t-o posti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13,- „ «etrt „ , 6 „ 50 , mesec „ 2 „ 20 „
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h
pol leta «etrt „ mesec
10, „ 1,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vrafajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2.1., 17
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 114.
V Ljubljani, v petek 18. maja 1900.
Letnik XXVIII.
Državni zbor.
Dunaj, 17. maja.
Danes je zopet poslanska zbornica »slepe miši lovila«. Ne najdem primernejšega izraza za to delovanje. Razšli smo se danes teden v trdni nadi, da diplomatje in njihovi ;gentje v teku tedna najdejo pot iz zagate. Vršila so so sicer v Pešti iu na Dunaju po gajanja s češkimi voditelji, a kakor kaže, brez vspeha. Danes je češki klub pred sejo zopet sklenil obstrukcijo, vendar pa le od slučaja do slučaja. Z drugimi besedami: češki poslanci le iščejo prilike, da srerno prejadrajo nevarno ožino mej bcilo in Ka-ribdo. Kakor navadno, so radikalna češka glasila raznetila javno mnenje, s katerim morajo računati poslanci. In mej poslanci i-o jdi možje, ki se dičijo z radikalizmom. oeški poslanci sami niso edini mej seboj, dasi javno nastopajo solidarni. Tako se vrtimo v kalejdoskopu brez jasnega načrta in programa. In zakaj ? Ker ni nobene odkritosrčnosti, ne na levi ne na desni, ampak nezaupnost in tudi škodoželjnost. Nemški levičarji so zadovoljni s tem, kar so dosegli s svojo obstrukcijo, in tudi absolutizma se jim ni treba bati, ker bi le konserviral sedanji nemško centralistišui sistem. A ravno tega se nam je bati, kajti račun bi plačali v prvi vrsti Jugoslovani. Pa tudi češki narod ni še toliko utrdil svojih postojank, da bi >rez škode prenesel absolutizem tudi za krajšo dobo. Niti za trenotek se ne smemo varati, da ima nemška birokracija še močne korenine v avstrijskih uradih.
V sedanjih razmerah bi bilo torej za desnico najbolje, da češki poslanci opuste obstrukcijo ter omogočijo volitev jezikovnega odseka. Tu bi imele vse stranke priliko, da izrazijo svoje pomisleke in želje, osobito pa Jugoslovani in Rusini, da zahtevajo zakonito varstvo narodnih manjšin. Ti načrti, katere je sedaj vlada predložila, so za Čehe nevsprejemljivi. Vlada pa je orne-.nila, da se ne upira primernim premembam. {5* isnica bi v odseku imela večino ter iz-premenila načrte, kakor zahteva pravičnost. Posledica bi morda bila, da bi levica pričela
obstrukcijo. V tem slučaju bi iznova dokazala, da je vlada iz njene srede nemogoča, in merodajni krogi bi bili prisiljeni računati z desnico. Češki poslanci vse to dobro vedo, a preje hočejo imeti zadoščenja za 17. oktober minolega leta. To je tečaj, na katerem se suče položaj.
Danes so skoraj do 4. ure zapisnikarji samo čitali razne interpelacije in peticije. V zbornici je bilo mirno, le za kulisami so se ves dan vršila živahna pogajanja. Kakor so čuje, utegne biti jutri zasedanje zopet pretrgano, in sicer do ti. junija. Koncem čitanja vpraša dr. Fort predsednika, ali se strinja s postopanjem podpredsednika dr. Zadka, ki je danes teden zaključil sejo, ker ni bila sklepčna. Dr. plem. Fuchs odgovori, da je tudi v tej točki poslovni red pomanjkljiv, ker ni bil narejen za obstrukcijo, ampak za redno parlamentarno delo. Sicer pa izjavi predsednik, da bi ne bil seje zaključil, ampak za nekaj časa pretrgal, da bi se nabralo dovolj poslancev. Po tej izjavi se prične glasovanje po imenih o peticiji iz zadnje seje. Glasovanja so se vrstila do '/i*\iire, potem predsednik pretrga sejo za pol ure. Levičarji ploskajo, češki poslanci pa živahno ugovarjajo.
Delo v premogokopih
Prvo zakonito določbo glede dela v rudokopih imamo v Avstriji iz leta 1884. Po zakonu z dne 21. junija 1884 delo v jamah ne sme trajati nad 12 ur. Od tedaj pa se je v mnogih rudokopih udomačilo deseturno, deveturno, pa tudi osemurno delo; so pa še podjetja, pri katerih je v navadi dvanajst-urno delo. Poljedelsko ministerstvo se je že nekaj let pečalo z vprašanjem, ali in kako naj bi se okrajšalo delo iz zdravstvenih in etičnih razlogov. Zsslišavalo je razne strokovnjake, enkete, delodajalce in delavce, ne da bi dospelo do definitivnih sklepov. Ko pa se je začetkom tekočega leta razširil delavski štrajk po Moravskem in Češkem in so v zbornici dežile razne interpelacije', pričel se je socijalno-politični odsek resno baviti s tem vprašanjem.
Odsek se je po daljšem posvetovanju konečno odločil za skrajšanje delavskih ur v
premogokopih. Vsled tega je bila vlada pri morana, da predloži dotični načrt zakona. To je vlada danes storila. Predložila je namreč zakonski načrt, s katerim se preminja § 3. zakona z dne 21. junija 1884. Novo besedilo določa deveturno delo v pre mogokopih, vžtevši uvoz in izvoz iz pre-mogokopov. Izjeme so dovoljene v izrednih slučajih iz obratno-tehničnih in gospodarskih ozirov. Te izjeme morejo veljati ali za vse delavce ali le za posamezne vrste, Te izjeme more v dogovoru z delavci in delodajalci dajati v prvi instanci rudarsko glavarstvo, v drugi instanci poljedelsko minister stvo v sporazumu z ministerstvom za notranje posle.
Desetletni jubilej jareninskega bralnega društva.
V Jarenini, 16. maja 1900.
Živimo v dobi jubilejev, obletnic. Če se čestokrat slave jubileji malenkostnega pomena, je toliko bolj umestno in opravičeno obhajanje desetletnice obstanka vrlo pomenljivega društva ob slovenski meji. Tako desetletnico je obhajalo v nedeljo dno 13. maja kmečko bralno društvo v Jarenini. Veliko število vrlih mož in žen jareninskih, še ve liko več zavednih mladeničev in pridnih deklet so je zbralo po večernicah v odločenih prostorih, ki so bili prenapolnjeni.
Društveni podpredsednik, kaplan Go-milšek, otvori slavnost s krepkim pozdravom; nato deklamujo mladenič P. S. prav izborno Gregorčičevo »Naš Narodni dom «. Slavnostno besedo spregovori sedaj društveni podpredsednik.
Kmečko bralno društvo v Jarenini je pričelo svoje delovanje z ustanovnim zborom, ki se je vršil dne 11. maja 1890. Slavnostni govor je takrat imel odvetniški koncipi]ent dr. R. Pipuš iz Maribora, sedaj odvetnik istotam. Društvo je ustanovil takratni zaslužni jareninski kaplan Fr. Murkovič, sedaj župnik pri Sv. Barbari v Halozah. Vrlo mu je pomagal pri ustanovnem poslu narodni učitelj Svitoslav Hauptmann, ki je sedaj nadučitelj pri Sv. Križu nad Mariborom.
Skozi šest let je bil predsednik društvu kmet Leopold Zupančič, skozi zadnja štiri leta pa kmet Ivan Sokol.
Društveni razvoj in napredek sta krepko pospeševala delavna mladeniča Fr. Jančič in Al. Drorg, ki sta oskrbovala knjižnico. Kakor je razvidno iz imenika udov, je bilo v 10 letih vpisanih 242 udov ; seveda vsi niso bili vedno udje. Dohodkov je imelo društvo v 10 letih 567 gld. 74 kr.; udje so prebrali v tem času 9200 knjig, največ zadnja tri leta. Knjižnica šteje sedaj blizu 800 knjig. Društvo je priredilo vsako leto nekaj veselic, slavnostij in mnogo podučnih shodov. Najimenitnejše slavnosti so bile : Slomšekova 17. febr. in cesarska slavnost 8. avg. 1895., Leonova slavnost 1. jan. 1898., in Ciril-Metodove slavnosti 1. 1897., 1898. in 1899. Za društveno Čitalnico je naslikal slikar De-kleva v Mariboru 1. 1895. veliko sliko Slom-šekovo, ki jo stala 40 gld. Te zgodovinske črtice dovolj pričajo o plodonosnein delovanju našega društva v prvem desetletju njegovega obstanka.
Svoj plemeniti namen je društvo skušalo doseči s prirejanjem slavnostij in podučnih veselic pa tudi s svojo knjižnico in s časniki. Koliko dobrega jo v tem oziru storilo za narodni napredek Jarenine! Sad njegovega dosedanjega delovanja je očividen: mladina naša dandanes kaj rada prebira dobre knjige in časnike. Jareninska župnija, ki ima 3000 prebivalcev, šteje sedaj 66 naročnikov »Slov. Gospodarja« ; k tolikemu razširjenju tega izvrstnega našega tednika je tudi mnogo pripomoglo bralno društvo.
Obilo je koristilo društvo jareninskim gospodarjem ; marsikaterega so društveno slavnosti predramile iz narodnega spanja. Največ koristi pa je društvo donašalo naši ukaželjni mladini, na kateri sloni vsa naša bodočnost. Marsikater mladenič se je prej rad pomudil v krčmi cb nedeljah, sedaj pa gre v čitalnico, prebira ondi časnike, knjige pa si nese s seboj na dom. Tudi naša dekleta se v obilni meri poslužujejo društvene knjižnice.
LISTEK.
O Levčevem »Slovenskem pravopisu" in njega kritikah.
Spisal dr. K. Štrekelj.
Uvod.
Različnost v pisanju nekaterih besed in oblik je že davno vzbujala premnogim slovenskim pisateljem željo, da naj bi se dokončno vkrenilo in vstanovilo, kako je pisati te besede in oblike; saj je njih vedno menjavanje in mešanje tako rekoč na glas vpilo po pomočku, v katerem bi si pisavec v dvojbenih primerih izlahka poiskal svčta. Tej obče spoznani potrebi je srečno prišel v okom profesor Frančišek Leveč ter izdal lani v c. kr. zalogi šolskih "oijig toliko pogrešani »Slovenski pravopis." Izza Kopitarjeve dobe je to prvi veči splošni poskus, kako bi se slovensko pravopisje spravilo v določena pravila in vstanovilo za praktično porabo. Da se je Levcu ta poskus sijajno posrečil, mora pritrditi vsak nepristranski sodnik, ki ve, da je strogo dosledna vredba sleharnega pravopisnega omahovanja — to je: na vse strani dosledno pravopisje — nekaj idealnega, česar ni dosegel niti ne doseže noben narod, noben slovničar! Kar nemogoče je, zadobiti v pravo-pisju popolno edinost vseh pisavcev; pravopisec mora biti že zadovoljen, če sc njegovih načel poprime znatna večina pišočega naroda. Doseči pa se ne da taka edinost zategadelj, ;cr se jezik sam vedno izpreminja in si niti v kratkih
dobah ne ostaja enak ni pri posameznih osebah ni pri narodu, še manj pa v slovstvu, kjer odločajo vplivni pisatelji samosilno z vspehom svojih umotvorov.
Zato je pri vseh narodih in tako tudi pri nas še vsak poskus, da bi se pravopisje vredilo, našel vselej hud odpor. Če ni nobeno človeško delo popolno, smemo li zahtevati popolnosti od nauka, ki je mnogo bolj kakor kateri koli drugi odvisen od navade ali razvade, od večne mene, od samolastnosti, od narodne etimologije, od težnje, da to, kar smo spoznali za resnico, tudi v dejanju izkazujemo za resnico? Kedor pozna le nekoliko zgodovino jezikov, se ne bo temu čudil, ampak celo naturno se mu bo zdelo, da je tudi Levčev »Slovenski pravopis" našel nasprotnikov. Krivi so tega ne najmanj različni nazori o knjižnem jeziku. Nekateri namreč menijo, da knjižni jezik prenaša in prebavlja brez nevarnosti hrano, ki je ni vajen in mu jo oni nabirajo, kakor sraka gnezdo, „iz vseh strani slovanske zemlje svete." Posili ga hočejo približati hrvaščini, ruščini in — svoji slovanščini, ter pozabljajo, da je naš jezik namenjen v medsebojno porazumevanje najprej nam samim in ne drugim. Poravnati skušajo ti Jezikoslovci" razločke, ki sta jih našemu jeziku vdarila čas in kraj, in hkratu ne pomišljajo, da jc tudi to, kar sami vcepljajo in uvajajo, morda ravno tako malo slovansko, kakor naši „knjižni grehi." Vsa drugačna pa so načela, ki se jih je držal v svojem delu Leveč. Večinoma se strinjajo z načeli, katera so vodila profesorja Pleteršnika ob spisovanju slovensko-nemškega slovarja, samo da je Leveč opustil naglasna in druga dijakritična znamenja
Pleteršnikovega dela, ker jih v praktični pisavi lehko pogrešamo. Pleteršnik sam je svoja načela posnel deloma iz raznih spisov patra Stanislava Škrabea. Ta najodlič-nejši naš jezikoslovec zastopa mnenje, da se mora knjižni jezik, ki je vendar produkt zgodovinskega razvoja, tudi nadalje razvijati na stališču, iz katerega je vzrastel in na katerem se je manj ali bolj čvrsto žc razvijal do današnjega dne. To stališče pa je jezik protestantovskih pisateljev 16. stoletja, narečje dolenjsko. Seveda ne smemo popolnoma izključevati drugih narečij, iz katerih je posneti, kar imajo dobrega in lepega, zlasti v besedah; v poglavitnih stvareh pak, posebno v oblikah, sc je ravnati po dolenjščini, ki je in ostane podstava knjižnemu jeziku. Da tudi Skrabec pripušča vpliv narečij in ne stoji samo „na ribniškem stališču", kakor se mu včasi očita, je dovolj razvidno iz teh le njegovih besed: „Kaj naj bo merodajno za knjižni jezik? Kako naj izbiramo? Jaz bi odgovoril, da blizu tako-le: Kar je od začetka našega slovstva, t. j. od 16. stoletja pa do zdaj povsod, t. j. v vseh glavnih narečjih v navadi, to je pred vsem drugim, kar se ne more in se ne sme spreminjati, dokler naša slovenščina ostane, kar je, poseben slavenski jezik. Kjer pa gred6 narečja razna pota, mislim, da se bomo po pravici deržali tistega, ki je dosledniše ohranilo, kar imamo skupnega sč staro slovenščino ali hervaščino, samo da pri tem seveda ne moremo iti tako daleč, da bi vvajali glasove ki jih pri nas večina več ne poznaš." (Cvetje XVII. teč. 7. zv., str. 3.).	''
^ Halje jrih.)	'
Kot zavetišče naše mladino je tedaj bralno društvo neprecenljivega pomena za Jarenino. Bilo je prvo narodno društvo pri nas. Zato je postalo zibelka narodnega preporoda Jarenine, je pa tudi zibelka vseh drugih naših narodnih društev. Daj Bog, da bi zaslužno društvo še desetletja in desetletja širilo med jareninskimi Slovenci pravo krščansko omiko ter v njihovih srcih vzbujalo gorečo ljubezen do vere in do domovine !
S to željo je sklenil podpredsednik svoj govor in ves zbor mu je navdušeno pritrdii.
Nato so še jeden mladenič in dve deklici prav spretno deklamovali pesmi »De-dova knjiga« , »Skopuh« in »Zapuščena ribica«
kožeobstojiv Ljubljani »Slov. k r š č a n a k o - s o c i j a 1 n a zveza«. Ta naj pod svoje okrilje vsprejme tudi naša bral h a društva, ki delujejo na krščanski podlagi. »Zveza« bi pa po tem skrbela za primerno preosnovo in uživljenje vseh bralnih društev, kar bi gotovo bilo velikega pomena za naše kmečko ljudstvo. Na delo v ta namen !
V letu Slomšekove rojstne stoletnice bi bila izvršitev te misli gotovo prav posebno umestna.
Politični pregled.
Naposled še podpredsednik prečita po-zdrave zunanjih prijateljev društva. Sporni njali so se v navdušenih pismih desetletnice društva njegov ustanovitelj župnik Murkovič, prvi društveni slavnostni govornik odvetnik dr. Pipuš in prvi častni član društva in nje gov veliki podpornik, ptujski prošt Jož. Flek, bivši dekan jareninski. Slednji je društvu ob desetletnici poklonil čitalnici podobo 6 jare-ninskih dekanov, ki so v Jarenini delovali od 1. 1835 naprej, ter še 10 gld. v spomin desetletnega društvenega obstanka. Seveda so ti pozdravi povzročili veliko veselje, vziasti še tudi plemeniti dar društvenega častnega člana. Slava vrlim prijateljem in podpornikom našega društva!
Po končanem vsporedu še je imela tu kajšnja kmetijska zadruga podučni shod, na katerem sta govorila potovalna učitelja Bele in Kač.
Priprosto sicer, brez zunanjega sijaja, pa vendar dostojno smo proslavili desetletni obstanek prevažnega obmejnega društva, ki naj tudi v bodoče ne omahne v plemenitem delu za versko-narodni napredek jareninskih Slovencev.
K sklepu še nekaj besedij. Bralna društva so za naše kmečko ljudstvo in njegov duševni napredek prevelikega pomena. Imamo jih na Štajerskem že lepo število, nova pa se še vedno ustanavljajo. Kakor je v jednem oziru ta napredek vesel, žali človeka v dru gem oziru nedelavnost in zaspanost mnogih bralnih društev. Ustanovi se kmalu kako društvo, toda s tem še ljudstvu ni nič po-magano. Društvu je treba vedno delovati v korist narodovo, sicer je njegova ustanovitev brez pomena. Treba je društvu v to svrho delavnega voditelja, veščega knjižničarja in marljivega denarničarja, treba je društvu večje knjižnice in obilo dobrih katoliških časnikov, potem pa bodo gotovo lepi uspehi. V mnogih takih društvih ni pravega življenja. Ena veselica, morda celo s plesom ali s kako čestokrat za naše ljudstvo neprimerno gle-diščno igro, to je vse, kar društvo ponudi čez leto svojim udom. So celo bralna društva, ki še knjižnice nimajo.
Ce si društvo pridobi sobo za čitalnico v privatni pošteni hiši, tedaj je s tem pridobilo zelo veliko. Kjer pa so čitalnice v gostilnicah, tam redno povsod zaspi društvo. Pri nas na Štajerskem skoraj povsod v slogi sodelujeta pri bralnih društvih duhovščina in učiteljstvo. Duhovniku je celo sveta dolžnost, da sodeluje pri bralnem društvu, kajti kot duhovni pastir ima pazljiveje oko na mnogoterosti, o katerih si posvetnjaki ne lomijo glav, pa vendar lahko veliko škodujejo ugledu društva pa tudi udom. Posebno pri izbiri knjig in časnikov bodi dušnih pastirjev beseda odločilna. Tako sa ne bodo za kmečko ljudstvo nikjer naročili v teh društvih časniki ali knjige slovenske, ki hočejo vzeti ljudstvu našemu najdražjo svetinjo, sv. vero, mu pokvariti narodno mišljenje ter ga pripeljati v tabor grobokopov slovenske narodnosti. Zato, duhovniki slovenski, ne branite se plemenitega dela v naših bralnih društvih!
Seveda se naj bralna društva preosnav-ljajo primerno današnjim terjatvam in potrebam. Njih veselice naj ne bodo samo izključno zabavne, temveč pred vsem podučne, navdušujoče. Bralna društva naj se ozirajo na današnji krščansko-socijalni tok, naj po svojih močeh tudi ljudstvo pripravljajo za izboljšanje slabih narodno-gospodarskih od-nošajev. Dalo bi se o tem še veliko pisati. Eno bi bilo posebno važno za te vrste društva, namreč : Z v e z a, ko že imajo vsa druga društva svoje zveze. Sicer bi ne bilo treba ustan ovijati nove »Zveze«,
V Ljubljani, 18. maja.
Vlada in obstrukcijo. Napram sedanjim razmeram o avstrijskem parlamentu je Koerberjeva vlada skoro popolno brez vse moči. Ustavnim parlamentarnim potom se ne bodo z lepa zboljšale neznosne razmere. Saj je bil še tedaj zaman vsak poskus, ko so imeli vodstvo situvacije v rokah samo gotovi nemški kričači, za katerimi je stal seveda s poslanci vred ves radikalni tabor, se daj so pričeli obstrukcijo še Miadočehi, ki imajo mej volilci istotako močno zaslombo. V obeh taborih je toraj vse skra]no napeto in vlada so ne sme ganiti niti na levo niti na desno. Ustavna parlamentarna rešitev iz te zmede je po sodbi raznih politikov sedaj skoro popolno nemogoča in je zaman vsak Koerberjev poskus. Iu v teh razmerah svetuje neki nad strankama stoječ in objektivno sodeč parlamentarec v včerajšnjem uvodniku dunajske »Reichsvvehr«, naj vlada potom cesarske naredbe uveljavi sedaj predloženi jezikovni načrt za Češko in Moravsko, in ker niti sedanja niti pozneja poslanska zbornica ne bo izvedla spremembe poslovnega reda, je najbolje, da tudi za to poskrbi vlada sama' s pomočjo § 14. Seveda bi morala poprej odgoditi sedanje zasedanje ali pa razpustiti parlament. Ako meni objektivno sodeči parlamentarec, da se bodo na ta način radikalno zboljšale razmere v parlamentu, se zelo moti. Niti Cehi niti Nemci si ne bodo dali zamašiti ust, dokler jim vlada ne ustreže.
Obstrukcija se nadaljuje. Včerajšnja seja poslanske zbornice je bila zopet zelo »plodonosna«. Od jednajste do 7 ure zvečer je trajala seja in vendar ni prišlo do dnevnega reda. Do četrte ure so brali zapisnikarji došle predloge, interpelacije, zakonske osnove in drugo, potem so se pa pričela imenska glasovanja in zaključenja in prekinjenja seje. Do besede sta prišla samo poljedelski in finančni minister, ki sta predložila jezikovna načrta. Tako se je toraj »delalo« za blagor ljudstva. Jutri bo menda bolje, vsaj listi poročajo, da Miadočehi jutri ne bodo ugovarjali razpravi o obrtni noveli. Ako tudi danes ne pojde, poskusili bodo še jutri, potem pride pa zopet delegacijski teden, v katerem si bodo možje lahko oddahnili od napornega »dela«.
Z govorom posl. Jaivorskega povodom otvoritve zasedanja avstrijske delegacije je večina poljskih iistov zelo nezadovoljna. »Glos Narodu« vprašuje mej drugim, kdo je pooblastil viteza Javvorskega, da se je v ime narodov priklanjal maliku nemške sile in pel slavospeve na čast alijanci z Nemčijo? Slovani, posebno pa Poljaki se niso padli tako globoko, da bi se uldanjali pred svojim najnevarnejim zatiralcem. List prote-stuje proti taki politiki, ki škoduje ugledu poljskega naroda. — »Gazeta Narodova« pravi, da vitez Javvorski ni govoril kot Poljak in tudi ne kot vodja parlamentarne av-tonomistične večine, marveč le kot predsednik avstrijske delegacije. — Te besede pač ne smejo veljati samo vitezu Javvor-skemu, marveč večini članov poljskega kluba.
Afera atašeja barona Giesla je sedaj definitivno rešena. Kakor se oficijelno poroča, je bil mož namenjen na učno potovanje v Armenijo ter je prosil tem povodom potrebnega potnega lista, kakor vsak drugi popotnik. Pri znani naglosti turških uradov pa seveda naš baron ni dobil pravočasno potnega lista, vkljub temu je odpotoval in naročil, naj se mu dopošlje v Trapezunt. Toda atašej bi bil imel velike sitnosti s turškimi oblastvi pri vkrcanju na ladijo, ker se strogo revidirajo listine in prtljaga. Da se temu izogne, stopil je Giesl na vojno ladijo »Taurus«, ki je izvzeta teh določb, ter
se prosto odpeljal do lloydovr.ga parnika »Aurore«, ki ga je odvedel dalje. Oficijelno se tudi naglaša, da mu pri tem ni naspro tovala ne Turčija in ne Husija, katere poslanik mu je dal prav topla priporočilna pisma za na pot. O kakem odtočnem posredovanju avstro - ogerskega poslanika pri turški vladi toraj ne more biti govora, ker v to ni dal nihče najmanj« ga povoda.
Splošne parlamentarne volitve v Italiji se vrše po poročilih baje dobro in-formovanih listov vsekako še v mesecu juniju po sedanjih volilskih imenikih, ki so veljavni le še do L julija. Kakor sedaj stvari stoje, meni vlada, da bo z novimi volitvami precej na boljem. Seveda je to le njeno mnenje, opozicijonalne stranke pa sodijo drugače.
Bursko odposlanstvo v Ameriki. Mej brzojavnimi poročili smo včeraj javili, da so 15. t m. burski odposlanci srečno dospeli na severo-ameriška tla in bili v New-jorku navdušeno vsprejeti. Za njih vsprejem sejesostavil poseben odbor, ki bo poskrbel, da bode deputacija vsprejeta na merodajnem mestu in se jim izpolni želja, ki jih je do-vedla v Ameriko. Že večkrat se je pokazalo, da je ameriško prebivalstvo po veliki večini vneto za bursko stvar in da bo, kakor stvari sedaj stoje, prodrl pri prihodnjih vo-htvah za predsednika le oni kandidat, ki simpatuje z zatiranim prebivalstvom južnoafriških republik. V poslanski in senatsld zbornici imajo te vrsto politiki večino in je toraj umevno, da so bili odposlanci pri dohodu na ameriška tla vse drugače sprejeti, kakor pri sorodnih jim Nemcih, kjer oficijelni krogi ničesar niso hoteli čuti o njih dohodu na evropska tla. Seveda je tudi v severo - ameriških 'oficijelnih krogih precej mrzlote nasproti burski deputaciji, ker se Mac Kinley kolikor toliko boji oholih Angležev, vendar se pa ne upa te mrzlote kazati javno, dobro vedoč, da je njegova predsedniška čast odvisna od Amerikanov in ne od Angležev. Vsled tega je tudi sklenil ministerski svet, da vsprejme bursko deputa cijo kakor druge diplomate in sprejme od nje poverilna pisma, ako jih nosi seboj. Meni pa, da mu bo pri tem zelo olajšano postopanje, ker deputacija neki nima nobenih te vrste papirjev. Seveda s tem ne bo vse opravljeno in načelnik deputacije goji naj boljše nade.
Popoludne ob polu treh seje Presvit.i ou-peljal na 20 minut oddaljeno.'graščino Krum perk, kjer je v prenovljeni domači kapeli podelil zakrament sv. birme dvema hčerkama barona Rechbacha in pa 16 drugim hirmancem, katerim sta bila botra g. baron in njegova gospa soproga.
Ob četrti uri nas je Presvitli zapustil m se odpeljal na bližnjo Goričico. Videlo se jo in presvitli nadpastir naj bo prepričan, da «i je pridobil srca vseh, in zastonj bi se trudili Njegovi nasprotniki, udanost, ljubezen, zvestobo izruvati iz src hvaležnih župlianov dobskih!
Iz St. Jurija pri Kranju. Pretečeni teden smo imeli pri nas sv. misijon, katerega so vodih čč. oo. frančiškani Kasijan Zemljak Engelbert Pollak in Avguštin Čampa. Da so imenovani misijonarji v resnici izborni govorniki, pričala je pri vsakej propovedi natlačeno polna župnijska cerkev sv. Jurija. V spovednici pa so prav pridno pomagali čč. gg. sosedje, saj je bilo nad tri tisoč obha jancev. Sveti čas duhovnega prenovljenja smo zaključili v nedeljo dne 14. t. m. s slovesnim obhodom z Najsvetejšim.
Vodil ga je ob obilni udeležbi pobožnega ljudstva preč. g. duh. svetnik župnik predoseljski. Slovesnost ste poveličali s svojo udeležbo vrli požarni brambi iz Št. Jurija in Vogelj. Gg. misijonarje pa še enkrat na tem mestu zahvaljujemo za trud, ki so ga imeli z nami in za seme božje besede, katero so sejali v naša srca; Bog jim bodi plačnik.
Izredne hvaležnosti svojih župljanov pa naj si bo s vest naš preč. g. župnik Anton Kukelj, ki nam je v primeroma kratki dobi svojega gorečega pastirovanja med nami že dvakrat priredil »srečni in zlati čas sv. misijona«, ob katerem je brez dvoma nebeški Oče obakrat delil obilne milosti s svojega večnega trona.
Dopisi.
Iz Doba pri Ljubljani. Dne 10. majnika točno ob 4. uri vzradostil nas je naš ljub Ijeni vladika s svojim prihodom na birmo. Žal, da je deževno vreme onemogočilo slo vesnejši vsprejem, katerega se je zlasti šolska mladina veselila. A vkljub plohi so se peljali vendar Presvitlemu do farne meje — do bistriškega mostu — nasproti gosp. župnik, štirje domači župani z odborniki in več drugih mož. Po svetem blagoslovu v cerkvi hiteli smo v šolo. Tu še le je šolska mla dina pozdravila Presvitlega in mu v znak spoštovanja in hvaležnosti podarila krasen šopek svežih vrtnic. Po kratki večerji je 3resvitlemu na čast priredila domača požarna hramba podoknico z godbo in bakljado. Drugi dan zjutraj od tri četrt na 5. do tri četrt na 9. je goreči nadpastir marljivo spo-vedoval. Po slovesnem vhodu ob 9. uri in sveti maši, pri kateri je bilo navzočih dvanajst gospodov duhovnikov in natlačeno polno domačih vernikov, je Presvitli vne-mal vernike k češčenju presvetega Srca Je zusovega, Matere Božje in sploh k vernemu življenju.
Pohvalno je tudi priznal vnemo in trud gospoda župnika in faranov za vsa obilna dela in popravila po potresu pri cerkvi in cerkvenih poslopjih. — In res se lahko vsak prepriča, da je po potresu v Dobu skoro vse prenovljeno, večinoma novo, ne da bi župljani pri tem kaj znatno trpeli: V cerkvi nov lepi rencs. veliki altar, sicer bogato pozlačen in polihromovan, a vendar strogo v cerkvenem duhu in elegantno izdelan, nova prižnica, (altar in prižnica sta delo domačina g. A. Rovšeka iz Ljubljane); krasna v ognju pozlačena tabernakljeva vratca delo g. Kre-garja in slike delo g. Jebačina ; potem nov tlak, novo orgije, novo župnišče in gospodarska poslopja, — vso zasluži priznanje in pohvalo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. maja.
Dopolnilne volitve v ljubljanski občinski svet. Danes je volil prvi razred, ki ima 626 volilcev. Dobili so dosedanji občinski svetniki Gogola 166, Velkavrh 166, Žužek 165, dr. Stare 149 glasov. Na novo je izvoljen Jan. Dejak, posestnik Auerjeve pivovarne, s 162 glasovi. Po 1 glas sta dobila Avgust Erzin in dr. Kušar. Poleg tega sta dobila še Bahovtc Jos. 1 glas in Seemann A. 1 glas.
K svetovnej razstavi v Pariz je
nameraval posebni odbor prirediti skupno popotovanje Slovencev. Zaradi pičlega števila zglašencev, zlasti pa, ker ni bilo mogoče vdeležencev glede časa in bivanja v Parizu zediniti, je odbor s svojim delovanjem prenehal. Skupno popotovanje v Pariz prireja tvrdka Topič v Pragi. Za osemdnevno bivanje v Parizu, vožnjo v II. razredu in vso hrano se zahteva 230 gld. in za 14 dnevno bivanje 325 gld. — Natančneje sporočilo podaja tvrdka sama pod naslovom: Admini-straci společnych vyprav na vystavu v Pari ži 1900 (Knihkupectvi F. Topiče) Praha, Ferdinandova trida 9.
Štajerske novice. V Ptuju se je z ministerskim odlokom opustilo jedno notarsko mesto. — V Celju je umrl Friderik Mahes,
posestnik hotela »Erzherzog Johann«. _ V
blivnici pri Mariboru zidajo novo šolo. Komaj so postavili glavne stene, že so sliv-niški Slovenci naredili na šolo napis: »Volks-schule!« — V nedeljo bodo pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah ustanovili mlekarnico in Raifaisenovo posojilnico. — V Iki si krepe zdravje trije duhovniki lavantinske škofije: kapelan A. Drofenik, župnik Franc Brglez in dekan Jernej Voh. — V mariborskem »Narodnem domu« je odslej preskrbljeno tudi za prenočišča.
Obolel je precej hudo ljubljanski mestni katehet gospod Rok Merčun, ki biva sedaj v Leonišču. Priporoča se prijateljem v memento.
Nesreča na Savi pri Jesenicah.
O tej nesreči smo prejeli še nastopno poročilo : V soboto popoldne sta strla v tovarni na Savi železnična vagona s svojimi »pu-farji« tovar. delavca Franceta Ilebrle iz So-rice. Izdihnil je v nekoliko minutah. Delal je v tovarni od 1. maja in ne le 4 dni, kakor se je nekje trdilo vedoma in nEfmenoma. Kdo je vzrok tej nesreči, ne moremo reči

kar naravnost, gotovo pa pomanjkljivo nadzorstvo in nepaznost. Sploh je pa najbolj neprevidno delavce novince puščati k tako ne varnemu delu. Zapustil je ženo in dvoje nedoraslih otrok. Da bi imela uboga vdova zastopnika, ki bi se potegnil za dostojno odškodnino, kakor so nam znani slični slučaji iz Gradca, Prage, Plzna ! Pa kaj mi slovenski delavci smo v tem oziru še daleč za drugimi, ki imajo za take slučaje društvenega advokata brezplačno na razpolago. Kapitalisti in birokracija pa ilak neradi pogledajo na tako nizka bitja, kakor smo delavci. G. Lukman, pokažite vzlasti v tem slučaju »lju bežen do bližnjega«, kakor ste govorili v de želnem zboru.
Skušnje učiteljske sposobnosti so
naredili v Kopru: Albina Gerželj, učiteljica v Telminu, Josip Sore, učitelj na Žagi pri Bovcu, Fran Murnik, učitelj na Vrnem pri Kobaridu, Grad N., učitelj pri Vipavi, Bruno Jurinčič iz hrvatskega jezika in gospica Lucija Lerica. Iz slovenskega in hrvatskega jezika Ljubica Šepič, učiteljica v Hrušici. Iz hrvatskega kakor učni jezik Emil Pakiž, učitelj v R'/diku in A. Medvedič iz italijanskega jezika.
Iz Zagorja ob Savi. P od učno predavanje je imel preteklo nedeljo pri nas g. dr. E. Kramar, vodja kemijskega preskuševališča iz Ljubljane. Kljub neugodnemu vremenu se ni bal pota in tudi precej ukaželjnih kmečkih mož se je zbralo k lepemu predavanju. Z velikim zanimanjem smo sledili res praktičnemu poduku. »Kakoršna setev, taka žetev«, je utemeljeval g. doktor in kazal, kako je vse na semenu ležeče, koliko na semenu zavrže kmetovalec, ker gleda na ceno seme, in ne na kakovost. S povek-ševalnim steklom smo še le videli, kako sleparijo pri semenih. Le en glas je bil med navzočimi: Škoda da vsled dežja niso mogli kmetje iz okolice priti. In eno željo smo imeli, da bi g. doktor še prišel v poletju v lepem vremenu v Dolino, kjer bi se zbrali še v veliko večjem številu. Da so možje res razumeli in se zanimali, kazali so posebno s tem, da so ob koncu kar silili z vprašanji na dan. — Zadnjič je »Slovenec« omenjal, da hočejo pri nas sezidati »Narodni Dom«. Čas bi že bil, saj so že pred dvema letoma lovili krone in goldinarje po vsej okolici. Toda imeti ga hočejo tisti, ki sami več ne vedo, kaj »hočejo«. Ne bomo ravno trdili, da bi ne mogli zidati, saj imajo posojilnico ; toda vprašanje je, kdo ga bo ob-iskaval. Mi jim svetujemo, naj tudi v tem oziru sklenejo zvezo z mokrači, ktr brez teh so — ničle.
Škofijsko zborovanje sklicuje lavan-tinski knezoškof za dne 4., 5. in 6. sept. v Maribor.
f Dekan monsignor Jožef Fric.
Po dolgem bolehanju je izdihnil dne t. m. zjutraj v bolnišnici usmiljenih bratov v tet. Vidu svojo dušo šmohorski gosp. dekan Jožef Fric, papežev častni komornik, kn,-šk. konz. svetovalec itd. 18 let je pokojnik služil v Šmohoru, prej pa kot kaplan v Spodnjem Dravogradu v Pliberku, ter dolga leta kot provizor v Žrelcu. Porodil se, je dne 7. marca 1839 v Medborovnici, v maš-nika je bil posvečen dne 31. julija 1864. Pokojnik je bil jako ljubeznivega in blagega značaja ter zelo dobrotljiv. Zadnja leta je hudo in mnogo bolehal in večkrat je moral iskati zdravja poraznih kopališčih. Ko seje bolezen shujšala, je šel k usmiljenim bra tom v St. Vid ob Glini, kjer je našel jako skrbno postrežbo, a zdravja ne več. Voljno in udan v božjo voljo je trpel in prenašal hude bolečine. Gotovo mu je Bog sedaj bogat plačnik za to ! — Pogreb je bil v petek dne 11. maja v Št. Vidu. Sprevod je vodil tamošnji g. dekan Leks, ki je spregovoril tudi ob odprtem grobu nekaj besedij pokojniku v slovo. Nad 25 duhovnikov od blizu in daleč, zastopstva občine, krajnega šolskega sveta itd., sorodniki in več došlih prijateljev je spremljalo pokojnika k zadnjemu počitku. Svetila mu večna luč!
Iz celovške škofije Č. g. Janez K o-k o s c h i n e gg, župnik v Gnezavi, je postal župnik pri sv. Valburgi in č. g. Jožef Las-s n i g, župnik v Št. Petru v Kačtalu, župnik v Molcbihlu. — Na sv. Višarje gredo letos čč. gg.: Fr. Meško, kaplan v Škocijanu (zakristan), Janez Š n e d i c, kaplan v Spod. Dravogradu in o. Laetus Kovač, frančiškan
v Beljaku. — Za administratorja dekanije Smohor je imenovan č. g. K. Kal t, župnik v Vižbrijah. — Č. g. J. Schivvitz, kaplan v Šmohoru, je imenovan za provizorja ravno tam. — Župnija Šmohor je razpisana do 23. junija t. 1. — Cecilijino društvo krške škofije ima na binkoštni torek shod v Celovcu.
Koroške novice. Cesar je dal požarni brambi za MlinarČe-Dicoves 200 K podpore.
—	Ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku je dobilo novo krasno palačo, ki se je slovesno blagoslovila in otvorila dne 30. aprila.
-	36letni železniški sprevodnik J. Robač v Beljaku se je dne 7. maja sam utopil v Dravi. Bilo se mu je zmešalo. Trupla niso našli. — Gospod Valentin Raunig, učitelj v St. Štefanu, je prestavljen za nadučitelja v Melviče. Za St. Štefan izpraznjeno učiteljsko mesto je razpisano do 22. maja. Znanje'slovenščine se ne zahteva! Ali slavni c. kr. okrajni šolski svet v Šmohoru ne ve, da v St. Štefanu še prebivajo Slovenci, da tamoš-njo šolo obiskujejo slovenski otroci? Ali se nam mora vedno meriti s krivično mero !
—	Pri novačenju v Šmohoru so potrdili 86 novincev. — V Blačah bodo zidali novo šolo.
-	Uesar je imenoval finančnega ravnatelja v Lincu, pl. Glomerja. za finančnega ravnatelja v Celovcu. - Cesar je podelil vodji godbenega društva v Celovcu, .J. Reiter-ju, zlati zaslužni križec. — Dne 9. t. m. je v Celovcu v svojem uradu nanagloma umrl deželni inženir R. Zemanek. Svoj čas vodil je stavbena dela pri Franc-Jožefovi cesti ob vrbskem jezeru. — Cesar ni potrdil lovske postave, kakor jo je sklenil lani koroški deželni zbor, in sicer iz »deželnih in formalnih vzrokov«. To zopet kaže, kako »premišljeno« delajo postavodajalci deželnega zbora.
Iz ljubljanske okolice. Dva v »Slo vencu« št. 110. navedena slučaja me napotita, da napišem nekatero opazke. Dunajski dopisnik daje v imenovani številki katoliškim vseučiliščnikom svet, naj bi opustili buršov-ske običaje, ter odložili burševske čepice, češ, s tem bi se izognili mnogim nepotrebnim neprijetnostim, če ne hujšim posledicam. Tudi našim kmečkim fantom se mora svetovati, naj bi že enkrat opustili stare vko-reninjene razvade, iz katerih izvira toliko zla, toliko sramote za občine in usodnih posledic za marsikoga. — Sem spada v isti številki naveden slučaj iz Šiške, kjer so fantje zahtevali od ženina 45 gld. Menda se ta navada nahaja povsod po Kranjskem, posebno pa fantje v ljubljanski okolici stavijo prav predrzne zahteve. Ta običaj je javno nasilstvo, občutna škoda za ženina, kateri ima že itak nebroj stroškov. Denar, katerega fantje dobijo, zapravijo v pijanosti; pogosto nastanejo iz tega pretepi in uboji, surovost se pospešuje. Vse slabe nasledke za mladino ima tudi »sprejemanje« (krst) med fante. Fant določene starosti mora dati za pijačo, da sme med njo; popiva se celo noč. Če bi se kdo branil plačati, nagajajo mu in ga preganjajo tako dolgo, da se vda. Navadno je tak mladenič zgubljen ; prav ta grda razvada je vzrok, da je surovost tako splošna. Vsa opominovanja od strani dušnih pastirjev ne koristijo mnogo; tudi kongre-gacije za mladeniče ne odpravijo pri splošnem terorizmu teh razvad. Tu bi m orala gosposka ostreje postopati in strogo prepovedati te nerodnosti. Županstva, občinski možje imajo priliko z odločnostjo zabranje-vati take slabe, mladini tako škodljive priložnosti.
Socijalni demokratje in židi. S
slastjo poroča graški »Arbeitenville« o dveh obsodbah graških trgovcev, ki sta prišla v nasprotje s kazenskim zakonom. Meščanski listi so povsem zamolčali, da je bil graški podžuj)an I. Selbacher, trgovec z jestvinami, kaznovan, ker je olje ponarejal, in J. Sehvvab, veletržec, ker je neko branjevko sleparil; in »Arbeitenville« se o ti priliki zgraža o toliki moralni propalosti meščanske preše. No, stvar bi bila dobra, ko bi le bili soc. dem. v tem oziru sami kaj boljši od meščanskih strank. Znano je, kako trdovratno molči »Arbeitenville«, ko obsodijo radi sleparije kakega rudečkarja ali Žida. V Gradcu se jo vršila zadnjo dni obravnava mej Židom Gustavom otierom in čevljarskim mojstrom I. Kickmeierom. Kickmeier je namreč v svoji izložbi razstavil par raztrganih čevljev, ki jih jo neka služkinja kupila pri Stioru za
11 kron in osem dni nosila, ki so se pa v tem času popolnoma raztrgali. Poleg čevljev in njih zgodovine obesil je še Kickmeier Stierove reklamne listke o izredni kakovosti svojega blaga. Radi tega je Stier vložil tožbo proti Kickmeieru. V razpravi se je dognalo, da niso čevlji vredni niti 2 kroni, ker so iz umetnega, ponarejenega blaga, in Kickmeier je bil oproščen. Stvar je pa tudi drž. pravdnika tako zanimala, da je začel preiskavo proti židovskemu trgovcu s čevlji iz Karlovih varov. O ti, zlasti za delavce in obrtnike zanimivi razpravi pa molči »Arbei-tervvil e«, ker mu je urednik žid dr. Scha-cherl, ker mu židovski trgovci dobro plačujejo inserate za svoje »šund« blago, ker so židje vneti in požrtovalni privrženci rdeče internacionale.
Dva morilca obsojena na smrt. V Gorici sta stala pred porotniki Ivan Sfi-ligoj iz Fojane in Ant. Battistuta iz Krmioa. Umorila sta v hiši BattiBtuta Ivana Bedo ter ga tako razmesarila, da ga skoro ni bilo mogoče spoznati. Pila sta ž njim prej v Krminu in Meraru. Mrtvega Bedo so dobili v bližini Battistutove hiše, a sled krvi je vodil v hiše. Battistuta je dejal, da sta se Beda in Sfiligoj pri njem sporekla in potem odšla. Sfiligoja so aretovali na njegovem domu, ko je imel še vse krvave roke. Pri obravnavi sta se izgovarjala, da sta bila pijana. Obsojena sta bila na smrt na vislicah. Mati Sfiligojeva se je pri razglasitvi obsodbe zgrudila nezavestna.
Ljubljanske novice. I z L j u b 1 j a n e pobrisal jo je Ivan Filipič, računski natakar znane Borštnikove. Ljudje govore, da je šel za njo v Ameriko. Nekdaj tako dobro obiskani hram v Slonovih ulicah stoji sedaj zaprt in osamljen. — Ponesrečila sta se: Tesarskega vajenca pri g. Zakotniku Ant. Hlebsa jo prijela pila in ga opasno poškodovala na levi roki. Zavreti vosek je plusknil v obraz in na roki Vladimiru Ju-vančiču, svečarskemu pomočniku pri O. D. ter ga zelo opekel. — Splašila sta se včeraj na Tržaški cesti dva konja, last posestnika Pirca z Viča. Pri domu sta se zaletela v zid s tako močjo, da si je jeden zlomil hrbet. — Kaj seje primerilo v pijanosti Jankovičevemu hlapcu, pripovedovali so si danes ljudje po trgu. Matevž Bergant je hlapec pri Jankoviču. Pri Blumauerju se je božje kapljice tako napil, da so ga komaj noge nesle. Mož se je težko kobacal proti domu in prav všeč mu je bilo, da mu je prišel na pomoč nek drug hlapec, kateri ga je prijazno izpraševal in konečno spremil celo na hlev. Tu je Matevža spravil spat, za „Ion" je pa previzitiral njegove hlače, v katerih pa ni našel solda, ker je Matevž že vse prej zapil. Vzel jo zato Ma tevžu srebrno žepno uro. Policiji je Matevž tatinskega Samaritana opisal ter ga je poli cija zasledila v osebi Martina Kralja. — Samomorilka, o kateri smo včeraj poročali, da se je zastrupila v hotelu »Pri slonu«, je žo mej vožnjo v Ljubljano pripovedovala nekemu potniku, da je neuteš-ljiva radi smrti svojega otroka in da bodo žalostne rodbinske razmere njena smrt. Po izjavi dotičnega potnika je samomorilka hči nekega generala in je po smrti svojega prvega moža, ki je bil častnik, omožila se z nekim trgovcem v Trstu. Na mizi je pustila 30 kron za sobo in za pogreb in listek z naročilom, naj pošljejo nje stvari na Vilmo Ileurak v Trstu, Via Lazzareto vecchio številka 4. Določila je, da mora slika nje umrle hčere ž njo v grob. Mož samomorilke živi v Lincu, sestra pa v Trstu. Njeno pripovedovanje, da je hči nekega generala in da je imela prej generala za moža, ni resnično in jo izviralo že iz mračnega duha. Pravo njeno ime je Ernestma Untenvalder. — V j a rok p rebrn i li so so konji Cuzak Ivana na Tržaški cesti. — Mestni električni železnici nagaja gospod Friedrich, gostilničar na Mestnem trgu. Navaja razno vzroke, vsled katerih ga bi železnica ovirala v njegovem poslovanju in bi niti sodov no mogel izvažati. Zato se še ni pričelo z zgradbo.
Pred novomeškimi porotniki sta bila obsojena trgovec Martin Zaje iz Št. Jerneja na 2 leti ječe in njegova žena Marija na 6 mesecev ječe radi goljufije. Zaje je, ko je bil žo pasiven, trgovino odstopil svoji pastorki in prodal nekaj zemljišča, da bi prišel tako do denarja.
Poročil se je v Žužemberku g. dr. Andrej Kuhar, tamošnji notar, z gospodično Berto pl. Dobner.
Občni zbor društva sv. Cirila in Metoda za Istro bode 31. maja v Opatiji.
Delavska stavka v Vevčah. Delavci papirne tovarne v Vevčah, katerih je nad 800, so ustavili delo dno 17. t. m. ob 4. uri popoludne. Danes 18. t. m. ob 8. uri so imeli delavci shod pred tovarno, da izrečejo želje. Nadejamo se, da se dogovor mej tovarno in delavci kmalu in mirnim potom dožene.
Resnična dogodba iz Celja. Celjski
policaj čaka po službenih opravkih na kolodvoru sekundarnega vlaka. Od perona sem pride potnik, ki se »varnostnemu organu« zdi sumljiv; stopi torej k njemu in ga seveda nemški vpraša: »Kako se pišete?« — Potnik: »Marš!« — Policaj: »Govorite z menoj dostojno! Kako se pišete?« — Potnik: »Marš!« — Policaj: »V imenu postave Vas zaprem!« in odpeljal ga je. Drugo jutro jo raport pri uradnem predstojniku. Le ta vpraša nesrečnega arestanta: »Zakaj ste se nedostojno vedli proti policaju in ga nagnali z „marš" ?« — Našemu potniku se je še le sedaj zasvetilo in je odgovoril: »Ali prosim, gospod predstojnik, policaj me je napačno razumel: jaz se pišem namreč Marš.« Kako se je potem ta afera dognala, nam ne poročajo uradni viri.
Izlet na Mrzlico napravi 24. t. m. »Slovensko planinsko društvo«. Izletniki se odpeljejo z jutranjim vlakom do Trbovelj, kjer se udeleže, predno odrinejo na Mrzlico, tudi sv. maše.
Novo društvo so ustanovili delavci in delavke tobačne tovarne. »Podporno društvo delavcev in delavk v ljubljanski tobačni tovarni« ima namen, vsestranski podpirati svoje člane ter jim skrbeti za izobrazbo in zabavo. Pravila je vlada že potrdila.
Kanal mej Donavo in Adrijo. Inženir Wagenfiihrer na Dunaju, ki ima koncesijo za pripravljalna dela tega kanala je že odredil, da inženirja Maks llubar iu Albert \Vesselski skoro pričneta s pripravljalnimi deli. Na K r a n j s k e m so bodo ta dela vršila v smeri Vrhnika, Logatec, Spodnja in Zgornja Planina, strmca in Razdrto.
Nesreča na sejmu. Kupčevalca s konji Mih Tomše iz Skopič pri Cerkjah, ki je 12. t. m. prignal več konj na sejm v Veliko Loko, je v trenutku, ko je hotel prepričati kupca, da kobila ne brca, žival tako sunila z zadnjo nogo v trebuh, da je vsled dobljenih ran umrl še isti večer v hiši Ign. Smrekarja, kamor so ga prenesii, ker ni mogel do dorna.
Na živinski semenj v Vel. Loki so prignali 12. t. m. 537 krav, 682 volov in 216 konj. Kupčija je bila zelo živahna.
Prve črešnje so že prišlo na goriški trg. Prodajajo jih po 60 do 80 kr. kilo. Jagode prodajajo po 1 gld. 20 kr.
Požar na pariški razstavi. Nesreče na pariški razstavi se množe. V torek je nastal v prostorih stavbe za elektriko požar, ki je uničil sprevodno žice.
•Oamts&tva.
(Vabilo k zabavnemu večeru,) katerega priredi »Katoliško društvo za mladeniče« v Ljubljani v nedeljo dne 20. maja 1900, točno ob '/»8. uri zvečer v R ikoclel-skem domu, Komenskcga ulice št. 10. — Vspored: 1. Dr. B Ipavec: »Slovenska pesem«. zbor. 2. »Ilirska tragedija«, deklama-cija. 3. D.Jenko: »Sto Čutiš, Srbine tužni ?«, zbor. 4. A. Nedved: »Dijaška«, zbor. 5. Govor. 6. »Dr. Čuden in njegov sluga«. Veseloigra v štirih dejanjih. 7. Prosta zabava. — Pevske točke izvajajo orgljarski učenci cecilij i nega društva. — Vstopnina: Sedež 1. do 5. vrste 60 h. sedeži 6. do 10. v. 40 h, stojišče 20 h. — Prostovoljni darovi se hvaležno sprejemajo.
(Vabilo k majnikovi veselici) katero priredi katoliško bralno društvo na Vrhniki v nedeljo, dn^ 20. majnikt v dvorani »Katol. Doma«, Čisti dohodek je name-njen »Družbi sv. C rila in Metoda«.' Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Vstopnina: Sedeži I. vrste 40 kr., II. vrste 30 kr. Stojišče 20 kr. — Predplačila so glede na blagi namen hvaležno vspr.jmo. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, IS. maja. Današnja seja je bila v državnem zboru nrppoi mii-n*
Na dnevni red se ni prišlo, ker so se celo sejo prebirale razne vložene peticije in predlogi. — Naiični minister je odgovoril na interpelacijo antisemitov zaradi izgredov na dunajskem vseučilišču. Dejal je, da bo vlada strogo gledala, da se ohrani red. Ako bi to ne bilo mogoče, da bo zaprla vseučilišče, vsled česar bi vsi dijaki izgubili jeden semester. — Ministerski predsednik Koerber je odgovoril na interpelacijo dunajskih liberalcev zaradi dunajskih občinskih volitev. Liberalci s tem odgovorom niso bili zadovoljni. Poslanec Wrabetz je dejal: Ta odgovor je ministru skoval kak magistralni uradnik.— Na ta klic so zahrumeli proti Wrabetzu: Vi ničvredni židovski hlapec! Predrz-než! Sram ga bodi! — Nastal je tak vrišč, da je Wrabetz še le po dolgem času mogel staviti predlog, naj se v prihodnji seji otvori debata o ministrovem odgovoru. Ta predlog je bil odklonjen. Ob koncu seje naznani predsednik, da bo prihodnjo sejo naznanil pismenim potom. Poslanec Kaiser je predlagal, naj je prihodnja seja jutri. Ta predlog je bil proti glasovom Cehov vsprejet.
Dunaj, 18. maja. (C. B.) Poslanska zbornica. — Naučni minister odgovarja na interpelacijo posl. Weisskirchnerja radi izgredov na vseučilišču. Minister izraža nado, da se bo rektorju in senatu posrečilo uvesti zopet normalne razmere, da ni umestno posegati v kom-petenco akademične oblasti, ker bi se s tem položaj še bolj poslabšal. — Potem ko je predsednik odkazal odsekom vladni predlogi o uravnavi razdelitve alkoholske množine in o deveturnem delavniku v premogovnikih brez prvega branja, se je pričelo branje došlih vlog, ki se ob V,2. uri še nadaljuje.
Dunaj, 18. maja. Predsednik zbornice je izročil predloge oglede obrtne novele obrtnemu odseku. Cehi bodo jutri še obstruirali, pozneje pa bodo dopustili obrtno novelo v razpravo.
Dunaj, 18. maja. Včerajšnja seja je trajala od polu 12. ure do 7. ure zvečer, ne da bi bila zbornica pričela razpravo o točkah dnevnega reda.
Dunaj, 18. maja. Danes bo seja parlament;!rne komisije desnice. Člani slovanske krščanske zveze bodo predlagali. da se izvoli jezikovni odsek, ki naj do gotovega dne v juniju izdela načrt za jezikovni zakon. Mej tem časom pa naj zbornica razpravlja druge stvari, reši naj predlog glede 9urnega delavnika v rudokopih, obrtno novelo itd.
Dunaj, 18. maja. Železniški odsek je imel danes sejo, v kateri so pa Cehi obstruirali. Načelnik je moral zaradi nemira sejo zaključiti.
Celje, 18. maja. Dr. Mravlag se je odločil prestopiti k protestantizmu. Z njim prestopi tudi nekaj drugih celjskih nemških veličin.
Berolin, 18. maja. V včerajšnji seji poslanske zbornice se je pričela obstrukcija. Izvršilo se je več glasovanj po imenih.
Rim, 18. maja. (C. B.) Parlament je razpuščen. Nove volitve se vrše 3. junija, novo zasedanje se otvori 16. junija.
London, 18. maja. V slučaju, da Roberts zasede Pretorijo, razpusti vlada parlament, da dobi potem volitev večjo konservativno večino.
Newjork, 18. maja. Predsednik Kriiger je brzojavil burski deputaciji: Naj bi bila z vami pravičnost! — Jutri vsprejme deputacijo predsednik Mac Kinley.
Vojska v Južni Afriki.
Vesti o kapitulaciji Mafekinga v Londonu še vedno nočejo potrditi, vojni urad sploh ne mara o tem ničesar sporočiti. To Angleže vznemirja in prebivalstvo je prepričano o resničnosti prve trditve. Sicer pa ta izguba Angležem ne bo dosti škodovala, ker bodo posamni oddelki tem lažje prodirali proti Pretoriji.
General Hunter je šele sedaj dospel na transvalska tla in si osvojil mesto L,hristi-ania ob reki Vaal. Kakor kaže, bi mož ne bil tako kmalu v Mafekingu.
Živahno se gibljejo Angleži ob Zmajev-skih gorah. Zasedli so te dni Bullerjevi oddelki večinoma vsa severna natalska mesta, ob jednem pa prodirajo tudi od Bloemfonteina proti vzhodu in je Ladybrand že v njih rokah.
London. 18. maja. Reuterjev urad poroča iz Maseru 16. t. m., da so Yeomanry-jeve čete zasedle Ladybrand.
London, 18. maja. Iz Thabanehu poročajo 17. t. m.: General Rundle je zasedel Mequatlingsnek.
London, 18. maja. General Buller poroča 17. t. m. iz Danhausera: Moje predstraže so dospele bržkone že v New-Castle. Peta divizija je na potu mej Glencoe in Elandslaagte. Vsa poročila trdijo, da se je 14. in 15. t. m. 7000 Burov umaknilo proti severu.
London, 18. maja. Roberts brzo-javlja 17. maja: General Hunter je udj 1 v Transval in se nahaja sedaj 10 milj od Christianije. General Methuen je prodrl 12 milj na Obstanderwegu, ne da bi zadel ob Bure. Poznejša Rob^rlsova brzojavka javlja, da je Hunter zasedal Christianijo brez vsakega odpora.
London, 18. maja. Reuterjev urad poroča iz Pretorije 15. t. m.: Uradno poročilo javlja, da so v soboto Buri napadli in zasedli trdnjave v Mafekingu; v noči so jih pa Angleži obkolili in jim provzročili precejšnjo škodo. Ubitih je sedem. 17 ranjenih. Ujet je poveljnik Elogg z 90 možmi.
London, 18. maja. Glede Mafekinga so se sedaj poročila pojasnila. Buri so res zasedli del mesta, pa so jih potem Angleži napadli in nazaj vrgli. Pri tem je na obeh straneh padlo precej mož.
London, 18. maja. Iz Laurenco-Marqueza poročajo 15. t. m., da se je bil boj pri Kraalpanu, di milj južno od Mafekinga.
Svilene bluze gld. 2 40
in višje! — 4 metre! — poštnine in carine prosto! Vzorci obratno; ravno tako črne, bele in barvene »Hennebergove svile« od 45 kr, do gld. 14 65 met r.
G. Henneberg, tovarne za svilo
6 (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curihu. 16 7-4
Umrli so:
15.	maja. Hedvika Loboda, sprevodnika hči, 16 mesecev, Zaloška cesta 6, bronchitis.
16.	maja. Ivan Mallner, hotelir, 56 let, Zaloška cesla 11, dementia paralitica apoplexia cer. — H«r-miua Boublik, avditoria hči, 7 mesecev, Rimska cesta št. 10, božjast. — Franc Božič, poštnega azistenta sin, 3 leta, Bleiweisova cesta 7, jetika. — Simon Jahn, umir. uradnik, 68 let, Radeckega cesta št. 20, vsled raka. — Angela Slatner, gostilničarja hči, 17 mesecev, Gradišče 6, bronchitis.
V bolnišnici:
14. maja. Ivan Jager, prodajalec premoga, 37 let, meningitis. — Franc Videnvol, kajžarja sin, 3 leta, combustio. — Jakob Garbajs, dninar, 62 let, bronchitis chron.
Cena žitu na dunajski borzi
dn6 17. maja 1900.
Za 100 kilogramov.
Pšenica za maj-juni	gl. 8 09	do	gl. 810
» » jesen .	»	8'27	»	»	828
Rž za maj junij .	»	7'33	n	»	73C
<> » jesen ...»	7 48	»	»	7*49
Turšica za maj-junij	»	5 74	»	»	5-75
» » jul.-avgust	»	5-86	»	»	5 87
» » sept. - okt.	»	5 96	»	»	5.97
Oves za maj-junij .	»	5 43	»	»	5 45
» » jesen . .	»	5'6l	»	»	5*62
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306 2 m. srednji zračni tlak 736-0mm.
Čns opa-zonuija
Stanje
barometra r mm.
Nebo
Si
•c s b
•3,8
»j ►
17| 9. zveč. | /31 4
< o! 7. zjutr. |2. popol,
103 |
30-7: 9 8 I si. svzh. I sk. ob). 28-9 | 17 4 ] sr. jug | jasno Srednja včerajšnja temperatura 10 0 nortnale: 14'3*
brezv.
oblačno
04
T „ 7. kovlnastl, mrzel uporabljiv, v poljubni J-JlHt, |)0j| za pozlatarje, optike, kleparje itd , je v zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v Ljub ljanl, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 23 11—1
Velečastiteniu gospodu župniku J. KoimelJ-u, kateri je blagovolil ubožcem občine Begunje darovan znatni znesek 100 kron, izrekava v imenu istih najsrčnejšo zahvalo.
Begunje, dn6 16. maja 1900.
J. Avsenik,	I. Jane,
I. svetovalec.	župan.
^Vat>ilo
na
občni zbor
»Hranilnice in posojilnice v LeskoYici„
registr. zadruge z neomejeno zavezo",	/j
kateri se bode vršil
v nedeljo lO. junija 1900.
Vs p o r e d:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev letnih računov.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
V Leskovici, dne 15. maja 1900. 456 i-i	Načelstvo.
a
n

pripo-očam vsem prijateljem lepo in ■ in dobro vezanih knjig. Na sto in sto L J pohvalnih pisem spričuje, da sem se na r $
ft Umetno svojo knjigoveznico
tem polju pošteno trudil. — Večja enaka dela izvršujem po najnižji tovarniški ceni jn J	Za obila naročila se priporočam
A iv. BonaČ, umetna knjigoveznica, Šelenburgove ulice, Ljubljana.
fi
p
373 4-3

umetna knjigoveznica, beienburgove ulice, Ljubljana.^
jig- Odlikovan n c. lir. državno medaljo za ure. Prva moravska tovarna za tire
Pr. Moravus, Brno, Veliki trg 8,
izdeluje in razpošilja	367 25 -9
ure za cerkve, graščine, šole, mestne hiše
dovršeno izdelane, proti dolgemu jamstvu. — Ceniki brezplačno.
tovarniška zaloga najslavnejših in najboljših koles, kakor:
„Puch", -Meteor, „Waffena, „Slavir,
potem drngili raznovrstnih, z novimi Iznajdbami opremljenih, garantiraiiili koles, priporoča se preč. duhovščini in si. občinstvu.
Cena od 80 gld. naprej proti gotovini, po dogovoru tudi na obroke.	426 6-6
Lastiui popravljalnica.
Zaloga posameznih kolesnih del in kolesarskih potrebščin r^rzrz: Točna in kulantna postrežba, rzrz:
3krat more vsaka srečka dobiti.
Zrcbunje jutri.
in
i.
V gotovini z 20 <io odbitka.
„Invalidendank" srečke
po 1 krono
priporoča . «D-	v Ljubljani.
I. žrebanje: 19. maja 1900. II. žrebanje: 7. julija 1900 III. žrebanje: 10. novembra 1900.
113 14

I> m o. a, J s li a borz
v"'ne 18. maja.
fikupti državni dolg v notah......97-90
Bkupni državni dolg v srebru......97-60
Avstrijska zlata renta 4°/0.......116 —
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	97-—
Ogerska zlata renta 4°/0........116-05
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........91 40
Avstro-ogerske bančno delnice, 600 gld. . .	1778 —
Kreditne delnice, 160 gld................723 50
London vista ......... .	242-55
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž veM	118-27
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dne 17. maja.
3-2°,„ državne srečke 1. 185-1, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadotžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunnvske vravnavne srečke 5°0
23-66 19-27 90-55 11-34
168-158— 20*25 93 65 137-75 253 50
Dunavsko vr;wnavno posojilo 1. 1878 . Zasta vna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice
>	> južne železnice 3°/0 . » južne železnice S"/,,
>	» dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke. 100 gld......
4°;0 srečke dunav. parobr. dražbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Ogerskega » „ » 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld.
108'60 94-80 412-50 324 — 118 25 99 50 398 -335-~ 41-20 20--13 — 63-50
Bf Nakup ln prodaja "feJS rsakovrstnih državnih papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Prometa za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Monjarnicna delniška družba
„j» JB K O U
l„ VKollzfiile 10 in 13, Dunaj, I.,
66
2.
«&«"" Pojasnila "iJJS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špokulaoijskin vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosepo kolikor je mogoče visocug* obrestovanja pri popolni varnosti naloženih jrlavnic. 13»
Salmove srečke, 40 gld.......175-25
St. Genois srečke, 40 gld........183—
Waldsteinove srečke, 20 gld. . . ...	178,—
Ljubljanske srečke....................49 •-
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	285 —
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v .	6270 —
Akcije tržaškega fjloyda 500 gld..........785- —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr..........109 50
SploSua avstrijska stavbinska družba . . •	177- —
Montanska družba avstr. plan......517-75
Trboveljska premogarska družba, 70 gld.	406 —
Papirnih rubliev 100 ...............255-50