Poitni urad MM Cetovec — Vertagspostamt POM Ktagenturt
):haja v Ceiovcu — Erscheinungsort Klagenturt
Posame:ni itvod t.!0 ii)., mesečna naročnina 5 šiiingov
Letnik XXiX.
Ceiovec, petek, 4. oktober J974
Štev. 40 (1679)
I [ V	JbcnMe	] j
} ! K€Z TMPCŽMŽUMM	V	! !
! !
aMnnnmmnnuMnnnnnunnnnnnntmnmtnsintnsuunnnnnnnueHnnnnnnnnnnHnnnsinnnnnnnnEnnaseaunnannssnnnnnanentnnBnncennamnnnnnnnnnncnnnnnsnsMnnennnnnnnnnnntmnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnHnnnnnnnnn
PREDSEDNiK SZDL R)B!Č!Č POUDARiL:
Naše manjšine v Avstriji
ne bodo nikoti cena za dobre odnose
V okviru rednih medsebojnih stikov in posvetov med siovensko narodnostno skupnostjo ter matičnim narodom je predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega tjudstvo Slovenije Mitja Ribičič s sodelavci v petek prejšnji teden sprejel v Ljubljani delegacijo koordinacijskega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev, ki sta jo vodila oba predsednika dr. Franci Zwitter in dr. Joško Tischler.
Na srečanju so bila obravnavana aktualna vprašanja, ki jih je sprožil najnovejši razvoj dogodkov v Avstriji po enostranskem sklepu vodilnih avstrijskih strank o preštevanju manjšine. Po razpravi je predsednik Ribičič izjavil:
Msmo
drobiž
za dvomi/7 ve Trupči/e
preJseJMi^ov v p<rr/<:weMt:: !M v ^oroš^ffH Jfže/MfMi z//orK z<3Sto-pdM;Z: rtr4M^, da hočejo pred rešitvijo odprti 'vpraLznj v zvezi s 7. č/eMow državne pogodbe izvesti .jezi^ovMO štetje posebne vrste", ponovno do^a-zaje, da nameravajo merodajni dejavni: v zlvstrrj: — ^a^or Jos/ej — ta-Ji tokrat „reševat:'" vprašanja naše narodnostne s^KpMosti m/mo nas :n prot: naš:m iuteresoM:.
Vendar pa tokrat, ^o gre v resMici za potrd/tev sadov deset/etnega pritisk :n raznarodovanja, &oroš^: ^/o-vene: d/^tata ne Z/o?Mo ^/oM:/i. Na poz:v o//e/: osrednji org/tMiz/tcij se ^omo v Mede/jo z j/ra/: na protestnem zj/ora v Ce/ovca.
j:7i v naš: s^apn: j/oro: ter z neate-me/jen:'m: očitki :'n z/oj/n:m: podt:^a-vanj: naše /jad: oddvojd: od vodstva naš:7) narodni organ:zac:j.
# 7*a z j/or pa j/o predvsem ze/o jasno :n nedvoamno /zpoveda/, da &oroš&: S/ovenc: nočemo //iti droj/:ž za dvom/j/ve j/apč:je, s j:ater:m: j/: se Avstrija še naprej :'zm:^aJa rešitvi naš:j/ vprašanj :n s tem tad: :zpoj-n:tv: svoj/j: rMeJr/uroJM:/: o//vezMosti.
Še predoj/ro nam je v spOMtiMM, za &a^šno ceno je zlvstr:'j: pr: pogaja-nj:'j/ za državno pogodj/o aspejo preprečit: pravično rešitev našega vprašanja. ylii se misii svojim oj/vezno-stim do manjšin zdaj izogniti s tem, da oj/jjaj/jja /agos/avij:	restitacijo
doiočenij? vrednot njene jastnine, očitno arj/iva/ij? Po več j/of 30-iet-nem trmastem zavračanja vsej/ toza-JevMiZ:	apravičenij/ in ateme/jenrj/
zahtev je sedanja „ radodarnost" vse-^a^or samijiva.
Toda morej/itni ta^i in podoimi račani so povsem zgrešeni. „Naše manjšine v Avstriji ne j/odo ni^oii cena za odnose med oi/ema državama," je ze/o jasno povedai predsednik ŠZDP Rikičič de/egaciji koroškik šjovencev ter ji zagotovi/, da /ago-s/avija in ^/oveMij^ ne j/osta ok/eva/i .zastaviti svojega vp/iva povsod in na vsek ravnek", kjer /akko prispevata k razrešitvi koroškega vprašanja.
/n k tema še naša od/očna izjava.* Na svoji podedovani zem/ji se ne pastimo preštevati; na domači av-toktoni zem/ji nam ne g/ede na večje a/i manjše aspeke nasi/ne germanizacije pripadajo vse v državni pogodki zapisane pravice v zaščito našega ok-stoja in po/nopravnega razvoja/
Slabiča SZDL Jugo$iavije in Sio-venije :o nedvoumno. Skiep av-:trij:ke ;octaiMične, ))ud:ke in ;vo-bodn)aike :!ranke o ilelju poseb-ne vMle kol osnovi za izpoinilev varstvenih dotoči) avstrijske državne pogodbe pomeni nesprejemiji-vo kriilev duha in črke lega mednarodnega dokumenla, ki zahleva
in ga vkijučuje kol nepogreii)iv
eiement mednarodnega sodeiova-nja in varnosti, je lak ukrep v nasprotju z dekiariranimi staiišči Avstrije. Sporazum treh strank, ki )e kapiluiacija viadajočih krogov pred nemikonacionaibtičnim! in iovini-stičnimi etemenli, ]e obenem ludi manipuiacija v medstrankarskem boju na račun manjiin. Posiedica vsega lega ni samo zapiranje poli za konstruktivno sodeiovanje v reševanju odprtih vpraianj in tzioča-nje koroikih Siovencev kol iojainih državijanov avstrijske repubiike in kol mednarodno zaičilene narodne skupnosti, ki ima vso pravico o so-odiočanju o svoji usodi, ampak tudi spodbujanje stopnjevanja nacio-
naiisličnega pritiska in šovinistične nestrpnosti.
Sociaiislična federativna repubii-ka Jugosiavija in Sociaiislična re-pubiika Siovenija kot dosiej v okviru svojih ustavnih in mednarodnih obveznosti do uresničevanja pravic naših narodnih skupnosti v zamejstvu odtočno podpirata boj koroških Siovencev za ceiovito izpotni-tev avstrijske državne pogodbe. Če bo avstrijska viada sprejeta skiep teh strank o takoimenovanem ..štetju posebne vrste", to ne bo ostaio brez posiedic za razvoj av-sfrijsko-jugosiovanskih odnosov.
SFRJ in SRS ne bosta okievaii ne ie zaradi zakonitega interesa za potožaj koroških Siovencev, temveč tudi zaradi miru, sodeiovanja in varnosti v Evropi, zastaviti svojega vpiiva povsod in na vseh ravneh, kjer iahko prispevata k razrešitvi koroškega vprašanja. Prepričani smo, da bosta tako staiišče razumeti in podprii svetovno in tudi avstrijska demokratična javnost.
Žeiimo si dobrih in piodnih odnosov s sosednjo Avstrijo, toda naše manjšine v Avstriji ne bodo nikoii cena za take odnose.
..............................................
PROTESTiRAMO proti diktatu!
Diktatu, s katerim nam hočejo v pariamentu in v koroškem dežeinem zboru zastopane stranke in = E zvezna viada vsititi ugotavijanje manjšine, to se pravi nov piebiscit, koroški Siovenc) ne bomo kioniii. š
Ves dosedanji potek, kako izvesti od nacionaiističnih sii zahtevano ugotavijanje, kaže, da žago- E = vornikom tega načina reševanja v bistvu gre za zožitev v državni pogodbi zajamčenih pravic aii E E spioh za neizpoinitev obveznosti iz državne pogodbe v korist siovenske narodne skupnosti.
Gre torej za naše pravice, gre za nadaijnjo usodo našega ijudstva na Koroškem!
V tem resnem trenutku Zveza siovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Sio- š = vencev skiicujeta za nedeijo 6. oktobra 1974 ob 14.30 uri v veiiki dvorani Doma giasbe (Konzert- § E haus) v Cciovcu
protestni zbor
odbornikov in krajevnih zaupnikov
vseh narodnih organizacij koroških Siovencev
§	!
Zaradi izredne važnosti pričakujemo, da boste prišii na zborovanje vsi, da podprete naše na- 5
E rodne zahteve in tozadevno prizadevanje obeh osrednjih organizacij.
E	§
=	Ceiovec, 1974 09 2$	E
E	=
§ ZVEZA SLOVENSKiH ORGANiZACiJ NA KOROŠKEM NARODN! SVET KOROŠKiH SLOVENCEV š
E	=
#	Ta z//or Ma; //o ^o^az, Ja ^oro-š^: ^/ofCMC: M:'swo co/;n; //:7: šc ^a-prc; /e prejme; ^traw^ar^o-J:o/:7:č-Mega wcšc:ar;'cnja, fnarucč Ž/očewo
Maš:'/: prat/Zc ^avercMO waM:/c^:Zra;Z wo;o	Zn frJ-
no oJ/oČMoyt za o//ra?M/zo Maš:/: žZv-/;CM;^Z/:	:M;erc^ot/ prot:	Ma/:aMa:M
MCMtš^Z/: Mac:oMa/:7tof.
#	Ta z//or /<o /:^rat: ta JZ oJgovor vte?n tZttZMt, ^Z //Z Mat po Zz^ašcMc/M Mače/:: „Jc/Z :M v/aJa/" raJZ razJvo-
precizno doiočene ukrepe v korist manjšine in izpoinitve nikjer ne pogojuje s števiiom pripadnikov manjšine. Zato skiepa ni mogoče razumeti drugače, kot da gre za poskus revizije avstrijske državne pogodbe.
V času, ko ves svet išče sodobne humane rešitve poiožaja manjšin

Široka
podpora
našemu
boju
Tudi ob najnovejšem napadu na naše pravice, ki ga predstavlja sklep avstrijskih strank o posebnem preštevanju manjšine, smo koroški Slovenci deležni bratske solidarnosti in podpore najširše slovenske in jugoslovanske javnosti. Naj navedemo tukaj le nekatere primere.
— Zunanjepolitični odbor hrvaškega sabora je sklep o .štetju posebne vrste" odločno zavrnil ter ugotovil, da bo le-ta škodoval razvoju avstrijsko-jugoslovanskih odnosov. Ta sklep pomeni — kakor so poudarili v hrvaški skupščini — poskus določenih krogov v Avstriji, da bi preprečili dosledno izvedbo državne pogodbe ter škodovali odnosom med obema državama.
— Konferenca zveze mladine Jugoslavije in zveza študentov Jugoslavije je na skupni seji odločno obsodila naklepe političnega vodstva Avstrije, da začne preštevati slovensko manjšino na Koroškem. Mladina Jugoslavije ne bo nikoli dovolila, so naglasili na seji, da bi manipulirali z nacionalnim vprašanjem ter delali med različnimi političnimi silami v Avstriji kompromise v škodo slovenske in hrvaške narodnostne manjšine. Zato mladina Jugoslavije poziva delovne ljudi, mladino, študente in vse demokratične sile v Avstriji, naj se odločno zoperstavijo desničarskim silam ter se zavzamejo za uresničitev določil državne pogodbe, kar je tudi mednarodna obveznost Avstrije.
— Vodstvo zveze mladine Slovenije je v posebni izjavi ogorčeno obsodilo težnje avstrijskih političnih strank, ki se zavzemajo za preštevanje slovenske manjšine na Koroškem. V izjavi poudarjajo, da Avstrija ne izpolnjuje svojih mednarodnih obveznosti, ki izvirajo iz državne pogodbe, marveč ob stalnem zavlačevanju postavlja vedno nove pogoje. Mladina Slovenije zato odločno protestira proti takšnemu ravnanju ter izraža prepričanje, da se bodo demokratične sile v Avstriji znale upreti reakcionarnim težnjam in da bodo podprle upravičene zahteve slovenske narodne skupnosti.
— Prav tako tudi vodilni jugoslovanski listi obširno komentirajo sklep o preštevanju manjšine in poudarjajo, da predstavlja le-to težko obremenitev odnosov med obema državama. Beograjska .Politika" v tej zvezi izraža upanje, da avstrijska vlada ne bo popustila šovinističnim silam in njihovi zahtevi po tej metodi pritiska na slovensko manjšino, marveč da bo konkretno izpolnila svoje obveznosti iz državne pogodbe. Pri tem pa omenjeni list izrecno poudarja, da brez polnega soglasja slovenske manjšine same ni možna nobena rešitev tega problema. (Nadaljnje odmeve objavljamo na 2. strani današnje številke — op. ured.)

Nacionaiistična biokada
Dogovor treh avstrijskih strank o .štetju posebne vrste", ki naj bi bilo prvi pogoj za rešitev .še odprtih" vprašanj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, izvirajočih iz določil avstrijske državne pogodbe, je z vso ostrino še enkrat razkril pomanjkanje politične volje kvalificiranih predstavnikov večinskega naroda v Avstriji, uresničiti zaščitna določila mednarodnega dokumenta, ki nalaga sosednji republiki zaščito slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, na Štajerskem in na Gradiščanskem.
,Če bo avstrijska vlado sprejela sklep v duhu dogovora vodilnih avstrijskih strank o štetju slovenske manjšine na Koroškem, to prav gotovo ne bo v prid poglabljanja zaupanja med jugoslovanskimi narodi in avstrijskim narodom ter v prid razvoju jugo-slovansko-avstrijskih odnosov," izzveneva jugoslovansko svarilo, sporočeno avstrijski vladi.
V nasprotju z mnenjem dunajske vlade — naj opomnimo samo na izmenjavo not o koroškem vprašanju v zadnjih letih — da gre zo izrazito notranjeavstrijsko zadevo, izpodbija jugoslovanska demarša v Avstriji kolportirano podcenjevanje pravic in dolžnosti, ki tudi za Jugoslavijo izvirajo iz njenega podpisa pod državno pogodbo. In seveda tudi iluzijo, da napetosti med Avstrijo in Jugoslavijo podžigajo nekakšne nacionalistične (in celo aneksionistične) skomine v Sloveniji.
Vprašanja v zvezi s položajem koroških Slovencev (pa tudi štajerskih, o katerih bo morda treba prav v kontekstu mednarodnopravnega značaja državne pogodbe tudi spregovoriti), predstavljajo sestavino mednarodnih dvostranskih odnosov in spričo dokumenta, iz katerega izhajajo, zahtevajo tudi rešitve na mednarodni ravni. Tega dejstvo ni mogoče izpodbiti.
Kadar je govor o koroškem (štajerskem, gradiščanskem) vprašanju, se, razumljivo, ustavljamo predvsem ob sedmem členu državne pogodbe. Ta sicer določa varstvena načela za obstoj in razvoj manjšin v Avstriji, pogosto pa pozabljamo na druga, nič manj pomembna dotočila, zlasti na 35. člen. Ta pa izrecno predvideva posebne komisije in posredovanje generalnega sekretarja Združenih narodov, če gre za sporne razlage o izpolnjevanju dotočil državne pogodbe. Mar naj še enkrat opomnimo predsednika avstrijske vlade, ki je kot vodja ene od treh avstrijskih strank še posebej odgovoren za to nacionalistično blokado, da je leta 1972, po razbijanju dvojezičnih krajevnih napisov, sam opozoril razgrete glave na Koroškem, da ima sleherna država in tudi
Jugoslavija pravico uporabiti 35. člen? .Zato ni vseeno, kako izpolnjujemo določila državne pogodbe — za to so tudi sankcije ..."
Prav na to dejstvo je opozoril predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve letos 17. aprila, spričo zahtev, ki za izpolnitev obveznosti iz državne pogodbe postavljajo kot pogoj ugotavljanje ali preštevanje manjšine. .Državna pogodba o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije z dne 15. maja 1955, ki natanko določa pravice in zaščito slovenske ter hrvaške manjšine v Avstriji, na noben način ne predvideva ugotavljanja oziroma preštevanja manjšine kot pogoja za uresničitev njihovih pravic .. . Avstrija je . .. dolžna nuditi posebno zaščito slovenski in hrvatski manjšini na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem ne gle-
Odmevi na skiep avstrijskih strank
o preštevanju manjšine
de na število manjšine ... Preštevanje bi bito vsekakor v prid tistim šovinističnim in nacionalističnim silam, ki si prizadevajo ustvariti ozračje narodnostne nestrpnosti in sovraštva in ki zahtevo po preštevanju uporabljajo kot najbolj grobo obliko pritiska na manjšino." Upoštevajoč vse to, v celoti podpiramo slovensko (in hrvatsko) manjšino v Avstriji.
Sicer pa Avstrija kot članica Združenih narodov priznava ugotovitve podkomisije OZN za odpravo sleherne oblike diskriminacije, v kateri so že leta 1950, pet let pred sklenitvijo državne pogodbe ugotovili, da .načelno nt potrebno nikakršno posebno število pripadnikov, da govorimo o manjšini; tudi njihovo najmanjše število mora biti zavarovano pred diskriminacijo, še posebej pa deležno vsega, kar izpoveduje splošna
deklaracija o človekovih pravicah."
Čeprav — kot ugotavlja Drago Druškovič v svoji razpravi o stanju koroških Slovencev — število ni edino izhodišče manjšinske zaščite, ga je treba prav v primeru Avstrije posebej upoštevati.
.V preteklosti so (v Avstriji) znova in znova ocenjevali številčno moč manjšine. Taktika vseh tistih, ki nimajo dobrih namer do koroških Slovencev, se zapleta od njihovega število preko naselitvenega ozemlja do neizvajanja zaščitnih določil, ki jih nalaga avstrijska državna pogodba."
To je ključno vprašanje in sleherno popuščanje bi bilo usodno. Zgodba o avstrijskih štetjih Slovencev je dovolj izčrpno dokumentirana. To je tista fatalna ideja, kot piše poslanec ljudske stranke, strokovnjak za mednarodnopravna in manjšinska vprašanja, prot. Felix Ermacora, tista obremenitev iz stare monarhije pri obravnavanju narodnostnih vprašanj, namreč .težnja po ugotavljanju manjšine, ki pa ni uspela niti v monarhiji, niti v prvi republiki in ki jo je spričo zahteve po tajnem glasovanju smatrati tudi danes kot nenaravno." In tega mnenja ni samo Ermacora.
Za koroške Slovence — s tem pa za njihov matični narod in državo — je odločilen rezultat te fatalne obsedenosti: kakor bi se sicer moglo njihovo število v sedemdesetih letih skrčiti od 17,67 odstotka celotnega prebivalstva dežele na pičlih 3,5? Brez dvoma ne zaradi naravne asimilacije" in socialnih sprememb, temveč zaradi pritiska; ekonomskega, socialnega, kulturnega in psihološkega — in statističnih manipulacij!
Če so po dvajsetih letih potrpljenja in sprejemanja sleherne količkaj obetajoče večinske pobude koroški Slovenci prišli do sklepa, da avstrijska vlada ne izpolnjuje temeljnih pogojev, ki so jih postavili za sodelovanje v kontaktnem komiteju: da pogovori ne bodo zgolj pesek v oči (alibi za zavlačevanje, kot je priznal nekdanji deželni glavar Sima) in da kakršnokoli preštevanje ni sprejemljivo, jim nihče nima pravice očitati pomanjkanja dobre volje in umika v izolacijo.
Nasprotno: v skladu z mandatom slovenske skupnosti — tudi tega hočejo slovenskima organizacijama nekateri izpodbijati — drugače ne morejo ravnati kot da gredo v oster, brezkompromisen boj zoper nemško-nacionalistično blokado. Z vso podporo matičnega naroda in jugoslovanske skupnosti narodov in narodnosti.
Kam
pelje
takšna
politika
BEOGB^D, 27. sep;. — A/cr/ ?M7!og:'-
sreča?!;/, E/ ;//? je /r??e/ por/prer/sec/?:/^ Z/5 zvez?!? se^refar za ZKTMnje za?/e-ve A/f/os A//?!:č s ta;;'??:: r/ržav?!?^/ v New Kc?r^a, je za nas posebnega powe-Ma njegovo srečanje z avUrfjs^fm Eo/e-gonr, znnanjnn nnnzstrom B/e/^o-Nar/-freae???. Vsa fa^šna srečanja so vse^a^or odsev prizadevanja, proac/t/ in Eo/i&or /e nrogoče z^o/jšati naše odnose z za-devninri državami,* torej je M to vseEa-^or g/avni namen tadi tega srečanja ministrov r/ve/? sosednji/? držav, /agos/avt-ja ima s sosednjo zlvstrtjo precej razvite odnose in ji/?, o tem ni dvoma, Z?oče nenehno z/?o/jševati in razvijati. /Zbrati pa zadevamo tadi na nekatera težavna in še nearejena vprašanja, Zd nedvomno omejajejo do/?re že/je in namene, da Z?/ ti odnosi resnično posta/i do/?ri, iskreni in Brez vsakršni/? senc.
Gotovo je, da je M nearejeni po/ožaj s/ovens^e in Z?rvaš/?e manjšine v Zvstriji tadi na zadnjem srečanja A/iniča in B/eZ-Be osrednja tema pogovora, saj je to vprašanje, /d zaradi sfa/išča najpristoj-nejši/? avstrijski/? o/?/asti in v/ade že /eta ze/o o/?re??!e7!;a;e norma/ni razvoj ce/ot-ni/? naši/? odnosov, /n ravno pred sestankom A//7?Zča in Bie/ke je z Danaja priš/a novica o dogovora tre/? vodi/ni/? avstrijski/? strank (ijadske, socia/istične in svobodnjaške), da se — kot pogoj za ares-ničitev pravic s/ovenske manjšine na /koroškem, ki so ji izrecno in jasno za-gotov/jene z državno pogodbo — izvede „posebni popis" pripadnikov manjšin.
A/inič je izrazi/ kar največjo zainteresiranost /agos/av/;e za vsestransko sode-/ovanje z Avstrijo na vse/? področjih in poadari/, da bi areditev odprtih vprašanj da/a spodbado takšnema sode/ova-nja med državama. Pri tem je Afinič, kot se je zvede/o, ministra Bie/ki da/ vedeti, da nas zaradi tega še bo/j skrbi novica o dogovora, da bodo na /koroškem, preden bodo postavi/i dvojezične napise, prešte/i s/ovensko manjšino. Zvezni sekretar je ob tej pri/ožnosti opozori/ na vse mogoče s/abe strani takšnega dejanja in poadari/, da je to metoda, s katero do/očene si/e v Avstriji izvajajo pritisk na s/ovensko manjšino, b/krati je izrazi/ apanje, da avstrijska v/ada ne bo še naprej popašča/a šovinističnim si/am, temveč da bo zače/a zvesto in dos/edno izpo/njevati svoje obveznosti, izvirajoče iz državne pogodbe.
Nedvomno so bi/a podobna g/edišča in opozori/a, kot /ahko domnevamo, izražena tadi v jagos/ovanski demarši, izročeni te dni avstrijskema ve/epos/anika v Beograda.
/agos/ova?:sBa v/ada je vedno poa-darja/a, da je treba dos/edno izpo/niti državno pogodbo in našim narodnostnim manjšinam zagotoviti vse pravice v popo/nem daha pogodbe, dragače rešitve tega vprašanja ni. Vsi dragačni, z/asti pa še nasprotni poskasi, med katere štejejo v Beograda tadi tega zadnjega s .posebnim popisom", pomeni izmikanje in izigravanje obveznosti, ki jih je avstrijska v/ada s to pogodbo pre-vze/a. Če bi avstrijska v/ada spreje/a omenjeni dogovor in ga zače/a aresniče-vati, tedaj bi s tem ne /e de/a/a v nasprotja s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi, temveč bi tadi omogoči/a sk?ajnje reakcionarnim, šovinističnim si-/am izvajati grob pritisk na pripadnike s/ovenske manjšine. ?'o so prav tiste si/e, ki s tem, ko de/ajo proti aresničitvi pravic teh manjšin v Avstriji, dejansko de/ajo tadi zoper resnično dobro sosedsko sode/ovanje med našima državama. Po/eg tega, kot poa?/ar;a;o v Beograda, nobena rešitev a/i od/očitev ne more biti po/novredna, če je ne sprejme tadi manjšina. V Beograda menijo, da je skrajni čas, da v Avstriji spoznajo, kam takšna po/itika pe/je.
Vetimir Budimir
(diptomatski urednik Tanjuga)
Taka štutar
(Deio, Ljubljana, 26. 9. 1974)
Preden zo najvišji predstavniki vseh treh, v avstrijskem partamentu zasto-panih ztrank ob navzočnosti podobnih vrhov koroškega dežetnega zbora sprejeti načetno odtočitev o izvedb! ..po-zebnega tjudskega štetja", z katerim bi doiočiii števiio ziovenske manjšine, zta obe ozrednji organizaciji nazioviii nanje pozebno pizmo z naziednjim opozoriiom:
^Opozarjamo na števiine predioge za rešitev v zvezi z 7. čtenom avstrij-zke državne pogodbe, ki zrno jih po-ziaii zvezni viadi, pa tudi na naša ustna pojazniia, in še enkrat izjavtja-mo, da zrno zmeraj pripravijeni konstruktivno zodoiovati pri pravični rešitvi manjšinzkega vprašanja.
Kakršnokoti ugotavtjanje manjšino a!! preštevanje manjšine oziroma kva-iticirano jezikovno štetje načeino od-kianjamo kot neustrezno zredztvo za rešitev odprtih vprašanj.
izrecno poudarjamo, da 19 tet po podpizu državne pogodbe ni odprto te vprašanje dvojezičnih topografskih napisov in oznak, temveč tudi druga dotočita 7. čtena državno pogodbe zptoh niso bita urejena ati pa so urejena na nozadovotjiv način."
SKLEP! BREZ MANJŠtNE
(o dežetni gtavar Wagnor svojčaz ni niti dobro prebrat ztatišča koroških Stovencev do vabita k zodetovanju pri tako imenovanem ..koroškem omizju ' in ga jo skupaj z nemškim tiskom — častna izjema je bito io gtasito KPA — ocenit kot povsem odhtonitno, so tokrat najnovojše opozorito na Dunaju prebrati, vendar so nanj niso ozirati. Zdi sc, da je do! te eminence, pozebno krščanski demokrati, četo zadovotjen, da manjšina ne sodetujo, četudi gro
za ukrep, naperjen proti njenim interesom in v nasprotju z dotočiti državne pogodbe.
Ko zo časnikarji vprašati kaneterja dr. Kreizkega, ati to tjudsko štetje posebne vrsto ni de faeto ugotavtjanje manjšine, je obšet bistvo vprašanja kakor mačka, ki se smuka okoti vre-!e kaše: ..Država ima vendar pravico, da se informira o detežu manjšine v cetotnem prebivatztvu". Toda ne samo to. Kancter je četo namignit, da je, če se o tem domenijo vse tri stranke,
mogoča tudi sprememba obstoječega zakona o uvedbi dvojezičnih krajevnih napisov v 205 koroških vaseh in zaset-kih! Gtasito tjudske stranke za Koroško Votkszeitung je s tem v zvezi cetd zapisato, da so pri uresničevanju posebnega tjudskoga štetja po mnenju Kreiskega ni treba ozirati na stoven-ske narodne voditeije.
..Nikakor no osporavamo pravice države, da si oskrbi potrebne statistično podatke," je zapisa! v uvodniku Sto-venskoga vestnika dr. Zwitter, predsednik Zveze stovenskih organizacij. ..Toda v tem primeru no gro za statistične podatke, marveč za poskus, da bi se država izognita obveznosti iz državne pogodbe ati vsaj skrčita pravice, ki gredo manjšini po državni pogodbi. Zato pa se koroški Stovenci ne bomo pustiti nikdar ziorabiti, marveč nam preostane samo ona pot, da v primeru uresničitve tega načrta, to je
ugotavtjanja, teto dovedemo na papirju do nesmisia, svojo živtjenjsko votjo pa v vse botj odtočnih obtikah manifestiramo na drug način na vzeh področjih našega narodnega živtje-nja ..
KONTAKTN! ODBOR — ODVEČ!
V trenutku, ko torej voditne avstrijske stranke zavračajo sodetovanje manjšine, se seveda vsitjuje vprašanje, ati je zptoh še smisetno sodeto-
vati v kontaktnem odboru, ki ga je kancter Kreisky imenovat za stike z manjšino in za obravnavo manjšinskih nerešenih vprašanj. Dostej so namreč na njem obravnavati nebistvene ma-tenkosti, tista vprašanja, ki usodno segajo na področje manjšinskega živ-tjcnja, pa prepuščajo odtočanju drugih.
tn pri tem ne more nihče zanikati, da so vsa dotočita državno pogodbo, posebno njen 7. čten, vnošena v ta mednarodni dokument zato, da bi zaščitita stovensko in hrvaško narodnostno skupnost. Zato tudi ne sme noben državni forum po svoje raztagati njihov pomen in obsežnost ati zožiti obveznosti in odgovornost za njihova izvajanja. Skiiccvanje na števitčno moč manjšine, o kateri državna pogodba sptoh no govori, je že tak poskus, prav tako prizadevanja, da bi dvojezično topografske napise odobriti samo v
tistih krajih, kjer bi s ..posebnim tjud skim štetjem" ugotoviti zadostno vetik odstotek koroških Stovencev.
Tako ravnanje je odkrit poizkus, da bi se nositci sedanje državne obtasti znebiti dotočenih obveznosti. Tako ravnanje pa je kapitutacija pred vetiko-nemškimi, šovinističnimi etementi, ki so skušati manjšinski probtem rešiti že v pretektosti z germanizacijo in četo s fizičnim uničevanjem manjšinskih pripadnikov. To je v bistvu potitika Kdrntner Heimatdiensta, tiste manjšini sovražne organizacije, ki bi jo sptoh morati prepovedati po dotočitih državno pogodbe.
OPOZ!C!JA V OFENZ!V!
V trenutku, ko se voditne avstrijske stranko odtočajo za tako usoden korak, je treba probtem stovenske in hrvaško manjšino tor obveznosti repubti-ke Avstrije še totiko botj razgtasit! po svetu. Sociatistični stranki pa ostane žatosten stoves, da si opozicija sedaj tasti primat nad reševanjem vprašanja, kor je pač Kre!sky ..priznat svojo napako" in jo sedaj ..popravijo". To naj bi bita datje postedica zbiranja podpisov za sptošni referendum o tom, da je troba izvesti obvezno preštevanja manjšine, tn še nekaj smo tahko prebrati v nomških komentarjih te dni: da jo sociatistična stranka morda to pritegnita v svojo vrste tiste, ki jih je ..zaradi zgrešene manjšinske potitike", tj. v bistvu vsaj detne naktonjonosti do manjšine do oktobra !. 1972, izgubita. Toda ati ne bo ta ..zmaga" pomenita kot zmaga vetikonemškega nacionalizma večji poraz na vsej črti?
Srečko Panič
(Večer, Maribor, 24. 9. 1974)
Ztom pred vetikonemštvom
Zbor slovenskih arhivarjev
naj %zg?clni
svoje obveznosti iz mednarodne pogodbe

Pretekli teden je v Stovenj Gradcu potekalo VII. zborovanje slovenskih arhivarjev. Zborovaici so razpravljali predvsem o možnostih, kako bi se moglo čim boij popotno zbrati in evidentirati gradivo, ki zadeva Stovenijo in Stovence. To deto naj bi opraviti arhivarski detavci Stovenije v sodetovanju z raznimi znanstvenimi ustanovami in posameznimi raziskovaici. S tem načrtom si je zadaio Arhivsko društvo Siove-nije ogromno naiogo, saj ieži arhivsko gradivo, ki zadeva Siovenijo in Siovence, raztreseno po raznih predvsem avstrijskih, itaiijanskih in madžarskih arhivih.
O dvajsetietnem delovanju Arhivskega društva Slovenije je spregovorita predsednica Marija Oblak-Čarni. Opozorila je na težavne okoliščine delovanja arhivarjev v zadnjih dveh desetletjih, ko je bilo treba predvsem poskrbeti za strokovne kadre, ki jih še danes primanjkuje, ter za izdelavo raznih pomagal in učbenikov. V svojem referatu je Marija Oblak-Čarni omenila tudi dejstvo, da Avstrija še vedno ni izpolnila arhivske konvencije o vračanju arhivalij Jugoslaviji po načelu provenience, čeprav je to konvencijo Avstrija potrdila po drugi svetovni vojni. Arhivsko društvo Slovenije je v tej zadevi zaprosilo za posredovanje tudi Mednarodni arhivski svet v Parizu, ki se je obrnil na dunajski Državni arhiv. Posredovanje je bilo brezuspešno, ker Koroška in Štajerska še naprej vztrajata na svojih stališčih. Društvo bo v tej zadevi podvzelo nove ko-
rake. Zbor je sklenil tudi tozadevno resolucijo, ki jo objavljamo na posebnem mestu. Podobni problemi obstajajo tudi zaradi vrnitev arhivalij koprskega pokrajinskega arhiva.
O srednjeveškem Slovenj Gradcu je govoril na zborovanju dr. Jože Koropec, ki je rekel, da se med listinami, ki se nanašajo no Slovenj Gradec, najde tudi prvič zapis besede .vindiš". Sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani dr. Tone Zorn je govoril o koroških Slovencih danes. Nakazal je, da se je položaj koroških Slovencev po podpisu državne pogodbe s pomočjo raznih zakonov še poslabšal. Bogo Grafenauer je govoril o sodelovanju slovenskih arhivarjev pri raziskovanju slovenske zgodovine.
Izredno pozornost so zborovalci posvetili problemu raziskovanja, evidentiranja in reproduciranja tu-
Odlikovani duhovniki
S slavnostnim občnim zborom je Slovensko duhovniško društvo proslavilo 25-letnico ustanovitve in plodnega delovanja svoje stanovske organizacije. Poleg podpredsednika izvršnega sveta SR Slovenije in predsednika komisije SRS za verska vprašanja Rudija Čačinoviča je zbranim duhovnikom spregovoril tudi predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. Opozoril je, da se je ta .izvirna in samonikla duhovniška organizacija rojevala v boju in pripravljanju boja slovenskega ljudstva za narodno in socialno osvoboditev". Vznikla je — kakor je dejal predsednik Ribičič — na tradiciji boja kaplana Čedermaca in številnih drugih, z ljudstvom povezanih duhovnikov v Benečiji, na Krasu, na Koroškem, skalila se je v odločnem boju zoper klerofašizem.
Predsednik Ribičič je opozoril tudi na neofašizem, ki dviga glavo v
Evropi in po svetu, in z njim povezani klerofašizem. Tudi zato je potrebno poudarjati nevarnost in škodljivost klerikalizma. .Takšno opozarjanje pa ne pomeni nekakšnega lova na čarovnice, pa tudi ne vračanje na stare čase bojev med klerikalci in liberalci."
Ob 25-letnici Slovenskega duhovniškega društva je jugoslovanski predsednik Tito podelil vrsti slovenskih duhovnikov visoka odlikovanja. Med odlikovanimi sta tudi dva znanstvena sodelavca komisije za verska vprašanja, namreč dr. Anton Trstenjak (ki je prejel red dela z rdečo zastavo) in dr. Janez Janžekovič (ki je bil enako kot prior znane kartuzije Pleterje Janez Drolc odlikovan z redom dela z zlatim vencem).
Morda bo kdo tudi v tem videl .dokaz" zatiranja vere in cerkve v Jugoslaviji!
jega arhivskega gradiva, ki zadeva Slovence. Uvodni referaf je podala Ema Umek, ki je povedala, da na primer Srbi že sistematično zbirajo gradivo o njihovi preteklo-sfi. Poudarila je, da se je fo delo v Sloveniji opravljalo nesislemafično oziroma bi se moralo šele pričeli. Posamezni raziskovalci, ki se večinoma že leta ukvarjajo s posebnimi tematskimi raziskavami, so nato govorili o svojih izkušnjah, ki so jih nabrali pri delu v raznih arhivih. Dr. Pavle Blaznik je govoril o freisinškem in briksenškem go-spodstvu in pri tem opozoril na bogato gradivo, ki ga hranijo arhivi v Munchnu ter v Briksenu. Dekan Vasilij Melik je reteriral o gradivu za starejšo zgodovino Ljubljane, dr. Samo Pahor o tržaških arhivih, Antoša Leskovec, France Šebjanič in dr. Julij Titi o madžarskih arhivih, ki hranijo gradivo o Slovencih; dr. Jože Šorn je poročal o svojem raziskovalnem delu in o gradivu za gospodarsko zgodovino na Slovenskem; France Rozman je pripravil referat o gradivu za slovensko delavsko gibanje v avstrijskih arhivih, prof. Janko Pleterski o gradivu za slovensko zgodovino v letih 1848— 1918, ki se nahaja v dunajskih arhivih in dr. Tone Ferenc poročilo o gradivu za NOB v jugoslovanskih arhivih zunaj Slovenije; dr. Miroslav Stiplovšek je govoril o gradivu za zgodovino Slovencev v letih med obema vojnama v jugoslovanskih arhivih zunaj Slovenije, dr. Dušan Biber o gradivu za čas druge svetovne vojne, dr. Avguštin Malte je spregovoril o svojem delu v Koroškem deželnem arhivu in v Škofijskem arhivu, dr. Breda Pogorelec pa o gradivu za slovensko kulturno zgodovino.
Udeleženci zborovanja so soglašali v tem, da je treba posvetiti posebno pažnjo izobrazbi potrebnih kadrov, da se ustanovi potreben strokoven časopis. Enoglasno so se zavzeli za končno izpolnitev arhivske konvencije z Avstrijo in se izrekli za vrnitev arhivalij koprskega pokrajinskega arhiva ter soglašali s predlogom, da se referati zborovanja objavijo. Zborovalci so si ogledali tudi mestne znamenitosti Slovenj Gradca in nekaj starih slovenskih dokumentarnih filmov, zadnji dan pa priredili ekskurzijo po Koroški.
Na zborovanju slovenskih arhivarjev v Slovenj Gradcu so sprejeli resolucijo naslednje vsebine:
Udeleženci Vil. zborovanja slovenskih arhivarjev v Slovenj Gradcu ugotavljamo, da arhivska konvencija iz leta 1923 in protokol iz leta 1958 med Jugoslavijo in Avstrijo nista izpolnjena.
Pri tem opozarjamo na izjavo sedanjega predsednika avstrijske republike dr. Rudolfa Kirchschlagerja, ki jo je dal še kot zunanji minister 5. decembra 1973 v avstrijskem parlamentu, v kateri je priznal, da je neizpolnitve navedenih mednarodnih pogodb kriva avstrijska stran. Izjava dr. Rudolfa Kirchschlagerja v celoti potrjuje upravičenost odprtega pisma o neizpolnjenem arhivskem sporazumu med Jugoslavijo in Avstrijo, namenjenega domači in svetovni javnosti ter Mednarodnemu arhivskemu svetu in Združenim narodom, ki so ga podpisala jugoslovanska arhivska in zgodovinska društva. Zveza jugoslovanskih akademij znanosti in umetnosti ter Skupnost jugoslovanskih univerz ob 50-let-nici podpisa arhivske konvencije.
Zavedamo se, da je odgovornim organom stalno prezentna odprtost vprašanja realizacije navedenih pogodbenih obveznosti, kljub temu pa nanjo udeleženci Vil. zborovanja slovenskih arhivarjev v Slovenj Gradcu ponovno opozarjamo, da naj vztrajno zahtevajo od Avstrije, da realizira svoje obveznosti po mednarodnih pogodbah in vrne arhive, ki so del kulturne dediščine naših narodov.
V Stovenj Gradcu, 26. septembra 1974	Udeleženci
V!!, zborovanja slovenskih arhivarjev
Boj koroških Siovencev
bomo vedno od!očno podpirati
Med prireditvami in proslavami v Sloveniji ob koncu minulega tedna je bila brez dvoma najpomembnejša slavnost v Šmarju, posvečena 30-!et-nici vseljudske manifestacije, na kateri so leta 1944 zahtevali priključitev Primorske k svobodni Sloveniji in Jugoslaviji. V navzočnosti visokih predstavnikov družbenopolitičnega življenja Slovenije ter zastopnikov slovenske narodnostne skupnosti in združenja italijanskih partizanov iz Trsta je udeležencem proslave govorila članica sveta federacije Lidija Šentjurc.
V svojem govoru je spomnila na skupni boj, ki so ga primorski Slovenci med zadnjo vojno vodili skupaj z italijanskimi demokratičnimi silami proti fašizmu. Zato so — kakor je naglasila Lidija Šentjurc — prav Primorci upravičeni danes na to opozarjati italijanske bojne tovariše in delovne ljudi ter od njih tudi zahtevati, da opravijo svojo solidarnostno dolžnost: da prisilijo svojo vlado in parlament k spoštovanju pravic slovenske manjšine in izpolnjevanju obveznosti, ki jih je Italija prevzela z mirovno pogodbo in s posebnim statutom sporazuma o soglasju.
Hkrati je govornica pozvala na odločen skupni boj proti vsem obli-
kam fašizma, „ki niti v Italiji niti v Avstriji in drugod v svetu še niso premagane". Žrtve, ki jih povzročajo njihove teroristične akcije in ki jih podpirajo mednarodne imperialistične sile tako v Italiji, Avstriji, Čilu, na Cipru, Daljnem in Bližnjem vzhodu, v Afriki in drugod, nas obvezujejo, da nadaljujemo boj in delo za srečnejše življenje delovnih ljudi in mir v svetu.
„Zato swo kore:	aktivist: M
Pr/morc: še posebej pok/:cam," je poaJar:7a L:7/:';a Šent/Krc, .da fad: Ma tej naši pros/atn' dvignemo g/as prot: zatiranja in zavlačevanja izpolnjevanja obveznosti iz državne pogodbe do našib bratov — 5/ovencev na Korošcem in da g/asno izjavimo, da bomo vedno od/očno podpira/i njihov boj. Zato se g/obobo strinjamo z demaršo naše v/ade in s protesti ko-rošbib $/ovencev proti sb/epom avstrijskih par/amentarmb strank, ki za aresničenje državne pogodbe in obveznosti do s/ovenske manjšine na Koroškem danes po 30 /etih zahtevajo poseben popis naše manjšine, čeprav je jasno, da državna pogodba ščiti s/ovensko in hrvaško manjšino na Koroškem, štajerskem in Gradiščanskem ne g/ede na števi/čnost."
TONE SVETINA	248
TRETJA KNJIGA
.Zdravo, Vojko!" je dejal Orlov in prisedel k njemu v luknjo. .Javljam ti, da me je brigadni štab postavil za komandirja. Saj me boš predstavil borcem? Če se bomo jutri tolkli, bodo vsaj vedeli, čigava povelja morajo poslušati."
.Seveda, prav vesel sem fe," mu je dejal Vojko, ko mu je Orlov pomolil svojo šapo.
.Midva se ne bova kregata. Pravzaprav spadava vkup, čeprav so me hujskali proti febi. Ti si dovolj politično zgrajen, da nama višji ne bodo prišli tako hitro blizu. Ne bova pustila, da bi naju kdo hujskal drugega proti drugemu."
Orlova so igrale na obrazu sence veselja. Odvezal je nahrbtnik in izvlekel iz njega kos kruha. Preklal ga je na dva enaka dela.
.Na, jej, saj si lačenI*
Kruh je omamno zadišal. Vojko ga je nekaj časa gledal, kot bi premišljal, potem pa ga je le vzel.
.Pa četa? Jedli niso že od sinoči."
.Kar lačni naj bodo. Koliko smo že prestradali mi!... Kot komandant nisem nikdar žica!, kot strelec težkega mitraljeza pa sem tvegal glavo: šel sem v prvo hišo in dobil pol hlebca kruha. Nemci so me nažgali. Nekaj sem razdelit med desetino, to pa je ostalo za naju. Orlov ne bo crkni) od lakote. Če ne poskrbe drugi zame, bom sami*
Vojko je glevil kruh z neprijetnim občutkom, vendar ni mogel odkloniti roke že na začetku.
Orlovu so se oči zadovoljno lesketale.
„Ati ti nisem rekel, da bom čez mesec dni spet na položaju? No, saj so Karla obdelovali samo eno noč ... Tudi Nemgar, ki se je v Gorenji vasi napil, ima spet šaržo. Veš, čim višji položaj imaš, tem manjša je kazen. Seveda, treba se je ogrniti v raševino in se posuti s pepelom. To se pravi, da se je treba ponižati, če hočeš biti povišan. Zdaj ne bom več spat na političnih urah, kot sem pri Pajku. Na politiko gledam bolj resno. Midva bova orala, če boš le hotel, z roko v roki. V kratkem bom poveljeval bataljonu. Saj mi ti fantje, ki sedaj poveljujejo, še do kolena ne sežejo. Kar voham, kako je treba poprijeti!"
Vojko ga je poslušal in se čudil, da ga prav nič ne skrbi jutrišnji dan. Pa tudi na Nemce in na četo, no vse je pozabi), srečen, da ima spet položaj. Zato ga je skušal nekoliko omajati.
.Nepreviden st, Orlov, ko mi vse to zaupaš. Kaj pa, če bom jaz o tem poročal?"
Orlov se je zdrznil.
.Ti že ne boš. Vate zaupam. Nisi tiste sorte, da bi silil kvišku, pa tudi maščevalen nisi. Zastran Primoža pa sem ti delal krivico. Na, roko," mu je pomolil lopatasto dlan. .Naj me vzame hudič! Bodiva prijatelja! Takoj ko bom postat komandant bataljona, boš ti moj komisar, čeprav si bil v nemški vojski. Od jutri naprej te bom hvalil povsod. Boš videl! Nimajo dosti ljudi za vodstvo. Ni zadosti vpiti ,živijo partijo, svoboda in OF'. Sedaj imamo pred seboj nemško policijsko elito, nekaj polkov, od katerih šteje vsak toliko kot vsa naša divizija."
Potem sta obšla cesto. Vojko je spomni) Orlova, da je v skrbeh za kmeta, ki ga je ranjenega pustil v grapi, in da I bi šel rad ponoči ponj.
„Nor si! Ali ne vidiš, da gorijo nemški ognji povsod tam okoli? Lahko izgubimo tebe in še kakšne štiri za enega! Naj se mož preseli v nebesa, saj mu ob taki babi, kot jo ima, ne preostane na zemlji nič drugega kot pekel."
Vojko pa je vztrajal. Ko so vsi pobegnili, je mož ostal z njim, zdaj pa naj ga pusti? Pa tudi obljubil mu je.
Orlov se je vdat. Izbrala sta še tri borce. Odsekali so dva kota, vzeli šotorsko krilo in troje slepilnih halj.
.Malo je tako neumnih ljudi," si je mislit Orlov, ko so vsi štirje izginili kot bete sence med drevje pod Blegošem. .Se podnevi in poleti in v mirnenm času ne bi rad lezel po teh skalah in skozi to goščavo. Pa naj gre, če hoče. Če pade, bom vsaj dobil komisarja, ki ga bom zlahka ovit okoli prsta. Ta je preveč pretkan ..."
8
Divizijski komandant Perne ni mogel preboleti poraza v Gorenji vasi. Njegova nekoliko samoljubna narava in njegov venomer snujoči duh sta težila za povračilom. Blisk mu je zaupno povedal, da nekateri govorijo slabo o njem, češ da ni primeren za voditelja divizije, ker je v korpusu mnogo boljših, ki so dolgo vodili brigade, medtem ko se je on ukvarjal z obveščevalno kombinatoriko.
Sedel je v kmečki hiši v hribovju blizu Zirov, od koder je bit lep razgled na postojanko. Z daljnogledom je lahko opazoval kolone avtomobilov, saj so Nemci pripeljali mnogo novih čet, da bi prešli iz obrambe v napad. .Čemu krvavimo na bunkerjih tako močno utrjenih gnezd s tako pičlimi bojnimi sredstvi?" se je spraševal. .Ali ni to posledica prenapetosti duhov, precenjevanja lastnih moči ob uspehih Rusov na vzhodni tronti in Angloameričanov na zahodni? Pravzaprav gre tu za pomanjkanje fantazije in občutka za predvidevanje," je kritiziral tudi sam sebe in


Pred novo prosvetno sezono
Po/ef;e ;e M::M:7o /M prej M^M:Z ;MCM,	ter porMiaJ, tore; o^-
Jo/?;e, 'o ^teretn Mas e/oveA te Majveč MM za protvetMo MJe;ttvoMt:;e
oJMOSMo za priprave :M jtaJ;; MovZA ^a/tarr::^ tporeJco. Prete^/a pow/aJ trt po/et;e tta po^aza/a, Ja to ^/ofeMt^a protvetrta Jrattva :M Jrage tartte t^aprrte v pretek/: tezottr Me naJvte trtar/pve. 7"o JoMza;e;o tte-Mtte prtreJJfe ta^o v pow/aJ: Mt v po/et;a, ^o to rtatt pevt^t' z^ort /M atttatM^J: Mastopc/Z z/attž rta prtrej;tva/t za tartttrČMe gotte.
Da ^o taJt /?r:7?oJM;a prot-oetna tezotta za Mat atpetMa, ;e povterM oJvttMo oJ Mat taMM^, Matega ^oteM;a tM požrtvova/Mottt, teveJa pa taJr oJ Mat J; MtoŽMOttt, ta^o grMotM;^ ^ot /ZzZČMZ/;. Pr: terM ;e pog/avitMo, Ja JrattveM: oJ^or: v začetka zattav:;o c:/;, ^Z ga MarMeravajo Joteč:. Pe-ta Ma; Me ^o preza/peveM, ;e pa /aMo zattaf/;eM ta^o, Ja ^o J^Zga/ Pa/tarMo rafeM Jrattfa, toJe/ajočM protvetatetM pa v/Zva/ vete/;e :M tamozavett. A/oŽMOtt: za M&rtMo Po/: Je/ovaM;e ;e Jovo/;, taJ: taM:, P;er Jrattvo M:M:a prottora za ttaJ:; pevtP/P a/; Jra?MtP:P tporeJov. PaPa Jrattva /aPPo Mattopa;o Pot gott/te/; tPap/M toteJMpP Jrattev, Pot ;e to Ma prtMter Ma-prav:7o Jrattfo v Rorov/;aP, P;er to z atpePoM! ZzvcJ/Z MePa; gottovaM;. PravtaPo to ZzvcJ/Z MePa; /z/etof tM ePtParz:;. PaPo oP/:Po Je/a ttMo za-Pe/ež:7: taJ: pr: o/*Mov/;fMfM: Jrattva „DraPotM;aP" Ma PottaM;aP. OP ta-P:P pr:'reJ:tvaP ^ro^vcfaš: taM pr:Je;o Jo tpozMaM;a, Ja ;e Je/ovaM;e MtoŽMo :M Ja pr/uaP: ce/o taPe /;aj/, P: tZcer M;M?a;o eata za aPt/vMo Je/o.
AfoŽMott: za taPo Je/o to ze/o ve/:'Pe. Če ta po/eg orMeM;eM:'P MaveJeMto /e te preJavaM;a, :'z/ete, tPapMe oP/tPe ceMtra/M:P pr/reJ/tef :M pr:reJ:'tev toteJM;:P Jrattev, ;e MtoŽMOtt: več Pot Jovo/;. Prav taPa Jrattva pa to teveJa čettoPrat Ma;Po/; yo:rc/<Ma poM:oč:' Zz ceMtra/e, Ja ;:Mt pr: ZzveJP: taP:'P aPc:'; tto;: op ttraM: Pot PoorJ:MaMt :M tvetova/ec. ŽzPatM;e Ma teP JveP :M taJ; Jrag:'P prMer/P to poPaza/e, Ja ;e Je/ovaM;e Ma protvetMew poJroč;a MtoŽMo taJ: v PrapP, P;er včat:'P M::'t/:M:o, Ja M: MoPeMe MroŽMOtt:'.
Š/oveMtPa protvetMa zveza ;e tozaJevMO poP/tcaMa, Ja powaga P;er-Po/Z :M PJa;Po/Z. Po/; aPtZvM/M: JrattvoM: porMaga t tepMZČMZM prZpoM:očPZ, Pot ;e /Zteratara vteP vrtt, z/attZ za JraMttPo :M pevtPo Je;avaott. Za t/eJ-M;o pravPar are;a MotMZ arPZv ter zPorovoJ;eM: /M pevceM: tveta;eM:o, Ja te te M:oŽMOttZ č:M: Po/; pot/aža;e;o. PreJvteM: pa Po SPZ, Pot to Ma?M po-veJa/Z v ta;MZttva, v prZPoJM;e te Po/; tPrPe/a za ttroPovMO poMtoč tvopM: JrattvoM: pr:' PoorJZMacZp M:eJtePo;M:P gottovaM; :M op prZpravaP za ceMtraPte prZreJZtve. ZategaJe/; ;e povezava MteJ ceMtra/o :M JrattvZ Ma tereMK ze/o vaŽMa, Ja te tPapM: MačrtZ Jo/očZ;o že oP začetPa tezoMe, Par ;e prav:'/Ma pot Jo tPapMega atpePa, preJvteMt pa to oJprav/;a t/ePerMa Metog/at;a rMeJ JrattvZ :M ceMtra/o.
Če pZteMto o MovZ protvetM:' tezoM:, Ma; taJ: MaveJeM:o, Ja te Jrattva te vte preMia/o pot/aža;e;o pMaMČMZP vZrov v oPč:M:' ZM Ježe/Z, PZ ;M:a;o po-tepMe proračaMe za Pa/tarMo Je;avMOtt. PrZ teM: PZ potepMO opozorZ/Z Ma t/oveMtP: oJJe/eP pr;' araJa PorotPe Ježe/Me v/aJe, P: ga voJZ v:'t;Z v/aJ-MZ tvetMZP Jr. Pave/ /IpovMZP. ProtM;e za taPveMC:';e /aPPo v t/oveMtPeM: ;ezZPa Mat/ovZte Ma M;egov Mat/ov, to ;e PčorotPa Ježe/Ma v/aJa — oJJe/eP 3, 9020 Ce/ovec, Vo/PermarPter P:Mg 29. O taPZP ZM vteP JragZP zaJevaP pa te prZ voJ;Z t/oveMtPega oJJe/Pa pr: Ježe/MZ v/aJZ /aPPo zg/atZte taJZ otepMo.
OPe eeMtra/M: Pa/tarM: orgaM:'zae:';Z PorotPZP ^/oveMcev Mata tvo;Z pota;oeZ pM;ZŽM:c:'. Na tew poJroč;a Po trePa MapravZtZ te MtartZPa;. Na;'t: ravMO pM;Zga ;e Ma;zvette;tZ pr:;ate/; č/ovePa, za Mat PorotPe ^/oveMce pa to ve/;a te?Mpo/;, Per MaM: pM;Zga Me poM:eM:' /e ZMaM;e, temveč ;e taJZ Ma;-Po/;ta oP/ZPa tpozMavaM;a t/oveMtPe PeteJe :M oPraMZtve /e-te v MatZP Jra-ž:'MaP. Da te Ma teM: poJroč;a Ja MePa; JotečZ, Paze Mpr. Je;ttvo, Ja ;e PZ/o v Nota v Se/aP v preteP/Z tezoMZ prePraMZP MePa; tto t/oveMtPZP pM;Zg.
No ;e ravMO PeteJa o pM;:'g:', ;e Ma M:etta, Ja MaveJeMto /attMO /ZterarMO Je;avM0tt PorotPZP ^/oveMeev. V oP/ZP: /ZterarMZP Mattopov avtor;ev a/Z rec;'tator;ev te Ja prZpravZtZ /epa Pa/tarMa prZreJZtev. 7*ozaJevMO Po S/o-veMtPa protvetMa zveza raJevo/;e pr:'prav/;eMa prZtPrPet: attrezeM pro-graMt.
Na; oP PoMca MaveJeMto, Ja Po v PratPeM: JoPZ/a Ma razpo/ago ozPotraČM/ ParvMZ /ZM .Cvet/e v ;eteMZ", PZ ga Po M:ozMo preJva;at: Ma JrattveMZP večerZP. Tore; MtoŽMOttZ za Je/o v MatZ protvetZ ;e Jovo/;. Pre-prZčaM: tMto, Ja PoJo Mata Jrattva v MovZ protvetM/ tezoMZ MapravZ/a tpet PoraP Mapre;.
V dijaškem domu SŠD so imeii družabni večer
Z novim šolskim letom je ponovno oživel tudi Dijaški dom Slovenskega šolskega društva v Celovcu. Spet smo se vrnili v naše že poznano bivališče med šolskim letom. Novi prišleci pa so se privadili na življenje v domu. 2e kar drugi dan bivanja v domu nam je vodstvo priredilo skcrpno večerjo. Ob tej priložnosti nas je s svojim obiskom počastil predsednik Slovenskega šolskega društva dipl. inž. Franc Einspieler, Id nas je seznanil s spremembami v vodstvu doma. Povedal je, da društvo od nas gojencev pričakuje, da bomo v šoti dobro napredovali, v domu pa se naučili življenja v skupnosti. Na tem našem prvem večeru smo iz naše srede izvolili dva zastopnika!, ki bosta zastopala težnje gojencev ter z vodstvom doma in s Slovenskim šolskim društvom vsk!ajevala< interese v domu živečih dijakov. To sta osmošolca Edit Velik in Richard Brumnik. Ravnateljica Anica Kokot nas je povabila k obojestranskemu sodelovanju, kajti le s skupnimi močmi, je dejala, bomo prišli z mrtve točke in pričeli tudi s kulturnim in družabnim udejstvovanjem v domu. Zastopnika gojencev sta takoj prevzela svoje funkcije in odtlej zastopata napram vodstvu doma naše težnje.
V torek 24. septembra 1974 smo v Dijaškem domu priredili naš prvi družabni večer. Spored večera so v celoti izvedle skupine dijakov našega doma in moramo reči, da smo bili zelo zadovoljni, saj so nas pre-
senetili s kvalitetnim nastopom. Večer je ofvorila ravnateljica, potem pa je Richard Brumnik podal kratek pregled političnega dogajanja v svetu. Njegovemu pregledu je sledil družabni del. Vrstili so se pevski in recitacijski nastopi in zanimiv referat o športu.
Na tem večeru se je pokazalo, da imamo v domu glasbeno nadarjene sovrstnike. Zlasti mislim, da pohvalo zaslužijo naši prvošolci, ki so pogumno nastopili s solističnimi vložki. Izredno kvaliteten je bil nastop dueta sester Velik, ki sta ob spremljavi s kitaro zapeli dve metodični pesmi. Tudi za narodne plese imajo naši gojenci smisel in smo sklenili, da se bomo na tem področju vežbali še naprej.
Ob tolikih različnih prispevkih, ki so jih gojenci doma pokazali pod naslovom „Pokaži kaj znaš", je težko oceniti vsakega posameznika, zato smo zbrali žirijo, katero so sestavljali trije dijaki višjih razredov in en vzgojitelj, ki so ocenili nastopajoče.
Ta večer je gotovo bil spodbuda za nadaljnje kulturno-vzgojno delo v našem domu. V taki in še bolj izpopolnjeni obliki bomo nadaljevali naše delo, ki smo se ga lotili in prepričana sem, da bomo uspeli. Za vsakega mladega človeka je pomembno, da se usposobi za samostojne nastope v javnosti, kajti v življenju se mora vsak znajti in se uveljaviti kot osebnost.
ČESUTAMO!
Prejšnji četrtek je koroški deiet-ni giavar Wagner izroči) zasiuinhn deieianom odiikovanja in dekrete. Med odiikovanci je biia tudi mag. dr. Ana Petek, kateri je dežeini giavar izročii dekret o imenovanju za višjega študijskega svetnika. To priznanje je dr. Petkova prejeta za doigoietno pedagoško deio v svojem profesorskem pokiicu na sioven-ski gimnaziji. Dr. Ana Petek je hči znanega voditeija koroških Stoven-cev dr. Franca Petka.
Ani Petkovi k imenovanju za višjega študijskega svetnika iskreno čestitamo ter ji v njenem pedago-ško-izobraievainem deiu žeiimo še mnogo uspeha.
Prosvetni deiavci občine Kranj obiskati Koroško
Temeljna izobraževalna skupnost Kranj je letos že petič organizirala „dan prosvetnih delavcev". Tokrat ga je povezala z izletom po Koroški ter srečanjem z učitelji in predstavniki političnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev, ki so ga s kratkim kulturnim sporedom olepšali globaški prosvetaši in recitatorja slovenske gimnazije v Celovcu.
Srečanja prosvetnih delavcev, ki je bilo preteklo soboto, se je udeležilo nad tristo učiteljev iz kranjske občine. Pot jih je vodila v razne kraje Koroške, med drugim v Rož, na Gu-re, Gospo sveto, Ojstrovico, Djekše in v druge kraje v Podjuni. Obiskali so tudi našega harmonizatorja in skladatelja Pavla Kernjaka, v Pliberku pa so si ogledali galerijo koroškega slikarja Wernerja Berga.
Popoldne je bil v dvorani gostilne Šoštar v Globasnici kratek kulturni spored. Ob tej priložnosti je predsednica kadrovske komisije pri Temeljni izobraževalni skupnosti občine Kranj Anka Zevnik posebej pozdravila tudi predsednika ZSO dr. Francija Zsvittra, tajnika NSKS Filipa Warascha, vodjo manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu Rudija Vouka in tajnika SPZ Andreja Kokota.
Predstavniki koroških Slovencev so goste iz Kranja seznanili s trenutnim narodno-političnim položajem in prosili, da po svoje podprejo težki boj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
V kulturnem sporedu je nastopil domači pevski zbor, Anita Hudi je brala iz svojih del, dijaka slovenske gimnazije Andreja Zikulnig in Andrej Mohar pa sta doživeto recitirala pesmi koroških avtorjev, medtem ko je za družabni del srečanja poskrbel ansambel Bellamies oziroma Katarinški fantje.
S0M;% MfMOM/g
ZVEZA KOROSKiH PARTiZANOV vabi na
spominsko svečanost
ob partizanskem spomeniku na Komiju v nedeijo 13. oktobra 1974 ob 11. uri. Siavnost je posvečena 30-ietnici smrti kurirske čete, ki so jo pri Apovniku na Komiju ubiti nacisti.
Na sporedu so siavnostni govor in govori preživetih borcev, potaganje vencev in družabnost pri Stibarju.
Vabijeni so čiani Giavnega odbora ZKP ter rojaki iz biižnje in daijne okotice.
Ciane Giavnega odbora ZKP še obveščamo, da v soboto S. oktobra 1974 pride skupina 60 bivših partizanov in partizank iz Maribora na iztet po Koroški. Z njimi se bomo srečati isti dan ob 16. uri pr) tov. Lucu v Vesetah pri Št. Vidu v Podjuni. Pridite, da se mariborskim tovarišem skromno oddotžimo za njihovo gosto-tjubnost na srečanju v Logarski dottni.
Od/Zor
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Toy
svoje navdušenje, zakaj to jih je pripeljalo v zagato. Rušiti je treba samo tam, kjer je nujno, kjer gre za obstoj. Brezpogojno pa držati ozemlje!
Kot čuti divjad slabo letino in mrzlo zimo že vnaprej ter si nabere masti pod kožo, tako je njega skrbelo, kaj bo pozimi, hkrati pa je upal, da bo to zadnja zima v hosti. Treba se bo izdatno založiti za hude snežne dni.
Zraven njega so sodeli komisar iztok, Blisk in obveščevalni šef Svoboda. Vsi so gledali skozi okno, kjer se je po dolini vila dolga, nepregledna kolona ljudi, krav, volov in konj z vozmi. Prihajalo je z dolomitske strani in izginjala v globeli proti cerkljanskim hribom.
.Perne, lačni ne bomo," je odobravajoče dejal Iztok.
.Kaj hočemo, komisar — če hrana ne pada z neba, se moramo sami pobrigati zanjo, drugače bi nas lahko izstradali."
Tisto noč, ko so se Nemci odpeljali s kamioni nazaj v Škofjo Loko, je Perne odšel z brigado Franceta Prešerna in jurišnim bataljonom v Dolomite. Vdrl je med postojanke. Ondod se je izkazal Karel, ki je vede) za zaloge. Medtem ko je Tarzan z jurišnim bataljonom plašil patrulje — pokalo je iz vseh zased, dva dni in dve noči zapovrstjo — so bri-gadni in divizijski intendanti pri dolomitskih belogardističnih kmetih praznili skrinje žita, jemali deže z mastjo, klali prašiče in pobirali krave.
Pred pohodom je divizijski intendant razdelit odkupo-valnim četam šope papirnatih bonov, ki so imetnikom jamčili, da jim bo nova država po vojni povrnita izgubljeno vrednost.
.Država smo, zato mora biti red, ljudje nam morajo zaupati," je govori) komisar Iztok. .Nastopajte vljudno, da bodo videli, da nismo taki, za kakršne nas imajo!"
Tu ga je Orlov spet polomil. V štab so prišli poročat, da je kritiziral, čemu jih obremenjujejo s tem papirjem,
ko imajo kmetje dovolj domobranskega čtiva, da si brišejo z njim zadnjice, in jim prav nič ni do bonov, ker ne verjamejo, da bodo kaj dobili zanje.
Že prvo noč se je izkazalo, da dolomitski domobranci ne marajo hraniti sovražnika. Pokalo je vso noč. Nekaj patrulj se je prebilo skozi zasede in nc^aadlo karavane z živežem. Zato so se na vozeh z žitom peljali tudi nekateri ranjenci. Karel je po dolgem času spet obiskal svojega strica. Dolgo so tolkli po vratih, pa se ni nihče oglasil. Pes je na verigi skoraj ponorel. Karel je šel v hlev in poiskal bratranca, ki se je bil skril v steljo. Šele ta je pregovoril očeta, da je odprl — ko mu je dejal, da bodo drugače spraznili ves hlev.
.Ničesar nimamo, Karlek!... Obubožali smo... Če ni, še vojska ne vzame," je godrnjal stari, ko jih je vodil s svečo v tresočih se rokah po kaščah, shrambah in kleteh.
Odkar go Karel ni videl, se je mož postaral in zgrbil, obraz so mu prepregle gube razočaranja nad vsem svetom. Prav tako kot zdaj Karlu je govoril njegovi materi, svoji sestri, ko ga je prišla prosit za malo živeža. Rekel ji je, naj ji jo priskrbi Karel, ta falot, ki se raje klati po hostah, ko da bi delal.
.Stric, če ničesar nimate, bodo poiskali fantje sami!"
Preiskavo je vodil Orlov. Kmalu so odkrili skrito kaščo na skednju, zametano s senom. Med žitom je Orlov staknil petdesetlitrsko neopleteno steklenico z žganjem. Odprl jo je in prijetno je zadišalo po vsem skednju. Ko jo je tovoril ven, tiščoč jo z obema rokama k sebi, kot bi nosil nevesto, se je pred hišo, kjer so nalagali na voz, spotaknil ob kamen in padel. Steklenica mu je padla iz rok in se razbila ... Prijetno je zadišalo po dvorišču, Orlov pa bi se bil skoraj razjokal od besa.
.Stric, tudi vole vam bomo vzeli in vam dali bon!" je rekel Karel.
.Kar imejte bon! Vole pa mi pustite! Raje grem sam z vami ali pa fanta vzemite s seboj, čeprav je še mlad," je predlagal skopuh, prepričan, do bi on ali sin ob prvi priložnosti pobegnil, volov pa ne bi bilo nikoli več nazaj.
Kolona je šla mimo, v štab pa je prišel divizijski intendant fn poročal Pemcu, da so spravili na svobodno ozemlje nad dvesto krav in štiri tisoč kilogramov žita.
Ko so obrali Dolomite, so se delegacije vaških mož napotile po zaščito k Nemcem in prezidentu Rupniku. Le-ta jim je res izposloval pomoč. Perne je preusmeril divizijo na Gorenjsko. Čez noč se je vrnil v te kraje blaženi mir in domobranci so spet lahko mirno vasovali pri svojih izvoljenkah, spali doma in čakali na Angleže.
V naslednjih nočeh je Perne vzdignil Prešernovo brigado, vojno področje in Škofjeloški odred ter jih poslat v kranjsko okolico. Tam so terenci pripravili hrano in jo je bilo treba samo vzeti, toda z oboroženo silo, ker so bile po vseh vaseh žandarmerijske postojanke ali nemška vojska.
Brigada je imela srečo. Na poti proti predmestju so naleteli na kolono šestih nemških kamionov, ki so prav tako izvajoli preskrbovalno akcijo. Ko je mitralješki rafal razbit steklo prvega kamiona, so avtomobili obstali, njihovi spremljevalci pa so se razbežali po polju v noč. Partizani so oplenili kamione, takoj potem pa je dal Karel avtomobile zažgati. Goreli so z visokim plamenom. Onkraj reke so se nato oglasili topovi. Pokalo je po zasedah, lajali so psi, sani so škripale in harmonike pele.
Četa Orlova je staknila v neki hiši pri dekletih tri nemške vojake. Vzeli so jih z dekleti vred. Vasovalci niso prišli daleč, dekleta pa so samo ostrigli na balin in ostafe so v brigadi.
Brigada in odred sta vozila proti cerkljanskim goram več kot sto glav mukajoče živine in šestdeset voz hrane.
Zlati jubilej avstrijskega radia
V teh dneh stavi avstrijski radio 50. obietnico ustanovitve 1. oktobra 1924 kot RAVAG. Za svoj ztati jubitej je pripravi) ce)o vrsto stavnosti, predvsem pa je praznovanje povezano z najraziičnejiimi demonstracijami potstoietnega razvoja in današnjih zmogtjivosti te brez dvoma najvažnejše ustanove javnega obveščanja in obiikovanja javnega mnenja. V ta okvir pa sodi poieg vsega drugega tudi „jubiiejno darito" avstrijskega radia, ki obsega po eni strani izžrebanje 10.000 radijskih sprejemnikov med sociaino najbotj šibke pos)uša)ce, po drugi strani pa dve kaseti gramofonskih piošč s posnetki za avstrijsko zgodovino pomembnih govorov in izjav ter prispevkov nekdanjih ijub-ijencev med posiušaici radia.
Praznovanje 50-letnice radia razumljivo obsega vrsto pritožnostnih oddaj, in sicer tako v skupnem vse-avstrijskem programu kakor tudi v programih posameznih zveznih dežel. Tako obsega „ jubilejni teden" (od 1. do 6. oktobra) na Koroškem pogled nazaj na raznih področjih radijske dejavnosti; med drugim je temu služila tudi včerajšnja siovenska oddaja, ki je bila namenjena pregledu 28-letnega delovanja slovenskega oddelka pri celovškem radiu. Koroška je bila udeležena v vseavstrijski celodnevni oddaji 2. oktobra pod naslovom „En dan v Avstriji", jutri pa bo prispevala svoj del k skupni oddaji „Avstrija v pesmi in glasbi" (ob
15.	uri v regionalnem programu, kjer bo sodeloval tudi ansambel ^Korotan", ki ga vodi Hanzi Kežar in ki deluje v okviru SPD „Danica" v Št. Vidu v Podjuni), medtem ko bo v nedeljo ob 14.30 uri sledila še lokalna dokumentacijska oddaja „50 let avstrijskega radia".
Spored jubilejnih prireditev je celovški radio začel minulo soboto s pestrim večernim nastopom Ernsta Stankovskega, ko je bil hkrati izročen svojemu namenu tudi novi moderno opremljeni studio v Celovcu. To pomembno pridobitev bo celovški radio jutri predstavil tudi široki javnosti, ko bo od 8: do 18. ure v novem studiu „dan odprtih vrat". Podoben korak v javnost pa bo napravil v nedeljo, ko bo v času od 9. do
16.	ure omogočil obisk v veleoddaj-
niku na Dobraču, kamor bodo vozili posebni poštni avtobusi izpred belja-škega glavnega kolodvora (odhod ob 8., 9. in 10. uri).
Delež Koroške v okviru avstrijskega radia je bil vse do leta 1945 zelo skromen, je na tiskovni konferenci poudaril intendant celovškega radia prof. Peter Goritschnig. Po drugi sve-
Stovensko prosvetno društvo „Bi)ka" v Bilčovsu
V a b i i o
Vse č!ane našega društva vtjudno vabimo na
REDN! OBČN! ZBOR
ki bo v soboto 12. oktobra 1974 s pričetkom ob 19.30 uri pri Mikiavžu v Biičovsu.
Na dnevnem redu bodo poročita, voiitev novega odbora in siučajnosti. Po občnem zboru bosta dr. Pave) Apov-nik in Hanzej Weiss imeta skioptično predavanje o tu-iiških Srbih.
Čtane in prijatetje društva prosimo, da se občnega zbora in predavanja udeieiijo v čim večjem števitu.
Od^or
S!ovenski oktet pozdravna koroške S!ovence
o&fef se trenutno fHrrd: ?M turneji po Norveški, ot/ ^oder ;e S/ovens^;' prosoetH: zvezi :'n KrednišfvK w%šeg% /ista pos/%( rdzg/ednico, na ^dfer:	č/cn: dHMfuMd pišejo,- „$ZoveMslh smo jdnfje pri Drave:
doma"; ra naša š:oroš&d pesem je ogre/a Strdi Norvežane na skrajnem severa — od pre/iva Nord Nap do Air^enesa o Z? sovjetski meji. Prisrčno pozdravljamo vse ^oroš&e Slovence/
5/ovens^i o^ter nam je, ^oS smo poročali, poslal pozdrave Sadi z letošnjih letnih iger v Dahrovniha. Za to pozornost se našim prijateljem lepo zahvaljajemo. Prijateljska vez med Slovenskim oktetom in koroškimi Slovenci je res iskrena, saj nas draži mnogo prijetnih skapnih doživetij oh slovenski pesmi, ki so jo nam poklonili ti mojstri vokalne glaske oh raznih koncertih, ki jih je organizirala Slovenska prosvetna zveza. Slovenski oktet nedvomno sodi med najboljše interprete koroške slovenske narodne pesmi, s katero je po vsem sveta žel mnogo aspeha, kar je tadi priznanje za visoko kaitarno stopnjo naše pesmi.
tovni vojni pa je tozadevna dejavnost na Koroškem zabeležila izreden razmah, tako da zavzema danes celovški radio že vodilno vlogo v skupni produkciji vseh avstrijskih studiov. Pri tem brez dvoma pomeni posebno obogatitev stalni spored v slovenščini, katerega začetek sega nazaj v leto 1946, ko je takratna britanska zasedbena oblast uvedla posebne oddaje za slovenski del koroškega prebivalstva. Tekom let so se te oddaje razvile v „miniaturni dnevni program", kakor jih je imenoval prof. Goritschnig; vendar je treba pripomniti, da pri tem ne gre za nekakšen neodvisen slovenski spored, marveč v veliki meri (zlasti kar zadeva oblikovanje javnega mnenja) za „prevod" nemškega sporeda.
Ob 50-letnici svojega obstoja in delovanja je avstrijski radio — kakor je bilo že uvodoma povedano — v koprodukciji s podjetjem Philips založil dve kaseti gramofonskih (stereo) plošč. Dve plošči obsegata arhivske posnetke govorov in izjav raznih osebnosti, ki so bolj ali manj odločilno posegle v politično življenje Avstrije v letih prve republike, v dobi stanovske države in nacistične zasedbe ter v drugi republiki do leta 1955, ko je Avstrija s podpisom državne pogodbe spet dosegla svojo neodvisnost. Predaleč bi vodilo, če bi hoteli tukaj podrobno naštevati vsa imena, kajti seznam sega vse od Ren-nerja, Bauerja, Miklasa, Innitzerja, DollfuRa in Schuschnigga preko Hitlerja, in Goebbelsa do Figla, Korner-ja, Scharfa, Raaba in papeža Pija XII.
Podobno je z drugo kaseto, ki prav tako vsebuje dve plošči ter s posnetki nekdanjih ljubljencev med poslušalci avstrijskega radia predstavlja pestro galerijo umetnikov besede in glasbe. Tukaj srečamo slavna imena skladateljev in interpretov njihovih stvaritev, prav tako pa imena avtorjev knjižnih oziroma odrskih del ter njihovih izvajalcev. Da jih omenimo le nekaj: Albin Skoda, Werner Kraus, Leo Slezak, Franz Schubert, Raoul Aslan, Else Rambausek, Charly Gau-driot, Karl Farkaš, Robert Stolz, Franz Lehar, Richard Tauber, Johann Straulš, Hugo Wiener, Fritz Imhoff, Hans Moser itd.
Za obe kaseti pa velja še omeniti, da sta jim priloženi lepo opremljeni brošuri, ki v besedi in sliki dopolnjujeta posnetke na ploščah. Obe kaseti plošč bosta tudi v prosti prodaji in bosta gotovo vzbudili ustrezno zanimanje v javnosti — med tistimi, ki se zanimajo za zgodovino Avstrije, in onimi, ki se hočejo ob glasovih nekdanjih radijskih ljubljencev v spominu povrniti nazaj v minulih 50 let avstrijskega radia.
<?e je čas za pri/a ve
Ravnatetjstvo Kmetijske strokovne šote za fante v Podravijah obvešča kmetovaice, da je še čas za prijave učencev k obisku šote v šotskem )etu 1974/75.
Pogoj za vpis v prvi tetnik je zaktjučeno deveto šotsko teto, v drugi tetnik pa se tahko prijavijo učenci, ki so uspešno končati prvi tetnik katerekoti kmetijske strokovne šote.
Kakor znano, ima Kmetijska strokovna šota za fante v Po-dravtjah od teta 1971 naprej status javne ustanove. To pomeni, da ji pripadajo iste pravice kakor ostatim kmetijskim šotam v Avstriji. To tako v pogtedu na priznanje strokovne kvatifikacije učencev, kakor tudi giede na podetitev šotske in internatske podpore, brezptačnih šotskih knjig in povrnitve voznih stroškov na poti šota—dom.
Kmetovatci, tastne izkušnje vas učijo, da je v današnjem času težko gospodarit) brez vsestranske strokovne izobrazbe. V jutrišnjem svetu, v času, ko bodo gospodariti vaši sinovi, pa bo o gospodarskem uspehu, o biti ati ne biti vaših kmetij, merodajno odtočat činitetj strokovno znanje.
Zato omogočite vašim šinovom — jutrišnjim gospodarjem, da si osvojijo vsestransko strokovno znanje! Vedite, da je strokovna usposobtjenost poteg kmečkih posesti, ki jih boste nekoč zaupati vašim potomcem, najdragocenejša dota za njihovo poznejše gospodarsko uvetjavtjanje, ki pa vas bremeni edinote z odsotnostjo vaših sinov v poznih jesenskih in zimskih mesecih.
Postužujte se Kmetijske strokovne šote za fante v Podravtjah, ki vem daje jamstvo, da bo vašim sinovom posredovata kom-pteksno strokovno znanje s področja naše ožje kmetijske proizvodnje, da bo pogiobita njihovo vesetje do kmečkega deta in poktica in da jih bo vzgajata v zavestne in aktivne čtane naše narodne cetote.
Učiteljski zbor Kmetijske strokovne šole v Podravljah obiskal Slovenijo
Na povabilo družbenih organizacij občine Maribor se je učiteljski zbor Kmetijske strokovne šole v Podravljah pred nedavnim mudit na dvodnevnem izletu v Mariboru in okolici, kjer je med drugim bil gost tovarne dušika v Rušah, tovarne kmetijskih zaščitnih sredstev Primus, tovarne alkoholnih in brezalkoholnih pijač Tališ, Kmetijskih kombinatov v Mariboru, Ormožu in Kapeli ter obrata za polnjenje mineralne vode v Radencih.
Izlet učiteljev Kmetijske strokovne šole v Podravljah je bil predvsem poučnega značaja, saj so se ob tej priložnosti lahko seznanili z ustrojem posameznih kmetijskih in drugih podjetij, katerih predstavniki so našim učiteljem natanko obrazložili delovanje in zmogljivosti posameznih tovarn in kmetijskih kombinatov. Ob teh priložnostih so se vedno razvili strokovni pogovori
o sodobni kmetijski proizvodnji in o tozadevni industriji. Obiski pa so seveda bili povezani tudi s prijetnim — z ogledom vinskih kleti v Mariboru, Ormožu in Kapeli. V slednji so dali gostom na pokušnjo tudi arhivsko vina, kar je gotovo enkratna priložnost pokušnje izbranih vin.
Na povratku je naše učitelje sprejel predsednik občinske skupščine Maribor inž. Vitja Rode ter jih zadržal na daljšem prijateljskem pogovoru. Beseda je v glavnem tekla o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in posebej o problemih, s katerimi se srečuje slovenska Kmetijska strokovna šola v Podravljah. Obisk v Mariboru so zaključili z ogledom Tehnične kmetijske šole, kjer so jih seznanili z učnim načrtom tega zavoda, in z obiskom v tovarni kozmetičnih izdelkov Zlatorog.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
Tako se je dogajalo noč za nočjo, zdaj na tej zdaj na oni strani osvobojenega ozemlja, tako da so tudi Nemci videli, da se korpus temeljito pripravlja na ofenzivo.
Hrana je prihajala tudi iz Bohinja in Blejskega kota. Odred je gonil živino čez Jelovico mimo Travnikarja, dokler divizijski štab ni dobil obvestila, da je preskrbovalna pot presekana. Domobranci so z nemško pomočjo napravili postojanko pri Svetem križu na obrobju Jelovice. V njej je bilo mnogo domačinov, ki so zaprli z zasedami tudi vse tveze.
Perne je vedel, da morajo pohiteti s preskrbovalno akcijo, ker so jih Nemci stiskali z novimi postojankami in motili s sistematičnimi postopnimi vpadi. Kratkotrajno zatišje je naznanjalo vihar, katerega se večina ni zavedala, on Pa se ga je bal.
Svoboda se je dokopat do načrtov utrdbene linije Alpenwall, ki jo je gradil general Jordan z namenom, da bi zaustavila nasprotnika iz italijanske smeri in Balkana ali pa ob izkrcanju. Prinesel jih je Pemcu.
Razgrnil je snop dragocenih dokumentov po mizi. Vsi štabni ljudje so si jih ogledovali. Ta veliki obrambni sistem naj bi zasedla nemška armadna skupina.
Perne se je mračno ozrl h komisarju Iztoku in obveščevalcu, rekoč:
.Ali vesta, kaj pomeni, če se ta načrt uresniči?" Zaskrbljen si je brisal očala. .Vsa Slovenija bo fronta! Okoli milijon vojakovi ... In kaj pomeni to za naš korpus? Najprej nas bodo odrinili od komunikacij, če pa nam ne bo uspelo zapustiti tega prostora, nas bodo zničili."
.Mogoče je pa načrt slepilo, podtaknjenec abwehra ctli gestapa?" je menil Blisk.
Svoboda je zmajal z glavo:
.Oficir, s katerim sem vzdrževal zvezo, je delal sam v utrdbenem štabu in mi dajal eno leto zanesljive podatke.
Celo ponudil se je, da bi šel z menoj v partizane, pa mislim, da nam trenutno bolj koristi v nemškem štabu."
Blisk pa je še dvomil:
.Toda, če Nemci računajo, da bo prišel ta načrt v roke Angležev, jih lohko odvrne od izkrcanja v Istri in prodiranja prek Slovenije in Avstrije v Nemčijo."
Dolgo v noč so razpravljali o nemških, angleških in ruskih načrtih, od katerih je bil odvisen položaj korpusa. Nikomur ni bilo do tega, da bi skozi njihovo domovino šli Angleži. Soglašali so, da mora načrt čimprej v glavni štab Slovenije. Zato ga je poseben kurir takoj odnesel v korpus.
Iz novic, ki so se zbirale iz raznih virov, so slutili, da se pripravlja nekaj večjega. Blisk je prihajal od Nestorja in je prav tako prinesel vznemirljive napovedi. Nemški podoficir, ki je bil zaposlen pri kablu Bled—Berlin—Trst in povezan z obveščevalcem Iztokom, je vedel povedati o živahni izmenjavi poročil in novih enotah, ki naj bi prišle na ozemlje Gorenjske. Spričo vseh teh opozoril so se z novo vnemo pripravljali na največji naval od vseh, kar so se jih dotlej že ubranili.
9
Divizija je branila položaje od Žirovskega vrha do cerkljanskih hribov. Dnevi so bili sončni, sneg je kopnel in pobočja gora so kazala že oguljena rebra. V zraku je bil pomladanski dih, pomešan s slutnjami ostrejših sap.
Potem ko je bit sovražnik odbit na vsej črti in ni mogel prodreti niti v Cerkno niti na Blegoš, je obmiroval. Nato so pritisnili Nemci na korpus z južne strani. Vztrajno, počasi, iz dneva v dan so ga odrivali vse globlje v Trnovski gozd. Iz daljav je bilo vsak dan slišati bobnenje, odmeve bojev, ki jih je vodila trideseta divizija.
Medtem je postal Perne major. To priznanje mu je vlilo novih moči pri pripravljanju brigad na bližajoče se boje. Nemški udar je hotel pričakoti z izpopolnjenim moštvom. Povsod, kjer so pobirali hrano, so mobilizirali tudi že starejše moške zo bojne enote. Brigade, pi so štele pred dobrim letom po sedemsto mož, so sedaj premogle samo še po štiristo do petsto ljudi. Dvizija, ki je imela po kapitulaciji Italije več ko tri tisoč mož, se je skrčila na polovico.
Perne, komisar Iztok in načelnik Petelin so se dan za dnem mučili, da bi enote spremenili v vojsko, ki bo šla disciplinirano v zadnji spopad, ki bo — politično močna — vzdržala zadnji pritisk in se znala boriti tudi frontalno.
Obsedeni od pričakovanja neznanega, niso mirovali. Ko Nemcev ni bilo in ko so se beli v Dolomitih zabubiti v postojanke, je divizija izvajala politično ofenzivo. Enote so povsod prirejale mitinge in se povezovale z odbori Osvobodilne fronte, ljudsko oblastjo in mladino.
V Žireh so priredili miting v sokolskem domu. Čeprav je bil sovražnik blizu, se je v dvorani trlo ljudi, kmetov in delavcev iz daljne in bližnje okolice, željnih novic in besed o svobodi.
Major Perne je s svojim štabom organiziral pravcato parado. S položajev je potegnil jurišni bataljon in divizijsko zaščito. Ti dve enoti sta korakali mimo tribune, kjer so bili poleg štaba predstavniki ljudske oblasti, partije, mladine in množice gledalcev. Dotlej so bili ljudje navajeni gledati samo kolone, partizanske, nemške ali domobranske, saj je bilo tod bojno področje in je po okoliških hribih stalno pokalo.
Divizijska godba je tokrat igrala brez skrbi pred minami. Na čelu jurišnega bataljona je korakal njegov štab z novim komandantom Tarzanom, komisarjem Veljkom in Borisom na čelu. Takoj za njimi so korakali mitraljezci — Primož, Janko in Sulc — potem avtomatičarji. Borci so bili v

Bunka
Njegovega, pravega imena se ne spominjam več. Vedno smo mu rekli Bunka. Morda zato, ker je vsa vas vedela, da ga stric in teta bolj hranita z bunkami kot s kruhom. Starši, ki so premogli le kajžo in kopico otrok, so ga, brž ko je začel hoditi v šolo, dali za pastirčka k sorodnikom, ki sami niso imeli otrok.
V šoli je bil Bunka bolj redek gost. Spomladi je pomagal pri oranju ali pobiral z njiv kamenje, ki pa ga je bilo kljub temu čedalje več, kot bi ga kraška notranjska zemlja kar naprej bruhala iz sebe. Jeseni je Bunka pasel živino ali pomagal pri pospravljanju pridelkov. Zato bi še najbolj utegnil prihajati k pouku pozimi, pa kaj, ko ni imel obuvala. Vendar je pozimi večkrat prišel. Če je bil sneg, si je ovil noge s staro vrečevino in tako oho-motan prikoracal v šolo.
Seveda je zato pri učenju močno zaostajal. Učiteljica je dobro vedela, v kakšni hudini živi, in mu je hotela ri spraševanju pomagati:
„No, pa mi povej vsaj to, koliko je v vaši vasi hišnih številk?" ga je vprašala.
Bunka se je naprej zazrl nekam v strop, kot bi tam iskal pomoči, a kmalu si je pomagal iz zadrege z odgovorom:
„1, nemara da je na vsaki hiši po ena!"
Bušnili smo v krohot. Tudi učiteljici se je prikradel na ustne prizanesljiv smehljaj, ko je dejala:
„Ti si mi pa zares prava bunka!"
O
se včasih kar s torbicami mlatili po hrbtih.
Vsi smo vedeli, kako Bunka neznansko skrbno čuva svojo tablico in škrilček. Najbrž zato, ker je vedel, da bo težko dobil kaj novega. Škrilček je vedno ovil s cunjico, preden ga je spravil v puščico, da se ja ne bi zlomil. Nekoč pa smo se nalašč spravili nad njegovo tablico in škrilček. Na poti domov smo se hitro naskrivaj dogovorili. Nenadoma smo začeli gledati v zrak in kričati:
„Pol naprej, pol nazaj!"
Tako smo pogosto vpili na jate vran, da bi se razdvojile. Bunka je bil ves nor na ptiče,
Lisica in raca
Raca plava po vodi. Pride lisica in jo prijazno nagovori:
.Ljuba račica, kako lepa si in kako spretno plavaš po vodi. Kar ne morem se le nagledali! Priplavaj vendar malo bliie, rada bi li povedala nekaj važnega!"
Raca se nasmeji in reče:
.Dobro le poznam, zvila lelka, tebi diši moje meso!"
In plava mirno dalje.
Lisica pa odide osramočena v gozd.
zato se je zdaj takoj ozrl kvišku. Tedaj smo mu tisti, ki smo bili najbliže, sunkovito strgali torbico z ramena in jo med razposajenim vreščanjem zbrcali stran od njega. Bunka je pra-ščil v nas, da bi zavaroval torbico. Toda nekdo jo je že zaluča! v zrak, da so se iz nje vsuli abecednik, tablica in puščica. Takrat pa je Bunka v razdraženem obupu začel grabiti kamenje in kar mu je prišlo v roke, da smo se v hipu razbežali.
O
Tisto popoldne je Bunka izginil, kot bi se v zemljo vdrl. Drugo jutro nista pozvedovala po njem samo stric in teta, marveč vsa vas.
Otroci smo se spogledovali. Čutili smo se krive. Zapraskalo nas je v srcih. Saj tistega nismo storili toliko iz zlobe kot iz lahkomiselne razposajenosti. Zato smo bili zdaj tako omehčani, da so starši hitro lahko izvlekli iz nas, kaj se je zgodilo. Še za batine, ki smo jih skupili, se nismo toliko zmenili kot drugekrati. Menda bi radevolje prestali vsakršno kazen, če bi le kaj pomagalo, da bi se Bunka živ in zdrav spet vrnil med nas.
Našli so ga čez štiri dni spečega v nekem kozolcu v njegovi domači vasi, kamor se je zavlekel ves sestradan. Seveda je moral spet nazaj k stricu, kjer mu palica ni ušla, toda naslednji dan je le bil spet v šoli.
Med odmorom je sam zase obsedel v klopi, čeprav bi se radi spet zbližali z njim. Ta želja je v meni tako zakipela, da sem mu hipoma ponudil svoj nožič.
Bil je lep nožič na dve klini, z roževinastimi platnicami. Kupil sem si ga skrivaj na sejmu, za denar, ki sem ga dobil, ko sem pomagal gnati živino. Odtlej sem se med vrstniki vedno
VojgM v4rž?%r
Kuža se predstavi...
Črw, živele?!, ^odrgst psiček, poy^g^Mjew &ot
fOŽMM!, cvi/itH, /%;%??!,
^jer /e Tnorevt,
p07Mg4j%7W.
Afoj% g/dfd p%sj<! pamet, moja J/a^a pasji žamet, štiri tace, smrček, rep,
Afi/?ec žaga mi.- .Potep/"
postavljal z njim, saj vendar marsikdo še navadnega pipca ni premogel. Zato me je Bunka zdaj nejeverno pogledal:
.Za koliko časa?"
„Za zmeraj! Pa še za čmrlje ti bom povedal, da jih bova ogradila", sem dodal, ves vesel, da se je le otajal.
Po pravici povedano, mi je bilo za nožič vendarle še precej časa kar malce hudo, ampak — z Bunko sva postala dobra prijatelja.
Njegove oči so spominjale na potrpežljivega volička, ki tudi takrat, ko zapleše po njem bič, le trpko mežika. Povsem pa se je Bunka spremenil, dakar ga je stric za kazen ali zaradi dela pridržal tudi čez nedeljo, ko je sicer navadno odhajal domov v sosedno vas. Takrat ga je domotožje pognalo v obupno jezo, ki jo je z bičem prenašal na živino, celo na najbolj priljubljenega telička.
Ob takih prilikah smo se ga vrstniki kar nekam bali. Drugače pa smo se radi družili z njim, če je le utegnil. Iz piščalk, ki si jih je urezal iz muževnega lesa, je znal izvabljati čudno nežne glasove, ki so nas spomnili na dehtenje vijolic v rebri. Pravili so, da bo neki prav tako dober godec kot njegov oče, ki je ob nedeljah raztegoval harmoniko po vaških krčmah. Kamen pa je znal Bunka zadegati prav čez streho podružnične cerkve, kar se še nobenemu izmed vrstnikov ni posrečilo.
Toda otroci smo znali biti kdaj pa kdaj tudi surovi, kot je bilo surovo revno vaško življenje.
Tistikrat smo v šoli pisali še na tablice. .Ten-ko gor, de-be-!o dol!" nas je učila učiteljica. Škrilčki so štrebljali, da je šlo skozi ušesa. Seveda smo jih mnogo polomili. Nekaj pri pisanju, nekaj pa na poti domov, ko smo
Slari Vučko se je rad bahat, da je najbogatejši človek na Bistrici. Ponavadi se je postavit sredi vetikega dvorišča in kadit pipo z dolgo cevjo. Pod suknjičem je nosit tetovnik, čez telovnik pa mu je visela verižica, na kateri je imet pripeto vetiko srebrno žepno uro.
Če je iz svojega vetikega ograda dat kakemu Bistričanu ja-botko, mu ga je dal iz bahaštva. Ob taki pritožnosti je rad dejal:
,Na, jabolko in ga pojej, lakotnik!"
Nekoč so Vučku tesarji tesati tromove. Prekriti je hotet hišo, ki je bita že stara. S tesarji je de-tat tudi Radohov Naci, ki je bit najbolj reven v vasi. Vučko ga je vzel na piko in bi se rad deta) norca iz njega. Vendar se mu je bat reči, da je lakotnik, ker je
vedet, da je Naci najmočnejši čtovek na Bistrici. Da bi se tudi pred tesarjem pobahal, je Naci-ju dejal:
„No, Naci, ti nič nimaš. Dam tt hrast, ki ste ga pravkar ste-
ci sploh ne bo moget dvigniti. Dotg je bil šest metrov in ga je malo prej komaj dvignilo šest tesarjev.
Naci si je pljunil v roke, zgrabil tram in si ga zavihtel na ra-
FERDO 60D!NA
Vučko in njegov tram
šali, če si ga sam odneseš domov.*
Nacija je zbodlo, ker mu je Vučko dejal, da nič nima. Oči so se mu kar zabliskale od jeze.
.Bo tram res moj, če si ga odnesem domov?" je vprašal Vučka.
.Res," je dejal Vučko bahavo.
Bil je prepričan, da trama Na-
mo kot prazno vrečo. Nesel ga je z dvorišča na pot. Ko je hodil s tramom proti domu, so ga srečavali ljudje. Rekli so mu:
.Še Bistrico si boš dvignil na rame in jo boš kam odnesel, tako si močan."
Ko je tako Naci nosil tram proti domu, je pritekel za njim lučko. Rekel je Naciju:
.Vsaj malo si spočij!"
Naci pa ni maral. Če bi počival, bi ga Vučko gotovo skušal pregovoriti, da mu tram vrne. Zato ga je nesel dalje, ne da bi kaj odgovoril Vučku. Ljudje so se mu še z vozovi ogibali in mu delali prosto pot. Spodbujali so ga:
.Nesi, Naci, tram, še malo ga nesi!"
Vučko se je osramočen vrnil. Ni bit samo bahač, ampak tudi velik skopuh. Zato mu je bilo žal, da je bil ob tram.
Naci je doma tram odložil in se vrnil k tesarjem, kjer se je Vučko razburjen pogovarjal. Naciju je užaljeno dejal:
,S tabo se človek ne sme šaliti."
Naci pa se je samo nasmehnit. Rekel je Vučku:
.Kar bahajte se še s svojimi trami, če se upate!"
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tor
novih esesovskih plaščih, z brzostrelkami čez prsi. Sami mladi obrazi, drzni, ožgani od sonca in vetrov. Obuti so bili v nove žirovske čevlje, gojzarice, ki jih ni premočil ne sneg ne voda.
Perne jih je gledal s ponosom. Kakšna vojska, kot v sanjah! Posebno skrb jim je posvečal načelnik štaba. Od teh fantov je že vsak zase nekaj pomenil, kaj pa šele celota! Če bi imel tri brigade takšnih — vsaj dva tisoč mož — se ne bi bal Nemcev ne belih, je premišljal Perne.
To je bil cvet naroda. Elita vojske. Sama mladina. Dekleta so norele, ko so gledale strumne vrste borcev, ki so se jim smele oči svetile, kot bi izzivali samo nebo.
Edino vojska, enotna in močna, lahko uresniči cilje revolucije in zagotovi, da se bo novi svet, porojen iz trpljenja, obdržal pri življenju, je mislit Perne.
.Živela slovenska narodnoosvobodilna vojska! Živel Tito! Živelo bratstvo narodov Jugoslavije!"
Vzklikanju ni bilo ne konca ne kraja.
Potem so se enote postrojite. V vetru so plapolale slovenske in partijske zastave. Zadonela je pesem. Njeni zvoki so odmevali v sinjino, vse do oblakov, ki so kot splašene ptice plavoli na zahod.
Štab korpusa je poslal za divizijo trideset odlikovanj. Načelnik Petelin jih je držal v naročju s svečanim obrazom, kot bi bila res iz zlata.
Major Perne je vzel v roke seznam in poklical trideset imen. Med odlikovanci so bili komandirji, vodniki, mitraljezci in komandanti. Sami v borbah prekaljeni možje in fantje. Tudi Primož je bil med njimi. Stisnil je Šarca k životu in se postavil poleg Tušarja, ki je že prišel iz bolnišnice ter so se mu rebra in duša že zacelile. Zdaj, ko so izgubili že večino diverzantov, je Tušar postal komandant bataljona. Ob njem je bil Orlov, ponosno zravnan. S Primožem sta se srečala
z očmi in se premerila. Poleg njega je stal orjaški Keča pa še nekaj drugih fantov iz udarnega.
Orlovu se je topilo srce, ko mu je Perne pripenjal na prsi red hrabrosti in mu prijateljsko stisni) roko. Gorenja vas je bila pozabljena — tudi če bi jo bili osvojili, bi bila spet izgubljena ... Dobil je tudi čin poročnika, ki so ga bili takrat zadržali. Spet se je dvigat. Počutil se je drug človek, izbran med izbranimi. Zdaj je oprostil vsem vse. Pripravljen je bil partiji služiti vdano — prav tako sebi kot skupnosti v prid, po svoji stari navadi. V tem trenutku mu ne bi bila nobena naloga pretežka.
Primož je doživljal odlikovanje drugače. Živi se hranimo s slavo mrtvih, je pomislil. Grenko mu je bilo pri duši, ko se je spomnil na tiste, ki so se borili z njim, pretrpeli ali napravili prav toliko kot on, pa niso n!ič dobili. Čutil je njihove oči kot rahel očitek. Vedet je, kaj bi mu odgovorili, če bi ugovarjal. „Fanf, ti ne razumeš," bi rekli komisarji. .Tudi če bi vsem radi ustregli, nimamo dovolj pločevine .. . Se to, kar smo vam dali, so nam skovali Rusi." No ja, če je tako, si je dejal, pa naj bo. Rusi ideje in odlikovanja, Angleži municijo in orožje, mi pa kri, pa je celota ...
Sicer mu vojska z odlikovanji, čini in razvrstitvami v člane in nečlane stranke ni bila tako všeč kot prve partizanske čete. Krepko je stisni! roko Pemcu in sklenil, da bo te misli skril tudi pred Ano in pred partijo; morda jih bo povedal le Vojku ...
Nehote se mu je vsilila primerjava iz zgodovine. Ko se je vojska Aleksandra Velikega umikala skozi puščavo in od žeje umirala, so vojaki prinesli Aleksandru v čeladi vode. .Zame je je preveč, za vse pa premalo," je dejal in jo zlil v pesek.
V Primoževi duši je zazijala vrzel, vanj se je nacejala grenkoba. Med borci in tistimi, ki vodijo, počasi nastaja razpoka, ki se utegne razširiti in poglobiti. Morda jo bodo
zapolnili s krvjo in trpljenjem, če bo mogoče . . .
Na mitingu je govoril komisar Iztok. V njegovih besedah je bil zanos spričo bližajočega se konca vojne, hkrati pa opozorilo na preizkušnje, ki jih čakajo v naslednjih mesecih. Pozval je ljudi, da strnejo svoje moči v poslednjem boju in se družno pripravijo na odpor, ker bo sovražnik prav gotovo v ofenzivi šel skozi te kraje ...
Sredi bučnega in veselega razpoloženja je Primoža poiskal Blisk. Čestital mu je in ga presenetil:
.2e veš, da ti je Ana rodila sina?"
.Sina!" je dahnil Primož.
.Andrej mu je ime, kot tvojemu očetu, in Marko mu je bil za botra."
Primožu je bilo, kot da so oživeli oče, mati in sestra, ko da polja ob domačiji spet zelene, kot da je hiša pod streho... da, začenja se novo življenje...
.Moram jo videti, četudi bi dezertiral za nekaj dni!"
.Ne bo treba," je rekel Blisk in ga peljal k Pemcu. Pemčeva usta je preletel smehljaj. Izdal mu je dovoljenje za cel teden dopusta!
.Zakaj nimaš čina? Saj si že od dvainštiridesetega v hosti, ne?" je vprašal Primoža Perne.
.Mitraljezec sem. Šarcev menda ne boste dali novincem?"
Perne ga je dobrohotno udaril po plečih.
.Dali ti bomo četo!"
.Tega pa net Bolj bom koristil pri mitraljezu!" se je naglo ubranil Primož.
10
Medtem ko je brigada vozilo hrano in gonila živino z Gorenjske, je bil Vojko v Cerknem na partijskem tečaju pri štabu korpusa.
fD<z/jf v
AGATHA CHRISTIE
Ženska 7 e izgrini/a
Nekdo je zvonil. Tommy je vstal. Njegova zasebna detektivska agencija že dolgo ni imela odjemalca, zato se je razveselil. Rekel je svoji ženi:
— Tuppence, ti boš nastopala kot tajnica. Bodi važna in mi izkazuj čimveč spoštovanja. Na odjemalca morava napraviti dober vtis. Pojdi, pripelji ga.
Tommy je sedel za pisalno mizo in potegnil iz nje množico fasciklov in aktov ter jih razmetal predse. Delala se je, kot da je zelo poglobljen v delo, ko je njegova žena pripeljala obiskovalca, visokega močnega moža, zelo počrnelega, ožganega od sonca in vetra. Njegove svetle oči so še boij poudarjale temno barvo njegove kože.
— Jaz sem Gabriel Stevansson.
—	je dejal prišlek.
— Gospod Stevansson, — ga je prekinil Tommy važno. — Čez 15 minut pričakujem vojvodo Bluntske-ga, tako da imam za vas na voljo le nekaj trenutkov. Moja zaupna tajnica si bo vse zapisala, pa bom potem videl, kaj lahko storim za vas. Preidite k stvari. Prepričan sem, da se tudi vam mudi, ker ste prišli s taksijem. Sicer pa se mi zdi, da še ni dolgo, kar ste bili na severnem tečaju.
— Neverjetno! — je vzkliknil obiskovalec. — Le kako ste vse to uganili? Saj ste pravi Sherlock Holmes.
— Tega ni bilo tako težko uganiti, je dejal Tommy, vse to sem sklepa! iz vašega videza.
— Torej zakaj sem prišel k vam,
—	je začel svojo zgodbo Sfevans-son. — Sem polarni raziskovalec. Dva meseca pred odhodom na zadnjo polarno ekspedicijo, s katere sem pravkar prišel, sem se zaročit s Hermione Gordon. To je čudovita ženska, prav takšna, kakršno potrebuje raziskovalec. Pomislite, nikakor ni privolila, da bi zaradi nje opustil nameravano ekspedicijo. Torej, včeraj sem prišel v Anglijo. Zaradi spleta raznih okoliščin smo se vrnili dva tedna prej in takoj sem pohitel na obisk k ljubljeni Hermione. Živi pri teti Susanne Klo-ner. Na žalost Hermione nisem naše! doma, njena teta pa se je izmikala in nikakor ni mogla povedati, kje je moja zaročenka. Ta njena teta Susanne je zelo debela, jaz pa zelo sovražim debele ženske, in to sem obema vedno govoril. Vsa stvar se mi je zdela sumljiva. Pritisnil sem teto, toda ničesar mi ni uspelo izvleči iz nje. Ker pa sem strahovito trmast, sem jo končno prisilil, da mi je pokazala brzojavko, ki jo je Hermione poslala iz kraja, kjer naj bi bila na okrevanju. To je mestece Maldon v Sus-sexu. Takoj sem odhitel tja. Nekaj deset vit in dva hotela. Vse sem premetal, obrnil sem se za pomoč na policijo, toda o moji Hermione niti sledu. Vrnil sem se po večdnevnem neuspešnem iskanju in zdaj sem pri vas. Bojim se najhujšega, čeprav še ne vem česa. Skrbi me predvsem, ker Hermiona ni ničesar napisala s svojo roko. Veste brzojavko lahko v njenem imenu pošlje vsakdo...
— Prosim, dajte mi sliko svoje zaročenke, — je rekel Tommy.
Raziskovalec mu jo je dal. Tom-rny je dobro pogledal sliko visoke ženske, ne več tako mlade, toda lepih oči in toplega nasmeha.
— Je to vse, kar ste mi hoteli povedati o izginitvi svoje zaročenke? — je vprašal Tommy. — Vsak podatek bi mi bil v največjo korist.
— To je popolnoma vse, — je odvrni) raziskovalec, ko je malo razmislil.
— Čez nekaj dni vam bom povedal, kaj mislim o tem primeru.
Ko sto ostala sama, se je Tup-pence obesila možu okrog vratu.
— Dragi, ga je vprašala. — Kako ti je uspelo zvedeti vse to o njem?
— Torej nisi brala davišnjih časopisov. V njih je dolg članek o njegovi polarni ekspediciji in množica podatkov.
Doigo sta razpravljala, kaj bi storila. Končno sta se odločila, da morata v Maldon, od koder je prišla Hermionina brzojavka. Tam bosta začela.
Odpeljala sta se s prvim popoldanskim vlakom in po nekaj urah vožnje sta bila v Maldonu, ki je bi! res tak, kot ga je opisal raziskovalec.
D0M!SL!CE
Tam, kjer se neha zakon, se začne tiranija.
Počasi se daieč pride. Usodne siie so, ki prikie-pajo bitja drugo k drugemu, in usoda je star zakon sveta samo moraiisti ne morejo tega trditi, sicer bi se čioveštvo prestrašiio. Kdor vodo žuii, mu v črevih kruti.
Giad iomi žetezen grad. Živijenje je kratko, toda smehijaj je samo trud enega trenutka.
Zdraviine zeti rastejo tudi v biatnih grapah. Raztičnost mnenj je živ-ijenjski sok demokracije; razprtije so njen rak. Resnična miadost je !ast-nost, ki si jo moremo pridobiti samo z teti. tzobrazba je tisto, kar je ostaio, ko ste pozabiti dejstva.
Ekstravaganca je način, kako drugi trošijo denar. Petkrat meri, enkrat reži. Prittikavec tažje najde kovanec kakor vetikan. „tzgubtjena" ženska je ponavadi tista, ki jo je povsod tahko najti.
Živijo samo tisti, kt se borijo.
Partament je vetiko srečanje bot) ati manj tenih tjudi.
Misii so carine proste.
Tudi v štabih stihih je včasih vetika modrost.
Napravila sta si načrt, kako bosta najhitreje pregledala mestece. Tuppence je odšla na eno, Tommy pa na drugo stran.
Tuppence je stopila na prvo pošto. Dolgo je stala pri uslužbenki in izbirala razglednice. Tako sta se začeli tudi pogovarjati. Potem ko je zvedela vse, kar je bilo le malo pomembnega v Maldonu, ji je dejala:
— Tu živi neka moja šolska pri-jafeljeca, Hermione Gordon, vendar ne vem njenega naslova, pa bi jo le rada obiskala.
Uslužbenka je nekaj časa razmišljala, potem pa odkimala.
— Motite se. Te ni v našem mestu. Osebno poznam vse prebivalce Maldona. Razen Grangea pa tu ni velikih hiš.
— Grange? Povejte mi kaj več o njem.
— Velika hiša, ki jo je doktor Harisson spremenil v sanatorij. Zdi se mi, da sprejema samo živčne bolnike. K njemu prihajajo samo ženske. Kaj dela tam z njimi, nihče ne ve. Ta sanatorij je tako skrivnosten, nihče ne sme do njega.
Prav takrat je mimo pošte pripeljal odkrit avto. Poštarica je vzkliknila:
— To je dr. Harisson.
Tuppence si je dobro ogledala starejšega moža z dolgo črno brado in strogega pogleda, ki je hitro vozil avto.
— Tudi jaz sem videl tistega sadista v avtomobilu, je dejal Tom-my. — Kakšen odvratnež! Nevaren tip. Čutim, da je Hermione zaprta v njegovem sanatoriju in da je v smrtni nevarnosti.
Kmalu sta našla veliko, zapuščeno hišo blizu Maldona. Bila je ograjena z visoko žično ograjo in je delovala zares mračno in skrivnostno.
Pozvonila sta. Čez nekaj časai se je pokazal mož z boksarskim nosom. Povedala sta, da iščeta sorodnico Hermione Gordon in ga zaprosila, naj ju odpelje k njej.
Grobo je odgovoril:
— Te ni pri nas, in jima pred nosom zaprl vrata.
— Lagal je, — je dejal Tuppence, — toda ničesar mu ne moreva. Počakati morava na temo in poiem na sito vdreti v sanatorij.
Tudi Tommy je mislil tako. Drugega izhoda nista imela.
Kmalu se je znočilo. Previdno sta
Anekdote
Z?MH; ^rdncos^z'	A/arce/ dz7W je o ??!ot/er??//? časi/?
t/e;<?/ t%^o/e;
„D%72M Ž77M7HO že to/i^o zMoJerTzž^ TMprzzv, č/ove^K przjzrzz-njzzjejo irzzd, <7% M!or% vse žzv/jezpe trdo de/zztz, Jzz jz/? /zz/z/zo Zzzzpz."
Afer/ pr/ oto^K TeMer/Je je %t/??M?*%/ JVeJsoz? zzgzzM ro^o. Ko se je vrzzz/ v ZloMt/o?!, je še/ /e svojezrzzz stzz/MezTzrz do^dvžze/jrz ^rrpzt dzzczzt p%rov Tzogzzvžc. Trgovec je izraz// Z?raZ're?MK /?ojevMz'^zz sožzz/je zaradi zzgzrMjeTze ro^e. ZVe/sor? pa ga je ^rat^o oz/p?*<2vz7.'
,,7???e/Z ste prat? pzrsjo srečo; če Z?/ M Zzga/?// Mogo, zdaj ?ze Zu' pr/ V<3S ^ZZpOV%/ MOgzZVZC."
$
TčozMpoMzsf Os^zzr 5trzzzzss se zzz' prav Mzč srarttova/ sMadat/ ^ap/ete ZM ^a/?aretMe popevke.
,,Gospod Straass, vž dajete svoje zzrze pozJz'ČMŽ??2 popevka???/" ga je Mapade/ Me^Z <TzzMajs^z' g/as/*e?!z Ar/t/fh.
,,Z?rez z/voTMa," ga je zavrzzzT .STrazzss, "toda razzzzMzfe veM<Tar, sazrzo za najjŽMejše a/Zce."
e
A/arša/ Frazzczje dzztozMe GrazMOMt, ^i se je ade/eži/ vse/? /?/t^ tridesei/et7te vojMe, je ze/o s/zržva/ /eta. Ko je /?// s š^ojorM 5eM/z'so?M ?ta Aosž/rr pr/ Tadvi^a X7V., je ^ra/j vp?*aša/ š^oja, ^o/i^o je ??zar-ša/ star.
,,Ve//ča?tstt?o," je odgot?ori/ š^oj, „jaz jz/? /??ta?K ?ta gr/?/ tri-zMsedeMzdeset ZM gospod zrzora /?/t/ ae^aAo Ttroji/? /et, saj sva z Gra-?MOMto??? t^apaj štad/ra/a."
"Prečastit/ se ???otz'," je žz'vaZ??zo zzgovarja/ zzzarša/, „saj Mztž oM niti jaz Mzsva ai^o/i štad/ra/a."
*
/Ve^daaji /?r/taMS<h/ pre??zz'er ATacA////aM je zzzez/ o/zzs^ozzz zza raz-stavz' C/?arc/?///ot?//? s/i& deja/.'
„^^oda za CZ?arcZ?i//a, z/a se je ajvarja/ s po/iti^o. 5//^arja aje-govz/? /?va/z'tet zz/ Z?t7 potre/?eM zzo/?eM z/rzzg po,h/ic."
TTazzz/zo/z/t je raz/aga/ Zzazzze/eorzov vzz/t
„Pose/?Most vzz/a te žzva/Z je v tezzz, z/a /a/z^o Z?&ratt' g/ez/a zza z/ve raz/tčzz/ strazzz. Z ezzzzzz očesozzz /aZ?Z:o g/ez/a v zze/?o, z t/rrtgzzr? pa opazzzje zezzz/jo. 7"zzz/z' zzzez/ s/zzža/<zzz7zz' cerkve jz/? je ve/z'^o, ^z' zz?zo-rejo prav to."
se splazita čez ograjo in do hiše.
Nenadoma je iz neke osvetljene sobe v prvem nadstropju prodrl ženski krik. Tuppence in Tommy sta se spogledala.
— To je ona, je zašepetal Tom-my. Nedvomno je v nevarnosti. Prepričan sem, da je privezana na posteljo in jo mučijo.
— Ne smeva omahovati, — je dejala Tuppence. — Videla sem lestev pri ograji. Postavila jo bova sem, jaz pa se bom, ker sem lažja, povzpela do okna, da vidim, kaj se tam dogaja.
Tako sta tudi storila. Prislonila sta lestev pod okno. V sobi je bito vse tiho. Tuppence se je povzpela do okna, pogledala skozenj in potem, ker je bilo pač odprto zlezla v sobo.
Tommyju se je zdelo, da čaka neskončno dolgo. Ko je že razmišljal, ali naj odhiti na policijo, je prišla Tuppence.
— Torej? jo je vprašal — Govo-
ri! Ali je še živa? Kaj se dogaja?
Tuppence mu je položila roko na ramo in se posmehnila:
— Pojdiva. Ravnala sva kot veliko neumneža. Hermione Gordon tu hujša. Ne razumeš? Hujša! Se spomniš, kako nama je raziskovalec govoril, da zelo sovraži debele ženske. Ko je bil na severnem tečaju, se je zelo zredila, pa se je prestrašila in odhitela v sanatorij dr. Harissona, ki po posebni metodi zbija odvečne kilograme. Daje nekakšne injekcije in hrani paciente skozi nos. To je zelo boleče, zato je Hermiona prej tudi kriknila. Vendar pa kaže, da je vse zelo uspešno. Na nesrečo je Stevensson prišel 14 dni prezgodaj, prav takrat, ko je šele začela shujševalno kuro. Teta je ni hotela izdati in zato vse to. Pojdiva domov, dovolj mi je vsega.
Tommy je globoko vzdihnil in se lopnil z dlanjo po čelu.
Jou je prišel v hotel Waldorf-Astoria v New Yorku.
„Sobo s kopalnico," je naročil in izročil boyu rtljago, da mu jo spravi v sobo. Po kosilu, ko je otel plačilni obračunati, je Jou rekel: ^Zapišite na moj skupni račun." Tako je Jou živel štiri dni in štiri noči.
Peti dan, takoj po zajtrku, je pozvonil in želel govoriti z direktorjem. Direktor je prišel v sobo.
„V ameriških hotelih," je rekel Jou, „sem marsičesa vajen, ampak kaj takega kakor pri vas, ki se postavljate, da ste najimenitnejši hotel na svetu, še nisem doživel."
Direktorju je pomolel pod nos razcefran plašč s krznenim ovratnikom, ki je dotlej ležal na stolu. Zraven, na preprogi, je ležala mrtva podgana.
„S temle vašim težkim pepelnikom sem jo ubil," je šepetal Jou in od gnusa nakremžil obraz.
Direktor se je jecljaje opravičeval. „Prava uganka!" je rekel. „V našem hotelu še nikoli nismo opazili kakšne podgane. A seveda imate pravico do odškodnine."
„Tako tudi jaz mislim," je pokimal Jou.
Zgrabil je ^ostanek" svojega plašča in ga zbasal v kovček. In pri blagajni so mu, ne da bi količkaj pomišljali, izplačali zahtevani znesek: dve sto dolarjev.
Nato je dal Jou prinesti prtljago iz sobe. Naročil je taksi in se odpeljal k svojemu dvornemu dobavitelju Mouthu: „Poslej," je rekel, „potrebu-jem vsak peti dan mrtvo podgano."
O
Potem se je Jou napotil v Bosovo trgovino s starinami in izbral srebrn kipec Bude.
„Stane?"
„Štiri sto dolarjev," je rekel prodajalec.
„Šalite se!" se je nasmehnil Jou. "Koliko stane Buda?"
,,Štiri sto dolarjev."
,,Dve sto," je rekel Jou.
"Obžalujem," je prodajalec zmignil z rameni, ,,pri nas imamo stalne cene."
,,Kdor trguje s starinami, nima nikoli stalnih cen," je vzkliknil Jou. "Trenutek, boste videli,
Pustolovec Jou
kako se bom z vašim šefom ceneno pogodil za tegale Budo."
Vzel je srebrni kipec Bude, stopil v šefovo pisarno in . . . čez deset minut se je vrnil.
,,Vaš šef je trmasta buča!" je vzkliknil prodajalcu in------hu, že je odvihral iz trgovine.
Prodajalec je nato stopil k šefu v pisarno.
,,Samo dve sto dolarjev je ponujal."
,,Kdo?" je vprašal šef in dvignil obrvi.
,,Taie gospod, ki je bil pravkar pri vas."
Šef je zabodeno pogledal prodajalca.
,,Gospod, ki je bil pravkar pri vas v pisarni," je ponovil prodajalec.
,,Kakšne bedarije mi pa tvezite!" je vzrojil šef. "Gospod, ki je bil pravkar pri meni v pisarni, mi je tegale srebrnega Budo prodal za tri sto dolarjev. Prodal, ste razumeli?"
O
Pozne popoldanske ure so bile prijazne in Jou si je izposodil avto za izlet po mestu. Dvakrat je zatrobil, zavil okoli ogla — in že treščil v velikansko izložbo firme Cux & Comp.
Gospod Cux je planil na ulico.
,,Za božjo voljo," je vil roke. .In jaz niti nisem zavarovan. Tale šipa me stane sto deset dolarjev.
,,Srečo imate, mister Cux," je smeje se rekel Jou in mu stisnil roko. ,,Denarja sicer nimam pri sebi, ampak moj oče je steklar."
..Steklar?"
,,Da, steklar."
Pustil je avto pred izložbo in peš zavil okoli ogla.
In se kmalu vrnil s svojim sivolasim očetom.
,,Tule poglejte, očka," je rekel, ,,in storite, kar je v vaši moči. Pošteno in solidno, kakor vedno."
Očka je šel na delo. Jou pa se je usedel v avto, ki ni bil poškodovan, pozdravil in odhitel po svoji poti.
Sivolasi očka je začel meriti okvir velike izložbe.
Nato je vzel razbito šipo iz okvira. Šel je po novo šipo in jo vstavil.
Po dveh urah je očka rekel: "Tako, mister Cux, vse se da urediti. Delo je opravljeno."
"Čudovito!" je pokimal gospod Cux in z roko pogladil prekrasno šipo. ,,Vzeli ste steklo, kakršno uporabljate za ogledala."
,,Da, natanko tako, kakor je gospod naročil," je rekel očka steklar in se nasmehnil. ,,In tole tu je račun."
,,Kakšen račun?" je vzrojil mister Cux. .,Vaš gospod sin je šipo razbil in vi — vi bi mi radi. . ."
"Prazne marnje! Saj sploh nimam sina," je odgovoril sivolasi očka.
,,Kako?" je zavzdihnil mister Cux. "In kdo je bil tisti mladi gospod v avtu?"
Sivolasi očka steklar je zašepetal: ,,Viš ga hudiča, meni je pa rekel, da ste v i njegov oče."

ŠPORTNI VESTNIK
*	DOBER ŠTART
V NAMIZNEM TENtSU
Letošnje namiznoteniško prvenstvo, ki smo ga nekoiiko skeptično pričakovali, ker sta se namiznoteniški ekipi iz Set in Št. Janža znašii takorekoč čez noč v popolnoma novem okolju — vi. namiznoteniškem razredu, je imelo razmeroma dober začetek. Selani, ki so se za prvenstvo okrepili z igralcem Schwaigerjem iz Borovelj in ki so za prvenstvo vadili pod vodstvom jugoslovanskega namiznoteniškega trenerja, so imeli v prvih dveh nastopih izreden uspeh. Obakrat so namreč polno točkovali, prvič proti SV Št. Vid ob Glini, drugič pa proti ekipi iz Frantschacha v Labotski dolini. Obe prvenstveni tekmi so Selani zmagali z rezultatom 6:4. Nekoliko slabše se je godilo ekipi iz Št. Janža, ki se za letošnje prvenstvo v pričakovanju, da bodo tekmovali spet v 2. razredu, niso okrepili. Prvenstveni debut se je izjalovil, poraz 2:8 proti Frant-schachu pa je izpadel previsoko. Za šent-janško ekipo je točkoval Martin Mischitz.
*	NOGOMET:
SLOVENSK! ATLETSK! KLUB PORAŽEN Z 1:2
V 6. kolu nogometnega prvenstva 2. razreda je vsa pozornost veljala prvenstvenem derbiju 2. E razreda v Borovljah med tamkajšnjim DSG in Slovenskim atletskim klubom. Pred veliko kuliso ljudi, mnogi so jih šteli nad 600, sta obe moštvi igrali izredno nervozno, posebej še SAK, ki se ni prilagodil na nasprotnika. V obeh ekipah sta stali v ospredju dobro postavljene obrambe, napad in krilci pa so bili boljši v vrsti Bo-roveljčanov. Pri SAK je izmed krilcev še najbolj odrezal novinec iz Slovenije Na-vrŠnik, z vročino nastopajoči Pandel pa je vedno bolj stopil v ozadje, tako da je manjkal SAK pravi pritisk. Čeprav so slovenski nogometaši vodili ob polčasu z 1:0 so naposled osmoljeno zapustili polje kot poraženci, saj so odločilni zadetek dobili prav v zadnjih sekundah igre. Poleg tega pa lahko pri drugem zadetku dvomimo o njegovi regularnosti, saj je stranski sodnik Marko dvignil zastavico v znamenje offsida. Gol za Slovenski atletski klub je dal Jeseničan Carli, Janez Hribar pa je dobil od sodnika rumeni kartonček.
Ostali dve slovenski enajsterici v 2. E razredu DSG Sele in Št. Janž sta slavili jasni zmagi. V dvoboju novincev med DSG Selami in Poggersdorfom so Selani bili srečnejši in zmagali z 2:0, Št. Janž pa je nekoliko nepričakovano premagal v Šmarjeti v Rožu Šmarječane z 2:1. V lestvici vodi po nedeljskem razpletu DSG iz Borovelj (12), pred SAK (10) in Pischeldorfom (9). Št. Janž zaseda odlično 4. mesto (9), Selani pa 7. mesto (6).
Nekateri rezultati: 2. C razred: Bilčovs — Wei(šenstein 1:2; 2. F razred: Šmihel — Št. Peter na Vašinjah 3:0; Reichenfels — Globasnica 1:0.
* KAC S TREM! SOVJETSKtM! HOKEJ!ST! V NOVO SEZONO
Avstrijski rekordni mojster v hokeju na ledu KAC iz Celovca je svojo letošnjo hokejsko sezono otvoril te dni, ko je nastopil v tekmah za Karavanški pokal proti ATSE iz Gradca, HC Jesenicam in Olimpiji iz Ljubljane. Pod vodstvom zveznega kapetana in trenerja Jurija Baulina iz Sovjetske zveze je KAC v prvih nastopih imel delne uspehe. V Gradcu je proti sofavoritu za avstrijsko prvenstvo ATSE izgubil tesno s 5:7, v Jesenicah pa je KAC z novo pridobitvijo iz Sovjetske zveze Igorjem Dimitrijevem (prej igral pri sovjetskem hokejskem mojstru Krilja Sovjetov) premagal večkratnega hokejskega prvaka Jugoslavije s 5:4. Kakor nam je znano igra pri KAC slej ko prej tudi Vasiljev iz SZ. V tekmi z jugoslovanskim vicemojstrom Olimpijo iz Ljubljane je sicer sledil poraz v znesku 3:5 (2:2, 1:1, 0:2), vendar so celovški hokejisti prikazali že zrel hokej. Svojo prvo predstavo na domačih celovških tleh je KAC imel v sredo zvečer, ko je nastopil v povratni tekmi proti HC Jesenice. Tekma se je kančala neodločeno 2:2 (2:0, 0:1, 0:1).
* 6. OKTOBER: MOTOKROS VLAUNSDORFU
Na enem najlepših prizorišč motokrosa v Evropi bo prihodnjo nedeljo priredil koroški avtomobilski klub KATC veliki tradicionalni mednarodni motokros. Kljub temu, da letošnji motokros na progi v Launsdorfu blizu Ojstrovice ne bo štel za svetovno prvenstvo, je za nedeljo najavljena vsa evropska elita skupin 125 ccm, 250 ccm in 500 ccm. Vsi teki bodo šteli za avstrijsko prvenstvo. Za motokros, ki se bo pričel ob 13.30 uri, so prijavljene ekipe iz Zvezne republike Nemčije, Finske, Švedske, Jugoslavije i. dr.
CELOVEC
SOBOTA, S. 10.: 6.00 Jutranja telovadba — 6.55 Glasben mozaik — 7.40 Mednarodni delovni trg — 7.55 Naš hišni vrt — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 15.00 50 let avstrijskega radia: Avstrija v pesmi in glasbi — 18.30 Deželni razgledi — 19.05 Koračnice — 19.50 Note in beležke — 20.10 „Posebni oddelek K 7", satirična igra
—	21.06 Glasba od StrauBa do Stolza — 22.10 športna revija — 22.20 Plesna glasba.
NEDELJA, 6. 10.: 6.10 Igra na orgle— 6.35 Koračnice
—	7.35 Veselo nedeljsko jutro — 8.10 Kaj je novega
—	9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.05 Govori deželni glavar Wagner —
13.15	Ogledalo mestnega gledališča — 13.45 lz domovine — 14.30 50 let avstrijskega radia, iz studia Celovec — 15.30 Po željah — 18.00 Deželni razgledi —
18.15	Okretnica jugovzhod — 19.00 Nedeljski šport —
19.30	Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 20.10 Avstrijska raltye.
PONEDELJEK, 7. 10.: 6.05 Jutranja melodija — 6.45 Deželni razgledi — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 8.05 Oddaja za stare ljudi — 9.05 šolska oddaja —
9.30	Pesmi in plesi iz Predarlske — 10.00 Zabavna glasba — 11.05 lz dežele, za deželo — 14.30 Igra vojaška godba iz Koroške — 14.45 Knjižni kotiček — 15 00 še vedno priljubljeno — 16.00 Za družino — 17.10 Ljudska glasba po želji poslušalcev — 17.52 Oddaja delavske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.07 Melodije za vsak tetnik — 20.10 Veseloigra — 21.10 Večno mladi humor: Roda Roda — 21.30 Udarec za udarcem.
TOREK, 8. 10.: 6.00 Jutranja telovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 8.05 Zenski obzornik — 9.05 šolska oddaja — 10.00 Zabavna glasba — 11.05 lz dežele, za deželo — 11.25 Zena v kmetijstvu — 11.45 Za avtomobiliste — 14.30 Koroška pesem — 14.45 Magdalenska gora 74 — 15.00 še vedno priljubljeno
—	16.00 Za družino — 17.52 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Dežeini razgledi — 19.07 Nesmrtni Dunaj — 19.45 Oddaja za tuje delavce — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 !z koroškega glasbenega življenja — 22.10 šport iz vsega sveta.
SREDA, 9. 10.: 6.00 Jutranja telovadba — 6.05 Jutranja melodija — 6.45 Deželni razgledi — 8.05 Zenski obzornik — 9.05 šolska oddaja — 9.30 Ljudska glasba
—	10.00 Zabavna glasba — 11.05 lz dežele, za deželo
—	11.45 Za avtomobiliste — 14.30 Na obisku pri koroških zborih — 14.45 Ljudska prosveta na Koroškem
—	15.00 še vedno priljubljeno — 16.00 Za družino 4-17.10Vdunajski kavami — 17.52 Oddaja sindikalne
$3
zveze — 18.00 Deželni razgledi — 19.07 Zborovska glasba iz Avstrije — 19.30 Za prijatelja planin — 20.10 Koncert ljudskih pesmi — 21.00 Srečanje s sosedi —
21.30	..Nenavaden tič", kriminalna radijska igra.
ČETRTEK. 10. 10.: 6.05 Jutranja melodija — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 8.05 Zenski obzornik 9.05 šolska oddaja — 9.30 Ljudska glasba iz južne Koroške — 10.00 Zabavna glasba — 11.05 lz dežele, za deželo — 11.25 Zena v kmetijstvu — 14.45 Predstavljamo vam — 15.00 še vedno priljubljeno — 16.00 Za družino — 18.00 Deželni razgledi — 19.07 Godba na pihala — 19.45 Oddaja za tuje delavce — 20.10 Koroška obmejna pokrajina v poeziji in glasbi — 21.00 Pripovedujemo in prepevamo o deželi Drave.
PETEK, 11. 10.: 6.00 Jutranja telovadba — 6.45 Deželni razgledi — 8.05 Zenski obzornik — 9.05 šolska oddaja — 9.30 Ljudska glasba — 11.05 lz dežele, za deželo — 11.25 Obvestila za kmetijske delavce —
14.30	Pihalna godba — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 še vedno priljubljeno — 16.15 Mladinska oddaja — 17.10 Glasba za konec tedna — 17.52 Oddaja obrtnega gospodarstva — 18.00 Deželni razgledi — 19.07 Robert Stolz dirigira berlinske in dunajske simfonike — 20.10 Živo pisano v duru in molu.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 5. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 6. 10.: 6.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 7. 10.: 13.45 Informacije — A. Čehov: Snubitev, zvočna igra.
TOREK, 8. 10.: 9.30 Za vsakega nekaj — 13.45 Informacije — Šport — Otroci, poslušajte!
SREDA, 9. 10.: 13.45 Informacije — Poper in sol.
ČETRTEK, 10. 10.: 13.45 Informacije — Mladi rod (1. del akademije slovenske gimnazije, ponovitev).
PETEK, 11. 10.: 13.45 Informacije — Slovenski solisti.
RADtO LJUBLJANA
SOBOTA, S. 10.: 5.00 Jutranja kronika — 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Plesni orkester — 10.15 Sedem dni na radiu — 11.15 Z nami doma in na poti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ob bistrem potoku — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.45 Vrtiljak — 17.20 Gremo v kino — 18.05 S knjižnega trga — 19.00 Radijski dnevnik — 19.40 Z ansamblom Francija Puharja — 20.00 Radijski radar — 21.00 Za prijetno razvedrilo — 21.30 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Naše konzultantsko podjetje, ki že nekaj let uspešno deta na pod? ročju Stovenije, že!i zapostiti koroškega Siovenca ati Sto-v e n k o za delo v Sloveniji kot
organizator-sistemanaiitik
Zažetjena je izobrazba ekonomske smeri (dipt. trg.) ter praksa v avtomatski obdetavi podatkov (EDV), vendar to dvoje ni pogoj.
Nudimo zanimivo in pestro deto ter žeto dober zaslužek. — Kraja bivanja ni treba spreminjati; najmanj za vsak konec tedna boste lahko doma.
Prošnjo s kratkim opisom dosedanjega dela poštjite, prosimo, na naš naslov ati pa nas pokličite po tetefonu in zahtevajte g. Witten-berga.
REiF Unternehmungsberatung
1130 Wien, LHienbergg. 13 Te!. 820127
& anhea Megenist.
Bauknecht Komplettkuchen-alles aus einer Hand:
Bauknecht Kuchcnmobel und Bauknecht Elektro-Einbaugerate. Beratung, Planung,
Montage und Service: beim Bauknecht Elektro-Fachhandler. 7 Komplettkuchen-Programme fiir jede Brieftasche.
Gediegene Wertarbeit fur cin langeres Leben. Hingehen - und ansehen.
Von Bauknecht. Bd:
Elektro-Unternehmen
Ernst Luschnig
9135Eisenkappe!
NEDELJA, 6. 10.: 600 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.00 Nedeljska jutranja kronika — 7.50 Za kmetijske proizvajalce — 8.07 Radijska igra za otroke — 8.58 Skladbe za mladino — 9.05 še pomnite tovariši — 10.05 Koncert iz naših krajev — 11.15 Voščila
—	11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 V nedeljo opoldne — 14.05 Nedeijsko popoldne — 18.05 Radijska igra — 19.40 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Serenadni večer — 25.15 V lučeh semaforjev.
PONEDELJEK, 7. SO.: 4.50 Dobro jutro — 5.00 Jutranja kronika — 6.50 Napotki za turiste — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravijic in zgodb — 9.20 Za mlade risarje — 9.40 Orkestri in zabavni zbori —
10.15	Za vsakogar nekaj — 11.00 Z nami doma in na poti — 12.50 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru — 14.10 Mešani zbor ..Jakabus Gallus" iz Trsta — 14.50 Voščila — 16.50 Moda za vas
—	17.20 Koncert po željah poslušalcev — 18.05 Naš gost — 18.20 Ob lahki glasbi — 19.00 Radijski dnevnik — 19.40 Z ansamblom Dobri znanci — 20.00 če bi giobus zaigral — 20.50 Operni koncert — 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiov — 25.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 8. 10.: 4.50 Dobro jutro — 6.00 Jutranja kronika — 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Zivijenje ijudi na kraškem svetu —
9.50	Goriški vokalni oktet — 10.15 Promenadni koncert — 11.15 Z nami doma in na poti — 12.50 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 15.15 Zabavna glasba — 14.10 Skladbe za mladino — 14.40 Na poti s kitaro — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.45 Svet tehnike — 17.20 Zveneča imena — 18.05 V torek nasvidenje — 18.55 Lahke note — 19.40 Z ansamblom Mojmiro Sepeta — 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi
—	20.50 Radijska igra — 21.28 Zvočne kaskade — 22.20 Stravinski in njegove partiture — 25.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 9. 10.: 4.50 Dobro jutro — 6.00 Jutranja kronika — 6.50 Napotki za turiste — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Glasbena pravljica — 9.40 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje — 10.15 Urednikov dnevnik —
11.15	Z nami doma in na poti — 12.50 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 14.10 Pojo naši operni pevci— 14.50 Voščila— 15.45 Loto vrtiljak— 17.20
Komorni zbor RTV Ljubljana — 18.05 Naš razgovor ____
18.55 Predstavljamo vam — 19.40 Z ansamblom Francija Puharja — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana
—	22.20 Mednarodni festival jazza — 25 05 Panorama sodobne svetovne lirike — 25.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
AVSTRIJA 1
SOBOTA, E. 10.: 15.50 Koncertna ura —
16.50	Hišica — 16.55 Calimero, risanka — 17.00 Seniorski klub — 18.00 Mnenja sem — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Posebej o kulturi — 18.55 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki
—	20.06 šport — 20.15 Na tekočem traku, oddaja Rudija Carella — 21.50 šport — 22.20 čas v sliki — 22.25 Zadnji voz, film z divjega zapada.
NEDELJA. 6. 10.: 16.00 Živordeči avtobus — 16.50 Otroška oddaja — 17.25 Svet znamke — 17,55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Umetnost v Avstriji — 18 50 Prizma — 19.50 čas v sliki — 19.45 šport — 20.15 Gd-spodična Elza — 21.55 čas v sliki.
PONEDELJEK. 7. 10.: 18.00 Potovanje v pustolovščino
—	18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Kamera — 19.00 Avstrija v siiki — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kulturne vesti — 20.06 šport — 20.15 Boney
—	21.05 ORF-transparent — 21.15 Telešport — 22.15 čas v sliki.
TOREK. !. 10.: 18.00 Angleščina — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.50 Rdeči panter — 19.00 Avstrija v sliki in novosti iz Južne Tirolske — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kulturne vesti — 20.08 šport — 20.15 Srečanje z živalmi in ljudmi — 21.00 Apropo film — 21.45 čas v sliki — 21.50 Sodba, balet.
SREDA. 9. 10.: 10.00 Šolska oddaja — 10.50 To so Benetke — 11.00 Otroci roko v roki — 12.55 Telešport
—	16.50 Za otroke — 17.15 Risanje, slikanje in oblikovanje — 17.40 Antena — 18.00 Francoščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 TV-kuhinja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kulturne vesti — 20.06 šport — 20.15 Kaj sem?
—	21.05 Prerezi — 22.05 čas v sliki.
ČETRTEK, H. 10.: 10.00 Kaj lahko postanem? — 11.00 Gibanje v upodabljajoči umetnosti — 11.50 Materija in prostor — 12.00 Davki — 18.00 Ruščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 športni mozaik — 19 00 Avstrija v sliki — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v siiki In kulturne vesti — 20.06 šport — 20.15 Dva na isti poti — 22.00 čas v sliki — 22.05 šport.
PETEK, 11. 10.: 10.00 Živordeči avtobus — 11.00 Fran-kensteinova nevesta — 12.10 Seniorski klub — 18.00 Potovanje v pustolovščino — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Kremenčkovi — 18.55 Oddaja delavske zbornice — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v siiki in kulturne vesti — 20.06 šport — 20.15 Nepojasnjeni kriminalni primeri — 21.20 Diskusija — 22.20 čas v sliki — 22.25 Tovariš iz lepenke.
		JUGOSLAVIJA
K		SOBOTA, S. JO.: 9.30 šolska oddaja — 16.45 Disnevev svet — 17.35 Obzornik —
17.50	Mozaik — 18.00 Radost Evrope —
19.15	Risanka — 19.20 Mozaik — 19.50 Dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.00 Skrita kamera — 20.50 Moda za vas — 20.40 Gostje Slovenske popevke 74 — 21.55 Rožnati panter, tlim — 25.25 Dnevnik.
NEDELJA, 6. 10.: 9.20 Emile Zola: V kipečem loncu — 10.20 Otroška matineja — 11.15 Kmetijska oddaja —
12.00	Poročila — 18.20 Poročila — 18.25 Vidocq — 19.50 Dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar —
20.00	Večer z igralcem — 21.00 Reportaža — 21.50 športni pregled — 22.05 Dnevnik.
PONEDELJEK. 7. 10.: 8.10 šolska oddaja — 17.50 Fant in očala — 17.45 Risanka — 18.00 Obzornik — 18.45
Dojemanje sveta in sporazumevanje — 19.15 Risanko
—	19.50 Dnevnik — 20.00 Kersnik: Ciklamen — 21.00 Sodobna oprema — 21.10 Kulturne diagonale — 21.40 Kratek film — 22.00 Dnevnik.
TOREK, !. 10.: 8.10 šolska oddaja — 17.50 Okrogle o Veržejcih — 17.45 Risanka — 18.00 Obzornik — 18.1S
Poneznanideiti — 18.40 Mozaik — 18.45 Mladi zo mlade — 19.15 Risanka — 19.50 Dnevnik — 20.00 Kjer knjiga zaživi — 21.00 VVhiteoaki z Jalne — 21.50 Dnevnik.
SREDA, 9. 10.: 8.10 šoiska oddaja — 17.50 Zgodba p deklici Margerlti — 18 00 Obzornik — 18.15 Rudarji — 18.45 Mozaik — 19.15 Risanka — 19 50 Dnevnik — 20.00 Kresna noč, Ulm — 21.40 Miniature.
ČETRTEK, 10. 10.: 8.10 šolska oddaja — 17.10 Obzornik — 17.25 Nogomet — 19.15 Risanka — 19.50 Dnevnik
—	20.00 Ura nemščine — 21.00 Kam in kako na oddih
—	21.10 Prvi koraki delegatskega sistema — 21.40 S 6. baletnega bienala v Ljubljani: Spregatev, kubanskt balet — 21.10 Dnevnik.
PETEK, 11. 10.: 8.10 šolsko oddaja — 17.25 Republiška revija mladih pevskih zborov — 18.00 Obzornik —
18.15	Revija folklore — 18.40 Mozaik — 18.45 Energetika danes in jutri — 19.15 Risanka — 19.50 Dnevnik —
19.50	Tedenski notranjepolitični komentar — 20.05 Ko pride lev, slovenski film — 21.40 Kažipot — 22.00 Dnevnik.
izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem! glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 52-5-50 — Tiska: Založniška in tiskarska družbo z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.