r^Jmjrežji JovenJci cWrnilT^ v Zdniienik diitvak f VtJja u vse leto - . . $6.00 | Za pot leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inoxemstro celo leto $7.00 GLAS I List slovenskih delavcem v Ameriki. The largest Slovenian Dally in the United States. i Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers* i TELEFON: CHelaea 3—3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of CongrCH of March 3, 1879 TELEFON: CHelaea 1 »87» NO. 94. — ŠTEV. 94. NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 22, 1931. — SREDA, 22. APRILA 1931 VOLUME _ LETNIK AMERIKANCI MOBILIZIRAJO PROTI VSTAŠEM SEDEM BOJNIH LADIJ JE BILO POSLANIH PROTI HONDURSKI ► IN NICARASKI OBALI Ameriške družbe se boje vstaskega napada. — Državni department je dobil poročilo,' da prodira najmanj osemsto vstašev proti San Pedro Sula. Zaenkrat se še he ve natančno, če je general Fer-rara v zvezi z vstajo. — V republiki Honduras je proglašeno vojno stanje. — Iz Mehike poročajo, da se bodo vstaši že danes polastili glavnega mesta. POTRESNI SUNKI v drž. NEW YORK Materijalna škoda ni bila nikjer povzročena. Potresni sunki registrirani tudi v Massachu-settsu in Vermontu. BORBA PROTI ZNIŽANJU PLAČ Predsednik Ameri š k e Delavske Federacije je pozval delavce, naj odločno nastopijo proti tozadevnim poskusom delodajalcev. ALBANY, N. Y., 21. -aprila. — Več moanih potresnih sunkov so o'ošu- Predse4nik ^riše Delavce Fe UU včeraj v gorenjem delu države ^^^ Wima,m Green_ lje poZval WASHINGTON. D. C., 21. aprila. — Proti Hondurasu in Nicaragvi je bilo poslano največje ameriško brodovje, kar jih je bilo kdaj poslanih za zaščito ameriških interesov v Južni oziroma Centralni Ameriki. Vsega skupaj je odplulo v tamošnje vodovje sedem bojnih ladij. Brodovje tvorijo: križarka "Memphis", križar-ki "Trenton" in "Marblehead", ladja "Langley", ki transportira zrakoplove, ter kanonska čolna "Ashville" in "Sacramento". Proti ogroženi zoni je odplula tudi križarka "Rochester", ki je obenem tudi zastavna ladja karibejskega skvadrona. Proti San Pedro Sula v Honduras prodira od petsto do osemsto vstašev. Tako javljajo privatna poročila, ki jih je dobil državni department od raznih ameriških trgovskih družb. Odločilna bitka se bo vršila pri San Pedro Sula. Tola in druga severna pritanišča so baje mirna. Sprva se je domnevalo, da se je vstaji pridružil tudi general Ferrara, toda te vesti so se izkazale kot neresnične oziroma nezanesljive. Ameriški trgovci pošiljajo zelo razburljiva poročila, dočim brzojavke ameriških konzulov niso tako vznemirljive. Julius G. Lay, ki je ameriški poslanik v Tegucigalpa pravi, da se bo vstaja zvodenela, ker ima potrebne podpore vojaških oziroma civilnih voditeljev. Nadalje je omenil, da so vstaši oddaljeni najmanj trideset milj od važnih pristanišč, v katera so bile poslane ameriške bojne ladje. TEGUCIGALPA, Honduras, 21. aprila. — Via-da predsednika Colindresa, ki si prizadeva zatreti vstaško gibanje v severnem delu Hondurasa, je proglasila vojno pravfo nad vso deželo. V vsa prizadeta ozemlja je poslala vojaška ojačenja. Meje so zaprte vsem političnim izgnancem. V Guatemali so aretirali generala Filiberta Dia-za Zelaya, ki je bil namenjen v Honduras. MEXICO CITY, Mehika, 21. aprila. — Brezzič-na poročila iz Hondurasa javljajo, da nameravajo dospeti vstaši že v torek v glavno mesto Tegucigal-po. Mesto nameravajo z naskokom zavzeti ter proglasiti Manuela Rodrigueza provizoričnim predsednikom. Dr.Pedro Zepeda, tukajšnji zastopnik nicaraške-ga vstaskega voditelja Augustina Sandina, pravi, da je Sandino v neprestani zvezi s honduraškimi vstaši. WASHINGTON, D. C., 22. aprila. — Razni newyorski denarni zavodi so preklicali svoje in-vestmente. Do tega jih je napotila izjava državnega tajnika Stimsona, da Amerikanci v Nicaragvi ne bodo deležni neomejene zaščite ameriške vlade. , MEXICO CITY, Mehika, 21. aprila. — Državljanske organizacije ter mornariška in armadna garpizija so se udeležile danes cerimonij, prirejenih v spomin na ameriško okupacijo leta 1914. V glavnem mestu Mehike ni bilo nobenih ofici-jelnih cerimonij. Skoro vsi časopisi so pa objavili članke, v katerih so proslavljali mehiške civiliste in vojake, ki so sicer brezuspešno, toda izredno juna-an ko branili pristanišče pred ameriškim vojaštvom. New Yctrk ter tudi v Massachusetts in Vermonitu! Materialne škode ni bilo nikijer opaz'Jti. Središče potresa je bilo ozemlje, ki leži med AftxJny, Schenectady in Troy. V teh mestih so se zibale hiše, krožniki so ropotali. Druge nesreče pa ni bila. V Waterfield, N. Y., se je neki moški, pri britju moino urezal. Potresne sunke je oficijelno registriral Dudley observatorij v Albany ier sejzmdjraf Petra Cani-zija v Buffalo. Pričeli so se nekako ob treh popoldne ter trajali eno minuto. G len Falls, Syracuse in drugi kraji so is to tako močno občutili potres. V Warremburgu je poidel težak pisalni stroj na tla. V Troy jo do-hilo več hiš razpoke. V Springfied, Mass., so tudi čut!li potres. daneis KzdelirvcaLce ženskih ročnih toifaic v New Yorku, naj se z vso silo, ki jim ge erg trije francoski častniki, so bdli aretirani in zaslišani zaradi špij orraže, so morali m povelje francoskega po-1 slanijtva takoj odpotovati. NAMERAVAN POLET IZ TOKIO v ZDRUŽ. DRŽAVE Prvi tekmec za $25,000 nagrade. — Kingston Smith skuša spraviti zračno pošto na varno. Polet iz Londona v Rim ter nazaj namerava vprizoriti v enem dnevu. TOKIO, Japonska, 21. aprila. — Thomas Ash, mlajši, ameriški letalec, je dal danes vpisa/.i svoje ime teie pogodba med delavci in delo- I Aretirani so bdli vMižim Koenigs- 'pri *** kot jafjo pri svojih zahtevah. Ped nobenim pogi-jem se ne smejo zadovoljiti s petnajst odstotnim znižanjem plač. — Tak poskus delodajalcev je v očitem nasprotju z njihovo obljubo, ki so jo godali predsedniku Zdr. držav, da ne »bodo znižali plač ter da 'bodo vzdržali mir v industriji. LONDON, Anglija, 21. aprila. — NeJy zidar rje včeraj tukaj priznal, da je vzidal pri polaganju temeljnega kamena za katedralo v Liver-pjolu leta 1904 v zid zaiklenjeno kaseto v kateri se nahajajo socijali- . stični spisi ter propagandne tisfco- aJ"eLacijo- V usesti je imel karte, ki so kazale napredek prou- fašistitinegu, gibanja- Aria dno Foreati neki Italijan, je bil aretiran ž njim vred. Oba se t Svoje|ja finančnega magnata Anglije. - Dež je po- je navedel John Busselina iz Ta- vzročil veliko škodo na pridelkih v Italiji. came. SYDNEY, Novi južni Wales, 21. aprila. — Letalski poročnik Charles Kkigsford-Smith bo na letalu LONDON, Anglija, 21. aprila, —'southern Cros r/x»letel v Keopang. Večui del zrj.jadine Evrope je do®i-na otoku Timor, da reši letalo City of Cairo, ki je bilo prisiljeno pristati. Pri nesreči ni (bil nikdo ranjen in tudi postne pošilja, t ve na krovu so ROP V DETROITSKI MESTNI HIŠI DETROIT, Mich., 21. aprila. — Sinoči so neznanci izropali blagajno v mestni hiši ter odnesli sk^ro 30,000 dolarjev. Nekega osumljenca so aretirali, ipa mu niso mogli dokazati krivde. vel danes povratek v resnično zimsko vreme. V Švici in seiverozapacfcnih delih kontinenta, je padal sneg. Nad Kanalom divja oster vihar, bile rešene. vine. I Socijj.lizem- je bil v onem času v| Angliji bolj na slabem glasu kot1 pa dunes, ko vlada MacDomald. Fred Bower se imenuje stari zidar, ki (bi vtzbu/dil takrat med svojimi tovariši veliko porornost. Vzidani spisi imajo skrajno radikalno vsebino. Bower je izpopolnil svojo povest z izjavo, da je obvestil o tem sedanjega kairtaeikurja Filipa Snowdena, ki V Bruselju je bilo italijansko po-slaništvo posebej zavarovano, ker se pa ni mogel ničesar storiti, ker so 1 je vlada bala; demontrajcij dijakov, bili spisi pregloboko zazidani. lici sa boje za varnost profesorja talcem. V Croydon u in Bourgetu so bili ustavljeni vsi poleti in ob obali severne Francije so morale ladje poiskati pribežališča v lukrah. V okolici Londona je padal ves dan dež' V splošnem je bilo bolj mrzlo kot kdaj koli ob tem času v zadnjih 15 k/Jih. V različnih delih Anglije je pa-dalai toča. Knpališča so vsa zapuščena. RIM, Itali/ja, 21. aprila. — Dež, ki pada že 48 ur, je povzročil v južni Italiji veliko škodo na pridelkih. Poljedelski urad je izjavil danes, da more le tadcojšnje lepo vreme popraviti povzročeno škodo. Deževati je pričelo zaitinji petek ter je deževalo brez prestanka do danes zjiutrafl ofb osmih. Reke in potoki so zelo naratsli, a od inikjer ne porajajo o kaki pre- LONDON, Anglija, 21. aprila. SAMOMOR GROFICE DINE APP0NYI DUNAJ, Avstrija, 20. aprila. — GHofica Dina Appanyi, ki se je žo dalj časa nahajala v nekem zavodu za živčno bolne, je skočila si-notii skazi okno ter dbležala na tla- Kapiton Frank Hawks, znani ame- ku mrtva. Bila je soproga bivšega risfci letalec, se bo v sredo udeležil člana madžarska gosposke zbornice, poleta iz Londona v Rim in nazaj. Po n:idu je bilu Rusinja. V enem dnevu namerava polete- | - ti sem in tja ter se udeležiti še ban- Naročite se na -Glas Naroda" _ keta, uprizorjenega njemu na čast. , ... , ... . „ 0 . . . ... w . , največji slovenski dnevnik t Zdru- Polet gre preko razdalje vec kot | 1700 milj. ženih državah. TEGUCIGALPA, Honduras, 21. aprila. — Predsednik republike Honduras, Vincente M. Co-lindres, je rekel danes, da bo vstaja, ki je izbruhni- plavi, la prejšnjo soboto, kmalu končana. - Ameriškega podkonzula Wassona v Puerto Cor- PETDNEVNI TEDEN ZA TISKARJE i Glen Flats so sklenili -delsutl saimo po pet dni na teden, da bodo prio-pomtxgli svojim brezposelnim tovarišem do zaSluška. tez so pozvali prebivalci mesta San Pedro Sula, naj posreduje med vladnimi in vstaškimi četami, pre-dno bo prišlo do boja v bližini mesta. albany, n. y., 21. aprtia. - Cia- I ni Printing Pressmen's unije v Al- Splošno se domneva, da bo mogoče, vstase pre-, bany. tt^. saratogn Springs in govoriti, da bodo smatrali mesto za nevtralno o-zemlje ter da ga bodo rešpektirali. Predsednik Colindres je nadalje izjavil, da je na njegovi strani pretežna večina prebivalstva. Tudi guatemalska vlada mu v vseh ozirih pomaga- ^ ; : i », t lm AJkk Diaz Zelaya, ki je baje zasnoval vstajo, je bil v Guatemali aretiran. Dozdaj je prišlo samo na treh mestih do precej BEGUNCI SE VRAČAJO NA ŠPANSKO BERLIN, Nemčiai, 21. aprila. — Tx Varšave poročago, da M Je od-praivilo dosti španskih komunistov 1e Moskve proti domu. To so ljudje, ki bo pod monaaiitetttoo dUcta- vrocih spopadov med vstaši in vladnim vojaštvom, turo sapuattu de*eio. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO V ITALUO i Din 500 ......... ........... 3 9.35 Lir 100 ...... 3 5.75 311.30 316.80 Din 1000 ......... ____________ 3 18.50 Lir 200 ....... Din 2500 ________ _________ 3 45.15 Lir 300 _____ Din 3000 ________ Lir 500 _____ mrmimiL.ii... • 327.40 Din 5000 _________ _____________ $ 90.50 Lir 1000 ....... 854.25 Din 10,000 _______ ............ 3180.00 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbin*, znaša 60 centov za vsako posamezno nakzu žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.—70 centov, i* $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, n $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25. Za Izplačilo večjih zneskov kot sgoraj navedeno, bodisi r rtinartia, Urah ali dolarjih, dovoljujemo Se bolj Se pogoje. Pri velikih n&kaal-Uh priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporasuznt-te (lede nakazila Nujna nakarila izvršujemo po CABLE LETTER xa pristojbina 7Se. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. T. Telephone BArcIaj T—0380 ■ L _t_d- •Qtll i i B O D 1* NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 22, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY to U. 8. JL "Glas Naroda" □ mnk Owned and Published by ILOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Qocpoottott) . Praldnt L. Benedik, Treaa. Place of buaineca of the corporation and addresses of above officers: ti« W. lSth Street, Borough of Manhattan, New York City, N. T. OLAS NARODA (VoftM of the People) ___ Issued Krery Day Except Bunds)« and Holidays Ea eeld leto velja list xa Ameriko„ Za New York xa celo leto $7.00 in Kanado__________________46.00 f Za pol leta ________________________43.50 fa pol leta --------------------------------$3.00 | Za inozemstvo sa celo leto_____.$7.00 Ea četrt leta ---------------SI-M)1' Za. pol leta ______________________________$3.50 __Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda*' lshaja vsaki dan lxraemil nedelj In prasnlkoe. Dopisi bra podpisa In osebnosti se ne prlob&njejo. Denar naj se blagovoli po&UJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "OLAS NARODA**, 216 W. 18th Street, Ne« York, N. Y. Telephone: Chelsea S878 NICARAGUA Državni tajnik Stimson je pred kratkim izjavil, da vlada ne more nuditi zasrite onim ameriškim državljanom ki s«* nahajajo v notranjosti Nicaragve. Ta njegova izjava je marsikoga zelo neprijetno dir- nila. Stalil"«,- ki ^a je zavzela vlada, je pa v precejšnjem soglasju s položajem, ki se j«' zdaj razvil v Nicaragvi. Wasliin^toiiska vlada lie more pošiljati svojili mornariških vojakov v notranjost Nicaragve, je našla hčerka in iko so Jo potegnili iz gnojnice, je (bilo njeno življenje že pri kraju. P-GikCKjali so jo ravno na Veliki petek na križevskem pokopališču. Žalostno so 3 opali za preminulo, ki ji i | ni bilo več dano slišati velikonočno j zvonenje, domači m številni znanci. ( Utonil v studencu. 5. aprila se je smrtno ponesrečil mizarski mojster Ivan Uot iz Ngj> šincev pri Ljutomeru. Neka tj časa se je mudil v vinotoču "Pod vejo" v hiši Jožefa Vaupotiča v isui vasi. Nekako oft> 7. zvečer se je (napotil preko dvorišča, na katerem imajto Vaupotaesvi star precej visoko obzidan studenec na vedro in vzvod, kakršni so biH nekdaj pri nas splošno v navadi. Morda si je hotel zagrabiti vode in pri tem omahnil v studenec, mi ar da je drugače padel vanj — domača 1*51, Vaupotičeva gospodinja ga je 'pač našla v studencu, ko je prifoežala iz hiše, ker je čula, da je nekaj štnbunknilo v vodo. S pomočjo drugih gostov ga je sicer za noge potegnila iz studenca. — pri tem je še enkrat padel v vodo — vendar ni bilo več pomoči. Rot je krvavel iz nosa in ust ter bil mrtev. Pri paidcu je naj-bež udaril z glavo po vedru, ker je bil po dbrazu ves pobit, in morda je utonil celo iz nezavesti. Čudno je vsekakor, kaj je iskal pri studencu, ki je bil po pričevanju nekih gostov 'potprOj pokrit z vrati, medtem ko Lrdijo drugi, da je bil odprt. Iz Jugoslavije. Vas muči neznosna srbečica? Rabi Esko sa pomoč! ! Beg zločinca Is bolnice. tfaoferi m poslužujejo Esko coper mutne izpufitaje in druge koč ne neprillke. Zm- »•wUlvo M let. Hitre zmuhU-vi srbečic* Pri lekarnarjih. Vasrec ZASTONJ. Fftile na W. P, /Mera U. Cedar Iowa 10 i Vlomilec Milan Gjorič, ki je pred leti vodi v Parizu večjo družbo vlomilcev, je nedavno na povsem ne-popajesnjen način fayfrrrii iz bolnice v Clermoatu. kjer je bil na apa-vovanjti. Pariške novine obširno pišejo o item begu in domnevajo, da Je v Parizu zopet pričel s svojo staro protfeatjo: Vtontf in tatvinami. Naročite mM* '»■■ft Ma Naročite m n% -Olas Nai^da" -r-dnevnik ▼ Z4ru- Samomor ugledne zdravnice. V Velikem Baikereku se je na Velikonočno nedeljo ustrelila znana zobozdravnica Dragica Bakalpv. Njen mož je uradnik v Beogradu. V soboto je prišel kakor običajno vsako (soboto v Veliki Bečkerek k ženi. Legla sta zgodaj spat, okoli polnoči je Bakalova prebudil strel, o-pazil je, da njegove žene ni v postelji in ko je vstal in odšel v sosed ni j o sobo, jo je našla že mrtvo. Ustrelila se je z velikim vojaškim samokresom. Bakalov je izpovedal, da se je ti-a.o noč nekaj prepiral z ženo, vendar ta prepir ne more biti povod njenega cfbupmega dejanja.#Polici-ja je uvedla preiskavo, ki je ugotovila, da je Bakalcv spoznal zdravnico pred tremi leti, iko je bil cariniki uradnik v Velikem Beekereku. Po njuni poroki je bila ukinjena carinarnica v Velikem Beekereku :n Baflcalov je bil premeščen v Beograd. Žena je ostala v Velikem Beekereku, ker je imela v mestu številne pacijente. Mož se je pa vozil vsako soboto iz Beograda k njej. Usodno soboto stu se sprla, ker je mi:iž zdravnici očital, da ,ga nima vež rada. Žena se je začela jokati in ko je vzela iz omare robec, da bi si obrisala solze, je zagledala v njem samokres, ki ga je bila kupila pred dvema mesecema. Ted3tj se je v nji porodila misel, da bi šla prostovoljno v smrt. Ko je mož zvedel, da je žena mrtva, se je hotel še sam u-streliti, kar je pa zdravnik preprečil. V njeni omari je policija našla 20Q,000 Din v gotovini. Samomor stražnika. Te dni se je pred stražnico v Novi Vesl pri Zagrebu ustrelil 24-letni stražnik Vaso Padalica, rodom iz Njeguša v Črni gori. Bil je zakupljen v neko služkinjo, s katero se je zadnje čas prepiral. To ga je zelo potrlo :"n tovarišem je izjavil, da tako življenje nima več smisla in da se bo ubiL Ko je pretekle dni opravil službo je šel v gostilno in odtod v park pred stražnico. Oborožil se je s puško in samokresom, in ko so se mu totvariši približali, da bi ga razorožili, jim je zagrozil, da jih bo poafcreljal, <če se ne poberejo. Kmalu nato si je naperil samokres v prsa in ejprožil. Krogla mu je prebila srce in je obležal pm priči mrtev na cesti. Pri njem so našli poslovilno pismo, v katerem pravi, da se je saan odločil za smrt in ni za to njegovo dejanje nihče odgovoren. Samomor zaradi nesrečne ljubezni. Tragičen dogodek se je" pripetil (v Veliki Gorici pri Zagrebu. Sin železniškega uslužbenca 21-letni mladenič Bruno Rebula se je z ncžem zabodel v srce in je kmaiu nato izdihnil. Bil -je zaročen z mlado deklico in na velikonočni pen del j ek bi j se imela izvršiti poroka. Pojavile -pa so se nepričakovane ovire, ki so nesrečnega ženina nap;».ila v smrt. Nesreča ali zločin. V Praprotnici pri Splitu so v zaklenjeni hiši našli zastrupljeno triletno deklico Milko Jelaviče vo. Ofola-stvo je uvedlo preiskavo, ker se domneva, da je oče zastrupil otroka. V Dkolici Trogira pa so našli vtop-lljeno Iv vodnjaku 17-letno štano Bcbičevo. McShan, Ala. Zopet Vas nadlegujem s par vrsticami. Poročali imam .par novic cd tukdij. 13. t. m. je bil velite požar. Zgorele so 4 trgovine, Post Office, Drug Store, mlin in eno prazno trgovsko poslopje. Po napornem delu se je "posrečilo omejiti požar, da ni zgorela vsa naselbina. Prvzražena škoda je veli-•ka. Zavarovano 'je bilo le deloma. Sedaj pa. še nekaj, kar se redko sliši in zgodi. Če je kaj april pripomogel k čemu, ne vem, vsekakor je pa vredno da se objavi. Naš sosed ima mačko, ki je imela mlade. Pa ji je nekdo eno vzel iz gnezda. Stara jo je nekaj časa iskala, ko je pa ni našla, je prinesla od nekod dva komaj godna zajca in ijih sedaj varuje z drugimi mačkami vred. Drugih novic ea enkrat nimamo. Če bo kaj, bom zopet poročal. Sa-mla, če me ne bo zopet Zgagu v svojo kolono vrinil, kot ms je bil zadnjič za neko pomoto. Pozdrav! . Ludvik Troha, dogar iz Alabame. Caigary, Alta. Kot vidim, se že dcilgij časa nih.ie ni oglasil iz tukajšnjega mesta. Z delom se ne bom pohvalil, ker slabše že ne more biti kot je zdaj. Preteklo zimo smo imeli upanje, da se kaj razmere izboljšajo na syo-m&jd, a moram pripoznau, da je zdajj še enkrat slabše kot pretečeno eimo. Takrat smo dobivali vsaj mestno podporo. Zdaj so pa podporo popolnoma Ustavili. Brezposelni tavajo v trupah s povešenimi glavami z enega konca, na drugi konec mesta, in to brez vsega uspstha! Dne 15. aprilu, smo imeli tukaj veliko demonstracijo. Na tisoče brezposelnih molž, žensk in oOrok se je zbralo v parado. Ne vem, če bo to kaj pomagalo ali ne. Vse je odvisno le cd Mr. Ben-neibt-a in njegove prosperitete doli v Ottawi. Če ne, /bodo pa brezposelni vdirali v trgovino z jestvina-mi, da si nekoliko lačne želodce po-tolazijo. Dne 15. maja je bilo 4 leta, kar se nas ije izkrcalo v Quebecu več Beloikranjcev in drugih rojakov. Seveda, taikrat so bili še zlati časi '.u-kaj, kot jih ni danes in jih tudi več ne bo. Ve'cina lijakov, kateri ima količkaj zemlje v stari domovini, Ee bo spet podalo nazaj. Mi bomo pa čakal bolljiših časov, seveda, če prej od gladu ne umremo. V današnji Sovjetski Ruisiji imajo delavci sedem delavnikov na teden, pri nais je pa raivno narobe. Tu imamo pa kar sedem praznikov v tednu. I V zadnjih časih je vožnja za brezposelnega poceni. Od Quebeca do | Vtasncouvera se zamore priti brez centa, seveda na tovornem vlaku. Bclicmani se za cake prav nič ne zanimajo. i Vreme imamo lepo teplo, ali dela pa vseeno ni nobenega tu/kaj, pa tudi nia farmah se ne dobi dela. Ni-j ti za hrano te ne vzame sedati farmer. ! Kcnlnb pozdravljam vse Slovence in Slovenke širom Canade in Amerike! Fr. Vertin, naročnik. PRVI DAN V LITTLE FALLS. 'VLADA JE POSLALA VSTAŠEM ULTIMATUM I - j LIZBONA. Portugalska 21. -aiprila. , Vlada je poslala vstašem na Ma-deiri zopetni uliimatum, PczvaJa jih je, naj se uda j o. Če ne bo poslano na otok vse vojaštvo, kar ga ima j vlada na raepsilaiio. V tem LCuča.j u bo vojakom naročeno, raivnati z ! vstaši brezobzirno. NAPRODAJ 235 AKROV FARMA, konji, goved, svinje, kuretnina in vsi potrebni fl roji ter fpcslopiia v dobrem stanju, lep črešnjev goizd za lokse, ki plača farmo. Podrobnosti daje: Vincencija Mišle, Star Rt., Bcx 11* Kane, Pa. S V — No, kaj pa tega luna trka? — pravi Masletova žena. — Najibrž je kakšen agent — ji odvrne njena svakinja Mrs. Ureh. — K Italijanu gre. Tam še spijo, tam mu ne bo nihče odprl. Za božjo voljo, pes ga bo! In že mi je hotela priti na pomoč. j Jaz nisem opazil psa za seboj, pa sem trkal in trkal — in kot je b:io prerokovano, za vi-jga se ni hotelo odpreti. Se mi zdi, da je rekla Mrs. Ma-sle: — Pa naj ga! Ker mi pri pr.vi zeleni hiii niso odprli, sem se odpravil k drugi zeleni. — Odprli mu bova — sta sklenili ljubeznjivi rojakinji — toda kupili ne bova ničesar od njega. Potrkal sem in vprašal: — Ali stanuje tukaj Frank Ma- sle? — J.a<, tukaj st-oinuje, pa ga ni doma. — Če ga ni doma, bom pa drugič prišel, — sem rekel in se delal ,kot da bi se odpravljal naprej. j — No, pa vseeno vstopite — s:a j rekli — ker ste Slovenec. Tedaj se je utrdil-o, v meni vera jv krepost in poštenost naiših žena in deklet. Tujcu za vraga ne odpre. Odpre le domačemu človeku, ipa še tistemu nerada. Pred menoj sta stali kot dve bujni jr^izeveli roži in sta mi veleli sesti. POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. Uprava. Oblaotvo je odredilo preiskavo, da se dožene, ali gre za nesrečo ali za zločin. velik uspeh 0 VABILO na VABILO ss: ;itit>: Kmmiuii!siiRfCfsnffiiXKi;f au^isnnescRssig iuzmns^sdiisHRjaisiitfB * HiHH^0umpai9icaitiiit: ikssi* ■ usmsia1 ^^iseiffliai tuusi! m miKffi i: f sirwia? Slovenski Dam, Knc. 36 DANUBE ST, LITTLE FALLS, N. Y. Priredi igro z veselico v soboto dne 25. aprila! točno ob 8. uri zvečer. , IGRALI SE BOSTA DVE ENODEJANSKl! IGRI, namreč: "BUCEK V STRAHU" ter "VSE NAŠE"! PO IORI ZABAVA IN PLES IGRALA HQ SLOVENSKA GODBA Vstopnina za odrasle 50c; za mladino do 12 leta! p»sainol5c. ITiriS lili 1itiF lIHiniSMITIl lt(l£FtlHlltIli(llllllSf*ISflIE30IllBI81JBinSJBCUllUttB5IIBBfiA|l4HHIfl^U?l^ 11 !UiiOITI IHIIUNII IrlliillUUILLtlMill DllUStiUii&tlllllUllL^^ S Vabljeni ate vsi Slovenci in. Slovenke od blizu! in daiec na to prireditev. Smeha ho dovol j l^otj tudi poptrežb«*. O d b ar Ko sem ocilcžil in sedel v prostrani obednici za veliko štirioglato mizo, sLm začeli hoditi okolu mene z vprašatrfji .kakor hodi mačka o-kiilu vrele kaže. Vedel sem ,di sem vzbudil njuno rad'ovednost in zato sem v svoji zlcfrnosti akienil pritirati to rado-vedmost do viška. Saan ne vem, kako se Jima je zazdelo, da prihajam iz New Yorka in zai:o sta skušali po ovinkih potrditi to svojo domnevo. — Tukaj je zelo slabo z delom — je rekla Mrs. Masle. — Dosti naših ljudi je brez dela. Še nikdar ni bilo tako slabo. Srečen je tisti, ki zasluži toliko, 'da Se preživi. Pri tem je s pogledom ošvrknila moj trebušast kufer, češ: — Če si prišel v Little Falls pro-daijat špice, cvirn, šivamke in drugo itako robo, bi bolje a.oril, da bi ne hodil. V New Yorku je gotovo boljše — je glasna dostavila. — Ne vem, kako je v New Yorku — sem dej ad. — Ali ste že kaj jedli? — Zahvalim, — v Buffalo sem zajtrkoval — sem rekel in jima odvrnil misli od New Yorka. " — Tudi v Olevelasndu se mi zdi, da je bolje. Sploh vsepovsod drugod, samo tuka j v Little Fallsu je taka mizeriija. — Ja, težka je, težko — sem dostavil. — Kje ,pa je Mr. Masle? — O, on dela. — Do kdaj bo delal? — Ofc> dvanajstih bo doma. — Ja, do ipoldne pa ne morem 6a-kalti. Bom sel, se bom pa nemara zvečer oglasil. — Če hočete, ga pokličem. — I, če vam ni nerodno, ga pa pokličite. Mrs. Ureh naj bi ga Sla klicat. In predno je šOa, je zapičila v me svoje oči ter me gledala par trenutkov nepremično. ' Zenice so ji narasle, ustnice so se fli koma»j vidno vcbačile v nasmeh. Mene je zazeblo pri srcu, loadti mislil sem si: — Zfcaga, pagrurrtola -te je. Toda njene oči so takoj nalto ssa-dobile naraven blesk, zn&mfenje naismeflca je JaglnOo, ter Je rekla resno in mirno: — Gha bom jaz pokUcala. (Dalje prihodnjič.) *Q L A p Ifiail^ NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 22, 1931 ■ . Bg , =Cg====; Štirje smo sedeli za staro mizo In smo se pomenkovali. Zunaj je dremal mlačen zimski popoldan Ničesar ni bilo v njem, le nekaj o-tožnega, bre/končnepa pričakovanja, ki se ne izpolni nikoli. Scveca, nam ni tiko. težko kakor dnevu tam zunaj, v nas ni bilo tistega otožnega pričakovanja. V nobenem. Ne v debelem, rdečeličnem gospodu — o. on je dober z menoj, eno ve, da z menoj ni več ničesar, prav ničes-ar. Sam pa je po šestih križih svojega življenja prilezel na enega izmed tistih prijaznih gričev. ki so na njih beli gradiči ali gcspo.ki dvorci. Nekaj viteške romantike se renči že v starih košatih kostanjih. Ko gledajo mrkim stražarjem podobni nekam daleč preko vsega sveta pod njimi. In takole z viška je človek vedno lahko n.alo dober Za vse ljudi tam doli in.a košček priTanesljvega smehlja- MIZA sonornim glasom: Auch ich bin in Arkadien gewesen! — Meni je težko radi njega, vedno more sprejemati goste, mnogi dišijo še po žganju, prišli so mogoče s kakega sejmišča in roke in glas in škornji so jim enako hrapavi in okorni. Zares meni je težko radi njega. Z njim se pogledava večkrat skrivaj, kakor v strahu in sramežljivosti. Saj bi ne bilo nič posebnega na teh pogledih, ampak jaz vem, da je v njih tisto poslednje brezupno vprašanje: Pa ti povej, odkod in kam Govori že za božjo voljo! — Jaz pa molčim, v mojem srcu je siva pepelnata pokrajina, tista, ki jo človek vidi le včasih z očmi svojih nemirnih sanj. Ne, ne, vstran od teh pogledov, prijatelj saj ni treba, da človek vedno stoji na robu poslednjega. Čez čas pa sem pozabil na tisto samotno vprašanje, vino nam je Zares, njemu ni treba nobenega mal° 56810 v glave in be*de nam pričakovanja več. Poleg debelega prijaznega gospoda je sed« l bogat posestnik. Polje-del ko šolo Ima za seboj. Z njim jp kakor z njegovimi njivami, travniki in gozdovi, da. pri njem je vsaka rrč že naprej na svojem mestu. On f feje ir» ukazuje, rokave ima zavihane, kadar zmerja hlapce — seveda. vsakemu 200 dinarjev plače na mesec! — in tudi s sinom, ki ga pošilja v gimnazijo, ima svoje namene. Ampak z njim se da govoriti vsak popoldan pride za eno uro v tole krčmo — nekaj je treba reči o v se mirni raketi, o davkih in o alkimistih, to pa res ni kar tako, je razve?ala. Odslej smo so govorili glasno in ni je bilo stvari, ki je ne bi zmagovito prestavili s svojega mesta. V lice mi je planila rdečica, to ne bo dobro . Razvnel sem se bil, mislim, cfa sem govoril cele četrt ure skoro le jaz. Res, govoril sem. Oni me gledajo — ampak nikar ne mislite, da povem o sebi.... čujte, ničesar ne povem! Bogatemu posetniku se zdeha, debeli gospod se smehlja, zdajle si je popravil kravato- On ve, da z menoj ni še ničesar — toda jaz govorim k'jub temu, ha, ha, j tako z viška, gospod, nič ne de, če | tukaj je treba, da človek govori o ni 2 menoj ničesar, razumete. atomih in še o čem višjem. Ali meni in onemu, ki mi sedi na proti, je najtežje Bogve večkrat rdi takole v družbi za starimi mizami. Oospodar te krčme je, nekoč pa je bil v Benetkah in v južni Italiji -In sedaj mu nekaj južnega rolnra vedno slepi oči. Težko mu e, ker sedi takole, saj nekcč.... Se- Tedaj pa se je zgodilo ono — Slišal sem — o čisto natanko sem slišal — kako je zaječala stara miza; jaz govorim in tedaj dolg pritajeni vzdih, ki se je iztrgal nekje v globočini. Sunkoma se mi je ustavila beseda. Moj bog, saj ni nič na tem, če veda, nekoč so bili višji nameni v škriplje in ječi takale stara miza. njem, gola resnica je to, čemu za st»Ta Je Pač in zaječala je. ker se boga pa se ne ozrete tja na steno! Je nekdo naslonil na njo. da. takrat so bili višji nameni v Sklonil sem glavo nad mizo, na njem, pa je slikal nekoliko roman- j m°Jl levici Je bila mal° odgrnjena, tične goedove, pezaše in morske pa- spogledala sva se. V srcu se mi je nora me. Potem je bil poštar, nič zganilo kakor od kaplje iztisnjene lahko mu ni bilo s takim poslom, j krvi. nazadnje je dedoval tole gostilno.; Zunaj je šel mimo visokonaložen Samo kadar je v boljši družbi, pij? vez, voznik je pocincaval z glavo in in je navdušen, če je komu slovesno zvonil z nogami Gostilničar je pri srcu — no da. tedaj se sklone ..strmel v mene, morda je kaj gpazil? naprej podrži ko?arec, pa pove s On me gleda, njegov pogled je spet tako pekoč kakor od kraja. DELO DOBI 10—15 mož za delat bela drva. Gozd lep. Plača (1 klaliti:-a S2.75. — John Jančič, R. F. D. I, West Valley, N. V. KJE JE moj oče GAŠPER JE-LOVŠEK. ki je bil na 931 E. 67 St., Cleveland, O. v letu 1921. Prosim rojake, ki vedo zanj, da ga opo-zore na ta oglros, da se ml oglasi. Resika Hrrvol, Sela štev. 27, pošta Do bova, Jugoslavija. <2x 21&22> Ali, zdaj je konec Tvojega pripovedovanja in bahavasti, sem pomislil, zdaj ne boš rekel ničesar več. Gledal sem skozi okno navidez z velikim zanimanjem — no, morda pa ne ve, zakaj se ml je tako ustavila beseda? Onkraj ceste gre nekdo, pred njim se podi dvoje psov, jaz še strmim skozi okno. Hvala Bogu, gostilničar me ne gleda več, vsi trije govorijo med seboj. Special Interest Accounts Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo- re vsak vlagatelj dvigniti vsaki eas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vloge obrestujemo po 4°fo in obresti teko od vsakega prvega v meseeu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. Sakser State Bank PWARV QF TIJf IT ATI OP NIW YORK NEW TOKI, N. T. m Zdaj sem sam med njimi. Da, zdaj sva tako sama, da si bova lahko z mizo povedala svoje. I Tako na tihem, seveda na tihem, i kajti ljudje bi se nama sicer sme- I j ali, nikoli ni prav, če človek glasno i govori s stvarmi, ki so okoli njega.' Vedno je dober duh starih hra-1 stovih skrinj- — Kdo je to rekel? j Skrivaj sem iztegnil roko in od- i grnil rob mize še bolj. Bistro sem J pogledal, kako stara mora biti ta' miza! Videl sem, da je čez in čez pre prežena z gumbaml in brazdami. Bože moj, takole stoji dan za dnem j tukaj, včasih je pogrnjena — o, to bo boljša družba, pomisli miza — največkrat pa ostane gola in vino in jabolčnik se razliva po njenem starem čelu. In ona posluša in gleda z oslepelimi očmi, vedno sliši vse in ji gre do srca. Včasih sede za njo dvoje zaljubljenih mladih ljudi, on toči vino s tresočo roko, po mizi ga razliva in ona se napol v zadregi smehlja, pa riše z drobnimi nohti po mizi, morda je zapisala nevede črko svojega imena poleg njegftvega, ampak miza je dobro In rahlo kakor dih sprejme vase to skrito, komaj zavestno priznanje. Potem pridejo drugi, nekomu je trdo v življenju, komaj malo je v njem ljubezni, vedno se bije z ljudmi, in ko sede za tole mizo, vzame nož iz žepa in brezčuten zareže z globokimi brazdami konice v rahlo priznanje ral j ubl jenega dekleta. Da, da, težko je tedaj mizi, oboje mora sprejeti. Včasih pa se kdo samo malo nasloni na njo- Saj vemo, kako je: žive duše nima, samo tale miza mu še ostane, da se nasloni ob njo. In tedaj ji je najtežje, tiho zaječi, vse do sklepov jo prešine bolečina. Toda tudi meni rekla nekaj. Zakaj je zaječala? Jaz sem mislil in mislil, sreča, da oni govorijo še zmerom in ne vidijo moje potrtosti. Potem pa sem se spomnil na one gladke mramornate mize po kavarnah. Za njimi sem presedel veliko časa, ljudje so hodili mimo, jaz jih nisem videl. V krvi me je pela prešerna mladost. Ne, ne, mramornate mize niso do* bre, preveč hladnQ so Včasih pride kak mlad, napolzgubljen fant, pa nehote potegne s svinčnikom morda samo majhno, izgubljeno potezo — v duši je vse polno takih miluih izgubljenih potez. Ali to ni nič, saj bo kmalu prišel natakar in le mimogrede bo potegnil z mokro brisačo po mizi, da samo mimogrede. Za njim ne bo ničesar več.... Toda tale stara miza je dobra. Seveda, ona pozna še ljudi, kaj, saj je rekla tudi meni nekaj. Hvala ti, miza, da si tudi meni rekla nekaj. Zunaj je otožen dan in zrak, jaz ju nisem še ljubil Zdaj bi moral jokati nad svojo izgubljenostjo Toda tega nisem storil, samo bahavo sem razprezal pred teboj svojo onemoglost. Čuješ, zunaj cvete zrak, kmalu bo mrak in vojni večeri pridejo, jaz pa nisem govoril še z njimi Glej, tišje bodo peli studenci, vse bo dobro in prav v naravi, jaz pa ne vem, če pojdem k njej ali če mom pLskal kakega človeka, da bi bil dober ž njim. Saj ne veš, miza, da stoji na koncu nase ceste samoten gaber, prav na robu pri kri&šču, glej, a jaz vem, da ni izpustil iz svojih očroe-lih rok orumenelega listja, samo da bi pošumeval, ko pojdem mimo v teh dolgih samotnih zimskih nočeh. Z njim nisem govoril še nikoli, o Bog, kaj sem mislil, kaj sem mislil. Zares, tako sem zgubljen, najbolje bo, če pojdem domov- — Zdi se mi, da je ura te pozna, gostilničar. O ni Se poena, kaj vam pade v glavo! Gostilničar me je pogledal začuden. seveda, on ne ve, da Je meni zdaj težko sedeti. NI še? Zdelo se mi je_ zmotil sem se pač. Popravil sem se na stolu; za rekel sem se in zdaj bo trebp. že obsede-ti. Tako je. Človek nikoli ne pride do konca svojih sklepov, zmerom mu je težko na zemljo. (Fran Lajufc) FAŠISTIČNE DEMONSTRACIJE V TRŽAŠKIH CERKVAH TRST, 8. aprila. — Tržaški Slovenci so prestali žalostne velikonočne praznike. Besede, ki jih je goriški fašistovski konzul Avenanti spregovoril v svoji poslanici tik i>red velikonočnimi prazniki, se niso izpolnile. V Trstu na veliko soboto ni vladal mir, ki ga je napovedal fašistovski oblastnik. Dva incidenta sta na rarličn.h krajih razburila ne slovensko, marveč tudi italijansko prebivalstvo tržaških predmestij. Škedenski župnik Josip Macarol je v seboto naprosil predsednika društva "Ferrea", Alifredia. naj pripelje društveno godbo k večerni procesiji. Alifredi je odgovoril, da naj bo izrazito italijanskega značaja. Župnik je vedel, da je Alifredi fašist in da bi v slučaju, če bi se procesija ne izvršila po njegovi zahtevi, fa;isti verski obred mdt.li. Procesije, kakršno so hoteli fašisti, pa ni mogel prirediti, ker ni bi a postala izraz političnega šovinizma in tako nasprotovala načelom cerkve. Kljub temu pa je upal, da bo mogoče vendarle zmlrcm o-praviti ta velikonočni cerkveni obred. Ko pa je opazil, da so se proti večeru pričeli pred cerkvijo zbirati fašisti in je bilo ljudstvo, ki je v Škednju še vedno po veliki večini slovensko, potisnjeno v stran, je procesijo odpoveda1. Fašisti, ki so se že pred napovedano uro vedli zelo arogantno in j skoro nasilno, so, ko so videli, da J procesije res ne bo, sami z godbo na čelu krenili po Škednju in pri-j redili fašistovski manifestacijski, obhcd Na veliki petek zvečer pa je bila pri Sv. Jakobu pridiga. Duhovnik Omerza, ki upravlja šentjakobsko župnijo kot namestnik bolnega župnika, je povabil svojega prijatelja Ukmarja, naj pride k Sv. Jakobu pridigat. Ukmar se je odzval, posebno še, ker je vedel, da se pri slovenskih pridigah in mašah pri 3v. Jakobu zbira na tisoče slovenskih vernikov. Tudi v petek zvečer se je zbralo toliko ljudi, da niso vsi našli prostora v prostorni cerkvi. G- Ukmar je pridigoval slovenski. Na enkrat pa je sredi pridige gruča fantalinov pod korom začela mrmrati in protestirati proti slovenski pridigi. Ljudje so se zgražali, pridigar je nadaljeval svojo prepoved po slovensko. Ker demonstracije nišo hoteli odnehati, je moral poseči vmes komisar javne varnosti, ki je fante prosil, naj se odstranijo, ker niso imeli pravico motiti cerkvenega obreda. Šele na njegovo ponovno zahtevo so de-monstrantje odšli in Ukmar je mogel potem v miru dokončati pridigo, ki so jo poslušali tisoči Slovencev od Sv. Jakoba, Marije Magdalene in Sv. Ane. Kako je v boljševiški Rusiji. V Pragi je izšla nedavno brošura Sergeja Maslova. v kateri so opisani vtisi in opazovanja protiboljševiških revolucionarjev, ki so se napotili skrivaj v sovjetsko Rusijo in se na lastne oči prepričali, kaj se tam godi. Iz brošure je razvidno, da ruska emigracija, razkropljena po vsem svetu, še vedno ni položila orožja, temveč se tolaži, da bo boljševiškega režima prej ali slej konec in da se bo lahko vrnila v domovino. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naprdieni, da jo po mo žnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." KDOR SE NIMA SLOVENSKO-AMERIKANSK1 KOLEDAR ZA LETO 1SS1 CENA 50c Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje. BLAZNKOVE PRATIKE zm leto 1*31 CENA 20 CENTOV Naj naroči, dokler jih imamo se v zalogi. MGLAS NARODA1 m w. um Emigracija deluje proti boljševi-kem v inozemstvu in v Rusiji sami. Tam pa mera hiti seveda zelo previdna, sicer se seznani s črezvi-čajko, ki v takih primerih ne pozna šale .Nikjer ne dobi človek tako lahko in hitro svinca v glavo, kakor v Rusiji, če ni zadovoljen i rarmerami. Knjižnica Sergeja Maslova ima naslov "Na revolucij on arnem delu v sovjetski Rusiji". Maslov je ruski emigrant, med nasprotniki boljševizma dobro znan in v splošnem govori resnico. Mož pravi, da živi prebivalstvo Rusije v strašni bedi. Samo strašen teror in oborožena sila zadržujeta izbruh ljudskega o-g:rčenja, ki bi odpihalo tirane, pravi Maslov. O bedi ruskega ljudstva piše: — Dolge, neskončne in nervozne vrste stoje po vseh mestih z 20 do 30,000 prebivalcev. Ni jih samo v najmanjših mestih in po vaseh, toda tudi tam kmetje godrnjajo, češ kaj bomo pa stali v vrsti, saj itak ne moremo ničesar dobiti. V velikih mestih stoje ljudje v vrstah že od 4. zjutraj, jeseni in pozimi pa še v temi. Pogosto se pripeti, da stoji človek po cele ure in čaka na bučno olje, namesto njega pa do-debi rdroba in vsi njegovi kuhinjski načrti so postavljeni na glavo. Po-gcstD ljudje čakajo in ne vedo, kaj bodo debili, kajti življenje jih je navadilo stopiti v vsako vrsto pred trgovino, samo da bi se kaj dobilo. Delitev mesa v Moskvi spominja na prehrano zveri. Ubito živinče razsekajo na kose, ki jih potem razdajajo ljudem, ne da bi se ozirali na množino ali kakovost mesa. Mnogi dobe namesto mesa srce, ledvice, koščke glave ali celo repa. Vsak dan mora riati človek vsaj v dveh vrstah, pred pekarijo in pred trgovino odnosno lokalom, kjer se o?y» <&> c$> .TJ. cjfi (•■$> <-.;yj CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo iKNGUSR SLOVENS MADKR) * »rotit« n pri KNJIGARN! 'GLAS NARODA U« West IS Stmt lf«w laik CMT sajami tudi maske. Vsi se spakujejo, skačejo in kriče. To naj bi bila duhovščina. Za njimi koraka zbor. Ta del procesije nosi redovniška oblačila in prepeva razne zaničlji-ve in sramotilne pesmi na cerkven napev. Tem sledi množica "častnikov" v vojaških plaščih z epole-tami Spremljajo jih dame v širokih delih procesije, kateremu sledi oddelek "policajev" carske dobe pod vodstvom "policijskih inšpektorjev". Končno pride na vrsto množica ljudstva. Tako pro ti versko procesijo so priredili v Moskvi letos 27. januarja prvi dan po rojstvu Marije po starem koledarju. Procesija je krenila k Vrabjim goram, kjer so napravili na debelem ledu reke Moskve veliko grmado iz 800 ikon in iz vseh maškeradnih oblek, ki jih je nosil prednji del procesije. Grmado so polili s petrolejem in zažgali. — Ljudstvo se je terorju uklonilo in nehalo hoditi v cerkve. Pač se pa zbirajo verni ljudje skrivaj in u-stanavljajo tajne verske krožke ali pa sekte Zadnje čase se v Rusiji hitro množe verske sekte, med katerimi so tudi take, ki neustrašeno ustanavljajo molilnice in celo hrepene po preganjanju. Ponavlja se pač stara stor.ja prvih kristjanov. dobivajo živila razen kruha. Če je pa treba kupiti še nogavice, petrolej, milo itd., mora človek stopiti v novo vrsto. V Rusiji je pa zatrjevanju Sergeja Masova zelo mnogo beračev. Polna so jih vsa mesta cd največjih do najmanjših. Poleg velikega kadra poklicnih beračev pijanih obrazov in hripavega glasu je tudi mnogo žensk in otrok, ki hodijo od hiše do hiše in prosijo miloščine. Beračijo pa tudi čedno oblečeni ljudje. To so odslovljeni sovjetski uradniki. Tem nesrečnežem se pozna samo na obrazih, kako težak boj bi jej o za obstanek, kajti svojo revščino skrivajo, kolikor se pač da. Beračiti niso vajeni, od lakote pa tudi ni prijetno umreti. Berači- i jo brezposelni, bivši častniki v starih uniformah, duhovniki v zakr-panih klerikah in strašno visokih 1 škornjih, iz katerih mole prsti. — Maslov je stal nekoč v Moskvi na! Treverskem bulvarju in blizu Puškinovega spomenika if sedel nekdo, kateremu se je približalo v 113 minutah 15 beračev. | Cerkve so začeli zanirnti in po-, dirati lani. Prvotno je bil proti- j. - verski pokret zelo energičen, kma- ; "Sedma oaza", ki se nahaja baje lu se je pa unesel in komunistična j nekje 7apadno od doline Nila, spa-stranka je izdala celo striktno cd- ; da med največje zemljepisne ugan-redbo, da se sme cerkev zapreti sa- | ke v Afriki. Staroveški pisatelji od ZAGONETNA "SEDMA" OAZA mo na izrecno željo prebivalcev do tičnega kraja. Seveda je serkev strogo ločena od države in zato morajo ljudje sami vzdrževati i duhovnika i cerkev, če ju hočejo imeti. V Moskvi so podrli neko cerkev, kjer imajo zdaj avtobusi postajališče. Drugi cerkvi so sicer prizanesli, toda v nji so se naselili brivci. V katedralo Aleken način pa ne smeš porabiti denarja zase ampak za o*eta. Ellen Je skomignila jezno z rameni. — Sveta nebesa, papa ni bdi še nikdar popolnoma zdrav in zdravnik mu je rekel, da mo stopiti v pokoj. Mama je včerotj sama izjavila da nam too papa v (bodočnosti le težko breme. Ruth se je stresla. — Ellen, ali več kako brezsrčna si? — Breesrtna? To je neumnost, jaz gledam življenje le tako k<* je v resnici. Ali misliš, da mi je vseeno, 6e je postal h mojega postavnega m lepega očeta naenkrat tak pohabljenec, ki si ne more pomaigati? Jaz *em se atocro i^ofciia do nezavesti po oni strašni nesreči, ko ©0 ga -prinesli damo! Ti si stala e odmer. Sestri sta sedeli mirno, zatopljeni v globoke misli. Nato pa se je zopet izravnala Ellen: -- N« bodi tako oneBaWna, Ruth. Daj va na »tajnem prodati stvari. ie bo n« ikadavak), a mfafve borva imeli nekaj denarja. Ko- nečno pa ho prišlo vendar v dofc>ro materi, kadar Bi bova same lahko kaj kupili. Ruth je zopet obrnila svoj obraz 'proti sestri ter rekla: — Ne, še danes zvečer bo izvedela mama za to. Jaz sama bom šla v čumnato »ter si ogledala stvari. Popoldne lahko naročiva starinarja! Medtem, ko bom jaz zgoraj, lahko sporočiš materi o svoji najdbi. Mama se ne peča rada s takimi ljudmi in jaz se bom pogajala s starinar-jem. Na ta način ne bo ničesar izvedela o prodanih knjigah. Ellen se je dvignila ter napravila porogljiv poklon. (Dalje prihodnjič.) 10-LETNICA POLJSKEGA PLEBISCITA Te dni je poljska republika obhajala desetletnico gornješlezijskega plebiscita. Ta obletnica je ponovno mobilizirala vse nemštvo na ogorčene izpade proti Poljakom. Vse nemško časopisje je znova csvežilo svojo "bolečo rano" na vzhodni meji in dokazuje, da se Nem'cem godi vnebovpijoča krivica, kakor da sd beleče samo rane, prizadete nemškemu prodiranju v tuja narodna telesa. Plebiscit je Sseseda, ki tudi nam Slovencem vzbuja grenke spomine na naklonjenost velesil in na njihovo velikodušje s katerim sd ravno Slovanom dovolile plebiscit v krajih, kjer je obetalo slično podjetje več ko dvomljiv uapeh. Zapad-ne sile sa vsilile plebiscit našemu narodu na Koroškem, Poljakom pa v Gornji Šleziji in v Vzhodni Pru-siji. Po čudni logiki so se moraHi ti prebis52iti izvršiti takoj, v našem Primorju pa sploh ni bil dopuščen. Podoba je, da so se zapadne države j prestrašile prevelikega porasta slovanskih držav, zato so z neugodnimi plebisciti zajezile razširjenje Slovanov na vse njihovo zgodovinsko in narodno ozemlje. Kakor smo mi izgubili 'plebiscit na Koroškem, tako je Poljska pod-. legla v Vzhodni Prusiji, kjer so evangel j ski Mazuri pod nemškim vplivom odločili v prid Nemčije, podlegla pa »>i bila tudi -v Gornji Šleziji, da se ni krivičnemu rezultatu uprl ves poljski narod in s si-jlo zasedel pokrajino, ki naj bi jo ji | odvzel goli formalizem. V teku sto-Jletij je nemška kolonizacija doma-' la spodriniila paljski živelj v Spodnji Šleziji, gornji del nekdaj popolnoma, slovanske pokrajine pa je kljub vsemu nssilstvu obdržal svoj poljski značaj. Po nemški statistiki so Poljaki odoleli germanizaciji Gornje šleeije ter so pred plebiscitom šteli 80% vsega prebivalstva. Na temelju tega dejstva bi morala Gornjjo. Šlezija pripalsti Poltfski brez plebiscita. Zapadne države pa so Nemcem dovolile plebiscit, ki je za Poljake izpadel neugodno. Za združitev s Poljsko je glasovalo 479,365 glasovalnih upravičencev, protivnih glasov pa so noišteli 707,393. Izid v nemškem smislu so odločili ponemceni emigranti, ki so pqaclnoma brez kontrole prihajali na volišča, dasi jih na deželo niso vezale nika&e vezi več. Teh emigrantov je Nemčija navedla. v plebiscitno ozemlje reč fcot 200,000 in ti so preglasovali narodno poljsko prebivalstvo. Statistično je bilo dokazano, da so pre- bivalci pokrajine glasovali v 75% za Poljsko, mesta in industrijski kraji sprehodnim prebivalstvom pa so bili pretežno za Nemčijo. Potek jo tedaj popolnoma enajk koroškemu plebiscitu. Po izvršenem glasovanju je bila podoba, da 'bo Gornja Šlezija po oddanih glasovih takoj razdeljena med Poljsko in Nemčijo, ali odločujoči državniki v Parizu so oklevali poldrugi mesec, dokler se ni izkazale* da nameravajo celo plebiscitno ozemlje priklopiti Nemčiji, ki je bila samo s tem pogojem pripravljena, da iprevzame jamstvo za točno dobavo reipara-cij. Ljuto prevarani poljski narod pa se je na te vesti dvitsnil, da z orožjem brani pravice svoje zemlje. Vstaja je izbruhnila 3. m.a.ja leta 1921 in poljski vstaši so na vsej črti pregnali nemške obrambne ča:e s čisto poljskega ozemlja. Po premirju v C\jo-lju je veleposlaniška konferenca prisodila Poljatkom tretjino plebiscitnega ozemlja s 3221 štiriškimi kilometri in 880,000 prebivalci. Mesec dni nato je Poljska prisiljena pristala na to krivično delitev. Zunaj poljskih merja so pri tej delitvi ostali številni okraji, kojih prebivalstvo je glasovalo za Poljsko Med (te spada industrjski bytamski ekraj, ki je dal 63,000 poljskih glasov proti 43,000 nemškim. Enaka usoda je zadela Zabrze — med vojno preimenovano v Hinden-burg, kjer je za Poljsko glasovalo 13 občin, za Nemčijo pa samo štiri. Na ta način ije samo v Gornji Šleziji pod nemška nadvlado še 600,000 Poljakov, ki danes ne uživajo skoro nikakih narodnih pravic. SAKSER STATE BANK 82 cortlandt street new york, n. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Posinžujmc se vsi brez izjeme te stare in stanovitne domače banke. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN t* n KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI In ROMANI: (Nadaljevanje.) Slovenski pisatelji ii. it. ' Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, črti«® ........................... Tigrovi zobje....................................l.— Tik za fronto ...................70 Tati«, (Bevk), trd. ves..........75 Tri indijanske povesti...........30 Tunel, soc. roman................1.50 Trenutki oddiha ................ i« Turki pred Dunajem .......... .30 Tri legende o razpelu, trd. vez. .65 Tri rože .............................................80 Tiso* in ma not (Kape; vez. mala izdaja............|1.— Tiso* In ena not 1. zvezek..................1.30 II..........................1.40 I"............................... KNJIGE SKUPAJ ........$3.75 V krempljih inkvizicije ................1.30 V robstvu (MatlčJč; .............1.25 V sorskem zakotju ............ .33 V oklopnjaku okrog sveta. L del JO 2. del ...................... AHI Večerna pisma. Marija Kmetova . .75 Veliki Inkvizitor ................ Vera (Waldova). brufl. .........35 Vojska na Baikanu, m slikami .. .25 Vrtnar, (Rabindranath Tagore), trdo vezano ................ . .75 broširano .................. .60 Volk spokornik In druge povesti 1.— Trdo vezano ...................1.25 VIšnjega repatira, roman, 2 knjigi 1.30 .35 .35 .25 Jil) .5« .64» .60 .60 Kretan je Parnikov New« — Vojni, mir ali poganstvo, L tr.., V pustiv Je šla, III. zv .... Valetin Vodnika Izbrani spisi Vodnik svojemu narodu ...... Vodnikova pratika L 1927____ Vodnikova pratika 1. 1928 .... Vodniki in preporoki ........ Zmisel smrti ................ Zadnje dnevi nesrečnega kralja Za kruhom, povest ............ .35 .75 .5ti .35 .70 Zadnja kmečka vojska Zadnja pravda. broA. .......... Zgodovina o nevidnem človeka .. Zmaj iz Boau ................ Življenje slov. trpina. Izbrani spisi Alegovec. 3. zv. skupaj .........1.51» Zvesti sin, poveš« .............. .25 Zlatokopl ........................20 Ženini nafie Koprnele ...........45 Zmote In konec gdč. Pavle.......45 Zlata Vas ...................... j« Zbirka narodnih pripovedk: I- del..........................46 Zbirka narodnih pripovedk: II. del .......................... Znamenje štirih (Doyle) ....... .50 Zgodovinske anekdote ...........30 Z ognjem in mečem..............3.— Zločin in kazen, 1. In n. zvezek 1._ Zgodbe Napoleonovega huzarja .. .60 Zgodbe zdravnika Muznika.......70 Zlati pantar ................... J»n Zvestoba do groba ........................1.50 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 23. aprila: Dresden, Cherbourg, Bremen La Bourdouoaii, Havre 24. aprila: Olympic, Cherbourg Bremen, Cherbourg, Bremen Stattndam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus, Napoll Genova 25. aprila: lie de France Havre (IZL.KT) Minnetonka. Cherbourg 29. aprila: Mauretania, Cherbourg President Roosevelt Cherbourg Ham burg Deutschland, Cherbourg, Hamburg 30. aprila: Piiri.s. Havre Republic. Cherbourg Hamburg Central von Steuben, Boulogne au» Mer, Bn-meli 1. maja: Saturnia, Trst Europa. Cherbourg, Kremen Homeric. Cherbourg Milwaukee, Chf-rbourg, Hamburg Xew Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam. Belgenland, Cherbourg, Antweroen 2. maja: Minn.-kahda, Boulogne Sur Mer Rorhambt-au, Havre 5. maja: Aquitanla, Cherbourg 6. maja: Leviathan, Cherbourg George Washington, Cherbourg, Ham burg .Ww York. Cherbourg, Hamburg 1 sv. Vejnomlr all poganstvo________.35 1. zv. tludo brezdno .......... -35 3. zv. Vesele povesti .........................35 4. vz. Povesti In slike .....................35 5. tv. Student naj bo. Na4 vsakdanji kruh........1..........................19 SPISI ZA MLADIKO: "1ANGL) 2. sv trdo vezano. Pripovedke In pesmi ........................ jm) 3. sv. trdo rezano. Vsebuje 12 po- 4. sv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti ........................ jt 5. sv. trdo vezane. Vinski brat .. .5h 0. sv. trdo vesano. Vsebuje 10 povesti ......................... IGRE: BeneAld trgovec. Igrokaz v 5. dejanj m Cjrran de Bergerac. Heroična ko* medija v petin dejanjih. Trdo vo- sano ..........................lil Bdela, drama v 4. dej........... m Marta, Semenj v Blcbmondn, 4 dejanja ...................... ji Ob vojski. Igrokaa v Ctlrlh slikah j4. Tončkove sajoe na Miklaviev ve- čer .Mladinska Igra s petjem v 3. dejanjih .................. m R. U .R. drama v 3 dejanjih ■ pred* Igro, (Capek), ves. .......... ,4fc Revizor. s. dejanj, trda vesana .. .7* Veronika Deseniška, trda vea ..,.1JW Za križ In svobodo, Igrokai ▼ 0. dejanjih...................... j5 Ljudski oder: 4. sv. Tihotapec, s. dejanj ____ m 5. sv.. Po 12 letih, 4 dejanja .. .tO Zbirka ljudskih Iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. ..Neža, Sanje ...................80 13. snopič. Vestaifca, Smrt Marije device. Marijin otrok ........ ju 14. snopič. Sv. Boštjan, Jnnatea deklica, Materin blagoslov .... > 15. snop!* Turki pred Dunajem, Fabjola In Neia ............ o 20. snoplC. rijinega Sv. juat; Ljubezen PESMI IN POEZLTK: Akropolls In broširano ... Axasel, trdo vea. jo ........ M •••■■•»•••sssss «80 trda vea ......1JS5 Bob ta mladi zob. trda vez.....40 Kraguljikl (Ctva) ............ .65 trdo vezano .................80 Hoje obzorje. (Gangl) ............1.25 Naries (Gruden). broS........... JO Primorske pesmi, (Gruden), ves. .35 j Slutne (Albreht) broS........... Jti: Pohorske poti (Glaner) bro& .... JP Oton ZupančU: Sto ugank ....................5« V zarje Vidove, trd. vez ....... JHl Vijolica. Pesmi za mladost.....60 Zvončki. Zbirka peso!J za slovensko mladino. Trdo vezano .... JO Zlatom«, pravljice, trda vez.....6« ^lovensHH narodna lirika ...... j»0 PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR (Pavčič) Slovenska koračnica 10 zvezkov. Vsak zvezek po.....30 10 zvezkov skupaj ..................2.50 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA \ Album slov. narodnih pesmi (Prelovec) .................................80 Šest narodnih pesmi (Prelovec) .80 Pesmarica moških zborov ^ Bala tka) ______________________________ l._ MEŠANI In MOŠKI ZROR Priložnostne pesmi (Orani) ....1.10 Slovenski akordi (Adami«): ..L zvezek .....................75 U. zvezdi ...................75 Pomladanski odmevi, I. In 11. sv., vsak ........................45 AmerISka slovenska lira (Holmar) 1.— Orlovske himne (Vodoplvec) ....1.20 10 moških Iv mešanih zborov — (Adamič) .................. .45 MOŠKI ZROR Trije moški zbori (PavCIC) Izdala Glasbena Matica .........40 Narodna nagrobniea (PavčlC) .. .35 Gorski odmevi (Laharnar) 2. sv. .45 SAMOSPEVI: štlrji samospevi. Izdala Glasbena Matica ...................... .45 Naši tunini ..................... .541 MEŠANI ZBORI: Planinske, II. sv. (Labaruar) .. .48 Trije meftani zbori. Izdala Glasbena Matica ....................4fi RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM : Domovini. (Foester) ............ .41 Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Labarnar) Četvero in petero raznih glasov .... .45 •lat bi rad rndečih rož. moški s bor a bariton solum in priredbo aa dvospev ...................... V pepelnitnl noči (Sattner). kanca n ta ca soli, zbor in orkester. Izdala Glasbena Matica ...... .75 Dve pesmi (Prelovec). sa motikl zbor In bariton solo............ Kupletl (Grami. Učeni Mihec.— Kranjske šege In navade, Ne-zadovljstvo, 3 zvezki skupaj ..L— Knpieta Knza Muca (Parma) ^ M pesmarice glasbene matice: L Pesmarica, uredil Hnbad ...2.5* 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarSIC) L, Z, In 8. sv. Skupaj ...................L— 7. maja: Stuttgart, Cherbourg, Bremen E>e Grasse, Havre 8. maja: France, Havre SJajeBtic, Cherbourg Rottfei darn, Boulogne Sur iter, Rotterdam W esternland, Cherboura, Antwerpen 9. maja: Columbus, Cherbourg, Brt-men Minnewaska, Cherbourg 12. maja: Berengaria. Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen Cleveland. Cherbourg .Hamburg 13. maja: Amerna, Cherbourg, Hamburg Berlin, Boulogne Stir M<-r, Bremen AUiert Kajlin, Cherb«jurif. Hamburg 15. maja: • l!e de Frame, Havre Olympic, Cherljouie Reliance, Cherbourg, Hamburg St. Ixiuis, Cherbourg. Hamburg Lapland, Chert^>urg. Antweri>«*ii liwna, Xap«ill, Otuova. 18. maja: Eurojja, Cherbourg. Bremen 19. maja: Vulcan La, Ti si 20. m a'a: • Ma u retan la, Cherbourg IVeaident Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 21. maja: Dresden. Cherbourg. Bremen Bafayette, Havre 22. maja: Pari«!. Havre Homeric, Cherbourg StateruJam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam IVnnlarid, Clierboo g, Aniwerpen 23. maja: Mlnnelonka, Cherbourg 26. maja: Aquitania, Cherbourg Item »lute, Cherbourg, Hamburg 27. maja: Bev;athan, Ch«-rl»oiirg President Rc*osevelt. Cherbourg^ Hamburg Dentst hland, Ctierbourg. Hamburg 28. maja: General vnn Steuben. Boulogne S-ir Mer, Bremen 29. maja: France, Havre Majestic. Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Belgenland. Cherbourg, Antwerpen Augustus, Nujtoil Genova 30. maja: Mi! waukee, Cherbourg, Hamburg Rochambeau, Havre M iiitit'kulidu, Buuldgno Sur Her PARNI KI 2 ZNAKOM označi akupnl izlet v Jugoslavijo. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot aa potovanj« na ogromnih oarnJkih: (le de France 25. apr.; 15. maja (1 P. M.) (4.30 P. M.) PARIS 30. aprila; 22. maja (6 P. M.) (Midnight) FRANCE 8. maja; 29. maja (3.30 P. M.) (6 P. M.) NaJkraJSa pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini % vsemi modernim! udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vprašajte kateregakoli pooblaSCenega agenta FRENCH LINE 19 »TATE STREET NEW YORK, N. Y. MALE PESMARICE: 9l 1. Srbske narodne Umne St. la. &t« CalU, Srbine total Št. 10. Na planine _......... st. ti. zvefer ................ flt, 12. Vasevalee .............. .16 .15 .1» Narodne pesmi aa mladine fži- rnvnlk) 3 svečki nkiRiaJ ........ M Slav^ek. zbirka ftolaklh pemnl — (Medved) .....................2fl VojaAhe narodne pesmi (Kosi) .. j« Narodne Tujafte (FerJandC) .. .3S i Pregelj) ..................... Ura, srwlrjJeftolBka. 2. svezka skopaj ........................... Tr oglasni mladinski abort: MeAani in moftU abort. (Aijai) — 3. zvezek: Psalm 118; ti veselo poj; Na dan: Dlvna noč.........49 5. zrezek: Job: V mraku: Dneva nam pripelji Sar; z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ...... .41 6. zvezek: Opomin k veseljn ; Sveta noč: Stražniki: Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ....... .4« 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodca Iskrica; pri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .41 <3. zvezek: TI osrečiti Jo hot! (me-San zbor); Prijatelji in senca (meSan zbor) ; Stoji, aolnčlce stoj; Kmetskl h 181 ............ .4« NOTE ZA CITRE: Koželjskl: Poduk ▼ Igranju na citrab, 4 zvezki ...________________3.51 Buri pridejo, koračnica NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodne pesmi sa tsmftii raSkl zbor In petje, (Bajnk) ..LSf Bom »el na planince. Pod puri rtov. nar. pesmi. (Bajuk) .UNt GtftnjskeM je fletaa