oglašajte v
najstarejšemu
slovenskemu
DNEVNIKU V OHIO *
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
in ohio ★
Commercial Printing of All Kinds
5^- XXXI. __ LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), FEBRUARY 18, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 34
Dom
ace vesti
V bolnišnici
V Charity bolnišnico se je po-® v svrho operacije na nogi "i Mr. John Grozdina iz k	St. Prijatelji ga lah-
°	mi mu pa želimo
°''ajšnje okrevanje!
počitnice
^ta se z letalom podala I ^o-tedenske počitnice Mr. U r	in Josephine
u ,	ki vodita nočni
Uu h	Mrs. Mc-
je hči poznane Mrs. S^itz na 16213 Water-bava •"	jima mnogo za-
razvedrila!
doi^ ^^"išnice se je vrnila na Mr iv, Gregorich, hčerka
Ch	Gregorich na 19003
"Ko obiščejo.
seja
*^0] ob osmih se vrši redna
No,
Seja
Waterloo Grove, hhg, ^ ^ čitalniških prosto-tria	delavskega do-
Vabijg^^^erloo Rd. Članice so kej.	se gotovo udeleže,
° ukrepalo o veselici.
še,	^ta se Mr. Rudy Jak-
iz 2X55«	Mrs. Jacob Jakše
lian 2iH	Ave. in Miss Lil-
dra 12	hčerka Mr. Mike Zi-
folca	strani mesta. Po-
cu feb.—Pri kon-f^čele ^ tedna so se zopet dvigati cene žitu - Pšen'"---• ^
8*:	IN ŽIVINI
C^ET dvigajo
do
ica se je podražila
p) 5	bušlju, koruza
h "o cmntn,.
'Mai
centov.
V. J® newyorski bor-^	od $1 po bali na $2.
Cena	86 je tudi dvigni-
Bll^o
"^^Ika	poljedelskega od-
ijj opozorili ljudstvo, da **^§10 P^ed dvema tednoma '^te,	bodo ostale
' pomanjkanja mesa.
^®l)ak
Evrope, 1 kongresnik
17. feb.— u . Reid F. Murphy je program za ob-^ je Y Evrope in izjavil, ^ ^ P^'ogram vključeno nepotrebnih
sT' Vfgti izjavil, da ima v
C ^^Ton!	predlog, da
30oo f. izvozi blizu 2,000,-' $9ii	tobaka v vredno-
"Ko ' 00,000.
Wallace je v New Yorku odlično prestal prvo večjolpreiskušnjo
Njegov kandidat je z ogromno večino glasov zmagal pri posebnih kongresnih volitvah; demokrat ostal daleč zadaj
NEW YORK, 17. feb.—Kandidat American Labor Party, ki je za predsedniškega kandidata indorsirala Henry A. Wallacea, je danes s polno Wallaceovo podporo izvoje-val presenetljivo zmago pri posebnih kongresnih voHtvah v Bronzu.
Zmaga Wallaceovega kandidata bo verjetno neprijetno pretresla poHtike in kandidate, ki so pri teh volitvah prvenstveno hoteli zvedeti, kakšno moč predstavlja Henry A. Wallace kot predsedniški kandidat.

Ni "'•16 H v iederalne davke ^iti	od $600 bi mo-
• '"S-br
za tobak, ki
.Nea',"
*« lah ™"™' M' "■ pr»v
goji
da bi ne smeli
1
^	^^ezpotrebna stvar
;0Vo,	-
^''i t,., Umaknili omejitve Semen tobaka, tako
h ^^0 tf\ - luksuzne izdel Sv/('želijo,
^^gcesu.
je rekel Mur-
"EnaJioprav-lol!	®o Važi prija-
vit "	"Enakoprav-
V?*^' ^aSn T vsafci druiini 6hil^	vedno ak-
Strife "Enako-
Henry A. Wallace
Kandidat A. L. P. Leo Isac-son je dobil 22,697 glasov z vsemi 159-timi volilnimi distrikti v 24-tem Distdktu, kar pomeni, da je dobil več glasov, kakor pa vsi trije proti-kandidati skupaj. Značilno je, da je ta distrikt trdnjava demokratičnega voditelja v Bronxu Edward J. Flyn-na, ki je bivši državni predsednik demokratske stranke, ki je v volilni kampanji sodelovala z največjo vnemo.
Mrs. Roosevelt in župan O'Dwyer sodelovala v kampanji
Wallace-ov kandidat je daleč za seboj pustil demokratskega kandidata Kari Propperja, ki je dobil 12,578 glasov, liberalca Dean Alfanugea s 3,840 in republikanskega kandidata Jo-sepha De Nigrisa, ki je dobil le 1,482 glasov.
Ne samo, da je Isacson presenetil s svojo visoko zmago, ampak bi že sama tesna zmaga predstavljala veliko presenečenje, kajti že leta in leta so v distriktu bili izvoljeni demokratski kongresniki in za Propperja se je računalo, d a bo sigurno zmagal.
Wallace je aktivno sodeloval pri kampanji in je imel govor, s katerim je podprl svojega kandidata. Demokrati so se Wallace-ovemu govoru zoper-stavili s tem, da so poslali v volilno kampanjo Mrs. Eleanor Roosevelt in new-yorškega župana Williama O'Dwyera, ki sta imela par volilnih govorov.
Pred volitvami je Isacson izjavil, da bi bil srečen, ako bi dobil 27% glasov, ki so jih kandidati A.L.P. dobili pri kongresnih volitvah leta 1946. Dejan sko pa jih je dobil dvakrat več, namreč 56^'/(.
"To je zmaga za Henry A. Wallace-a/' pravi Isacson
Isacson je svojo veliko zmago označil za odločno zavrnitev politike Trumanove administracije od strani ljudstva, politike, ki vodi v vojno" in pristavil, da i njegova zmaga, pomeni "zmago Henry A. Wallace-a, in zmago tretje — ljudske stranke."
Neki ožji sodelovalec Henry A. Walace-a je izjavil, da mu
"še vedno številke bleščijo pred očmi."
Wallace je danes odprl predsedniško kampanjo na Jugu z obtožbami, da tako republikanci kot demokrati redijo inflacijo. Na shodu, ki se je vršil pod pokroviteljstvom ljudske Progresivne stranke, je Wallace izjavil, da obe stranki korakata skupaj z monopolisti v pohodu za najvišjimi profiti in pristavil, da je to pravi vzrok inflacije.
Poraženi kandidati strašijo s "komunistično nevarnostjo"
Wallace je pred kampanjo z nasmehom zavrnil predlog majorja gen. Sumter L. Lowrya, komandanta 51. National Guard divizije, da se politični shod bojkotira. To je obenem bil prvi WallaCe-ov govor, s katerim je apeliral za glasove na jugu, odkar je naznanil svojo predsedniško kandidaturo.
Poraženi kandidati so vodili kampanjo z dobro znanim "rdečim strašilom".
Flynn je izjavil, da je "komunistična nevarnost v tej deželi daleč večja kot pa večina ljudstva misli."
Poraženi kandidat Alfange pa izjavil, da je "vsled apatije pri posebnih volitvah American Labor Party vrgla v distrikt vso svojo moč."
"Ljudstvo zahteva novo stranko, stranko Wallacea",
pravi Baldwin
Volilni manager Henry A. Wallace-a C. B. Baldwin pa je pozdravil igzid volitev kot zelo značilen za novembrske volitve.
"To je dokaz, kot je Wallace že mesec govoril, da ljudstvo zahteva novo stranko — tretjo stranko pod vodstvom Henry A. Wallace-a, ki bo za svoj cilj imela dosego miru, varnosti in blagostanja.
"Isacson je zmagal, ker je vodil kampanjo z Wallaceovim programom z a razveljavijenje Taft-Hartley-evega zakona, za upostavitev kontrole cen, za razširitev demokratičnih pravic, za konec Trumanove doktrine, za poraz obvezne vojaške službe in proti sedanji obliki Mar-shallovega načrta, kakor tudi s programom polnega podpiranja organizacije Združenih narodov s strani Zedinjenih držav, za
je Isacson dobil 56%, demokratski kandidat pa 31 r;.
Posebne volitve so se vršile, ker je Rabin podal ostavko, ko je bil izvoljen v Državno najvišjo sodnijo.
Isacsor, bo postal drugi kongresnik A. L. P. in sicer poleg levičarskega kongresnika Vito Marcantonia.
Volitve so 'bile prva preiskuš-nja moči tudi za American Labor Party, kajti nekatere unije so se umaknile, ko je stranka podprla predsedniško kandidaturo Henry A. Wallace-a.
Ker so pri volilni kampanji bili postavljeni jasni in odločni programi, ker se je posebno pažnjo posvetilo Trumanovi notranji in zunanji politiki, so te volitve bile posebno .značilne. Nobenega dvoma ni, da je Wallace prodrl led in da bo žel še mnoge druge značilne uspehe.
Večina tiska ne podaja nobenih izgledov za Wallace-a pri novembrskih volitvah. Toda tudi pri volitvah v 24-tem new-yorskem distriktu je tisk omalovaževal Wallaceovega kandidata. Navzlic strupeni kampanji proti Wallace-u in novemu progresivnemu gibanju, utegne priti da nepričakovanih presenečenj tudi pri predsedniških volitvah. Eno je jasno: da so Wallace in progresivno gibanje sila, s katero morajo odslej računati tako demokrati kot republikanci.
ANGLIJA SPREJELA VEČ KOT 250,000 BEGUNCEV
LAKE SUCCESS, N. Y., 17. feb.—Anglija je danss obvestila Združene narode, da v deželo sprejema tedensko 1,200 beguncev.
Svoje poročilo je podala v zvezi z zahtevo, da posamezne države pojasnijo, kaj delajo za begunce v smislu sklepa Generalne skuščine Združenih narodov.
Anglija je tudi sporočila, da tedensko uposluje v civilnih službah 1,000 bivših članov poljske armade.
Parlamentarni podtajnik Christopher Matweu je izjavil, da se dosedaj nahaja v Angliji
JUŽNA CAROLINA NAPOVEDALA VOJNO CIVILNIM PRAVICAM
WASHINGTON, 17. feb. — Kongresniki Južne Caroline so danes napovedali uradno vojno Trumanove-m u programu z a civilne pravice.
šesto r i c a kongresnikov s o sprejeli resolucijo z a ustanovitev str ategičnega odbora, ki se bo boril proti Trumanovim predlogom proti diskriminaciji.
Pričakuje se, da bodo tudi kongresniki iz Mississip-pija sprejeli posebno resolucijo proti programu za civilne piavice, nakar bo objavljen skupni manifest treh južnih držav.
Kongresniki Južne Caroline so izjavili, da so predsednik in demokratski voditelji prezrli "tradicijo in ustanove juga, kakor tudi ustavne predpravice suverenih držav."
Program za civilne pravice, kateremu so kongresniki z juga napovedali vojno, vsebuje zakon proti Uncu, ukidanje poli taxa, zakone proti diskriminiciji in druge predloge, ki bi jamčili osnovne civilne pravice.
Amerika se ne bi hotela v Palestini zameriti Arabcem
Afov grob
Načrt za delitev Sv. dežele ogrožen, ker se v ozadju nahajajo ameriški oljni interesi in vojaška strategija
LAKE SUCCESS, N. Y., 17. feb.—Večina diplomatov Združenih narodov so prepričani, da bo od Zedinjenih držav odvisno, ako bo ustanovljena vojaška sila Združenih narodov, ki naj bi podprla izvedbo načrta za delitev Svete dežele.
Poleg Sovjetske zveze so Ze-* ——
din jene države glavni podpira-telj načrta o delitvi in edina dežela, ki lahko v Varnostnem svetu zbere sedem potrebnih glasov za ustanovitev armade. Združenih narodov, ali pa za kaki%no koli drugo akcijo, ki bi bila predlagana, da se s sedanjimi nemiri v Palestini preneha.
Varnostni svet bo o tem važnem vprašanju začel razmotri-vati v prihodnjih dnevih.
Palestinska komisija Združe-
ze? Ako bi, bi to pomenilo, da bi Rusija dobila dostop na najbolj važno strategično področje Srednjega vzhoda. Truman mora odločiti, dali bodo Zedinjene države prispevale čete za policijsko silo Združenih narodov.
Končno je še tretja možnost. Da se zahteva revizijo načrta za delitev, ali pa odloži izvedbo istega, ki je sedaj določena za ne pozneje kot do 1. oktobra. To pa ne bi bilo popularno, kar
ANTON BRODNIK
Včeraj zjutraj ob 5.45 uri je preminil na svojem domu Anton Brodnik, star 52 let, stanujoč na 1105 E. 64 St. Doma je bil iz vasi Kompolje, fara Videm pri Dobrem polju, odkoder je prišel v Ameriko leta 1920. Delal je pri Elwell Parker Co., in je bil član društva Glas cleve-landskih delavcev, št. 9 SDZ. Tukaj zapušča soprogo Anno, rojeno Zakrajšek, dva sinova, Anthonya ml. in Edwarda, bra-■ ta Josepha, strica Johna in več drugih sorodnikov, v stari do-jmovini pa tri brate, štiri sestre in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9.30 uri iz Grdinovega pogrebnega za-Ivoda v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary.
nih narodov je zahtevala takoj--se tiče židovskih skupin, poseb-šnjo akcijo s strani Varnostnega sveta, katera akcija naj bi preprečila vojno med Židi in Arabci, ko se bo angleški mandat nad Palestino prenehal s 15.
majem.
Stališče Amerike je strogo čuvana tajna
ZAMOREC NE MORE NADAUEVATI ŠTUDIJE
MONTGOMERY, Ala., 17. feb.—Državni šolski odbor je danes zavrgel prošnjo zamorca William Bella, ki se je hotel vpi-
Da-li bodo Zedinjene države podprle apel Palestinske komisije ali pa iskale kakšno drugo manj drastično rešitev, je še vedno strogo čuvana tajna.
Neki odgovorni inozemski diplomat je izjavil, da je državni oddelek odlajšal z idejo, da pošlje načrt za delitev nazaj v Generalno skupščino Združenih narodov z motivacijo, da je neizvedljiv, ker se mu Arabci močno zoperstavljajo. Ako bi se to zgodilo, bi pomenilo največji umik od sklepa, ki ga je sprejelo 57 držav, članic organizacije Združenih narodov.
Akoravno se z ameriške strani ne potrjuje gornje poročilo, odgovorni krogi so izjavili, da ameriške oblasti razmotrivajo o vsaki možni rešitvi tega vprašanja. '
Položaj bo prisilil predsednika Trumana, da odloči o najbolj nevarnem diplomatičnem vprašanju v novejši zgodovini Zedi-
no, ker se bodo letos vršile volitve. Politični cionizem je bil aktivna mednarodna sila že od leta 1897 in posebno aktiven v Zedinjenih državah in svetovni cionizem smatra glas Amerike v Generalni skupščini Združenih narodov za ameriško obljubo.
V BELGIJI SE TUDI ŠIRI VAL DELAVSKIH STAVK
BRUSELJ, 17. feb. —Belgijski premier Paul Henry Spaak je danes obtožil komuniste, da so odgovorni za val stavk širom Belgijo.
250,000 beguncev in da še niso | sati na alabamsko politehnično njenih držav. Oči sveta so vprte
zaprta vrata za nadaljni dotok šolo, da bi končal študije za ar-
beguncev.
j^itekta.
Kampanja "Wallace-for-President" bo podvzeta širom celega Ohia
naj-
Začasni predsednik Ohijskegaištabu se nahajajo trije terenski odbora "Wallace-for-President" [predstavniki, dočim*se bo ostale dr. Calvin Hali je včeraj naznanil, da sta bila imenovana za načelnika štaba, ki bo organiziral širom Ohia odbor "Wallace-for-President," bivši direktor Cuya-Hahn in ohijski direktor organizacije Progressive Citizens clf America (PAC) Nathan R.
Zahm.
Hahn je preteklega tedna podal ostavko pri CIO-PAC z na-dosego progresa doma in n^i'^^^jmenom, da se priključi Wallace-
V
wm.
inozemstvu," je rekel Bald
Isacson je sedaj druRi kongresnik A. L. P.
Sedanja .zmaga Isacsona je ena največjih, kar jih kdajkoli dosegel kakšen kandidat. Pri volitvah leta 1946 je demokrat Benjamin J. Rabin dobil 43% glasovov, kandidat A. L. P. pa
predstavnike imenovalo v krajšem času.
Ohijsko gibanje "Wallace-for-President" bo formalno ustanovljeno na organizacijskem sestanku, ki se bo vršil v Columbusu 7. marca. Prvotno je bilo sklenjeno, da se bo sestanek I vršil 22. februarja, toda bil je i preložen, ker se je hotelo dobiti 1 večjo udeležbo. Sestanku bodo prisostvovali delegati obstoječih vardov, naselbin, in okrajnih Wallaceovih klubov, pa tudi delegati strokovnih unij, civičnih, zacje organizira m razvije	organizacij,
jovim silam. Njegova naloga bo, da kot državni direktor organi-"
wardne in precinktne klube "Wallace-for-President"
celega Ohia.
sirom
i ki so podprle Wallaceovo kandidaturo.
j Pričakuje se, da se bo 1. mar-Naloga Zahma, ki je bivši iz-j ca podvzelo širom Ohia kampa-vršni direktor Canton Retail;njo, da se zbere 100,000 podpi-Merchants Boarda, pa bo, da ko- i sov, ki so potrebni, da se postavi ordinira operacije širom Ohia | Henry A. Wallacea na glasov-
27^^. Pri današnjih volitvah pa kot administrativni direktor. V nico.
Trumana, ki se bori s proble mi. Kakor on tako se tudi vsi drugi zavedajo, da ga bo ena ali pa druga stran preklinjala, pa naj odloči tako ali pa onako. Ameriški oljni interesi ovirajo rešitev humanega vprašanja
Med ostalim se Truman nahaja v nedoumnici glede sledečih vprašanj;
Da se ničesar ne podvzame, ampak pusti Arabce in Žide, naj se borijo. To pomeni daljšo civilno vojno na področju, ki ga Zedinjene države smatrajo za življenjsko važnega pri vprašanju njene varnosti. Smatra se, da je petrolej Srednjega vzhoda neobhodno potreben za uspeh Marshallovega načrta. Z druge strani pa bi^ ta politika, da se ničesar ne podvzame, povečala nesigurnost na področju, ki je že napeto in omahljivo in ustvarila politični vakum, ki bi ga lahko izpolnil komunizem. Tak šna politika bi bila velik udarec Ameriki.
Daljna možnost je, da se podpre ustanovitev policijske sile Združenih narodov. Toda s tem pa zopet nastane vprašanje, da li bi v takšno policijsko silo bi le vključene čete Sovjetske zve-
Ameriška "pomoč"
v«**	ll^V*
rciji se bliza eni milijardi
Dežela pa se kljub "pomoči" nahaja v slabšem položaju kot je bila pred enim letom
WASHINGTON, 17. feb. — Ako bo kongres odobril sedanje načrte za nadaljno pomoč grški monarhistični vladi, bo kmalu vkupna vsota, ki so jo Zedinjene države "potopile" v Grčiji, dosegla eno milijardo dolarjev.
Ameriška "pomoč" Grčiji, vključno $300,000,000 v okviru Trumanove doktrine, že sedaj znaša $767,000,000. Računa se, da bo v okviru Marshallovega načrta Grčija dobila okrog $186,000,000 v prvih petnajstih mesecih. Vlada pa bo kmalu zahtevala od kongresa, da odobri dodatno vojaško pomoč, ki bo verjetno presegala $100,000,-000.
Gornje številke so bile razkrite v Trumanovem drugem poročilu kongresu, ki se tiče grškega "pomožnega" programa. Poročilo uradno potrjuje, da je program za Grčijo, ki je bil prvotno zamišljen kot program za ekonomsko obnovo, postal v teku sedem mesecev prvenstveno vojaški program.
Poročilo predsednika Trumana dejansko odkriva, da se je pri samemu začetku program za ekonomsko obnovo popolnoma izjalovil.
Namesto, da bi bil dosežen resničen napredek pri obnovi, grški ekonomski' in vojaški položaj je prav tako slab in v nekih primerih celo slabši, kot pa je bil pred enim letom, je med ostalim rečeno v Trumanovem poročilu.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
18. februarja #
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)--
Foi Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece) -
--$8.50
-	a.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) --
For Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th,. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
KRATKI PREGLED VATIKANSKE KOLABORACIJE
III.
Hitler in Mussolini sta v Španiji spravila na oblast fašističnega diktatorja Franca, ki je začel civilno vojno proti legalno izvoljeni republikanski vladi Španije. Fašist Franco je za časa vojne bil na strani Hitlerja. Z materija-lom, četami in bazami je pomagal nacistom v vojni proti zaveznikom. .
Preteklega leta je Generalna skupščina Združenih narodov potrdila resolucijo iž leta 1946, ki obsoja Francov fašistični režim in pozivlje članice organizacije, naj umaknejo svoje diplomatske predstavnike iz fašistične Španije.
Toda Vatikan nemoteno in vkljub sklepom Združenih narodov, še naprej podpira Franca, katerega je sveti oče imenoval "dragi sin cerkve."
Ob priliki zadnjih dnevov Hitlerja je španski časopis "Informaciones" z dne 2. maja leta 1945, prevzet od velike žalosti, zapisal, da je "Adolf Hitler, sin katoliške cerkve, umrl, ko je branil krščanstvo."
(Poročila glede samomora Hitlerja niso nikoli bila uradno potrjena. Neke govorice pravijo, da se baje skupaj s svojim zastopnikom Martinom Bormanom nahaja v fašistični Španiji.)
Vatikan je pokazal svoje sovražno stališče napram republikanski vladi, ki si jo je špansko ljudstvo potom svobodnih volitev izvolilo, ko je bila leta 1931 sprejeta nova demokratična španska ustava, ki je jamčila versko svobodo, svobodo, govora, tiska in zborovanja in ločila cerkev od države.
Ker je ta republikanska španska ustava bila posnetek ameriške ustave, so šfTanski škofje 16. avgusta leta 1931 (kot poroča "New York Times" z dne 17.. avgusta 1931) poudarili opozorilo papeža Lenoa XHI., po katerem je zmota verjeti, da lahko katoličani odobravajo razmere v Ameriki.
"Da se dokaže, da to ni tako, je potrebno citati, kaj je papež Leon XIH. rekel škofom in nadškofom Severne Amerike," so izjavili španski duhovniki, ki navajajo sledeče papeževe besede:
"Potrebno je, da se razori pogreško tistih, ki mogoče mislijo, da je položaj cerkve v Ameriki ugoden in tudi po-greške tistih, ki verujejo, da je posnetek (princip) ločitve cerkve od države postaven ali pa celo zaželjiv."
Razumljivo je, da je Vatikan s tembolj večjo vnemo podpiral fašista Franca, ki je odobril posebne privilegije Vatikanu.
Zmago fašista Franca so španski škofje pozdravili s posebnim manifestom leta 1938. Kot poroča "New York Times" z dne 7. avgusta leta 1938, je španski kardinal Gomma sprejel zagovotovila blizu 900 kardinalov, škofov in nadškofov širom sveta, ki odobravajo manifest španskih škofov v prid diktatorju Francu.
Španski kardinal Vidal Barraquer iz Tarragone in škof Vitorie nista hotela podpisati tega manifesta in sta vsled tega bila pognana v begunstvo. (Kardinal je leta 1943 umrl v Švici).
Ko je Franco zavzel Madrid in je s tem njegov položaj bil toliko utrjen, da je mogel v Španiji uvesti fašistični režim, muje sveti oče poslal sledeče sporočilo, s katerim mu čestita na zmagi:
"Z velikim veseljem vas, najdražji sin katoliške Španije, oslavljamo, da bi izrazili naše očetovske čestitke za dar miru in zmage, ki ga je Bog izbral, da krona vaš krščanski pogum . . ."
Podporo Vatikana je Franco plačal na račun španskega ljudstva. Z njegovo zmago je bil ponovno ustanovljen državni budžet v znesku 65,000,000, peset za podpiranje cerkve, s posebnimi prispevki za obnovo seminarjev, katoliških čitalnic in cerkev. Veleposestva in podjetja so bila vrnjena španskim jezuitom, kar pomeni, da so* jezuiti zopet dobili eno tretjino vsega španskega bogastva.
(Preden je legalna španska republikanska vlada sprejela novo demokratično ustavo, so španski jezuiti imeli dohodke ne sami pri španski industriji za konserviranje rib, ampak tudi pri dobičkih najbolj razkošnih in dragih nočnih kabaretov.)
V klerikalnem tisku, ki govori o "rdečem" in "črnem" fašizmu se seveda ne bo nikoli obsojalo fašizem v Španiji. Ravno nasprotno. Najbolj vneti sovražniki Sovjetske zveze
Maršal Tito o mednarodnem položaju
Beograd, 9 .feb.— (Tanjug) — V svojem včerajšnjem govoru ob priliki banketa, ki je bil prirejen v počastitev udeležnikov prvega sestanka udarnikov Ljudske republike Srbije, je maršal Tito govoril o značaju udarniškega dela. Poudaril je, da so bili doseženi pri obnovi in izgradnji Jugoslavije značilni uspehi, za kar se lahko zahvali udarniškem delu.
V zvezi z notranjim položajem, je maršal Tito dejal:
"Res je, da je naša reakcija precej slaba, toda nažalost reakcija v inozemstvu je precej močna, ker ima silo v svojih rokah. S sedanjo vojno psihozo nas želijo ovirati in obeshrabri-ti, da bi nas odvrnili, da ne bi delali tako intenzivno, kot delamo. Toda, obeshrabrili nas ne bodo. To je, tovariši, živčna vojna ,to je vstvarjanje vojne psihoze. Mi pravimo, da ne bo vojne, ker je ljudstvo sveta ne želi, ker ljudstvo sveta želi mir in mi ga bomo branili—močni, strnjeni in zedinjeni.
"Toda predno bom dalje govoril o tem podžiganju na vojno, želim spregovoriti par besed glede Marshallovega načrta, ki je tesno povezan z nami. Stalno se trobi in govori o vrednosti tega načrta. Kaj je Marshallov načrt? To je načrt, da se reši ameriško finančno oligarhijo pred krizo, ki je neizogibna in ki se jim vedno bolj bliža. Ameriški finančni krogi želijo naložiti svoje izdelke evropskim državam. Želijo, da bi Evropa postala tržišče za njihove produkte in vir za kopičenje njihovih profitov. Iz teh razlogov tovarne v Evropi ne morejo obratovati brez njihovega pristanka in brez koordinacije z Marshallo-vim. načrtom.
"Marshallov načrt ne pomeni prožanja pomoči francoskemu ljudstvu, niti ne pomeni proža-nje pomoči italijanskemu, angleškemu ali pa katerem koli ljudstvu. Pomeni pomoč ameriškim finančnim krogom, tako da bi se izognili takšni katastrofi, s kakšno so bili soobčeni leta 1929.
"Marshallov i%ačrt pomeni; Evropski uvoz dolarjev v malih količinah in izvoz dolarjev v velikih količinah iz Evrope. V par besedah to pomeni imperialistično politiko najhujše vrste. Pomeni osvajanje in vladanje nad političnim in ekonomskim I življenjem raznih evj'opskih ljudstev. To je, tovariši, Marshallov načrt.
"Zakaj so se Švica, ki je visoko industrializirana, Švedska, Danska in sedaj Turčija, začele malo obotavljati? Zakaj sedaj ne želijo Marshallovega načrta? Zato, ker se bojijo za svojo industrijo. Zato, ker se bojijo, da bi* njihovo industrijo zadušil vpliv dolarja.
"Ena vrsta ljudi je v Evropi —in tudi izven Evrope—ki se nahajajo v službi teh • ameriških finančnih magnatov. To so tako zvani desničarski socialisti. Oni so lakaji ameriške reak-
cije in finančnih magnatov; sluge, ki svojo službo dobro vršijo. Oni so izdajalci delovnega razreda. S pomočjo teh najemnikov ameriški finančniki želijo osed-lati evropsko ljudstvo, posebno pa delovno ljudstvo Evrope. Od samega začetka mi smo odklonili "blagoslove' Marshallovega načrta, ker smo vedeli, kaj ta j načrt pomeni.
I "Osnovni cilj Marshallovega načrta je, da eUjnomsko in politično zasužnji evropska ljudstva. Mi ne želimo tega suženj-jstva, ker mi smo se ga že osvo-ibodili enkrat za vselej. Obžalujemo tista ljudstva, ki so hvala izdajstvu, podvrženi temu napadu ameriške finančne oligarhije. Ameriški finančni magnati so dejansko glavni zažugalci vojne. Oni so, ki ogrožajo mir, ne pa mi, ki gradimo tovarne in obnavljamo vasi in mesta; ne mi, ki obnavljamo in izgrajujemo našo deželo. Mi ne mislimo na vojno. Mi ne želimo vojne. Mi smo proti vojni, ker nas je stala mnogo dragocenih življenj našega ljudstva in strašno razdejanje. Mi vemo, kaj* vojna pomeni. Oni pa niso doma izkusili vojne in danes se vsi tisti, ki niso izkusili vojne, igrajo z ognjem.
"Kdo ustanavlja baze v Afriki? Ne mi, ampak ameriška reakcija. Danes, ko je vojna končana in ko tam ni Nemcev, oni gradijo baze. Kdo ustanavlja baze v Grčiji? Kdo kupuje zem-jljo za baze v Španiji in na Por-jtugalskem ?Kdo obkroža miroljubne dežele, katero obkrožanje grozi z vojno? Ne mi, ampak oni—ameriški reakcionarci. Oni so, torej zažigalci vojne, oni so največji sovražniki miru.
"Toda oni ne bodo mogli skriti resnice o zlodelih, ki jih delajo. Njihovo ljudstvo bo to spoznalo, in ono to mora spoznati. Ker, ako bodo prezrli te priprave za podžiganje na vojno, bo obstojala vojna nevarnost. Zato bodimo globoko prepričani, da ako storimo vse, kar je v naših močeh, ako dnevno izpostavljamo takšne podžigalce na vojno, iako seznanimo njihovo Ijud-j ljudstvo s to nevarnostjo, vojne ne bo.
"Nikoli ne bodo imeli takšno orožje, da bi bili v stanju teptati in zasužnjevati ostala Ijud-istva, ki ljubijo svobodo in svojo deželo. Ljudstva, ki obnavlja svojo deželo in se bori za mir— se ne more premagati. Ne more I se jih premagati posebno zato ' ne, ker nobeno drugo ljudstvo ' ne bo šlo proti njim. To je lahko i samo želja raznih podžigalcev I na vojno.
I "Vsa obrekovanja, ki jih me-i čejo na našo deželo, dolžeč nas ! vmešavanja v zadevo Grčije in
! namenov, da invadiramo Trst,
i
I itd., itd., ne morejo skriti nji-I hove namene. Njihovo ljudstvo mora vedeti, da so to samo obrekovanja, ker mi ne bomo napadli Trsta, niti nas se more obtožiti položaja v Grčiji, kjer se •ljudstvo bori proti svojim zatiralcem in ameriškem okupator-
UREDNIKOVA POŠTA
ju. Mi simpatiziramo z borbo grškega ljudstva. Mi smatramo, da imajo pravico, da se borijo za svojo svobodo.
"Mi želimo mir naših mejah in mi ne bomo dovolili nikomur, da bi ta mir motil ali pa celo storil en sam korak na naše ozemlje. Toda provokacije grških monarho-fašistov se dogajajo vsakodnevno na mejah Albanije, Bolgarije, in v manjšem obsegu na meji Jugoslavije. Baje je Albanija glavni krivec. Jugoslavija ima pogodbo z Albanijo in mi imamo napram nji obvezo—prav tako kot imamo
obveze napram Bolgariji. Tako stvari stojijo.
"Naša dežela je miroljubna, Našo deželo vodijo ljudje, ki ne mislijo na vojno. Oni mislijo samo, kako bi se zgradilo več kot mogoče, kako bi se produciralo čimveč blaga, čevljev in ostalih potrebščin, kako bi se potom plodonosnega dela ustvarilo boljše življenje. To je, na kar -laši voditelji mislijo—-ne pa vojna. Istočasno moram poudariti, mi tudi mislimo, kako bomo ojačili našo obrambeno silo, tako da nam ne more nobena pro-vokatorična sila .škodovati."
Zabava Ženskega kluba
Cleveland, Ohio. — ženski Odsek kluba Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. priredi zabavo v nedeljo 22. februarja. Ob 6. uri zvečer se bo začelo kazati slike iz stare domovine. Imele bomo tudi nekaj prigrizka. Ves čisti dobiček smo namenile članice odseka v pomoč stari domovini za šolo-' gimnazijo. Ker je namen priredbe v plemenito svrho, je cenjeno občinstvo vabljeno, da se udeleži v velikem številu.
Za ženski odsek
Kati Bizaj.
"March of Dimes"
Slovenska sekcija
Dodatno so darovali sledeči darovalci: Po $25: Slov. nar. dom na St. Clair Ave. Po $10: Društvo Cleve. Slovenci, št. 14 SDZ; Društvo Kras št. 8 SDZ; Jugoslovanski del. nar. dom na West Side 130 St.; Community Welfare Club; Mervar's Dry Cleaning Plant; Mr. John Poto-kar; Pečlarski klub.
Po $5: Dr. Sv. Jožefa št. 146 KSKJ; Dr. Clev. delavci št. 9, SDZ; Častna Straža SDZ; Dr. Mir št. 10 SDZ; Dr. Kraljice Miru št. 24; Dr. Soča št. 26 SDZ; Dr. Sv. Kristine št. 219 KSKJ; Dr. V Boj št. 53 SNPJ; Orazem's Confectionery; John Zalar Bakery, Waterloo Rd.! Charles J. Lausche; Frank Launch, Holmes Ave. Po $4: Jerry Schuster, po $3: Mrs. Mary Somrak E. 74 St., po $2: Mrs. J. Zakrajšek Addison Rd., John Bukovnik.
Po $1: Joe Somrak, Tracy Ave., John Tome, Luka Mar-kusic. Dr. Vincent Opaskar.
Skupaj $170; poprej izkazano $432 skupaj $602.
Vsem darovalcem najprisrč-nejša hvala.
Prostovoljne doneske se pobira do 20. februarja t. 1. in sicer pod naslovom "March of Dimes", Slovenska sekcija 6401 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Odbor.
društvo "Naša zvezda", ki je podalo igro "Vaška Venera".
Program je bil lep in upam, da ste bili vsi zadovoljni. Najlepša vam hvala vsem, ki ste nas obiskali.
Dalje moram sporočiti, da je Frank Drobnich iz 64 ceste in Varian Ave. bil v minulem letu v nadzornem odboru. Pustil nas je vsled dela, ker ni mogel biti na vsaki seji. Rekel mi je: "Veš, Jože, tisto plačo, ki jo imam za dobit, "daj za napredni tisk, od-nosno v obrambni sklad svobodnega tiska '. Ta vsota znaša $5.
Pa tudi voditelj pogreba pokojne članice Genovefe Blazich, ki je nadomestoval predsedhika Frank Viranta, pravi tako: "Kar imam za d vbit od pogreba, naj gre za SANS." Ta vsota tudi znaša $5. Hvala zavednemu so-bratu!
Jos. Ban, tajnik društva "Ribnica" SDZ.
I in vzhodne Evrope so prav isti klerikalni časopisi, ki zago-I varjajo Francovo fašistično diktaturo. To pa je treba razumeti. Saj skupaj s Francom še vedno obžalujejo, da je I Adolf Hitler, ta "sin katoliške cerkve" umrl, ko je "branil ^ krščanstvo.''
I V gornjem zelo kratkem pregledu smo podali zgodovin-|Ska dejstva glede kolaboracije Vatikana s fašizmom. Ako I že živimo v dobi .splošnega "razkrinkavanja" dejstev je prav, da se pove celo povest. Z enostranskim in falzificira-j nim propagandnim podajanj epi dejstev se ne bo doseglo miru na svetu. To seveda ni niti cilj "razkrinkalcev" neln-ško-sovjetskega pakta o nenapadanju. Toda nevarno je,' ^ ker o teh "dokumentih" državnega oddelka največ vpijejo prav tisti klerikalni krogi, ki sami komaj dihajo pod težo j svoje lastne kolaboracije s fašizmom in ki poskušajo pod to krinko "borbe proti komunistični nevarnosti" vpeljati! tudi v našo deželo najbolj "proti-komunističen" red, ki jeV —fašizem!	"	•
Zahvala društva "Ribnica" šl. 12 SDZ
Well, da ne bodete mislili, da .sem vrgel puško v zelnik, da se bodo v zelniku dolgoušči pasli. O, ne! Naše društvo koraka v! 36. leto svoj3ga obstanka. Kar' lepo gre naprej, akoravno smo bili prezrti pri našem lastnem Glasilu in pri lokalnem časopisu, kateri je svoječasno nosil zastavo pri S. D. Zvezi. Prezrlo' se nas pa s pripombo, da je bi-} lo prepozno dostavljeno. Dostavljeno pa je bilo v sredo zve- j čer, moj dopis in oglas pa so seveda dobili v četrtek zjutraj v roke, da bi bil lahko tiskan v petek za 35-letnico našega društva.	:
I
Jaz nisem urednik in tudi ne stavec in ne vem kako se posluje. Torej, kar je bilo reklame za naše društvo, se moram zahvaliti listu "Enakojjravnost" za izvrstno oglašanje'v prid na-j še proslave 35-letnice, ki se je vršila 8. februarja t. 1.
Zahvalo naj sprejmeta tudi pevska zbora "Loška Dolina" in "Slovan", kakor tudi dramsko
Proslava 21-leinice Čitalnice Slov. delavskega doma
Ob 21-letnici je Franc Jožef poklical "svoje fante" v armado, čitalnica pa kliče na veliko plesno veselico, ki se bo vršila 22. februarja ob 8. uri zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Ves preostanek gre v korist in za razvoj čitalnice same — zatorej vas vabim na veliko udeležbo. Sami veste, da so člani čitalnice vedno na rokah ko gre za stvari napred-nega značaja, kot za SANS, obrambo tiska. Prosvetno Matico in Slovenski delavski dom.
Mimogrede naj omenim, da je ravno ta Slovenski delavski dom na svoji delniški seji odobril $500 za obrambo svobodnega tiska. No, saj je vedno stal na strani napredka. Sam tudi dobro napreduje in ker je plačan zmore. V začetku tudi domu ni šlo vse gladko. Imel je dosti nasprotnikov od graditve naprej in to ravno takih ljudi, ki bi sedaj radi uničili naš slovenski svobodni tisk. Vse to težko delo, trud in znoj, bi Ga-brovšek kar rad zbasal v svojo skromno bisago materializma. Kaj se je menda res tudi on učil iz Marxovega "Kapitala?"
Nikoli ne bom pozabil, ko so ravno taki junaki na vse grlo kričali ob priliki ustanovitve SNPJ, češ, da se je rodilo mrtvo dete — da ne bo živelo.
Sedaj pa nazaj k čitalnici.
Zadnje čase ja dobila 26 novih knj g iz Slovenije, vse spisane in tiskane po zadnji vojni. Dobili jih borno šo več. Dobivamo tudi dvr« časopisa iz domovine. Vabljeni ste torej, da pristopite k vrstam čitalničarjev — članarina je samo 10 centov mesečno.
Sami veste, d-i vse kar nam je znano iz človeške zgodovine, je ohranjeno v knjigah in vse kar bo bodočnost vedela za nas, se danes zapisuje v knjige. Kdo pa je čuvaj in hranitelj vsega tega? Organizirane, in neorganizirane čitalnice po širnem svetu.
Iz vseh teh razlogov se lahko vidi, da vsi, ki so količkaj storili za našo čitalnico v SDD, zaslužijo vse priznanje in čast — kajti vsaka podpora taka ali onaka, je pripomogla do na-
predka. Eni so podpirali i''' no, drugi indirektno; in šlo lepo naprej — vsak je žrtvoval — jDoedinemu io skupaj hvala!
Danes zopet kličem na

no plesno veselico. Vabim vse, da pridete skupno z žincami, s prijatelji in Vsa. slovensko čuteča publika' vabljena na lep sestanek teljev in ta užitek
Ko to pišem, mi pride "j sel, da bo 19. februarja že --let, odkar sem tukaj — P^. val bom z vami 21-leWc° ^ talnice in 48-letnico mojega f" hoda v deželo.	^
Odbor se je potrudil, ^ vse aranžirano za garaDt"^ dobro F
užitek. Igral nam bo znani Vadnalov orkester
znajo dobro zadovoljit s igranjem mlade in stare, da bomo vsi veseli.
John Lokar
Vesti iz življenja ameriških Slovence^
Eveleth, Minn.—^Umri 3^ minik Blatnik, star 68 ^ SNPJ in KSKJ. Bolan to dni in v tej naselbini ^ ^ Zapušča hčer Agnes To® na Dominika, ki živi v Diegu, Cal., brata Franka v Duluthu in kinji.	g
W. Alliquippa, Pa- — februarja je umrl AntoD ^ gar, ki je bolehal na P dva meseca. Doma je bi^
nice, fara Javor pod Lju
42
K"
star 68 let, v Ameriki ves čas v tej naselbini, SNPJ in KSKJ. Tukaj ženo, sina, tri hčere vnukov, v starem kraju P^
ta-	p
Pittsburgh, Pa. — " bolezni je umrl Frank ^ star 73 let, doma iz pri Novem mestu, v	^
1899, ves čas v tem je član SNPJ, ABZ ii^ stojnega društva Slovens '
hčer , _ pn®..
Zapušča ženo, sina m Indianapolis, Ind. '
t. m. je umrl Steve	j
star 66 let, doma iz Notranjskem in član ABZ. Bil je samski in n®
šSa nobenih sorodnikov-pan je bil civilno 9. — Jacob Lekše je tako no padel na ledu, da si 3® tri rebra. Zdravi se doCi^'
TRUMAN SVAKI	jjJ
NEVARNOSTJO iNFl^^
NEW YORK, 16.
sednik Truman je danes P„jj[i' no opozoril, da bo inflaciJ^ tično ogrozila živi jen jsk\, dard na milijone družjo-^^^^ii se ne bodo podvzele uci proti-mere.
Truman je svoje sv^^'^g^c dal v pismu Ameriški ci ^upanov, ki se je Waldorf Astoria hotelu trajala tri dni.
V svojem pismu ni i** davni padec cen na tržiš'' župane je apeliral, naj f prejo, da v kongresu trebna pooblastila za inflacijo.
AVSTRIJA NE BO ZADOSTITI RUSKIM ' HTEVAM, PRAVI
DUNAJ, 16. feb.	j-!
ski kancclar Leopold p* snoči. izjavil, da Avstr^-I'^^# nobenimi pogoji ne	^
zadostiti ruskim zahtc^' $200 000,000 v zameno
ško imovino, ki jo je <
jela v južni Avstriji
K
Fiegel je izjavil, da spstanka zastopnikov ministrov velikih sil,
pričela prihodnji teden donu, da najdejo rešitev avstrijskega vpi na podlagi sedanjih	^
Ijivih zahtev. Pristavi' / namerava Avstrija delovati pri pogajimji'^' jo več izgledov, da na, ker je Rusija prii'^^V |)f
ločene številke, kar se • nih zahtev.
tic®'
i
februarja 1948. V--
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Lepa Slovenija v slikah In člankih
Savinjske gore s Pece
^•"adnja bivaka fia Molih podeh pod Skuto
Ljubi
j konstrukcijskih delov za bivak, I ki je bil postavljen v dneh od j 10. do 16. septembra t. 1. i Najtežje nošnje so bile oprav-' Ijene iz zatrepa Bistriške doline, od koder so gorniki prenašali po skrotju in kamsovih ste-činah bremena po 40-50 kg naravnost na določeni prostor na Malih Podeh. Za vzpon v tem strmem, odročnem svetu je potreboval nosač gornik 8 do 12 ur trde nošnje iz doline. Nič manj težko in nevarno pot niso
ie ]	podružnica PDS
na ^ steptembru postavila 2100 pod Skuto v višini ^ ni prvi visokogorski bivak po ^^injskih Alpah, kjer bodo gorniške na-Q,i ^ zavetišče in oporišče
KOdpr	.. I____... _________I--------
dosegljiva j ^p^^avljali nosači s petmetrski-
banje v snn ^ ^	i mi bremeni na ramah z Jerme-
^ snegu m ledu, poleti pa	.v ^ ,,.v . ^ „
^ turp 1, 1 . , ,.	! novih vrat cez Kotlice in Tur-
ip, ^ kopni skali. Od tod , „	„ ,
J® Za onrorv,!-:!-. _ .. . sko goro na Pode.
gornike v zim-lahek sestop skozi \ Ma Okrešelj in v l(Qy pd koder-se s podan-^	najlepše stene
platehteh severnih: Se tQ^	šaril cepin, pozimi
lavez	vzpela gorniška
Zalgg ^ je svet za mlade ple-sobijQ ^ izpopolnijo in uspo-dojjiav.^^ alpinistične podvige v;
tujih gorovjih. i
Bivgl. .	I
tuetov • zaradi snežnih za- vrhove, šini p	vetrov v tej vi-
konstrukcijo sten. prevlečen je z alu-Di pločevino, vetrink bra-zraku vdor v no-ljK(jj ^ ' kjer je prostora za 14 dati	sklopi j o čez
V postavek, na katerem stoji bivak, je vloženega 36 m'' skal in lomljenca. Zgradili so ga tovariši in tovarišice s prostovoljnim delom.
Zamedeni Pbdi odslej ne bodo, več tako osamljerii. V divjo snežno samoto, med bleščeče grebene gora, bodo prihajali gorniki, njihove naveze, si bodo utirale nova, še ne hoj ena pota na zaledenele in razklane
h;
(SANS—Chicago)
Sv. gora pri Litiji
Med najmikavejše planinske predele v Zasavju štejemo brez dvoma tudi Sv. goro, še iz turških časov znano pribežališče slovenskega ljudstva, ki je iskalo zavetja pred tujimi napadalci. Ljubezen do naše ožje domovine je gnala zasavske planince, da so zgradili na tej gori prikupno Tomažinovo kočo, ki so se ji obiskovalci množili od tedna do tedna, tako, da skoraj ni slovenskega planinca, v čigar srcu Sv. gora s svojo vabljivo okolico in gostoljubnimi kmečkimi vasicami, prislonjenimi ob njena pobočja, ne bi našla svo-
gorske kraje, oziroma svetogor-ske gozdove, da od tam okupatorju nudijo odpor. Med boji je bila priljubljena Tomažinova koča, \i je bila zgrajena z toliko ljubeznijo, požgana, pogorišče pa je bilo nema priča krvavih borb, ki so bile na pobočjih zasavake Sv. gore. Številni grobovi so priča neenake borbe, ki je ves čas okupacije z vso srditostjo vršila ravno v tem predelu. Sv. gora bo v zgodovini na-rodno-osvobodilne borbe ostala res sveta gora.	%
Z nastopom svobode je bila obnovljena podružnica PDS Litija—Zagorje s sedežem v Zagorju, ki si je za prvo nalogo zadela obnovitev požgane koče fia Sv. gori; že v juniju 1946 je bilo mogoče s pomočjo požrtvovalnega članstva in sindikata rudarjev v Zagorju postaviti na starih temeljih zasilno planinsko zatočišče, ki odtlej nudi izletniku streho in okrepčila.
Da bi bil ta cilj čimprej dosežen, je podružnica PDS v Zagorju sklenila odkupiti pogorišče bivše šole na Sv. gori, kar bi omogočilo naglo postavitev planinskega doma, ker je obstoječe zidovje mogoče vključiti v načrt bodočega doma. Z denarnim kreditom, ki ga je podruž-
nica prejela od Glavnega odbora PDS, smo v septembru 1946 pričeli z obnovitvenimi deli in danes je prva etapa, ki je bila določena v okviru tega kredita, Ž9 dovršena. Samo z množičnim udarniškim delom, udarniškimi prevozi in s požrtvovalnostjo odbora, kakor tudi z izdatno pomočjo sindikata rudarjev v Zagorju je uspelo to veliko delo izvršiti v tako kratkem času.
Ko'bo načrt do kraja izvršen, bo dom razpolagal s 14 prostori in statovanjem za oskrbnika. V prvi etapi je bilo izdelanih pet prostorov v pritličju, z ostalim delom bomo nadaljevali v prihodnji pomladi.
Planinski dom na Sv. gori je oskrbovan vse leto, ker je pristop mogoč tudi v zimskem času. Smučarji bodo s hvaležnostjo vključili Sv. goro v svoje izlete. Dostop je mogoč iz več strani, kakor: iz Kresnic, Litije, Save, Zagorja in Izlak za eno ali večdnevni izlet. Podružnica si prizadeva, da bi postojanko zadostno preskrbela
prošenj. Tako imamo sedaj v Trstu 23 učiteljev odn. profesorjev domačinov, ki so brez namestitve, četudi imajo strokovno izobrazbo. Pač pa vzbuja med ljudstvom nerazpoloženje okolnost, da nameščajo kot učitelje in profesorje ljudi, ki nimajo nobene strokovne izobrazbe in ki so po poklicu bivši duhovniki, pravniki, inženirji itd. Razen tega niso ti ljudje domačini. Jasno je, da so v ozadju prav grehi politični vzroki, ki zgovorno zavračajo pravljico o "nepolitičnosti" tržaškega šolstva.
Slovenski Doberdob terja svoje pravice
Tudi prebivalci velike kraške slovenske vasi Doberdob so po-; slali svoje zastopnike h goriš-' kemu prefektu, da ga poučijo glede važnih perečih vprašanj, ki se morajo brez odloga i^ešiti. Doberdobski zastopniki so predlagali prefektu popravilo cest in vodovoda, ureditev vprašanja otroškega vrtca, ki ga ima še
Stopnjuje se narodnostno zatiranje Slovencev
Na okrajni konferenci Osvobodilne fronte na Opčinah so zbrani aktivisti ugotovili, da se zmerom bolj stopnjuje narodnostno zatiranje ter zapostavljanje Slovencev na Tržaškem ozemlju. Anglo-ameriška vojaška uprava vodi do slovenskega prebivalstva sovražno politiko, ki je iz dneva v dan vse bolj očitna. Tudi so izrazili aktivisti svoje ogorčenje zaradi podlega izdajstva pristašev tako zva-ne "Demokracije", ki se včasu, ko hočejo temne imperijalistič-ne sile pretvoriti Trst v imperialistično vojaško oporišče, v bazo kolonijalnega vladstva, za-sužnjujejo tem silam in se obnašajo kakor najponižnejši hlapci. Zaradi tega slovensko ljudstvo Tržaškega ozemlja ne bo ,trpelo v svoji sredi takšnih izdajalcev, ki jim je osebna korist važnejša nego splošna korist ljudstva in naroda.
pravi ja svoj orkester, ki je nastopil z lepim uspehom.
ze
okrepčili; prepričani smo, da se: zmerom vojska, ter zlasti po-j Med goriškimi in
bo krog obiskovalcev Sv. gore razširil, kajti lepota zasavskih vrhov v nobenem letnem času ne izgubi svoje mikavnosti.
(SANS—Chicago)
polno preosnovo občinskfega j beneškimi Slovenci
PRIMORSKE VESTI
atijg .	in k steni za ku-
pa sta v bivaku Wit drva in kuhalnik na
ie konstrukcijskih delov
^^ositi	^^^"^dnih naporov.
totig bilo treba skoraj tri na ramah iz ® Bistrice (600 metrov '^loo ® višine) na Pode ^62	nadmorske višine)
Vko	vrta, Kotliče in
^"^i strani ter čez °^^Gdli, Legarje, Pode in m *+	strani. Dve tre- njena puouuja, ne ui iiasia »vu-
%i ®J"iala so prenesli tu- j jega kotička. Podružnica SPD ^fat	do Jermanovih; Litija—Zagorje, si je prizadeva-
J^la (179^ in Kokrškega se-; la, da privabi čim več turistov, '>alo g. pri čemer je sode- Tomažinova koča je bila vse le-^ tod planincev in planink. to dobro oskrbovana in priprav-
" na tudi za večdnevni oddih.
Pfii
jeti	pa so morali po-
^či tgf	in domačini no-
ki so vajeni t)o izpostavljenosti.
Vojna se je pričela ravno v času, ko si je svetogorska koča -u 2 v	pridobila ugled, da je bila ena
septembra je bil | najbolj obiskovanih planinskih
Pod
Sk "^Gterial v glavnem j koč v Zasavju. Prišel je čas, ko "^sli Prostovoljci so pre- j so se borci za svobodo, prav ta-"^iki	500 kg. nosači gor- i ko kakor slovensko ljudstvo v
2000 kg'turških časih, zatekali v sveto-
Peca s Kramarce
(Ljubljana, 30. jan. 1948) Glas goriške mladine
Delovna mladina goriške pokrajine se je zbrala na svojem veličastnem shodu v Gradiški ob Soči. Z velikim navdušenjem je sprejela resolucijo, s katero obsoja sedanje stanje v Italiji. Hkrati je mladina naslovila poziv, naj se v vsej pokrajini razvije veliko gibanje garibaldin-skih predstraž, ki naj povežejo vso mladino v borbi Ljudske demokratične fronte. V tem sestavu "garibaldinskih predstraž" se hoče tudi mladina goriške pokrajine organizirano boriti za tovarniške odbore, za agrarno reformo, za demokrati-zacijp šole ter za reformo ka-pitalistično gospodarskega ustroja.
Tržaško ljudstvo se organizira
Te dni so bili v okviru Slovansko italijanske antifašistične unije (SIAU) za Tržaško ozemlje štirje ustanovni okrajni kongresi in siccr za prvi okraj v krožku "Perossa" pri Št. Vidu, za šesti okgaj v "Domu kulture" v Škednjaku, za sedmi okraj pri Sv. Ivanu, za osmi okraj pa v krožku grafikov v ulici Trento. Zbrani delegati, ki predstavljajo enotno ljudsko voljo Trsta, so med drugim zahtevali, da se fašistični zakon o nasilni italianizaciji kdnčno razveljavi kakor je Zavezniška vojaška uprava že pred več nego dvema letoma razveljavila vse fašistične protižidovske zakone.
Kako je z "apolitičnostjo" šolstva
Predstavniki prosvetnih delavcev Enotnih sindikatov v Trstu so se že večkrat obrnili na pristojne oblasti pri Vojaški
jšiBiiliiiiBiiiiii
Zcistopniki
Enakopravnosti *
Za St. clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 76ih Si.
Za collinwoodsko in cuclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 7.75 East 236 St. REdwood 4457
Za ncwbursko okrožje:
FRANK RENKO niOl Revere Ave. Diamond 8029

sveta s slovenskim tajnikom. Tudi so izrazili zastopniki svojo zahtevo, da se jim pošiljajo takšni uradniki, ki so vešči tudi jezika slovenskih občanov t. j. slovenščine, kar velja še v posebni meri. za tajnika, ki naj bo domačin.
upravi, in protestirali proti nepravilnostim, ki se porajajo pri sprejemanju učiteljstva v službo in proti neutemeljenemu odpustu slovenskih učiteljev konec preteklega šolskega leta. Značilno je, da niso oblasti doslej sprejele v službo 12 osnovno šolskih učiteljev in 7 srednješolskih profesorjev - Slovencev, četudi so vsi domačini, štirim osnovnošolskim učiteljem domačinom pa so te oblasti odklonile celo sprejem njihovih
Slovenci v Krminu imajo svoje Prosvetno društvo, peyski zbor, ki šteje 35 pevcev in pevk, in svojo prosvetno knjižnico. Nejtateri slovenski sterši še niso vpisali svojih otrok v slovensko šolo.
Šentmaverska mladina pri-
V	Štandrežu j e uprizorilo prosvetno društvo "Primorska zvezda" iz Sovodenj Goldonije-vo veseloigro "Stric Inta" v treh dejanjih.
Pevci v Rupi se marljivo vadijo. Tudi knjižnica lepo deluje. Prav tako čitalnica. Domača odrska družina se pripravlja za uprizoritev "Učiteljice."
V	Doberdobu so pokopali 22-letnega partizanskega borca Marcela ' Pelicona. Ljudstvo je v velikem številu stopalo v mrtvaškem sprevodu in mu izkazalo zadnjo čast. Dne 25. septembra 1943 j^ bil ranjen v pljuča ob spopadu z Nemci pri Ajševici. Ohranili mu bomo trajen spomin.
Prosvetno društvo "Briški I grič" iz števerjana je gostova-j lo v Doberdobu z burko, zbor-jnim petjem in glasbenimi točkami.
Neki" pridigar v Briščah v Slovenski Benečiji je v svoji pridigi agitiral proti slovenskimi knjigam in časopisom. V isti vasi so karabinerji preiskali hišo domačina Birtiča, ki je član Demokratične fronte ter ugleden in spoštovan vaščan. Našli niso ničesar. Podoba pa je, da skušajo na ta način sramotiti in kompromitirati ugledne Slovence.
Ba I
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd.
preskrbi
JANKO N. ROGELJ
6208 SCHADE AVE.
POKIČITE:
ENdicott 0718
9}
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nalaaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vs^ morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.: vhod same
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013

Oblak Mover
Se priporoča, da ga» pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2730

1870
1947
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni nepozabni oče
John Jager
Zatisnil je svoje blage oči dne 27. decembra 1947. Pogreb se je vršil 31. decembra iz August F. Svetkovega pogrebnega zavoda na Whitehaven pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Biagopokojnik je bil rojen pred 77 leti na Bizoviku pri Ljubljani.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljenega očeta. Ta izraz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti.
Našo globoko zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so darovali v razne dobrodelne namene. '
Srčno zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem onim, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji poli na pokopališče.
Našo zahvalo naj sprejme A. F. Svelek pogrebni zavod za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Hvala tudi pogrebcem, ki so nosili krsto.
Prav posebno pa se želimo zahvaliti pevcem zbora "Slovan," ki so prišli in zapeli tako v srce segajoče žalne pesmi pokojniku v zadnji pozdrav in slovo.
Končana je .Tvoja zemeljska pol, ljubljeni oče. Prav ob koncu leia so se Ti iztekle Tvoje ure in prav zadnji dan v letu smo Te položili k večnemu počitku, kjer spiš večno nezdramno spanje. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v naših srcih dokler bodo utripala.
Žalujoči ostali:
JOHN, FRED in STANLEY, sinovi
MARY, poročena KRAMER, hčerka
RICHARD, BETTY, DONALD in NORMAN, vnuki
IRENE, SOPHIE in MAE, sinahe
FRANK KRAMER, zet
Cleveland, Ohio, dne 18. februarja 1948.

II
II
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
PRVA KNJIGA
.1
Domačija Melehovljih s t o j i j prav na robu vasi. Vrata živinske staje držijo na sever, k Do-j nu. Komaj dvajset metrov str-j mega pobočja z apnenčastimi skalami, pokritimi z zelenim mahom in že je nabrežje: bi-resno bleščeče školjke, sivkast, nagrizen obronek, pokrit s peskom, nekoliko dalje na mogočni, od vetra nakodrani in peneči 1 se Don. Proti vzhodu, za pašni-j ki in plotovi, je hetmanska ce-j sta in pa pusta gmajna, koder 1 bujno raste od konjskih kopit j poteptani trpotec. Na križpotjul stoji znamenje; za njim se razprostira stepa, pokrita s prosojno meglico. Na južni strani se vleče greben apnenčaste gore, proti zapadu pa gre cesta, ki razpolovi vas in vodi v nižino.
Po zadnji turški vojski se je bil vrnil na vas kozak Prokofij Melehov. Iz Turčije si je pripeljal ženo — drobno, v veliko ruto ohomotano stvarco. Zakrivala si je obraz in le malokdaj pokazala otožne, divje oči. Njena židana ruta je izdišavala tuje, nepoznane dišave in s svojimi mavrično pisanimi barvami vzbujala nevoščljivost vaščan-kam. Ugrabljena Turkinja je! Prokofija odtujila staršem, pa[ je stari Melehov kaj kmalu od-j delil sina. Čez njegov prag pa; ni prestopil svoj živ dan; tako ga je užalila Prokofijeva ženi-tev.
Prokofij se je bil hitro postavil na noge. Tesarji so mu zgradili hišo, sam je napravil stajo za živino in na jesen je že popeljal na novo domačijo ženo-tujko. Ko je šel z njo skozi vas, za visoko dvokolnico, kamor je naložil vse svoje stvari, je staro in mlado drlo na cesto. Kozaki so se skrivaj posmi-hali v brado, babe so- na glas opravljale, tolpa umazanih ko-začkov pa se je vrešče podila za vozom. Toda Prokofij je v široko odpetem kozaškem kožuhu stopal počasi, kakor po novo zorani brazdi, stiskajoč v krepki šapi drobno ženino zapestje. Uporno je dvignil glavo, pokrito s plavim čopom las, le v grlu ga je davilo in dušilo. Obraz, ki
je bil videti kot okamenel, so mu pokrile potne srage.
Posihmal so Prokofija le po-redkokdaj videli na vasi. Tudi na kozaške posvete ni prihajal. Živel je na . svoji domačiji ob Donu sam zase kot volk. čudne govorice »o krožile o njem med ljudmi. Fantiči, ki so pasli čredo na vaških pašnikih, so. povedali, da so videli na lastne oči, kako je Prokofij ob večerih, ko je zahajalo solnce, nosil ženo v naročju k staritatarski gomili. Tam jo je posadil na vrh gomile s hrbtom proti staremu, od vekov izjedenemu kamnu, sedel še sam k nji — in tako sta potem dolgo gledala v stepo; vse dotlej, da se je popolnoma znočiio. Nato jo je Prokofij ogrnil s svojo suknjo in spet odnesel v naročju domov. Vaščani so si trli glave, da bi odkrili skrivnost tega norega početja; klepetanju žensk ni bilo ne konca na kraja. To in ono so čenčali tudi o Prokofijevi ženi. Nekateri so menili, da je nezaslišano lepa, drugi spet so trdili prav nasprotno. Stvar se je razčistila, ko je Mavra, žena nekega vpoklicanca in najbolj drzna med vaščankami, odšla k Pro-kofiju z izgovorom, da potrebuje presnih droži. Medtem ko je šel Prokofij klet po kravajce, se je Mavra dodobra prepričala, da je Turkinja, ki je omamila Prokofija, ženska, da se je Bog usmili . . .
Kmalu nato je Mavra vsa rdeča v licu in z razvezano ruto klepetala babnicam, ki so se trle okrog nje:
—	Le kaj je Prokofij, ljube moje, našel na njej lepega? Da bi bila vsaj ženska. Tako pa. . . zadaj nič, spredaj^nič. Sramota, vam rečem! Pri nas so že punčke lepše raščene. V pasu je kar preščipnjena, kot osa; pa njene velike, črne oči, s katerimi po-bliskuje kot zlodej, Bog mi odpusti! In še noseča je, prisegla bi!
—	Noseča? — so zagagale ženske.
—	Saj nisem otrok, da bi ne poznala. Tri sem rodila.
—	In v lice! Kakšna je?
—	V lice? Rumena. Pogled ji je zamračen. Seveda — na tu-
THE WASTERS
By Hv^is


r1
AT THE BRIDGE CLUB.
SUSIE WASTESTIklE HOLDS UP EVERYTHING BY GOSSIPING , ^ ABOUT ABSENT/ MEMBERS.
AT HOME,
SUSIE WASTES USED aXXIN6\-FAT BY THROWING.
IT DOWN THE DRAIN, WHICH ADDS TO HER
PLUMBING Bins. SHE WASTES CASH, TOO, FOR MEAT DEALERS PAY FOR EA\CH POUND OF USED COOKING GREASE,
jem ji ni z rožicami postlano. A še nekaj, ljubice moje: ona nosi . . . Prokofijeve hlače.
—	Kaaaaj? — ... So eno-dušno zavreščale ponesrečene ženske.
—	Da, videla sem na lastne oči; hlače nosi, le rdeči našivi manjkajo. Menda mu je vzela one delovne. Oblečena je v dolgo krilo, pod njim pa nosi hlače, zatlačene v nogavice. Kar mraz me je stresel, ko sem to zagledala . . .
Šepetaje so govorili na vasi, da je Prokofijeva žena čarovnica. Astahovlja snaha — Asta-hovi so b li najbližji sosedi Pro-kofiju — je prisegala, da je videla na drugi dan binkoštnih praznikov Prokofijevo ženo boso z razpušienimi lasmi, ko je na njihovim dvorišču molzla kravo. Od tistega dne se je kra vi posušilo vimo, da ni bilo večje od otroške peščice, ni dajala več mleka in je kmalu zatem poginila.
Tisto leto je živinska kuga strašno razsajala. Na napajali-ščih ob Donu so bila prodišča dan za dnem pokrita s trupli
oginulih krav in telet. Bolezen
e prešla tudi na konje, da so se črede v ograjah kar redčile. In prav takrat je šla po cestah in potem čudna govorica . . .
Z vaškega posveta so prišli kozaki k Prokofijii.
•Gospodar je stopil na prag in se priklonil.
—	Kaj bo dobrega, gospodje starešine ?
Množica se je molče bližala k vratom. Prvi je zavpil nek vinjen starček:
—	Svojo čarovnico pripelji! Sodili jo bomo! . . .
Prokofij je planil v hišo, to da v veži so ga ujeli. Krepko raščen topničar, ki so ga po domače klicali Ljušnja — Sora je udaril s Prokofijevo glavo ob zid in mu dejal:
—	No, le nikari ne tuli! . . Tebi ne bo nič hudega, tebi ne, a tvojo babo bom v zemljo zbil. Bolje je, da crkne ona, kakor da bi brez živine šla vsa vas po gobe. No, nikar ne tuli, sicer bom zid s tvojo glavo podrl.
.— Na dvorišče jo vrzi, psico! — so mu vpili od vrat.
Nek Prokofijev tovariš iz polka si je ovil njene lase okrog rog, ji z dlanjo zaprl usta, odprta v kriku, in tako zalučal Turkinjo iz veže množici pod noge. Presunljiv krik je prevpil tuljenje tolpe. Prokopij je pah-n'l od ccbD šestorico kozakov, planil v izbo in pograbil sabljo na steni. Suva je drug drugega so se kozaki pognali iz veže. Prokofij je zavihtel nad glavo golo, bleščečo sabljo in planil skozi vrata. Množica je vzdrh tela in zbežala po dvorišču.
Pri kašči je Prokofij dohitel topničarja Ljušnjo, ki je bil v begu prepočasen, ter ga od zadaj preklal od leve rame do pasu. Kozaki, ki so iz ograje pulili kole, so čez gumno zbežali v stepo.
Čez pol ure se je opogumljena množica zopet približala dvorišču. Dva oglednika sta boječe stopila v vežo. Na kuhinjskem pragu je v mlaki krvi in z glavo vznak ležala Prokofijeva žena. Spačena o d bolečine je med stisnjenimi zobmi molela in premikala pregriznjen jezik. Prokofij je s stresočo se glavo in bolščečim pogledom zavijal v ovčji kožuh kepico rdečega, ve-kajočega mesa: bilo je pred časom rojeno dete.
Prokofijeva žena je umrla še isti dan zvečer. Novorojenčka je iz sočutja vzela k sebi babica, Prokofijeva mati.
Otroka so obložili s segretimi otrohi, ga redili s kobiljim mlekom in čez mesec dni, ko so se prepričali, da bo temnopolti Turček ostal pri življenju, so ga odnesli v cerkev in krstili za Panteleja, dedu na čast. Dvanajst let pozneje se je Prokofij vrnil iz ječe. S kratko ostriženo rdečkasto brado, ki je že začela siveti, in v ruski obleki je bil zelo tuj, nič kaj podoben koza-ku. Vzel je sina in odšel na svojo kmetijo.
Pantelej je rastel. Bil je tem-j nopolt in črnih las, po obrazu in po postavi podoben materi.
Prokofij ga je oženil s hčerko soseda-kozaka.
Od tistih dob se je bila začela križati turška kri s kozaško in v vasi so se pojavili ponosni, divje lepi kozaki Melehovi, ali po domače Turki.
K o je pokopal očeta, se je Pantelej posvetil gospodarstvu. Na novo je prekril hišo, povečal vrt za pol orala, pozidal novo kaščo in shrambe ter jih pokril s pločevino. Klepar je na gospodarjev ukaz izrezal iz pločevine dva petelina in ju pritrdil na streho kašče. Petelina sta razveseljevala pogled na Melehovljo domačijo in jo na-pravlja bahato in ponosno.
Z leti se je Pantelej Proko-fjevič precej spremenil . . . Postal* je debelejši in malce upognjen, vendar kar lep in stasit starec. Bil je bolj drobnih kosti in povrhu še šepast — ko je bil mlad, si je pri konjskih dirkah v navzočnosti carja zlomil levo nogo — v levem ušesu je nosil srebrn uhan v obliki, polmeseca. Črne lase in brado je ohranil do pozne starosti. V jezi ni poznal meja in gotovo je prav zaradi tega zgodaj ostarela njegova nekoč lepa in zastavna, zdaj pa s pajčevino gub pokrita žena. Njegov starejši sin Petro, ki je bil že oženjen, je spominjal na mater: bil je srednje postave, imel koničast, pri-vihannos, kostanjeve oči in pla-ve lase. Mlajši, Grigorij, je bil podoben očetu, čeprav šest let mlajši od Petra, je bil vendar za glavo višji od njega. Imel je prav tak sokolji nos kakor oče; v rahlo nagnjenih očnicah so bleščale mandljeve oči, podočne kosti so silile na ven, in pokrivala jih je temna, napeta koža. Hodil je malce sključen, kakor oče; celo v divjem nasmehu sta si bila slična.
Dunjaška, očetova ljubljenka, dekletce velikih oči in dolgih rok, ter Petrova žena Darja z otrokom — to je bila vsa Me-lehovlja družina.
B. j; RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
Na sivo mračnem nebu so trepetale osamljene zvezde. Izpod oblakov je pihal veter. Nad Donom se je vlekla megla, se usedala na greben apnenčaste gore in se kot siva, brezglava kača spuščala v niž&vo. Levo obrežje Dona, sipine, neprehodno bičevje in rosna hosta — vse je plamenelo v mrzlem jutranjem svitu. Na obzorju je, ne da bi vzšlo, medlelo sonce.
Na Melehovlji domačiji se je prvi prebudil Pantelej Prokofje vič. Zapenjajoč si križno veze no srajco je stopil iz hiše. S tra vo poraščeno dvorišče je pokrivala srebrna rosa. šel je v hlev in odvezal živino. Darja je v samem spodnjem krilu tekla mlest krave. Izpod nog ji je brizgala
Razno
2 zaposleni ženski
želita dobiti v najem 3 ali 4 sobe v East Clevelandu. Takoj. Imate prvovrstna priporočila.
KE 7696
Veteran
nujno potrebuje v najem hišo ali apartment s 5 ali 6 sobami; najraje na južno-vzhodni strani.
Pokličite
MA 1392
KRAŠKA KAMNOSEŠKA OBRT
15425 WATERLOO ROAD IVanhoe 2237
Edina slovenska izdelovalnica nagrobnih spomenikov
rosa na gola meča, a po travi na dvorišču je ostala za njo vidna siva sled.
(Dalje prihodnjič)
Dela za ženske
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoit 3113
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo neka) posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
Mandel Drug
slovenska lekarna
15702 Waterloo Rd.
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 3118
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave. ' Cleveland 3, Ohio
Stenograf ka—stroj episka
Za majhen urad; prosta v sredo in soboto popoldne. Tedenska plača $40.
EN 5088
ženska za snažen je
2 majhna urada in predvhod 7. zv. do 1. zj. 5 večerov. Plača od ure.
HERTZ DRIVE-UR-SELF STA. 1865 E. 17 St., CH 4400
Dela za ženske
Hišnica
stalno delo, dobra tedenska t ča. Izkušnja ni potrebna; prosta nedelj an.
2530 Prospect
_PR 9638 ___
Stenografka
malo "dictation;" splošno pisarni. Zanimivo delo, plača.
Stenografka — klerkinja
Prodajni in kreditni oddelek; stalno. Dobra tedenska plača.
The Apex Electrical Mfg. Co.
1070 E. 152 St.
Stenografka
za pisarno v downtownu; 38 ur tedensko. Splošno pisarniško delo, stalna pozicija; dobra plača.
(Fire & Marine Insurance Co.) Pokličite med 10. in poldne MA 6922
Dekleta
za lahko delo v izdelovalnici. Stalno — dobra plača od ure. Izkušnja ni potrebna.
General Bookbinding Co.
2110 Superior Ave.
DEKLE za splošna dela v pisarni in za tipkanje; mora biti nekoliko vešča knjigovodstva, (eno dekle v uradu). 40 ur tedensko. Stalno. Izvrstne delovne razmere. Med 20 in 30 letom starosti. Metal Technics, Inc., 876 E. 72 St., EX 7117.
Dictaphone operatorica
in tajniško delo; mora biti vešča in zmožna dela v prodajnem oddelku, 5 .dni tedensko. Prijetne delovne razmere.
The Enamel Products Co.
GL 1313
Zemljišča
LASTNIK PRODAJA—Hiša s 3 spalnicami; "tile" kopalnica, kopališče; garaža za 2 avta; gorkota na plin; rekreacijska soba; 2 leti stara. Gesu in Taylor šoli. $17,900; proda se tudi novo peč, ledenico sive preproge in razne druge predmete. Sprejme , se . katerokoli primerno ponudbo. — FA 2076.
HIŠA
Na Tiverton Road, blizu Nottingham Road, med St. Clair Ave. in Euclid Ave. V Clevelandu, za eno družino, tri sobe spodaj in tri spalnice in kopelj zgoraj, klet pod vso hišo, hiša insulirana ter v najbolj šem stanju, gretje na plin, (blower tipa) poletna in zimska okna in vrata, awningi, garaža z podstrešjem za dva avta, garaža in dovoz cementirana, plinska gorkota v garaži, cena $15.000.00. Takojšnja selitev, na ogled vsak čas po dogovoru, lastnica prodaja vsled smrti v družini. Zglasite se osebno pri Leopold Kushlan, 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Razno

CONRAD'S BEVERAGES
10419 Madison Ave., WO 2169
Prosta dostava na dom 3. do 9. zv.
Odprto od 9. zj. do 11. zv. Fino domače in drugo najboljše pivo, ohijsko in kalifornijsko vino, mehke pijače, itd.
Veteran in žena
želita dobiti v najem 3 ali 4 ne-opremljene sobe. Nujno potrebujeta; na vzhodni strani če le mogoče.
RA 2685 — po 7. uri zvečer
Dvojica z otrokom
išče stanovanje s 4 ali 5 sobami; bančni delavec pri South Side Federal Savings & Loan Co.
ON 0273
2 TRGOVINI, 6 stanovanj v 3 različnih hišah; posamezna gorkota; garaže, dober dohodek; izvrsten nakup. Od St. Clair in E. 55 St. Ekskluzivno. Za eno družino, 6 sob, blizu White Motor Co.; se tudi zamenja za 2-družinsko hišo. F. B. ROYAL CO., MA 5833.

SELIMO IN SPRAVIMO VAŠE POHIŠTVO
Naša posebnost je selitev ledenic
17516 WATERLOO RD.
KE 5600, če ni odgovora, pokličite PO 3990
HE 2840
DEKLE za splošna hišna opr^jj nekaj "dictation;"	jlntke.
--vne razmere. ilVz ur teoe 5 dni tedensko. Stalno delo začetna plača, z načrtnimi P° American District Telegrap soba 512 Caxton BW& 812 Huron Rd
stenografka ^
Tudi za tipkanje; mora pravi j ena učiti se dela na šrafiranju in varityper stra,; Downtown; 5-dni tedensko delo.
MA 5862

stenografka
Splošno delo v uradu; dočnost, prijetne delovne ra ^ v Rocky River. Tedenska P
GAS ATMOSPHERES
LA 7850 ^
•--vslš'
IŠČE SE DEKLETA za delo dan ju (grabbing); Cisto, P delo za živahna in zanesli' leta; plača od ure, nadurno druge ugodnosti. Zglasite se pri
DAIRYPAK, INC. 5250 Brookpark
Tajnica za zdravniški z znanjem stenogrs^'i^
Prijetne delovne raz^^ Dobra plača. PokliŽ'®
SH 6800
Dekle za splošno pisarni;
"switchboard" in tipka"^^' dni tedensko. Dobra Ln FRENCH BAKERY MA 4909
TIPKARICA — GraduantiM^g šole; pripravljena učiti s ^ ta phone; priporočljivo 3^ g; ^ "shorthand" toda ne no delo. Prilika za napr^ 5 dni tedensko. Zglasite se THE UPSON-WALT0P 701 Perry Payne
Registrirane bolnic®
SEDAJ IMAMO SLUŽB® RAZPOLAGO
Nadzorstvo >
m
Splošno bolničarsko ■
DOBRA PLAČA. ; Priglasite se kdaj ko • gj-Superintendentu za
LODI H0SPIT^^j5J!
Lodi, Ohio ali pokli^^
Dela za

sssssSB
KUH p«n
izurjen, ki bi jgrf® i«* odgovornost nove, otV V nje, ki je bila pravkar jiij Mora biti zanesljiv,	ii,
ti priporočila. Kari nial Inn, 15241 EuclW^j;^^
DOBRI DELAVCI za S&'iji!'
v tovarni; če boste vas bo premestilo na P delo; dobra prilika z® gi zanesljive moške; placa nadurno delo ter drug®^jpi Zglasite se osebno —-INC., 5250 BrookparkJ^
MAŠINIST
. do''
prvovrstni delavec,
od ure. Delo podnevi- .gP*
CLEVELAND HYDB* 2925 E. 55 S!"
porteb
za delo podnevi; i%%enjc ] starosti; za splošno sn9L_g d vajsko delo. Stalno; razmere. Tedenska P^^-O" THE BAILEY Ji pd. Detroit & Warr^
l i v a B J
HEAVY FLOO Plača od u'"®' gg,
THE KILBY
4623 Lakeside ^ -
TOOL HARPgl
DOBI DELO; MORA 5 LET PRAKTIČNE Lg. , PLAČA OD ^ pi*
New
General Moto'®
O-
Sandusky
Oglašajte v En*