Leto VII., *tov. 168.
Poštnina plačana * gotovini.
V Celju, v petek 27. Julija 1923«
Držuvna i i	-■0 ■.
, 4JU	sk
jska. knjižcio
A TJ v	^
Glasilo Sooloilofftoo oframko Jugoslavije.
Posamezna itev. I Din.
bfeaj* noeti ponedeljka tn dneva pv prazniku vsak dan.
Uredništvo in ttpravrriStvo: Celje, Strossmajerjeva ul. St 1, L nadstropje.
Naslov za dopise : »NAPRfiJ«, Celje. Ček. i*l St 11.95».
Stane mesečno...................20	D m,
.a mozomstvo....................JO	Diru
Oglasi; prostor 1X65 tam I Din.
Dopise trankiiajtu in podpisnika, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračalo.
Reklamacije 2* list so poštnine prosta.
Okrožna strokovna konferenc n.
Ki se je vršila v nedeljo dne 22. julija v Celju:. je bila začetkoma sicer jako burna' ker je bilo na dnevnem redu med drugim saniranje okrožnega tajništva v Celju, a vetndar so bili storjeni sklepi’ v splošno zadovoljstvo večine delegatov.
Na konferenci je bilo zastopanih 30 delegatov, ki so imeli’ glasovalno pravico. ti so zastopali 1403 člane iz celjskega okrožja, ki so včlanjeni v strokovni komisiji. Zastopane niso bife podružnice usnjarjev iz Šoštanja, Slovenj-gradca' in Radeč, ki so imele tudi pravico in dolžnost biti ut) konferenci. Manjkale so podružnice lesnih delavcev iz Mislinj in Celja. Zastopane niso bite tudi organizacije tipografov in trgovskih nastavljencev. Nadalje so manjkale podružnice Unija slovenskih rudarjev iz Velenja. Zabukovce in Trobentala. Pri njihovi udeležbi bi bilo še 500 članov več. tako, da smelo trdim«, da so v celjskem okrožju organizirani v razrednih organizacijah 1903 člani, v katerih številu pa neodvisni niso všteti. Število njihovih članov nam je neznano, ker jc njihov.delokrog omejen na rudarje v revirjih.
Pokrajinsko strokovno komisijo Je zastopal I. Petejan iz Maribora, okrož-,t|g strokovno komisijo v Mariboru pa. Al. Culi. Osrednje društvo kovinarjev* je poslalo dva odposlanca: Jankoviča in Vrankarja iz Ljubljane. Osrednje društvo kemičnih delavcev je zastopal Rejc iz Ljubljane, osrednje društvio kovinarjev iz Maribora Anton Krajcer iz Maribora ter Unijo stavbinskih delavcev v Celju pa Valentin Lebič iz Celja. Soc. tisk je zastopal Aru.šek za uredništvo »Napreja« iz Celja, del izobraževalno društvo »Svohodo« iz Celja pa R. Čebular. Konferenco sta pozdravila Jankovič in Ceh. Ko je bila verifikacija mandatov izvršena, se je začela razprava. Konference se je udeležilo mnogo gostov strokovnih organizacij iz Celja in Liboj.
K prvi točki dnevnega reda je poda! Leskošek tajniško poročilo, ki se
nahaja pri strokovni komisiji v Ljubljani v spisu za preteklo leto.
Sprejetih je bilo pet resolucij: danes objavljamo eno.
RESOLUCIJA,
sprejeta m okrožni strokovni konferenci dne 22. julija 1923. v dvorani Janžek v Celju- Okrožna strokovna konferenca sklene: glede spojitve nekaterih osrednjih društev v eno društvo oz. organizacijo:
1.	Organizaciji kemičnih delavcev na eni in organizaciji usnjarjev na drugi strani se priporoča zbližam je spojitve obeh organizacij v eno organizacijo;
2.	delavstvo v tovarnah naj se organizira po obratih in to vedno tako, da se pridruži v isto stroko, v katero spada; n. pr. delavci kamenite stroke kakor: stavbinski'. apnen iški, kamnolomski, cementni, opekarski, šamotnj in keramični v eno organizacijo, ki je za sedaj »Unija stavbinskih delavcev v Celju«;
3. delavstvo naj se organizira po obratih, ki so si enaki ali pa sorodhi;
4. glede zedinjenja strokovnih organizacij po celi državi se priporoča, da Se vse organizacije (osrednja društva) bolj intenzivno kakor dosedaj zavzamejo za zedinjenje v državi;
5. zedinjenje in način istega se pripušča vsem osrednjim društvom samim, pri potni nja se le, da se mora izvršiti’ zedinjenje z organizacijami, ki zastopajo, amsterdamsko smer,
•
Po izčrpanem tajniškem poročilu in .tozadevnim debatam, ki so bile v prilog tajništva, so podelili- tajniku absol-u-torij. Na vsej konferenci je bilo opaziti med delegati le enega nasprotnika celjskega tajništva oz. Lesk-oškove osebe, pa še ta ni bil, kakor je izglodalo, baV najbolj trezen, ker je med razpravljanjem nekaj časa spal. Isti je imel gla-; sove še od dveh drugih sodrugov, katera sta se morala prej odstraniti radi službe. (Omenjeni bi v resnici ne smel rmeji 3 glasove, ampak fe enega. Socializem v Sloveniji napredhje, pa ne z zastavo, temveč z idejo.)
Za tajnika je bil zopet izvoljen Les-
košek s 24 proti 4 glasom, ki sta jih oddala le dva navzoča sodruga. Iz tega sledi, da sta bila proti izvolitvi Leskoška pravilna le dva glasa.
S tem je zopet dosežen sporazum za nadaljnje delovanje v strok, organizacijah. Resolucije, ki so bife sprejete. Pa dajejo dovolj dalekosežne direktive glede spora o aktivnem delovanju v političnem pokretu. Tajništvo okrožne 'strokovne komisije v Celju se bo ravnalo točno tako. kakor je v resolucijah izraženo.
Gorenja resolucija je bila sogiasno sprejeta proti delegatu »Saveza železničarjev Jugoslavije« Ivanu Kompanu.
Konferenca je sklenila tudi, da bo okrožni odbor za celjsko strokovno komisijo izvoljen na ta način, da bodo organizacije v svojih krajih na članskem zborovanja izvolile zastopnike oz. člane za strokovno komisijo. To velja za vse! organizacije celjskega okrožja. Pričakujemo. Ja bodo to čimprej izvedle in odposlale imena izvoljenih na strokovno tajništvo, Celje, Vodnikova ulica št. 3.
V krajih, kjer je več podružnic, n. pr. v Hrastniku, Štorah. Šoštanju itd., lahko organizacije skupno izvolijo zastopnika, ki bo zastopal vse organizacije tistega kraja in jim potem dajal tudi poročila Iz seje strokovne komisije.
Železničarji,
vam to velja !
Skupščina pojde na počitnice, mogoče da bodo gg. poslanci poprej še od-glasovali za zvišanje dnevnic od 180 na 250 dinarjev, da si bodo ti ljudski zastopniki med oddihom privoščili vsaj nekaj boljšega kruhka. Gospodje so imeli naporno delo. Skrpucali so skupaj za krm za državne uradnike in nameščence. Za sedaj se nočemo spuščati v kritič no p rešujeva n je tega famozno rojenega otroka 20. stoletja, temveč hočemo .še nekaj časa počakati,, da dobimo v roke kaj pozitivnega. Koustatirati pa moramo. da so železničarji spet z dolgim nosom odšli.
K vsem takozvanim akcijskim odborom ni bilo mogoče od beograjske ka-I
mari-le dosedaj izprešati niti ficka: Debata o takozvani pragmatiki, katero ie predložil minister saobračaja. je preffo-žena do jesenskega zasedanja narodne skupščine. Železničarji, kaj se tn pravi7 Garaj, stradaj in hodi bos in nag še dalje v službo:, bodi patriot, ponižen uniformiran suženj velekapitala ter beograjske ministrske kamarile!
Gospod Korošec s svojo gardo: Prometno zvetzo na eni strani, na drugi strani pa velerevolucionarne nezavisne organizacije v zvezi z najbolj državotvorno organizacijo. Zvezo jugoslov. železničarjev, vsi ti sl niso mogli pridobiti’ toliko rešpekta, da bi storili v tem Času. ko so kovai uradniški Zakon, tudi za železničarje vsaj nekaj. Gospoda Korošca peče avtonomija, katero je obfjuiboval kmetom, kaj njemu mar pragmatika, glavne so dnevnice. Železničarji, vi sto bili njegovi volilni backi, sedaj vas ne potrebuje več. Svoj gmotni položaj ste pri volitvah zaupali demagogom;, ki so delali skupno z neodvisnimi organizacijami in njihoviimii zastopniki. Čakajmo torej do jeseni, kajti za sedaj je ostalo to nezakonsko rojeno dete treh očetov brez plenic.
Alj boste, železničarji, čakali do Jeseni, da boste zopet botri kakšnemu novorojenemu detetu, ki vam bo pripomoglo do vaših pravic? Kaj mislite. aj.i vas še ni izučila skušnja, da vas taki ne-znjožiieži ne bodo rešUL temvač vas bodo privedli le do popolne pogube. Zdramite se. otresite se vseh pomislekov ter stopite vsi kakor en mož v enotno strokovno organizacijo, ki je zgrajena na sociaističnem programu.
Toda če; ne boste organizirani politično. tudi vaša strokovna organizacija ne bo imela moči izboljšali vam vaš položaj:, ker ta je v rokah politikov. Dokler boste capljali za belo-modro-rdečmi demagogi. ostanete trpin?, boste zgubljeni. Vaša rešitev je le v organizacijah, ki stoje rta neizprosnem stališču razrednega boja, in to je internacionalna socialistična stranka in organizacije.
Prihodnjič še kaj več železničarjem v premislek. Pozdrav! Revolucionarec.
NAŠA MOČ JE V ZAVEDNOSTI!
Verski profiti.
(Iz Proletarca«.)
Ameriški socialistični pisatelj Up-ton Sinclair je izdal zanimivo delo pod naslovom »The Profits or Religion« (Verski profiti).
Socialistične razmere so bogati, ne-1 nsahljivi vir. iz katerega zajema Sinclair svoje snovi. Njegovo pero je kakor meč. Literatura vrni nišama estetika in geslo; da je umetnost sama sebi dovolj,, nima zanj nobene cene. Kakor Zola hoče v svojih knjigah kazati življenje, ne skozi pobarvano steklo, ampak v njegovi realnosti. Pisatelj ni kriv,, da le la realnost neprijetna, mračna, kruta, zo-| prna; njegov namen pa je boj proti mraku, krutosti in gnusu jn s teni name-: nom so pisane vse njegove knjige. »Džungle« je hotel zbuditi odpor proti '.razmeram v ogromnih klavnicah južnei strani Chieage; »Kr« je fanfara zoper razmere v neorganiziranih jamah, zo-j per kapitalistično avtokracijo. »The Profit s of Religion« so pa baklja, ki sveti v posvečeno temo moderne cerkve inj kaže presenečenim očem. kaj se skriva v tem nedotakljivem mraku, kjer se pod pokrovom pobožnosti vari korupcija kapitalistične dobe in ustanavlja- verska advokatura za zaščito izmozgavnib sil.
Z velikim pogumom je Sinclair po-!
segel v kupčije, ki jih skuša cerkev — ne kakšna posamezna, ampak cerkev sploh — utajiti preveč indiferentni’ javnosti. Zbral je bogat material', ki ga predlaga čitatelju v jasnem pregledu, in prihaja do zaključka, da so se verski zavodi j)o načelu, da roka roko umiva, postavila v službo kapitalističnih interesov. Svoje sklepe opira na dokaze, -kateri ih cerkveni zagovorniki ne morejo izpodbiti.
Za naše ljudi, ki se še niso otresli cerkvenih predsodkov Ln miisljo, da je sedanja cerkev to, kar je zapustil Kristus. je knjiga posebno pomembna. Bolj jasno kakor katerakoli druga podobna knjiga, daje tu ključ do spoznavanja, zakaj se danes organizirana cerkev pod plaščem prvotne vere, resnično poteguje. to je. katere interese zastopa in varuje.
Spisi verskega revolucionarja In-gersola posegajo direktno v vero samo. Iščoč resnico je Ingersol posegel na dno. Siuclairu se zdi to nepotrebno, ker misli, da ni taka vera, kakor jo Je bale učil njen ustanovitelj in njegovi prvi apostoli človeštvu prav nič nevarna. Tudi ne prihaja pri Siuclairu v poštev, če je Kristus res živeli ali ne; kar je zanj glavno, so nauki, pa naj pridejo od’ koder hočejo.
Sinclair je bil, versko vzgojen človek. Kot deček je že opravljal pri bab-
tistovski cerkvi v New Yorku vse vrste! službe, pozneje fe bil nastavljen na on-f dotui farni šoli kot nekak pomožni uči-! telj. Kot tak je imel priliko videti in spo- i znavati cerkev in njieno ustanovo s te-j melja. Lasi se mu reči. ki jih je videl, žel takrat niso zdele v soglasju z nauki nje-j nih prednikov in nje ustanovitelja, je bil; še pnenaiven in preveč bogaboječ, da bij se bil drznil kritično presojati, kar sej godi krog njega. To je storil pozneje, ko ■sc je poglobil v družabne razmere in probleme. Zato govori Sinclair še danes z vso spoštljivostjo o Jezusu, kateremu pač ni mogoče pripisoval grehov, ki jih dela v njegovem imenu cerkev. Pustil je cerkev iz spomina, toda obdržal je v spominu nauk tesarjevega sina,, ali kdorkoli je žc bil. Cerkev primerja Sinclair organiziranemu trnstii »žepnih tatov« ju jo smatra za organizacijo,, ki podpira vse gospodarskemu in duševnemu napredku človeštva nasprotne instinkte.
Knjigo »The Profitjs of Religion« je Sinclair razdelil v sedem poglavŠ: »Cerkev zmagovitih«. »Cerkev dobre družbe«, »Cerkev dekel«, »Cerkev zasužnjujočih«. Cerkev trgovcev«,, »Cerkev mazačev« in »Cerkev družabne revolucije«.
Kdor hoče dobiti pravi pojm o vrednosti te knjige« posebno danes, ko se
porajajo razne verske sekto, kakor gobe po dežju, jo mora prečkati vso.
Ob površnem čitanju bi človek lahko smatral Sfnclaira za neke vrste verskega reformatorja. Tako mnenje se je že izrekalo, alli zdi se nam, da- je bilo temeljito zgrešeno. Vse, kar se more izreči na podlagi paznega čitamja, je to, da je Sinclair versko toleranten in nn svoj način religiozen mož. Tak je več ali manj vsak resen človek. Religioznost nima nič opraviti z dogmami in cerkvenimi oblik,airtf, ampak je v svojem bistvu iskanje resnice. Koliko je tn stremljenje in koliko so sredstva, katerih se poslužuje,, odvisna od materialnih razmer, je prisebno vprašanje, s katerim se tukaj ne moremo ha viti. Sinclair pozna moč materialnih razmer dovolj natančno in ne more se -mu podtikati. da priznava .verskim filozofijam večjo gonilno silo, Kakor materialnim razmeram. Tudi najodJočn. nasprotnik materialističnega zgodovinopisja ve, da so verski nazori in interesi-v zgodovini igrali velikansko- uilogo; verske vojne inkvizicija, reormacija in protireformacija so dejstva, kf &e ne morejo zanikati; ali kdor se je naučil presojati zgodovino z materialnega stališča, najde tudi pri teh pojavih brez težave materialistično ozadje.
(Dalje prih.)
Politične vesti.
* Parlament so zaenkrat zaključili. Imunitetni odbor je z večino glasov sklenil izročiti Radiča in tovariše^ sodišču. Radikali prav nič ne skrivajo zakaj: zato*, ker je Radič z objavo Markovega protokola pokazal njihove lumparije v polni luči;, čeprav ni pri tem nič manj prizadet.
' Držav« batin- Te dni je dopotoval iz Brucka ob Muri v Maribor s. Wal-lisch, nam vsem* še vedno v spominu po svojetm delovanju med mariborskim proletariatom, zlasti iz časa velike železničarske stavke 1920. S. Wallisch je moral po tisti stavki Jugoslavijo zapustiti in to samo zato, ker je kot Nemec a kakoT vsak drugi socialistični funkcionar stal, na strani stavkajočih. Pri tem je igrala veliko ulogo neka o-sebnost, ki Se jtc sicer štulila v proletarske vrste, a je bila obenem policijski konlident. Sodr. WaUiseb je postal avstrijski državljan in nadaljeval svoje delo v Brucku. Te dni je prišel s svojo ženo na počitnice k svojim sorodnikom v Studencih. Imel je vse listine v redu, taka avstrijske kakor jugoslovanske. O-sem dni je že mirno bival pri sorodnikih. ko so ga pretekli petek ob pol 0. zjutraj nenadoma aretirali i;n sicer, kakor je oblast pozneje izjavila, baš zato. ker sp je 1. 1920. udeležil železničarske stavke. Ta uradni škandal nad tujim državljanom je zbudil v Mariboru veHl-loinsko ogorčenje med delavstvom, nič manj seveda ne v Avstriji. Graški' »Ar-beiterwil*le« o. pr. piše: Avstrija je nasproti Jugoslaviji sicer majhna država,j toda. balkanskih metod proti avstrijskim državljanom v Jugoslaviji se bomo znali j ubianiii. Poročajo nam, da so iznašli na .policiji vse polno* novih razlogov prott
a.	Walliscbu za grehe, o katerih se j preje policiji sami niti sanjalo ni, ki so, gotovo delo kakega posebnega Wal,H-j schevega »prijatelja« in jim je namen pridržati ga kolikor mogoče dolgo v neprijetnem položaju, Dosedaj niso vse intervencije nič pomagale, oblast^ pušča,, da se vest o nje zahrbtnosti čimdalje zanese v svet. Mi protestiramo proti temu balkanskemu slučaju in zahtevamo,. naj se s. WaUlscha takoj izpusti! Vemo. da gre oblasti samo za, to, da se izkaže z novo šikano proti socialistično čutečim proletarcem in da sl par Streharjev zasluži 'kolajne, toda ta sistem vas ne vodi do, uspeha, to lahko verjamete!
* Amerik« vodi posebna pogajanja
s Turčijo. zato še ni podpisala lozanske pogodbe.	___
Razno.
r Popravek. V včerajšnjem poročilu o občnem zboru »Ljudske tisikarne« sc je vrinila neljuba pomota. Izmed članov odbora je treba črtati Hrastnika in na njegovo mesto napisati Uratnlka.
r Jutrišnje številke naročniki naj nc reklamirajo, ker ne izide. Prihodnja številka izlete v nedeljo.
r Alkohol cenejši, zdravila dražja. Ministrstvo za narodno zdravje je izdalo nove tarife za zdravila, ker so zopet dražja, posebno pa tista zdravila, katera dohi>v*»o iz Nemčija.. Nasprotno »e je pocenil alkohol.
r M««o—ittia uprav« bodo vse centraliziral v Beogradu.
r laslaitlea v Ambrifci. Neki Marko G#o*d;mič (Grdinič. Grdeoič. Grdenovič) je umrl 27. oktobra Wl8 v Alleghenv ttospitaiLu v Cuamberiandu. Marvland v Zedinjeaih državah Amerike jn ostavil ženo ter deco. Bivališča sorodnikov so nezmana. Tudi mi zns»a. odkod je bil pokojnik, ki je ostavil v Ameriki zapuščine v znesku 200 dotarjev. Vsakogar, ki bi mu bilo zna »o bivališče imkojnikovp ali njiigovth sorodnikov, poživljamo, da ji vi to geaeraJaerniu Izseljeniškemu komisariatu1 v Zagrebu. Kamenih; ulica št. 15. s pozivtom na, št. 13.075/1923. — Odd. z* soc. pol.
Resolucija.
soglasno sprejeta, na skupnem sestanku krai. org. SSJ v Hrastniku 1. in H. dne 25. jul. 1*923.
Neomajno stojimo na stališču pravilnika in nikakor se ne bomo, dali za jielfati. da bi ta pravilnik smel kdo dingi irpremmjati. nego kongres. Pa ne kongres, ki ga sklicuje zelena miza posameznikov za dan 12. avgusta, ampak kongres, ki ga bodo po pravilniku sklicali izvoljeni zastopniki naših organi-
zacij, ki obračunavajo in ao kot take tudi v »Napreju« objavljene. Popolnoma
se strinjamo z resolucijo, ki so jo sklenili naši* sodrugi v Trbovljah in ki ua-giaša, da se bomo za toajsau zedinilj samo če bomo vsi stali na stališču sklepov v smislu Dravograjske resolucij*, j
Na današnji sestanek smo povabili (udi s. Korena, da slišimo njegovo o-brambo, in tudi s. Jankoviča, da pojasni kaj in kako je s stavko v Subotici, ki jo je potom stavkokazov oškodoval predsednik Glavnega odbora SSJ Bra-činac. sklicatelj lažikongresa za 12. avgust 1923. Pa nista prišla ker se bojita obsodbe delavstva —• zato izjavljamo, da jih ne bomo več vabili, ampak smatrali jih za izdajalce proletariata. Posebno s. Korena, ki je pri nas in na kongresih sam govoril, da moramo vsa delati po pravilniku, zdaj pa sam ruje proti njemu.
Načelo javnosti zahtevamo, da o-staue nedotaknjeno, ne le, ker je kongres tako sklenil, ampak tudi ker hočemo. da piše naše časopisje polno in neprikrito resnico ne samo o nasprotnikih, ampak tudi o naših ljudeh. Proletariat hoče vedeti1, kdo je z njim in kdo Ivo ti njemu, Na dan z resnico!
fts »trak. gibanja.
g V »Delavca« štev 29. z due 19. ju.
ija t L je k vabilu za okrožno konferenco strokovnih organizacij v Celju izšla notica*,, ki je izgledala kot nekakšna direktiva in navadilo delegatom za konferenco. Notica je dajala smernice o kompetenci konference celjskih organizacij in obenem* nalagala dolžnost delegatom, kako maj spodijo* tajnika. Tajnik okrožue strokovne komisije v Celju s. Lelskošek nam pošilja na omenjeno notico sledeče pojasnilo:
1. Za omenjeno notico smatram odgovornega glavnega urednika oz. izdajatelja lista »Delavca« Svetka.
2. Za dan 21. 7. tl. ni strok, komisija sklicala ntiikakšne seje ker se je vršila plenarna (širša) seja že 17. 7.. katera je s orno lastno in krivično Svetkovo postopanje proti Leskošku najodločneje obsojala, ker je isti izvoljenemu tajniku ustavil mesečno -plačo Preje, kakor je merodajni forum imet priložnost o stvari govoriti.
3. Strokovne organizacije v celjskem okrožju so se vzlic 'velikanskim pritiskom od strani J SZ in NSZ in drugih nasprotnikov lepo raizvljale. V kolikor pa to ni šlo po želji nas vseli, ni bil kriv Leskošek, ampak so .bdi krivi čisto drugi* faktorji. To smo razvideli iz poteka konference dne 22. julija v Celju.
4. Leskošek kot tajnik strok, orga nizaerj ni posegel v medsebojne boje delavstva v Celju, ker v strok, organizacijah medsebojnega boja v Celju ni V kolikor se on takega boja zaveda, je storil vsakokrat to le po navodilu dru gilh merodajnih funkcionarjev. N. pr. leta 1921 slučaj brata Janežič in Dvoršak pri VVestnu ob priliki mezdnega gibanja. In to je storil po naročilu Svertkovem. kot takratnem tajniku kovinarjev. Nastopil je tudi’ proti Karlu Schmidu, kateri te hotel razbijati organizacijo les nih delavcev v Celju. Zadnji slučaj spo razumno z org. lesnih delavcev o«, tajnikom Bradeškom, drugih bojev pa v celjskem okrožju ni bilo.
5. Leskošek se je udektžil medse bojnega boja v Celju le s tistim, ti so že večkrat pljuvali! na strokovno organizacijo, jo obrekovali^ med njimi Sorger. ki je žalil Ionsko teto cel -odbor kovinarjev v Celju, ker ga ta ni vedno* podpiraj s podporami*. Njegov pomagač Vrbančič je žaJil organizacijo kovinarjev ter agitiral s tem, da* roei stopil nazaj v organizacijo, dokler bo Svetek pred sednik, tretji pa, zloglasni R. Čebular je izstopil iz organizacije kovinarjev in ko,t uradnik bol. blagajne iz org. nameščencev bol. blagajne itn to Prej kakor je dobil brco od g. Kocmurja. Ta trojica je telesna straža pek. mojstra Korena, kateri je delal v Celju »puč« v stranki SSJ, k kateri sme pripadati tudi strok, tajnik, ker šel strokovna1 komisija ni izstopila iz amsterdamske internacionale. ki. je socialistična. Trojica, ka tero smo navedli z imenom, je vpregla še dva druga sodruga v agitacijo za pobiranje podpisov proti Leskošku, da bi dobil nezaupanje, ker je abstinent in piše članke proti pijancem brez raz like, ali so pijanci gospodje ali* pa delavci. Leskošek je branil torej kot član ■•franke le ugled: stranke in kot svoboden državljan je branil tudi svojo oseb-
no čast. To mu tudi nihče ne more braniti, najmanje pa delodajalec. Ker to ne dovoljuje samo naravni, ampak tudi državni (buržujski) zakon, posebno bo pa to dovoljeno pu socialnem zakonu, za katerega sc strokovne organizacije borijo. Im ne more mu to prepovedati noben sklep strok, komisije v Ljubljani, cia bi se ne smel braniti, kaki kako bo branil organizacije*če bo dovoljeval nasprotnikom raznim pučistoim in njihovim agentom, da bodo metala blato po krivici nanj, in to takšni, ki niso niti strokovno organizirani.
6. Obžalovanja vredno, je. da se Je Svetek radi gorenjega slučala |vo*zil v Celje na stroške strok, komisije in bival dva dni v Celju, pa se ni zglasil v pisarni strok, tajništva in pisarne niti pogledal ni. Na sestankih je pa pobijali tajnika Leskoška, češ da dela proti sklepom strok, komisije, vse to seveda brez vsacega najmanjšega dokaza, ter vsiljeval strok. org. R. Čebularja za tajnika na priporočilo političnih eksponentov, katerim je Svetek posvetil skoraj oba dneva svojega bivanja v Celju.
7. Ker razvidimo iz notice v »Delavcu«,. da daje glavni urednik velikodušno avtonomijo organizacijam celjskega okrožja in jim pripušča vso odločitev glede tajništva, bolje rečeno glede tajnika Leskoška, ugotavljamo, da sc je po temeljiti razpravi na konferenci strokovnih organizacij dne 22. 7. pokazalo, da je Leskošek pravilno ravnal; dobil je od delegatov zadoščenje s tem. da so mu dali 24 glasov. Smernica
larika v »Delavcu« je pa dobila le 4 glasove.
Iz razmerja po številu članov je dobil s. Leskošek 85% glasov, a nasprotja smer le 15%, če prištejemo še podružnico Zidanimost. od katere je delegat podal izjavo za Leskoška, potem ima Leskošek 90%., nasprotniki pa le 19% glasov po številu članov.
Konferenca je pokazala jasno sliko, da je proletariat že začel misliti in da ne bo več služil posameznikom kot bacek, ampak le organizacijam.
Predsednik strokovne komisije P.
S.	Im pa moral računati s tem. da ga v Celju ne bodo reševali politični* eksponenti, ampak se bo moral, sprijazniti s proletariatom. Najprej bo pa moral nakazati plačo tajniku, ki mu jo je neopravičeno odtegnil.
(Opomb, ured.: Pojasnilo smo napisali na željo onih organizacij, ki so na nas stavile vprašanje, zakaj nismo o konferenci obšmo poročali.)
Dopisi*
Skale. Dne 22. t. m. se je vršilo člansko zborovanje tukajšnje politične organizacije, na katerem je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: Dolžnost vseh članov naj bo, da se ravnaje točno po programu in pravilniku. Upravičen izpreminjati ga je le kongres, sklican po tem pravilniku. Ne Imnio se pa nikoli ozirali na posameznike. kajti če kraj. organizacije lahko vsak voditelj vsak dan obrne po drugem vetru, je to dokaz, da niso socialistične. To se vidi sedaj pri Korenovem puču. Tisti, ki so. nam ob času volitev očitali, da je on delodajalec in kot tak ne spada v socialistične vrste, pravijo danes, da on če zedinjenje. Mi pa pravimo: »Organizirajte »a! Zedinjenje Pride potem samo od sebe.« Ce borno gledali na posamezne voditelje, kako jim bolj nese, ne bomo nikoli zedinjeni. Kajti, Če. se članstvo ne bo brigalo za organizacije, bodo voditelji’ zmiraj tako delluli. Zavračamo tudi trditve, da sodrug Bemot deluje proti zadrugam. Ravno funkcionarji tuk. kraj. org. kupujejo ves čas, kar se je ustanovila tukaj podr. Kons. društvu Posavje, vse svoje potrebščine v koiusumu in tudi agitirajo zanj, čeprav ga vodi Cobal. Vemo namreč, da ne bo boljši, pa naj ga vodi Peter ali Pavel, če se članstvo ne bo zainj brigalo. Koo-sumne zadruge hodo le takrat služile svojemu namenu, kadar jih bo delavstvo vsestransko podpiralo. Io se pa ne bo zgodilo, če bodo razni ravnatelji v opoziciji proti soc. tisku, ampak le tedaj, če bodo konsupii v listih, ki so med delavstvom najbolj razširjeni, inaerirali In širili zadružno zavest. Tp se nam zdi* potrebno omeniti, ker se v listih nikoli nič ne čila o zadrugah, razen če drug drugega napadajo. Ravno tako je s strokovnimi org. Po eni strani vpijejo: 'Politiko ne v strokovne organizacije, v »Delavcu* pa napadajo nastavljene« pol. stranke. čeravno dobro vedo, da so člani pol.
stranke v pretežni večini tudi člani strok, organizacij. Mislim, da smo s tem povedali vse in povemo še to. da nismo nobeni aristokrati.
Prevalje. Mladina kje si! Ta misel Se mi nehote večkrat vrine, zato tudi ne morem iti kar tako preko, da bi ne napisal pa« vrst o mladinski brezbrižnosti. Fantje, ki so že delavci, bi morali svoj razam im prosti čas uporabiti* za po-vzdigo duševnosti in za spoznanje socializma, ki ga ni tako lahko razumeti, in je treba daljšega zasledovanja ozir. razmišlievanja njega set tičočih spisov. Le potemtakem vam bo tudi omogočeno nadomestiti že onemogle boritelje za duševni in gmotni* položaj- In da boste sposobnejši, kakor so bili vaši predniki, to pa že iz tega,, ker vas se ne bo treba več mučiti s spoznavanjem socialistične ideje, ker se je boste že v mladosti naučili, tnedteim ko so jo vaši predniki kot starci še le začlei spoznavati, ker v svoji mladosti niso imeli niti časa, še manj pa priložnosti. Zato vam-kličem: Zapustite zaduhlie sobe gostiln in obrnite hrbet tentu največjemu sovražniku,, izkoriščevalcu in grabežljivcu zdravja. rntru in ljubezni revnega ljudstva. Ta sovražnik je alkohol katerega se morate hati. kakor siet boji klerikalizem zavednega ljudstva. Zato pribežite vsi, ki vam jo kaj do izobrazbe, napredka in poštene zabave,, pod okrilj*e »Svobode«, katera vam nudi vse. .kar želite. »Svoboda« imn pri* nas čitalnico s Par sto izvodi oboje-ezičnih knjig z najlepšo in* najkoristnejšo vsebino. Segajte pr klilo po njih. izposojajte si jih v čitalnici, ki je nad Kon-sumnim društvom, in sicer ob nedeljah dopoldne. Nadalje imamo tudi dramatični odsek, ki je velikega pomena. Prvič si pridobijo igralci kakor tudi gledalci izobrazbo,, drugič imajo vs! pošteno in itajcenejšo zabavo, ker marsikdo bi v tem času desetkrat več zapravil, kakor pa da za vstopnino, tretjič, če bi bila dramatika bolj razvita, bi lahko veliko pomagala pri ustanovitvi skupnega del. doma- Takšna institucija jo nujno potrebna;. da bi se ne bilo treba vsakemu posameznemu strokovnemu osred1. društvu potikati po za polovico premajhnih prostorih, kar osrednja društva samo ovira v napredku. Le žal. da je še danes tako malo intendsentov za dramati% med našo mladino. Vse drugod jih najdeš, samo za pospešitev izobrazbe jih ni. Tisti* pa, ki že drugače poznajo važnost tega odseka, pravijo;, da nimajo časa. Res je. d*a ga nekateri' nimajo, a večina jih je, ki še vedno mislijo, da je važnejše, če gre s svojim dekletom na sprehod. Vsem* Mm, kakor tudi drugim svetujemo. da si nabavijo tisto številko »Napreja«, v kateri je objavljen potek IJ. v sedel, zleta.v Mariboru. Iz tega bodo razviideli, kako napreduje mladina drugod. Pri nas pa še dramatični odsek nima zadosti sodelavcev. Očetje, ne pustite svojim sinovom, da bi se omamljali od alkohola. MateJre pa ne dopustite, da bi se vaše hčerke preveč privadile'podpirati ogale- Starši in mladina, premislf te. kaj da je bolje, delati za boljšo In srečnejšo družbo, ali'pa se še naprej pogrezati v močvirje, iz katerega ni več poti do soinca. Zato premislite, dokler je še čas., vpišite se v soc. kult. društvo »Svobodo« lij poprimite se dela z vso močjo, tako da ne bo mogla drugod naprednejša mladina z zaničevanjem, kazati na brezbrižne Prevaijčaine. Nadalje nudi »Svoboda« nešteto drugih znanstvenih tečajev, katerih se boste lahko udeleževali, če bo dosti interesentov. Mladina*,, kličemo ti: na noge. fantje In dekleta, dokter je še čas. da vas ne zaloti usoda, kakršna je zalotila vaše prednike. Za geslo pa naj vam veljajo, te-!e vrste: Junači vsi na dan, razvijte prapor rdeč! Naprej, naprej, naj robstva moč. razbije duha meč! <— Papirničar. (Op. ur-: Potek II. v sedel, zleta v Mariboru je v 145. številki »Napreja« z dne •=>- julija 1923. Uprava »Napreja« še ima nekaj številk na razpolago po 1 Din. Posezite po nji!)
Širite proletarski tisk!
Naročajte dnevnik „MAPREJ“ in tednik „LJUDSKI fliiAS«!
Izdajatelj: Zvonimir Bernot
(v imenu pokr. odb. SSJ m KDZ)
Odgovorni urednik: Alojz Leskošek, Tisk Zvez ne tUktoue v Celja. ,