J PUBLISHED AND DISTRIBUTED UNDER PERMIT (Ko. 566) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER 6, 1917, ON FILE AT THE POST OFFICE OF NEW YORK, H. Y. By Order of the Pres't, A. B. Burleson, P. M. Gen. Največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja za vse leto......... $6 00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.' TELEPON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 261 — ŠTEV. 261. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 7, 1921. — PONDELJEK, 7. NOVEMBRA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. KRUTO RAZOČARANJE AMERIKANCEV PRAVIJO. DA SE JIM" JE ZAP L.ETILO S SMRTJO, KER SO PROTESTIRALI PROTI RAZMERAM. — OBRNILI SE BODO SEDAJ NA DRŽAVNE GA TAJNIKA HUGHESA. Iz Pariza por^nj.* newvorske-mii Heraldu: PoU-ni ko s. niu j«- r a pretilo s . mriuo kaznijo radi ii(M)ra, ker „»• protestirnl proti Ir.žnjivim obljubam. ki si> imel«" za jmslwlioo, tla >»• je pridružil španski Legiji injeev, j«- do«pe| sedaj Smith l>a-viijsoti iz Bostona, Mmss.. iz Itar-i-» Ion** v Parv. ter i k- odpotoval \ krutlo-m v Am»*riko. kj»*r se hn-< i* pritožiti pri ameriški vladi proti španskemu koi.zttln v Bo-slonu, ki je vodil špansko rekru-' leijsko kamf.Miju v finem mestu. l>a\7ospeli so v fVutc, na maroSki obali, in tdCel v istih oblekoh. kater** so imeli na seHi. ko so odšli v/. Združenih držav. Španski poveljnik v Centi je »prejel delegacijo. kateri je jia-<<-loval Davidson. J 'elejjaeija je protestirala proti nezadostni lira-» i, katero dobivali in ki je obstojala iz "Uatijlee sardin ter l»jir biskvitov na dan. Delegaeij« p.i je bila ponlana nazaj v vojašnico v spremstvu fd»oro/.ene stra >e, potem ko ji je španski poveljnik rekel, da bodo Amerikanci in Kanadci ustreljeni radi upora v vojnem času, <'e ne bodo hoteli i/polniti kontrakta. katerega so podpisali. Amerikanci pa so se •emu uprli ter izjavili, da se niso rhvezali priseči zvestobo španskemu kralju in di tli kontrakt 'sled tega nepreklicen z njih — strani. Po treh dnevih, t« kom katerih niso dobili ničesar drupejra kot kruh in vodo, jih je poveljnik zo- pet poklical k sebi ter jiin ^•»nudil prevoz dr najVliyjeg.t danskega pristanišča, če hočejo zapustiti špansko Ijegijo tujcev. — Večina Amerikancev je sprejela ponudbo takoj, a -lrugi so vztrajali pri svoji zahtevi, da se jih privede nazaj prav v Združe.ie drži* ve. K" so dospeli v Barcelono, so se obrnili na ameriškega generalnega konzula s prošnjo za pod ,;*>ro. a komi! je njih prošnjo odklonil te»* rek« 1, da ne daje vlada na razjndago denarja za take slučaje. Nat.) so se Amerikanci domenili. da h<.....jo d*lati na tovornih ladja!, na |n>ii v Ameriko n kanadski elani skupine so dobili od angleškega konzula v Bar-eelonu prosto vožnjo v London, 1 jer so se obrnili na kanadskega visokega komisarja, ki jih je po-?'al domov. V zvezi s tem s» poroča iz l »on d on a : Anglija je naprosila Špansko, naj dovoli Mekemu angleškemu zastopniku odpotovati v Maroko, da uvede neodvisno ir. nepristran sko preiskavo z oziroin na trditve, da španski častniki grdo jmi-stopajo z angleškimi podaniki, ki so vstopili v špansko Lepijo tujcem To obvestilo je podal v poslanski zbornici pretekli teden pod-tajnik za zunanje zadeve na tozadevno interpelacije. V interpelaciji se je glasilo, če ve vlada za resne obdolžit ve. "katere se je dvignilo proti španskim vojaškim oblastim v Ma.oku od strani angleških podanikov, pove«" i ni biv-ifft rojakov, ki so pred kratkim stopili v špansko Legijo tujcev in ki trdijo, da se n> izvedlo pobojev jrletle plače i., službe, kot .-{<» jih obljul i!« španski konzuli, ki so vodili rekrutaeijske kampanje. V interpelaciji se vprašuje na-dalje vlado, če ji je znano, da se je z nekaterimi Angleži, ki so se pritožili, grdo postopalo, jih oropalo ter poslalo na Gibraltar, do-rim so druge, ki so dejanski stopili v Legijo tujcev. Španski častniki pretepali in suvali. JAPONSKI KABINET RESIGNIRAL MINISTRI PA IZVRŠUJEJO ŠE NAPREJ SVOJE POSLE TE-'OM KONFERENCE SVETA STAREJŠIH — HARA BO PO-SOPAN NA DAN PREMIRJA. MORILEC JE SIN ČLANA JAPONSKE VOJAŠKE KASTE. frlika nam kzue Michaels. Collinsa, siaiifcinskcga delfgnta. ki je do -.pi p-cd hi o št. 10 Downing St., uradno stanovanje m'n. p r-ds-drikr Lloyd G.-ege-a. 1 LEKARNARJEM NI TREBA hiEOLO H SKRČENJE ŽELEZNIČARJI HOČEJO NOVIH DOVOLJENJ AMEP.SŠKE MORNARICE VSEENO ZASTAVKATI Tokio. Japonska. novembra. Japonski kabinet je resigniral >otein ko se danes zjjtraj se-tali njegovi elani iti resignacija I" direktna pc dediču umora ministrskega predsednika llare. Kljub temu pa bo ministrstvo -•sled pevelja kralj.v še vedno o--talo na svojem mestu ter vršilo i a pre j vladrs- posle, dokler ne bo v drugačnem smislu obveščeno •d prestola. Nobena izprememba s«- ne bo zvršila v politiki, niti notranji, "•iti zunanji, posebi-o pa ne rož..vanii, 1o čelnikom l>ratovščin ravno predno i razvojev, ki bo izgledala nekako -ie l)ila stavka ž.deznlčar- J na naslednji način : -iev pceklieana pretekli teden. To i Predložilo se bo takoj i/.po.Vtka ,lSotovil° ^ vsebovano v nekem memoraiidu, ki je bilo pismenim lanom petih ter ni treba za to nobenejja /ladaljnega permit a. Tako se je včeraj oficijelno vgotovilo v uradu za notranjo carino. Lekarnarjem ne bo treba storiti nič drugega kot vriniti v svo- 5SS B^ BBS vili. da ni nobenega postavnega nega. upravičenja, da se omeji zdrav- Svššl IWSS ESS mE ms Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah m pota si nate hm ilm kvriojej« p« aitki cctil. lanrsljifo In hitra. VferuJ m bile sate t«w ikdeic: Jaylifiji: lUzpoiiija oa Mfcja pita In txplainje -Kr. poAtn! čekovni urad" ' UatUanL 300 kron 400 kron 500 kron 1.15 1.55 1.90 1,000 kron 5,000 kron 10,000 kron (klasom naredbe ministrstva u pošto In brzojav je sedaj mofocc tam nakazovati zneske potom poAte n Ar jilt; za rukr štiri krone bo izplačan en dinar: dinarjem in krono ostane toraj neizpremenjeno. Italija Sm rmdtao ozemlje: BaipoMIJa m po6te In Izplačuje n ... $ 3.70 ... $18.00 ... $35.00 v Jugoslaviji edinole v di-razmerje med 50 lir 100 lir 300 lir $ 2.55 $ 4.70 $13.20 500 lir 1000 lir $22.00 $43.50 Kemika Avstrija: to IsplatnJ« 1,000 jMDL-antr. kron $ 130 10,000 nem -aTitr. kron $U.OO 5,000 nem-avtr. kron $ 6.00 50,000 nntL-avstr. kron $50.00 Order, aH »a pa New Tovfc M nun Mlin STATE BAMS, SS Cartlandt Bt, K«w York e proHtje za permite tudi potom poslano vsL ^h, •ni-o" in "vino" .»vosezno sK.reenje mornamkeca . .. * • i or sranizaci t. Tudi zdravnikom ne bo treba [oboroževanja. , ^ bfl ^ ^ .Mikakih nadaljnih permitov. da J ! »leg tega načrta tudi razpra- stankll naeelnikov petih bratov-pvedpisujejo pivo v medicinske ve o najbolj mučnih problemih ki so se vrnili v Cliica^a svrlie. paljnega vzhoda, ki se bodo po- PrettM,a stavka je bil° ' To oficijelno ugotovilo je raz-.vsem naravno pojavili v z\ezi s klicana, — se -lasi v memoran-veljavilo poročila, da bodo mora- leni du __ ko je posfalo mi| da h prositi lekarnarji za nove per-| Medtem pa bodo skušale Zdru- bodo aretirani radi zarote ne le mite, vendar pa kaže vse. da l>o,žene države obraniti pogajanja izvrševalni uradniki bratovščin oficijelno mnenje zmagalo. [javna, da bo javno mm-nje laliko temveč tudi generalni načelnik in Jradniki urada za notranjo ca-j izvajalo svoj pritisk v namenu, da krajevni načelniki, če se ne bo rino pa so sli se dalje ter .zja-(se doseže nekaj rewii-i praktič- takoj vprizorilo akcije. i - Vsled tega memoranda de-'davni* točke ameriškega mor- lavskega sveta (v katerem se je nike na sto receptov za vsake tri nariške°-a «»■!>■ in,y«»viiti.-.ri .^..li,. i i , - i - 1 ^.niainpj i*4i.ii \ aint ga jweulo- i r« i i lo. i la so bo rešilo vprašanja mesece. Olasdo se je, da se 1k> ga Sl> bile ugotovljene hi če- delavskih določil in sporov pre- razveljavilo tozadevni ukrep pro- prav jr treba še določiti p«*amez- dno se bo vzelo vnnStev vprašanje iiibicnskepa urada obenem s št«'- nu^fi ip V71.ni... .... i, ,,,„ c' ..^.,,.;.. .i..- \ : , , ^ i i- . J. . . . , * .i1 uosti \/iOiva za uomne- skrčen |a ruace) m »sled nadali- vilnimi arugimi ukrepi, "lede ki>- v-m i<> »,.i,k <„1 , „ . . , 4 , * • rea- nega dejstva pretee aretacije vo- jili post a vnosi i se ie «l«>l«ro dvo- ,„ r., ..i-,. i i ^ i-, i - i •. 1 iagaiia sJxieenja tako t>h-s«-xna, da voditeljev, je InI«> najboljše pre- mir,°' - - ho et>li svet do prepričanja, klicati stavko, — se "lasi v eir- Zastopiiiki urada za notranjo (la so združene države v rcui-i kularju. carino so priznal,, da je omejeva- mWih. ko s„ _ Vi si lahko mislite, kakšem •n.ie receptov na slo za vsakesra ,.j„0;i . i • i *i i « < * » • . \elesiie na kontereneo. • bi bil ueinek, ee bi zdravnika in na vsake tri meso-j y ee kršilo duha suhe postave in da je stalo v direktnem konfliktu z mnenjem, katero j«' obelodanil prejšni generalni pravilnik Palmer. To mnenje je ugotavljalo. da se tiče omejitev le žganih pijač, ne pa sladnih ali pa vina. Dosedaj sta dobili šele dve veliki pivovarni dovoljenje, da smeta izdelovati in »prodajati medi- «•1 k.zavesti Njegova žena, ki je bila takoj poklicana na' lice hih-'ta, je prišla prepozno, da bi ga iobila še živega. Policija je opozorila liste, naj m' ne pečajo z motivi, ki so do-• tdli do tega napada in naj n<-razpravljajo njih. 2nano je. da >e je našlo pr- morilcu dokumer neke vrste, a vsebina tega dokumenta ni postala znana. Iz glavnih mest skoro vsr'-e dežele na svetu pr-hajajo v Tokio sožalne brzojavke, v katerih se daje izrazi ogorčenja vspričo tega zavratnega umora. ueinek, <>!>ent*ira i>i«iseneč-en.hi bi ne uveljavila 11 če bi bili vsi izvr-povzroeilo, če bi vodilne mornari- sevalni uradniki aretirani, vsled >ke s:le smatrale za potrebno pod- česar bi ue bilo nobenega, ki bi vreči načrt naše vlade dolgemu in vodil giban ja mož ali jim sveto-skrbnemu Študiju, pmlno bi pri- šle na jasno, kaj naj :>tore v zvezi ;—------ > tem Ce bi se predlagano :.krče- |W$S| 3:je izkazalo kot nesprejemljivo, IV7Š3 !WS?| |\V'SSj se domneva, 0lni obseg' do ^terega renea. vendar pa prevladuje tu- tud, dohodki. Francoski vladni j^ Združene države pripravljene kaj med uradniki mnenje, da ne krog; smatrajo to za znamenje, s iti pri skrčenju svetovnega mor- bodo o^ali najbolj nujni proble-Iroliknm tezkocami se mora boriti nariškega oboroževanja. mi Daljnega vzhoda dolgo ča.sa v Vtis, da ta metoda najbrž ne bo ozadju, dovedla do neposrednega dogovo- Na vsak način pa bo pri»lo do nemška vlada, če hoče zadostiti svojim reparaei iskir.i obveznostim. maSAXL nasoOAJTS BB NA "OLA2 NARODA" VAJ. VEČJI SLOVENSKI DNSV vVashingtonu ter posvetovanj irlede najbolj nujnih problemov Daljnega iztoka, — je izjavil po-dujoči ministrski predsednik Uei-c?a. — Delegati bodo vprizorili svoje najboljše napore, da pospešijo stvar svetovnega miru ter zasledovali pri tem osnovno politiko V.lede omejitve oboroževanja, kot ie bila obrazložena v imenu vlade, — je dostavil. t Baron Včida bo tudi prevzel posle mornariškega ministra, katerim je preje posvečal svojo pokornost ministrski predsednik Hara, ker je mornariški minister Kato odpotoval v Washington na konferenco. Namerava se sklicati konferenco Starejših državnikov, a ta konferenca bo najbrž preložena za. uar dni, ker se nahaja izned '.r^h elanov tega sveta le eden v Tokio. Ostala dva sta princ .Ta-magata in marki Saonidži, ki je baje že na poti v Tokio iz Kioto. Čeprav sf je danes zjutraj splošno domnevalo, da bo sestava novega ministrstva najbrž poverjena baronu De:i, generalnemu governerju na Formozi, so poznejši razvoji vendar spravili na površje ime markija Saonidži kot moža, kateremu bo Mikado poveril sestavo novega ministrstva. Saonidži je bil že preje enkrat ministrski predsednik ter prejšnji predsednik večinske stranke. V eni uri no umoru ministrskega predsednika se je sestal njegov kabinet k izvanredni seji. kateri je predsedoval baron Uči-da. Neposredno po zaključku kabinetne seje se je podal baron 1'eida v spremstvu ministra za J notranje zadeve v cesarsko pa-, iačo, kjer je dobil odobrenje Mi-se stavka | kada, da prevzame on zacesno nosle ministrskega predsednika. Izprvo so bile na razpolago le pomanjkljive novice gb de identitete mladiča, ki je izvršil posrečen atentat na ministrskega predsednika, a danes je postalo znano, da je bil zavratni morilec sin nekega prejšnjega člana Samurai ali japonske vojaške kaste. ki je predstavljala nižje japonsko plemstvo pod fevdalnim sistemom. Njegov oče je bil zelo upliven človek tekom restavracijske dobe. Vse kaže, da je bil sin prenapete narave in političen fanatik. Aretiran je bil neposredno po završenem aientatu. Neki detektiv, ki je spremljal ministrskega predsednika, je bil težko ranjen na roki, ko je skušal razorožiti napadalca. Izvedelo se je, da ni ministrski predsednik izgovoril niti ene be sedice več po prvem sunku mo rilca. Padel je takoj na tla in odnesli so ga v urad postaje načelnika, katerega je par trenutkov JUGOSLOVANSKI VEČER NA 'AMERICA'S MAKING1 Dekleta v narodnih nošah so vzbujala občo pozornost. — Petje. Jugoslovansko kolo. Razstava. V New Yorku je razstava 'America's Making*1 po imenu. Nad trideset narodnosti je razstavilo svoje prispevke k gradbi naše nove domovine. Jugoslovani nismo nič" zaostajali za drugimi. Nrš paviljon jd bil izrazito flekuriran in kljub temu, da je bil majhrn je bilo dosti videti v njem. Pokazali so. s čim se bavijo .Jugoslovani v tej deželi; ribolov, rudarstva, sadje-leja, eipkarstvo, vezenine. Amerikance je prav posebno zanimala Režekova knjiga o škofu Barapri in njegovem delovanju med Indijanci. Veliko pozornost so vzbujali tudi električni aparati jugoslovanskih iznajditeljev Nikole Tesle in Mihajla Pupina. Včeraj je bil jugoslovanski večer. Navzočih je bilo na tisoče in tisoče oseb. ^ Pozdravni govor Je bil govorjen v Pittsburghu, slišali smo ga pa v dvorani — potom Pupino-ve iznajdbe. Velikanski oder so napolnili pevci. Mešani zbor je i apel pod vodstvom mojstra "Končana "lTjete;.a ptičs tožba". —-lT?pch je bil razviden iz dolgega iplavza, ki je sledil. Zatem je niožki zbor zapel pod vodstvom izvežbanega in za vsako narodno stvar navdušenega lirigenta Iludcta "lT boj!" Isto ploskanje in isto navdušenje. Krono vseL'a je tvorilo jugoslo* vans ko "Kolo". Jugoslovanke v narodnih nošah, Jugoslovani pa v sokolskih krojih, izvajanje je bilo perfektno, in Amerikanci, ki so precej izbirčni, kar se plesa tiče, se niso mogli dovolj naču-diti. Natančno poročilo o prireditvi in razstavi bo jutri objavljeno. OROPANI MORAL POMAGATI ROPARJU. ■ - .......... ...... ':: ra o tem vprašanju, je pričel pre- živahnih debat, kajti interesi po- Preje zapustil. Zdravnik, ki se je vi ado vati vspričo očividnega na- sameznih prizadetih velesil »i pre-i nahaijal v drožbi, mu je skušal mena nekaterih drugih velesil, da več nasprotujejo, da bi moglo pri- j nuditi zdravniško pomoč, a ta je zasledujejo direktno nasprotno ti gladkim potom do definitive-j bila odveč .Hara je umrl po pre-pot in uveljavijo takoj v pričetku ga dogovora. teku ene ure, ne da bi zopet pri- " ' "T. r Kansas City, Kans., 5. nov. — Neki maskiran ropar je ustavil sedem poštnih uradnikov na At-j-bison, Topeka in Santa Fe vlaku št. 8, ki je dospel danes semkaj iz Californije ter pobegnil z dvema vrečama registrirane pošte. Soglasno s poštnimi uradniki ie stopil maskirani v poštni voz malo potem, ko je zapustil vlak Ottawa Junction, sedem in petdeset milj od Kansas City. Ban-.dit je presenetil uradnike ter ukazal enemu njih, naj poveže ostalih sest z žico. Ko. je bila še-storica zvezana, j« bandit sam povezal sedmega. Rop je bil razkrit šele tedaj, ko je dospel vlak v Kansas City. GLAS .NARODA, T. NOT- a92i "G i AS NAR OD A " •LOVEN I AM DAILY * m amT h ■ i fmd and PublWw^ fey . - - ' - - - * __lUtDaC PUBLISHING COMFAN1 ^^ {a eerperatlonl PRANK SARACR. PreeWnt LOUI« BENEDIK, PUc« of Bu*Iom« o« t*« Corporation and Addresaoa rf Abova Offlelara: •b CortUuidt Str m L Bcough of Manhattan. Nr.v York City. N. Y. "Glaa Naroda*1 Izf-ajn vsaki dan Izvzemii nadeli In praznikov. Za < c«o lato valja ll«t sa Amerike Za Naw York celo lato •r-®0 la Canada za po« !sti HM Za pol tata «3.00Za inozemstvo za cite lata »7.00 Za četrt le*a * r% za pol leta *3Ja LAt NARUP (Voter ar t*. Peop'e) Dejr CxoesTT Suadays »loerr ptlo-. ye»rty (MC and RoMan. Advc^leamenta on Agreement. Cepi* brec podptaa U enkocatl a* n* prlobCaJrJo. Denar na] ae btaaoroC ■Ijatj po Money On3«r. M aprerseaibl kraja naroCtxfkoT pmelaio. de. a* u tudi preJIeSo 11 Te w»«n«ni, d* hltraj* najdemo tmdknmfte. Cortland« O L A S NAHODA Borough of Manhattan, New York. Telephone: Cortlandt 2876 «. Y. Iz Slovenije. 'trapes [P^Jcoumc.-> Nesreča pri telovadbi. Janez Vidmar, tovarniški delavce iz Podgorja pri Kanmiku, ,ie pri telovadbi "v Kanmiku i>adel in si zlomil desno nogo. Nesramno postopanje delodajalcev. Iz Celja. — Organizirani natakarji ><) -klicali shod k gostilni. "Ban Jelačič" v Olju. Na shod » bili vabljeni natakarji, natakarica in kuharice potoni letakov, ki ^o bili nalepljeni na vseh vidnih prostorih. To 71a nekaterim delodajalcem ni slo v glavo, da hi njih o so b je , boljše rečeno, njih sužnji šli na shod svoje stanovske organizacijo. Prepovedali so gospodje izhod ter nekateri zaklenili vrata da sužnji zanesljivo doma ostanejo. Mi se sicer ne čudimo lakenm nesramnemu postopanju nekaterih delodajalcev, ker vemo. ila imajo strah. . da bi širša javnost izvedela, da imajo v gost>l-nah ill hotelih ter nekaterih kavarnah zaposlenci se 14—16urni delavni čas. brez odmora. Nedelj ikega počitka ali tedenskega izhoda uslužbenci ni maje. Ravno-tako nimajo nobenega dopusta. Veki gosp*>d je celo rekel, da vsaka ti«ta natakarica, ki ho ftla na shod., ho dobila dopust. Mislil je seveda odpust iz službe. Čudimo se pa naravnost našim oblastim, da to vse lopo gledajo. Zakaj imamo obrtno nadzorniŠtvo in nmo-gobrojui policijski aparat, ki bi bili v prvi vrati poklicani, da ščitijo zakon tudi v odmeri del o v ne- ga časa, dopusta itd.? čiča so orožniki izročili sodišču. aretirali ter ga Aretacija dveh žensk. V Mariboru i" bila aretirana radi prepovedanega po vrat ka Marija Neubauer iz Hajdina. Fan i Weinzerl pa radi tatvine. Obe nta bili oddani v sodne zapore. Izprememba posesti. Veletrgovina Reiter v ^lovcnj-gradcu je s posestvom \Ted prešla v slovenske roke. Preti kratkim so jo kupili bratje Kopač. Nova t vomica v Mariboru. Beograjska tvrdka '4 Ju g o slaven ski Lloyd d. d." je otvoiila v Maribom tvomico za moške in deške obleke. Ta t vomica izdeluje tudi blago. Izvoz konj iz Jugoslavije. Ljubi jansk i listi priobcujejo iz Beograda vest. da se je od dovoljenega kontinenta konj izvozilo doslej preko carinarnice v Rakeku v celem 567 komadov, ostane še komadov, a preko mariborske carinarnice se je izvozilo 1112 koč j, ostane še 888 komadov. So daj nameravajo ta ostanek konj i razdeliti "m o«rfaJe carinarnice. Prekcmcrski promet med Jugoslavijo in Kanado. Družba Canadian Pacific prekooeeanski .promet je sklenila, da da v premet en parobrod direktno zvezo med Montrealoni j in Dubrovnikom za prevoz potnikov in blaga iz Jugoslavije. ODKRITA BESEDA. Z neverjetno odkritosrčnostjo so povedali tovarnarji ženskih oblek svoje mnenje ^lede spora z organiziranimi krojači. Njihovi nazori so naslednji: "Nobenih konferenc ne bo in. nobenih pogajanj. Fubrikati so sklonili tako. Mi smo obrnili kopje in to je vsi*. Leta 1019 so nam sporočili krojači da bodo uvedli sistem časne plače. Tedaj niso zahtevali nobene k<,nfe-ri-nce. Zakaj bi j<> sedaj sklicevali / smo sedaj zdravniki in mojstri položaja." To so doslovne beseile A. E. Let court a. zastopnika fabrikantov Ne oziraje se na laž, da se niso pred uvedbo časne plače vršil" nobene konference, je zastopnik fabrikantov dobi*o pojasnil položaj. Leta 1919 so se morali podjetniki vkloniti, ker so videli pred seboj dobre čase in jih niso hoteli ogrožati p^p^^el^ca s štrajkom. Delavci so se tedaj dolgo časa posvetovali jlika pokoj-11j.k • z delodajalci — cele tedne so se vršile konfemce, pa fabrikantje niso mogli ]>rodreti s svojimi zahtevami. Vkloniti so se morali. Konference so samo pritisnile pečat na dejstvo, katero so delavci vtemeljili: — uvesti je treba tedensko 1'lačo. • ogina \ uieio od kosa. katerega so potljotniki postavili zain ^lnižic. tvojega boja, je za delavce dovolj važno, da se Z s)lz v očeh. temveč tudi rad-.dar-'.-robu zapeli Prešernovo "Blagor!" Smrtna kosa. Iz Prevalj poročajo: Tukaj smo a Franca Hriber-jnik je bil zaveden in nadvse priljubljen s odru g skozi Poroke. Anton Prudič, davčni uradnik v Novem mestu, se je poročil z gdč. H. Strel, učiteljico v Ivočev-Ciril Klinai Peter Zgaga Kusija je čudna dežela in zavidanja vredna. Kmalo bo tam vsakdo miljonar. Vlada je skle-Jiila tiskati bankovce v vrednosti petih in desetih miljonov rub-Ijev. (Za en ameriški cent je mogoče dobiti skoraj tisoč rabljev.) Te bankovce bodo tiskali toliko časa, dokler bo k p. j papirja na razpolago. 4 * * Sovjetna vlada je rešila naj-i»olj komplicirano vprašanje; — Kako zamori' iz delavca postati iniljonar? Vsak delavec bo miljonar, vsak ooljši delavfc večkiatni miljonar En arnik stane v Rusiji petin-dvajset tisoč rabljev, par čevljev pa pol miljona rubljev. * Naši stari tvčanci so govorili: Ej, bilo je dobro, dobro v prej-šnih časih. Polič vina je bil šest fcrajeer-jev. Niso pa pomislili, da je bil že bogatinec, kdor je imel goldinar v žepu. t New York je mesto neomejenih možnosti. V tem mestu se je pojavil indijski čarovnik, ki /dravi ljudi s tem. da napraVtja z ogljem na njihova teleksa razna znamenja. Ce jc pa bolnik zamorec, jih' dela s kredo. _______• e * Kljub temu, da je v Ameriki prohibicija, bo imel v sredo zjutraj marsikateri kandidat hudega mačka. Hugftsknttmska Ustanovljena 1. 1698 KataL Sfeiiturta Inkorooriraua 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. dolga leta. Delavstvo iz Mežice in|JU- ~ v;irif K,mar' zaviraG držav 'ne železnice v Novem mestu, se j» sod m go v in z Ivano Kokovica. družic mu je sledilo na poslednji Onie mu je pripravilo veličasten J poirreb; nad 100 Glavni odborniki: Predsednik: RUDOLF PERDaN, 933 E. 185ti» St, ClfiFeUad. O. PodprcUjedcik: LOUIS BALANX, Pei 108, Pearl Ave., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISKZJŠS, Ely, 'JQ&£. Blagajnik: GEO. L. BFOZICH, Ely, Hlsm. Blagajnik neizplačanih rarttrin: JOHN StOVEBN, 524 FL 2nd W. DuTnth, TrMfpl n^ATofk: Dr. JCS. V. GKAHEK, 84S E. Ohio Si« N.S., IlttaJmrgh, Pa. N&M edbar: MAX KERŽlf-NIK, Box 8T2. »ode Sprinja. Wyo. MOHOR MLADIČ, 2603 Sa Lav.nd&lo Are, Chicago, IIL F A AN K SERABEC, 4S2S Washington St. Denver. Oslo. Porotni odbor: ItcOXARD SLABODN1K, Bos 480. Ely, Min*. r»REGOR J. PORENTA, Boz 170, Black Diamond WaiH. FRANF ZORICH. 6217 St CSeir Ave.. ClerelewC. O Združevalni otioor: VALENTIN PIRC, 619 Meadow Ave., Rockdale, JoUet, TU. PAULtNE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, UL JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegan, IIL -- Jednotino n»adno glasilo: "Glas Naroda". e--- Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi Jenarno poSHJa-tvo naj se poSiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odboret. Prošnje za sprejem novlj Clancr in bolniška spričevala naj se pošilja ne vrliovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednotu se priporoča vsem Jugos'.ov&nom za obilen pristop. Edor želi postati član te organizacije, naj se ftglasi tajnika bljižaega druStvs J. S. K. J, Za ustanovitev novih društev se pe obrnite na gl. tajnika. Novo društvo' se lahko vstanevi z 8 član* ali glay_!.-fiini Po svetu. Italijanska socialistična stran-1 V Benetkah so imele le dni —. ka je imela svoj kongres v Mila-j .Avstrija, .Madžarski*, in Italija nu, na katerem j«' slo predvsem i konfeiT,nco. r.a kateri so sklenile, Ka rešitev vprašanji«, ali se stran-| tla bodo zapadnoogrsko vj>raisa-l'a priključi ali se ne priključi ; njem bil. Kaj bi hudiča, opravil proti tako številnim para grafom ? T ne hrane in manj trpljenja. Vsem visoki starosti 79 let. Pogreb se je - se ie orosilo oko, ko je govornik vršil ob veliki udeležbi uradni- J>< poživljal, naj ležimo rane in reši- štva, trgovstva, raznih društev, ni o vsa j o nedorastlih otrok bede šolske mladine, profesorjev in uči- Vtidelo se je, da naši j tel je v in ostalega občinstva. Na e nimajo samo pokopališču so pevci ob odprtem , _ siv, Nič bi ne smelo junaka bolj jeziti kot če jrtf slabiči občudujejo. * * • Moj Bog. koliko je norcev na svetu. Ce pa človek enega išče. da bi ga izkoristil v svoje namene. er. lJri tflll se bore pa še za nekaj boljlno roko. Še na pokopališču je mu". Pokojnik je bil lastnik no-- vn,a* važnega; njihova organizacija mora imeti besede pri I stisnil vdovi vsak v roko, kar je Ivomeške tiskarne. Založil j« -"I Salament. a bo pokalo! odločanju plačilnih in delavskih pogojev. Te pravice se ne bodo dali tako zlepa oropati. Boj ne bo omejen samo na mesto New York. Tovarnarji iz Ne\v Yorkn, Chieaga, CU velanda, Pliiladel-Jg,.^ šč nihče pilijo 'n Montreala so se združili ter na posvetovanju v j imel pri ^ebi. Nas Prevaljčanov j« bilo majhno število, ker nam manjka še discipline. Eno pa je jotovo" naš France je imel po-v Pre val j ah. Atlantie C'ity sestavili načrte za uničenje delavske organizacije. Težak boj bo. Delavci se morajo boriti, ne oziraje se na levo ali desno. To je hoj za organizacijo, za premoč in eksistenco. :d O p i S Farrell, Pa. Pazno prebiram list Cllns Naroda in vidim, da s:' največ poroča le o slabih delavskih razmerah. V»-b <1 teya ve tudi jaz namenil, da »poročim, kako pri nas ži-Ainio. Kar se tiče dela, se ravno ne moreni posebno pohvaliti. Nekateri* tovarne obratujejo vsak dan razen nedelj iu praznikov. Nekaj jih pa sploh popolnoma počiva že skoraj eno leto in š»» da1 j ter čakajo, kdaj se bodo začeli za kapitalizem boljši čaM. Isto velja tudi za tovarno, ki je last * American Sheet & Tin Plate Co. Sicer obratuj« ie dosti povoljno. Pri tej družbi smo zaposleni večina vsi tukajšnji Hlovenci. Pri omenjeni družfii delamo tudi v takozvaneiu AVare Room ali Stock Room. V tem departmentu moramo delati kakor živina. Pripor^>čal bi. naj kateri pride sem pogledat na* in videl bo, s kako hitrostjo mi Slovenci porivamo svoje vozičke. Priznali bo moral, da Slovenec prekaša s svojo hitrostjo celo Poljaka a>li Slovaka, zato pa tudi dobimo kar po 30f na uro Tako delajo « nami na»i baroni, ki ne raiaLijo na drugo kot na po-jnnoržitev svojega bogastva, pa obirajo zdaj nas kot sestradan i.es oglodano kost. Res izborne '•ase imamo delavci in želeti je,j la bi imeli še izliornejše. Še pari lakih, kakor je to leto, pa bo gotovo odprlo delavstvu oči, da bo spoznalo zlodej-tva, ki se izvršujejo nad njim. To je vzrok, ker s»o ameriški delavci oddali tafco močno ororžje. kakor so glasovnice, za kapitalistične kandidate, ki so obetali toliko dobrot. Kdo je temu rat da moramo za nizkotne Požar pri Rušah. Vnelo se je gospodarsko poslopje posestnika Viktorja veliko pripomoglo pri prihodnjih volitvah naši delavski stranki. To bo prepričalo; da ne bo prišlo več do krvavih vojn, stavk, brezposelnosti in do krize, kakoršno danes hudo občutimo. Pozdrav vsem zavednim Slovencem, Olanu Naroda pa želim mnogo novih naročnikov. Jakob Jert, Box 128. - ki se na poziv niso hoteli ustaviti, ampak so se postavili v bran. Radi teua je bila straža prisiljena rabiti orožje. Oddala je par strelov. Eden tihotapcev je bil pri tem snutnonevarno zadet in se je na mestu zgrudil na tla. Pri njem so našli tobak, kavo ter več srelwne-ga in drugega denarja. Dva tihotapca sta bila nato aretirana, o-stali so pobegnili preko meje. Nasilen tat. V Brezju pri Kovorju je bil Janez Ovsenek snirtnonevarno ob-streljen. Obstrelil ga je Franc Mi-klavčič, ki je bil nakraidel polno vrečo hrušk, ko pa jih je hotel &OJJJCL VŠBOOAJTK n odnesti, mu je to Ovsenek skušal NA "CILAS HARODA" NAJ- zabranili. Sprožil je proti' Ovs Na vprašanje, kakšne lastno-vanska vlada odpraviti osemurni s,i mora im»ti idealni mož. je po-in uvesti 12-urno delo. Proti so slala neka duhovita dama nastop Krain"' v lastno izgubo, dalje spi-1 bodisi takoj, bodisi pozneje, se Krištofa Šmida za mladino. Na-j * * rodno biblioteko in mnogo drugih.j Marsikdo je ž" vzel življe-Bil je občespoštovan mož. član in >11 .ie zaradi ženske, kateri bi po r-dbornik raznih društev. V >voji'l)rtr mesecih posta? nezvest, visoki starosti seveda ni imel u-< * * * mevanja za politiko sedanjega Poznam človeka, ki pozna to-'-asa- Jliko odličnih ljudi, da še samega V ljubljanskem LeonLšču je u-j sebe prišteva med odličnjake. mrla Jza Ferjanova, soproga N.{ « Ferjana, lesnega trgovca na Je-j če je tvoj nasvet slab. slišiš senicah, v 19. letu svoje starosti po kratki mučni bolezni. Umrla je Antonija Koši ček, soproga gostilničarja in posestnika I .. . . v Novem mesta j ^"^»teri pisatelj bi n£nra: V č'i*nomlju je umrla po kratkil?1. f® hterauro veI,ko dobl^a- veliko očitkov, ('e slišiš ničesar. ie dober, ne bolezni Ana Kolbezen v 84. letu starosti, mati župnega upravitelja v pokoju L. Kolbezna. V Ljubljani je umrl nadrevi-dent južne železnice v pokoju Iv. Dežman. V novomeški ženski bolnišnici je umrla Marija Grebene, soproga mizarja v Kandiji. V mrl je v lljubljani v^ji sodni svetnik Alojzij Žebre po dolgi mučni bolezni v starosti 56 let. Bil j? vesten in priljubljen sodnik. Zapušča vdovo in 7 otrok. Nesrečna avtoinobilna vožnja. Franc Es. šofer pri avLoodde-Ijenju, je vozil nekaj ljudi Lz Kranja proti Ljubljani. Na nekem ovinku pri Medvodah pa je vrglo pri kolesu plašč s tako silo, da se je avto prevrnil s potniki vred. Es je zadofoil pri tem močne notranje poškodbe. Na po-u v cerkev ponesrečil. Milan Grošelj, Tletni sin izvo-ščeka iz Tabora št. 6, je šel v nedeljo v cerkev sv. Petra. Ko je prišel do zvonika, je v tem trenutku padlo okno raz cerkvenih lin in zadelo Groilja na glavo. i če bi ife dal ničesar tiskati. 5 * v" Vera gradi gore, znanost jih pa izpodkopava. • • * Na svetu bi ne bilo toliko ne-hvaležnosti, če bi se ljudje toliko ne zanašali na hvalo. * a * V Rimu sta se dvobojevala dva itaijanska častnika. Oddala sta vsak po oseminsedemdeset kro-gel. od katerih pa ni nobena zadela. Izborna strelca morata biti. Dobro voljo sta imela, pa kljub dobri volji bi lahko kaka krogla zadela. n 1 DONT iJAmbucatš Making Exposition .. MC.W YMK CITV BžSžjE ^lOJAKL NA -OLA8 NASOTA' ffcOI NAJ- nastopili energično socialisti in je pričakovati, da zmagajo. Stavka fraeoskih delavcev na severu še vedr.o trnja. Že enajsti t"den z neonu.jano močjo ! Ruski menjševiki. ki žive izven Rusije, imajo v Pi>g' kongres radi vstopa v skupno vlado z bn-ljševiki. Zahtevajo od njih pred-\sem amnestije. Nemška viada b-> izdala zakon za zaščito države. Toda ta zakon se obrača proti mahinacijam prismojenih monarhistov. ki rujejo jc»per republiko. Premišljujte. — kje je vlada bolj napredna, v Jugoslaviji ali na Nemškem! Mednarodna delovna konferenca se sestane 2."». novembra v Ženevi^in bo trajala pet do šest tednov. Z jugoslovanske strani se jc vdeleži kot zastopnik Viljem Bugšeg. Vstaja v Indiji se je razširila tudi izven pokrajinr Malamar. Občinske' volitve v Berlinu so dale večinskim soeialistom 324. 000 glasov, neodvisnim 297.000 glasov, komunistom 14.") .000 — (skupaj 76G.OOO glasov), vs^m ..i odgovor: idealen mož ne sme nikdar popuščati napram svoji ženi. ako to ni v njegovo korist. W sme hiti nikdar malenkosten. Ne sme biti podoben ne pedagogu ne svečeniku. Mora biti vedno dobre volje, posebno tedsj, če nima za to isob« nega vzroka. Svoje >ene ne *me utruditi z dobrimi i.asveti in ji mora vst preje ponuditi. nego zahteva Ako se že-:i:i pregreši, ji mora oprostiti, kadar ima pa žena ni;.v1 ',0 mora pohvaliti. — Imenitno! Napačen sv. Peter. Te dni s<- j<* pripetil v cerkvi sv. Petra v Rimu nenavaden in-eident. V cerkev je prišel elegant no oblečen gospod, hitel k vra- . toni glavnega oltarja in vpil: Jaz sem sveti Peter, pokažite nu najkrajšo pot v Vatikan, kjer me pričakuje papež na veliki pojedini. Poznam Benediktovo iz-" isfno kuhinjo. K sreči je1 prišel k ' sv. Petru" policijski agent, ki mu je 111i.no rekel - — Tdite z menoj, pojedina je ja^jravljena. — In "sv. Peter" jr šel brez be. sede ž njim v umobolnico k sv. Duhu. Dovoljeni dunajski časopisi. Jugoslov. notranje ministrstvo! jc dovolilo zameno listu ''Neuesj Wiener Journal'*, ki je prineselj buržuaznim strankam pa skupaj o jugoslovanskem kralju Petru! SI 1.000. med katerimi je 56.000 povodom njegove smrti zelo sra-glasov katoliškega eentruma. ki botilne članke, zopet poštni debit nastopa v zadnjem času skupaj v Jugoslavijo, ker je list spreme-j s socialisti. • nil pisavo in politično smer pro i , ti naši držav;. Fredr.ik tega llstsij Grki v Mali Aziji svoje '"zma- je znani Leopold Mandel, ki jej ge" še niso ju-eboleli in se še ved- \edno in povsod še pred svetovno! no umikajo proti Sniirnf. — Čud- bojno blatil Karagjorgjeviče in« na in žalostna zmaga! Srbijo. COLUMBIA GRAMOFONE - od $30.00 — $250.00 - VELIKA ZALOGA PLOŠČ V VSEH TEZIKIH. - Imam novo zalego nemških importiftedh IftiMhord" rHtoMov 4 Brezplačne cenike Mit« pri: ViCTOR IAVMSEX, 331 Srene SI., Cooemaugb, Pa. _^^ _ ._ .. _ . _____ij ■ . GLAS LABODA. 7. \'OY. 1921 Velikanska zvijača. IJNaaaljevanje.) "Pravilno! In ta trenutek se na borzi dela s temi deleži velikanske dobičke. Afrike dohajajo poročila, da se zla« a izkopava v obilici in prava zlata mrzlica se je polastila ne b* samo trgovcev, temveč tudi privatnih ljudi. Zlate delnice, ki so bile pred tremi meseci vredne 120, se danes dajejo za 'JI2 in po mojem prepriča- "Civilisation" in Kultur". drage brzojavke ne — vsaka beseda »taue ."> šilingov (75 centov), kakor veste — in poleg tega ima vsak večji časopis in večje -banke takozvani brzojavni ključ, ki je znan samo najbolj zaupnim ljudem. Ta brzojavni ključ je skrivna pisava brzojavk, raditega ga banke in listi skrbno čuvajo. Če pride brzojavka torej v tem skrivnem jeziku, se takoj ve, da njn se bodo dvignile še na 4(H). Cel jo je odposlal zaupnik in da je bi se ^-ostal resen, uov in bi s*' danes cene dvignile I "Vi pozabljate, Mr. Wvndham, kot s<» bile prej na vrednost 400^da je potem se tu zahodni kabel, funtov, dobite vi splača no za vsa- ki gre čez otok St. Vincent." ko delnico JfiO funtov sterlingov.| Seveda, vse bi se moralo zvr-In če ste kupili lepo število del-Uiti ob takem času. ko bi na zanič, bi bil pri tem ogromen dobi*j.hodnem kablu zopet bilo kaj na-ček, ki bi kmalu .štel 111 "j one. dob-|\Skriž, kar se rado pripeti. Koli- lj»-ne v treli dneh." Ta civilizacija brez. duše se imenuje ''die Kultur "Kulturi" so dali kratko in tečno definicijo; popolna materialna civilizacija brc* >»sake moralne civilizacije. Beseda "Kultur" rnač? med drugimi narodi tudi metodo in in-eijativo dela in discipline. k? so zaeno s prestižem zmagalca leta sedemdesetega vzrok napredka nemškega cesarstva. njegovega političnega in socialnega stališča, njegove voi-iške moči. 44Kultur" to j<» tudi nemška znanost, katere metode so imel«; velik vpliv po svetu , To J> slednjič moč razmaha jemškega duha. moč "Deutschtu-i.ia", ki je p rek orač m svoje meje in se skuša vsiliti drugim narodom ki so dobili respekt pred njim in so postali nei-irni pri pogledu na to učinkovito izložbo moči in sile. Nočemo zanikati, d-» je napredek velik, ki ga je dosegla "Knl-turT? v ljudskem pouku, higijeni in praktičnih znanostih, toda kon-statirati moramo, da je ta materfalistič. civilizacija ostala barbarska. kljub "jrotovemu zunanjemu blesku. Od blizu pogledani, ie "Kp.lt ur M civilizacija parvenujev. _ jkor sem doslej mogel po izvedeti, j Nemec, ki je pozno stopil v krog civiliziranih narodov je hotel do-okatnl vse izume U'.-orge, ki Je z. napetostjo po-(trnja najmanj dva dneva, predaio j :*iteti izgubljeni čas in si je nagrabil s polnimi slušal, strese z glavo, "lies nikdar(zopet popravijo ŠKodo; vražje de- človeškega duha. a ni cd njih Imel nobenega moralnega dobička ne lu verjel, da se na borzi tako l„ bi moralo biti. če bi poprave Sprejel je zunanje, površne oblik" civilizacije, ž njimi je prepleskal lahko zasluži denar." ob najinem času bi!e 7>reje kon- dašo. ki je ostala primitivna. Razvil je pouk vseh stopenj, pomno- Arthur Wyndhan* -e smeje:jčane. Na malo srečo morava vse-■• Seveda — zelo lahko, se spol- .»no računati. Ta zavest me vživ-nijo poboji, katere >eiu postavil, h jen ju ni prev;;rila. Hratbremu roda pozabiti ne smete, tla se liio-; vedno jKiniaga slučaj/* rajo ti poyoji zvršiti. In to vražje j (ieorge ^larshall s*' zdniLsli. Ni-težko d»-lo.. I .ah?; o mislite nam- ti najina nje ni dvomil, da je Ar- ž:I uporabo znanost*, ustain vil vseučilišča in tehniške institute, toda ni si znal zaeno pridobiti plemenitosti čuvstev in nežnosti nravi, bivz katerih je umetnost samo igr»čiranje brez vsebine, slovstvo zabava za kratek čas. in nnanest obrat. Če se sezi«la šola ali mu«ej, se s tem šf- ne da narodu duša eiviliziranca. Med Francozom in Nemcem je ista razlika, kakor med potomcem stare umetniške in slov- ree, da zlate delnice ne bodo kar i h ur TVvndham natančno preučil ^tveno naobražene rodbine, dedičem restnih t.radicrj, k; goji z ]ju-tako vendan padle n. "O ocl>tot- svoj načrt, in da^i viu še ni bilo j bearnijo umetnosti in j epos lovi? — in med vo.mim dobičkarjem, ki kov. K temu ni treba simo genial- vse jasno, vendar ni hotel več iz- nagrabil s svojimi milijoni v svoj neokusni grad redkih knjig tn-ga načrta, teimvee tn-tli previdnega, toda odločnega dejanja, na katerega bi s«> morebiti morali prii>ra\Hjati meseee." Marshallovo čudenje napram prasevaii. Osebnost Wyndhama aa jr- navdala / bv^zniejnim za-ujianjem v njegovo duševno premoč. da je že zdaj sklenil vse slepo izvršiti, kar bo AVyndham ^ma- podjeinosti Wyndhama je rast lolrrai vsako sekundo. Pri tem fce je sam! l.e en sam pomislek, mu je ino-sebi zdel tak«» majhen in nepo-Jral še razodeti. meniji v, da je skoro pričel bati j "Vi morda mislite, Mr. TVynd-Wyndhani ga bo zavrnil, k.-r ni-.liaui, da nie moja družba pošlje na ma potrebnih zmožn.mtf |ot..k Mauritius, kadar jaz hočem. "hi kaj bi mora'r jaz pri tem | Ne. Kolikor vera, so za prihodnje uar.diti'" \-]iraš:i obupno. ''Jazjnadzorovalno potovanje določili !;i se v teh stvareh tako malo »po- že drugega tehnika, iu gotovo me znam? jodbijejo. če meeto njega jaz pro- " Niti najmanjš«' >krbi ne imej-j^m z;i nrtovanie.'' ;n dragocenih slik. ker je to *4no:;elM in ker spadata luksus in bogastvo skupaj. •Kultur" je dog natična. netolerantna in brutalne Kakor trdijo pisatelji, profesorji in znanstveniki v Nemčiji, je vise>ko nad vsemi civilizacijami. Profesor Oasson izjavlja: _ Mi ^mo intelek- nielno in moralno višji kak^r vsi drugi, mi se ne moremo primerjati z nikomur. — Kemik Oswald pa še naglasi mis d svojega tovariša in zabrusi celemu sveta: — Nemčija je tako visoko nad drugimi narodi, kakor je človek nad živaljo ! — Nemec ne ve. da je prava civilizacija pred vs-m liberalna, velikodušna Človeška da si ne more pridobiti občudovanj«; s tiranskimi sredstvi, ampak samo z vplivom svojih dobrodelnih kreposti, da je hčerka pameti, a ne nasilnosti. 'Kultur" je pustila ce>'» v izobraženih krogih sr.rovost običajev. Ona ni v nasprol iu s slabili ravnanjem z otroci po šolah in vo-jjaki po vojašnicah, s pijančevanjem in dvobojevanjem dijakov, ona bit 0' brfZ. D10:i *°Per. zločine in samomore otrok, ki so bolj pogosti v Stavka francoskih tekstilnih delavcev. Sprevodi, baleti plesi, petje in godba, kinosiike, razstavni predmeti, kipi. slike, vežic in razne druge zanimivosti na največji razstavi ADVERTISEMENTS. America's Making Exposition 71»t. Rpgt. Armory-4tkAve «/34iSt October 29 *> Novemberl2 Zjutraj—po- t poldne — i zvečer ! Resn ična Pa -ka. lača Napred- . Ne pozabite. V stopnina od 10c. do $1. Messaggero na prodaj. _______. Iz Kima T>».roča i<«, da kuiniie si pomagajo na vse načine in po- i, . '' maga jim na ^e načine tudi Matarizzo dnevnik Stavku joče delavstvo. En primer: , • knt^a lastni- i ii •• i r, , ,ia oi'fita rerone z-'dit»va1a zani da se odbremeiujo nekoliko v dru, , . ... ,. ' i i i • i a. i v * milijonov lir. Rimski re- zmskih skrbeli :n da se tem lazie 4 • . , posvetijo agitacijskemu ter boj- p™i ""'i 'i"T™1* <,t'1 nemu delu. pošiljajo svoje otrokfi 1 0p0,° Jt' Vv**«hs" delavskim družinam po ostalilf-pokrajinah, kjer jih z navdušenjem sprejemajo. Vlak za vlakom odhaja, četa za četo proletarskih f otrok in z vsako odhajajočo četo jc bolj in bolj utrjuje položaj stavkujoeih delavcev. Odbor, ki Dr. Koler slovenski zdravnik fea 63S Penn Ave. Pittsburgh, Pa. Or. Kolar f maj-staraJKl ilort&cld ■dra tcUc tp«eia-Ust t PlttaburcL.ii. U ima M-latn* vrakao v adrmTl**-OJn TMk bolaanL »astmpij^a tr~ _ __T. adra.fi • «t«- »rit«. 20* ki » j« tr. p- fcllch. Č. tlet. raoaalj, «lwo. ▼ crtu. Jr->adajUe iaa, »olečln« ▼ kujeta, pri J.«ta 1» lsUam •am to« kri N* kv ta ko- van calAss. V«a aoli. kotemi abtrU. po o-SraJlTJi. hitro cpaalto •a vam rreuaku^i adrmvia. r« črnka], i tamraC prlcUta to Utx ran » bow I »op-st pomU , Fyroeoio kij rodno kilo oadrarH* ' * to rtor operacije. Boietr. mohrrja, ki po>,ror. F. J. Kern .......... z veseljem. Iccr si je v svesti. da 'Jteoški abccdniU ........... je od njega dober de! odvisen na- 'i™?0 angleški tohnr.i- ... F1 užga r. čin. kako izpade končna zma-a do^cJnosti, ....... ,, r 1 Slo vensko-nemški alovar _ ne samo v prid stavkujočemu. temveč vsemu lavst\m. po- se m se setn se sem se Pretep v Orientu. II. zv. Gozdarjev sin iKirest .................. 7. XV.: Prihajat'. Zanimiva rest .................... ft. zv.: tfreneelj : Kako ja*. likal, 1. zvezek 0. *v. r lireneelj : Kako (Jauežid l{artolj zek» V " ;............ , 7- ,• Nasveti za liLso in dom. KorisUm malovemu režimu. Kemalisti pa ^y^ ^ vsako biSo ........ lM[ <» kakem posredovanju sploh no- |Pravila xa oliko. Ur. j. Dosrojea .65, čejo nič slišati, dokler se Grki po- Varčna kuharica, za slabe in do!>- polnoma ne umaknejo iz Hale A- zije. iše pred kratkim časom tako M .60 1.00 1.00 1.00 .75 .75 .T5 re case pi-cvzamem jaz. "Tega ne sinete storiti, ker UM u - . v. _... ..... - * -------- bo na čisto drugem|vzbudilo sumn jo. Kdaj pa nastopi ^ V Kat*rikoh si bodl deželi starega aU nove- • >an te radi tega. T Vaša pomoč _ _ _ kraju. Poslušajte! Po zaupniki iz vaš nadednik svoi^ pMov^ujVv ^-SVeta* "JvulU,lr", >u viednosti človeške osebe. Postavila ('apetowna bi jaz na določen dan -tV sem prav slišal v-še*tih te-iS1 f SCm®. ^ezkoncen povzdig germanske moči, in njeno iu ob trotovi uri odpadal na naj- dnih. ' I'-'^VV Nem< ,ja1 n»d ™m[ , . . • -• • i * - i t : -t .... , . lvakt m na eno naj- "Torej ua morava nrehiteti. Vi K * .. ivunure . je napau z , . ji , L - t -t ... . oboroženo silo ul+nnat? ratio par german stov V oče!i Nemca voi- brzojavko r»o*lobne boste svojo službo pustili m ne-1.., ... - u - . - - - ta VOJ . j ni to. Kai je v n.» -.h oceb. namreč izjemno stanje, i-esreča. ki se ji treba na vsak način o«miti. "Kultur" skrbno goji mod svojimi l^SCl III • v * ' i i • » , » » •t,/ ol ,,rlvrz"m;1 misel- dil -1*' vojna potrebna in lepa. Zelja, da bi vladal s ^ zem,ii večni mir je za \'emca hujša kot utopija, to je moralna je slaba stvar, Jjer omehkuži dnšo in oslabi možatost značaja. Vojna je prišla in ves nemški narod je začel v divjem navalu moriti in uničevati, kakor era uči njegov bog "Kultur'1, v imenu te-, ,■ , , . (J-a krvavega bosa so germenske tolpe opustoševale bogato Belgijo • I.rez dvoma. Toda kakorhitroj mu£.ile nje prebivalstvo, ki je zakrivilo samo eno. da si je rajše ho- ie. ki bi ■>•■ glasila: "Culu-jkaj tednov pred njim odpotovali. najbolje, če morete ze v desetih ali štirinajstih dneh. du veeji v^-bi kafri v okolici Jobannesburga so se nenadoma uprli in nuiogo belih jHruiorili. Občna j cinika. Delo v zlatih jamah prenehalo, po-največ »o lv uničene.** Takoj, ko do#pejo t« brzojavke v London, mora prenehati maka brzojavna zveza z .Inžno Afriko, tako če prenoviti ves svet, vzbudila le fanatizem sovraštvo, znanstvene in metodično barbarstvo. Nari se kaže kot krut in ljubosumen bog, ki zahteva zase brezpogojno oboževanje in neusmiljeno uniči nesrečnega smrtnika ki se upa obrniti se proti bolj milemu bogu. razburljivo orijentsko vprašanje RAZNE POVESTI LN ROMani. je danes stopilo v ozadje in se je Uos. Jurčič, 4. zv.: Cvet in iz njeg:a izcircil le zagrizen pre-j ' mestnega sodnika itd. .. tep. pri katerem se gre le za to()J°T' Juriii' 5* 2T; SosedoT si»- , , , ,- , - kmetskega cesarja itd......... da se drzi ob tla eno ali drugo iz* 1,,»-:= r „ . ....... , ® » ,«»os. Jurcic, C. 2v.: Dokt/r Zober, med bojujoč i h se držav. Da bo | roman. — Tugomer, tragedija Cirška potegnila »ii skoro nobenega dvoma več in se le radi te«ra še bori. ker skuša s čim manjšo sramoto iziti iz ne- prijetnega poiozaja. Antanta pa. ki je vojno povzročila, se je u) rnaknila nazaj, videč, da nikakor ne bo dosegla tega, kar je s svojim podpihovanjem nameravala: Zlomiti paeteco boljševiško in mu slimansko nevarnosr v Aziji. No, popolnoma zadaj vendar ne stoji temveč, ker ji drujro.ne bi moglo iiasniti, si skuša Turke z lepimi besedami napraviti >.;» svoje pr?-jatelje, pomeniti se z njimi. Gotovo ni se vse drugače vedla, če bi bili sedaj Grki. kakor je že kazalo, v Angori. Ampak seveda proti Kismet u tudi vsegamogočna antanta. predvsem Anglija, ne more ničesar. Kazen tega, da prepusti Grško, katero je prej na-auntala. ravnoistemu kismetu in njegovi milosti. ' roman. krajšo slamico, Dve sliki — Ksaver Meško Hud« brfoiiao. Ni vse zlato, kar se se sveti itd................... Patria, povest 1b irske junaške dobo ............................ Pod svobodnim solncrm, zgodovinska povesi, 1. zv.............1.25115' 7X1 An"eU sužnje* — Bra.rit- od svol.Mciuim švlncem, zgodovin- ' &ka P^^e^t .................. IZ DNEVNIKA DEKLICE. B. Peterlin - Pet ruška. W:!«PIIMANCVE POVESTI. S. zr.: Muron, krfeinski dt-^k Iz Libanon-'. .................... 3. zv.: Marijina otrdka, povest Is i kavkaških i-nra ...»........... . zv-: I*raškl Judek, povesi. IT. 1 M natis ........................ , 8. *v. :T» J indijske povesti...... , sv.: Kraljičin nečak. Zgtxlovln-j -ka povest iz .Tajiontke^a .... ,7j!10, *v :Zvesti sin, povest iz r'ade Akhnrja Velikeca ............ .73 ZT-: in bola vrtni.-a. po- ! .......................... .75 12- zv • Ko.-ejska brata. Črtica i* 40 misijonov v K«»re.|l............ j TS. zv. : Esj in zmage, p«»vest iz g-! Amana ....................... i 14. zv : Prisesa hurmiskega gla-v^rja, povest iz zj: .............. Podobe tz uarare ............ i Svetloba in c^nca .......... i Slov. veeernice, |>ove«tl nr. kratek Pns .................. i Trojka ...................... Zgodovina slov. naroda zv.l Zsodovina ulov. naroda (<». zv. > Mladim srcem (2. zv.) Spisal K. Meško Knjiga za lahkomiselne ljudi. Spisal I. Cankar.......... Pet tednov v zrakoplova ........2.00, Zemljevid Ev repe ... Amerika in Amerikanci..........5.0o 'yelikn stenska mspa Dve šaloigri, .'ari i je v a ženitev Trije ženin! .................. J25 .33 .so .30 J25 SO .34 JtO .30 .25 .30 .30 .30 .30 .30 .4C no na MeuritiuH, ko sem ji obljubil, da ne grem več?" "OWjnfcite ji, da greste zadnjič in da je v korist vaše pritaod-njosti, če sprejmete družb in predlog." Misel, da se bo moral ločiti od da vseeno ni opravičen. Že radi bo mislila, ko odpotujem neoad- b*ž*nako. ljdbljene detikt, || je sicer trpinčila, vendar je držal besedo. Požel jen je po bogastvu ga je imelo popolnoma v oblajati. Dasi dejanje, ki ga je imel zvrsitd, ni bilo častno in iazen tega še zelo kaznjivo, vendar je bil njegov sklep trden in neomajan. On tli liotei biti oseba, ki ne ugrabijo po sreči, ko gre mimo njih. Z oibe-tna rokanta bo zagrabil in njegova krivda ne bo, če jima spodleti. Z obljubo, da ga bo v prihodnjih dneh se bolj poučil o podrobnost Lh celega načrta, odpusti Wyndham Marahalla, ki je bil bolj prevzet zlate poželjivonti kot * od težkega vina. "Wvndham je bil vešč a k dovolj, i!a bo Marshall po-slušen fa* kot orodje v njegovih rokah. (Dalje prihodnjič.) .35, MOLITVENIKI. .40 i ^iR&Jski glasovi: 50 v platno vezano ........... • v kost vezaco ............. ^>0 v u^nje vezano ........... ^0,Sveta ura: .30 i v p?ntn«o ~ezano ........... .3(i, Marija varhinja: .30; v n-Tije vezano ........... i Pot t nebesa: .20 zl a ta obreza, platno v'f/auo .26 n&s neue Testament ............23 .30 .30 .90 1.70 1.80 1.00 1.80 90 ZE.WJEHDL JSO Združenih držav 1.75 Kranjske dežele JS M 2JM JUDSKA KNJIŽICA — PO^S'LT. 1. zv. Znamenje štirih. Poiest de tektiva Sherlock Holmes .... .60 2. zv. Darovana. Zgodovinska po-t>ove-t iz dobe slovanskih apostolov. .........................60 3. sv.: JernaČ Zmagoval, povest — Med Plazovi, tirolska povest. .60 4. zv. Malo žsvlje»je, povest .... .65 5l zr.: Sadnja kmečka vojska, zgodovinska povest .......... .75 Zemljevidi: New Tork, Iliinola, Co-lorado.. Kansas, Metana, Minnesota, Wyoming, West Virginia in Alaska — vsaki po ........ Pennslyvania ................. .23 J50 Razglednice: Xetvyorske s evctlicami, bomo. risiične, hoCir-ne. novo'etae tn velikonot-no, po komadu 3i.. ducat po .................... 30c. Panorama mesta Celje, 21 palcev dolge ................ 2Se. Opomba: Naročilom Je pritožiti denar, bodisi v gotovini, money order all počtne mamke po 1 ali 2 centa, t« pošljete rotovino, rekomandlrajte pismo, Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige poSUJamo poštnine SlBvenic Publishing Oo. 82 Cortlandt St., New York GLAS X'AROtiA. 7, KOV. 1921 Vdova Leruž. ^ E- G*boriaa- Prevedel za "(3Ima Naroda" O. P. Francoski detektivski roman. Kil t> i (Nadaljevanje.) vo delo ter si ustvaril idejo o tem delavcu. Kam nas privedeta ra- j tiri šli na ribolov; in dvakrat smo 2um in logika.' K lopovu, ki je odločen, pogumen, pameten, previ-jtli namesto na morje rajši vkre-den in izurjen v svojem poslu. Ali mislite, da bi tal: človek zane- — Pri moji veri ... — je pri«"el sodnik. — Jaz sem nedolžen. — ga je prekinil Albert, — ter ponav-ijam to brez najmanjšega upanja, da bi mogel s tem izpremeniti vaše prepričanje. Da, vse govori proti meni, — vsaka stvar, celo moje lastno obnašanje pred vami. Kes je, da je bil moj duh omajan v sled teh nevrjetnih in naravnost čudovitih slicnosti. Premagan t-ern, ker s« zaveda*n : vo je nezmožnosti, da doKažem s\ojo nedolžnost. Kljub temu pa i:e obupam. Moja east in moje življenje sta v vokah Boga. Ob istem času. ko se vam zdim izgubljen, — kajti jaz n»- varam same»a - •!»«-. — pričakujem Y zaupanjem popolno opro-ičer.je. — Kaj imate še poveden? — je prekinil sodnik — Ničesar, kar ifseiu >e rekel, gospod. ' Potem vRlrajale j>ri tem, da niste kriv? i — Jaz sem nedolžen. — To je vendar Zavrto ... — Jaz sem nedolžen. ^ — Dobro. — je rekel Daburon —- dosti za danes Vi boste culi prečitanje r t'i<'ijeln«^ga poročila, ne kar vas b«"lo odvedli nazaj v ječo. Poživljam va> ila si premisliti celo stvar. Noč va»: bo mogoče »rim-sla l>olj*»* misli. , *e pa hočete govorili z menoj, me obvestite n jaz bom priešl k vam. Dal s.-m povelja v t»m smislu. Sedaj pa lahko citate, Konstant. Ko odšel Albert v orožniki. ,.e zainrmral sodnik. — Tu imaš trdovratnega človeka. Niti sence dvoma ni imel o r jtgovi krivdi Za njega je bil .Vi e-r* prav tako morilec, kot da jr čul njegovo l-riznanj«*. Tudi če b, «!<> konca preiskave ustr:...al pri svojem zani-kainju. b«.» brez dvotna spoznan krivim vspričo dokazov Ko pa je bd Dab iron sam. n« čutil onega velikega zadovolj f-tva katero j»* ponavadi či.til r«» uspešni preiskavi. Nekaj ga je vznemirjalo. Zoning. ! j<\ a zmaga je polnila ie z nemirom in ne-zudovoljst voni. Mise">. »ako 'p'"'I»rosia. da se j»j '*•»;',lil. da mu ni prišla že preje. pov«*«"-ala njegovo nezadovoljstvo. Nekaj mi -je n-klo. — j»* ni »mal. — da nisem unel prav. ko s.-in s.- I«>til t«- iialo"!1. Kaznovan j-t-in. k«-r nisem poslušal tega notranjega glasu. Ta gio»" de i'miiniarin je bil a-.'tiran, vržen v ječo. 'nslišjuj in premagati. IJn*z dvoma bo spoznan krivim. (V bi bil po-j olen tujee v tej obravnavi. bi lahko š»-l k Kla- i. Njen i žalost bi bila velika. Kot prijatelj bi jo potolažil, pomešal svoje solze z njeni-/?ii iti s časom bi se mogoče potolažila. Kdo ve? Mogoče bi me eelo nagradila. Sedaj pa me bo sovražila in celo moja navzočnost ji bo ✓oprna. V njenih oč«-|« 'muh v«nilf T«, -e nepojmljivo. Nikakega alibija ' Mi se moramo motiti, t >ii gotovo'ni zločinec. On ne nioie biti. Preiskovalnemu Iniku se zdelo, tla je moral stari detektiv ■akati na konce zaslišanja v vinarni nasproti justičm palači, ali j mi, da je znorel enostavno. — Zalibog, se ne motimo, — je rekel. — Preveč jasno je ugotovljeno. da je gosji . I de romnu.rin morilec. te lio»*«»te, vam bo Konstant dal In-sedili* zaslišanja in jaz bom medtem spravil te listine v red. — Dobro. j«* rekel siari n;ož poželjivo Sedel je na stol Konstanta, se naslonil z obema komolcema na ' mizo ter prečita"! pn toKol v hipu Ko je konča«, se je dvignil, bled. prepaden in s spalnim obn.zom. — tiospod. — j - rekel proti sodniku s čudnim glasom. — jaz -em bil neprostoroiir! vzr. k strašne napake. Ta mož je nedolžen. — Pojdite, pojdite, J je rek .1 Dbnron. — ne da bi prnehal s pripravami za odhod. — vi ste izgubili svojo glavo, moj "dragi Tabaret. Po vsem. kar sle čitali, kako morete___ Da. gospod, la. Ravno rad it eg a, ker scui čital to. vas prosim gospod, da prenehate ali pa se bo žalostni seznam justičnih umorov povečal za eft, slučaj. Pre-dajte pazljivo to zaslišaaije. Niti enega odgovora ni,, ki bi ne kazal, da je ta nesrečni mladi mož nedolžen; niti ene besede ki bi ne dajala od sebe žarka luči In on je še vedno v ječi. v samotni celici' On je in tai i bo ost;,;, če vam je všeč, — je odvrnil sodnik. — Prav spodobi se vam govoriti na tak način po vsem. kar ste govorili v pretekli noč', ko sem se jaz t*ko zelo obotavljal. — t iospod. — j- vzkliknil staei detektiv, — jaz pravim sedaj natančno isto. O. ne-sr-čni Tabaret, vse je izgubljeno. Ne bodo te razumeli. Oprostite mi, gospod, če mi manjki rešpekta, katerega sem dolžan vašemu uradu, a vi niste razumeli moje nutode, čeprav ,e zelo enostavna. Vzemimo slučaj r vsemi okoliščinami in podrobnostmi in jaz ustvarim, kos za k»;som. načrt obtožbe, za> katero ne jamčim, dokler ni pvoolna Če se najde človeku, ki popolnoma so-flaša v vseh posameznostih s tem načrtom, potem jc razkrit povzročitelj zločina. V drugačnem slučaju pa smo položili svoje roke na nedolžnega človeka. Ne zadostuje, da kažejo te aH one posameznosti nanj. Treba mora biti vse, ali nič. Ali sem v tem slučaju zalotil zločinca? Šel sem od znanega k neznanemu. Preiskal sem njego- maril stvari, katerih bi ne opustil niti najnavadnejši zločinec! To je nepojmljivo. Ta človek je tako izurjen, da je pustil tako slabotne sledove, da so ušli izurjenim očem Gevrola. Ali mislite, da bo rlskiral razkritje s tein. da ne bo mogel dati pojasnilu za celo noč ? To je^ nemogoče. Prepričan sem jr, svojem sistemu1 kot o najbolj enostavnem artimetienen: pravilu. Morilec"iz Žonšerja ima alibi. Albert ni nudil nikakega. Vsitega je nedolžen. Daburon se je pomilovalno o/il na starega detektiva, prav kot bi se ozrl na glazntža. Ko pa je končal, je ;-ekel: — Moj dragi go-pod Tabaret, vi ste popolnoma na krivi poti. Vi se motite radi prevelike svoje natančnosti. Vi pripisujete tudi drugim čudovito iznajdljivost, ki vam je lastna. Naš človek je napravil pogrešek glede previdnosti, ker je domneval, da ga bo njegovo visoko stališče stavilo na sumnjo. — Ne. gospod, tisočkrat ne. Moj zločinec, recnični, katerega moram šele najti, bi se bal vsake stvari. Ali pa se Albert sploh brani? Ne. On je enostavno premagan. On vidi usodepHne- sličnosti. ki ga navidez obsojajo, braz upanja na rešitev. Ali se je skuša, opravičiti? Ne? On je enostavno odgovoril: — To je sirašno. Ravno tega pa ne morem pojasniti. — Jaz pa lahko pojasnim vse Prepričan sem, kot da je priznal zločin. Zat o ima m več kot zadostne dokaze. — O. gospod, ti dokazi! Vedno je dosti dokazov proti aretiranemu človeku. ObstajMi so proti \sakemu nedolžnemu človeku, ki jv» bil kedaj spoznan krivim. Dokazi! Imel sem jih zadosti proti Koiser-iu. onemu ubogemu malemu kročaju. ki... — Dobro. — ga je prekinil sodnik hitro. — če ni on najbolj ■nteresiran pri zloei'.u, kdo pa je? Njegov oč \ grof Cemmarin? — Ne. resnični morilec je mlad človek. Daburon je sprevd v red svoj« listine. Prijel je /a klobuk in ko je odhajal ven. jr-r *kel- ( Dalje prihodnjič A ADVERTISEMENTS. Slike z jugoslovanske obali. Piša-Dereto. V noči smo oddrdrali iz Ijjub-Ijane proti Karlorcu trije popotniki. z namenom, tla preživimo -voj dopust kje na obali našega norja; prvi. voditelj družbe, je ravnatelj paromlina. obenem strokovnjak v morskem ribolovu, —-drugi v družbi je lastnik zasebnega akvarija. 1 ret ji. jaz. sem bil ]»osestnik priznano slabih živcev. Paromlin"* Hcjer je papir tako dragocen in prostora malo. naj mi bo dovoljena ta okrajšava, namesto ; ravnatelj paromlina) mi je zagotovil, da se v morju korenito pozdravim in da b« čmerni obraz postal v kratkem smehljajoč, vedno smehljajoč, tako da me bojo po po vrat k n ljubljanski fotografi iskali ko": vzoi za svoje iteljeie. V zahvalo, če bosta tovariša mirno prenašala moje muhe. sem jima obljubit, da popišem njune junask^ čine, ki sem jih pričakoval, v par podlistkih *'Slo-renca". Beseda dana. vez velja! niso to predpotopre razmere? — Pač bi bilo dobro, da bi tudi v Karlovec prišli banja luški trapisti tla bi ubogim mlekaricam betonski most naredil".. Karlovški židje ga ne bodo. Da mi v kasarni bela kava ni dišala, se razume. Na Plačah. Par ur v K&rlovcu. Na vse zgodaj smo izstopili v Kalovcu; na Bakar je vlak imel oditi okoli 11. ure. Kaj početi? Na mostu sem pozdravi! Kulpo. ki je tudi prihajala iz Kranjske. (Pa se ču je. da ne bo več dolgo; za-čelo se bo razkosavanje. Belo Krajino bodo bajj odtrgali od Slovenije.) V Karlovški kotlini dobiva Kulpa kar štiri dotoke. Tavajoč semtertja smo prišli do enega; — mislim, da je bila Mrežnica, plitva sicer, a s široko strugo. In tu se i;am je nudil čuden prizor: z druge strani so .naš prihajale prve inlekarice. vsaka z jerbasom na glavi, v njem s steklenicami mleka, pa hajdi v vodo. druga za drugo. pa so jo brodile. Kakor če zažene črednik poleti čredo v vodo. pa je takoj vsa struga polna glav. toliko jih je bilo, in zmirom nove so prihajale. Kaj pa pozimi? sem si mislil, ali r>a, če voda naraste? Ali se Kaiovčanom kaj sanja, ka- Vozili smo se mimo Ogulina. — Delnic itd. Mislil sem si; pred nedavnim se je tod vozila objestna 7 madžarska gospodii z Pešte v Reko: oni so bili gespodje. domačini sužnji. Kako se je zasukalo! Ob 5. uri je vlak s težavo prisopihal na postajo Plase. kjer smo izstopili. Prekrasen razgled se nam je odprl na morje, na Reški zaliv, na otok K»-k in t'res! Se med vojno so se Madžari neznosno šopirili tod. " A teager. Magvier!'* (Na morje. Madžar!) je bilo njih geslo. Odklenkalo jim je. pač za vedno; toda žal: zdaj laška volkulja izteza kremplje po tej zemlji. Ko sem bd zadnjič tu pred osmimi leti. ni biio nikjer odtod videti Italije; zdaj jr vse, kar vidiš fapadnn od Krka : < "res. Reka. O-patija. Ičiči. kov.-,'.na. Učka gora — vse je že Italija. Z mešanimi ču-^:tvi sem gledal vso tisto krasoto. Naš dnevni red. Ce hočeš v tujini mnogo videti moraš zgodaj vstajati. Mi smo hoteli morje izkoristiti do vsake možnosti; zato smo imeli točen dnevni ied. Ob šesti uri smo si skuhali zajutrek. potem s čolnom, ki smo si ga najeli za vso dobo, na morje, kjer smo ribarili, dokler so ribe "jedle"; potem kopanje, kar iz čolna (eden iz trojice je z veslom v roki straži! za slučai. če bi mor ;-ki volk. . . .), okrog ene obed v ••ostilni. ob dveh zopet na morje »r razne luke in luknje, nabiranje gradiva za akVarij. ob osmi uri povratek v pristanišče, večerja določitev dela za drugi dan; spat Včasih smo seveda naredili kako ber, v goro; z vrha doli smo opa zovali. kako se je burja metala v morje in kaj je počenjala z valovi. Ribolov. Čarobna^ besedica, ki. stare in mlade pri morju kar elektrizira je — *4 ješka". "imate ješke?" je neštetokrat vpra 'ji! 1 paromlin ribi-Ce, ki smo jih sreeavali na kopnem ali na mokrem. Prva skrb zjutraj je — razen za rncak — bila za —• "ješku". Ob peti uri zjutraj se je Akvarij moral podati na obalo, da prestreže ribič ?, ki hi prinesli — ' ješku"'. Kdor ima dobro " ješko" je za ribolov na_konju Ali težko jo je bilo dobiti. No. in kaj je to ješka ? To je naša — vaba. (Najbrž je laška beseda exa. jed). Najboljša ješka je lignič. potem šele sar-deli'je. Druga potrebščina za ribolov je pa dob:*r "povraz". to je kakih 50 metrov dolga spletena žima s trnki, z laksom pritrjenimi ter s svincem obtežena. Z vsem tem opremljeni smo veslali jutro za jutrom ven, na globočino. "Paromlin"* jo* vedel za najboljše "punte". kjer se ribe rade love. (Najbrž je na dnu kakšna bar-J ka potopljena, pa ima ondi pripravno skrivališče). Lovila sta o-ha. Paromlin V Jn "Akvarij*'. — ^sak s svojim povrazom. Jaz sem moral čamac krotiti, da ga ni morje zanašalo; gledati sem moral na dve različni točki na obali, da smo bili vedno na istem mestu. Dožive-'i pa smo silno razburljive prizore. Treba je bilo molčati. In tisti obrazi, kadar je riba pocukala, a ne samo pocukala, temveč tudi ob-visela. in je ta ali oni začel povraz gori vleči. To pričakovanje, kakšna riba bo to! Kako sem prle-dal v globino,! 3n nekaj metrov pod površino se je nekaj zasvetilo, kakor srebro, potem se je yemetavalo, končno je bilo prt vrhu in v čameu. In tu moram javno priznati, da ima 'Paromlin' že tako izkušnjo v tej stvari, da kljub globočini 50 metrov takoj ve, ali kvišku vleče arbuniča ali kanjea ali pišholja ali hobotnico (polipa), in sictv pozna po tem. kako se riba brani. In res. nikoli se ni zmotil. Rečem vam, da se mu nisem nehal čuditi Enkrat smo se posebno razburili; "Paromlih" vleče, vleče, silna teža. . . Kaj? — "Povraz se bo utrgal", zašepeta. Popušča, nateguje, previdno. Kaj bo? Ilobotnica? Ne, take teže še ni vlekel. Midva, z "Akvarijem" strmiva in čakava. Slednjič se prikaže velikanski jastog (morski rak). Jaz sem prestrašen odskočil. zakaj njegove klešče so režale! — A tu se je izkazal "Akvarij"; zamuditi nismo smeli niti hipa. pogumno je — nevarnostjo, da izgubi roko — seg*d in vrgel zver •ia dno čolna. In še i;i žival mirovala : igraje je j;regrizel skoinskoz moj čevelj; le sreča, da ni bilo noge notri. V triumfu smo (namreč raka. ne čevelj), opoldne prinesli v naš hotel. Občudovanje, zavist. . . . KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odplujejo iz New Yorka. WASHINGTON ROC H AN. BEAU 9EL.VEDE.re ORBITA POTOMAC REGINA ROTTERDAM LAFAYETTE AQUITANIA GOTHLAND LATOUBaine ZEELAND POTOMAC RYNDAM MANCHURIA PArtlf* ARGENTINA •CROC INLAND OROPESA N. AMSTERDAM AMERICA ADriATIC MONGOLIA • nov. — Cherbourg , LAPLAND 3 dec. — CHt/bourg » nov. — Have' CARMANIA 3 dec. — Cherbourg * nov. — Trat I PRES. WILSON S. LmWurg 19 nov. — Boulogne SAXONIA 13 dec. _ Cnerbou. g 23 nov. — Hamburg AQUITANIA 1S fee. — rb-.urg 25 nov. — CherDOurg M:NNFKAHDA IS aec. __ Harriui-g 26 nov. — Tr-« Z1ELA MO 24 d-c. — Ch«rb>urg 26 nov. --Havre RYNDAM 24 Cue. — boulof re 26 nov. — Hamburg ORBITA 24 dec. — Hamburg 2*> nov. — Boutcjne ADRIATIC 28 d.-. Cherbourg Z9 nov. — Bremen N. AMfTELADAM 31 dec. — Boulogne 30 nov. — CherbOv g py. cmac •_1 dec. — Bret..en 1 dec. — Hamubarg ARGENTINA 1?. Jan. — Trat Glede cen m vozne I'ntke In tm dragu pojasnila, obrnUe s« na tvrdko: FRANK bAKSER STATE BANrf, 82 Cortland* S% New Yer% Naznanilo. Raznoterosti ko se jim dovaža zajutrek? Ali izjemo; tako smo enkrat že ob 4 ADVERTISEMENTS. je sedaj čas poslati svojcem v staro domovino ali jugoslovanske krone, dinarje, ita-ljanske lire ali čeke v ameriških dolarjih. Vse te dobite po nizkih cenah in hitro postrežbo pri: Frank Sakaer State Bank 82 Cortlandt Street, New York V odgovor. Ponovno tu gnan jamo vm rojakom is rojakinjam, da pravo Elgin c*raatiraao molke in iensknt uro čisto tiste prstane, verižice, priveska ia vso drago ter domante; datye prave glasne svotovne COLUMBIA. OKA-M07 ONE in SLOVKNBKE FLOftČS prodajo in razpošilja po oeli AinaiM mul Vol slovenski večletni trgovec IVAH PAJK, 34 Hala St, Conam&ugli, Pa. Pilite mm po oeaik, pofijo gm Praznovanje 20. sept. v Rimu. Letošnje praznovanje 20. sep temhra se je vršilo posebno slove sno. Med drugimi ceremonijami so izročili geiieralu Rieciotti Ga ribaldiju spominsko kolajno. — (Jaribaldi je v svojem govoru hva lil fašiste, ki so pod Mussolinije \ im vodjtvom rešil« Italijo pred -a lostno usodo nesrečne Rusije. Na fampidogliu se je vršila proslava Dantejeve GOOletnice. Popoldne se ^e vršila velika man festacija ze oinjeni Italiji in vladarski hiši. — Končno se je razvil impozanten obhod po mestu do trga Porta Pia kjer se je s sodelovanjem voja štva vršila spominska proslava zavzetja papeškega Kima. Govoril je rimski župan Valli, ki je v zve zi z Dantejevo proslavo izjavil, cia je končno Italija združena s Trstom in Tridentom. Krvavi boji v Baku. Reuterjev urad javlja iz Baku o krvavi bitki med mohamedanci in sovjetskimi četami. Mohame danci so šli v boj s turškimi zastavami, ki so imele napis*. — Samostojnost ali smrt! — V iuki se nahajajoče ruske ladje so obstreljevale mesto. Končno se je bolj-ševikom posrečilo vdušiti gibanje en dar pa se pričakuje, da se bodo začeli pogajati z mohamedanci. Militarizem. * Kitajska ima 1.370.000 mož — stalno pod orožjem, Francija en Jugorfovacski generalni kon zulat v New York'; obvešča vse prizadete, da je postava o taksah z dne 27. junija tega leta stopila v veljavo 1. tega meseca. Izza prvega oktobra so take oziroma pristojbine sledeče; za prošnje 40 centor; za priloge, tikajoče se pr«išei«j. vsaka 10 centov; ca izdajanja, podaljšanje ali obnovitev potDega lista: za šest mesecev 2 dolaija; za eno leto 4 dolarje-za potno knjižico 1 dolar. OPOMBA. t Pri izdajanju ali obnavljanja potnih listov je t.'eba pla£*>i pristojbino tudi za čas. ko ni bil potili liat obnovljen nli ker ni U.l pravočasno vzet. Vslsd tega morajo.- dr/avljuni prejšnje kraljevine Srbije plačati za vsakih šest mesecev izza prihoda v Ameriko do danes po dvn dolarja in dva dolarja za bodečih iest mesec??. Državljan* JVž*.«3 Srbije plačajo takso kot Srbi'inci, toda ta taksa se jim racnru od 1. januarja 1913. Osebe iz vseh drugih pokra jo, katere d&ner, tvorijo sestavni del kraljevine Slovencev. Sroov in H.-vatc-r iinr jo j-Iač^ti L>d 1. januirja 1919 pa do danes zn vcakih šeet meseecv po dva do farja in dva dolarja za piihc»diijih šest laeseeev. Cne ©srostorf. Velik prostor na krovu. Vse u-dobri ost i modernega parnika. NEW YORK v PLYMOUTH, CHER. BOl'.W in ANTVERPEN KROONLAND .......... 12. nov. ZEELAND ............ 19. nov. LAPLAND .............. 3. dec. / HAMBURG, LI3AVA in GDANSK iAMLANO fsamo 3. razred) .... 30. nov. ^ American Line / CHERBOURG. HAMBURG in GDANSK MANCHURIA ........* 23. nov. MONGOLIA ............ 1. dec, MEW YORK v HAMBURG ,'n GDANSK MINNEKAHDA ........ 10. dec. 'SE VOONE PROOE DO POLJSKE. ^Ji white Star / CHERBOURG In SOUTHAMPTON AORIATIC ............ 30. nov. OLYMPIC .............. 10. dec. NEW YORK In BOSTON — AZORI. GIBRALTAR, f/ *POU in GENOVO "ANOPIC..................22. novtmbn 2RETIC (sumo iz li'irtona) 3. decembra •ARABIC .................... 6. dec. •Največji parnik v redni* slutbl • Julno- t vTOpsklml YORK V NAPOLJ in GENOVO GOTHLAND ............ 16. nov. INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMTANY 120 parnikov — l.S&t.M* torn. I BROADWAY ^ NEW YORX ail pri lokalnih af«itlb. C0SUL1CH ČRTA Dir«ik>.no pctovwxj^ v Im-brovnik (Cravjsa) in *rst. belvedere .. argentina .. pres. wilson S. nov. 26, hOV. 3. dee. 0«ne za Trat In Rek« m: Pre«. Wilton »115 In |3 davka. Ar?«ntl:.a In BeiveH«r* »103 In •5 davka- Potom llatkov Izdanih za rat krije v Jugoslaviji In BrlHJL Razkošne usodnosti prvega, drugega in tretjes* razreda. Potniki tretj/^a razreda dobivajo bresplačno vino. PHELPS BROTHERS i, Co. Paasanoer Dapartr.ient 2 West Street New York nilijon 034.000. Anglija 740.00. Vemcija 100.000. Žedinjene države 140.000. In kje so še druge militaristične države! Koliko mi-J lijonov mož je na svetu odtegnje-nih od produktivnega dela! To izračunati bi bilo res nad vse za-' nimivo. J'riračunati bi pa še tre- ! ba bilo proletarsko rezervno ar-j inado kapitalizma, ki je odtegn je-' na od produktivnega dela! Pstovanje v Jugoslavijo preko Boulogne, Sur-Mer in Rotterdam. Val pamlkl, ki odplujajo Iz New Yo^ka so na dva vijaka. ROTTERDAM ........ 12. nov. RYNIJAM ............ 19. aov. NEW AMSTERDAM .. 26. nov. NOORDAM ............ 3. dec. Vat pamLKl Imajo sa tretji razred »obe za 2. 4 In ft oaeb. Cena za l razred is Now Torka do LJubljane »100. do Zagreba $101 ter $5 vojnega davka. 7.*. pojasnila In cene vprašajte pri: HOLLAND-AMERICA LIN1C SI .24 State 61 re. t N^w York ;; Dospelo je novo '' suho grozdje. ;; MoAitel aUo sladka debel« Ja- . [ ' gode, boksa 00 funtov .. ;; CSpar groadj* največje in naj- < i *' StadksJSe jseode, boksa 00 »•»••esses«« ; ► Malo Ano grflko zrosdje, sek> < \ rtadko. boksa 00 funtov $7.— ' > FoWlte t*, na raCun vMko boks* ' ki —roCIto in poolmB bomo takoj. ^ BALKAN DfrOKUHG 00. M4I Chorry tU Now York. N. Y. Največji, najlltrejit parnlkf na •vatu. Izborna postrežba p itnlltsni. V vaiem mostu ali blUlnl jo lokal- ni aoanb V Jugoslavijo, Bolgaiako , Rumunsko in Madžarsko. V Trat in Roko preko Genove. CAMERONIA - 19. nov. CARONIA 7. dec. Karto do Trsta »110 - do Reke »lil. Davek »5. Preko CherbourgaIn Southamptona: AQUITANIA ..,..... 15. nov. CARMANIA ........... 3. dec. AQUITANIA ........ 13. dec- iym pa (jssa