Stcv. 3DD (Toitvez na Številka tt vinarjev.) V Trsi«, v veirteH S. nov*trt<>ra 1317 Lslrslk XI Izhaja v« « dan, tudi nedeljah in prazaiklfc, oh 1 zjutraj. IM*« »v Tra K k j 3». L -- V* #©pt»i uaj te iir^dn.itvii H«tj. Nefrankiraaa pi p« » zjt.^arele r.crilke p^ l j Viiiarjf,'. Oglasi st raću;;aj > j;-. i! 5 ri. f T r e v čut kv>ij;:e. Cene: trgevccv i:i brt:*ikov.....mm p« 10 vi«. 0»r.\r*nk\, /.ovaie, i čc::arnili za- »^cov...............mm pa 210 vi«. ▼ tfkcti h>:j d • pa vrst........K 20.— vsak* uadaljiu V rs: a............ $ o Veli cg'.asi po ♦ v i,, r. rje beseda, najmanj pa 40 vrnarjfr. Ogla o sprejema ii^tratiii oddelek „Edinosti'. Njročnina i« reklamacije se pe.vilj.ijo upravi lisia. Pinčtije se Izključno ie upravi „edinosti- — PUča iti toii se v Trstu. Uprava in tnsaratni oddtVk $e nanajata v ulici Sv. riamVki Aaittag* * 20. — PoSlnoliranihiični rafua it. 841652. TuMiH IMMM^Mi HAMiHfl , Naš umik, ki so ga uspešno krile na seve-Ifiill llBnalll POnUlli ri' nnše varnostne čete, na jugu pa naše 'zadnje straže, se jc mogel izvršiti v AVSTRIJSKO. DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se razglaša: 7. novembra 1917. Italijansko bojišče. — Italijani se nahajalo na popolnem umiku proti reki Piave. Naše zasledovalne operacije se razvijajo po načrtu. Obsežno skupno delovanje avstroogrskih gorskih čet je Jugozapadno Tolmezza prisililo par tisoč Italiia-nov. da so se predali. Na vzhodu in v Albaniji nič no-\eg;». Načelnik generalnega gradu. Pi: I ROt i KAD, 0. (Kor.) line 4. t.-ni. po-orišii člani od petn ^r-ijs .ega tie-Po velikan- lavs'\o-voJaSkega sovjeta izvoljenega ai zjutraj"so | revflucijonarnega vojaškega odbora k ge-»elkapolle 'Jo;ncralnemii stalni j>etrograjskega vojaške-i I ifi,n... rrri ga '?kraja in eifiensn že pred našimi črtami. Kjer je sovražnik prodrl, ie b:i premagan v bojih iz bJizine. Učinek našega uničevalnega ogrsja je /-»držal pozneje pripravljajoče se uaf^i-de. Na hoiKču se je nadaljevil močj*i topovski boj notri v p'^zno noč. — Pri drugih armadah zapadne fronte ]e topovsko delovanje oživelo na več kratili Irs n"raj!n! posebno na vzhodnem bregu Moze in od časa do časa do večje srditosti tudi v Sundgau. Na v z h o d n e m In macedon-skem oojlšču nobenih večjih bojnih dejanj. Italijanska tronta. — V gorovju in v beneški nižini se nadaljuje zasledovanje. Ujetih je bik) par tisoč o ž. BEROLIN, 7. (Kot.) VVolffov urad poroča: 7. nov. 1917., zvečer. V posameznih odsekih šlandrske fronte povišano topovsko delovanje, v Sundcau krajevni boji pri Ammerzweilerju in Heid-weilerju. — V beneški nižini smo v zasledovanju dosegli livcnško črto. Več tisoč ujetnikov. Prvi generalni kvartinnojster pi. Ludendorff. BOLGARSKO. ukazom, ki so podpisani od vojaškega revolueftenarnega odbora. Istočasno je nb-:avi4 revolucijoaiarui odbor ckiic na vojake m delavce, kakor tudi na prebivalstvo glavnega mesta, v katerem naznanja, da ie imenoval za vojaško vodstvo najvažnejših točk Pet rog rad a posebne zaupniike. ki so prtiglašeni za nedotakljive. Provizorična vlada ie na to pozvala od-b^r, naj prekliče vsebino brzojavk na polke. Odbor ie to odklonil in sklenil, da izvrši odpor. V ta svrho jc delavsko-vojaški sovjet 'koncentrira! čete s strojnicami nn svojem zbirališču. 1 >ne 5. t. m. zvečer je provizorična vlada sklenila, da je smatrati sovjet kot nezakonit in je pozvala pravosodnega .ninistra, da naj preganja njegove elane >oljševiške liste in Jva lista desnice. Ob 5 j^cpoMne so izda!; trblasti ukaz, da naj se mostovi med delavskimi deli in središčem glavnega me>»ta rorušijo. Mesto stražijo vladi zveste čete. PE1 ROfiRAD. 6. (Kor.) Na seji preddu-ire je ministrski predsednik Korenskij razpravljal o pr izkusih b liševrkov. da bi se r^'-i^tili oblasti in izzvali državljansko vojno. Izjavil je. da poizkuša, del sodržavljanov v tem trenotku vezati prosto voljo ruskega naroda in da grozi obenem, da odpre Nemcem fronto. Kerenskij je pozval preddtuno, naj takoj odgovori na vprašanje, ali zaanore računati vlada na podporo preddume. Predduma se je nato posvetovala o stavljenem vprašanju. VNANJE-POLITIĆNA RAZPRAVA V PREDI)UMI PETROORAD, 6. (Kor.) Predduma je nadaljevala razpravo o vnanji politiki. Zastopnik ruske demokracije za pariško konferenco Skobelcv je primerjaj vnanjo politiko nove in stare Rusije. Zastava prve ima napis osvojitev, zastava slednje napis čs: i\a vsej macedonski fronti pičel topovski ogenj. V okolišu Morihova iu ob Stru-mi smo pregnali z ognjem več sovražnih poizvedovalnih odifefkov in napravili pri tem ujetnike. V Dobrudži neznatno boino delovanje. TURSKO. CARIGRAD, 6. 'Vor.l iz glavnega stana se p^»roča: Obstreljevali smo z uspehom otok Arvad ob sir^ii '»bali. V pristanišču se nahajajoče !adj:» in iadrtikre, en parni čofn in dva ps;-r*ka p » 4WK» t«m. so bili potopljeni. Na Sinajski fronti topovski ogenj. Na ostalih oo«itah nič po5^ebfie;a. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Ittrfflansko poročilo. o. novembra. - ^>:>vražnik nadaljuje svoj močili pritisk ob gornjem Tagliamen-tu proti našemu levemu krilu in pomika svoie sile v smeri srednjega in dolnjega teka reke. 1 >eii sovražnih sprednjih oddelkov ^o v dotiki z našimi oddelki jugozapadno San Vrta Tagliamcntu. Par odsekov v gorskem ozemlju smo morali izprazniti iz strategičnih ozirov. Po umiku naših čet jih je zasedel sovražnik. Nad Nerveso je bilo sestreljeno eno sovražno letalo. 7.nov. - Vzpričo težkoč v obrambi Tagliamenta. čegar vodna višina je sedaj nizka, smo umaknili svojo črto proti Livenzi P O D L i S f E K. Milijonar, ki i« izginil. Umna«. Francoski spisal Evhm CImv K Jieuo pa ?e v en Jar zbrala ves svoj po-in vsa zardela od sramu, je pošepeta !a čisto počasi: Kaj se je zgodilo z otrokom? Kot mater dvojčkov jo ie skrbelo sedaj za nega drugega otroka, s katerim je odkupila soproga. Vojvoda je za vedno hotel izbrisati ta žalostni spomin, zato si ie mislil, da je bolje, če mater zadene najboiestnejši uda-res takoj sedai, ker bi potem stvar polagoma pozabila. Zato ie dejal: — 1'mrl je! Snmo nervozni trepet trepalnic je izda- tn ne jarl. kako si jc prizadevala go»pa Briclie-tova, da bi zadušila solze. Povesila je glavo nekoliko in vzdibnila: — me je zadela kazen bo/ja! De Vivonnu se je zajdiiiila revica, pristavil je kar najnežneje: — Opogumite se. draga moja! Ali vidite, kako so vam naklonjena nebesa? Za otroka, ki je bil itak že zapadel smrti, vam so vrnila ono srečo, katero zaslužite tako zelo. To jc tudi bilo zadnjikrat, da je gospod de Vivonne vide! gospo Brichetovo. Ko se ie njegova mladost nekoliko pomirila, je stopil v kraljevo službo, kjer je vsled kraljeve naklonjenosti, zlasti pa vslcd opore, ki jo je imel v svoji sestri, gospe de iMontespan, napredoval zelo hitro. Kakor je namreč znano vsemu svetu, je gospa de Montespan končno vendarle Ic zadovoljila svoje hrepenenje. obrambe. Govornik ie zahteval, da se ta^ koj po končanju vo?Lie dajo vsem zatiranim deželam zagotovila, da stara Rusija* katere polki so potlačili poljske vstaje in ogrsko revolucijo 1. ne obstoja več. Glede Alzacije in Lotaringije ni med rusko in francosko de m c/k racijo nobenega na-sprotstva v mnenju. Kar se tiče Poljske, bo ruska demokracija storila v bodoče vse. da bo zamogel poljski narod nastopati kolikor mogoče združen in kot neodvisna država. Vlada mora takoj predlagati zaveznikom, da spravijo cilje, za katere nadaljujejo volno, v soglasje in da preidejo k iavnini kor alkom: nasprotna stran naj se v .•menu vseh zaveznikov pozove konte-re:?co o mirovnih pogojih. Nato se je oglasil k besedi vnanji minister Tereščeako, ki je predvsem protestiral proti očitanju, da ruska vnanja politika iii dovolj delavna in da ne postopa vedno enako. Vnanja politika je odvisna cd notranjih zadev, ki so jo vsled dolgotrajne anarhije prisitilc k temu spreminjajočemu se kurzu. Vnmiji minister je izjavil odkrilo, da je bi! mir pred 16. in 18. jul-iem in pred ruskim pornzrmi že blizu. Toda nato so sledili mučni dogodki in za njimi le^en. Vi nas je ogrožala z vsemi mogočimi nevarnostmi, laz nisem mogel žrtvovati življenjskih interesov dežele. Napačno je. ako kdo misli, da en'entne dežele nočejo miru. One morajo spraviti svoje nazore o mirovnem vprašanju v soglasje. Mi ni* ramo na vsak način stremeti po miru L rez aneksij, kar pa bovio morale v dosego iega cilja izjaviti tudi druge stranke. Predpogoji za to ste nadaljevanje reorganiziranja naše armade in pa dejstvo, da se bodo oni, ki se bodo nahaja!i na konferenci, zavedali, da imajo na svoji s:r *ni vso deželo. J Živahno odobravanje.) A*ko se ne bomo popolnoma zavedali interesov dežele in noru. i4''tem bodo naša prizadevanja nepi« .ina. OJ uela onili. ki pojdejo na pariško ko re-reireo. bo odvisno dc o onih, ki ostanejo tu. Nato je sledilo razpravljanje o vprašanju, zakaj provizoriena vlada ni obvesrila aliiranih vlasti o proglasitvi republike '.'.a Ruskem. fJo pojasnihlt vnanjega ministra ie večina sprejela prehod k dnevnemu redu. nakar je bila seii' /sključena. NEODVFSN^'S' FINSKE. PETROGRAD. h. Kor.) Vlada je brila zakonske načrte o politienKi šajih Rusijo in Finsko. Glasom ostane Einska zdruzena z Rusijo, a lastno vlado in zakonodajno r.hl ist. posti- e republika z lastnim pred kom in lastnim ministrskim sveto.m. oni ministri, ki se peča; • z vojnim in mir« \ nT-mi vprašanji, bodo za Rusijo in Finsko skupni. Pogodbe s tuji ni državami bo sklepala ruska vlada. General Verhovskii izgnan iz Petrog. ua. PETROGRAD, b. zvaJa vojnega ministra Ver«lovskega, naj zapusti Petrograd. Verho skij je od;ootoval na Ladoško jezero, kjer so nahaja sloviti samostan. Odstop Verhov--kciia bo imel za posledico važne i/. >resnem he v višjem poveljstvu. Novi italijanski kabinet. ŽENEVA, 6. (Kor.) Journal de Geneve« ! or ča iz Rima: Novi kabinet obstoja iz 16 ministrov in 18 ]>odtajnikov. Vsakemu ministru je dodeljen podminister. List opozarja na pisanost kabir^eta, ki obsega katolike, radikal^ republikance, liberalce in konservativce. Med podtajniki se nahaiajo po en katolik, radikalec in nepolitrk, dočim je 7,.» očitnih pristašev GioIKtija. Grof Czernin v Berolinu. BEROLIN, 7. (Kor.) Danes opoldne ie sprejel cesar Viljem avstroogrskega 'v nanjega ministra, grofa Czcniina. avstro-(grškega veteposlauika v Berolinu, princa Holienlohen Schillingsfiirsta in vele u t bla-nika Mereya v avdijenci in je povabi1 nato gospoje na zajutrk. Cesarica mm jugozapadnein bojišču. DUNAJ, 6. (Kor.) Cesarica Žita je prispela s cesarjem na jugozapadno bojišče. Čeprav se cesarica topot ne misli izpostavljati večjim naporom, se vendar ni mogla vzdržati, da ne bi posetila junakov, ki so plačali s krvjo svoje najnovejše velike uspehe proti Itaiiji. Cesarica je pričela ianes obiske v poljskih bolnišnicah. Z Dunaja. ( ;.o-IfiO-istih dobi •-ka preti .ti ii-t v Po preteku dveh let se ji je posrečilo izriniti gospico de la Valličrc iz kraljevega srca. in tekom petnajstih let, za časa katerih je uživala vladarjevo naklonjenost, je porodila kralju osem otrok, ki so bili, v nasprotju z oni n, s katerim je s polnočjo svojega brau hotela obdarovati kralja, v resnici vsi kraljevega pokolenja. Dokler je Ludovika XIV. očarovala ona, je bila tudi neumorna pokroviteljica svojega brata, ki je dobival vse mogoče častne službe. Dogodki v življenju gospoda de Vivonua so si sledili tako hitro, da je tedaj, ko je osemnajst let po rojstvu Brichetovih dvojčkov, že kot admiral zagledal prvorojenca dvojčkov, katerega je hišna njegove sestre vrgla v cestni jarek, pred setooj, že skoraj popolnoma pozabil oni dogodek. Sedaj ga Je vendar občutno spekla vest. (Od naiega posebnega poročevalca.) 5. novembra. Hertling — Seidler. Avstrijski politiškl krogi kažejo veliko veselje na imenovanju grofa Hertlio-ga nemškim kacelarjem in pruskim mini-strsl- im predsednikom. — Le vsenemci godrnjajo, kajti pričakovali so, da bo imenovan znani v pok črten i admiral Tirpitz, ki je vodja vsenemških vojnih hujskače v. Z srrotoni Hertlingom irnajo na Dunaju posebno veseije, ker je Bavarec, — torej Avstrijcem veliko bliži i, nego Prus. — (Znano je dovolj že iz mirnih časov, da vlada na Bavarskem vedno neka napetost proti Prusom. — Celo med vojno so delali vse možne zapreke Prusom, ki so se hoteli priseljevatl na Bavarsko.) Med Avstrijo in Bavarsko so ozki gospodarski in kulturni stiki; osebni tn blagovni promet med obema je zelo živahen. Da so vsled tega tudi politiške simpatije živejše, je umevno samo po sebi. Grof Hertling se je dalie že izjavil za politiko večine državnega zbora, t. j.: za mir potom sporazuma (Verstaiidigungs-frieden). — Stališče, ki je je ponovno razglašal naš minister za vnanje stvari grof Czernin, je tudi znano, toda v Nemčiji ni našlo tistega potrdila, kakor bi si ga tu želeli. Cesto se is že bilo bati, da ne bi se njegove izjave celo potlaeevale. omalovaževale, dementovale. — V visokih krogih dunajskih je želja po miru zelo velika, po takem miru. ki bi bil za monarhijo časten, čeprav ne tak, kakor ga zahtevajo vse-nemški kričači. kajti oni bi radi izsilili mir, ki 1 >o nosil v sebi že kali bodočih novih bo-jev. Vodilni krogi pa so uverjeni, da s takim mirom ne bi bil zavarovan v bodočnosti miren in uspešen razvoj monarhije. V tem pogledu štejejo v srečno znamenje za mir in državo zadnji govor dra. Sei-d le rja v gosposki zbornici; neki dunajski ponedeljnik trdi celo, da je ta govor največji državniški čin v te» vojn,. Iu zakaj? Dr. Seidler je z zgovorno besedo nastupi! za Jirir potom sporazuma v času, ko je za-vezoiško orožje doseglo na italijanskem bojišču največ}' uspeh. Dasi je dosežena tnrovečja. mkjcr pričakovana zmaga, vendar Še vedno dviga prapor miru potom sp -razumljenja. v kar sovražniki lahko pristanejo brc>; ponižanja, kajti njim mir ne bo vsiljen, marveč-ponujan. — Dr. f Seidler ima torej v grofu Hertlingu na i Nemškem dobrega pomočnika, zato upajo tukaj na merodajnih mestih, da bo njiju delo uspešnejše. — Kako daleč naj bi segalo Seidler je vo delo. mi ni jasno, kajti pri ?as je zunanja politika v rokah grofa Czernina. Protilaška ofenziva — notranja politika. V »Ed.litiko. — To dejstvo se je navadno zanikalo z merodajnih strani. Ali vsi naši politiki so prepričani o resnici te naše trdtve. kajti priložnosti imaio dovolj, čutiti posledice vstajajočega barometra. Včerajšnja »Neue Fr. Presse nam docela potrjuje našo gornjo trditev, ko pravi, da je avstrijska poslanska zbornica docela pod vt'.skom zmagujoče ofenzive proti Italiji; ta ofenziva je tudi najboljša priprava za bodoče zasedanje delegacij. Kar je torej trdila »Neue Fr. Presse^ v nedeljo, je »Edinost« že dan poprej povedala veliko obširneje in jasneje. Zmage na italijanski fronti so zelo opogumile vodilne (Kritike v Avstriji. — Madjarski listi gredo še dalje in čebrnjajo o porazu ob Soči ne le Italijanov, marveč tudi Cehov in Jugoslovanov.--Nočemo slediti Ma- djarom na polemično polje in začeti, da bi kdo ve kako zavračali take smele trditve. Rečemo le da je tako pisarenje blazno in izvirajoče le iz silne slabe volje, k i ne more biti podlaga za vodstvo naših notranjih razmer. Gorje, ako bi blaznosti madjarskih in vsenemških šovinistov nadvladale: potem v tej državi ne bo nikdar miru, ki ga nujno potrebuje, da si žaleči rane sedanje vejne. Kdor meni, Ja bodo tlačeni narodi radi in torej uspešno sodelovali pri leče-nju teh ran. moti se zelo. — Da na merodajnih mestih uvažujejo to resnico, vein za gotovo. Vpraša se le, ali bodo zadostni močni. Ja bodo mogli vztrajati pri svoji dobri volji in pri svojem edino pravem umevanju notranjega položaja in dolžnosti tistih, ki to državo vodijo. Vsekakor je pa resnica ta, da pred to ofenzivo delegacij še niso mislili sklicati, a ko se je ta posrečila, sta delegaciji že na vidiku. Zdaj so nakrat odpadli vsi razlogi, ki so govorili še pred 14 dnevi proti delegacijam. — In resnica >e tudi ta. da je v z ras te l pogum tudi v vodstvu notranje politike____ Kar se tiče nas Slovencev, nam je prinesla ta ofenziva presenetljivo spremembo položaja: da |e zasedena tudi Beneška Slovenija. — Voditelji slovenske politike imajo zdaj eno važno in nujno skrb več, ki je pa v teh zapletenih časih tako velika, da bi bilo treba morda vgrizniti tudi v kislo jabelko. samo da spravimo razmere v slovenski Benečiji v — pravi tir. Avtonomna uprava, pofftiška uprava, šolstvo, cerkev itd. vse to mora priti v i<;; tir. ki je udomačen v sosednjih sodnih okra ilt Bovec. Kobarid. Tolmin in Kanal. \ četrtek bo o teh rečeh predava ije na in^ro-dajne-m mestu. Upam. da ne brezuspesno. Vprašanje beneških Slovencev nam nalaga dolžno-st', ki bi se zdele komu morda celo za »saorificio deli' imdetto«, v resnici pa bi bile Ie nežna skrb za lep in za li-miv del Slovenije, ki je čez po! stoletja kjetnah živjela in bila krvava vsa.« Poslanska zbornica se snide zopet jutri; Čaka jo ogromen dnevni red, večinoma povsem zrele predloge, ki bodo sprejete tako, kakor glase po besedilu iz odsekov. Prihodnjič pa pr-Je na dnevni red predloga o državnem i ri-spevku 60 milijonov deželam za draginj-ske doklade učiteljstvu: i-rako predloga v 100-milijoiiskem kreditu za obrtnike m rokodelce, ko se vrnejo iz v< i :e, da si obnove svoje obrti. — Jutri že bo potrjen zakon o uporabi delnih zadolžuje v znesku 34 in 10 milijonov mestne občine Trst za nalaganje pupilarnlh denarjev in za službene kavcije. Skupna ministrska konferenca se ie vršila v soboto pod predsedstvom ministrstva za vnanje stvari. Poleg skupnih ministrov so se je udeležili tudi dr. Seidier, dr. Wekerle, finančni minister baron \Vimmer. kontreadmiral Rodler. oddtini predstojnik v ministrstvu za vnanje s;var c!.\ Gratz in zapisnikar generalni kon pl Gouther. Razpravljali so o predlogaa v bodočem zasedanju delegacij. — Vlada pripravlja predloge v polni zavesti, da bo imela veliko večino. 20 delegatov gosposke zbornice bo soglasno za vlado, vštev enega češkega iu dva poljska člana. O ! 40 delegatov iz poslanske zbornice bo velika večina tudi za vse vladne predloge brezpogojno: obenem bo jako obzirna v presoji položaja iu delovanja skupne vlade. — Računajo pa tudi, da bodo rekrjnr-nae:je iu kiit.ke opozicije.— času in ; -žaju primerne. Poljsko kraljestvo. V »Edinosti; in »Slov. Narodu sta bih v sredo zaplenjena članka o proglasih l>o!iskega kraljestv a, vključno Galicije, < personalno unijo z Avsiru-Ogrsko. Niti n: -slovu m pustil tržaški cenzor. — Radoveden sem, kako sodnija utemelji potrdit-v take zaplembe. Praški »Narodni l.istv« pa so mogli prinesti vest o cesarskem patentu, ki bi imel iziti danes 5. novembra v spomin obletnice lanskega patenta obeh cesarjev, s katerim je bi'a proglašena svobodna kongresu t Poljska. Le komentar jc bil tam zaplenjen. — Tudi »Mimchcner AHg. Ztg. je prinesla to poročilo iz povsem zanesljivega vira Dostavila jc le še, da se pripravlja neka: tudi za — Jugoslavijo, seveda brez Slovencev. Vest o takih naklepih je doSIa res :z jako verodostojnega vira. Tu srno prepričani, da je tak načrt bil dogovorjen. Zanj ie izvedel tudi Ukrajinski klub. ki je šel takoj k dr. Seidlerju. Ta jc izjavil, da mu o takem patentu ni nič znano. V resnici je minul že predvečer k ^ novembru (termin za patent po monakov -skem listu), danes smo 5. novembra, a o patentu še ni nič čuti. — Toliko bolje! Narobe, danes jc doš'a ta-le vest. iz Varšave: Nemške okupacijske oblasti so naznanile regentu, da niso sporazumne s kandidaturo grofa Tvvardovvskega za ministrskega predsednika. Mož je namreč preveč — Poljak. Ta slučaj dokazuje, koliko jc vredno poljsko regentstvo. - ^ Jugoslovanski klub za beneške Slovence. Dr. Rybaf in tovariši so podali v današnji seji poslanske zbornice naslednje: »Vprašanje na Njegovo ekse Jenco ministrskega predsednika zastran priprav za narodnim razmeram odgovarjajočo upravo v slovenskem delu Videmske provincije. Po velikih uspehih na jugozapadni fronti je večji del italijanske Videmske province (Provincia di Udine) v oblasti zmagonos-nih vojsk. S tem je možna osvoboditev tistih Slovencev, ki prebivajo v Avstriji sosednjih občinah v številu okoli 40.000 in so prišli 1. 1S66. pod italijansko oblast. Podpisanci si štejejo v dolžnost, da takoj opozorijo na obstanek teh Slovencev in na potrebo njihovi narodni posebnosti odgovarjajočega ravnanja, in to toliko bolj, iker se zdi vsled dosedanjih izkušenj opravičena bojazen, da nastopi tudi tu avstrijska uprava v italijanski opravi, kakor je to storila tekom dolgega časa in do znd-njih dni v večjem delu Primorskega, in to celo v največjo škodo avstrijskim interesom. Kako težiko je grešila svoječasna absolutistična, z najhujšim policijskim duhom prežeta avstrijska uprava tudi nasproti beneškim Slovencem, je možno presodi ti iz dejstva, da so se ti izrekli potom plebiscita I. 1867. z eno samo i-zjemo za pripadnost k Italiji, ki so jo smatrali za zaščit-nico svobode. Kajpak da je bilo njihovo razočaranje toliko večje, kajti svobodomiselno« italijansko kraljestvo je pričelo poitalijančevHi z najhujšim pritiskom. Bila bi krvava ironija, ako bi hotela' str«fl m. „EDrurosr* §t«T. mi* T Trsta, iti 8. novembra 1917 i avstrijska uprava nadaljevati to jx>lrtiko, j to, da bo Italija definitivno re*.g>iira!a na rx'tncsf« da hi 7. upravo, ki sc ho ozirala ! svoje hnperijalistične zalucve. Italija je s premagala nn-Drebivalstva in na if >dim>tnt> posebno ra\'T' nezaupnost tega pripravila pot popolnemu združenju z ostalimi Jugoslovani, kakor si žele najboljši nv žfe tega ljudstva. V to svrho bi sc morali porabiti pri upra- svojimi aspimcijajui na jugoslovanska ozemlja spravljala en temo v velike zatire-ge, kar je jasno odsevalo iz ententnega časopisja. A sedaj se že piše, da se hoče Italija v mnogih zahtevah pokoriti zahtevam entente. Sicer pa zanio v trenotku v! teh slovenskih krajev tud: le slovenski tudi ni druge poti in izhoda, fcer je priš!a ljud e, po možn -ti iz avstrijskega Pri- sedaj Italija tako v popolno gospodarsko morja, ki bi imeli nalogo da takoj stopijo v tn^i rw;tir™ in i pridno ndv?s- doiiko z zaupniki beneških Slovencev in ■vedejo kolikor možno avtonomno občin-s':o upravo. — Nato bi se moraie ustanovi: brez odlašanja v večjih krajih slovenske šole. pozvati tjekaj slovenske duhovnike, kjer jih še ni, in se spleb osvoboditi, ljudstvo duševnega robstva, v katerem so ga držali Italijani tekom tolikih let. V obče oa bi se morala vršili uprava na človeiko-ijrlcn način m trebalo bi izogniti se podobnim saniosiinostim. kakor so bila sport ena iz drugih zasedenih dežel. ?A\ jonsko sposobnost tega dela slovenskega naroda dokazuje že okoliščina, da Slovenci, ki so že v 7. stoletju takoj po do-h< :u Longobardov vdrli v furlansko nižino od seveda in vzhoda, segajo še danes do vrat Čedada in Hunrna (Gcmotia), d očim je ncijti sledove nekdanjih germanskih go-sp darjev te dežele le še v muzejih. Z veseljem je pozdravil slovenski narod po zmagah naših vojsk izvršeno zopetno prisvojitev Soške doline. Z zaseden jem o/ - .\iija njegovih sorojakov v ItaJi.il se mu o J .« rhii tc^a nada na trajno združenje s temi slovanskimi kraji, ki so se smatrali že za izgubljene. — združenje, ki je postulat narodnostnega načela, »ki ga torej tu li Ita 'Ija, ki se je pridružila vojni v imeni t^a načela, ne more pobijati. Sij j. uprava bi to veselje kalila in take naJe uničila. — V tej bojazni podpisani vprašajo: \!i hoče Ni. eks^ltmca opozoriti c. in kr. v t ►;.;■> ■ eljitvo na Slovence, ki žive v Viden Ai nro\in iz poslovati v nji-1;( c;n imeresu nji i .ovi narodnosti posebni odgovarjajočo in to pospešujoč o ti- ka kor tudi politično in militarično odvis nost od Anglije in Francije. Izmed političnih posledic ofenzive proti Italiji je nedvomno najvažnejša ta. da je postala Italija zmernejša in sposobnejša, da preniotri duh današnjega časa, ki zahteva, da se nad nobenim narodom ne sme zagrešiti nasilja. Italijani bodo morali polagoma pomisliti tudi na to, da živi celo v Italiji sami kompaktna masa Slovencev, ki imajo istotako pravico do samostojnega razvoja, kakor Italijani. Ako torej v Italiji povodom najnovejših dogodkov ni došlo do revolucije, kakor so pričakovali nekateri listi, je iskati vzrok za to morda tndi v preobratu v italijanski politiki. Italijani streme namreč pod vtisom vojaškega poraza po koncentraciji narodnih sil, postajajo dalje zmernejši in morda se odpovedo tudi imperijalizmu itd. To so gesla, na podlagi katerih se je sedanji vladi posrečilo dobiti večino in preprečiti obenem, vsaj za dogledni čas, tudi revolucijo. Boi za vojne cilje v Rusiii. V Rusiji se v trenotku bijejo hudi boji za vojne cil:e. Poleg mnogih manjših stru j obstojate dve glavni stranki, iki se borite že od pričetka revolucije za premoč. Prvo strujo predstavlja današnja vlada, drugo delavski in vojaški sovjeti. Prva hoče, da vodi Rusija popolno ententno politiko in da vztraja z entento v vojni do konca, za kar se je zavzemal zlasti ruski vnanji minister na eni zadnjih sej provizorr.ega parlamenta, tako da se je celo Miljukov, reprezentant osvojevalne politilke, postavil popolnoma na njegovo stran. Druga stranka zastopa nasprotno cilje, ki nikakor ne u važu jejo vseh en'tentnih U1 dene. Boj med tema fl . .-rja* eo m TO ps .»esujoco ll- v!>cu cii'iciiuiiu i ihcu icma p; vo, ki fc s >bna. da utrdi za željeno ' dvema strankama postaja vedno ostrejši . _ t____- _ - _ . - * 1____1----. _ ' nATO^nn irrloH nrr.Hct rti o 'V'j noric1.-o Vn^ff- trajno združenje niihovih krajev z ostalim slovenskim ozemljem? Na Dunaju, novembra 1017. Vprašanje prs!o Jr. Rvbara in tovarišev na Njegovo ekseelcnco gospoda ministra za de- posebno vsled predstojeće pariške konference, ker je treba končno določiti, kako politiko nai zastopa Rusija na tem sestanku. Ruskaja Volja porv>ča. da govor Te-reše-nka v preddumi ni popolnoma zad ovoljil nii ene stranke, vendar pa je verjet- žefno br.Tnbo v zadevi dopustov vojaškim "o. da,bo mogoče sestaviti vladno večino 't rst in ot-niiz kadetov, industrijalcev, kooperativnih osebam za Trst in okoli eo. Od pričetka italijanske vo.ae sta Trst I:i rii gova ( kolica zaprta za dopuste vojaških oseb. - 2e dve in pol leta je prepovedan vojakom iz Trsta in okolice poset njihovih r.dbin in onemogočeno jim je, da o; ravili r. .: 111; jša opravila in dela. Posebno l.udo c V utijo to odredbo tržaški nVtfičam, katerim sc ne dovolj tudi nikaki obdelovanje, uočim se sicer dovoljujejo v ožjem voj-nem ozemlju doj-usti vojakom, ki se tam nahajajo, je pa to zabranjeno onim. Ivi služijo v Puli. 1 j v zelo redkih slučajih se je posre* iio p(»sar.iečn!k-,m, da so šli \ na dopust, v (i:če pa je bila zapora stroea. skupin ifi socijalnih revolucionarjev. Vojni tovor grškega kralja Aleksandra. Urški kralj Aleksander je posetil v sredo pehotno vojašnico v Atenah in izrazil svoje od krito zadovoljstvo radi napredovanja novincev. Potem ko je zbral krog sebe oficirje, je imel nanje sledeči nagovor: »Gospodje! Srečen sem, ko opazujem gorečnost, s katero izpolnjujete svojo dolžnost. Ukazujem Vam, da posvečate vso svojo silo službi in se ne pečate s politSko. Veseli mc, da je prišlo v oficiTskem zboru do sprave. Delajte pridno, da se bomo ko-Trst mogoče hitro zamogli udeležiti ev- zelo'r vpske vojne in uničiti naše nasprotnike Bolgare. Čestitam Vam k napredkom, ki S slavnimi zi-ia^emi združenih vojsk pa ■ so bili doseženi.* je b. mn črta prc!oze;ia daleč v Italijo In j Trst jc obvarovan vsake nevarnosti. Za-t i ni se bati nikaKih vojaških ozirov več. ki bi ovirali od.,r. vo z:*~ore za dopuste. P--»dp;s:tni si tores J*rve!;LiV': • prašai1: ! !i hoče Njegova ckseelenca napraviti pr merne 'ierake. da se razveljavi za Trst i . okolico priglašena za. :»ra vojaških dopusten in O:* se kakor hitro ilo^ .Čl dovele zlasti k; itel.'m posestnikom v Trstu ir2 okr'ici za !••• L dka dela? Na l)u. :sju. 6. no\ eml ra U'1-. Prorrčun -ki odsfe.v. DUNAJ, 7. (K< r.) Proračunski odsek je rešil proračun v giavni razpravi in prešel v podrobno razpra vo o proračuni finančnega ministrstva. Po g' !i več poslancev je biki podrobna razprav a prekinjena in se je pričela razpra - n o podpori učite-lie* t. Pos!. I eufel je predložil imenom sub-ktvmiteja prellog, ki poo!i?a>ča \ lađo, da raj stavi deželam 70 mi' << nov kron razj olago >.a uči^lje. t išina zik - a, ki pripade posameznim deželam, se odmeri po številu v vsa -i deželi v pošiev prihajajočih oseb. Posl. Korošec ie prt •::•:/;;!. sc zviša svrsta na Hto inHijonov. Finančni mini ter V.'innoer k i: javil, da vlada ne :v rc ?ti prt' - 7\\ mi! ■ )v. :>»•: gja-so" nju je I"'1 snr> \t predlog i <»d»odseka s ioti 10 \ o'n. Z:- i»(»r.i"evalca zbornico je bil do'f'čen prs'. T^ufel. Vaša korist: iz R«!e nasprotnike prisilimo, di sHlenelc mir l mm >J: T- T- ' . - r.'e-. a i ri uae'i? Ual^i-s' e pont»":e. — Ki - -r j. i.. i:e i rc vseh vesteh, ki \ riha- a n^sosa s redpisujt« 1 Uredila kuriva. Oglte. 10 k k na izkaznico. Sv. Vid: Rdeče izkaznice štev. 14i0— 1529 (i --brobna štev. 3) dne 9. 11., pri P. Salo ul. Toatanone 30, (cena 58 vin. \kg), jt: z. i \ o sej: u: la ; \ c i. lije, bodo imeli tiej resi mi p< r - štev. 1550—1639 (obrobna štev. 3) dne 9. tih armad za po ledico eist '"o aske pc-litike. no— orijentacijo it:. ijansKe ponije. Bo-;ev na I.dulk U' lando in finančni nii-er Nit ti, ki nista ; i rej mik dar pripadala r\ ^ncijcnist m. ampa' roiuo lio i . odpirala protivojne struje, sta il., pri C^risek, ul. S. Michele 13, (cena vin. .;). ste v. 1640—1735 (obrobna št. 3) in štev. 1—14 (obrobna štev. 4) dne 9. 11.. i ri \. Rupe:ia ul. Fatbri (cetia 58 vin. kg>. Staro mesto: Rdeče izkaznice št. 402— sc ..c ..'J .na občutila j . trebo nanaša- 751 (obroi na štev. 3) dne s. 11., pri J. d;, zahtevajo interesi ©pu.Mitev vseh strunkar.Iiiii zdi imen te i sil lOgO, sj i: in obrambi fiaroda. Te > vseh italiia iskih ča-isifi. Kakor vidimo, so italijanski poll-ik ia Iziiašli formulo obrambne u. al.v i rav je R-u ; :č::o znano, da so "i v ~ttl (isvejevalno vojno z jasno . lun w'..v ... na. »reč a: \orajo - '- . ' -Jl.iC. ak... iav j s. splo- zm 10, L a so r.L.iio Italija-ii s svojimi zahtev aini, n; ,>erjproti samoodl^Ce- vacju narodi .. mt: i - ko aplicirali ente.i-t i : koncepcija. Izvea vsakega dvoma jc, i a le ta .. situ—lia iialija.^kc politike poblcdiea se;a ;ih z:«»ag .-.ai italij. iskimi an. „ia!ni, ki L Jo najlaže perv^ročile tudi tik i-f» Za< po-j šra Taučcr ul. del \'olto 2, (cena 52 vin. k^), -itv. 752—S61 (obrobna štev. 3) dne 9. 11., i Perotti A. ul. romeili 1, (cena 58 viu. i:g), štev. 862—971 (obrobna štev. 3) dne . 11.. pri A. Verbais ul. Cereria 2, (cena •^S vin. kg). N \a iritnica: šrev. —94^ (obrobna si. t 3) tiije 8. 11., pri J. Taučer ul. S. ia, ^cena 52 vin. kg). Stara munl^: ReVče izkaznice štev. .>49—398 (obrobna šA v. 3) dne 9. 11., pri "A. Pupe:.a ul. Foscolo 19 (cena 66 v kg), štev. 399—648 (obrobna štev. 3) dne 9. 11„ pri M. Ruperia ui. .Mcdia 24, (cena 62 vin. kg), ste v. (>49—7SS (obrobna štev. 3) dne 9. 11.. v. i Oolopin A. ul. Settefonfane 16, U-.i 5S vin. »tev. 759 bbš L^brob^.a štev. 3) dne 9. 11., pri A. Rvbarich, ul. I dia 8, (ce. Jakob Tavčar, trgovec, K 10. Novo-poročenca Mirko Kravos in Angela Som-har sta oa ženitovanju darovala, oziroma nabrala med gosti 35 K. ETMAlI OtiLASfi: Češko iJtidjevička Restavracija (Bosa- kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba fn slovenski jedilni listi. □□ na □□ M nžsuj« jm 4 sto t. besedo. , IluiM tialuu Mt m ni«- S *-JU ■»jo »akrafc — N»jm*ajia ! : priitojbiia uuh M itotink. .;LIU r vesti. Nemški naklepi zoper Južne Slovane. Mi smo že razpravljali v posebnem članku o referatu štajerskega poslanca Hoffmanna Wellenhoffa v reviji »Deutsche Kultur m der \Velt«, kjer je s cinično odkritostjo razkril nemške naklepe za čim hitreje po-nemcenje slovenskega ozemlja, da se odpre nemški ekspanzivnosti pot do Jadranskega morja. »Nemštvo potrebuje — tako piše Hoffmann, -- > kot življenjski pogoji v Evropi gospod, ozemlje od Belta in Sun-da, pa do Kvarnerskega zaliva in do rta Promotore (na južnem koncu Istre). Slovenci, Tlrvatje, Srbi in Italijani vsi skupaj ne bi' imeli toliko moči, da bi mu to zabranili.« — Na to cinično priznanje nemških nak'eprv ti? do vezu je »Stra/.a«: »Tako piše .d'en'izmcd voditeljev štajerskih Nemcev, državni poslanec tiste strarfke, ki ima na diinaisko ministrstvo odločilen vpliv. Zat- ni čudno, d: ministrski predsednik noče nič slišati o zahtevah južnih Slovanov. Toda. naj sliši ali ne sliši, razmere nanese jo. da bo moral slišati! V čudnem i on enu unieva Hoffmann VVellenhoff be-sedo »ravnopravnosti. To smo južni Slovani najboljše občutili 1. 1914. Takrai je vsak nemški pisač pri kakem okrajnem glavarstvu imel veči vpliv nego ves slovenski narod. Vsled »ravnopravnosti« so takrat naše najboljše može ometavaU z bh toni po cestah, do krvi so jih pretepali, pliuvali so po njih ter jih kot razbojnike gonili v Gradcc. Ne pozabimo nikdai tiste ravnopravnosti leta 1914., koje na^ sto-iiiit in na tisoče nedolžnih hrvatskih žrtev šlo v smrdliive jsče, deloma pa pred krogle. Hva'a Tebi, Jugoslovanski klub, da se tudi Ti tako dobro spominjaš tiste »ravnopravnosti- ter tako pogumno zastopaš naše koristi in naša orava! Mi gremo vsi ko t en mož za Teboj v življenje aJi smrt. Toda proč, smrt! Življenje naj živi! Makarska velika gimnazija v Zagrebu! »Hrvatska Država« poroča, da je^ prejela pozitivnih informacij, da se ie v Zagrebu ustanovila madjarska velika gimnazija, in ne morda kaka viša ljud. šola. Imenovani so celo že profesorji, a v šolo lembo blaga. Občinski urad se zato poživlja, naj oix>zori toliko producente ki so prodali vino. kolikor krčniarje wi zasebnike, ki so kupili vino, da prijavijo dotične množine vina pri občinskem uradu, ali pa zaupniku -vinskega urada iamo&nje občine, ki bo moral brez odloga priobčiti vinskemu uradu ime in bivališče prodajalca in kupca. Ob enem pozivlje podpisani svo;e zaupnike, da priobčijo vinskemu uradu vse prekršitelje brez izjeme. C. kr. orožništvo je dobilo nalog, da prijavi prekršitelje c. kr. okrajni politični oblasti, ki izreče kazen. Opaža se. da nakupov vina. izvršenih dogovorno s e. in kr. vojaštvom po skupinskem poveljstvu v Bujah m oo trdnjavski inten-danci v Puli, ni treba prijaviti. Vsi drugi vojaški oddelki m zapovecbništva so dolžni prijaviti nakup vina. Od vinskega urada za Istro: Lasinc, predsednik. Politeaiaa Rossetti. Danes, ob 7V& zvečer. se bo vršil že naznanjeni veliki koncert hrvatskega vijoliiiisia Zlatka Baloko-viča. Metila zastavljalnica. Jutri, v petek. 9. t. m., od 9 i.i pol d ie kriv? Storje. Vprašamo javno. kdo jc kriv, da nas puščajo oelih 6 tednov brez moke. Okrajno glavarstvo je nakazalo m»»ko obči..], že 4. okiotora. Do danes nimamo še nič. Nedolžni otroci, begunci in mi ž -njimi — stradumo. Znano je, da ie osobilo občina Št-orie vsled izredne su^vj prav malo pridelala. Prosimo c. kr. okr. glavarstvo za hitro odpomoč! — Kaj p; }: s rx» j poro svojcem vpoklicali cev za so išče za prodajati časopise. Znat1 rlUUUjulIvU mora dobro nemško. Pravlstaviti so ▼ časopisni upravi SchmeLzer, Via Teatro 1 o«l 4—6 ure. 1572 Kupim molzno kozo. 1 ismene poomlbe pod .M. H.' poštnoležeće, Prosek. 1570 (iAHBRINUS n i i vsaki veCer ob 91/, F5 DI a & imnto repo 100 kg v skladišču C Via Zonta 7, za ribati, prve vrste, se dobi po K 56 — Giacomo Cozzio, Trst 1573 ! Vstopnina K f erJ EnlaAiml Aatoa Jerki* poaojt ▼ stoj e m ateljea I ClUSrUl v Trmtn. Tla deli« Poste it 10. 407 Od 12. novembra naprej se bodo sprejemali gozdni delavci za izdelovanje kuriva v g zdu Bovedu zgornje Barkovlje (Rumena hiša). Vsakdanji zaslužek 6 do 8 K. Naslov: ALBERT FABER, Trst ulica Tesa štev. 22. H Mrnlca^ O. v Trstu M Je preselita na Cono St 13 v Mv-fo Bl^tamic« O. Zercowiti A Fishe. VeHka Izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. Tnt - Ulfl Stadion 10 - Trst Odprt ml 8', zve&iR) I ilšispnlni K Z Dr. J. w Trato, ul. Poiia vacth « 12, vogal ulice delta Posla. (idirenje zoboy brez m boleltoe, k Plombiranje, m UMETNI Z O S J E Trst, m Cassa cll Rlspurmlo fte». 5 (insino poslopje) Kapital in rezerva K 13,290,099.- Fltijalke: Dunaj Tegethofstr^sse 7—9. Dubrovnik, Kotor, Ljubijam, Metković, Opatija, Split, ^ibeniic, Zadar. Vloge ne knjižice 3 11 ° o Vloge ne knjižic« od dneva yloge do dneva vzeliga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obratovanj« vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrt3dnos.ne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, osoniesc itd. Daje predujme na vrednostne papirje in bla o ležeče v javnih skladiščih. — Sare Menjalnica.--Eskompt Telefoni: 1463, 1793 in 2676, Brzojavi: JADRANSKA. Ilratine ura s od O do 1 popoltšiia P&dpisisjie ki sestoji Iz a) SV3 ilrlavviega posojISa amortizira nega v 40 letih, davka prosto po K M*—% « odbitkom obresti enega meseca, t. j. K —"40, tedaj natso no K 91.54V Podpisuje se lahko nomina'nih od K 50* — naprej in pod znanimi pogoji daje posojilo e-07% do 7*0S°/0 kakor bo isto prej ali si. j izžrebano. b) 51/,Vfl državr.ih zakladnic, plačljive 1. avgusta 1926, davka proste, n@tio po §€ 94.—'le. Podpisuje se lahko od n -minalnih K 1000 — naprej, ter nosijo iste 6.41 °|« obresti. M ■ Podpisovalcem državnega posojila in državnih zakladnic se ponuja veči dobiček s tem, da odrezki ki zapadejo dne 1 februarja 1918 (s izvanrednim uživanjem obresti za 3 mesece) se takoj izplačajo, tako da bodo posojila iz zakladnice imele odrezke od 2. avgusta 1918. Sledeče banke sprejemajo podpisovanja in nudijo z ozirom na posebni pa-triotični namen tega posojila vse možne olajšave ter dajejo vsa potrebna pojasnila : Jadranska banka, Trst ta Dunaj, L Tegetthoffstrasse 7. Podružnica A iglo-Avstrij ,ke banke, Trst in Dunaj I. Waitnerstrasse 2 B^nca Commer-ciale Triestina, Trst in Dunaj, I. Schotterng 2. Tržaška po r žnica Ljubljanske kreditne banke. Banca dl credlto popolare. Po . uznica Banca Generale dl deposltl, Trst, Vi t S. Nicolč 8. Podružnica c. kr, pri v. avstr. Kred tnega zavoda za trgovino fn obrt, Trst in Dunaj VII, Zollergasse 2. Podružnica Bance Union, Trst in Dunaj I, VVachtergasse 1. Podružnica Žlvnostenske banke. Trst in Praga Panska uK 7. Dohrozna urar na in zlatarna 9 5S a CT^ i IIIJ PO¥l Trst, P niza Egrriera uscchln št. 3 H nis 21310, srebro in t^mje m roj- uiillii csnLiL