9 PETROL TRGOVINA LJUBLJANA ZEMELJSKI PLIN LJUBLJANA TRANSPORT ILIRSKA BISTRICA RAFINERIJA MARIBOR GOSTINSTVO LJUBLJANA September NAFTA LENDAVA 1990 PINUS RAČE Leto XXIX GLASILO DELAVCEV PETROLA NOVE Cene nove Cene NOVE cene Z nastopom krize v Perzijskem zalivu so od začetka avgusta v svetu poskočile cene surove nafte in naftnih derivatov. Ta sprememba je vplivala tudi na pogoje za nabavo nafte in derivatov za naše potrebe - predvsem pri nabavi surove nafte, ki smo jo letos prvič sami uvažali in dali predelovati v jugoslovanske rafinerje. Pred začetkom krize je stal sodček surove nafte povprečno 15, 16 dolarjev, po nastopu krize pa je cena narasla na 31 dolarjev. Nato se je nekaj časa nižala, danes (10. septembra) pa je ponovno zrasla in dosegla skoraj 31 dolarjev za sodček. Naftne firme po svetu so na povišane cene surove nafte dokaj naglo reagirale in dvignile cene naftnih derivatov. Tako stane zdaj v Avstriji liter bencina super 11,20 šilinga, medtem ko je stal ob začetku krize 8,80 šilinga. V jugoslovanskem sistemu so cene naftnih derivatov pod državnim nadzorom, zato jih sami nismo mogli spremeniti, ampak smo lahko le opozarjali Zvezni izvršni svet, da se celotno jugoslovansko naftno gospodarstvo nahaja pred novim izbruhom izgub, če se cene ne bodo spremenile. Prvo zahtevo smo poslali Zveznemu izvršnemu svetu že 9. avgusta, vendar so cene spremenili šele prvega septembra, vendar spet niso odgovarjale dejanskemu stanju. Iz bojazni, da bi povečane cene naftnih de- rivatov preveč vplivale na inflacijska gibanja, je Zvezni izvršni svet ob upoštevanju osnovih izhodišč dovolil spremembo cen na osnovi izračuna, v katerem je upošteval, da stane sodček surove nafte 25 dolarjev. Toda cena soda nafte je bila tedaj ob tem izračunu za 4 do 5 dolarjev višja, danes pa znaša razlika že 6 dolarjev pri sodčku. Vse te negativne razlike bodo pognale rafinerije v nove izgube in po zadnjih informacijah, ki jih imamo, rafinerije resno razmišljajo, da bi ustavile proizvodnjo. To pa bi pomenilo, da bi tržišče ostalo brez naftnih derivatov. Rafinerije so se o takem koraku že pogovarjale, v tem tednu ( od 10. do 15 septembra) pa pričakujemo sestanek v Zveznem izvršnem svetu, na katerem naj bi se dogovorili o nadaljnjih aktivnostih, s katerimi bi preprečili ustavitev proizvodnje v rafinerijah. Kaj pa je dobila trgovina s spremembo cene? Trgovina je dobila višjo maržo, in znaša povprečno okrog 16 odstotkov od rafinerijske cene za glavne derivate, ki jih imamo v svojem prodajnem programu. Tudi trgovina ni zadovoljna s tako spremembo, ker so stroški njenega poslovanja v tem obdobju bolj narasli kakor marža. Zato se bomo v prihodnje še naprej zavzemali za višjo maržo oziroma smo pri- pravili in izdelali tržne kriterije, ki smo jih poslali Zveznemu izvršnemu svetu v odobritev, in zdaj pričakujemo, da jih bo potrdil. Na tej osnovi bomo lahko oblikovali cene v skladu z gibanji stroškov, ki vplivajo na rezultate poslovanja. Kaj lahko pričakujemo v obdobju, ki je pred nami? Pričakujemo, da bodo cene surove nafte in derivatov ostale na tej višini, ker se razmere v Zalivu v kratkem času verjetno ne bodo spremenile. Zato zahtevamo, da Zvezni izvršni svet upošteva vse okoliščine, ki nastajajo zaradi povišanih cen surove nafte na mednarodnem tržišču in dovoli ustrezno povečanje cen derivatov. Mi se bomo pa trudili, da bomo v okviru svoje pristojnosti zagotovili slovenskemu tržišču dovolj naftnih derivatov. Vendar ne na lastno škodo, ampak v okviru nabavnih cen, ki jih bomo morali obračunati v prodajne cene, ki bodo rezultat razmerij, kakršna bomo dosegli pri nabavi naftnih derivatov. V Sloveniji smo pri republiškem Izvršnem svetu sprožili pobudo - če Zvezni izvršni svet ne bi priznal cen - da se v okviru republiške vlade dogovorimo, kako je možno razrešiti vozel povečanih stroškov nabave, s tem da bi jih priznali v prodajni ceni. V Sloveniji smo v prvem septembrskem tednu dva- krat dvignili cene. Najprej na osnovi odloka Zveznega izvršnega sveta, vkaterem je priznal skoraj celotno zahtevano povečanje deleža za ceste v maloprodajni ceni. Z odlokom republiškega Izvršnega sveta je pa pripravljena sprememba, s katero je zahtevani delež upoštevan v maloprodajni ceni. Tako je v zadnjem povečanju, kive-Ija do 10. septembra, upoštevanih tudi 30 par kot prispevek za ceste. Kako so v tem pogledu ravnali v drugih republikah, še ne vemo, vendar se bodo najbrž povsod enako odločili kakor v Sloveniji. Ker so kupci pogosto pripominjali, da se cena na samopostrežnih bencinskih servisih ne razlikuje od cene na servisih s klasično prodajo, smo v Petrolu sklenili, da bomo za 10 par pri litru znižali cene derivatov, ki jih prodajamo na samopostrežnih servisih. S tem pa sledimo tudi usmeritvam v drugih zahodnih državah. Slišali smo, da je enako ravnala tudi zagrebška Ina, in znižala cene na svojih samopostrežnih bencinskih servisih. V naši republiki smo se odločili še za drugo znižanje oziroma za manjše povišanje cen. Slovenska vlada je pri neosvinčenem bencinu znižala delež za ceste, in s tem pripomogla k nižji‘ceni tega goriva. F. P. Lendavska Nafta na novi poti? Ko smo v prejšnji številki sporočili vest, da so v lendavski Nafti izbrali za novega direktorja dipl, ing. Miloša OŠLAJA, smo obljubili, da bomo kmalu objavili razgovor z njim. Danes izpolnjujemo dano besedo. Kaj ste prevzeli, ko ste postali direktor Nafte? Dediščina je slaba. Finančni in likvidnostni položaj je težak, prebijamo se iz dneva v dan,, in imamo neustrezno organizacijo. Zato bo prva naloga, da uredimo organizacijo in jo prilagodimo zahtevam današnjega gospodarskega položaja in trženja ter rešimo kadrovsko situacijo. Zdaj ste omenili najbolj boleč problem, kadrovsko vprašanje. Ing. Bratkovič je naletel na hude reakcije, ko je v svojem načrtu za ureditev Nafte napisal, da bo določeno število ljudi moralo zapustiti delovna mesta. Mislim, da so bila tolmačenja nekoliko kontradiktorna. Brat-kovičeve ideje so bile povsem zdrave in zdaj tudi mi ugotavljamo, da more ostati v podjetju 800 in ne 1100 ali 1200 ljudi, in da bo treba v tem pogledu nekaj narediti. Osebno nisem pristaš odpuščanja ljudi kar povprek ali s predpisi, ampak jih mora odpustiti delo. Zato je treba čim prej ustvariti pogoje, ki jih dajejo profitne enote, te pa morajo same reči, koliko ljudi lahko plačaj.o. Zdaj imamo veliko premočno režijo, saj je je čez 30 odstotkov. Toda treba je razlikovati, kaj štejemo v režijo kot direktno proizvodno režijo, pa ni režija, in tisto, kar so uslužnostne dejavnosti. Vendar mora biti ta režija tako daleč ločena, da ne bo več besede režija, ampak bomo rekli, nekdo potrebuje določeno uslugo, in jo plača, pa naj bo intelektualna ali usluga knjigovodstva ali katerakoli. Zato je nujno potrebno narediti določene korake prav pri tem, da se ne bodo prepletale kompetence, niti aktivno- sti, da nimamo velikega aparata, ki danes pomeni samo še balast. Zato balast za proizvodno enoto, ker ga ne morejo plačati. Lastna cena je previsoka. Kadrovska politika v zadnjem letu je pomenila zmanjšanje števila ljudi pod kakršnokoli ceno. Poskušati se je treba »znebiti« ljudi, ki podjetju ne prispevajo dovolj, in zadržati tiste, ki prispevajo več, ali znajo nekaj dati in so pripravljeni to storiti. To pomeni, da ne smemo v plačah imeti take restrikcije, da nam ljudje odhajajo v druga podjetja. Vendar se zdaj to dogaja. Kakšne naloge vas čakajo pa na proizvodnem področju? Izredno sem vesel in prijetno presenečen, da smo se po moji vrnitvi s Kitajske v nekaj dneh uspeli dogovoriti v slovenskem naftnem gospodastvu o upravičenosti gradnje rafinerije v Lendavi. To verifikacijo imamo v Sloveniji že tako daleč, da so vsi poslovni faktorji zelo zainteresirani, da imamo prostor za razširitev rafinerije - predvsem gre za kvaliteto. Želimo pripraviti kvaliteto za leto 1992, ko se bodo spremenili predpisi - ne širimo področja delovanja. Podajamo se na gravitacijsko področje, ki pri nas obstaja, vendar hočemo doseči kvaliteto, ki je zdaj nimamo, in prepričan sem, da je ne bo dosegla brez dodatnih vlaganj niti Reka niti Sisak. Nam ostaja področje do Celja, do Bjelovara, zanimiva je tudi Avstrija, poskušamo priti na Madžarsko... »Poskušate« priti. Pa imate realne možnosti? Z Madžarsko imamo že nekaj aranžmajev. Vendar je problem, kako plasirati večje količine. V tem trenutku ne moremo zagotoviti kvalitete, in ne moremo plasirati večjih količin. Predvsem nam je važno, da rekonstruiramo rafinerijo tako daleč, da zagotovimo kvaliteto za celotno gravitacijsko področje. Nameravate rafinerijo obnoviti, povečati, ali na novo-postaviti? Smelt je prodal in postavil našo rafinerijo na Kitajskem. S skupnimi močmi smo jo pognali in zdaj lepo dela. Nekoč je bila namenjena našemu področju. Na vprašanje, kaj pomeni razširitev, je odgovor še vedno - kvaliteta, oskrbovanje tržišča, ki ga imamo kot gravitacijsko področje, s kvalitetnimi artikli, ker se bodo v naslednjih letih standardi bistveno spremenili predvsem z zahtevo po zaščiti okolja. Prav tako tudi osnovna razmerja in brez škode za Ino lahko oskrbujemo slovensko področje. Če rafinerije v Lendavi ne gradimo, je škoda večja, kakor če jo gradimo.'Pokrivati želimo predvsem s kvalitetnimi proizvodi, česar zdaj nismo sposobni. In kaj pomeni to glede naprav? Gradimo sekundarne procese, hidrotriting, platforming, izome-rizacijo. Na Ino ste močno vezani. Bo povezava ostala, saj najbrž ne bodo preveč navdušeni, če se boste vmešali v njihove posle? Ali se boste bolj približali slovenskemu, ali madžarskemu oziroma avstrijskemu trgu? To ni slovenska rafinerija, ampak rafinerija za gravitacijsko področje. In gravitacijsko področje, ki ga oskrbujemo, se ne meša z Ininim. Ker to ni slovenska rafinerija, ne moremo reči, da bo Lendava oskrbovala vso Slovenijo, da bo vozila do Kopra. Možne so kompenzacije, Nafta bo vozila do Bjelovara, Reka pa do Ljubljane. To bi bil optimalen model transporta. Pa bo Ina pripravljena na tako sodelovanje? Ina ne nasprotuje rafineriji. Pomembna veja vašega delovanja so raziskave. Denarja zanje niti ni tako malo, saj ga že »bencinski dinar« precej prinese. Ali pa za uspeh zadošča že sam denar? Ne zadošča. Raziskav nafte in plina na tem področju ni možno pokriti s sredstvi, ki so na razpolago v republiki, ker jih je premalo, in enota RPNP je začela opravljati uslužnostna dela. V Mariboru imamo eno poskusno vrtino, v Dankovcih so vrtine na ogljikovodike, za katere imamo opremo in izkušene kadre. Počasi se usmerjamo v to dejavnost, da bi hkrati raziskali nafto in plin, vzdrževali donosno polje, pogovarjamo se o skladiščenju plina in vrtanju kot uslužnostni dejavnosti. Izven meja Slovenije ali tudi v tujini? Zaenkrat nimamo take opreme, da bi mogli v tujino. Lahko organiziramo delo, ki bi ga izvajal nekdo drug, vendar doma imamo področje Pomurja, Slovenskih goric, stari del, ki je še potencialno pozitiven, da ga raziščemo do konca. Kam bi bilo pa usmerjeno delo za druge? V vrtanja? V tem trenutku je naš optimum 1300, 1500 m, a lahko se zelo hitro usposobimo za globlja vrtanja. Vedno pa je problem, kje plasirati usluge. Zdaj se pripravljamo, da do konca raziščemo severovzhodno Slovenijo, da izvršimo usluge, da poskušamo dobiti material iz zemlje in konsolidirati vrtine, ki so bile včasih predrage. Zdaj je cena nafte, derivatov in plina višja in so tudi te vrtine zanimive. Predvsem pa mislimo, da je perspektiva v sodelovanju s Petrolom v tem, da se odločimo za skladiščenje plina in dobavo Petišovskega plina v plinovodni sistem. Kako daleč pa ste pri tem in kakšne so perspektive? Prostor je, vprašanje pa je, koliko je finančno zanimiv in koliko je zanimivo skladiščenje. Imamo še neki problem, problem z obratovanjem pozimi in poleti, ki ga moramo uskladiti s plinskim gospodarstvom Slovenije. Predvsem gre za relacijo Petrol-Ina oziroma Petrol-Nafta, kaj narediti, da bi plin lahko plasirali pozimi, ko je nujno potreben za gospodarstvo in gretje, sicer pa bi metanol ne obratoval. Razgovori tečejo, so pa izredno težki in niso še prišli tako daleč, da bi našli skupni jezik. Kaj pa je naj večja ovira? Veliko jih je, največja pa je finančna. Do zdaj se še nismo dogovorili, da bi bil Petrol pripravljen premostiti del skladiščenja plina, ko metanol ne bi obratoval, s tem, da bi ga za tisti del finansiral. Plin bi jemali poleti, naredili zaloge za 3, 4 mesece za metanol, metanol bi se zaustavil in te mesece bi moral pokriti Petrol, kakor da metanol dela, Petrol pa na to še ni pripravljen. A če Petrol na to ne pristane, se boste pogovarjali drugod? Mogli bi zadržati proizvodnjo za formalinski del kemije in plasirati proizvode v tujino, vendar je velika težava za plinsko gospo-darsvo Slovenije, ker se bo pojavila Nafta kot velik odjemalec tudi pozimi, ko plina ni. K sodelovanju ste povabili tuje partnerje. To je del problema, vendar je treba razložiti koncept organizacije Nafte. Dogovarjamo se in se še bomo. Omenil sem dve firmi. Smelt je prodal rafinerijo in za nas je bistveno, da smo jo lahko plasirali zunaj, ne glede na finančni učinek. Še vedno računamo na to povezavo in imamo zagotovila, da bo ostala. Za svoje gravitacijsko področje bomo gradili rafinerijo. To pomeni samo- stojno profitno enoto. Naj se imenuje sestrska firma ali mešana družba, gre pa za angažiranje kapitala, tudi tujega. Navezali smo stike s tujimi partnerji, ki so voljni vlagati, seveda pod pogojem, da je to mešana, samostojna firma. Obenem lahko odgovorim na vprašanje, kaj pomeni to na relaciji z Ino. V Ini imamo predvsem čvrste zveze z Naftaplinom in tudi z Ino kot korporacijo zlasti zato, ker bo organizacija naftnega gospodarstva še močno odvisna od države, a Ina ima nedvomno močan vpliv. Vseh teh zvez ne bi želeli prekiniti. Vendar pa, če gre za mešano podjetje, ima v njem vsak toliko vpliva, kolikor je vložil. To velja tudi za Petrol. Petrol je zainteresiran in upam, da se bomo dobro dogovorili. Drugo je vprašanje petrokemije, metanolske kemije, to je vprašanje, kam gre razvoj. Sam sem pristaš finalizacije proizvodov. Še vedno imamo bazo in bazno petrokemikalijo metanol. Metanol ima danes nerodno ceno na trgu predvsem zato, ker so države, ki imajo to možnost, na vrtinah postavile proizvodne enote, in cena surovine jim ni pomembna. Na trg pridejo lahko s kakršnokoli ceno, posebno ker gre pogosto za multinacionalke, ki lahko balansirajo. Ni pričakovati, da bi bila v naslednjih dveh, treh letih cenovna razmerja v metanolski kemiji kaj drugačna. Finalizacija bi bila možna. Tu se bomo še pogovarjali, in upam, da se bomo s Petrolom ujeli. Drugi del pa je vprašanje, če se nam splača ohraniti proizvodnjo ali ne. Če se ne splača, bomo del opreme lahko porabili v rafinerijske namene. Bo to veliko spremenilo vašo dejavnost? Če bi šli v to smer, metanola kot baznega dela ne bi bilo več pri nas. Vendar nisem za to, ampak se zavzemam za finalizacijo. To bi pomenilo rafinerijo kot podjetje, prav tako petrokemijo, pa RPNP in Strojne delavnice, nad njimi bi bila krovna konstrukcija. Vse skupaj bi imelo obliko holdinga in to organizacijo želimo speljati do konca leta. Se boste pri razširitvi dejavnosti odločili še za kaj drugega, ali bo to zadoščalo za dobro življenje? V naših programih je povsem jasno in finančno ovrednoteno, da je za prvo fazo pridobivanja kvalitetnih naftnih derivatov na našem področju potrebno vložiti približno 46 milijonov dolarjev. Potem bomo začeli z razširitvijo. Zdaj lahko predelamo 650 tisoč ton nafte, v II. fazi je bomo 1 do 1,2 milijona ton. Za I. fazo je zanimivo tržišče v Spodnji Avstriji in na Madžarskem, kjer lahko derivate plasiramo. Ali bodo vaši proizvodi kvalitetno sposobni konkurirati na avstrijskem trgu? Po rekonstrukciji brez dvoma. A ne samo na avstrijskem, kvaliteta, ki jo pripravljamo, bo svetovna kvaliteta po predpisih leta 1992. Kaj pri vsem tem,.kar pripravljate, mislite na to, da bo leto 1992 nekaj prineslo, po čemer se bomo morali ravnati? Leto 1992 je morda preveč optimistično, a leta 1993 bi lahko prišli na tržišče z zanimivimi proizvodi in dobili določen profit ter vodili in razširjali proizvodnjo skupaj s tistimi, ki bodo sovlagali v firmo. Kandidat za novega direktorja mora pripraviti program. Je vse to, o čemer ste mi pripovedovali, vaš program? Je to tisto, za kar ste se odločili, ko ste sklenili, da boste kandidirali za direktorja? Najprej je bilo zame odločilno prepričanje, da ima Nafta zdravo jedro, da ima dejavnost perspektivo v tem delu Slovenije in da je možno narediti dobro firmo. Nedvomno so novi pogoji trženja ali gospodarjenja prinesli nove prijeme. Absolutno se jih zavedam in glede na to moramo najti modus, kako organizirati Nafto, njene enote, da bi bile profitne. Osebno sem si zadal program, da avgusta imenujem ekipo, v kateri so vodilni delavci, ki bo do konca leta speljala reorganizacijo, in ki bi lahko v začetku prihodnjega leta začela zbirati sredstva za revitalizacijo Nafte, ki v današnjem konglomeratu ne more več obstajati. Vaši načrti so zelo perspektivni. Ali jim bodo sodelavci v vodstvu oziroma delavci na splošno pripravljeni slediti, da boste načrte uresničili? Vprašanje pripravljenosti ali nepripravljenosti je bolj poetično. Danes ga realnost ne dopušča. Morali bodo. Kdor ne bo pripravljen, ne bo našel svojega mesta. Mislim pa, da je realno pričakovati, da bomo v določenem obdobju vse stvari speljali s kadri, ki jih imamo. Kadri so tu in so sposobni, predvsem tehnični, ostalo bomo pokrpali. Povsod je kakšna luknja, povsod kdo manjka, vendar pa bomo lahko stvari uredili, a se bomo morali držati pravila, ki vodi v svetu - profit, in kdor se bo tega držal, bo sodeloval, kdor ne bo mogel, zmogel ali želel, ga bo sredina izločila. Kaj pa sodelovanje s Petrolom? Nafta izredno ceni sodelovanje s Petrolom in računa na to, da bomo skupaj prosperirali v naft-no-plinskem prostoru. Posebej je treba poudariti, da moramo ohraniti zvezo s Smeltom, ker nam lahko nudi ves finančni inženiring in tudi ostalo podporo, ki jo je že nudil pri prodaji na Kitajsko. Naftno-plinskega gospodarstva ne moremo drobiti na 2, 3, 4 firme. Moramo se odločiti, kaj tudi politično, ne samo ekonomsko, pomeni naftno-plinsko gospodarstvo Slovenije, da se lahko zajame kompleks, ki ga skupaj obdelujemo. Prodreti moramo ven, a nedvomno tudi drugi silijo k nam. In če se to dogaja, moramo najti instrumente, da jih bomo obvladovali. Za preprečevanje verjetno ni dovolj časa niti možnosti. Meje so odprte, a tistega, ki bo prišel, moramo biti sposobni obvladati. Zato je bistveno gledati v tem kontekstu, da slovenski prostor obvladujemo v naši stroki v dogovarjanju z 2, 3 organizacijami. Zdaj so najmočnejše relacije Petrol-Nafta in nedvomno so dovolj močne, dovolj pristne, da to zmoremo narediti. Želim samo poudariti, da je treba posebej negovati, potencirati in nadzorovati to, kar se bo v prihodnje dogajalo in bo zelo hitro potekalo. Predvsem zaradi skoka cen, in zaradi dejstva, da tuje firme resno silijo k nam. Bodo spremenjene cene na svetovnem naftnem trgu zaradi zalivske vojne vplivale na vaše odločitve oziroma na poslovanje? Nimamo možnosti za spreminjanje poslovanja, niti nima te možnosti nobena druga proizvodna naftna enota. Jasno je, da se morajo cene uskladiti. Prognoza za ceno nafte je nad 40 dolarjev za sodček, kar je izredno velik skok. To se bo poznalo na trgu, a povsem ga ne bo racionaliziralo. Trgovske firme bodo najbrž izgubile 10 do 15 odstotkov prodaje, ker bodo ljudje šte-dili. Vendar bomo delali naprej in proizvajali, kolikor bomo mogli. Nakup nafte bo odvisen od trgovcev, koliko bo Petrol sposoben kupiti, koliko bomo mi sposobni plačati. Zelo bistveno pa je, da bi ceno očistili. V njej je mnogo različnih dajatev na predelovalno ceno. Ne moremo plačevati raznih železniških davkov in podobnega. Skupaj s Petrolom se strinjamo, da lahko pokrivamo cestni dinar, morda še del dajatev, vendar so izredno visoke in v cenovni politiki je treba nekaj storiti. V tujini so takoj reagirali na cene, mi za to nimamo instrumentov. Vlada ni povišala cen za predlagani odstotek in to pomeni dodatne izgube za rafinerije. J. K. lici l-tu, jetyttu ; ■- '•'L" /•' / ■ U(<-^ ■*>”■..... Ji l / J :/ Z,.. _ Ji At; ' raifr ua* M‘L^C ^ ■ cJf J J-ua , . L*. - V , I tl / /. fk; ■j c- [c Ji ) C'lUAi 2 čd. U u. C / , ; //{-m X' <■< hatCssL UM* ^ ku<£4 (/“ ^Cel1 L’ Itd h