St. 281 UlU iak*?a vsaJrT^Ša^ >3 ows«c< L Ju 6.50 već. y iirokosti 1 gice, zahvale, PBA .J I-.*J Z E J - i li I R AT* A T £ L J LJUBLJANA JUGOJ LAV I J (C- C- —m U ponedeljka. Naročnina: za I aiM r, celo late L 75.—, ▼ mo»mrty 30 st. — Oflaanina za 1 mm proaiom rgovske in obrtne oglase L 1.—, za o«mrt-L 1.50, oglase denarnih zavodov L 2. -» na prvi strani L 2.— ..jafc 1927. - Lato Storilka 3» tal Letnik Lil NOST Uredništvo in upravniitvo: Trst (3), ntica S. Franc esc o d'Assisa 20, Ta-lefon 11-37. Dopisi naj se potil}* jo izključno uredništvu, oglasi, rekla« maci je in denar pa upravniitvu. Rokopisi s« na vračajo. Nefrankiraaa pMma se ne sprejemajo. — Last, založba m tisk Tiskarne «Edinost»« Podarednistvo v G o r i c i : trtici Gioaae Cacdueci it. 7, I. n. — Telet. it. 327. 't. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Paric. mi važnim sestankom u leneui Dno 30. t. m. se sestane v Ženevi pripravljalni odbor Družbe narodov, ki mu ]e poverjena od omenjene mednarodne ustanove naloga, da pripravi vse potrebno »a sklicanje velike mednarodne konference za razorožitev. Družba narodov, ki je bila ustanovljena v svrho vzdrževanja mira in preprečevanja vojn v bodočnosti, je postopala povsem v smislu »namenite mednarodne piog-odbe, s katero je bila ustanovljena ob zaključku zadnje vojne, ko je formulirala med svojimi številnimi nalogami tudi temeljito akcijo za dosego mednarodnega sporazuma glede razorožitve posameznih, držav, oziroma za skrčitev obo-rožervanja v čim večji meri. Razumljivo je na drugi strani, da je to vprašanje že po svoji narav? eno izmed naj kočij ive j-ših, kajti k vojaški interesi» posameznih držav so tako različni, da je bil upravičen oni pesimizem, s katerim so se spremljala prizadevanja Družbe narodov glede te akcije, in da niso presenečali nikogar številni neuspehi, ki so potiskali uresničenje ideje razorožitve daleč v ozadje. Po večletnih pogajanjih med članicami Družbe narodov pa je prišlo končno le do resolucije, ki je podala nekoliko praktičnih smernic s tem, da je bilo delo poverjeno posebni pripravljalni komisiji, ki smo jo v začetku omenili. Ne torej še prava razorožit vena konferenca, temveč še le sestanek, na katerem na j bi se dosegel sporazum giede sklicanja prve, se bo vršil v Ženevi v prvi polovici decembra. Radi tega seveda ne bodo ta posvetovanja manj važna, kajti od njihovega uspeha bo odvisna potem tudi usoda konference kot take in usoda razorožitve ne misli sploh. Eden izmed prvih pogojev za uspeh te akcije je, da obsega ta poslednja vse države brez razlike. Do sedaj ta pogoj ni še bil uresničen, kajti Rusija je lani kratkomalo odklonila svojo u-deležbo na posvetovanjih, češ da na švicarskem ozemlj-u, kjer je bil pred leti umorjen njen zastopnik Vorovskij, ni zadostne varnosti za ruske odposlance. Letos pa je ta težkoča. padla sama ob sebi, kajti Rusija je že pred časom obvestila glavno tajništvo Družbe narodov, da se bo letos udeležila pripravljalnih posvetovanj za razorožitev. Ruski zastopniki, ki jim je na čelu g. Litvi nov, desna roka komisarja za zunanje stvari g. čiče-rina, je že na poti v Ženevo. Tako bodo torej zbrani v Ženevi zastopniki vseh držav, kar daje sestanku posebno važnost, katera postane še večja, če po-n.idimo, da so se predvidevale za slučaj odsotnosti Rudije posebne določbe, ki bi sosede Rusije — Poljsko, Romunsko, Finsko. Letsko in Estonsko — o-proščale od razorožitve vse dotlej, dokler bi se ne pridružila k splošni pogodbi tudi Rusija sama. Na drugi strani pa je tu tudi vztrajni pesimizem Japonske, katere odposlanci so kazali malo navdušenja za delo in še manj vere v praktičen uspeh, ki da je odvisen edino od tega, ali se akciji drugih držav pridruži tudi Rusija. Ti pogoji so sedaj ustvarjeni, vse vprašanje je poenostavljeno in uspeh priprav bo odvisen ne več od momentov formalne narave, temveč od tega, ali se bo mogel doseči sporazum glede vsebine, glede vprašanja, v katerem obsegu naj se izvrši skrčitev oboroževanja. Dve stališči se bosta skušali uveljaviti v tem pogledu: eno ki je stališče Nemčije, drugo, ki je stališče o-stdJih velesil, katere so bile v vojni njene sovražnice. Nemški načrt predvideva popolno razorožitev, tako da bi bile vse države v istem položaju, v katerem se nahaja ona sama z drugimi premaganimi državami, ki, kot znano, ne smejo več imeti stalnih armad kakor pred vojno. Po načrtu drugih velesil pa bi se vrnilo skrčevanje oboroževanju le (»ostopno. in sicer v oni meri, kakor bi bilo za vsako državo Združljivo z njeno dejansko varnostjo od sosedov. Razorožitev se mora po tem načrtu tesno spojiti z uvedbo obveznih r&zso-in z orsruiLzacijo zajamče - nja varnosti posameznih držar. Mora se torej tudi natančno določiti nastop Družbe narodov v te svrhe kakor tudi vojaške sile, ki jih vsaka država postavi na razpolago Družbi, in način uporabe teh mednarodnih sil. Glavna zagovornica tega stališča je Francija. Kakšno bo stališče Rusije? To vprašanj e povzroča velike skrbi, kajti mnogo, če ne vse, je odvisno ravno od nastopa Rusije. Za sedaj živimo še v dobi u-gibanj, kakšni so resnični nameni sovjetske vlade, da se je odločila za to sodelovanje s pre-zirano in sovražno Družbo narodov. Mnogi naglašajo, da bo izrabila Rusija to priliko za to, da Družbi kaj na k uha in zvrne, nanjo odgovornost, če ne bo u-speha. V ta namen da bo stavila nesprejemljive predloge. Ni pa izključeno po mnenju, drugih, da je zahtevala od Rusije Nemčija, naj se udeleži razoro-žitvenega sestanka, da bosta obe sporazumno nastopili za nemško stališče popolne in takojšnje razorožitve. Različni so razlogi, s katerimi bi se dala pojasniti letošnja odločitev Rusije. Dasi ni izklju- čen sporazum z Nemčijo za skupen nastop, je na drogi strani tu Se stalno ponavljana nemarnost ustanovitve protiraškega bloka zapadnih držav, ki hoče Rusija preprečiti. No, jasno pa je, da bi se morala razorožit vena konferenca, če bi jo Rusija bojkotirala in se sama obo-roževala brez ozira na druge, nekako avtomatično spremeniti v k Luft-schlff-Studiengesellschaft, kateri načeluje Nansen, za morebitno sodelovanje. Nobile računa, da, bo z «Italijo» vsaj kakšne tri krat preletel vse ozemlje o-krog severnega tečaja. Zrakoplov bo opremljen tudi z močno brezžično brzojavno postajo, tako da bo lahko stalno v stik/h z bližnjimi postajami. Raziskovanja bodo trajala do pozne jeseni 1928. Bratfonu MMimz u rl Nero vlado sestavil njegov brat Ventila Bratiana BUKAREŠT, 24. Ministrski predsednik Ivan Bratianu je bil že dalj časa bolan. Javnost o tem ni vedela ničesar in šele v torek se je raznesla vest, da trpi na angini v sapniku in da ga trese silna mrzlica. Poslednje noči ni zatisnii očesa. Predvčerajšnjim so ga obiskali člani vlade in njegovi politični prijatelji in so ostali pri njem skoro vso noč. Zbrali so se zdravniki na posvetovanje in so se odločili za operacijo. Kirurg dr. Juvra jo je s pomočjo dr. Da-nielopola tudi izvršil. Po prvi operaciji se je zazdelo, da bo ministrski predsednik ozdravel. In še včeraj popoldne je ministrsko predsedništvo naznanilo, da se je zdravstveno stanje Bratianu-a precej izboljšalo. Kljub temu pa so ga vsled težavnega dihanja zvečer znova operirali. Spet je zrastlo upanje, da bo ministrski predsednik ozdravel. Vsled operacij mu je srce oslabelo. Zdravniki so mu dajali vse mogoče injekcije. Danes ob 0.45 je nenadoma izdihnil. Vsled notranjega vnetja in zatekline v sapniku se je zadušil. Takoj po smrti svojega predsednika je vlada podala ostavko. Kronski svet je še danes dopoldne poveril sestavo nove vlade bratu pokojnega državnika Vintili Bratianu, dosedanjemu finančnemu ministru. Ta je novo viado tudi takoj sestavil, tvorijo jo isti ministri, kot prej. Nova vla/da je tudi že prisegla. Medtem so bili izdani strogi ukrepf, da se prepreči vsaka možnost državnega prevrata in povratka princa Karola v domovino. Vlada je izdala na ljudstvo proglas, naj se vede mirno in naj ne krši javnega reda. Tekom današnjega popoldneva sta se sestala senat in poslanska zbornica. Danes umrli ministrski predsednik Ivan Bratianu, ki je preživel komaj svoje 64. leto, bo pokopan v nedeljo na državne stroške. PARIZ, 24. Vest o smrti romunskega ministrskega predsednika Bratiana, ki je »vela že davi v Pariz, je m-• ila v vseh političnih krogih giobok vtis. Povodom njegove smrti nastali položaj na Romunskem je postal za francosko zunanjo pfolitiko prvorednega pomena. Francosko zunanje ministrstvo je dobilo davi le enostavno naznanilo o smrti Bratiana. Le sinoči ob 23. uri je došla vest, da se je Bratianovo zdravstveno stanje tako zelo poslabšalo, da so zdravniki opustili vsako upanje, tako da vest o smrti v Parizu ni bila docela nepričakovana. BEOGRAD, 24. Jugoslovenska vlada je naročila svojemu i>o-slaniku v Bukareštu, naj v imenu jugoslovenske vlade izrazi romunski vladi sožalje povodom smrti romunskega ministrskega predsednika Bratiana. Pomočnik zunanjega ministra Pavlovič je v spremstvu ravnatelja protokola zunanjega ministrstva posetil romunskega poslanika Emandija in mu v imenu zunanjega ministra izrazil sožalje. Demontirane vesti REM, 24. Nekateri listi so prinesli vest, da je g. Manoilescu, bivša romunski državni podtajnik v finančnem ministrstvu, prispel v Acri, ki se namerava zdraviti in si od počiti. Vendar pa ni res, da bi bil Manoilescu prispel v Italijo. Antieiko-rusko zbllžonle In stališča angleških diploma-ličnih krogov LONDON, 24. V poslednjem času so se povodom napovedi, da se bodo mednarodne razoroži tvene konference udeležili tudi Rusi, raznesle poleg d migih tudi vesti, da se bodo pričeli ruski delegati v Ženevi pogajati za zopetno zbližanje med obema evropskima velesilama. Iz ruskih političnih krogov je izšla celo govorica, da bo na razorožitveni konferenci v Ženevi ruska delegacija celo stavila tozadeven predlog. Vče^-jšnji «Daily Telegraph» pa je objavil poročilo svojega diplor 'itičnega poročevalca, ki pa vi, da angleški diplomatični krogi ne zavračajo govorice, po kat^»-f bi naj imel Lit vinov na-l-^r. naj prične z angleško delegacijo za razoroži t veno konferenco v Ženevi razgovor o zbli-žanju med Anglijo in Rusijo. Naglašajo pa, da taka angleška delegacija, kot bo ona, ki 1k> odposlana v Ženevo na mednarodno razorožitveno konferenco, no bo i>ooblaščena pričeti pogajanja o takih zadevali. Če pa l>i hotela Rusija, da se spet zbližata obe državi, tedaj naj dostavi svoje tozadevne predloge naravnost londonski vladi, kajti tako vprašanje se po mnenju angleških diplomatičnih krogov ne more načeti v Ženevi. Jupitra narodna skupščina ratificirala trgovinsko pogodbo med Anglijo in Jugoslavijo BEOGRAD, 24. Na svoji današnji seji se je bavila, narodna skupščina z ratifikacijami trgovinskih pogodb z Anglijo, Belgijo in Nemčijo. Pred prehodom na dnevni red je predsednik naznanil, da je poslanec Kmct-sko-demokratske koalicije dr. Predavec vložil predlog o spremembi zakona o poljedelskih kreditih. Po izvršenih formalnostih in konstituiranju nekaterih skupščinskih odborov sc je pričela debata o ratifikaciji trgovinske pogodbe z Anglijo. Najprej je podal poročevalec večine poslanec Jovanovič daljše poročilo o pogodbi, naglasu-joč, da so v pogodbi uveljavljene največja ugodnost, enakost in svoboda. Poudarjal je važnost trgovinskih pogodb in njihov vpliv za i*ešitev vladajoče gospodarske krize. Za njim je podal jugoslovenski minister za trgovino dr. Spaho krajši eks-poze o trgovinski politiki jugoslovanske države. Poudarjal je, da si vlada prizadeva, da vpo-stavi normalne gospodarske od-nošaje z vsemi sosednimi državami ter da skuša pri tem doseči nova tržišča za poljedelske pridelke in zaščito proti inozemski konkurenci za domačo obrt in industrijo. Za ministrom je govoril dr. KrajaČ, član kmet-sko-demokratske koalicije. Debata je bila nato zaključena in trgovinska pogodba z Anglijo soglasno ratificirana. Nato je sledila razprava o trgovinski pogodbi z Nemčijo. Kmalu po pričetku razprave se je seja narodne skupščine zaključila. Prihodnja seja se bo vršila jutri dopoldne ter se bo nadaljevala debata o trgovinski pogodbi z Nemčijo, kateri bo sledila razprava o pogodbi z Belgijo. Jugastaki zračni promet Razprava skupščinskega odbora o tozadevnem zakonskem o-snutku BEOGRAD, 24. Danes dopoldne je imel prvo sejo odbor za proučitev zakonskega pretiloga vojnega ministrstva glede zračnega prometa v jugoslovenski državi. Komandant zrakoplovstva general Simonovič je podal daljši referat o stanju jugoslovenskega zrakoplovstva ter je u-temeljeval predloženi zakonski osnutek, naglašujoč, da je izdelan po najmodernejših principih in po vzorcu zapadnih držav ter končno v skladu z mednarodnimi konvencijami o zračnem prometu. Predlog predvideva, da poseduje letala lahko tudi privatnik, določa pa, da morajo samoupravne korporacije, ki imajo svoja letala, zgraditi potrebne hangarje. Po krajši diskusiji je bilo prvih dvanajst členov, ki vsebujejo splošne določbe, sprejetih. Razprava se nadaljuje jutri dopoldne. n. •EDINOST* Neurja in poplsve Pad narašča. - škoda, povzročena po porodajik t PottUžjo PTACENZA, 24. Pad je včeraj ves dan stalno nar&Sčal. V zadnjih dveh dneh se je površna vode dvignila za poldrugi meter. Beka Trebbia je radi poslednjih močnih nalivov prestopila na nekaterih krajih bregove in poplavila travnike ter njive. TRIDENT, 24. Južni vetrovi, ki so prevladovali v poslednjih dneh. so povzročili, da se je sneg v gorah začel naglo taliti in vsi hudourniki so grozeče narasti i. V mnogih krajih je voda preplavila obširne ravnine in poškodovala del železniške proge, ki vodi iz Tri-denta proti Benetkam. Prvi brzo-vlak, ki je zjutraj odpotoval iz Tridenta, je obtičal ves dan na progi. Nekaj mostov je vodovje od neslo in iz več krajev poročajo 0 občutni škodi, ki so jo povzročile povodnji. Politične beležke •Tretja sila« v Rusiji Danes se v Rusiji srdito borita dve sili — sialinovci in trockijevcL Te dni p« se je pojavila po ruskih listih beseda o neki «tretji sili». «Izvestja» 1 n «Pravda» priznavajo, da obstoji v Rusiji tudi ta nova sila. Da p« je ta sila obstojala, že prej, teg-a niso komunistični listi priznavali. Ta «tretja sila» je V Trstu, dne 25. novembra 1927. neodvisna od večine in opozicije v notranjosti komunistične stranke in po besedah komunističnih listov jo tvorijo socialisti revolucionarji, menjševiki, en del iz stranke izključenih komunistov in ra*ni protire vol uci j -ski elementi. V zadnjem času razvijajo te skupine bolj in bolj živahno delovanje. Z opaeacijo TVockegu gredo vzporedno le začasno in ideologija «tretje sile« stoji daleč od ideologije opozicije Troc-kegu. Kljub temu sodeluje danes s Trockim v borbi proti Stalinovi diktaturi. Značilno je, da se nahaja v vrstah «tretje sile» mnogo mladine. Otroci iz 1. 1917. so že o-inladinci, a Buhafinov načrt, da bi jih preobrazil v «konso-moljce», se ni obnesel. Mnogi o-mladinci gredo v vrste «tretje sile». ki ni ne za Stalina ne za Trockega. To dejstvo komuniste zelo vznemirja in delovanje «tretje sile» v obleki trockicizma povzroča veliko nevoljo stalinov-cev, kateri dobro vedo, da bo v slučaju spremembe političnega ustroja v Rusiji naperila «tre-tja sila» vso svojo energijo proti komunistom in da se pri obračunavanju ne bo ozirala na to, ali so bili pristaši te ali one komunistične ideologije. - DNEVNE VESTI Položoi denarnega tbtoko Od govora ministrskega predsednika v Pesaru ali praktično od konca julija 1921». do konca oktobra letošnjega leta se zaznamuje v denarnem obtoku sledeče zboljšanj e: Količinsko zboljšanje. Državni obtok je padel od 2100 na 983 milijonov lir, torej za 1117 milijonov; bančni obtok od 18.327 milijonov na 18.091, torej za 236 milijonov; skupni obtok od 20.427 milijonov na 19.074, torej za 1353 milijonov lir. Kakovostno zboljšanje: bančni obtok za državne potrebe se je zmanjšal za 2500 milizonov; bančni obtok za potrebe trgovine je bil podrejen najvišji meji v znesku 7 milijard lir in je padel pod to višino za 934 milijonov ; reserva bančnega obtoka je narastla za 950 milijonov lir v zlatu. Za kmetijsko obnovitev BenečiJ V sredo se je vršil v prostorih zveznega zavoda za obnovitev Be-nečij sestanek zastopnikov pogla-vitnejših denarnih zavodov treh Benečij. Predsedoval je posl. Ma-naresi, predsednik nacionalne u-stanove bojevnikov. Po daljši razpravi je bilo sklenjeno, da se delovanje ustanove za kmetijski preporod Benečije in Trevisa raztegne tudi na druge pokrajine, in sicer s sodelovanjem nacionalne ustanove bojevnikov in večjih krajevnih denarnih zavodov. Splovliev podmornika Včeraj pred poldne ob 9. uri se je vršila v ladjedelnici v Tržiču splovitev podmornika «Vettor Pisani«, ki se je izborno obnesla. ►Svečanosti so prisostvovali zastopniki oblastev in delavci ladjedelnice. Mornariško ministrstvo je zastopal general Bernardis. Včeraj splovljeni podmornik je prvi izmed četvorice teh vojnih ladij, ki jih je naročila kr. mornarica v tržiški ladjedelnici. ROJSTVA, POROKE IN SMRTI V ITALIJI Prebitek rojstev nad smrtmi je znašal v Italiji 1. 1924. 400.000 oseb, a v 1. 1925. 363.000. torej za okroglo 40.000 oseb ali 10% manj. V prvih treh tromesečjih 1. 1927. je položaj tak-le: rojstev je bilo 850.000. porok 214.000, smrti 4S7.000 V odgovarjajočih dobah iz 1. 1925. in 1924. je bilo rojstev 878.000 v 1 1925. in 902.000 v letu 1924., iako da je letos padlo število v primeri z I. 1924. za «%. Porok je bilo v omenjenih dobah 1. 1925. 209.000 in 219.000 1. 1924: smrti 504.000 v I. 1925. in 499.000 v 1. 1924. Crazia Del od d* gre ▼ Stokhotn Z Noblovo nagrado odlikovana italijanska pisateljica Grazia De-ledda odpotuje v Stokholm, kamor je bila povabljena od tamošnje a-kademije znanosti, da prisostvuje slovesni razdelitvi nagrad na seji dne 11. decembra. Vrnila se bo še pred Božičem nazaj v domovino in bo ostala par dni v Milanu kot gostinja tamošnjega sindikata u-metnikov. ulici Montecchi št. 15, zapletel o-btefco med zobasta kolesa, ki so ga potegnila tako močno k sebi, da je siromak butnil z glavo ob neko napravo pri »troju ter se pri tam hudo pobil po obrazu in si pretresel možgane. K sreči se je obleka v kritičnem trenutku utrgala, sicer bi bilo reveža še kaj hujšega doletelo. Nesrečni delavec je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. — Ozdravil bo — če ne nastopijo kake pomplikacije — v 15 dneh. — V materinem spremstvu je včeraj popoldne prišel iskat pomoči v mestno bolnišnico 15-letni „Aleksander Vatovec, stanujoč v ulici Giuliani št. 20. Deček je tožil, da ga hudo boli leva noga, in je povedal, da je, ko se je vračal domov, padel na ulici ter se udaril v nogo. Ker zdravnik ni mogel ugotoviti, ali ni mogoče kost poškodovana, je bil fant pridržan v bolnišnici v svrho natančnejše preiskave. — 24-letni uradnik Ivan Sullig, stanujoč v ulici Galeria št. 3, se je včeraj zjutraj tako zaglobil v čitanje časopisa, da je čisto pozabi! na kavo, ki se je kadila na mizi pred njim. Ko se je med čitanjem nagnil nad mizo, je nehote prevrnil čašo, tako da mu je vrela kava pljusknila na prsa in levo roko ter ga oparila. Dobil je potrebno pomoč na rešilni postaji, kamor se je zatekel. Izpred sodlita Zopet kokoši Zopet so se morali zagovarjati pred goriškim sodiščem trije oiHo- POPRAVEJL Med dnevnimi vestmi v včerajšnji številki «Edinos-ti»» čitaj pravilno pod naslovom: «t Danilo Sedmakov», da je pokojnik zapustil v dobrodelne svrhe nad en milijon 1 i e in ne dinarjev. Iz tržaškega življenja Nesreč an kolesar Ko je 14-letni Fran Znideršič, stanujoč v ulici S. Ermacora št. 1, včeraj popoldne kolesaril po ulici Montorsino, je zdajci tako nerodno obrnil svojega jeklenega konja, da je »zgubil ravnotežje 'in radel. Pri tem se je hudo udaril v glavo ter si pretresel možgane. Nesrečni kolesar je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki ga je nekdo od navzočnih poklical na lice mesta, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Ker lahko nastopijo komplikacije, so si zdravniki pridržali sodbo glede najegovega stanja. Trčenje mod avtomobiloma Včeraj popoldne se je dogodila na križišču ulic Mazzini in Im-briani avtomobilska nezgoda, ki pa k sreči ni imela hudih posledic. Okoli 14.30 sta na omenjenem križišču trčila vkup dva javna avtomobila, od katerih je eden vozil navzdol po ulici Mazzini, drugi pa je vozil po ulici Imbriani proti trgu S. Giovanni. Ta avtomobil, v katerem sta sedela poleg šoferja dva potnika, se je zaletel... tovarišu v bok. Radi silnega sunka sta se oba avtomobila močno poškodovala, a šoferjema in potnikoma se ni zgodilo nič hudega; le prestrašili so se prav pošteno. Hujše pa se je prestrašila 23-let na uradnica Ida GuŠtin, ki je baš tedaj šla tam mimo; od strahu in razburjenja je omedlela in prišla je zopet k sebi Še le po pomoči zdravnika rešilne postaje, ki so ga telefonično poklicali na lice mesta. Razne nezgode Ko je včeraj popoldne mazal stroj električnega dvigala v tovarni olja pri Sv. Soboti, si je 31-letni težak Jernej Grahovec, stanujoč Vesti z goriškega Goriške mestne vesti Pretepal Je svojo ženo Različni so vzroki, ki napravijo iz človeka razvalino življenja. Največkrat je kriv temu alkohol, vendar so važni tudi drugi globokejši in skritejši vzroki, ki tiče kot prilepljeni na različne okolnosti in razmere. Veliko razvalin je povzročila zadnja svetovna vojna, ki je poleg hiš in vasi razbila tudi nešteto družin. Padel je oče, umrla je mati — pohabil se je oče, se naletel bolezni. Obubožala je družina v vojni in se ne more več dvigniti iz uboštva, ki teži na človeka. In so take narave ljudi, ki tega ne morejo prenesti in ki jih take razmere pokopljejo. ^Nimajo toliko moči. da bi se dvignili, nimajo toliko moči, da bi gledajoč jasno v bodočnost poprijeli s krepkimi rokami in s še krepkejšo voljo za delo in si ustvarili novo bodočnost, sebi in svoji družini. Predzadnja postaja takih ljudi je alkohol. Zadnja pa pretep. Vse skupaj pa je pekel. Nekako tako je prišel neki Ivan Hvalič, star 39 let, iz Šempetra pri Gorici, do svojega pekla. Kot sporočajo orožniki, ki so ga izprašali, se je po vojni vrgel v gostilno, kjer je bil pravi njegovo dom. Bil je bolan, delati se mu ni hotelo. Pil je in se zvečer pozno vračal domov, kjer ga je čakala žena in dvoje mladih otrok. Radi prevelikega pijančevanja je postal neznosen ženi, otrokom in drugim, ki so ga poznali. In mrzlost, ki se je rodila med možen in ženo, je privedla do pretepanja. Že večkrat se je morala Žena zateči k orožnikom po pomoč. Tožila je, da mož kriči nanjo in jo pretepa. Pred nekaj dnevi pa se je mož zopet vrnil pozno po noči domov. Celo noč ni dal miru. Kričal je in pretepal ženo in otroke. Zjutraj pa je žena šla vnovič k orožnikom, ki so tokrat pijanca — moža zaprli in naznanili oblastvom radi pretepanja žene in otrok. Smrti in poroke Od 13. do 20. t. m. je bilo v Gorici rojenih 11 moških in 4 ženske; skupno 15. — Umrli so: Bruna Ca-selli, stara 8 dni; Marija Bone, stj 72 let; Josip Gomišček, star 54 Ir; Cecilija Zavadlav, 43 let; Lucija V\jga. 75 let; Perinca Janeš, r. Ku-lot, 47 let; Franc Stefančič, 69 I. (iz Budanj); Josip Krapež, 50 let; Ančka Barbulj roj. Konic, 82 let; Alojz Lozej, 29 let iz Podrage. — Poročili so se: Rudlof Lipužer z Marijo Forcessin, Herkul Bres-san z Marijo Rešič, Anton Grion z Ivano Plccotti, Ivan Me-deot z Valerijo Grusovin, Alojz Pavletič z Ano Cotič, Mihael Dor-nik z Marijo Prinčič, Feliks Braj-nik s Klaro Marconato. ženci radi kokoši. Pa niso iz Šempetra, pač pa iz Vrtojbe. In sicer Elvira Kulot, ki je komaj 17 let stara in na «bubi» ostrižena. Z njo sedita na zatožni klopi še njen brat Fortunat Kulot ter bratranec Peter Vuga. Zadnja dva sta bila zadnjič že kaznovana, ker da sta žalil dva alpinska vojaka, kot smo v «Edinosti» že pisali. Zatožil jih je sedaj radi kokoši, da so jih kradli — isti marešjalo, ki je zatožil zadnjič kokošarske tatove iz Šempetra. Pri Kulotovih so namreč jedli kokoši. Ta aristokratska pojedina se je zdela sumljiva neki Hvali, Kuk>tovi sosedi, kateri je zmanjkalo že 7 kokoši. In tako so prišli obtoženci na zatožno klop. Predsednik: «No, povejte, Elvira, kako je bilo s kokošnjo? Ali ste jo vi ukradla?« «Nisem jo! Jedli pa smo jo. ker smo jo kupili.» «Z bratom in bratrancem ste jo jedli? Pa pili ste tudi kaj?» «Eh, da! Saj ga imamo doma.» Predsednik se obrne do brata Fortunata Kulota: «Si ti svetoval sestrici? Slabo si naredil. Ali pa si ti ukradel kokoš!?« «Niseni jo. Jedel sem jo, kradel pa ne. Vuga jo je prinesel. Kupil jo je.» «No, Vuga, kaj pa vi pravite?» «Da, kupil sem jo, prav zares!» «Od kakega — neznanca, seveda!« «Ne, od nekoga iz Ronki.» Oškodovanka Hvala toži, da so ji že veliko kokoši pokradli. Glede zadnje pa ve toliko, da je videla neka Katerina Gorešič, kako je Elvira Kulot vabila njeno kokoš s polentno skorjo v hišo, da bi jo potem zadavila. Pa so ji potem dali 30 lir odškodnine. Elvirina sestra je to storila. Priča Marija Gorkič je povedala v svojem domačem dijalektu, da je videla, kako je Elvira Kulot kokoš dala «nuter u kuzico cret.» Gorkič Katerina pa pravi, da je res videla kokoš na Kulotovem dvorišču. In ker «ne more drugače govoriti kot resnico« (njene besede), ker je prisegla — ni videla, da je Elvira kokoš vabila v hišo. Marešjalo, ki je odkril kokošjo tatvino, pa pove, da je ugnal tatove, ki jim tako zelo ugaja kurje meso. Ko jih je izpraševal, so padali v različna protislovja. Eden je rekel, da so kokoš oskubili v mrzli vodi, drugi pa, da so jo v gorki. Vrh tega pa od onega časa, ko je naznanil oblastvom obtožence, imajo koko.M popoln mir in se lahko brez strahu sprehajajo po dvorišču. Torej zopet dokaz, da so ravno oni kradli. Državni pravdnik je zahteval za prva dva obtoženca 7 mesecev in 15 dni zapora, za Vugo pa 9 mesecev. Sodišče pa je obsodilo Elviro na 15 dni zapora, Kulota na 25 dni in 75 lir globe, Vugo pa na 1 mesec zapora ter 90 lir globe. Vse to pa le pogojno. Radi poneverbe vica morala oditi! Par dni kasneje je smrtna kosa zopet utrgala mlado življenje: mladeniča /Feliksa Rupnika v 2t>-letni starosti. Bil je član orkestra Kat. del. družbe. — Igral je vijolino. Bil je dober in mircii mladenič. Za glasbo je bil vnet. — Kdo bi si bil mislil, ko je bil tako jak in močan fant, da bo tudi njega in v tako kratkem času vzela smrt. — Pri pogrebu je godba svirala žalostne koračnice. Pred hišo. v cerkvi in na grobu mu je zapel zbor nekaj žaJostink. Na pokopališču se je v kratkih besedah poslovil od pokojnika g. Peter Kogoj. V tako kratkem čaau smo zgubili dvoje mladih življenj. — Lahka jima bodi domača zemljica! — Žalujočim naše sožalje. — Pričel je padati dež tako, da smo sneg že skoraj popolnoma zgubili. Do praznikov bo pa gotovo zopet zapadel. AJDOV&ČINA Nov uradnik Na tukajšnjem registrskem uradu je imenovan nov uradnik dr. Salva tore Cernigliaro iz Gradiške. je stal v sredo popoldne pred goriškim kazenskim sodiščem Fr. Milost, bivši poštar v Grgarju. Milost je že sivolas starček, ki ima 34 let poštarske službe. Obtožnica pravi, da je poneveril vsoto 570 lir, deloma v škodo poštne uprave v Grgarju. Obtoženec se zagovarja, da si je denar od uprave samovoljno izposodil samo za hip, ker je denar rabil za izplačitev nekih davkov ter poravnavo nekega dolga. Slučaj pa je hotel, da je prišel ravno takrat inšpektor, ki ga je radi primanjkljaja prijel. Milost se je skuSal opravičiti, veodar pa je moral pred sodišče. Pravda je bila že večkrat odnešena in tudi sedaj je prosil obtožencev ^•Tovornik, da bi sodni dvor dovolil zopetno odložitev, ker bi obramba rabila še nekaj prič. Toda sodniki so to prošnjo odbili in kaznovali sivolasega obtoženca z 10 meseci zapora ter 250 lirami globe. Obtoženec je bil zelo vznemirjen in ko je odhajal, je vzkliknil: «Adijo moja pokojnina!» IDRIJA Smrtna kosa Vsako leto pobere pri nas j etika precej ljudi, in to seveda največ mladih. Prejšnji teden je umrla mladenka, komaj 23 let stara Mici Skokova. Tako mlada — pa je re- Kuiturni vestni k Vseučilišča in vseučilišdniki v Jugoslaviji Iz statističnih podatkov jugo-slovenskega prosvetnega ministrstva sledi, da je nastavljenih na vseučiliščih v Beogradu, Zagrebu in Skoplju 399 profesorjev in da študira na teh univerzah 11.121 dijakov. Beograjska univerza ima 145 profesorjev, in sicer jih je na filozofski fakulteti 23, na juridič-ni 21, na medicinski 20, na teološki 19, na tehnični 30, na a-grarni 13 in na pedagoški 19. Dijakov je 5444, in sicer na prvi fakulteti 1108, na drugi 1755, na tretji 755, na četrti 84, na peti 1322, na šesti 177 in na sedmi 243. Zagrebško vseučilišče ima o-sem fakultet, na katerih je nastavljenih po 8 do 24 profesorjev. Dijakov je na filozofski fakulteti 851, na juridični 963, nai medicinski 614, na teološki 49, na tehnični 453. na agrarni 209, na veterinarski 138, na gospodarski in trgovinski 542 in na pedagoški 257, v celoti torej 4076. Ljubljanska univerza ima j>et fakultet. Na filozofski študira 232, na juridični 301, na teološki 97, na medicinski 84, na politehnični pa 467 dijakov. Skupno jiii je 1181. Skopijanska univerza ima le dve fakulteti, in sicer jurklično in filozofsko. Na tem vseučilišču je nastavljenih 23 profesorjev in študira 453 dijakov, filozofijo 122, pravo pa 331. mmi zuhimpi/OSTS Želodec, ki naznanja podzemeljske petrolejske studence Amerikanec L. F. Hesemann v Nebraski ima zelo čuden želodec. Vedno mu postane slabo, kadar stopa črez svet, v katerem se nahaja petrolej. Že kot otrok je opazoval to, seveda ni vedel za vzrok. Črez določen del očetove farme si ni upal, ne da bi se mu pri tem ne obrnil želodec. Pozneje je imel enaka čuvstva, ko je hodil po zemljiščih, ki so hranila v sebi petrolej in ki so bila kot taka že znana. To dejstvo ga je do vedlo do mnenja, oziroma do prepričanja^ da ima njegov želodec izredno svojstvo, čutiti pod zemljo »krite petrolejske vire. Poskušal je najprej na farmi svojega očeta. Navrtali so svet, kjer je bilo Hesemannu najbolj slabo, in res, prišli so do izdatnih petrolejskih vrelcev. Od tedaj naprej si služi Hesemann denar samo s želodcem, medtem ko si moramo drugi služiti denar za želodec. Tak želodec je res nekaj vreden in vsak Človek bi se rad sprijaznil z neugodjem med bluvanjem, če bi imelo to vedno tako dobičkonosno posledice. Novi sultan v Maroku Prejšnji sultan Mullay Jussuf je pred kratkim umrl. Za naslednika je bil izvoljen Si Mo» hamed Hamada, najmlajši me<| tremi sinovi pokojnega sultana«. Novi sultan ima komaj sedem-* najst let in je bil izvoljen, kei! je to želel veliki vezir EJ Mokri, najboljši državnik maroške države in zanesljiv prijatelj Fran* cije. Starejša brata novega sultana bosta skoraj gotovo proti tej izvolitvi protestirala, toda najbrž jima ta protest ne l>a mnogo koristil. Lepa odškodnina. Frieda Hempel, koloratu^na pevka berlinske dvorne opere, nastopa sedaj že del j časa v newyorški metropolitanski operi, koj prve dneve se je zaročila z milijonarjem Avgustom Heckschrerjem, ki je pa kmalu po zaroki pretrgal vse stike s svojo zaročenko. Ta pa, no bodi lena. je vložila tožbo zoper Heckscherja, češ, da ji je bil obljubil zakon in da te obljube sedaj noče izpolniti. Preden je še prišlo do razprave, je izjavil toženec, da je pripravljen dati svoji bivši zaročenki 250.000 dolarjev (štiri milijone in pol lir) odškodnine. F>o daljšem cincanju .se je končno pevka zadovoljila s ponujeno svotico. NALI OGLAŠI BERLITHCHGOL vodi v vseh jezikih. Via Fabitt Filz| 23, pouk io pre-1542 19-LETNO DEKLE, z dežele, išče shižbe v metstu, najraje pri sJoven&ki družini. VaUe di Rozzol št. 719. 1593 ACQUA DELL ALABARDA, vsebuje ki-nin in jc najboljše sredstvo proti izpadanju lasi. Lekarna Castellaaovich. lastnik F. Bolaffio, Trst, Via Giuliani 42 (Sv. Jakob); v Gorici: Fiegel, Via Carducci 9. 1594 Salon Elena - Lastnik L. Givant Lasuijar la gospe j Trst — Corso Garibaidi 25 — .Trst ZLATARNA Albert Pcvh Trst, Via Mazzini 46 Kupuje zlato, srebro »n krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. HojviSle cene plačujem za kun, zlntic, lisic, di-hurjev, vider, jazbe-cev. mačk, veveric, e . krtov, divjih in do- Sprejemajo se mačih znjcev itd. itd. posiljatve po posli. D. ©inflspacl! - Trs! Via Cesare Batiisti 10, il. nad., vrata 16 Telefon int. 36-65. TrždiKo posojilnica1 in Hinio! registr. zadruga z omej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, L n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlog« za čekovni promet, ter jih obrestuje mr po 4% -m večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje- na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave hi osebne kredite. ---Obrestna mera po dogovoru.-- ila razpolago ^mostne Kiite (jafs) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt, •štev. telef. 25-67. rni i PODLISTEK Crni lovec Zgodovinski roman Iz kanadske prošlosti (55) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. Bigot, zvitejši od satana in brezvesten kakor kača. Vaudreuil, ves napihnjen od sa-močastja, mevžasti in sebični te- Za taka so ju smatrali čistej"ši možgani tedaj in v poznejših le- *) Markiza Vaudreuil-Cavagnala, ki nastopp. v tej povesti, ne .smemo zamenjati s prejšnjim markizom de Vaudreuil, njegovim spoštovanja vrednim očetom, ki je bil leta 1706. tudi guverner Nove Francije. tih — možgani kakor od Mont-calma, de Longueuila, de Bougain-ville, La Cornea, de Beaujeua, Ta-chea, de Lerya, de St. Oursa in drugih izmed Honnetes Gen s, teh velikih duš Nove Francije, preko katerih časti in moči je Bi-got s svojimi spletkami stopal kakor vseuničujoči malik Jugger-naut. Usode Nove Francije ne bo od danes naprej več vodil grad Saint Louis. temveč sijaj in vazalska razkošnost nadzornikove palače. A to ie ni bilo vse, kar je trinajsti novembra ponudil Bigotu. Njega. lakotnika po moči in bogastvu, je vladala druga, še bolj izmozgava joča strast in to je bila njegova — ljubezen do žensk. Zdaj je bilo v prvič v njegovem življenju, da je misel na eno Žensko zatemnila v njem vsako misel na druge. Kakor da bi mu usoda hotela dopolniti vse darove tega dneva, mu je hotela ta večer dati skoro v popolno posest Anico S. Denis. Spričo tega se mu je njegova zmaga nad markizom Duquesne in nad vsemi Honneeies Gens zdela skoroda malenkostna. O tem je razmišljal, ko je čakal na Davida. Pred neprijetnimi sunki nevihte se je skrival za usnjene zaklone kočije in se v temi smehljal. Nekaka skoro biažena toplota mu je ogrevala telo. Dobra nrav in ljubeznivost sta mu dramili dušo. Začel je že verjeti, da je z njim Bog. Kako neki bi se moglo drugače pripetiti to Čudežno naključje, da sta skupno z Anico zalotila Davida baš tisti hip. ko je slednji kršil svojo zvestobo napram nji? In ko je čakal, kakor čaka kralj na svojo žrtev, je začel na rahlo brenčati majhen napev. V prijetnih previdih si je slikal vse, kar je pomenil zanj ta čin nezvestobe. Ne bo več težavno prepričati Anice, ko bo prišla prava ura. Prava ura! Kaj si je neki mislil nadzornik Nove Francije — kaj si je neki predstavljal — po vsem tem? Kakor da čuti še vedno poleg sebe Anico v tistem zanjo tako groznem trenutku, ko sta gledala na Davida! Kakor da "Še vedno občuti njeno trepetajoče telo, kakor ga je občutil tedaj, ko jo je za trenutek navidezno tolažeče objel. A bil je lokav — ni šel predaleč! Polagoma, člen za členom, zna variti on stojo verigo. Anica mu postaja čedalje bližja. Usoda je na njegovi strani. Zdaj ni potreboval ničesar drugega reč kot — prave ure! Toda potrpežljiv mora biti. Njegova posest Anice mora biti celotna in popolna, zelo popolna, kakor je bila njegova posest nad Kar-loto ali nad Katarino Louisburško. Ta misel se je mešala in brenčala obenem z napevom na njegovih ustnih, ko je Peter Gagnon odprl vata in je David stopil iz hiše v noč. Prožno je skočil iz kočije in ob medli svetlobi lakajeve svetilke je Davida prijateljski objel. Kazal je tako radost, kakor da je po dolgi odsotnosti dospel njegov najdražji prijatelj. To čustvo je znal vzbuditi v Davidu navzlic vsemu, kar se je zgodilo. Svetilka inu jc razsvetljevala smehljajoči, prijateljski obraz. O tem Bigotu — o tem iskrenem možu, o tem maziljenem signoru, ki se ni zbal teme in nevihte, da pozdravi prijatelja, vendar ni mogoče dvomiti! «Kar strafena se mi zdi misel, da ste prišli v Quebec sami in v taki grdi noči!» je vzkliknil. «Odedlek vojakov bi vam potdal naproti, če bi vedel, da prihajate. Taki doživljaji ob samem začetku! Naša u-boga mala Anica je hotela kar skoprneti in vsa obupana je. No, jutri se bosta pobotala, o te*n ne dvomim. Vselej pazite na zagri-njala in oknice, David, kadar se dogaja kaj takega, kot je bilo tisto — tu niste več v zaščiti gozda!» Bigot se je dobrovoljno smehljal. Prav ničesar zoprnega ni bilo v njegovem glasu, sploh ničesar zlega. ampak saiiia čista, prijateljska hudomušnost. * Moram vam pojasniti, je rekel. «Nocoj »oni imej sestanek s škofom pa sem Žpfel, da bi so tudi Anica spoznala z njim, tako da bi potom nje še vi dosegli njegovo naklonjenost. Pa tak dogodek oh samem začetku! Tisti razposajeni škrat, ki mu pravimo usoda, nas je vodil mimo doma gospodične Lotbiniere baš tedaj, ko ste stali tam v družbi drugih, /a trenutek sem mislil, da se je naša gospodična spremenila v kos ledu. Ko se je nekoliko pomirila, ine je prosila naj se vrneva nazaj ii) vrnila sva se baš o pravem Času, da sva vas zalotila, ko ste poljub ljali Nanciko. Prav lepo je bilo. Če vas tedaj ne bi bil tako zavidal! Oh, ta prezala Nancika, ki s svojo lepoto in ljubkostjo tekmuje z Ani. co! Ampak polkna! Kako morete neki biti tako pozabi ji v ?» In zopet se je mehko smehljal.