podrl na tla, je rohnel: »To je lepa livaležnost. Posodil sem nož ln zdaj so me skoraj zadavili!« »Oprostite,« sem rekel. »Mislil sem. da ste vi tudi norec.« »Ali pa vi!« me je nahrulil. »Se malo, p« bi dosti imel. Barabe!« Med tem kreganjem smo prišli do prihodnje postaje, kjer sp zapustili umobolni vlak še dokaj v redu. Snnio »pohabljenec« se je malo upiral, in ga je moral porivali paznik naprej. ^MUHE ^PRENAŠAJO BOLEZNI.. FLIT T JIH UNIČI J f _ , P L 1 t ledalan po snamealtih receptih '- «nl*h|« zanesljivo. ZAHTEVAJTE IZRtČNO rti* v plombiranih, Originalnih ročkah Sprevodnik je potem rekel, da večkrat vozijo uniobolne v norišnico blizu one postaje. Kaj se hoče! Saj ne gre, da bi jih na primer zapirali v živinske vozove. Jaz tudi nič ne zamerim. Seveda, ne bi mi bilo treba z norci govoriti, a kar se je zgndilo. se je pač zgodilo. Zameril je samo oni mož, ki sem ga nehote podrl na lla. Dolgo me je nezaupno gledal in naposled odšel < prtljago V drugi Vo/, ker menda od mene ni pričakoval ničesar dobrega. A kaj me je to brigalo! M. ZoSČenko. Jaguar v ječi Prijetno srečanje Sovjetska humoreska Lani sem doživel na železnici zabavno zgodbo. Vračal sem se takrat domov v Moskvo iz kolhoza na Orlovskem, ki sem ga natačno ogledal kot za svoje dolžnosti vnet pisatelj. Res sem videl nepozabne alike: povsod so švigali motorni plugi, pšenica je hitela rasti, da bi nam oskrbela vsakdanji kruh, in oves je naravnost sunkoma lezel kvišku. A ne maram zaiti, in se povrnem k vlaku, s katerim sem bil namenjen v Moskvo. Ob 18.46 sem stopil v voz in ugotovil, da ni preveč natrpan. Naprosil sem potnike, da bi se malo stisnili, in res nepričakovno sem dobil sedež na koncu klopi. Notri je bilo dokaj temno, ker mora tudi železnica štediti z elektriko. A polagoma sem se le razgledal in videl, da imam prijetne preproste sopotnike. Najbližji, z dolgimi lasmi, sicer ni bil noben pop, a vendar je bil videti šolan človek. Zraven je sedel brkač z visokimi škornji in v uradniški kapi. Ni kazalo, da bi bil kak inženjer. Prej bi ga imel, recimo, za paznika v zverinjaku. A vsekakor je moral biti dober mož, usmiljenega srca. Razrezal je z nožem jabolko in z njim zalagal svojega soseda, ki ie bil brez rok. Ta pohabljenec, mlad fant, je bil najbrž ponesrečen delavec. Žalostno ga je bik) gledati, a drugače se je menda dobro jDočutil in slastno pospravljal jabolčne rezine, ki mu jih je na konici noža nosil v usta njegov sosed, tretji potnik, sivolas mož, je sedel nasproti bi se smehljal temu prizoru. Tudi jaz sem ga lli ga lludomi vprašal ponesrečenca, kje je iine. Posku lomilo opazoval iti bi rad . , e je bil tako nerodno za- pravil svoje okončine. Poskušal sem navezati razgovor z brkačem, ki sem ga imel za najbolj prijazno osebo, a je bil redkobeseden. Zalo me je nenadno nagovoril prvi inteligentni sosed z dolgimi lasmi. Menda sem mu bil všeč, pa sva se začela meniti o jjotovaniu, o tržnih cenah in seveda o stanovanjski krizi. Nenadno mi je rekel: »Pri nas pač ne poznamo nobene stanovanjske krize. Saj stanujem doma, v svoji graščini.« »Ah tako,« sem dejal, »ali Imafč svojo sobo ali, kakor po navadi, samo en kot v sobi?« »Ne,« je rekel, »kaj bi tisto! Saj nisem revež. Imam — piši in reci šestnajst sob poleg priti-klin, prostorov za služinčad in tako dalle.« »Kako je to mogoče?« sem rekel. »Mar vam niso zaplenili stanovanja med revolucijo? Morebiti imate pri vas sovhoz?« »Nikakor ne,« je odvrnil. »To je moja dedna graščina akrulil ravnatelju: -Rom sam opravil « temi pohalini! Pojdite noter, pomirite otroka in ženo in »elefonirajte po Vojaško pomoč!« Ko jp tolpa zaslišala besedo o vojaštvu, ic iz bruhnil vihar. Kamenje, velik') kakor pest, je frčalo naokoli in je zadelo Jaguarja, ki ga ni ničesar ščitilo. A on je stal na svojem inestu stal razkoračeno na stopnišču in je streljal. Vsak strel je razredčil napadalce, Izstreli! je naboje, samokres ■■pet nabil in spel izstrelil. Krvavel je iz nešteto ran. tedaj pa so zaorili zmagoviti klici iz tolpe, laguar je klecnil, samokres je omahnil v utrujeni. rani"ni roki. Opolekel se je, a je -e streljal in še vedno zadeval. Preden je izstrelil poslednjo kroglo, so /a-doncli vojaški koraki. Voiaki so prihrumeli in mz-gnali ujiortiike na vse strani. Vse se je umirilo. »Tale je bi! pa kolovodja, kaj?« je vprašal poveljujoči častnik in pokazal na Jaguarja, ki se je bil s samokresom v roki zgrudil' na tla in je bi! ves v ranah in ki jc tvori! s svojim mogočnim telesom poslednjo barikado. »Ta nam je rčšil življenje: brez njega bi bili vsi...« je dejal ravnatelj in umolknit' zakaj jaguarje odprl oči in nekaj s pogledi iskal med navzočimi. Nato so se odprle krčevito stisnjene ustnice in je /ajecljat: »Otroka... brž., otroka.. ♦ Ravnatelj je odbite! v stanovanje, da izpolni poslednjo željo umirajočemu, a skoraj je prišel prepozno. Divji človek sc je z dolgim, iskrenim pogledom zazrl v svojo malo, edino prijateljico. Kdo bi bil le slutil, da morejo te divje, zverinske oči izraziti toliko nežnosti in ljubezni? Nalo ie izdihnil. (Afonso Y. Perez.) Kulturni listek Kmet in čas Moderni velemestjan misli, da je odkril vrednost časa »Cas je zlato,« pravi z Angležem. Je tndi res in prav: kdor zna čas izrabitL mu to zelo pomaga naprej. Toda danes pa že drog drugemn eas pode. Nikdar ne gre dovolj hitro. In s tem, dragi prijatelji, nam gre čas v nič. čas nas trga. Ako koga vprašate, Zakaj tako hiti, vam bo odgovoril: »Nimam časa.< Da, tako je prišlo, ljudje nimajo časa. Tudi ml na deželi že to vidimo Kako se ob nedeljah bičamo s časom. Ako je pridiga pet minut daljša, ako služba božja nt prej pri kraju kakor pa smo pričakovali, le že vse narobe. Ljudje nimajo več časa — niti tam ne, kjer bi čas in večnost morala Iti drug ob drugem, v cerkvi pred Bogom — Očetom. Njega dni je nekdo dejal: »Bog je naredil JSas. da bi ga mi mogli imeti.« Za kmeta to še velja, tam, kjer je še pristen: On ima čas. Bog Oče Ima čas in kmet ima tudi čas. Saj je kmet listi, ki stoji zraven Boga. Nihče ni stvarstvu tako blizu, v vsem svojem dejanju in nehanju, kakor 011, zato v njem stopa neprestano pred Boga. Ali naj se potem Čudimo, ako se v kmetu, kakršen je po naravi, kažejo božje poteze, ako se je vanj zakorcninilo nekaj božjega bistva? Bog predvsem si privošči časa. Ali je že kdo videl Boga ndmirnega ali nestrpnega? Kdaj ga je kdo videl razburjenega? Ali 11« pravi ljudska govori.-«: »Bog lahko čaka; njegovi mlini počasi ineljejo, pa gotovo.« Tako vidi kmet Boga, kako ustvarja počasi, z neskončnim potrpljenjem in z dobroto. In s to dobroto kmet računa. Ve, da Bog čas vedno znova daje. Bog je zvest, odtod je tudi v kmetu zvestoba. Kmetu ni treba obupavati. Bog je dober ln vse se bo zopet popravilo. Ko je seme |)Of-e-jano, bi klilo in rastlo, ne da bi kdo lo opazil, pa naj človek spi ali pa vstaja dan in noč. Zakaj zemlja sama rodi sad, najprej bilko, potem klas, slednjič polno zrnje v klasu. (Mk 4, 26 si.) Tako se kmet od Boga in narave uči čakanja. Skozi vsa stoletja je bilo tako, da je bil kmetski stan tisti, iz katerega so vsi stanovi srkali moči. To je tisti stan, ki v krvi in mesu razdeljuje moč človeka od rodu do rodu. Kmet ima moč. da prenaša bremena, ker ve za tajno snujoče moči. Saj pa tudi ni stanu, ki bi toliko prestal, kakor Je prestal kmetski stan. Bili so časi, ko je moral kmet samo dajati in dajati, k<) Je komaj Imol kaj svojega. Kuga, lakota in vojske, vse je kinet prenašal 7. vztrajnostjo, potrpežljivostjo in žilavostjo. kakor noben drug stan ne. V njem je neko po trpljenje, ki se nikdar ne utrudi, ki vedno dela, pa naj se mu godi dbbro ali slabo, da, čim hu!e je, tembolj neutrudno dela. V njem je neka tihota, ki v vseh preizkušnjah zmaga, neki mir, ki pre Živi vsak nemir. Kmetu tako rekoč iol>ena moč ne gre v izgubo, pri njem je kakor v prirodi: nai raste in uspeva kakorkoli, vse se vrača v naročje zemlje. Tako je kmef prav za prav vedno rodo viten. Cas mu vse polaga v naročje. Kmet je notranje Širok, čas deluje ob njem, ga notrnnje poglablja in obenem izpopoinuje. Stalnost vseh prihajajočih časov ga notranjo blaži, vedno več je v njem prostora za ustvarjanje čaan. vedno tišji je, vedno bolj redkobeseden in vedno mirnejši. Na stara leta žari z njegovega obraza neka modrost, ki je odsev same božje modrosti. Vedno bolj polno je njegovo srce. Tako ga čas bogati in ga vodi v večnost. Zakaj ta vedno trajajoči in brezkončni čaa je brat vednosti. Hrvatski kmet — umetnik Ikutl^lrJ}*.?^ » .kflerim ie *iril s Prav te dni je Ulrichov salon na T lici predmet velikega zanimanja in obiskovanja. V njem sta namreč priredila svojo prvo slikarsko razstavo dva mlada hrvatska kmeta: Generalič Ivan in Mraz Franjo. Prvi je star 22 let in drugi 26 let. Pr«la sta iz Hlebin, podravske vasi, kjer delata na domačih posestvih. Ob prostem času, to se pravi pozimi in ob nedeljah in praznikih, imata priliko zadostiti svojemu umetniškemu gonu. Spo'četka sta prerisovala razglednice in tako je naletel nanje slikar Krsta Hegedušič. Odvrnil jih je od razglednic in usmeril k opazovanju sredine in sveta krog njih. Potem jih je leta 1931. prvič povabila Zemlja, da gostujeta ha njeni razstavi. Risbe so šle v promet, pa sta si lahko nabavila nekaj barv za slikanje. S tem se je povečalo število izraznih sredstev: risbi s tušem se j« pridružila tempera na steklu, olje (Generalič) in akvarel (Mraz). Sredi vseh teh enostavnih in nedognanih- tevedb je vendar takoj opaziti neposrednost in bogaartvo doživetij, in .ponekod tudi precejšnje približanje umetniškemu oblikovanju. Razstava na vsak način izpričuj« talente. Seveda so pojavi takega dela stvar razvoja. Hrvatski kmet je prejel direktno pobudo za kulturni interes po člankih in razprsvah, ki jih j« bil pisal dr. Ante Radič. Rodil se je v Trebarju (okolica Osijeka) leta 1868. Bil je gimnazijski profesor, ki j« ▼se svoje delo posvetil hrvatskemu kmet-skemu narodu. Zato ga j« perganjsl zloglasni režim Khuena Hedervaryja, bil je brez službe In zatem 'dobil delo pri zagrebški Akademiji in Hrvatski Matici. Urejeval js Zbornik za narodno življenje ln običaje, temeljne ideje hrvatskega kmetskega po-krat« pa je razvil v svoji zgodovinski Osnovi za zbiranje in proučevanje gradiva o narodnem iivlje- ideje in z njimi razgibal kmetske mase. Da sc razprave Ante Radiča tista zunanja vzmet ki jc nagnila hrvatskega kmeta h kulturnemu udejstvo-vanju, je zapisal tudi MihovM Pavlek-M&kina. Ta podravski kmet iz Delekovca je 39 let star napisal prvo kniigo nove l»Za svojo svezdo«. leta 1926. in devet let kasneje drugo zbirko pod naslovom »Trakulja«. O začetkih svo;ega razmišljanja govori tako-le: »Pravijo, da je človek slika i« podoba božja. Žival se naje in spi. A nekaj tega božanskega, kar živi v človeku, mu nikoli ne da mira. Človek bi rad nekaj vedel . . ... Tudi Miškina opravlja gospodarske posle leto in dan in kakor jih sproti uredi, se umakne v h!ev m piše s papirjem na kolenih. Pi*e o bedi kmetov uj njih položaju, kjer je ostra borba za zemljo ra k I on j en a kakor povsod tistemu, ki je bolj neusm ljen ln nagonsko nezadržan. Kdor podlega, no«i r svoji duši skrbi za družino in zase, tiste kratic ročne skrbi za vsakih 24 ur sproti, ki najbolj nv rijo duha. Dnevno pehanje za zadostitev vegel tivnih potreb je že davno pogasilo ljubezen nit možem in ženo. Žena je tisti delovni človek pri h Ši, nad katerim sprošča mož svoj srj in bolečine Čisto drugače ravna gospodar z domačo živaljo i se opravičuje ženi: ti si razumna in sama veš, ka smel. Žival tega ne ve Če se ji zgodi nesreča, nam propade premoženje, ki se ne da nadmestltl. Takr govori kmet ln zraven vidi žalostno resnico. Lačr otroci hirajo za tuberkulozo — mleko mora na tr<* To so stvari, ki jih Miškina kaže v gledanji bednega malega Človeka. Miselno ne gre nikoli i. obsega svojega neposrednega življenja in najožji!, povezanosti, loj« njegove kniige «o njegov dokument, opomin, da je treba stavbo človeške osebnosti podložiti r zdravim stvarnim temeljem in idejo snovno podzidati. Uustav Strniša: Binhostno jutro Vso noč je šumelo na okna aeienje. Sveti je Duh na njem spal, v sanjah sem gledal ognjeno žar en je, tajnim silam sem prisluškoval. Zjutraj je sij odgrnil Kastore, sončna bleščava oblila me je, vsega trudnega kot od pokore, čista svetljava kratila me je. tllfdal sem z novim pogledom življenje, vstajalo je iz zamišljenih njiv, spajalo se je v zgodnje z vonj en je ter mi v koral je izsvanjalo živ. Vrbe v piščali orgel prirode so sp prelival« sredi poljan, in zadonele v nebeške so svode, kjer se beli golob je dvigal nad plan. Ves zaplamtel sem, v tihem aprošienjn čutil Duha sem, nad zemljo je vstal, dvignil jo k miru je v razsvetljenju — v lahnem drhtenju sijoč odvealall azvezano snopje Kdaj je Ivan Cankar zadnjikrat savno nastopil kot govornik? Znano je, da je Ivan Cankar, katerega h tnii-o smo slavili letos, tudi večkrat nastopil javno. in sicer na političnih shodih, ko je kandidiral, ter večkrat s predavanji na delavskih večerih (Trst). Radi nekega takega govora, ki ga je pri redila .»Splošna delavska zveza< v Mestnem domu I 1913 je prišel celo pred sodni jo ter bil pozneje interniran na ljubljanskem gradu. Zadnjikrat pa je nastopil dnp F>. septembra 1918 v Mestnem domu na učiteljskem shodu, ki je bil sklican pod geslom: >Gmotni položaj kranjskega učiteljstva<. Tedaj so govorili Jože Gostinčar, Karel Triller in harro Pogačafk. Cankar )• nastopil po Lovro Po račnlkn. za čigar govorom >vsa dvorana grmi kakor ee sam mogočen gtas do obup« užaljene dnSe. V tem hrupe govori pisatelj Ivan Cankar nekaj besed, ki pa xamro v orkana ploskanja in odobravanja.« Tako je poročal >Učite!jski Tovariš< tn to je ml zadnji nastop velikega slovenskega pisatelja. Prvi literarni »tihi med Cehi in Slovenci 8Tovenri smo bttl sosedje s Cehi v davnem času ter bi mogli govoriti o stikih ie za časa sv. Cirila in Metoda. Toda kot prvi literarni dokaz medsebojnega delovanja moremo smatrati tako svani Stiik i rokopis is L 1419—1428 in obsega dve slovenski molitvici, v katerih je precej čeških jezikovnih sledov. Iz tega sklepamo, da ro jih napiRali češki menihi, ki ro 1. 1419 zbežali pred Husltl » Češke ter se zatekli v Stično. Tako so si U Cehi stekli zaslugo, da so sto let pred Trubarjem zapisali in obraniH slovensko besedo. Prva ustava v Srbiji Lani so obhajali Srbi stoletnico svoje prve n stave, ki jo je proglasil knez Miloš Obrenovič l 1835; zato se imenuje tudi »sretenjska ustava« (sretenje: svečenica). Koj te ustave se drži »mola; nikoli namreč ni stopila v življenje. Miloš jo je pa tudi dal le prisiljen, ko so se njegovi rojaki z orožjem uprli njegovi samovolji, s katero je pa-ševal v Srbiji, kot pred njim turški paša. Po tej ostavi bi imela odločati v denarnem gospodarstvu narodna skupščina iz sto voljenih poslancev. Teh se Milošu ni bilo bati, kajti to bi bili itak po njegovi milosti izvoljeni neuki seljaki. Toda Srbija je bila pod turško nadoblastjo in pod rusko zaščito. Obe vladi — turška in ruska sta koj nastopili proti takim novotarijam, zlasti Rusija jp videla v tem že celo revolucijo. Rusi in Turki so rajši postavili Milošu za kontrolo -Državni svet« iz 17tih dosmrtnih članov, samih odličnikov. ki so bili de loma Miloševi tekmeci. Tej takozvani »turški ustavi«, ki jo je sultan 1 1838. razglasil, se zato Miloš ni maral pokoriti in se je že drugo leto rajši vladi odpovedal. Strežba bolnikov Nalezljive bolezni Tuberkuloza ima največ žrtev. Akn pa jo pravočasno spoznamo in pride bolnik v dobro higiensko oskrbo ali primeren zavod in pametno živi. je velikokrat mogoče, da za vedno ozdravi. V pljučih se narede majhni vozli, ki razpadajo in za katerimi ostanejo otekle votline (kaverne). Te so vedno večje in lahko uničijo velik del pljuč. Časih se tako načnejo žile in bolnik začne bruhati kri. Izmeček takih bolnikov, v katerem je polno bolezenskih kali, je nalezljiv. Jetičen bolnik naj torej pljuje v pljuvalnik s 5% karbolno vodo, a ne v žepno ruto. Naj ne kašlja v zdrave. Naj spi sam. Zdravi naj ga ne poljubljajo; naj ne nosijo njegove obleke, dokler je niso razkužili; tudi drugih njegovih reči naj ne uporabljajo. Njegovo perilo naj se prekuha. Kostna jetika je tuberkuloza kosti, lupua pa tuberkuloza kože. Tuberkuloza je jx>večini kronična; časih jetika zelo hitro napade vse telo, kot tako imenovana hitra jetika. 8. Otrpnjenje tilnika dobe otroci in mlajši ljudje, zlasti ako v večjem številu skupaj žive (kasarne). Bolnika naenkrat začneta boleti glava in filnik; potem pride omotica, bljuvanje in vročica; tilniV in hrbet otrpneta in bolnik večinoma umrje. Paziti moramo, da taki bolniki ne kašljajo in kihajo v nas. kjer je nalezljiva sluza nosa in žrela. Žepne rute in telesno perilo moramo razkužiti. 0. Ošpice so prav za prav nedolžna bolezen, ki io ima skoraj vsak človek. Začno se t. visoko vročico, nahodom in rdečimi očmi. Nato izbruhne najprej na obrazu rdeč izpuščaj. f>ege. velike kakor leča; v dveh dneh se razširi po vsem telesu. Ker 73. ošpicami rada pride pljučnica, gnojenje srednjega ušesa in drugo, ne puščajmo otrok prezgodaj iz poslelie. 10. škrlatinka. Med visoko vročico nastopijo bolečine pri požiranju. koža pordi najprej na vra- S A H Danes je sestanek tehničnega odbora Slovenske šahovske zveze, ki hoče pomagati razmahu šaha v naši banovini tako, da bo dajala večje šahovske prireditve v okviru zveze. Prireditve 90, kakor v vsakem športnem udejstvovanju, tudi v šahovskem, neizčrpni vir pobud k nadaljnemu delu, one privabijo novih ljudi k udejstvovanju in pridobe novih prijateljev. Prav zato so našo šahovsko zvezo njeni ustanovitelji priklicali k življenju in upamo, da si bodo tudi njeni sedanji člani znali prav tako pridobivati tla, širiti šah in ga dvigniti še višje Sedaj bo kmalu turnir posameznikov za prvenstvo zveze Ta turnir bi združil naše najboljše igralce, člane zvezinih šahovskih khibov in nam dal sliko o moči naših šahistov in klubov, katero bodo medklubska tekmovanja, ki bodo pozneje, še izpopolnila Obseg in način tega turnirja bo določil tehnični odsek, ki ga tvorijo člani posameznih klubov in vodi vodja vseh dosedanjih zvezinih prireditev prof. dr. Bajec. Upamo, da bo znal tehnični odsek izvesti to prireditev v korist našega šaha in naše zveze! I urnir v Neuheimu se je končal s precejšnjim pre:,encenjem. Aljehin je moral deliti prvo in drugo Kje je neki čuvaj parka, da me ne vidi, ko pipo kadim! tu, potem po vsem telesu, samo okoli ust ne. Pozneje se lupi koža v obliki otrobov ali v celih cunjah. Prav te cunje so pri tej bolezni najbrž nalezljive. Dokler se koža lupi, ne sme bolnik iz postelje. Njegova hrana naj bo mila, ne ostra; najboljše je mleko. Bolnikova voda naj se vsak dan preišče zaradi beljakovine, škrlatinka je potuhnjena bolezen, ki ji pogosto slede težke bolezni, kakor vnetje ledvic, gnojenje ušesa itd Bolnika se moramo ogi bati. še dolgo po prestani bolezni, to je do 6 ted nov, je tak bolnik zaradi nalezljivosti lahko še nevaren. Otroci so za to bolezen bolj sprejemljivi kakor odrasli. 11. Divje koze se začno s hudo vročico in bolečinami v križu. Čez nekaj dni se napravijo najprej na obrazu, potem po vsem telesu majhni rdeči vozli, ki se čez nekaj dni spremene v mozolje. Po prestani bolezni ostanejo za njimi brazgotine. Divje koze so zelo nalezljive in zelo nevarne, in so se v prešnjih časih pojavljale v hudih epidemijah. Odkar pa poznamo cepivo proti njim, so bolj redke. Kdor mora streči takemu bolniku, se mora dati prej cepiti proti kozam. 12. Otroške koze so nedolžna bolezen, ki jo imajo otroci. Slične so divjim kozam, vendar so čisto druga bolezen. Po telesu se tu in tam napravijo majhni mozolji, ki pa ne zapuste brazgotin. 13. Kuga. Glavni znaki kuge so otekanje in gnojenje limfatičnih žlez. Delajo se tvori in nastopi pljučnica. V hudih slučajih začno krvaveti notranji organi in bolnika je kmalu konec (črna smrt). Kugo razširjajo podgane. 14. Garje so kronična bolezen brez vročice. I Povzroči jo majhna pršica, to je mrčes, ki ga s . prostim očesom komaj vidimo kot majhno pičico. ! Med prsti, na hrbtu, v hudih slučajih pa tudi po i vsem telesu se napravi srbeč izpmščaj iz majhnih j mehurčkov. Bolnik se praska. Ljudje, ki tožijo, da ; jih koža srbi in ki imajo na nji praske, so sumljivi, da imajo garje. mesto z mladim estonskim mojstrom Keresom. za katerega je širša šahovska javnost izvedela šele o priliki lanske šahovske olimpijade v Varšavi, kjer je dosegel jako lep uspeh. Na mednarodnem turnirju je nastopil sedaj šele prvič in je torej še bolj čudno, da je mogel stopati s takim turnirskim igralcem. kakršen je Aljehin, v isti vrsti. Lep usjjeh je dosegel nemški mojster Ahnes s tretjim mestom, dočim za Bogoljubova ni uspeh, da je delil četrto in peto mesto z Rellstabom. Se bolj sta nas razočarala Vidmar z osmim mestom in van den Boscb z delitvijo jDredzadnjega in zadnjega mesta. Vidmarju je bil ta turnir le trening in pričakujemo, da ho na mnogo važnejšem turnirju v Nottinghamu (čez nekaj mesecev) pač na lepšem mestu. Rogozin —- Flohr 1. dZd4, d7—d5; 2. Sgl—f3, Sg8 -to; 3. c2 -o4, c7—c6; 4. Sbl—c3, d5Xc4; 5. aZa4, Lc& f5; 6. e2--e3 (ostrejše nadaljevanje na tem mestu je St3—e5, najbrž jm ni boljše, ker je ideja »e poteze 12—13 in e2—e4 težko izvedljiva), e7—e6; 7. LflX c4, Lf8—b4 (vprašanje je, ali je ta poteza dobra in ali ni boljše skromno Lf8—e7); 8. 0-0, 0—0; 9. Ddl—«2, c6-c5 (Flohr igra poteze, katere je priporočil v svoji analizi dr. Euwe in ne ve, da je bila taka že I. 1934 partija med Bielavencem in Ve-resom na turnirju za prvenstvo Rusije, v kateri je beli ovrgel črno igro); 10. Sc3--a2! (to je Bjela-venčeva poteza, ki spravi črnega v viellke težave. Beli grozi s SXb4 priborih' si dva lovca in prednost v središču), Lb4- a5 (črni žrtvuje rajši pešca in upa, da ga bo pozneje dobil nazaj); 11. d4Xc5, Sb8—c6; IZ Tli—dl, Dd8 e7; 13. Sf3 d4! (prične »e napeta borba na damskem krilu Na DXc5 bi sledilo sedaj b2 b4 hi težave črnega bi bile ie večje, ker po LXb4, SXc6, SXb4, DXb4, La3 izgubi kvaliteto, po SXb4 pa ga La3 spravi v zelo neprijeten položaj), Tf8 d8; 14. b2-b41, La5— c7 (na SXb4 bi sledilo zelo neprijetno La3); 15. h2—h3, Sc6—e5; 16. Lcl— b2, a7—a5; 17. Tal—cl, a5Xb4; 18. Sa2X Ki. Se5Xc4 (na TXa4 bi prišlo SXR> in Rb4-d5 7 jasno pozicijsko premočjo belega); 10. De2Xc4, Lf5 g6; 20. Sd4-b5, Td8 c8 (izgubi kvaliteto, to I da premoč belega je že odločilna); 21. c5 -c6!. b7X : c6 (črni nima izbire); 22. Sb4Xc6. De7 e8; 23. Sh5 !-'• a7. h7 h6; 24. Sa7X-c8, T»8Xc8; 25. Lb2Xf6, g7yfči; 26. Dc4~c5 (beli sedaj z odločnim napa dom zlomi še zadnji odfor črnega. Orozi Se7 + ), Kg8 h7; 27. Dc5 e7. De8- g8 (grozi Le4, kar mora beli preprečiti); 28. Tdl- d7. Lc7—e5; 20. Td7- d8, Tc8Xd8; 30. De7Xd8, Dg8 g7; 31. Sc6 Xe5, f6Xe5; 32. Dd8- h4. e5- e4; 33. Dh4—e7. LgO h.">; 34. De7 d6 (da bi na Lh5- f3 odgovoril Dd6—g3), Dg7 b2; 35. Tel c8 in črni se je vdal, ker proti napadu težkih belih figur na kralja, ni obrambe, Frtaučhu Gustl ma beseda Sej vam je men de tku znan, de se jest nisem še nko! prou velik bri-gu za Schichta, za negau »Radkm«, ke ttse packe in fleke trpere kar sam, pa še trni. Kuga use tu briga enga dedca? Dedci mama ja dost drugeh križu in le-žan na glau, zatu nam na kaže, de b se še n take reči ntekval, ke nam nč mar na greja. Fleke pucat in prat sa mogle ja babnee, dokler se jih ni Schicht usmilu in pugruntu tist »Radion«, ke sam use tu namest babne upran, če prou je biu tu že ud nekdej žensk ročn del- Sevede, dcmdons se naše babncc lahka u pest smejaja. Kene, babnea puluži lepu tist paklček »Ra-dkma« gor na periu, ke ga ma za uprat, sama pa lohka pesti use skp u štih, pa s gre ta čas lepu soje nuhte lakirat pa žnablčke farbat. Sevede mi dedci sma pa tak snimaki, de se nas Bph ustnih še kamen b se zjoku nad nam, če b se znou, Namest nas neče nubeden nč nardit Kar sami s morma pumagt koker verna m znam*. Pn-glejte zdej naše boge uradnke gor na rotuže. Dan na dan su garal in se gnal, de je use ud nh teki in use sam zatu, de sa bli pupoune frej in se šli lohka pud Tibuli luftat. Zadnč sa še clu ves tiči futer na plač jMikepil. de nja lohka, ke se bo ureme mal puštimu, šinkučke futral. Sej sa te srumaki cela zima lakuta trpel. In glih zdej, ke je pud Tibuli že tku lušten, de se čluvek kar srce tupi, ke vid kuku je gesprud Lap rožce jtusjau ukulinukul po gredah m šinkučki že tku teška čakaja na mestne tiradnke, de b jih pršli futrat Olih zdej je mog! gespude po-glavari u glava past, de sa pugerval. de morja tnd , pupoune hodet u kancelarije garat m s glave belt, kuku b se dal tiste šrifte in bukle tku zrihtai, de b jim na rotuž še kej gnarja čez ustal, ke ga tku krvau nucaja. Šinkučki sa strašen žalasten, ke ni zajne od nubenga kraja futra. Oespud Lap pa jezen na ge spuda puglavarja ket turšk j>oper. Ve se je zastojn martru. de je Tibuli tku lepu zrihtu. Veja kaj, gespud puglavar, tu nisa prou naredi. Ce res ni šlo drgač, sej b lohka naredi tri šihte za soje uradnke, koker sa jih naredi za tiste, ke Iblanca reguliraja. Kene, tisaka šihta b garala pu osem ur. pa b znesl tise skp glih šterindvejst ur. Na ta viža b na ble kaiKela-"1" nekol prazne, šinkučki sit. gespud Lap pa v- ' e b moti z.meri dost ubčud-vaucu pud Tibth Ja, sej praum, z dedcem nhna nibeden usmi-lejna. A res ni na celem božjem svete nubenga, de b pe mejčkea pomuju in tud za dedce kašn »Radion« pugrtmtu, al pa kašna druga taka štupa, de b tud namest dedcu kej nardila. Puglejte, kuku b taka štupa rotuškem urandkem zdela prou pršla. Kene, upoune preden b šli dam h kusile, b lepu soje šrajb-pudlne s taka štupa puštepal. Pupoune b šli pud Tibuli šinkučke fntrat, drun juter, ke b pršli dober preluftan spet u kancelarija, b blu pia use liksund lertik. Veste, de b se jim prlegl. Babnee nej b pa naprej same prale, koker sa du zdej, sej soje jezike b s useglih lohka nabrusile, drnzga dela pa tku nimaja. Ce b mou Schicht mejčken dobre vole, pa b lohka ta reč vn spelu. Taka iznajdba b mu tud gvišen več not nesla, koker pa tist (■Radion". Pa še neki b se splačal pugruntat. Kene, kuku se morja zdej nahter pulitkari pu časupiseh prat, keder ia kej pulomja, al se pa tle al pa tam pupac-kaja. Ampak časupisi nisa nč prpraun za tak praj-ne. Kene, dons se pereš u tem al pa unem časupise, de t ud nusa kapla. Juter te pa že ta al pa un u kašnem drugem časupise še bi pupacka, tku de na-zadne sploh nis več za med Idi. In ves to prajne in žehtajne je biu zastojn. Kua maš pol ud tega? Nč druzga, koker de še tist zveja ud tojeh packa ri, ke preh nisa vedel. Koker sem reku, časupisi. nisa za taka reč. Nahter se tud na kašneh shodeh puskusja. Pa tud shodi se nisa ubnesl. Na shodeh morš pa spet tku govori, de je puslušaucem ušeč. Če boš sam soje grehe prati, te boja limai puslušauci sit, pa tojeh grehu tud. In čist lohka se zgudi, de te puslušauci lepu na cesta pustauja, al te pa še nabiksaja puvrh. Vite, za take packarije b biu tud kašn »Ra dion« putrehen. de b nse tu sam skumenderu. Pu pravic rečen, sa dedci še bi pntreben kašne take štupe, ket je »'Radion«. koker pa babnee. Ždej sa pa tud še druge packarije na svet, ke b jih bhi nujno putreben udpraut, drgač bo šla cela Jugoslavija iz lima. Med Sluvenoem scer še ai fa-keb packari. Saj velikeh ne. Ampak ta reč je bi na-lezliva ket črne koze, zatu se je za bat, de b se še h nam na zanesle. Ns našička packarija mende še niste puzabl. Na tisteh 800 meljončku, ke s» šli rakam žvižgat, tud grišn ne. Pol je pršla na vrsta ffsta packarija u Marpurge zavle ene kuvine, ke sam na vem, kuku se ji frrau. Tam sa šli t-td en trje meljončki pu gobe. Vite, tu niss mačkene sonze. Se krukudilove ne Zdej je pršla pa spet čist ena nova afera, koker pranja takem pacl carij itn, na dan. Ta, recima, oberpadrarija, je pa zagledala luč tega sveta, dol n Karlouce s fistem Thurn-Taxisuvem pu-sestvem. Kufk meljončku je tle zgini pn varže*eh, ps še na vem. Na usaks viža b blu tnd za take packarije treba nujne pumoč. F. O. Ali nai tudi dekle goji talno telovadbo? Talno telovadbo pri uas še prav malo popi? mo kljub temu, da smo o njej že precej pisali tn smo jo že večkrat priporočali kot izborno gimna-stično vajo. Dejansko talna telovadba ni nova. Kdo se ne spominja, ko je še kot mali otrok delal razne »kozolce«, stoje na glavi in druge spretnostne vaje s svojimi tovariši. In take vaje so delali in še delajo otroci neglede na spol. Pri otrocih vidimo dostikrat, ko se od veselja premetavajo po tleh in izvajajo razne premete, s čemur tudi dokazujejo, da more biti telovadno gibanje izraz veselja. No in ravno na ta način je nastala talna telovadba. Talna telovadba je predvsem namenjena naši mladini. Tudi odraslemu fantu in odraslemu dekletu bo zelo koristila. Pri fantih se je še kolikor toliko obnesla kljub temu, da s tem stanjem, kakršno je danes na polju laloe telovadbe, še zdaleka ne moremo biti zadovoljni; vendar j>a še neprimerno bolje kakor pri dekletih, kjer se ta panoga telesnih vaj kar ne more udomačiti. Glavni vzrok leži v tem, ker nimamo na razpolago primernih voditeljev, ki bi znali našim dekletom pokazati pravilno talno telovadbo in ki bi jim jo znali tako predvesti. da bi se mogle navdušiti zanjo. Prednost talne telovadbe leži predvsem v tem. ker to ni samo gola sinotrena gimnastika, temveč je to živahno gibanje na tleh, ki deloma meji že na umetnost na polju telesne kulture. Iz stališča telesne kulture pa so te vaje, ki skrbijo, da postane naše lelo krepko, spretno in tudi nekaj poguma se zahteva večkrat od nas. Spretnostne vaje se z golimi gimnastičnimi vajami dostikrat ne morejo primerjati. Gibi iz talne telovadbe niso nikake življenjske forme v smislu gibanja, ki je za življenje j>otrebno (teki, hoja. dviganje itd.) odnosno, ki se jih je preje uporabljalo v borbi z naravo (skoki, meti, borenje), temveč so življenja polne umetne oblike, ki so nastale vsled vedno večje zahteve po razgibanosti naše mladine. In ravno pri teh vajah je sodelovanje živčevja in muskulature nujna zahteva; je to dobra spretna šola, katere korist se bo v življenju gotovo poznala. Kar napravi talno telovadbo vredno, je dalje še to, da p»ri njej ne potrebujemo nikakega orodja. In če jo izvajamo na Zlogovnica (Za Stritarjevo 100-letnlco). Iz naslednjih 78 zlogov sestavi 26 besed, katerih prve črke, brane navzdol, in nato zadnje, brane navzgor, ti povedo citat iz Stritarjevih Dunajskih sonetov. Zlogi: a-a-ar-ar-ba- brin - ee - ei -oi - ci - čer - 6r - da - das - di-di-e-e-ed-en - m - gor - gu-ho-ho-i-i-in-ja-i»-ko - kr« - le • len - les - K - lid - mat - mi - mos -na - ni - no - no - nu - o- pla - pol - ro - sa -ee - sen - m • slav - sto - lev - U - tem - ti - ti -tot - ta - tun - nI - va - va - va - vi - vin - vo -vo - voi - z« - zav - zem - a - zi - rop. Pomen besed: 1. jugoslovansko pleme; 2. oseba v Gospodu MtrodoWsem; 3. mesto na Španskem; 4. ime peenfka Jamske Ivanke; 5. država v USA; 6. mesto na Krimu; 7. »partanaki kralj; 8. ribji zarodek; 9. član črnega plemena; 10. otok v Egejskem morju; 11. ljubljanski park; 12. oseba iz starega zakona; 13. pokrajina v Jugoslaviji; 14. mesec; 15. grika baanik; 16. gora v Karavankah; 17. za službo ali delo manj sposoben (tufka)l 18. mesto v dravski banovini; 19. zadnji pogoj (tujka); 20. mongolski narod; 21. industrijsko mesto v Nemčiji; 22. vas na Gorenjskem; 23. navdušenost (tujka); 24. italijansko mesto ob Jadranu; 25. ruski pisatelj; 26. mesto na Hrv. PrAmorjm. Rešitev križanice Vodoravno: 1. Žila. 5. elsn. 9 gora, 11. Atos. t2. os, 14. molitev, 16. Ifb, it. mik. 19. nazor, 20. sto, 21. rop, 23. nam, 24. Eva, 25. Cer, 27. kopa, 20. petek, 31. lira. 33. MU?. 34. zoo, 36. roka, 38. ulj, 30. polje. 41. god, VI. Heb. 43. Ra, 44. emu. 46. ne, 47. Amas, 48. amen. Navpično: 1. zlom, 2. Ig, 3. Lom, 4. Aron. 5. eter, 6. lov, 7. as, 8. nebo, 10. Alan, 11. atom. 13. sir, 15. Izak, 16. uta, 18. Kocelj. 20. Svtrog, 22. peta, 24. Epir, 26. re, 28. ol. 20. pila, 30. kol, 32. A koti, 33. Mura, 34. zob, 35. oje, 37. Aden, 30. pes, 40. Ems, 43. ha, 46. um. mehkih travnatih tleh potem nfti blazin al treh« niti pri nevarnejših premetih. Vsekakor 9e p>ripo-roča nuditi začetnikom primerno asistenco, ki je p« j)ri navadnih prevratih (kozolcih) odveč. Iz tega stališča se morejo vse te vaje izvajati pri izletin, popotovanjih, na travnikih m povsod do dovolj veselja in zabave. S temi vajam« torej ne bomo vzgojili samo korajžne in spretne fante, ampak tudi vesela in zdrava dekleta, ako bodo le redno gojila talno telovadbo, ki jim je prav tako potrebna in koristna kakor vsakemu fantu. Binkoštna križanica 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 U 121 13 14 15 1 16 | 17 18 19 20 21 22 1» 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 1 59 60 1 61 62 63 | 64 65 1 66 67 68 69 1 70 71 72 1 ' 73 j 74 75 76 77 1 78| 79 ' I« j 82 1 83 H 1 BESEDE POMENIJO: Vodoravno: 1. najvišje bitje, 4. kraj na Hrvaškem, 10. kralj živali, 13. kraj v Slavoniji, 15. bojni prostor, 16. prevozno sredstvo, 17. del ostrešja, 19. ud družine 20. slovenska reka, 21. prislov časa, 22. azijsko višavje, 23. svetopisemska oseba, 24. jugoslovanska reka, 25. svetopisemska oseba, 26. del sobe, 28. ud umrlega naroda, 30. vrhovno poveljstvo, 31. ženska obleka, 33. srbsko moško ime, 34. vrsta glasu, 36. domač zdravnik, 38. finsko mesto, 39. kratica za neznance, 40. prometno sredstvo, 43. vrsta poslopja, 46. del telesa. 47. poljska rastlina, 48. zakonski drug. 49. domača žival, 50. ni-kalna členica, 52. rimski oblastnik. 54. nemški učenjak, 55. prislov časa, 56. časovno razdobje, 58. Iur ška utež, 59. del glave, 60. nemško mesto. 61. odlična goapia, 63. nunski kralj, 65. sveženj slamo. 66. domača žival, 68. moško krstno ime. (A del zidu, 70. italijanska nota, 71. bližnja sorodnica, 7Z zgodovinski zapisek, 73. predlog, 74. zdravilna rastlina. 75. šahovski izraz, 78. rimski bog vojske, 79. tuika za zračno, 80. vrsta ptičev, 82. tvaiina, 83. del glave, 84 navadni števnik. Navpično: 1. cerkveni praznik, 2. reka v Romuniji, 3. prebivalec Gorice, 5. egiptovsko božanstvo, 6. trgovski izraz, 7. domača žival, 8. žensko krstno ime, 9. predlog, 10. meja snega II. žensko krstno ime, IZ cerkveni praznik, 14. nedoločni zaimek, jugoslovanski otok (srednja črka velja za obe •besedi), 16. vrsta rastline. 18. poljska rastlina, 20. abesinski poveljnik, 25. moško krstno ime, 26. del klobuka 27. mohamedanski bog. 20. misijon ska zbirka, 31. kratica pri letnicah, 32. ploskovni mera. 36. moško krstno ime, 37. vrsta jedi, 40. nedoločni števnik, 41. grška pokrajina. 42 del telesa, 44. grški otok. 45. vrsta glasu, 51. državna blagajna, 53. del kozolca, 54. del voza, 56. poljedelec, 57 ljubitelj, 60. tuje žensko ime, 62. kemična snov, 64. svetal vzor, 65. turško moško ime, 67. ud družine. 60. osebni zaimek, 74. osebni zaimek. 75. domača žival. 76. nevaren človek, 77. pomožni glagol, 80. italijanska reka. 81. kratica pri ministrih, 8Z osebno povratni zaimek. 1000 jih i« ie izkoristilo edinstveno priliko velike KODAK prodajne akcije, namreč 2 dni bivanja v planinah ali na morju brezplačno ker z nakupom Kodak Junior aparata z anastigmatom 1:6, 3 s praktičnim sprožilcem na daljavo prihranite Din 170.— Za časa akcije plačate za ta aparat S8IVIO Dllt 460"" mesto Din 630'- Ta prihranek zadostuje za 2 lepa In prijetna dneva bivanja na naših krasnih planinah s celo oskrbo aH na divnem Jadranu s polnim penzionom. Ne zamudite te redke prilike. Ne pozabite tudi na Kodak ali Pattie film, ker sta najboljše jamstvo za popoln uspeh. Prospekti o akclfl ae dobijo v vsaki foto-trgovlnl ŠPOEI Mednarodni ienis-turnir Pod pokroviteljstvom bana g. dr. Natlačena ia častnim komitejem, ki ga tvorijo predsednik mestne občine ljubljanske g. dr. Jure Adlešič in dr., se je pričel včeraj, ee vrši danes in jutri na igriščih SK Ilirije pod Cakinovim gradom mednarodni tenis turnir. Ofiaijelsui otvoritev turnirja bo dane« ob 11 dopoldne. 25 letnica belgrajskega športnega kluba Belgrad, 31. maja. Belgrajski športni klub (BSK) proslavlja danes 25-letnico športnega dejstvovanja. Da bi bila proslava čim bolj svečana, je povabil v goste dunajsko »Vienno« in sofijsko »Slavijo«, ki ee bosta udeležili slavljenčevega turnirja skupno z domačo »Jugoslavijo«. Ob priliki proslave je uprava državnega prvaka tiskala lepo ilustrirano spomenico, ki prikazuje uspešno delovanje kluba od ustanovitve do dane«. BSK zavzema vodilno vlogo v našem nogometu. Njegovo moštvo je zadnja leta želo največ uspehov ne samo v domovini, v igri z domačimi klubi, temveč tudi v borbah z renomiranimi inozemskimi klubi tako doma kot tudi v tujini. Ako hočemo biti odkritosrčni, moramo priznati, da igra danes BSK v nogometu isto vlogo, kot jo je igral pred leti zagrebški »Gradjanski«, ko je bil na v.išku svoje slave. Enako kot nekdaj »Gradjanski«, danes BSK pridobiva vedno več lavorik na nogometnem polju in s&oraj vedno z uspehom častno zastopa ne samo barve svoje kluba, ampak istočasno celokupni jugoslovanski nogomet. V tem pogledu so njegove zasluge velike, vredne priznanja in hvale. Zato smatramo za potrebno, da danes, ob priliki 25-let-nice, poklonimo par vrstic historijatu našega državnega prvaka. BSK je bil ustanovljen 1. septembra 1911. Med ustanovitelji je tudi Ljuba Davidovič, bivši predsednik vlade, tedanja predsednik belgrajske občine, Id je klubu dal na razpolago prvo igrišče, ki se je nahajalo za zgradbo današnje tehnične fakultete. Tedaj so v Belgradu obstojali poleg novoustanovljenega BSK še »Srbski meč«, »Dušan Silni«, SK »Soko« in »Velika Srbija« (današnja »Jugoslavija«). Skoraj vse tekme od leta 1911 do svetovne vojne je BSK odigral z omenjenimi klubi v svojo korist. Takoj po vojni, leta 1919, se klub obnavlja in od erbskih klubov je bil BSK prvi, ki je obiskal Osjek, Zagreb, Ljubljano in ostale kraje naše države. Istočasno pa je stopil v stike z nogometnimi moštvi Romunije, Grške, Bolgarije, Češkoslovaške in Madžarske. Prve nogometne tekme z vojnimi reprezentancami Čehov, Francozov in Angležev v Bel-fradu je dobil z visokimi rezultati. Istega leta (1919) je obiskal Zagreb in izgubil v igri z »Gradjanskim« z rezultatom 0:5 in 0:3. V letu 1920 mu je »Gradjanski« vrnil obisk in ga premagal z 3:0 in 10:0. V tem letu so bili »plavi« prvič gostje ljubljanske »Ilirije«, s katero so igrali dve tekmi z rezultati 3:1 in 1:3. Leta 1921 je BSK imel prvič v gosteh češki klub »Union Ziškov« in reprezentanco Francije, kateri igri je izgubil. V letu 1922, ob priliki zaroko Nj. Vel. kralja Aleklandra I. s princezo Marijo, je BSK prvikrat igral v Bukarešti z reprezentanco mesta (2:2) in z »Trikolorom« (9:0). Ob tej priliki je tedanji prestolonaslednik princ Karol sprejel častno predsedstvo kluba. Uspehi BSK stalno rastejo talko v borbi z domačimi kot tudi v borbi t inozemskimi klubL Značilno je leto 1924 po zmagi nad madžarskim klubom »FTC« iz Budimpešte (3:1) in jubilejno leto 1926 (15 letnica), v katerem je premagal »Sturm« (Graz), »Cracovio« (Krakovo), »Gradjanski« (6:1), »Hašk« (4:0) in častno izgubil od »Vlenne« (2:3). V letih 1927 in 1928 sodeluje BSK v srednjeevropskem pokalu, iz katerega je izpadel zaradi nezasluženih velikih porazov od »Hungarije« in »Ferencvaroša«, Leta 1929 postane prvak Belgrada, a v državnem prvenstvu zasede drugo mesto. Od tega leta dalje beleži BSK uspeh za uspehom, med katerimi je najznačilnejše gostovanje leta 1930 v Južni Ameriki na svetovnem prvenstvu, na katerem je naša država zasedla tretje mesto. Po tem lepem uspehu, ki je prinesel klubu ne samo materijelne koristi, ampak tudi slavo, so inozemski klubi pričeli prihajati vedno češče v Belgrad, a prav tako vabili BSK v goste. L. 1931-32 je BSK postal državni prvak in to mesto zadržal do danes, z izjemo v letu 1932-33, ko je bila prvak zagrebška »Concordia«. Slava BSK stalno raste z uspehi v borbah z renomiranimi inozemskimi klubi. Leta 1934 je igral v Egiptu z reprezentanco Ale-ksandrije (3:3) in reprezentanco Egipta (3:3). V Pragi z »Sparto« (3:4), v Budimpešti z »Ujpesti« (1:0), v Belgradu z »Romo« (1:2) in praško »Sparto« (2:1). Leta 1935 je premagal v Belgradu »Cervette« (Zfl-rich) 9:2, »Vienno« (Duinaj) 4:0, v Parizu je izgubil z Racingom 2:3. Tega leta je bil prvič gost na angleškem v Harstfildu, kjer je v borbi z »Heard-•om« častno izgubil z 3:4. V tekočem letu je premagal »Gradjanski« z 6:1, »Jugoslavijo« z 3K), 5:1 la 3:2, izgubil v Parizu z reprezentancd Francije c 3:1. Doma pa je igral z FC Liverpoolom 0:2 in 3:2, premagal dunajski »Hakoah« 2:1, z Avstrijo pa je Igral neodločeno (2:2). Vsi ti navedeni rezultati so le drobtinice mnogih borb BSK na zelenem polju. Omenjamo j,ih le zaradi lažjega razumevanja velikega ugleda, katerega naš državni prvak uživa v inozemstvu. Ta ugled si je priboril tako v borbah doma, kaikor tudi na tujem, in to v Grčiji, v Turčiji, v Egiptu, Romuniji, na Madžarskem, Češkem, Poljskem, v Avstriji, Švici, Holandiji in celo v Angliji in Južni Ameriki. Poleg nogometa goji BSK tudi hazeno in lahko-atletiko, ki tudi služita v čast klubu. Njegova ha-zenska družina je bila v letu 1925 državni prvak. Klubske prostore krase pestre trofeje in številni pokali, katere je klub priboril v težkih borbah. Ob priliki 25-letnice BSK, ki je bil v Ljubljani vedno dobrodoSel, ki je s svojo Igro vedno navdušil našo publiko, mu naša športna javnost čestita in želi tudi v hodoče mnogo uspehov. Lahkoatletsko državno prvenstvo moštev Ljubljana, 30. maja. Danes so se pričele v Ljubljani rn ostalih mestih države lankoatletske tekme moštev za državno prvenstvo. V Ljubljani so bili doseženi sledeči rezultati: 100 m. II. razred: 1. šušteršič (!P) 12 sek., 2. Svetek L. (I) 13,2. — IV. razred: 1. Simonišek (P) 13.1, 2. Gerzinič (I) 13.3. 200 m. L razred: 1. Stopnik (I) 26.3, 2. Kotnik (1) 27.3. — I. razred: Skušek (Pl 24.2, 2. Pukl (I) 27.2. Krogla. IV. razred: dr. Schilrer (I) 888. — L razred: Stepšnik (I) 1213, Jeglič (I) 1154, Pri-bošek (I) 1078. — II. razred: Banko (I) 954. Skok v višino. I. razred: 1. Slanina (P) 170, 2. Jeglič a) 155, 3. Svetek (I) 150, 4. Oroszy 150. — IV. razred: 1'. Beranek (K) 155, 2. erzinič (I) 140. Skok v daljavo. I. razred: 1. Putinja (P) 643, 2. Pukl (I) 583, 3. Slapar (P) 557, 4 Griinfeld (I) 530. — IV. razred: dr. Schiffrer (I) 527. 400 m. I. razred: Osterman (I) 1:00,2, 2. Stropnik (I) 1:00.8. 1500 m. I. razred: 1. Ostreman 1:15 ena petina, 2. Goršek (I) 4:22 ena petina, 3 Kotnik (I) 4:27 ena petina Kladivo. I. razred: 1. Stepišnik (I) 4672 cm, 2. Zupan (I) 3656 cm (3861). 110 m zapreke: 1. Svetek (1) 18 sek., 2. Fri-bovšek (I) 21.4, 3. Beranek (K) 21.7. Brzoturnir na Jadranu Agilni SK Jadran priredi dauus na svojem S igrišču v Koleziii zanimiv brzoturnir, na katerem bodo sodelovali najboljši drugorazredni klubi, ter prvak Trbovelj Amater Poleg prireditelja nastopita še Reka in Grafika. Ker danes ne bo sličnih prireditev, bo športnemu občinstvu sigurno ustreženo in mu dana možnost da si ogleda ta turnir, ki se razlikuje od prvenstvenih tekem. Vsaka tekma traja dvakrat po 30 minut. Razpored tekem je sledeči: ob 14.00: GRAFIKA : REKA, ob 15.00: JADRAN : AMATER, ob 16.00: PREMAGANCA, ob 17.00: ZMAGOVALCA. Športno občinstvo vabimo k obilni udeležbi. Vstopnina je nizka. Udeleženci skupščine Juyoslov Iščemo prvorazrednega zastopnika-potnika ki potuje z auto, proti visoki proviziji za Dravsko banovino. V poštev pridejo samo dolgoletni zastopniki v milni stroki. Nastop takoj. Ponudbe pod 43553 na Publlclt&s, Zagreb. Serijozna gospa kavcije zmožna, ki obvlada več Jezikov ln nekaj knjigovodstva, z la»t-nlm pisalnim strojem, bi prevzela vodstvo fllljale kake solidne tvrdke. Kupi tudi dobro ldočo trafiko. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gotovina« 7871. Pisarniško mož zmožno vseh pisarniških del ln knjigovodstva — sprejme lesna industrija na deželi. V tej stroki lzvežbane imajo prednost. Prosta oskrba v hiil. Ponudbe e zahtevki pod »Veselje do dela« podružnici »Slovenca« v Celju. Enolos večletno prakso v vinogradništvu tn kletarstvu, se išče kot pomožna moč. Prošnje z življenjepisom In prepisi spričeval, kakor tudi z navedbo referenc poslati pod šifro: Veleposestvo« na upravo »Slovenca« štev. 7878. Prodajalka me£ane stroke, zmožna samostojnega vodstva, ee sprejme za Ljubljano. -Kavcija 10.000 Din. Obširne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pridna« »tov. 7758. <«>) Raznašalci (-ke) brošur strankam dobijo fiksno plačo. Potrebno 20 dinarjev gotovine. Ponud be upravi »Slovenca« pod 80 dnevno« gt. 8017. (b) Mlaia sobarica Izvrstna, ki zna sorviratl ln govori tudi nemško — se Išče. Ponudbe s sliko ln prepisi spričeval z označbo plače na Penslon »Riviera«, Kraljeviča. b Akviziterjem (-kam) za nabiranje oglasov ln naročnikov v vseh banovinah nudimo fiksno plačo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »To pa ja« št. 8038. (b) Ključavničarski pomočnik se sprejme. Prednost imajo z dežele. Ponudbe z zahtevki ln podatki prejšnjega službovanja Cirilu Podržaju, Ig 147. (b) »* hotelsko kuharico ali kuharja, perfektnega iri popolnoma samostojnega, iščem preko sezone za. letoviščarski kraj. Plača. dobra. Ponudbe Je poslati na oglas. odd. Slovenca pod : »Samostojen« Stev. 7802. OO Dva livarja mlada pomočnika takoj sprejmemo »a navadna lahka dela. Ponudbe na Belokranjsko želesollvar-no v Črnomlju. Samostojna kuharica sprejme takoj k tri danski družini. Naslov v upravi Slov. gt 778*- Pošteno postrežnico sprejmem za pranje ln čiščenje. Naslov v »pravi Slovenca pod 9t. 7821. Krojaškega pomočnika takoj sprejmem. Jakob, Ig prt Ljubljani Deklo pridno In pošteno, vajeno vseh kmečkih del, sprejme takoj Anton Juvan Rašica št. 8, pošta &t Vid nad Ljubljano. (b) Mesarskega pomočniki izurjenega v soljenju ln sekanju mesa, vojaščine prostega, sprejmem. Po nudbe upravi »Slovenca« pod »Ljubljana« 7851. (b Hlapca za vsa kmetska dela — sprejmem. Naslov v upra vi »Slovenca« pod 7916 Zastopnike išče podjetje za patenti ran, brezkurenčnl grad beni predmet za okraje Maribor, Ljutomer, Ptuj Dol. Lendava, Varaždln, Cakovec, Slov. Bistrica, Kozje. Novo mesto, Ko Cev je, Kranj, Slov. Qra dec, Dravograd. Jesenice Interesenti, kateri Imajo dobre zveze s hišnimi po sestnikl. gostilniškimi, tr govsktml In obrtnimi obra ti ter industrijskimi pod jetjl dobre zveze, imajo prednost. Ugodna prilika za lahek, dober zaslužek Ponudbe upravi »Sloven vajena vsega gospodinjstva ln kuhe, želi mesto k dvo-all tričlanski družini. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 7918. Graščinska kuharica išče mesto pri boljši hiši ali graščini. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št T917. (a) mešane stroke, spretna manufakturistka, zanesljiva, izurjena v pisarniških poslih, prosi primerne zaposlitve. CenJ. ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena ln vljudna« št. 7999. (a) Sluga-inkasant pomožni uradnik — dobi stalno službo. Potrebno 10.000 Din gotovine. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prav rad« gt. 8039. Samo izvrstnega pedikerja dobrim nastopom Išče za takoj specialni salon »Hollywood«, Zagreb — Illca 11, mezzanin. (b) Ženska starejša, za gospodinjstvo in kuhinjo, s večletnimi spričevali se sprejme v stalno ln dobro službo. Maribor, Dravska ul. 15, pisarna. (b) Medičarskega pomočnika sprejmemo. Naslov v podružnici Slovenca, Celje Natakarica simpatična, priljubljena, t kavcijo — išče boljše mesto. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Poštena in so lldna« St. 8070. (b) Agilnega pek. slugo tn obenem raznašaica kruha sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 8061. (b) Trgovski pomočnik star 26 let, dober manu tak tu rt s t ln »eleznlnar ter dober prodajalec z sna nJem nemščine, teli spre meniti službo. - Ponudbe upravi pod: »Pošten in agllen« gt. 7731. (a) Šolski sluga želi premeni ti mesto na večjo šolo. Zmožen vrt narstva ln sadjarstva. Ponudbe pod: »Delaven St. TT86 upravi Slov. 1 Din dnevno. Gostilna Ojstrici v Lučah, Gornja Savska dolina, se priporoča vsem letoviščarjem, turistom te izletnikom. Najboljša Štajerska ln dalmatinska vina, kakor tudi prvovrstna hrana vedno na raa-polago. Dnevna autobua-na sveža s postajo Šmartno Ob Pakt ta Celjem. Josip Bol tla. II Zivnli Nemški ovčarji II 2 meseca stari, s rodesr^ nI ko m. naprodaj ta paril« »Rožnik«. - Ljubljana, Cesta v Rožno dolino *(, tel. 28-ti. KOME težke, delavne, kobile, konje • »kopljemo«, kako« tudi konjo sa vprege (Kalesch ln Blnsp&nner) ter % a Ježo — dobavi najceneje JULIO HOFFMAlfK, Cakovec, Medjimurje. Kolesa „WANDERER" precizno in elegantno izdelana, so višek nemške tehnike. ZA (ASA VELESEJMA RAZSTAVLJAM V PAVILJONU H-ZUNAJ Ob priliki svojega 50 letnega jubileja je tovarna „WANDERER" tako znižala cene, da si dandanes že vsakdo lahko kupi izvrstno kolo „WANDERER" Dobite jih pri tvrdki S. REBOLJ & DRUG Gosposvetska 13 Orouen ogiut, >■ •■.^lovrniU' posestvo ti hitro proda; et ie ne z gotovim denprjMrt pa/ kunca ti s kniiittp tla »♦♦»♦»-»»♦♦♦»♦♦♦♦»♦»♦♦♦o Trgovino ali gostilno na prometnem kraju v Sloveniji kupim. Ponudbo a ceno in opisom upravi »Slovenca« pod »Prometna točka« St. 7427. (p) Velika trgovska hiša r Slovenski Bistrici naprodaj. Prikladna tudi za vsako obrt, nahaja se v sredini mesta na glavnem trgu z gospodar, poslopjem in velikim vrtom ter zemljiščem, ki leži v Bližini mesta. Proda se nlSa ln vrt tudi brez cemljisča posebej. Plačilo r gotovini. - VpraSa naj ,e pri J. Hudritzu, Slov. Bistrica St. 187. (p) Parcela £34 m>, zraven šole v Zg. Šiški naprodaj. Trgovska iega. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7119. Večje hiše irgovske in stanovanjske, i dobrim donosom, v Ljubljani in na periferiji. Lepe vile eno- ozir. dvodružinske, tomfortne, po ugodnih ce-lah, hipoteke za prevzeti. Pripravne hišice ta upokojence, po nizkih cenah. Posestva po vsej dravski banovini, r različnih cenah in velikostih, ugodne lege. Stavbne parcele v centru Ljubljane in na periferiji proda Pristavec Franjo Lfubljana, Erjavčeva c. 4a. Telefon 23-81. - Nasproti dramskega gledališča. Hiša r malem mestu na Gorenjskem, blizu oerkve, naprodaj. Pripravna «a upokojence. — Ponudbe opravi »Slovenca« pod »Ugodna eena« št. 770». 4 travnike dobro zagnojene, prodam ▼ last - Martlnee, Ljubljana, Prule. (p) Posestvo v Kočevju ogodno naprodaj. Elektrika, velik vrt, vse prltl-kllne. - Naslov: Marijan JamSek, Kočevje. (p) Enonadstropna hiša gostilna, trafika, mesarija, hlevi, njive ln vrt naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 7711. (p) Stavbna parcela v bližini Kralja Petra trga ln Koroškega kolodvora, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru St. 8J8. (p) Posestvo HO Johov v Sv. Petru v Sav. dolini, ob dr*, cesti, naprodaj. Naslov v po družnicl »Slov.« v Celju Enostanovanjska hiša z velikim sadnim vrtom 20 minut od Maribora ■ naprodaj. Naslov v upr »Slov.«, Maribor, št. 837. Šeststanovanjska hiša sredina Ljubljane, se proda pod ugodnimi pogoji. Nadalje hiše, vile, parcele, posestva prodaja ln kupuje Realltetna pisarna, .Ljubljana, Wolfova 1. Enonadstropna hiša vogalna, bližina nove cerkve v Mostah, naprodaj. Olglarjeva 16. (p) Enodružinska vila v Zg. SiSkl naprodaj brez posredovalcev. Lepa lega komfort. Naslov v upravi »Slovenca« pod st. 7991 Enonadstr. trgovska hiša v centru Ljubljane — »e ugodno proda. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Posredovalci Izključeni«, št. 8042. Trgovska hiša na vpeljanem mesta, u proda interesentom, ki bi jo samostojno vodili. Na-daljna pojasnila v trgovini Koroška oesta 20, Maribor. Trgovska hiša v večjem, promet, kraju, nedaleč od LJubljane z lepim stanovanjem in obširnimi skladišči — se ugodno odda v najem sa takoj. Pojaantla : L o J B e Zaje, komerc. pisarna, Ljubljana, Gledališka ul. štev. 7. (p) Stavbne parcele, njive, gozdove, prodam. V račun vzamem knjižice Ljudske posojilnice ljubljanska. Naslov v upravi »Slovenca« pod Rt. 7974 Stavbne parcele bllam nov« bežigrajske Sol« prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7967. (p) Trgovska hiša lepo urejena, ■ sigurnim .donosom, ha prometni točki sredi Ljubljane — naprodaj. Dopise upravi »Slovenca« pod »Trajna rentabilnost« »t 798«. (p Kupim manjše posestvo v bližini Ljubljane, Kra nja, Kočevja, Novega mesta n 40 do BO.000 Din Plačam takoj. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Novem mestu. (p) Kupim parcelo v bližini Kranja, na odplačilo 2000 Din mesečno, blizu napeljave elektrike ln vodovoda. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod: »1000 ms« 7708. Novo dvostanovanj. hišo prodam. Jože Ponlkvar, Črnuče, Ježlca. (p) Enonadstropna hiša nova, z lepim vrtom, blizu postaje D. M. v Polju, zaradi selitve poceni na prodaj. Plačilni pogoji ugodni. V plačilo se vza me tudi stavbno parcelo v St. Vidu ali v Medvodah. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7996 Trgovska hiša sama ali s posestvom, v Lukovici, sedež uradov, naprodaj ali se odda v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »999« St. 7996. (p) Posestniki hiš, vil, parcel in posestev, ne trudite *e sami a prodajo, zaupajte se meni in prepričali se bodete o so-lidnosti, kakor že mnogo drugih do sedai. Pristavec Fronto Nakup in prodaja nepremičnin Ljubljana, Erjavčeva c. 4 a. Telefon 23-81. Nasproti dram. gledališča. Vila 7. vrtom, blizu cerkve Sv. Jožefa — ugodno naprodaj. Dober donos, ugodno obre-■tovanje. Ponudb« poslati na upravo »Slovenca« pod »tJgoden nakup« 8046. (p) Posestvo v Celju na aelo lepem kraju, ■«-stoječe Is >1 Jutrov raznovrstne zemlje, kot polja, travnikov, pašnikov, sadovnjaka, vinograda in gozda, z novo renovlrano hišo s 7 sobami ter vsemi pripadajočimi gospodarskimi poslopji, zaradi selitve ugodno naprodaj. — Ponudbe pod 48656 na: Publlcltas, Zagreb. (p) Dve lepi sončni parceli varni pred porvodnljo, naprodaj. Vprata »e pri Tereziji Permozer, Celje, p Nova trgov, hiša v centru Celja se proda Deloma se vzame v račun knjižice celjskih denarnih zavodov. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (p) Več hiš in parcela naprodaj. Polzve ae Rožna dolina o. IV. it. 4. (p) Tristanovanjsko vilo Podrožnikom, ugodno prodam. Poloviea hipoteke. — Naslov pove nprava »Slov.« pod St 8043. (p) Posestvo v Savinjski dolini tik železniške postaje ugodno naprodaj. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju. Stavbna parcela na Ježlei naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 7768. (p) Parcelo s temeljem prodam na Cesti dveh cesarjev. Poizvedbe : Pengov, Karlov-Ska oesta 19. (p) Posestva, hiše od 20.000 naprej. G o -stilne, pekarlje, prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ulica 26. Prodam hišico z vrtom v Kamniku, blizu postaja Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7864. (p) Dne J. junija 1936 ob 11 dopoldne bo pri izvršilnem sodišču v Ljubljani dražba nepremičnin: I. HISe St. 21 na Rimski cesti e gospodarskimi poslopji in vrtno-stavbno parcelo v Izmeri skupaj ca. 151 0j, sodno cenjeno 503.210 Din, najmanjši poli ud ek 270.000 Din. II. travniške parcele v Izmeri 6633 mi ob cesti v Mestni log, sodno cenjeno 119.394 Din, najmanjši po-nudek 10.000 Din. (p) Enodružinsko vilo kleti, lep vrt, poleg tramvaja, prodam za 69.000 dinarjev. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7913. Gostilna in trgovina v lepi vogalni hiši, oboje dobro uvedeno, s krasnim vrtom ln približno 7 oralov njiv in travnikov, vse v bližini mesta Ptuj, zelo ugodno naprodaj. Kupe! naj ae blagovolijo oglasiti v upravi »Slovenca« pod »Redka prilika« St. 7880. Naprodaj vila na Bledu davka prosta, z lepim razgledom, z delnim Inventarjem, z vsemi prl-tlkllnami, vrt zasajen a smrekami. Polzve se pri: G. Franc Pangerc, zidar, podjetje, Bled. (p) Stružnico srednje veliko, dobro ohranjeno, kupim. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod St. 7919. (k) Svinec star, mehijk, kupi »Jugo-I.utz«, Ljubljana 7. (ki Kletarsko orodje kadi, ležalne sode kupim. Ponudbe upravi Slovenca pod »Vinograd 7856«. >k Obrt Najlepši spomin na birmo je lepa slika, ki Vam jo napravi Foto Holynski, Aleksandrova oesta št. 5. Ljubljana. (t) Električne instalacije ■a luč, moč, signale ln vsa v stroko spadajoča popravila Vam Izvrši solidno povsod IVAN MIHELČIČ elektrotehnično podjetje Ljubljana Borltnlkov trg S t. 1 Telef. 17-94 Sode vsakovrstne, Izdeluje Joža Olžman, Tacen Rt. 74. Sprejemajo se tudi popravila. (t) O Čimprej naročite oglas v »SLOVENCU« KI BO ZR 5rsr velesejmr izhrjrl V ZNRTMO POVECRNI MRKLRDI telefon 29-92 Orehova spalnica poceni naprodaj. Vrhov,'o. mizar, Bevke »2. Vrhnika hI kuhinjskih kredenc novih, Speranlh, naprodaj po Izredno nizki ceni. A. Jane^lč, pleskar, Tyrševa cesta IS. (S) Poceni prodam dve moderno Izdelani, > orehovo korenino furnirani Jedilnici. Sprejmem tu« dl nova naročila za mo-dor$o pohištvo. — Josip Zidar, mizarstvo, RaRtca, Velik« LaSČ«. Košnja dveh travnikov se odda na Cesti dveh cesarjev. Polzve se v nedeljo tn ponedeljek: Sv. Petra oesta 79. (r) Davčne zadeve, pritožbe, prošnje za obročno odplačevanje, odpis itd.: Davčna poslovalnica, LJubljana, Selenburgova 7-1. (r) Kapunjenje petellnčkov Vam Izvrši »Nlko«, Poljane, St. Vid nad LJubljano. (r) Starejša trgovka vzame takoj solidno go spodlčno srednjih let kot družabnico. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Solidna 1936« St. 8033. r Trgovina opremljona, obstoječa že 50 let, ln stanovanje, »e da s 1. oktobrom v najenv Istotam izvrstno dnmačp vino pouonl naprodaj. -Martin Frece, Stara vas, Blzeljsko - Brežice tn) Lokal in priti, stanovanje s pritlkllnaml sf skupno odda za SO« Din za 1. julij. Ljubljana-StotiM 11«, ob Tjrrševl oestl (n) Valjčni mlin be podrntold »fllfnrSlp.venoa« pod »Eksistenca« Stev. SOM. Gostilno na prometnem krajn v Mariboru — oddam sposobnemu gostilničarju t najem. Ponudbe opravi »Slovenec« Maf1hor pod Šifro »Trajen najemnik«. (n) Košnjo na Drenlkovem vrhu — oddam. (n) malin oglasov, o katerih uspeh. — Mali oglasi v za gre glas po Sloveniji, da imajo vselej najpopolnejši »Slovencu, »o najrenpjSn in najuspešnejša reklama vsako stroko trgovine in obrti. Za Izlete Za delo ia podtetfa si izberite izmed 38 raznih izbranih in solidnih modelov KOLES Za Vaš motocikel • za Vaš osebni auto za Vaš tovorni auto • za Vaš autobut vso opremo In nalboliSo pneumatlho Mlchelln In Continental vsa autooifa: Vesdoll Schell Coslrol m »»vi Clearosol Plobiloll Bencinska Črpalka Akumulatorji A. GOREČ družba z. o. z. LJUBLJANA No holesa za Cas velesefma velesejmsht popusti TTRŠEVA C 1 - POLEG NEBOTIČNIKA Zahtevajte ponudbe! Žen itbe Trgovec M teli poroditi s trgov, naobraženko do 16 let lz dobre krščanske hiše z večjo gotovino v svrho prevzema. Resne ponudbe a sliko, ki ostane Btrogo dlpkretno, na upravo Slovenca pod »Srečni dom« 78*5. (t) Gospodična ■drava, visoke postave, dobra gospodinja, želi po-snanstvo s boljšim gospodom do tfl let radi ženi tve. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Resna t* letna« 7862. (ž) Obrtnik B 80.000 Din premoženja želi poročiti dobrosrčno gospodično, staro 18—28 let. Prednost Ima tista, kt poseduje lokal na prometnem kraju. Ponudbe ■ Bilko upravi »Slovenca« pod šifro »Obrtnik« 7865. Vdovec SO let star, lastnik trgovine ln hiše, Išče v svrho ženi tve razumno ženo z 200.000 Din premoženja. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Dravograd« 7887. (ž) Boljšo družico okoli 50 let, s premoženjem ali gotovino, želim. Višji upokojenec, hišni posestnik. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Uda-na« št. 7975. (ž) Trgovec in gostilničar 42 let star. z večjim po sestvom ln dobro vpeljano gostilno v letoviškem kraju, želi poročiti gospodično ali vdovo, ki Ima veselje do gostilne, kuhinje ln gospodinjstva. Prednost Imajo gospodične, t. m. vdove z večjim pre-mo t on Jem v svrho reno-vlranja tujskih sob. Po nndbe s sliko upravi Slovenca pod »26 do 30 letna« it. 7957. (t) I Automofor i Mnogo pod lastno ceno razprod&Jamo nove ln rabljene automobile, resorne dele Renaulp. — Btkor, Cesta na Rožnik 1». W Steyr XXX. S. Cabriolet v brezhibnem stanju — -ugodno naprodaj. Hojnlk, Maribor — Aleksandrova št. 12, Frančiškanska ulica 11. (t) Motorno kolo S60 ccm, dobro ohranjeno, prodam ali zamenjam za drva ali deske. Franjo Kržlč, Ljubljana VII — Gubčeva ulica 2S. (f) Dve motorni kolesi in prvovrstna kolesa ugodno naprodaj prt ABC v LJubljani, Medvedova c. 8, tel. 24-44, poleg gorenjskega kolodvora. (f) Denar Vse denarne posle s hranilnicami ln posojilnicami izvršuje točno ln solidno moja oblastveno dovoljena pisarna. RUDOLF ZORE, LJubljana, Gledališka ul. št. 12. Telet. 38-10. Priložite znamke. Vse denarne posle denarnih zavodov, vrednostne papirje vojno škodo nakup in prodajo Izposiuje najugodneje Trg. ag. bančnih poslov AL PUNINSEK. Ljubljana, Beethovnova ul. 14-1. - Telefon 35-10. Za odgovor znamko D. 3"- Posojila vezana na štednjo in večletno mesečno odplačevanje. Brezplačno zavarovanje za slučaj smrti. Banka in štediona d. d. Kraplnske Toplice. Glavni zastopnik za dravsko banovino RUDOLF ZORE, LJubljana, Gledališka ul. 12. Pismeni odgovor 3 Din v znamkah. Poravnave plaianja dolgo« posredovanje Kreditov ln gotovine (tudi na vloge ln vredn. pa-plrle), naložbe kapitala, zaščitne ureditve, doitne napovedi ln vse druge Irgovsho gospodarske posle Izvede ln izvednKka mnenja oddaja koncesllonlrana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani, Testa 29. oktobra (Rimska cesta) Stev. 7 Kupim knjižice Mestne hranilnice v Kamniku. Ponudbe z navedbo cene upravi »Slovenca« pod »Kamnik« št. 7973. d Autopodjetje dobro vpeljano, išče družabnika z 20—50.000 Din gotovine. Naslov v upravi • Slovenca« pod št. 7869. Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava tn apro-bacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: Lojze Zaje, Lrubliana, Gledališka nI. 7. Telefon 38-18. Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10 Prostov. javna dražba velikega števila rabljenih osebnih ln tovornih avtomobilov tvrdke »Desa« se bo vršila v soboto, 6. Junija ob 8 zjutraj v skladišču pri »Arbor«, Ljubljana, Tjrševa cesta 50. Za ogled tn preizkušnje voz pred dražbo se je obrniti na pisarno »Dese«, Gosposvetska cesta 1. (f Več motorjev bencinskih in na sesalni plin ugodno prodam. Štefan Skrblnšek, Hajdlna, p. Ptuj. (f) Motor AJS 350 ccm, OHV, v dobrem stanju, ugodno prodam. »®terlln Franc, Komenda ari Kamniku. (f) Motorno kolo DKW 250 ccm, 3% HP, 2 sedeža, poceni prodam. StožicellO, Ježica. (1) Motorno kolo prodam v brezhibnem stanju, 190 cma. Cena 1600 Din. CelovSka IS. (« Tvrdka A. & E. Skaberne LJUBLJANA, Javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice. --^-- Bančno kom. zavod MARIBOR, Aleksandrova št. 40, najboljo vnovčuje terjatve pri vseh denarnih zavodih. Za odgovpr S Din v znamkah. Hranilno knjižico Celjske kmetske hranilnice, z vlogo 18.000, prodam za 60%. — Ponudbe upravi Slovenca pod »Takojšnje plačilo 7819«. d Obrtna banka v Ljubljani, Gradišče 2 vnovčuje hranilne vloge denarnih zavodov ter obavlja vse bančne posle. Knjižice Zadružne gospodarske ban ke in članic Zadružne zveze, plačam najbolje. Ponudbe na npravo »Slovenca« pod »Dvuar priprav Ijču« št. SOoo. Knjižice Zadružne gospodarske banke in članic Zadružne zveze, plačam najbolje. Ponudbe na mariborsko podružnloo Sloveno,a>< pod »Denar pripravljen«. (d) Koliko sme ad vohat računati ? Nova tarifa je izšla. Cena 5 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv. C>rila v Mariboru. Mizarji! Okovje za stavbe in pohištvo, klej itd., izberete | najceneje, tudi na hranilne knjižice, pri »JEKLO« Stari trg. Živinorejcem priporočam kot izvrstno krmilno sredstvo ječmenove tropine z dodatkom sladkorne melase. Stalno sveže v zalogi: Tovarna slada J. Kirbiš, Celje. (1) Izredna prtllkal Zaradi popolne Izpraznitve ' skladišča odprodajam poleg drugih železntnsklh predmetov po znatno nlijih cenah: Dvorezne llčnlke - Doppel-hobel od 42-01 mm po Din 4 V-. Kosmače — Bchropphobel od 30-33 mm po Din JJ-. Llčnlke - BchUchthobel od Od 42-48 mm po Din SO'-. Bpehalnlkl - Rauhbankho-bel 60 mm po Din IOO'-. Stanko riorfanCli ieleznlna, Ljubljana Resljeva S (poleg Zmajskega mostu) vhod Bkozl dvorišče Nodroce posteljne mreže, železne zložljive postelie, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvf&ka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Izvrstno koso za 15 Din dobite v železnim Fr. Stuplca, Ljubljana, Gosposvetska 1. Ponudite v nakup staro železo ln čebelni vosek 1 (1) Trgovci in sejmarji! Zahtevajte ponudbe za molitvenike in rožne vence, svetinjice in druge predmete, ki jih potrebujete ob priliki božjih potov ali birme. Nudili Vam bomo kar največ ugodnosti. TIskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Praktično, lepo ln poceni oblečete svoje blrmance pri Pre-skerju, Sv. Petra cesta 14. Prodaja košnje I. KNEZ iz LJubljane bo prodajal v nedeljo dne 31. maja 1936 travo za obe letošnji košnji. Prodaja se prične ob 2 popoldne pri Ančnikovem kozolcu v Sp. Šiški. (t) Bizeljsko vino leta 1 935, lasten pridelek, prodam. Vzorec na razstavi v Brežicah. Oskar Cernelč, Celje, Cankarjeva 11. (1) Siomšekova slika v barvah samo 10 Din, Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. najboljše ln garantirane, brusne kamne, srpe, poljedelsko orodje, želez-nino in špecerijo kupite pri JO S. JAGODIC Celje Glavni trg 14 Gubčeva 2 Predno odpotujete. lcuplte kovčke, toaletne kasete, listnice, denarnice. tobačnice, aktovke, nahrbtnike, gamaše pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. Nagrobne spomin, slike v porcelan vžgane, po vsaki sliki vseh oblik in velikosti, prvovrstno izdelane, naročajte pri Fr. Kuncu, fotografu, Wolfo-va ulica, Ljubljana. Zahtevajte brezplačno cenik Nudim žagan les vsakovrsten, po znižanih cenah. — Lesna trgovina Andlovič Tyrševa 47, žaga Škofljica 7. (1) ,Meteor' d. z o. z. Tyrševa cesta 46 Nakup ln prodaja starega železa, kovin 1. t. d. Skladišče železniškega materijala, kot tračnice, ležajl, vozički in pragi za ozkotirne železnice, rabljene cevi, Jormcnica, različen uporabljiv želo-B6S inatsrijal. VINO pristno in poceni dobite pri Centralni vinarni v Ljubliani Za pomladF Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarvni. Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov, touringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket seriia P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljni na. žensko, moško in na mizno perilo, barvasto, ter »Paket seriia P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga • Neprimer no vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. - Vzorci brezplačno. »Kosmos«, razpošiljalnica ostankov, Maribor, Dvo rakova cesta št. 1. Krušno moko za domač črn kruh pro daja na drobno po Din 1.76 za 1 kilogram Jos> BAHOVEC, Ljubljana — Sv. Jakoba trg T. Sigurna eksistenca! Popolna oprema za fino mehanično delavnico, univerzalna stružnica, vrtalni »troj, polirnl, brusilni In drugi aparati na električni pogon, veliko orodja ln vse priprave za Izdelovanje najnovejših patentiranih ključavnic -naprodaj. Ljubljana, tel. 22-98. (1) Lepa košnja na Tyrševl cesti naprodaj. Več pove Mllkovlč, Kinspilerjeva 28. O) Otroške vozičke kolesa Zapravljivček v prav dobrem stanju, oljnate ost, lahek — ter prima komat za eno vprego — poceni naprodaj. Kastellc, vrvar, Trebnje. g Dvovprežni voz Fprek) skoraj nov, 12 do 15 sedežni, pripraven za gasilsko četo ali kaj slič-nega, se poceni proda. -Lesce 20 pri Bledu. (1) Dražba drv Začasna drž. uprava razlaščenih gozdov v LJubljani, Aleksandrova cesta 4-II, prodaja potom plsm. dražbe dne 16. junija 1.1. cca 4500 prm bukovih drv fco vagon Sv. Rok—Lupi-njak ali pa fco gozd Log pri Rogatcu. Podatki in pogoji so na razpolago pri gornji upravi ali pa pri gozdarju v Logu pri Rogatcu. (1) 10 hI vina prodam proti vložni knjižici Ljudske posojilnice ljubljanske. Ponudbe na poštni predal 12. Brežice. Kolesa! Pred nakupom si oglejte mojo zalogo raznih nemških koles: Miele, original Adler, DUrkopp itd. Kolesa nova, garantirana, kromirana ln ponlklana že od 750 Din dalje. Samo pri Remcu Oskarju, LJubljana, Dolenjska cesta št. 5. (1) Trafika s papirnico v središču Zagreba - z velikim prometom, mod. urejena z izložbo, se radi smrti proda z vsem tobačnim in papirnim blagom za 32.000 Din. Stanarina mesečno 1100 Din. - Poslovalnica 1'avlekovič Zagreb, Ulca 144. (1) Prvovrstno moško perilo po neverjetno nizkih cenah prodaja tovarniška zaloga »Kreko«, Tavčarjeva 3. (D Dve izložbeni plahti dva ln pol metra široki, poceni naprodaj v Društveni čebelami, LJubljana, Tyrševa 21. (1) Kolesa nova, dobite od 700 Din naprej pri Pepl Krmelj, Zg. Slška, Celovška cesta št. 115. (1) M9LIN0VEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. P i c o o i i, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. Vreče za moko in otrobe, bale za oglje vseh velikosti, nudim. Podbevšek Filip, Celovška cesta 114, LJubljana VII. pozor! Na novo prispela pošiljka »Polinita« in 10 vrst še-laka od 35 Din dalje. Zahtevajte vzorec pri R. HAFNER, Ljubljana, Celovška cestn št. 61, tolefon 36-65. MoniifaMuro po ugodnih cenah in v veliki izberi nudi državnim uradnikom tudi na obroke - OBLACILNICA ZA SLOVENIJO, LJubljana, Tjrševa cesta 29 (hiša Gospodar, zveze). Do preklica nudimo bla go tudi na hranilne knjl žice članic Zadružne zveze, Ljubljana. (o) Krasen asparagus nad 2 m dolg, prodam. -Cilka. Dovč, Stožice št. 13, pošta Ježica. (1) Stroj za izdelavo gumbov poceni naprodaj. Kolodvorska ulica 34-1, deBno. Obsevalna svetilka (Kvarzlampe) za splošno zdravljenje različnih bolezni, na električni tok 160 alt 220 volt, naprodaj. Ljubljana, tol. 22-93 Cvetlični med, trčan kg 12 Din, franko postaja Novo mesto, razpošilja od 10 kg naprej: Hudoklin Alojzij, čebelar. Brusnice. Gospodinje! 4 do 6 Din Vas stane 1 kg domačega pralnega mila, če ga kuhate z milnim ekstraktom »Ruha« po najnovejšem navodilu, ki ga dobite brezplačno v drogerljl R. HAFNER, LJubljana VII, Celovška cesta 61, telefon 36-65. Za stopnice Imam poceni naprodaj medene palice, 37 koma dov en meter ter 32 komadov, 90 cm dolge. Na ogled: Usnjarska ulica št. 1. (1) kupite .ugodno pri S. REBOLJ & DRUG. Ljubljana, Gosposvetska 13 Obleke.klobuke,perilo itd. nudi ugodno laliob Lah, Maribor Glavni trg 2. Pozor! Pozor! Nova kolesa boljše vrste od 600 Din. Dilrkopp od 1100 Din naprej, Diamant, Wanderer, Adler itd. — najcenejše edinole pri M. R. Plevel Preska pri Medvodah. Razprodaja knjig po globoko znižanih cenah iz konkurzne mase »Zvezne knjigarne« na Vidovdanskl cesti 1 (dvorišče), dnevno — dokler zaloga traja. - Pojasnila pri upravitelju mase Lojzetu Zajcu, Gledališka ulica štev. 7. (1) Kolesa ponikljana in kromirana. garantiran nemški fabri kat po 760 Din. — Nova trgovina, Tyrševa c. 36 (Na velesejmu paviljon »F« — zunaj.) (1) Landaver napolkrita kočija, koleselj - surovo (ameriški špric aparat), sedlarski šivalni stroj, mnogo usnja, orod je, barve in čopiče prodam. Kolodvorska 26. 1 Birmanske ure zlatnino in srebrnino nudi najcenejše. — Ivan Pakti, Ljubljana, Pred Škofijo 15. Zaradi odpotovanja prodam kolo. Naslov v upi »Slovenca« pod št. 8041. (1 Pisalni stroj dobro ohranjen, ugodno na prodaj. Ljubljana, Tyi'Sev« cesta 15-1. Gostilna pri Blagaju, Sv. Jakoba trg št. 8. Točijo se priznana izbrana vina: cviček, črnina in bela žlahtntna iz vinogradov barona Lazarlnlja, vedno sveže pivo v vrčkih, nudi tudi ves dan vsakovrstna gorka ln mrzla Jedila. Priporočata se Pavel ln Helena Košenlna Vseh vrst vozove na peresih, zapravljivčke^ najfinejše Izdelane, dobite na Ljubljanskem velesejmu paviljon J, pri Ivanu Močniku, lzdelovatelju vozov, MengeS, Slovenija. Kosiini stroj skoraj nov, malo rabljen, prodam. Pojasnila daje: Drešar Frana, Savlje 2S, Ježica. <1) Dva športna čolna po ugodni ceni prodam. Mostar Ignac, Ižanska cesta 114. (1) Poceni prodam nova vrata za pekovsko peč, dobro ohranjen mizarski stroj in kompletno cirkularko. Resman, Zgo-ša 6, pri Lescah. (1) Sortirana vina (lastni pridelek) letnik 1926 renski rizling, laški rizling, beli burgundec in silvanec dobavlja v velikih ln malih množinah A. Freudenreich — vinogradnik, Podlehnlk prt Ptuju (Haloze). (1) Trapistovski sir (polnomasten) od 5 kg naprej, pošilja po povzetju, poštnina ln odpravnina prosta, po 14 Din kg mlekarna Rudolf Bam-bach, Srpska Crnja, Du-navska banovina. (1) Trboveljski cement, betonsko železo, štorje, lepenko, smolo, katran, vijake, žičnike, žico, mreže, okovje, lopate, žage, pile, izborne garantirane kose ter razno drugo orodje priporoča železnlna Koutny, Ljubljana-šlška, Medvedova 28. (1) Domače blago! Keramične ploščice za oblaganje sten v vseh barvah najceneje pri Jugo-keramlkl, Žalec. (1) Prodajo se Šivalne stroje malo rabljeno, vseh znamk, kt odgovarjajo popolnoma novim, a so zato več kot polovica cenejši, edino pri »Promet« (Nasproti križiin-ske cerkve). (1) na javni dražbi v javnih skladiščih Ljubljana, Tyr-ševa cesta 33, 6. junija t 1. ob 2 popoldne rabljeni predmeti trgovske opravo, in sicer: štelaže, pulti, pisalne mize, navadne mize, stoli, tehtnica, kopirna preša ln ročni kovčki. (1) Obvestilo! Naznanjam cenj. občinstvu in svojim odjemalcem, da sem preselil krojaško delavnico v Rožno dolino, cesta VII št. 30. Za vse moško in damsko krojaštvo se najlepše priporočam ter zagotavljam, da bom vsa naročila izvrševal točno in po solidnih cenah. IGNAC MATOH, modno krojaštvo. Kolesa in otroške vozičke kupite poceni pri Albin Adamii &Co. Ljubljana, Igriška ulica 3 (za dramskim gledališčem) karoserijo: Skoda Popular 1000 ccm s Roadster, Cabriolet, Tudor - Velesejem: Paviljon NGM Glavno zastopstvo in skladišče: E. Rosa, Ljubljana, Poljanska cesta 69 __Telefon 25-41 NAZNANILO Naznanjam, da sem prevzela Kavarno ..PRISANK" v Kranjski gori Vsak čas topla in mrzla jedila. Radio, biljard. — Vsem domačinom in obiskovalcem Kranjske gore se najvljudneje priporoča IVANKA CVETEK Razpis tesarskih det Cerkveno stavbno društvo v Hrastniku razpisuje tesarska dela pri gradnji cerkve Kristusa Kralja v Hrastniku. Pogoji so na razpolago do četrtka 4. junija 1936 pri cerkvenem gradbenem nadzorstvu v Hrastniku. SORTNA VINA. samo Iz domaflh vinogradov Dravske banovine toči v garantirano najboljši kvaliteti ter postreže z najboljšo kuhinjo in vabi ude-ležnike gostinskega kongresa na poskušnjo Hotel In restavracija KAJFEŽ, Fiorljanska ulica Vsem cenj. stalnim naročnikom krojalke delavnic« Matej Caserman, Ljubljana, Šmartinska c. 9, kakor tudi ostalemu občinstvu vljudno naznanjam, tfa lam jo prevzel po 12 tih letih strokovnega izpopolnovanja v isti delavnici na svoje ime, ter se za nadaljno naklonjenost toplo priporočam! Mateja Casermana naslednik FR. NOSE Hotel Maric Selce (Hrvatsko) na obali blizu kopališča. Sobe garantirano čiste z balkoni, tekočo vodo, elektr. razsvetljavo Hd. — Pension do 15. junija 55 Din, pozneje 65 do 75 Din. Prospekte in informacije daje lastnik. Učiteljski dom v Ljubljani Zibertova ulica 27. bo imel s prihodnjim šolskim icioui v svojem internatu nekaj praznih mest. — Cene zmerne, nadzorstvo in pomoč pri učenju. — Nova gimnazija v bližini. Zahtevajte prospekte In vsi drugi modeli so razstavljeni na ljubljanskem velesejmul Steyr - Daimler - Puch trg. d. z. o. z. ZAGREB, Mazuranifev trg 5 Telefon 91-72 Zastopstva: ' JANEZ JERMAN LJUBLJANA, Kolodvorska 8, tel 22-32 ADOLF ŠOSTER MARIBOR, Frančiškanski It > 9.50 SVlLR 19— VOLMR 56— ŠEVIJOT 94— KRMGRRN Opozarjamo na MALI OGLASNIK v našem dnevniku. — Poslužujte se pa ob vsaki prflikfl C. Crepe de Chin bel, za blrmanke, se dobi po 18 Din pri Trpinu, Maribor, Vetrlnjska 16. PARKETE - VSEH VRST DOBAVI m POLOŽI Otročja igra le delo z novim emall lakom „ RIIT A K $ " „RntaJcc* emall lak Je Idealna polltura za opravo, barva les ali kovine kakor tndi zidove. Podlaga nt potrebna. ..Rulaks" Je cenen ln ekonomičen, ni obiutlllv ter vsled tega praktičen. Pazite na modro paHovaitle. Dobi se v vsaki boljši stronovni trgovini. EMAI L Od 30. V. do 8. VI. bosta Velesejem in dnevnik »Slovenec« edini uspešni reklamni sredstvi '.I'..'--.fr LJUBLJANA SLOMŠKOVA Ul.19 telef. 2 5-17- Zastopstvo za Dravsko banovino: COPIERCE d. d„ LJubljana, Krekov trg 10. Tel. 25-es Hotel ..Bellevue" najlepša razgledna točka v Ljubljani, piiZIMMO prVO- vrsina kubtnja, (zborno vina In pivo; lepe čiste tujske sobe. PeUSiOU Od Dlll 50 - dO 65 -. Krasne terase, lastni gozdni park, avtogaraže, kopeli v hiši, V SCZljl veChral koncert vojaške godbe, sicer radio, izreden Užitek ZO letOViSCarJe. Zahtevajte prospekte. Telefon interurban 30-42 Isto se priporoča cenjenim gostom restavracija grand hotela Union« krasno urejen Seu€uat Vrt, v seziji večkrat kOHCCrt VOtaŠke godbe. Prvovrstna kuhinja, izborna vina in pivo. Cene zelo solidne. Postrežba absolutno točna. Telefon 37-42. Vina imam samo prvovrstno, kupljeno naravnost od vinogradnikov. Priporoča se P. $TERK, restavrater, L t. d. Velika izbera SVILE v vseh modnih barvah, gladka in viorčasta, različne kakovosti, sa obleke, bluze ia perilo Vinotoč graščinske kleti na Vurbergu otvorjen Točijo se samo prvovrstna lastna vina, lep razgled, avtobusna zveza Sv. Martin. UPRAVA GRAŠČINE ZGORNJI PTUJ. Pri »Škofu« Ljubljana ZAHVALA. Ob bridki izgubi našega težko pogrešanega o£eta, brata in strica, gosp. JOSIPA KROSEU se zahvaljujemo v»em, ki so ga bodrili in mu lajšali zadnje dni njegovega življenja, posebno zahvalo smo dolini gg. zdravnikom, primariju dr. Lavrtču, dr. Žtnnru in dr. Pu-šenjaku za požrtvovalni trud. Dalje se zahvaljujemo častitim sestram, častiti duhovščini, pevskemu druitvu, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način sučuvstvovali z nami. Vsem ki vsakemu iskrena zahvala. Cerknica, v maju 1936. ŽALUJOČA RODBINA mm* NASA DRAGA, NEPOZABNA MAMA, GOSPA ISKRA MARIJA JE DANES DOPOLDNE, PREVIDENA S TOLAŽILI SVETE VERE, MIRNO V GOSPODU ZASPALA. POGREB BO NA BINKOSTNI PONEDELJEK POPOLDNE 06 4 IZ HJ5E ŽALOSTI, STARI TRG 11 a, NA POKOPALI&ČE K SV. KRIŽU. V LJUBLJANI, DNE 30. MAJA 1936. ZORA, STANA MIRKO, SLAVKO IN VLADKA, OTROCI. DR. FILIP OREL, ING. ARCH. JANEZ VALENTINČIC, ZETA ERNA ISKRA, SNAHA. BARBKA, ŠPELKA, JANEZ, MIRAN IN STOJAN, VNUKI IN VNUKINJE. Odgovor zdravnika in strokovnjaka i NE I Ni treba trpeti bolečin, povzročenih od kurjih očes in trde kože, in tudi to ni treba, da bi vas podplati srbeli in pekli, ko je na razpolago kisikova kopel za noge, podobna mleku, katero lahko napravite z eno žlico soli sv. Roka z« noge. Učinki penečega kisika, ki ie razvije, odpravljajo vse bolečine, kakor bi odrezal. Dalje namakanje nog pa napravi kurja očesa tako mehka, da jih lahko s prsti odstranite. Otekline izginejo, bolečine pa minejo in lahko potem ure in are hodite peš ali pa tudi stojite na mestu, ker ostanejo noge sveže in okretne. Čevelj, ki vas je dotlej tiščal, bo postal naenkrat dovolj prostoren. Izdatni zavitek soli sv. Roka za noge se dobi poceni. Po kopeli s soljo st. Roka za noge se občutite kakor prerojeni TK Trste usnja kakor: levro, boki, lak, kofcloe sarokavic* v v»ah najmodernejših barvah. Velika lablrm prvovrstna podplatov na drobno la debele. OevDarske potrebščine vedno v zalogi. Bamshe lornite, aktovka, nahrbtnike, kovtke ln lolake torbica Vam nudi po najnlš)! coni tvrdka FRANC ERJAVEC, zalogo osnjo Lja^iana, Start trii 18 Krapraske Toplice. Izredni uspehi pri zdravljenju reume, protina, išiasa, ženskih bolezni i.t. d. Radioaktivne terme in blato 43" C. Sezona od sredine aprila do sredine oktobra. Nizke cene, znatni popusti za časa pred- in posezone. Pavšalne kure. Železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice, odtod zveza z aulobusom, brezplačen železniški povratek itd. Zahtevajte prospekte! Prisilna dražba Pri okrajnem sodišču v Slov. Konjicah se proda na prisilni dražbi 10. junija 1936 ob osmih posestvo vi. St. 216 k. o. Veliki Lipoglav in vi. št. 2U k. o. Zbelovagora, ležeče tik ceste ln pri po-qul L,fp*oglav, državne železnice. Pri posestvu je enonadstropna hiša, krita z opeko, gospodarsko poslopje, krito s slamo, dalje travniki, pašniki, njive, gozd ln vinograd, vse skupaj arondlrano in meri okoli 36 oralov. Cenilna vrednost 68.140 Din. Najnižji ponudek 38.760 Din. Na posestvu lahko ostane vknjlženo 20.000 Din. Natančnejše informacije dajo Hranilnica in posojilnica v Dočah pri Poljčanah. V poletnih mesecih dobite stanovski premog po precej znižanih cenah v Mariboru, Kopališka ulica 20 Rimske-Toplice (Slovenija) Jugoslovanski Gastein. — Sezona od 1. maja do 15. okt. Pavšalne kure: v pred- in posezoni za 10 dni Din 600"—. V glavni sezoni Din 800-—. Natančne prospekte dobite pri potniških pisarnah ali kopališki upravi Rimske toplice. THONET-MUNDUS' *« tagotlov. tvornica pohištva li apofliilMega lata d. d. VARAŽDIN Nudi za predstoječo poletno sezono VRTNE STOLE zelo trpežne konstrukcije in zmernih cen. Model je zakonito zaščiten. Zahtevajte ponudbe! 5 5 oddelkov 1. knjigotiskarna 2. fotografija in offset-fisk 3. klišarna (kemigrafija) 4. bakrotisk 5. knjigoveznica principov 1. vestna postrežba 2. dober materijal 3. solidno delo 4. umerjene cene 5. točna odpiema vrst izdelkov 1. tiskovine ^a urade, trgovino in obrt, časopisi, revije, katalogi, vabila i. t. d. 2. plakati, ceniki, vrednostni papirji, reklamne tiskovine v eno- ali večbarvnem tisku i. dr. 3. 1 li eji v poljubni obliki za eno- in večbarvno reprodukcijo slik, risb, fotografij etc. 4. umetniške ilustracije, albumi, razglednice, propagandne tiskovine v eno-ali večbarvnem tisku. 5. preprosta in fina vezava knjig etc., rastrirani papir, poslovne knjige za trgovce, denarne zavode i. t d'. JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI Hotel ..VILA LUCIIA" ALEKSANDROVO (OTOK KRK) Last slovenske družbe Udobne parketirane sobe, električna razsvetljava la signali, restavracilska terasa nad morlem Prvovrstna brana in pijača Stanovanie in lirana vključno zdraviliške takse od Din B0-- do Din 59 -. Prospekti pri Putniku. Informacije dale brezplačno dlrekclla hotela. direktor JAN FIAL A Hotel »Madeira" lfvhAClfSI 'na °t°ku Hvaru) Dalmacija VlMUSnCt Daleč na okrog ie znan ta kraj ne samo radi krasnih plaž, velikih borovih gozdov in modernega hotela, temveč radi svoje pozicije, kjer absolutno ni komarjev tako, da lahko gostje nemoteno uživajo večerni mir zabave. Pension Din 50'— do Din 60'— dnevno. Janko Če§nik modna ia manoiakturna trgovina Ljubljana - Lingarjera ulica Nudi letne modne novosti ▼ volnenem kot svilnatem in perilnem blagu za ženske obleke, kostume, plašče. Priznano najboljši nakup kam g ara a, ševiota, lodna za moške obleke in površnike. Ogrlejte sl zalogo! Automatični buffet RIO nudi mrzle narezke razne sendviče izborna vina priznano Zagrebško pivo ter prvovrstni sladoled Posestvo z obsežnimi poslopji, v katerih se nahajajo tudi lepi trgovski prostori, na najprometnejšem kraiu v Oplotnici pri Konjicah, sc pod zelo ugodnimi pogoji proda. Pojasnila daje Mestna hranilnica v Celju. Čc boldlctc na želodca ali trevesih poslužite se preizkušenega naravnega zdravila, Rogaške mineralne vode »STYRIA« vrelca. — Vprašajte Vašega zdravnika! Reg. pod br. 8369/39 HiSo z vrtom v ROGATCU, roda HRANILNICA DRAVSKE BANO-, podružnica v CELJU. 285 prod VINE, 7a hirmn veliko izbiro ur, £ld Mil 111U zlatnine in srebrnine pri ALOJZIJU STUMF, juvelir, zlatar in srebrar, Maribor, Koroška cesta št ~mm*mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm——mi* A P arati in naprave za V50 K E M K M O in živilsko INDUSTRIJO iz Bakra j flLUMINIUMR, čistega NIKLR, rije prostega JEKLR in Železa homogeno posvinčenega Ltd. RLUMINHJM: TRNKI, KOTLI, KUHINJ5KR POJODfl Destilacijske naprave za žganjekuho, Vakuum sušilne Omare, flutoklavi, 5*erilizatorji i. i d. JOSIP OTOREPEC d. z o. z. za izdelovanje aparatov In kovinskih predmetov Ljubljana - Za gradom 9 L Oanghofer: 100 Sesul HuMis Roman Gospodična Kleesberg je omahnila na stol in si krila z rokami obraz. »To je preveč! Nobene minute več ne ostanem. In če bi morala beračiti in stradati! Preden ostanem pri takšnem človeku — raje nazaj v zavod, v ta pekel!« Tedaj se ji je pogled ujel s Kitinimi očmi, in na mah je splahnela vsa njena ogorčenost. Samo bolečina in usmiljenje je še ostalo, in vsa v solzah je ihtela: »Ah ti moj ljubi, dobri otrok! Kaj blebečem tu tako abot-no! Ne! Ne! Ostanem. In če bije s pestmi po meni! Koga bi še imela, ako se dam prepoditi tudi jaz! Vzdržim! In vem, kaj delam!« Kiti menda ni čula. Potem je počasi dvignila oči. »Kaj je menil papa, ko je govoril o moji materi? Bile so besede, ki so se mi zaJirale v srce. Kaj je hotel povedati z njimi?« Gundi Kleesberg se je prestrašila in se začela gostobesedno izgovarjati. Kiti je odkimala z glavo. »Povej mi! Ne da mi več miru. Čutila sem, govoril je slabo o moji materi. Ali opravičeno?« Dočim se je Kleesbergova belila glavo, kaj naj odgovori, je šel zunaj mimo okna grof Egge s palico v roki in s puško na rami. Temno je gledal predse na pesek, ki ga je bilo razrilo sto nog. Po tleh so bile raztresene uvele cvetlice, ki so se bile izgubile iz vencev, in na kamenitem obodu vodometa je bilo nekje na debelo pokapano z rdečim voskom. Grof Egge je pospešil korake Ko je prispel v brestni drevored, je pritekel za njim Robert. »Toda za božjo voljo! Papa? Vendar ne boš ziaj odhajal v kočo?« »Ali mi boš ti branil?« Grof Egge se je prijel za žep pri jopiču, če ni morda pozabil nabojev. »Tola, prosim te, kaj naj rečem našim gostom? Osmešil me boš pred gospodi tovariši —« »Drugega te nič ne boli? No, potem ne kaže slabo zate! Reci jim, kar hočeš! Sladek izgovor boš imel tako brž na jeziku, kakor si imel davi v parku najbolj grenko besedo.« Robert je zastrmel v očeta, bolj presenečen ko razžaljen. »Prosim, papa —«. »Molči! Nič ti ne očitam. Največjo podlost pri tej stvari sem zakrivil jaz sam, ko sem poslal tebe. Kar ti še preostaja dopusta, ga porabi, kakor te je volja. Dolžno slovo je tudi že opravljeno. Kmalu pač ne bom čul o tebi? Ker je brez pomena, da bi me čez svoj del še nadlegoval za denar, ne vem, kaj bi imel pisati še drugega. Zbogom!« Grof Egge si je z obema rokama popravil irhov-ke in odšel. Ko je prispel do orlje kletke, je obstal, motril nekaj časa ptiče in pokimal predse. »Prazni se. Poskrbeti moram za novo zalogo.« Ozrl se je čez ramo proti gra lu. Zdaj je krenil naprej, držal roko ob cevi in kopitu svoje puške ter razglabljajoče strmel predvse. »Premislila si bo in se odločila za mene. Poiščem ji moža, in prinesla mi bosta v hišo življenje in otroke. Kri ima. Dečki bodo!« Da bi mu ne bilo treba iti mimo Zaunerjeve hiše, je napravil ovinek čez gozd in je po skritih stezah zavil proti pokopališču. »Hvala Bogu!« je zamrmral v brado, ko je videl, da je prazno. Urno je krenil med železnimi križi in se napotil proti novemu grobu. Po okrašeni gomili je rahlo brenčalo. Močni vonj cvetlic je privabil čebele, ki »o na jesenskih travnikih imele le malo paše. Dočim je grof Egge klečal pred grobom in s sklenjenimi rokami molil, je stopil na pokopališče cerkovnik in izginil v cerkev. Bilo je poldne in začel je zvoniti. 29. poglavje. Horneggerjev France je sedel doma v hiši za modro pogrnjeno mizo in mati mu je prinesla krušno juho. Baš je hotela postaviti kadečo se skledo na mizo, ko so zaškripala vratca na dvorišču, da je pogledala skoz' okno. V prvem strahu bi skoraj spustila skledo iz rok. Najprej je pobledela ko kreda, nato temno zardela prav do svojih sivih las. »Jezus, Marija! France! Gospod grof grel« Dočim je France šinil kvišku, kakor bi treščilo pred njim v skledo, se je zgrabila Horneggerica za lase, strgala s sebe kuhinjski predpasnik in zatar-nala: »Marija in Jožef! Kakšna sem! Komaj napol oblečena! In gospoi grof je prišel!« Hotela je skočiti v kainro, toda kolena so ji odpovedala pokorščino. Tedaj so se že odprla vrata in na pragu se je prikazal grof Egge. Palico je bil pustil v veži, Brez besede je prikimal za pozdrav, prislonil puško k steni, vzel z glave klobuk in ga vrgel na napustek pri oknu. Molče se je ozrl na lovca, ki ga je razburjenost menda čisto ohromila, pogledal staro ženo, ki se je tresla pri peči, in dočim se je njegova upognjena postava počasi vzravnavala, mu je zdrknil pogled po stenah in pohištvu. Težko dihajoč si je pritisnil pesti na prsi, kakor bi bil šele med temi tesnimi, nizkimi zidovi začutil v sebi blagodejno olajšanje. Nato je stopil k lovcu in mu ponudil roko. »Pozdravljen, France! Sprevidim, da sem ti storil krivico. Pa bom spet popravil. Udari v roko in ne trmoglavi! Bodi spet moj lovec, moj najboljši, kakor si bil vedno' Imeti moram vsaj enega človeka, ki bom vedel o njem, da mi je vdan! Udari, dečko! Dočim je Horneggerica v kotu pri peči pogledala kvišku, kakor bi se ljubemu Bogu v nebesih posrečil čudež, je bil France videti ko človek, ki ga je srknil nekaj meric čez žejo. Poskušal je pač, da bi stal strumno po vojaško pred svojim gospodom, toda glava mu ie silila v zatilnik, in venomer je slovkoval samo besede: »Toda gospoi grofi Toda gospod grof! Toda gospod grof!« »Ne onegavi vendar in udari! Ali pa ti naj ponujam roko pol ure?« Tedaj je zgrabil lovec z obema rokama m pri-vil tako, da je grof Egge stisnil zobe, »Tako! In zdaj k skledi in jej! Ko boš končal, | pospraviš stvari in odrineva.« Grof Egge je potis-; nil lovca na klop in se obrnil proti Horneggerici, govoreč čisto po domače. »Dajte mi žlico sem, mati! Tudi jaz bom zajel. Dva dni že stradam. ZJaj mi pokajo vsa rebra. Sem z žlico!« »Z veseljem. In mi je v največjo čast!« Logarica je bila tako vesela in zmedena, da ni vedela, kaj bi počela. »Jezus, če bi mi bil kdo povedali Skuhala bi, sama ne vem kajl ln prav danes nimam kaj dati na mizo. Krušna juha in, kar povedati si 1 ne upam — tirolski cmoki s pnvojenim zeljem! I Juha, mislim, bi ne bila slaba. Toda cmoki, gospod grof, cmoki! Polno glavo sem imela misli, ko sem kuhala. In zato nisem dovolj vestno pazila na, cmoke. Če vas le ne bodo tiščali v želodcu! Jezus j Marija! To bi bilo res hudo!« »Vem še za kaj hujšega!« Grof Egge se je | trulno nasmehnil in se zrinil za mizo. »Če bi šlo vse drugo tako izlahka dol ko zabeljeni cmoki, j Torej mati, dajte mi žlico!« »Jezus res, žlico! Kje le imam glavo!« Hora-eggerica je stekla v kamro. »Ali sta že molila?« je vprašal grof Egge la stegnil noge pod mizo. France ni mogel nič odgovoriti in je samo prikimal. Grof Egge se je naslonil na steno, sklenil roke nad pasom svojih irhovk, polglasno zmolil oče-naš in se pokrižal. Potem je segel čez mizo, vzel pločevinasto Horneggeričino žlico, jo obrisal v konec modrega namiznega prta in zajel. »Zaimi. France!« - '■ t odlic&o- LH, pM-ceHO* IZDELEK- INIMJSTRIJE MESNIH PROIZVODA, ZAPRE SI Č (PRI ZAGREBU) TEL. 4. ZAHTEVAJTE CENIK ST. 15 To je zakonito zaščiten »Valjar« za valjanje testa, ki ga vporablja sodobna praktična gospodinja z odličnim uspehom. Valjar je zelo okusno izdelan, kovinasti deli so kromirani, les je Ia javor. Imamo tudi razne stolice. Cenik pošiljamo na zahtevo brezplačno. Lesna industrija in tvornica stolov Teharje pri Celju Tinček in Tonček koi cSeieLliva Ko sta dečka pridrdrala » avtomobilom do drevo«« n* katerem Je bil obešen velik lepak, je Tinček zaklical: »Ustavi avtomobili Poglejva, kakšne čačke so na tem papirju.« Tonček ga je nbogal in ustavil avtomobil tik pred drevesom teko, da sta kar ix njega lahko prebrala besedilo lepaka. »Aha, zdaj pa že vem, kdo je zatrobil,« je rekel Tinček in se prestrašeno ozrl. »To je bil lev, ki je pobegnil iz cirkusa in se zatekel v ta gozd.« »Ho, ali zdaj priznaš, da si se zmotil?« je Tonček samozavestno dvignil glavo. »Prej si pa na žive in mrtve trdil, da sem zatrobil jaz.« »Lev je zatrobil, to je jasno kot beli dan!« je ugotovil Tinček. »Saj je bilo tisto trobenje res tako čudno, da kar ne morem razumeti, kako sem si mogel misliti, da je to glas avtomobilske hupe.* »Gotovo je tekel za avtomobilom in ker naju ni mogel dohiteti, je razkačeno zatulil,« je rekel Tonček. »Kaj takega pa še ne! Midva pa se pričkava za prazen nič in niti malo nisva slutila, kakšna nevarnost nama je grozila od podivjane zverine.« Kakor svinja z mehom nc delajo ljndje več i denarjem. — NaboljSi znak, kako znajo v današnjih časih ceniti vsak dinar, je celodnevni naval kupcev pri SPLOŠNA TEKSTILNA D. D. LJUBLJANA, MESTNI TRG 17 kjer so za kratko dobo do selitve vsemu blagu povsod znano nizke cene znižali Se za Okoličani, izrabite ceneno železniško vožnjo za časa velesejma I Turislovski kruh Glavna zalogaj reterlag. Beinovska 43 Podružnica Josip Skaza preje SIRK Olavnl I r o v rotovtu Podružnica: Nova vas Telefon štev. 28-24 Podružnica: siltcn 10. oHlobra S Mo] nalboll znani črni turist, rženi kruti Je zelo okusen ln ostane v največll vročini 8 do 10 dni b v e • ln uftlten Hlače In rokavi se ne svetijo več, ter so kot novi, če jih daste v I. mariborsko parno pralnico, Maribor, Krekova ulica 12. Jjbira ni fejka, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to ie naš dnevnik .SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas. o uspehu prepriča! Novo dalmatinska gostilna „HVAR" Llutillana, Poljanska c. U - odprla Pristna dalmatinska vina, mrzla in topla jedila — vsak petek morske ribe. Se priporoča SAMALUK MARKO Fige in rozine za žganjekuho dobite po nizkih cenah pri Gospodarski zvezi v Ljubljani REMINGTON 15 novih modelov vodi zopet na trgu pisalnih strojev Prodajamo tudi na dolgorofria odplačila po nepoviianih cenah Zahtevajte ponudbo, prospekte ali neobvezno predvajanje Gen. 2ast. Remington tvornice tt.: MATADOlt, Zagreb, lllca 5 Zastopnik za Ljubljano in okolico: IVO KLARlC, Ljubljana, Kolodvorska ulica Kt. 28/11 Razstava in prodaja strojev: TEHNIK, I. Banjal, Ljubljana, MlkloilCeva 20, tel. 34-19 ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA« Največja skrb vsake žene je, ko pomisli na starost. Tudi Vi iščete vsak dan v zrcalu povoljen odgovor na svoje stremljenje in trepetate vsak dan. da nc bi opazili, kako se Vam stara kota in delajo gube. Ne povzročajo pa tvorbe gub samo leta in občutljivost Vaše epiderme, temveč pogosto tudi produkti, ki jih uporabliate za svojo toaleto. Ne smete jemati pudrov, ki lahko v kratkem času nsminovno škodijo Vašemu obrazu. Naslonit« se na COTY-ja, največjo tvrdko izdelkov zri lepoto. COTY prodaja po vsem svetu milijonom elegantnih dam svoj puder, ki daje po svojem popolnoma higijenskem sestavu koži vso divoto, a s svojim razredčenim vonjem in s svojimi 12 nijansami dovoljuje, da si izberete ono, ki je najbolj primerna Vaši polti. V eni škatlici pudra COTY boste našli vse, kar je treba moderni in profinjeni ženi. mm rozina (prele ..Orlent") trgovina barv in lakov. LJUBLJANA Velika izbira kemičnih in oljnatih barv, šolskih, študijskih in umetniških barv. Firneži, laki, steklarski in mizarski klej, šelak, špirit denat. lužila „ Arti", tuši, postele ter sploh vse slikarske in pleskarske potrebščine. Velika zaloga vseh vrst vedno svežega mavca. Najnižje cene in najboljša postrežba. Prodajalna Tyrševa (Dunajska) cesta 14 poleg trgovine Schnelder & Verovšek Dnevna brza parohroilna služIta s SuAaka sa Dalmacijo In obratno, z odhodom s SoAnka ob U url. Dnevne iy*dne parobrodske ivtM v vse nuri ln sa vsa kopallAka ta letovllka nest* Jugoslovansko obale. Prijetna turlstovaka potovanja za Dalmacijo. nadalje za Dalmacijo ln GrRko, vključno vožnja, hrana In postelja, po smernih cenah. Dvakrat tedensko hru proga la Bnett M Dalmacijo In obratno. Redna parohrodna služba za prevoz potnikov in tovora s Sušaka, Iz Trsta lo Benetk, za Dalmacijo, Albanijo In Grlko. Prvorazredni parnlkl — dobra kiklajt la poatrežba. Zahtevajte pronpekte! POJASNILA DAJE DIREKCIJA NA SUŠAKU, NJENE AGENTURE, VSI URADI »PUTNIKA« IN DRUŠTVA »WAGONS-LITS/COOK« Oskrbite si Poslužite se za Vaše leposlovne, za vezavo revij: znanstvene Dom in Svet, in druge knjige Mladika, primerne Ilustracija, preproste ali fine Zena in Dom trpežne vezave originalnih platnic katere Vam nudi j Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/II. ! jugoslovanska zavarovalna banka A" v tfublJatni MlM jt^k. V JL | rm. Gosposka ulica 12. Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osllek, Novi Sad ln Split Telefon St 2176-2276 m 45642-31 64895-87 45847-00 > »t^ imiitvfv* a | ffl . ar, —ASI uredniki Viktor Ceučiž.