242. številka._Ljubljana, v soboto 21. oktobra._XXVI. leto, 1893. SLO« MRU Izhaja vssk dan «v©*er, izimsi nedelje in praznik«, ter velja po poŠti prejeman za avstr o-oger ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ta četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po HO kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. 1) p r u v n i A t. v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Miru in sloge nikar! Bilo je za časa „križarske" vojske zoper nesrečne francosko Albigenze. Najstrašnejšega verskega fanatizma napojene „ katoliške" čete vzele 80 bile z naskokom mesto Heziers, v katerem je prebivalo poleg razkolnih Albigenzov tudi veliko katolikov. Poveljniki vprašali so, to vedoč, opata Ar-nalda, legata Inocencija III., kako naj ločijo raz-k nI ni k i- od vernikov? „Vse ub ij te, Gospod bo svoje že spoznal," bil je hladnokrvni odgovor. In nad 80.000 nesrečnih mož, žena in otrok pustilo je tisti dan v Beziers-u življenje. To godilo se je, kakor poročajo zanesljivi krščanski zgodovinarji, leta 1209. Skoro 700 let preteklo je tedaj od tistih groznih časov, nam pa se tako vidi, da je zopet stopilo v veljavo strašno načelo legata Arnaida, četudi v bolj akademični in času primerno „modernizovani" obliki. — »Boj domačim brezvercem, ki jih je zasledil v brezkončni svoji modrosti dr. Anton Mahnič" — tako se glasi že nekaj let bojna parola po kranjski deželi. Nevoljno gledajo naši rojaki, bivajoči onstran meja blažene škofije dr. Missijeve, na to našo tragikomedijo in od vseh st.ranij zvenel nam klici : „ Mi ruj te v imenu naroda, vi na desni in vi na levi!" Mi, ki se nazivljamo narodne naprednjake, smo na tem mestu že često dokazovali tem kliealcem, da ga mi nismo izzvali tega boja in da ga nismo veseli, da nam pa skrb in briga za blagor naroda sili v roko orožje, ker ne verujemo in ne moremo verovati v slovensko rodoljubje onih mož, ki vzgajajo in vodijo zoper nas čete fanatizovanih kaplanov. A navzlic temu vselej in povsod nismo našli vere in zategadelj hoteli smo z dejanji dokazati svoje miroljubje. često smo to že storili in nedavno se je za to zopet nudila žalostna prilika. Umrl je deželni poslanec notranjskih kmetskih občin, Hinko Kavčič, naš pristaš; živel je kot veren katoličan in umrl spravljen z bogom in vender mu je služabnik istega boga kamenje metal v grob mesto blagoslova. Ubijte vse, Gospod bo že razločil .... Do dna duše zaskelelo nas je to — krščansko - katoliško postopanje, a osvete nismo iskali, ker smo poslušali tiste glasove: Mirujte v imenu naroda ! Razpisala se je nova volitev za mandat pokojnika, a „Slovensko društvo", naše politično društvo, kateremu je bil pokojnik odbornik, ni stopilo ua dan, da bi ne zdražilo slovenskih nasprotnikov svojih, kakor se zdraži divjega bika z rudečo capo. Pustilo je, daje drugi dež. poslanec notranjski na svojo roko sklical volilski shod, pozivajoč vse vo-lilce, naj priglasijo svojega kandidata. Niti z jedno dopisnico ni poskušalo tačas uplivati „Slovensko društvo" na mnenje volilcev in tudi „Rodoljub" polagal jim je jedino le to na srce, naj si izhero moža poštenjaka, moža, ki bo imel srce za njihove potrebe in druzega nič. In res, zglasil se je na dotičnom shodu jeden jedini kandidat; tisti mož, od katerega se je mislilo, da bo nastopil kot kandidat „Kat. polit, društva", pa je poslal shodu ljubeznivo pisemce, iz katerega je bilo razvidno, da ne kandiduje in v katerem je priporočal volilcem skoro v istih besedah isto, kar — „Rodoljub!" Ker priglašeni kandidat ni kak politično prononciran mož, ter je razvil na shodu program, kateri sme in mora podpisati vsak človek, komur se pretaka po žilah še kapljica slovenske krvi in ker mu niti „Slovenec" niti „Domoljub" nista vedela očitati niti najskriv-nejše brezverske misli, nadejali so se nekateri optimisti, da bo ta volitev morda prvi pojav povračajoče se stare slovenske sloge. A hudo smo se varali in kot grešna popustljivost se je skoro izkazala označena takt-nost nSlovenskega društva". Saj je bil storil ta kandidat smrten greh I Prostodušno in brez vsake polemične besede je namreč razkril na volilskern shodu, da je naroden naprednjak in roke ni hodil poljubovati Andreju Kalanu, priglasi vsi se kandidatom Prav zategadelj pa se je pričel tudi zoper njega boj, a ne odkrit pošten boj, temveč uprav krtovo miniranje. Ves klerik al 11 i tabor ni premogel moža in ga ne premore, ki bi z odprtim vizirjem stopil na volišče in še v tem trenutku, ko pišemo te vrstice, ni proglašen kandidat po milosti tistih par mlečnih kaplanov, čijih duševno obzorje je jedva prodrlo ozidje Ljubljanskega semenišča, ki so pa vender že poklicani, da s pastirsko palico piemilostnega knezoškofa Missije pobijajo slovensko naprednjaštvo. Kaj brezverec, naprednjak je in punktom! Po njem torej, Gospod pa bo že spoznal, če je njegov! In sedaj že cele tedne letajo mladi notranjski kaplani (saj starejši in izkušeni duhovniki po večini že s tiho nevoljo gledajo tako počenjanje!) od hišo do hiše, od koče do koče, roteč volilce če treba tudi v imenu sv. Trojice, da naj po zanesljivih volilnih možeh „in bianco" volijo tistega moža, katerega jim bodo dekretovali v dvanajsti uri Ljubljanski rešitelji katoliške vere v Slovencih. Onkraj notranjskega Krasa pa tisti hip prestopajo slovenske delavske rodbine druga za drugo v razkol no pravoslavje zato, ker so jim slovenske pro-povedi v katoliški cerkvi snedli isti novodobni rešitelji vere naših očetov. A o tem zadnjem faktu, o tej pravcati in pristni nevarnosti za vero, nič ne ve ta gospoda, skrivajoč liki noj v pesek svoje glave, pač nam pa njihovo oficijelno glasilo dan za dnevom z velikim veseljem poroča, kako krasno in uspešno „rešujejo" tudi to pot katoliško vero notranjski kaplani. Sloge in miru nikar! Boj za vsako ceno in z vsakim orožjem, dokler ne leži v prahu slednji slovenski naprednjak in naj je tudi verska njegova vest čista kakor mladi sneg. Ubijte ga, Gospod ga bo že spozna', če je njeeov ! — Tako se glasi slej ko prej žalostno geslo slepih fmatikov, onih mož, ki zahtevajo brez poklica in pravice naše slovenstvo kot odkupnino za večni raj. — Notranjski pridejal se je nekoč častni priimek zavedne. Sedaj je prilika, da se pokaže vredno tega imena s tem, da odločno odkloni zahtevo slepe volitve, da se ne upogne besnečemu nekrščan-skemu fanatizmu. Tu ne gre več za posamezno osebo in tudi ne za korist posamezne stranke, tu gre za Častno ime Notranjske. Mi lahko čakamo in jeden „Slovenčev" kimovec več ali manj v deželni zbornici, to nas tudi še ne bo ugonobilo. Per aspera ad astra! Tudi Pvrrhovih zmag kranjskega klerikalizma se na Notranjskem ne bojimo. Taka slava bo kratka in za stalno narodu slovenskemu tudi ob krsnem kraškem skalovji ne boste ucepili tistega t ilmi-domoljubja, ki se kaže v vašem programu temno in megleno, kakor temno in megleno odsvita svitla zvezda iz — kalnega cestnega jarka! in orgljavec, brat moj izboren goslar, Lora altistioja in Marija sopranistinja! O j, tu bode zopet služba Božja, kakor je bila za ('asa življenja mojega rajnega moža, ko smo imeli v gradu Se svojega duhovnika I" „Mami! vidi se, da živimo že predolgo na kmetih. Kaj si zamore gospod školnik od nas misliti, ko ga tako oapademo in nas cel6 nič ne pozna," — rekla je sicer zvonkim, a nekako metalnim glasom k svoji materi, stari gospej, pristopivša gospica. Lepa bila je črnooka hčerka prijazne gospe, Venera, v cvet ji let; psiholog pak bral je v DJenih očesih ponos plemkinje, prezirajoče plebejca. Mrzla sapa visokih krogov vola je človeku v njeni bližini nasproti, krogov, še dandanes polnih nezaslišanih, smešnih predsodkov in dozdevnih predpravic pred drugimi sloji človeške družbe. Tolmačil bi si besede Venere kot ukor, katerega daje prevzetna, ponosna hčer lastni materi, ker je po mnenji mladice baje kršila in prestopila dovoljeno mejo, do katere sme bitje višnjeve krvi občevati z ubogim selskim Skolni-kom, potomcem rudečekrvnih kmetskih ali meščanskih starišev. I školnik je bil psiholog, saj se mu je hipoma prikazal na obrazu nekak satiričen posmeh. Ele- LISTEK. Roža v trnji. Izvirna novela iz domaćega življenja. Spisal A. M. V. III. Slavno moje ni ime, Tega tudi ni trebč; Imeniten stan moj uf, Toliko, da se iivf. RAdinaki. Vso je pelo, veselilo se v naravi, ko je tujec stopil iz cerkve. A kak zel duh mu vid slepi? — Zamiži, a že Bliši ženski glas pred saboj, njega je ogovoril, saj druzega moškega ni nikjer videti. .Gospod školnik, dovolite, da se Vam prisrčno zahvalim za nepozaben užitek, kojega ste nam z Vašim umetnim igranjem napravili," — rekla je priletna gospa, kraj katere je stala lepa gospica, po sličnosti s prvoj soditi nje hčer in ova krasna deva, kojo je že v Zagrebu videl, koje dražesten obraz se mu je z neznano silo vkral t srce. „Nikar hvale, milostna, ne zaslužim je! Dolgo, dolgo Že nisem igral orgel j, a danes zarano že po- | tuje" po stezah in potih sanjalo se mi je o nebeški | krasoti, gledajočemu zemska Čuda Božja. In v samotni cerkvi, prazni, zapuščeni od ljudfj, poskusil sem zdramiti speče piščali, a nisem se nadejal, da imam odličnih poslušalcev," — odgovoril je školnik ter se oziral po zalih devah, ki ste nekaj stopinj v stran zdaj na neki gomili cvetlice vrejevali. Po slikovitem hrvaškem pogorji zavel je tihi vetrič, poletel urno čez plan ter zašumel z vejami dreves. Samotna cipresa na okrašeni gomili stresla se je in iz debla je skrivnostno završčalo. Veter vkral se je pak tudi v naročje staroletnih dobov, stoječih krog pokopališčnega obzidja, skril se v njih zeleno-jasne liste, zašumel ž njimi, stresnil jih, žvižgajo se urno od njih poslovil ter poljubujoč žlahtne cvetlice in šepetajoč ž njimi vil se po rahli travi mej grobovi. .Nevihta se bliža," dejala je gospa, opazivši proti vzhodu ua nebu črne pikice ter ljubeznivo nadaljevala: .Prosim Vas, gospod školnik, da izvolite po-setiti moj dom. Jako ljub bo meni, kakor tudi mojemu bratu Vaš pohod, sosebno pa, ker se nadejam, da ne bo prvi in zadnji danes, če ostanete pri nas. To bode življenje potem! Vi, kor-dirigent Priloga .,Hlovenskfiro» Nagnil* fet 242, dnć 21. oktobra 1893. Ijudij Da goro in popoludne zbirali so se isti ob deževnem vremenu v naši čakalnici. Goječa bila je neznosna. Vozni listek dobiti bila je prava umetnost. Ko je vlak zapiska!, potiskali so ljudje drug drugega iz čakalnice, kakor dtt kje gori. In glej 1 Ravno nad izhodom je žleb pri strehi v tako slabem stanji, da je moral sleherni, iz čakalnice prihajnjoči popotnik, biti deležen curka, kateri je prihajal od zgoraj, kajti dežnika ni bilo nikomur mogoče v trenotku odpreti, ko je bil ii čakalnice pahnjen Kar se tiče razsvetljave pri nočnih vlakih, smo izborno preskrbljeni, kajti v na|temuojši noči razsvetljuje na So postajo Čvetero brlečih svettloic, katere so tako razpostavljene, da mora človek varno prestavljati noge, ako si hoče biti svest, zdravih krač oditi iz našega kraja. Drznemo se vprašati pristojna oblastva, bi se li ne dalo odpomoči tem neprilikam, kar bi bilo potujočim v prid in službujočim na postaji v olajšanje opravljanja Biužbe. Tekoči teden bili smo tudi tako srečni, da so nas pohodili pravi pravcati rokovnJHČi. V pouedeljek po noči lotili so se hiše bogate posestnice g. Marije Česen na Brodu. Napravili bi bili veliko škodo, da jih niso hlapci pravočasno odpodili. V torek zvečer zbrali so Št. Vid za svoja rokovnjaška opravila. Pričeli so na južnem delu vasi pri g. Kratky-ju. Pobili so že nekaj šip ter odpodeni šli k g. Mihu Belecu. Tu so na tihem vrata odprli, a zepet se jim je ponesrečilo, kajti gospodar se je v ozadju hiše pripravljal Še v snmenj. Tretjo hišo izbrali so si g. Simon Jovanovo Ža so odpirali vrata, a pre gnala sta jih gospodarjev sin in rokodelski učenec, katera sta v prodajalnici spala. Na to šli so pred cerkev nad hišo gospoda Antona Beleča. Tukaj ste jim najbrže dišali pošta in prodaialnica. Že bo vrgli železno okrižje iz okna ter nameravali vstopiti, ko je prišel g. Belec s Bvojimi ljudmi ter jih udpodil. Nazadnje lotili so se še gostilne pri „Kraljici." Tukaj bila jim je sreča mila. Izruvali so železno okrižje z okna, vstopili so ter pokradli: 30 prtičev, mnogo ini/.nih prtov, veliko nožev in vilic, nekaj obleke in za novo obleko blaga, katero je gospa Tomec ova ravno tisti dan kupila. Tedaj le ,, Kraljujeva hiša" bila je žrtev njihovega rokovojaštva kajti drugod jim je povsod izpodletelo. Se mnogo druzega bi lahko napisal, iz česar bi 8e lahko uvidelo, kako potrebna je pri nas tudi orožniška postaja. Orožnike sicer vidimo po naši fari hoditi, a le tedaj, kadar se je poprejšnji večer izvršil že zločin. Domače stvari. — (Notranjska dežeInozborska volitev.) Izid dosedanjih volitev volilnih mož je samo v nekaterih občinah ugoden za narodno-naprednega kandidata, dočim so na pr. na Planini in deloma tudi v Cerknici zmagali klerikalni možje. Narodno napredno je volila občina Trnovska, dalje občina Hrenoviška, kjer so bili voljeni gg.: Viktor pl. Garzarolli, c. kr. poštar, Lipe Kavčič, posestnik, Hinko Debevc, trgovec, vsi v Razdrtem; Janez Debevc, nadžupan, Matevž MilharČič, posestnik v Slavinjah, Matevž Premrov, posestnik na Ubelskem, vsi odločni naprednjaki, poleg njih pa tudi župnik g. J. Puc v Hrenovkah. Za občino Po-s t o ji ns k o so bili izvoljeni duo 19. t. m. gg.: Janez Jež, posestnik v Strme, Jurij Kraigher, posestnik, in Miba Zorman, posestnik, oba v Hrašab in Anton Ostanek, posestnik na Malem otoku, vsi narodno napredni možje. Za občino Slavina so bili isti dan voljeni gg. Anton Križaj, nadžupan, Jakob Kristan, iz Oreheka, Fran Dekleva, trgovec v Slavini in Janez Možina s Grobeša, vsi napred-Djaki. Volilcev je bilo 51; župnik g. Sujovic je dobil 12 glasov. — (Slovensko gledališče.) Danes zvečer predstavlja se prvikrat Pailleronova duhovita igra v 3 dejanjih „Miška". — Bodoči teden v četrtek due 26. t. m. se bode pela prvikrat Bendlova narodna opera v 3 dejanjih .Stari ženin", o kateri čujemo, da ima krasno, v narodnem duhu slovanskem zloženo glasbo, ter se bode gotovo udomačila tudi na slovenskem odru. Zadnja predstava v tem mesecu bode v nedeljo dne 29. t. m. — (Osobne vesti.) Gospod dr. Josip W e i n g e r 1, kopališčni zdravnik v Krapinskih toplicah, rodom Slovenec, preselil se je v Gradec, kjer se bode stalno nastanil. Gosp. dr. Weingerl je bil v hrvatskih krogih jako priljubljen tudi v Zagrebu, kjer je bival več let is je vedno kazal, da mej Hrvatom in Slovencem ni razločka. — Naš rojak gosp. Rudolf Pogačar, c in kr. honorarni legacijski ta m k. ki je prideljen v službovanje avstro-ogerskerau poslaništvu v Carigradu, imenovan je konnuloin ter ostane tudi nadalje pri poslaništvu Cdrigrajskem. — Gosp. dr. Štefan Divjak, bivši sekundarij v L ubljanski bolnic), nastanil se je kot praktični zdravnik v Lukovici. — (Naš rojak g. J. T rt ni k) operui pevte v L i i 1 • t ■ t • k 11, k it je angažovan od 1 oktobra, nastopil je že v 3 operah in sicer: „Tannhauser", „Cavalleria rusticana" in „Troubadour", ter v vseh treh dosegel prav lep uspeh. Kritika se izraža prav pohvalno o krepkobti njegovega organa in priznava tud;, da je v igri posebno v „Cavallera rusticana" bil prav dober, da je muzikalično nadarjen in da se občinstvo od njega sme nadejati še marsikaterega užitka. Bil je burno odlikovan. — (P r v o k r o n o d r u ž b i s v. C i r i 1 a i n M e-toda!) Uredništvu našega lista poslala je „vesela družba pri Virantu" 4 krone, katere izročimo vodstvu. Živili rodoljubni darovalci iu nji ti nasledniki ! — (Za „Narodni dom" v Ljubljani.) Kot preostanek zaključka kegljanja v restavraciji pri Zvezdami (Virantu) poslala nam je vesela družba dam in gospodov znesek 5 kron z geslom : „V slogi je moč in združeni veselo iu krepko naprej, da pridemo veudar žei enkrat do prepotreb-nega in zaželjenega cilja". — Živili vrli darovalci in njih nasledniki! — (Iz občinskega sveta Ljubljanskega.) V poročilu o zadnji Beji mestnega zbora Ljubljanskega vrinila se je glede obravnave o kupni ponudbi g. Benedikta neljuba pomota. Poročevalec obč. svet. Šubic nasvetoval je v imenu finančnega odseka, naj se g. Benediktu prepusti kvadratni seženj po 7 gld, obč. svet. Ve lk o vrh pa je pred lagal le 6 gld. Pri glasovanju obve'jal je odsekov naBvet. — (Nova deželna bolnica.) Lepo, če tudi zadnje dni precej hladno jesensko vreme je kaj ugodno za razoa gradbena dela. Posebno ugodno je vreme za gradbo nove deželne bolnice. Dela, ki bo se zaradi raznih dogovorov in drugih okolnostij mogla pričeti šele v poletnem času, sedaj hitro napredujejo. Večina posameznih bolničnih paviljonov, v prvi vrsti pa veliko adminibtracijsko poslopje, je že pod streho in upati je, da se dogradijo tudi ostala poslopja, predno zapreci zima nadalnje gra-jenje. Prihodnje leto dodelali in uredili se bodo notranji prostori posameznih paviljonov, isto tako tudi osrednja kurjava cele skupine, leta 1895 pa se bode bolnica izročila svojemu namenu. Oskrbovanje bolnikov prevzele bodo tudi v novi bolnici usmiljene sestre, ki so si že sezidale lepo poslopje na prejšnjem Udmatskero pašniku. — (Iznajdba slovenskega samouka.) Govorili smo že o izumu g. Bajdeta iz Hotiča pri Litiji ter imeli te dni priliko, da se sami preverimo o njegovi iznajdbi. G. Bajde je z zares občudovanja vredno marljivostjo in potrpežljivostjo povsem sam izdelal svoj instrument, ua katerem se igra na prvem manualu na klavijaturi in glas je popolnoma podoben glasu citer. Ako se manuale potegne malo bolj vun, postanejo glasovi podobni haiti. Druga klavijatura pa, ki leži nad prvo, proizvaja glasove gosli ali pa citer na lok, in sicer od najvišjih glasov do najnižjih glasov kontrabasa. Zares ženijalno izumljen je mehanizem, ki je pa za zdaj seveda tajnoBt izumitelja, dokler ne dobi patenta na svojo iznajdbo. G. Bajde igra sam razne komade na svojem instrumentu in je lo želeti, da bi se občinstvo zanimalo za ta rea izreden produkt slovenskega uma in tako neimovitemu izumitelju naklonilo vsaj nekoliko podpore. Jutri bode razstavljen g. Bajdetov pianino tudi zjutraj v bralni sobi deželnega muzeja v pritličji, in Bicer od 10.—12. ure, potem pa, kakor vsak delavni dan, popoludne od 2.—6. ure. Vstopnina je 20 kr. Opozarjamo torej občinstvo še jedenkrat na zanimivo iznajdbo našega rojaka, Želeč mu najboljšega uspeha. — (Strokovna šola za umetno ve se nje) v Ljubljani razstavila je v prodajalnici g. K en de na velikem trgu več jako lepo izvedenih del učenk tega zavoda, ki so dovršile svoje uke pod vodstvom učiteljice J. F6d e r 1. — (Mestni redarji) zasačili so včeraj v mestu 37 beračev. Izmej teh se je 17 izročilo sodišču, ostali pa so se odgnali na njih dotična do-movja, ker ne spadajo v Ljubljansko mesto. — (Nemški biciklisti.) Dobili smo sledeči dopis: Odbor „Ljubljanskega bicikliškega kluba" prosi objaviti, da je oni obžalovanja vredoi dogodek, katerega omenja naša notica z dne 18. t. m., popolnoma posamičen slučaj. Skozi ves čas svojega 8-letnega obstanka stoji klub na nepremakljivem stališči, da je z ljudstvom na deželi občevati prijazno in izogibati se vsemu, kar bi moglo biti povod pritožbam. To veleva tudi § 18. voznega reda. Dotičnika, ki je še le pred kratkim klubu pristopil, je klub strogo zavrnil, in prosi, naj se mu ne piše na rovaš vsak posamičen slučaj tega ali onega člana. Ob jednem naj se pa n» prezid, da je v Ljubljani dosti divjih kolesarjev, ki ne pripadajo nobenemu klubu, in za katere tukajšnja kluba tudi odgovornosti prevzemati ne moreta. — (Ne te a j važnega z;t u a še dame.) Umetniški krojač g Ignacij Kob iz Novega Sada se mudi že več dnij v Ljubljani in uči ua poseben, od njega izumljeu način krojenje ženskih oblek. Kohov način je vsakomur razumljiv in tako lahalr, da se vsakdo v nekaterih minutah nauči prikrojevati žensko obleke. Stvar je vredna, da si jo ogledajo naše dame, zlasti tiste, ki obleke doma šivajo, zato je opozarjamo na inserat v današnji številki našega lista. — (Lep izgled tuje tovarne.) Tovarna za izdelovanje jeklenih peres na Dunaji Leonhard in drugovi izdelala je novo pero z napisom „Jugo-slovao8ko pero". Ko mnogi mej nami živeči tujci zaničujejo vse, kar je slovanskega, daje ta tovarna lep izgled in zasluži da se to omenja. — (Promet tujcev v Postojinskem okraji.) V minuli poletni sezoni je prenočilo v Pustojini 1590 oseb, do 3 dni ostalo jih je 300, od 3 do 7 dni CO, vsi ostali čez 7 dni. V Razdrtem bilo je tujcev 50, v Vipavi 98. Postelj za tujce je v Pustojini 245, v Razdrtem 27 in v Vipavi 20. Voz za tujce je v Postojini 16 jednovprežnih in 29 dvovprežnih, v Razdrtem 5, oziroma 2 in v Vipavi 3, oziroma 4 vozovi. — (Javna shoda) napravi kat. pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem in sicer prvega jutri v nedeljo dne 22. t. m. v goutilni pri „Durn-vvirthu" v Št. Jakobu blizu Sv. Petra pod Velikov-cero, druzega pa v nedeljo, dne 5. novembra v gostilni „pri pošti" po domače pri „Oštneju" v Št. Jakobu v gorenji Rožni dolini. Na obeh bode se govorilo o nameuu društva, o političnih strankah na Koroškem, o šolah, o prenaredbi volilnega reda in o važnosti volitev sploh, dalje o gospodarskih zadevah koroških Slovencev s posebnim ozirom na državnemu zboru predloženo novo postavo o kmetskih zadrugah in o rentnih domovih. Po zborovanju bode prosta zabava. Vstop imajo izključi ji vo le udje in povabljeni goBtje. K tema važnima zborovanjema vabi odbor, da se jih Slovenci prav obilno udeleže. — (Ravnopravnost.) Iz Kotmare vasi se poroča „Miru", da občina tudi pri upiavnem so* dišČi ni nič opravila zoper ukaz okrajnega glavarja, da mora nemški dopisovati. Priziv se je odbil z razlogom, da nižja oblast nema pravice pritožiti bo zoper višjo. Zdaj pa imajo besedo slovenski državni poslane:! — (Slovenskim rodoljubom) z dežele in iz sosednih slovenskih pokrajin, ki dohajaio po opravkih v Celovec, naj služi na znauje, da najdejo slovensko družho vsako sredo zvečer ob ljt8 uri v klubovi sobi hotela „pri Sandvvirthu", kjer se shajajo Celovški Slovenci. Gostje so vsikdar dobro došli. — (Nova stavba v Celovcu.) Na Križni Gori pri Celovci (Kreutzberg) se bode postavil nov kamoiten razgledni stolp namestu dosedanjega lesenega. Stroški za novo zgradbo bo proračunjeni na 10.000 goldinarjev. — (Samomor.) Obesil se je dud 17. t. m. gospodar Jurij Reberšek iz Prosivnika v Vranski župniji. DomaČi razpor je bil baje uzrok obupnemu činu. — („Goriški Sokol") priredi prihodnjo nedeljo dne 29. t. m. veselico s petjem, tamburaškim zborom, ki nastopi prvikrat in gledališko igro „Zel-nikov sin". Po končanem vzporedu bode ples. — (V Opatiji) je vedno mnogo tujcev. Poslednji teden prišlo jih je 164. — (Vlak povozil je) vojaka Aut. Bana iz iliemanj, ko je po železniški progi šel proti svojemu domu. Pri kilometru 14/6 dohitel ga je tovorni vlak, ki odhaja ob 8. uri zvečer od Sv. Andreja v Trstu in ga je stroj podrl ter teško poško- Državni zbor. Na iMinaji, doc 20. oktobra. Tudi v današnji seji se poslanci niso zanimali za druzega nič, kakor za politični položaj. Galerije 8u bile prazne, zbornica slabo obiskana. Začetkom Beje čitale so se interpelacije, izmej katerih naj omeuimo interpelacijo posl. Sila in tovarišev, v kateri se pritožujejo, da je pri deželnem sodišču v Pragi zaprtih 70 mladih mož, dasi je preiskava že dognana. Dotičniki so obdolženi političnih deliktov, pa vender jih 8e drže v preiskovalnem zaporu; mej njimi je tudi dr. Ras in, ki zamore dokazati svoj alibi glede očitanega mu delikta, a tudi njega ne izpusti sodišče. Obdolžencem se dajo neuživna hrana iu vzlic temu, da so le v preiskavi, ]im ni dovoljeno, dobivati hrano z doma. Vsak tretji dan jih puste na zrak, opravljati morajo celo dela, ki Be Bicer nakladajo samo obsojenim hudodelcem. Ioterpelantje vprašajo pravosodnega ministra, če hoče odpraviti te nečuveno razmere. Posl. dr. Plener nasvetuje, naj se dnevni red premeni tako, da pridejo na vrsto poročila o podporah po ujmah poškodovanim prebivalcem Ga-liške iu Tirolske, nekateri drugi uu.ui predlogi jednake vrste in predlog o živinski soli. Zbornica vzprejme ta nasvet in posl. dr. Kath rein poroda o podpori za Gališko in Tirolsko, ter o predlogih posl. Dyk in Tausche glede poizvedovanj za podporo Češki. Posl. Tausche govori o prepovedi izvažanja krme ter jo odobrava, ker se je sila mnogo krme izvozilo, vsled česar je tudi cena strahovito poskočila. Finančni minister, pravi govornik, nsj pri od-piaauju zemljiškega davka postopa dobrohotno. Na Češkem se poizveduje o potrebah prizadetega prebivalstva sila natančoo, kar pa ni treba, saj se lahko dovoli državno posojilo tudi brez tega. Če bo vlada š" dolgo odlašala, dojde vsaka pomoč prekasno. Kmetsko prebivalstvo je silno razdraženo in zato priporoča govornik resolucijo, naj vlada določi začusno priraeruo svoto za podporo prebivalstvu. Posl. dr. Dy k omeni, kar je fioaučni minister v odseku rekel, da se dovoljujejo take podpore samo če to priporočajo politični načelniki prizadetih dežel. Prusko namestništvo pa postopa tuku, da ni upanja, da bi se kaj doseglo. Vse kaže, da ae to godi namenoma, saj se celo trdi, da prebivalstvu ni potreba podpore. C-'ški namestnik je v tem oiiru svojo dolžnost nalašč zauemanl. Ko eo še poslanci grof Palffv, Lang, Purghart in Bon s ter vladni zastopnik Braun-hofer govorili in je posl. dr. Vašatv preciziral svoj nazor z besedami: „Ko je šlo za Karlove vare, je vlada hitro pomagala, dasi so bili Nemci tedaj v opoziciji, sedaj gre za češke kmete in zato odklada vlada vso stvar čim dlje mogoče." — Zbornica je vzprejela resolucijo poslanca Tauscbeja in predlog, da je tirolskim kmetovalcem dovoljeni rok za vrnitev drž. poBojil podaljšati do 1. janovarija 1895. Na vrsto pride potem predlog poljskega kluba glede živinske soli, kateri predlog se vzprejme po kratki debati. PobI. M. Vošnjak prijavi predlog, po katerem bi spodnještajerski Slovenci imeli pet državuih poslancev namestu sedanjih treh gantno se gospej in gcspicuma prikloni ter pariru skriven udarec ponosne mladice, rekoč: „Odpuščenja proBim, milostna gospa in go-spici, pozabil sem za lepega jutra na svojo malenkost. Tudi zdaj grobovi polni cvetja spominjali me niso življenja ter zahtev naše dobe. Čast mi je predstaviti se: Ivan Ljube, za počitnic križem sveta potujoč školnik." Numuzala se je gospa iu poredno pogledala svojo hčer in v tem tudi k njim priBtopivšo školui-kovo znanko z Zrinjskega trga ter dejala: „E bien, formelna predstava! Tu mojega brata jedinka: Marija Kukuljevičeva, na počitnicah pri meni, udovi graščaka U6;osa in ta, moja jedmka Lora. — Zdaj pa le domu! Nevihta se urno bliža, a tudi zajuterk že čaka in g. školnik napravil je kakor čujem danes že dolgo pot. Povabilu mojemu, upam, ne bo košarice?" — rekla je gospa.. Ljubic menil je že odkloniti vabilo, ker mu ponos Lore ni prijal, a čarni moči pogleda Marije, s katerim ga je zdaj osrečila, ni zamogel uteči, poklonil se je gospej in po stezici, vodeči mej temnimi dobi lepega parka, korakal je svoji OBodi na-»proti • • • (Dalje prih.) Ko je še posl. Biaokini interpeliral vlado glede žalostnih ekonomičnih razmer v Dalmaciji in vprašal, če neče vlada imenovati civilnega namestnika, zaključila se je seja. Prihodnia seja v ponedeljek. Dnevni red: 1.) Volitev 24 člunov v odsek za izjemno naredbe; 2.) Prvo branje vladne predloge o volilni reformi in drugih inicijativnih predlogov glede volilnega reda. Politični razgled. Notranje jrolinu in v Parizu. I les francosko ruskih slavnosti) je prouzročil, da so nemški in francoski kapitalisti prodali mnogo italijanske rente in tako potisnili nje kurB. kovice iz Nemčije. Na Nemškem se vrše sedaj volitve v posamične deželne zbore. Svobodomiselni liberalci, kakor se imenuje manctVsterska frukci|a, i/gubljajo če-d.-ilie več terena Kakšen bo končni izid, še ni moči prorokovati, a kaže se, da ne bo nikjer dobila absolutno večino kaka posamezna stranka; narodni liberalci so celo izgubili večino v badenskem dež. zboru, kjer so veliko let imeli večmo v rokah. Tudi socijalisti napredujejo v vseh deželah. — Iineuo-vauje generala Broi.sarda-Schellendorfa pruskim vojnim ministrom je zlasti vojaške kroge nemške kaj neugodno presenetilo. General Bronsard, ki se ni nikdar odlikoval kot vojskovodja in je le takoime-novan salonski general, bd (8 že dlje časa umirov-Ijeu. DoBlej še ni bi nikdar neaktiven general poki cun na mesto vojnega ministra in zato sodilo tudi vojaški krogi, da ta novotarija ne bo imela dobrega uspeha. Štrajk angleškiJi premogarjev. M *j štrajkujocimi delavci iu lastniki nremogo-ki p iv dogovoril se je bil pred kratkim v Siu-ftiv iu nekak kompromis, katerega pa mnogi podietuiki in tudi mnog* delavci ne marajo priznati. Vsled tega je štrajk koučan le v uekatenh krajih, dočim drugod fig ni upati, da bi odporna stranka odnehala. Pod jetniki imajo sicer velikansko škodo, a kakor se kaže, utrpe rate ves dobiček, kakor da bi se udali pritisku. Na drugi strani pa je tudi delavce prešinila taka odločnost, da trpe raje največje poman-kanje, glad in mraz, samo da jim ni treba ukloniti tilnika. V nekaterih vaseb so bili delavci primorani i.; i prod at i vse, kar so imeli, hišno opravo in obleko, pa vender še ne mislijo na kapitulacijo. Lakota, ki vlada mej njimi, je grozna; otroci so tako izstradani, da uživajo preostanke sveč. Dopisi. Is Št. Vida nad Ljubljano, 19. oktobra. [Izv. dop.] (Društveno življenje. — Železniška postaja. —Trdovratni rok ovn jači.) Gotovo se še spominjate gospod urednik v Vašem cenjenem listu dopisov iz naše vasi, kateri so pojasnjevali naše društveno življenje. Izmej petero društev, katera pri nas obstoje, morala je, kakor Vam znano, pred let .m dui naiveč pretrpeti podružnica sv. Cirila in Metoda. Bila je takrat velika razburjenost v naši vasi. Seditj pomirilo se je zopet vse in naša narodna društva hj>6 čvrsto iu trdno spanje. Radovedni smo, kdaj se prebude. Mursikomu čestitih bralcev Vašega lista znana je naša železniška postaja v Vižmarjih. Ta postaja je vražje maihua. Ako jo človek opazuje, nehote pride mu na m h d postajica sv. Jošt, katera pa je vender še za spoznanje manjša. Razloček mej tema postajicama jo glede niihove oblike majhen, a glede prometa zelo velik. Kdo ne pozna znamenitega božjega pota in prijetnega sprehoda na Šmarno Goro. Od zgodnje pomladi do pozne jeaeui prihajajo vedno Ljubljančaui in drugi v obilem številu. Marsikatero nedeljo videli Brno že, da je vlak iz Ljubljane pripeljal blizo ali tudi nad 100 osob, kateri so hiteli na goro. A popoludne pri potovanju nazaj, posebno v deževnem vremenu, v naši čakalnici vozni listek dobiti, je nepopisno težko, kajti v čakalnici odmerjeni za 20 do 30 osob, hoče dobiti proatora 80 in še več. Tako vršilo bo je zadnjič neko nedeljo popoludne. Zjutraj prišlo je ob lepem vremenu mnogo SV Dalje v prilogi. 'OZOI Sl0T7-e2TLCi I Družabnik (1049—4) kateri bi hotel pristopiti s I ono gld. nekemu plodonosnomu podjetju na Goriškem, ne i*«-«' pod ugodnim pogojem. — Podjetnik je Slovenec in bode le na Slovence ozir jemal. — Več se izve v upravništvu „Slov. Nar.u. Posestvo (10")9—1) obstoječe iz 2 hiš, z lepim, prijatnim vrtom, v okolici Ljubljniinki — proilii Ne 1#. promlc roke, eventuelno Me il:k tnali \ najem. Poi/.vedbe v upravništvu j,Sloven*k^gH Na»liio I „|_ \f |jnH j prlNlne i<>•.}><><<.<>««'»»>«« . , ._. i •►vele »uknto. hlače i.. 7.TO IZ lllieŠO » telovnik) m«hmc lo l gld. IO.— iz najlliiejse I »oiiie. lllatgo »it zimske nukiije. Niikno aa lovske obleke, nevatl jitno mikuu (loden), HamuiKar > sat Hiikiai«> in klaeo v najlepši izbori, meter po goldinarjev 2.50 do gld 0.25, in vse vrste suknenega blaga, razpošilja proti povzetju kot reolno iu solidno znano akladišće suknenega blaga S&egel-InbOnC TT S^SLIA. Vzorci zastonj in frankovano Jamči b«, da posiljatve vzorcem popolnoma odgovarjajo. Na uvaženjo! Spoštovano p. n. občinstvo se osobito opozarja na to, da sukneno blago po pratvilt to-vamiškili eenala (brez povišanja istih) pošilja zgolj tvrdkn Megel-lmliof v itriin. Ob sebi ae to*-ej uiuojo, da jo vso tuko blago, «e Me direktno naro-enje, znatno ceneje, nego ono, ki se naročuje a posredovanjem agentov. Zahtevajte dakle vzorcev in na-ročujto direktno brez poaredovalnib trgovcev, ki blago samo podražil jejo. (1016—5) radi Bvojega učinka, odlikovana rndi svojih zdravilnih lastnostij s častno diplomo in Blato t* ve lin J o na razstavi v Londona in Pariza, b slato svetinjo v Hm-Meljn in Taninu. Želodčna tinktura lekarja G. PICCOLI-ja v Ljubljani je vspešno dietetično sredstvo, katero krepča in zdravi Želodec, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno pospešuje. (173-37) Izdelovatelj razpošilja jo proti povzetku zneska v zabojih po 12 steklenic za 1 gld. 3(i kr., po 06 steklenic (zaboj tehta 5 kg) za 5 gld. 26 kr. — Poštnino plača vedno naročnik. MF" Cona jedni steklenici 10 kr. ~~WRQ ♦ : : t : * t : : t t i t t z : oi, Oš C. Ir. glavno ravnateljstvi) 3vstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda ~ -vel?a,-.rn.egTa. 3— oktobra IS©3. N i-!..i-i,.> nmmijeni iirihnjnlni in oillmi ilui časi označeni to T Mmliijirrri>i'nl.-rm runu. SrmlnjoflTropiki čas jo krojnemu emu t Ljubljani za 2 minuli iiann-j. Odhod iz LJubljano fjni, kol.). Oš t'J. MH .1 tnin. ;w> nori osebni vlak t Trl>i/., l'ontabnl, Roljak, C«-lOTte, l'r.iii»,«nsfi!ato, Liuhno, Dimij, iv/ S.'1/tliil ▼ An««, lichl, (■ nniiuli'ti, Snliui'jrail, IiMiul-Oaiitciii, Ztfll n« it>/.i>rn, Sti>yr, Line, Hil-dejeTloe, Pl/nnj, Mirijiuo varo, Eijur, Fruiicuve varo, Karlovu vare, l'ratri), Drar.ilan«, Dnnij vin Amstottsn. Oh 7. url 0(i min. tjult-af osobni vlak v Trtiii, J\mUbol, lleljitk, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čos Solzthul v Solnouratl, Dunaj vi* Amntotton. 11. uri ,"iO min. ilit)>i>hiilnn osebni vlak v Trbii, Tontabol, Iteljak, Oelovt'c, PnUMVBtfMtt, l.inlmo, Dunaj. ■/. url 'JO min. pofoluilnr osobni vlak v Trl.i/, licljak, Ccloveo, Koiiiograd, lioml-Oastniii, Zeli na JMarn, tnonoat, Brss^nio, ('inh, Oonavo, 1'ariz, Line, IhoIiI, Jimlojuvioo, 1'Uoni, .M irijiuo varo, BgW, I'limove varo, Karlovu vare, l'rtttfo, Dra/ii imo, Dunaj via AmstettaO, Prihod v LJubljano (juž. kol.). ti. uri lili tnin. zjntrtif osobni vlak 7. Dunaja via Amatettou, Drai-ilan, l'rit;i', Kraiicuvili varov, Karlovill vurov, Kura, Marijinih varov, 1'lsnja, ISinb'jt'vic. Soliio^ratla, Linca, Ktovra, 1 urlila, (iinunilerin,/i>lla □ a jezeru, D(iiui-(ia«toina, LjulniOKa, Iluljaka, Coluvca, Franzonsfosto, Trbiž i //. Hfi 'J7 min in>lmln# osebni vlak z Dunaja via Amstotton, Dra/.ilan, 1'rane, Frauuovili varov, Karlovih varov, Ktfra, Mariiinih varov, 1'lznja, Iliniojfvii'. Solnoif railn, t celila, 11 m umifii i, Linoa, Sloyra-l'an/.a, (ri-iiuvo, Curiliii, IIri-unleo, Zella na jo/.oru, l,onil-(rastema, Ino, moste, i .i iiiuu>«a, Oalovea, 1'ontabia, Trblia ■/. uri ~>:t min )it>;nitttilonebui vlak z Dunaja, Ljubnetfa, lloljaka, Celovca, VnutMttsfsttt, 1'uutalpla. Trlii/i. it. uri 'J7 min zrtm- oaulnii vlak z Dunaja, Ljulim^a, lloljaka, Celovca, Pont il'la, Trbiža. Odhod iz Ljubljano (Juž. kol.). Oh (i. uri ~.~> min. zfulrni v Kočevje. „ Jv. ,, 00 „ opoludne „ a „ «. „ lO „ jivccr , n Prihod v LJubljano (juž. kol.). Oft .S. uri tO min. zjutraj is Kočevja. ,, /. 0 / >, jut/mlmini' „ n t, S. ,, 'Itt zn-črr n n Odhod lz LJubljane (dri. koU. Ob 7- tiri IS min. zjutmj v Kamnik. „ it. „ O.l „ ]>i>j«>lmine „ „ „ ti. „ no „ trt-čir „ „ „ tO. „ JO „ zcrrt-r n „ (mosoca oktobra ob nedoljab in praznikih.) Prihod v LJubljano 'drž. kol.). Ob 4i. tiri ~i t min zjutm) iz Kamnika. 12—228) „ J t. „ J.1 „ ilo/mluttnr „ ,, ,, O. ,, HO ,, zn-rrr ,, ,, ,, V. ,, ti!i ,, sveerr ,, ,, (moseca oktobra ob nedoljab iu praznikih.) Korespondent za nemški in srhsko-brvatski jezik, inteligenten, vt-Se, samostojen delavec, ki bi bil tudi sposoben za potovanja po deželah ogersko krono, se išće. — Ponudbe pod it." nit niioiieni biirv ui A. 11 i rsc!« i' • : < I v Trhtu. (1067—1) (1068—1) Oh 1)1. v«»Jg««'*ll poštna in brzojavna olpraviteljica ki je slovenščine in nemščine zmožna v govoru in pisavi, ne lakoj vzprejme pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Gornjem gradu pri Celji. Tinct.capsici compos. (PAIN-EXPELL.EE), pripraveny v Richtrove lekarnfi v Praze, všeobocnS znam^, bolesti utišujici domiici lek k mazani, jest na skladS ve vfitšinfi lekaron, lahev po 1 zl. 20 kr., 70 a 40 kr. — Pfi kupovani tfoba se miti dobfe na pozoru a pfijmouti jen lalivo i oehran-nou znainkou „kotvon" jakožto prave. TJatrodni ■aa^latelatri: Rlchtrova lekarna „11 zlateba Iu" i Praze. Dr, Bose životni balzam je nad .K) let znano, prenavljanje iu slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter .milo raztop-Ijajoče (1109—50) domaće sredstvo. Veliku steklenica 1 ghl., mula 50 kr., po pošli 20 kr. več. Na vseh delih zavoju ine je moja ta dodana, zakonito varovana varstvena znamka. Zuloge »kuro v vseh lekarnah Avstro -(lirske. P Tam se tudi dobi raško domače zdravilo. To Bredstvo pospeSujo prav izborno, kakor svo-dočijo mnoge sku&nje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V rtkutljicuh po iiTt kr.in 25 kr. Po poŠti 6 kr. več. ^ Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zakonito varstvena znaink». G-lavna zalog*« B. FRAGMER, Praga, it. 203-20-1, Mula stranii, Irkama „pri črnem orlu", fg^" Poštna razpošiljatev vsak dan Trgovci kateri ne lio«*efo o pravem t^aMii poti pritv «lol>rImi posoji etitltlirall, naj Itla-govolifo povprašali pri up rit v niš 11 u te^n llNta. (1017—3) Vešč potovalec za drobnjavo in tkanino toda le tak, komur so dobro znane razmere na Kranjskem in Stajernkem, Ne (uko| vzprejme l»ri l>iinit|nki tvrslkl. — Ponudbe nuj se blagovolijo po&iljnti pod .«11. 1>!H»*- iitt ituoneno 4>kN|*edlci|o Vi. Dnkea nm lvmiHji, i., Woiizeiie «. "(ioi;o) Večjo množino tirolskega in dolenjskega TTiKLSL <874-l7) le priHtuo l>Iit|{o — ponuja po primerno uizki eeul v posodah od f>0 litrov viSo Jos. Paulin v ijin trg št. 1. Na najnovejši in mijboIjSi načiTi 4») i l j i stoika Is KonoVla i * ustav!; a hrei VHlikih holočin t*ir opravlja plomoo- J i«, Vf.itJ« in viu- ioltn«> <>><■«-»».-j !■» — odtiiranjuje .«> Eobne lM»lociii«> z UHiiirtenjeui živca ♦ > o i zobozdravnik A. Paichel, J poIftKćevljurshmontU, v Kobler-jovi MU, I« nadstr. J - TJ"sta<2iOT7-l]en.o leta. 1863. = Svel4»vno#.iiiaiie (1021—2) so »ainoi/delatic, iingrajeuo ročne harmonike Ivana N. Trimmel-ja na Dunaji, VII 3. Kaiserstrasse Nr. 74. Velika ?aloga vseh glasbil KOHlij* elter* plMenl, okarln, iiNlnih hiiriii«»iiik, |iii«'jili or-lji.' itd. itd., švicarskih ocelnih orgiji c, ki igrajo same od sebe in so nedosežrio gledo glaHii, glanbeul nlkinui. kukaltt itd. itd, Kujiga z uzorci zaNtonj in trunko. IVaJbolJge >osrilo s vol a ! voščilo za čevlje. t'es. kralj. dež. pri v. tovarna utem. 1 1835 na Dunaj i. To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo črno sveti ter vzdržuje iiniije trpežuo. ===== Povsod v zalogi. (801-12) Zaradi ponarejanj naj ne pa/.i natanko na moje iute Fernolendt. u a) tJ o o (u Zet s e 1 c d o c. (332—52) Cognac-grenčec steklenica, 50 kr., 12 Hteklenie 5 gld. Slasten 1 Učinkuje na želodec osvežujoče, krepiino, vzbuja tek in pospešuje probavo. Dobiva bo pri Ubaldu pl. Trnkoczjr-ju lekarnarju v Ljubljani. —SS Pošilja se z obratno pošto. ==— a, želodec. 16 (lovni ŽdezoiSki Čuvaj naznanil je nesrečo pri policijskem komisarijatu pri sv. Jakobu, odkoder je pridni kmalu zdravnik z dvema strežajema, k; sta teško ranjenega prenesla v vojaško bolnico. Ban je bil še le mesec dni pri vojakih in je hotel menda skrivaj malo domu pogledati. — (Hrvatske novice.) V deputacijo za Rim in Dunaj bili so na sestanku duhovnikov v Zagrebu izvoljeni nastopni gospodje: Pod-arhidijakoni Tadić, Valdec, Cerovski, Tanhofer in dr. Volović, urednik „Kat. lista", župniki Jakovina, Forko in Strahinščak. — Magister farmacije gosp. E. L e u s t e k, znan tudi v Ljubljanskih narodnih krogih, odprl je svojo novo lekarno v S u n j i v Zagrebški županiji. — Hrvatski listi prinašajo po-gostorna tožbe, da se krši § 57. hrvatsko-ogerske nagodbo ter da se vriva niadjarski jezik, kjer je le mogoče pri železnicah, poštah in brzojavih. Tako nekdo na Zagrebški pošti ni dobil hrvatskega blanketa za denarno pošiljatev, nego se mu je dal madjar.sko-francoski, z izgovorom, da hrvatskih ni. In pošiljatev je bila namenjena za Hrvatsko, a ne za inozemstvo. — V Vinkovcih izredil je gostilničar g. lloffinan dve sinji, ki tehtata 1 lOO'/a kilograma, visoki sta 120 cm., dolgi 247 cm., njihova debelina pa znaša 253 centimetrov. Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! .K Razne vesti. * (Dve vojaški mački.) Poveljnik necega voznega bataltjona na Pruskem dobil je od višjega računskega urada vprašanje, zakaj h« za mačko voznega skladišča računi vsak dan za mleko pet vinarjev, ko mačka provijantnega skladišča atane samo tri vinarje. Uradno pojasnilo poveljnika bilo je tako-le: „Marka provijantnega skladišča se žtvi z mišmi, ki so odebelele od žita in moke; mačka voznega skladišča pa dobi le take miši, ki so borno rede od starega usnja tu jeduaoih stvarij, torej je razumljivo, da potrebuje več mleka." Razjasnilo ]e menda gospodom pri računovodstvu zadoščalo, kajti pustili bo povel|nika in njegovi dve mački v miru. * (Andorska republika in njen top.) Mala pastirska republika v Andori na francosko-španski meji v Pirenejih naročila ni je pri Krupu top, jedini, ki ga premore ta državica. Ko je bil top srečno postavljen, radi bi ga bili Andorci poskusili. Postavili so ga torej na najvišji hrib, da ga ie vsakdo lahko videl« Ko pa ho hoteli sprožiti prvi strel, nastalo ie vprašan ie, kam streljati. Top noti ua 18 kilometrov dalieč, Andorska republika p.i ima samo 6 kilometrov v obsegu. Na Francosko ali na Špansko pa nikakor ne gre streliati. Neki modrijan si domisli, da bi se streljalo v kvišku v zrak, a drugi modnjau pravi, da bode krogla vender le padla nazaj na zemljo in poškodovala ali Andoreko ali pa sosednjih dežel zemljo, iz česar bi utegnila nastati celo evropska vojna Iu tako An-dorskega topa do danes še niso mogli poskusiti. * (Vandalizem v Mouakovski galeriji slik.) Dve draguceoi siki te galerije poškodoval je te dni neki uezuauec ua čuden način. 1/. StielerjeVO slike Goetheja v novi piuakoteki izrezal je trikotni kos, ki obsega nos iu oči. Na Reinbran-dovem portietu samega sebe v stari pinakoteki skušal j» nezuanec istotako izrezati nos in oči, kar pa se mu m tako posrečilo, ker je to podobo slavni umetnik slikal na les. Vsa poizvedovania po »torilcu ostala so dozdaj brezuspešna. Škodo je težko popraviti, ker so slike pokvarjene. * ( :\ .i ... i i Lemonnier pred Bodiščem.) Slovi či francoski romanopisec Kamil Lemonnier bil je te dni zatožen prestopka zoper nravnost, in to radi ueke novele, katero je bil prinesel „Gil Blas". Lemonuier je jeden nujduhovitejšib in uajoriginal-nej.š.li francoskih pisateljev. Kot izvedence dal je za-slišati v tej pravdi 2fi znauib pisateljev, zagovarjal pa ga je slavni odvetnik Picard. Sodišče je Le-monoierJA zatožbe oprostilo, česar se ui bilo nadejati. * (Državni telefon v Bolzanul se je odprl nedavno in se je oglasilo koj iz početka okolu 60 abouentov. Poleg centrale so še trije javni go vorm prostori na razpolaganje občinstva in Bicer v poslopjih j)ošte in brzojava v lblzanu v meBtu, na kolodvoru in v GrieRu poleg Bolzana. * (Visoka starost.) V Baji umrl je obče znani Srb Antoni •> Jarkovtc v visoki Btaroati 110 let Njegov uajmlajši še živeči brat star ie 98 let. Po kojni Jarkovec bil je do zadnjega krepak in je še to poletje delal v svojem vinogradu. * (Sin povozil očeta) v Duchcovu na Češkem povozila je lokomotiva starega železniškega paznika Vaclava Kauf.nana; strojevodia dotične lokomotive je bil pom-srečenčev lastni hiu. * (Dva dni v smrtni nevarnosti nad brczdnora.) Na Tirolskem v „ Pusterthalu" padla je kmetska deklina v gorah nad nekim prepadom, ter obvisela na drevesu komaj meter oddaljenim od roba. Omedlela je že me| tem ko se je kotalila nav zdol in je na svojo grozo pozneje zapazila smrtno nevarnost, v kateri se nahaja, viseča nad več nego 100 metrov globokim prepadom. Bila je tako oslabela, da si ni mogla pomagati. Tako je visela dva dni in dve noči iu še le tretji dan prišel je pastir mimo, katerega je poklicala ua pomoč. Z velikimi težavami rešili so prihiteli možje neBrečnico iz groznega položaja. * (V i uska letina na Španskem) je letos tudi izredno dobra. Ljudje ne vedo kam z vinom, ki nima nobene ceue in je prodaiajo prav pod nič Ne dalfč od Lirije v pokrajini Valencija stoji voz, a na njem tovor vina z velikim napisom: .Potnik! ako si žejen, pij kolikor ti je drago, a ne pozabi da potem sod začepiš". Lastnik namreč ni hotel vina izlili kakor delajo drugi, nego je raje privošči pot nikom. * (Slučaji, ki niso več slučaji.) Žem amerifikega kmetovalca \Villliama II unemana se je sanjalo, da se je n,e mož obesil. Vsa tresoča te groze se vzbudi iz spanja in zapazi, da je moževa postelja prazna. Silno prestrašena jame moža iskati in ko ga ne najde v hiši, stopi ua dvorišče in vidi moža visečega pred vratmi hleva. Mož jo zapustil osmero otrok. Književnost. — „Vesna", mesečnik slovenskega dijaštva, prinaša v št. 10. jako zanimljive reči, tako pesmi Kraljev dar", zložil Ivan Sila, „Za zastavo", zložil J. G. Predislav, „Sluti! sem . . .," zložil Slavoj in povesti „Verau, spisal Mile Boran, „Disakord" spisal Cvclamen. Vrh tega prinaša ta številka nadaljevanje korenitega Vencajzovega spisa „Slovenski narod in velike šole" ter v rubrikah „Glasnik", „Vestnik8 in „Književnost in umetnost" mnogo zanimljivoga drobiža. — ^Zvezdica", Polka Mazurka za klavir zložil II. Volarič, se zove lična nova skladba, katero je izdala marljiva založna knjigarna L Schwentnorjeva v Brežicah. Prijateljem glasbe za ples bode to mično delce znanega skladatelja jako ustreglo io se bode gotovo prikupilo vsem slovenskim igralkam in igralcem na glasoviru, ker je prav ljubko in ne prevez težavno, torej vsakemu igralcu pristopno. Cena 45 kr., s poštnino 48 kr. Telegrami „Slovenskomu Narodu'4: Dunaj 21. oktobra. Večina izjemnega odseka bode, kakor kaže današnje nominiranje klubov, proti naredbam in tako je razpust zbornice neizogiben. Sklep Ilohemvartovega kluba glede volilne reforme se je zvršil ob pasivnosti jugoslovanskih poslancev in nasprotni časnikarski glasi so neresnični. Dunaj 21. oktobra. Poslanec Kušar prijavi v drž. zboru predlog, da naj trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani voli sama svojega dr/avnozborskega poslanca. Dunaj 21. oktobra. Iz slovenske skupine Hohenvvartovega kluba pride v odsek zastran izjemnih naredeb poslanec grof Alfred Co-ro n i n i, nasprotnik izjemnih naredeb. Dunaj 21. oktobra. V parlamentarnih krogih prevladuje mnenje, da bo državni zbor drugi teden razpuščen, vender pa je odločitev zavisna od nemške levice, katera se še ni složila iu hoče časa za to. Dunaj 21. oktobra. Levičarji še niso potolaženi. Pojasnilo grofa Taaffea o položaju, kakor je je priobčil Budimpeštanski list, zma-trajo levičarji kot povsem nezadostno, zlasti ker se je dogualo, da dr. Fervvessi, urednik lista „Magyar Ujsag", grofa Taaffea niti videl ui, nego da je bil dotični članek že pripravljen na Dunaju ter posredovanjem Wekerlovim prišel v rečeni list. — Tudi poročila listov, da je cesar Ghluraeckega potolažil glede volilnega predloga, so povsem neresnična. Dunaj 21. oktobra. Trgovinski minister otvoril danes jesensko zasedanje drž. železniškega sveta. Prva seja je določena na ponedeljek. Dunaj 21. oktobra. Nadvojvoda Albrecht odpotoval v Draždane. Sofija 21. oktobra. Včeraj ponoči zapadel sneg. Bati se je, da bo treba promet na cestah iu železnicah ustaviti. Peterburg 21. oktobra. Carska rodbina dospela v Gačino. Pariz 21. oktobra. Ruski častniki ogledovali so si včeraj v spremstvu predsednika občinskega sveta in več občinskih svetnikov mesto. Prebivalstvo jih je viharno aklamiralo. Na parniku „HocheB bil ruskim gostom na čast sijajen diner. Rim 21. oktobra. Angleški poslanik Vi-vian umrl. Amsterdam 21. oktobra. Na tisoče tukajšnjih delavcev priredilo pred kraljevsko palačo viharne, protidinastične demonstracije. Orožniki streljali na izgrednike; štiri osobe ubite, mnogo ranjenih. Avstrijska apeoijaltteta. Na želodcu bolehaj očim ljudem priporočati je porabo pristnega ,,MuII-ovoga Scidlitz-praska". ki jo preakušeno domače zdravilo iu upliva na želodec krepilno ter pospešilno na prebavljenje in Bicer z rastočim uspehom. Škatljica 1 gld. Po poštnem povzutji razpo&ilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuclilauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-OV preparat, zaznamovan i varnostno zrunnko in s podpisom. Manj nego 2 škatljici so no razpošilja. 5 (18—14) fJO.OOO ^oldiniirjev jo glavni dobitek velike luoiuoNtHk« 50kr»|cnrMko loterij««. < Vnj.-ne čitatelje opozarjamo, da bode žrebanje že IŽB. «»kt<»l»r». .LJUBLJANSKI IW r,a vse loto 4 gld. 60 kr.; za pol leta S gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci: IS. oktobra. Pri Mttllel: Groglor, Weber, Glatzel, Krtigor, hu-lingor, Leskovšok, Fritsche, Schinidt, StnltOck z Duiutja. — Licht, Sohaeldsr iz Prage. — liussorl, ProBsnitz, Kren iz Kočevja. — Meusel, Feltel iz Londona. — Czoruv iz Pariza. — TaUBig iz Berolina. — Dcsubmau iz Celja. — Pl. Ursprung iz Celovca. Pri slonu i Kominek, Maver, "VVeias, Schonwald, Kohnberger z Dunaja. — Schon«T iz Krškega. — Matjaž, Kautz iz Trsta. — Blaschon, iz Planine. — Kokel iz Celovca. — Morawetz iz Boljaka. — Wechsler iz Gradca. — Solinger, Burk iz Solnograda. Umrli so v Ljubljani: 19. oktobra: Josip Tekavec, delavec, 65 let, Grubar- jeve ulica št. 4. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-tiovi Nebo Mo-krina v mm. 20. okt 7. zjutraj 9, po pol. 9.zvečer 744 6 um. 744 2 ran. 746 l um. 08° C 9il°C 2 4* C si. vzh. si. vzb. si. vzh. jaano jasno jasno 0'OOmra. Srednja temperatura 4 1°, za 6'7° pod norinalom. ID-u.23.aa©feSb borza dno 21 oktobra t. 1. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata nmta ...... Avstrijska kronska renta 4°/0..... Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska kronska renta 4°/0 ..... Avatro-ogerske bančne delnice . . . Kreditne delnice......... London vista. . . ,...... Nemški drž. bankovci za 100 mark . , 20 mark...........> 20 frankov . . . ,...... Italijanski bankovci ....... C. kr. cekini.......... Dne 20. oktobra t. i 4°/0 državne Brečke iz 1. 1854 po 260 gld Državne Brečke iz I. 1864 po 100 gld.. Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . Zemlj. obč. avstr. 41/1°/o zlati zaBt. listi Kreditne Brečke po 100 gld..... Ljubljansko srečke....... Rudolfove Brečke po 10 gld..... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. Tramway-dru&t. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rnbelj........ 96 gld. 75 kr. 96 „ 70 t 119 „ 65 n 96 „ 10 j; 116 j, 10 n 50 n 993 „ — n 833 „ 50 n 126 „ 70 n 62 „ 30 a 12 , 45 s 10 „ 07 n 44 „ 55 n 6 „ 02 n 146 gld. — kr. 195 , > 127 „ 50 „ 123 „ n 194 „ 75 „ 24 „ n 23 , n 148 , 50 „ 248 „ 1 n »1% n g 'g . t« X o *a — «o N I > 0 m O >■ x a iS s .as* »s c "B 4 S * mi -2 h a a ■ pS « ° * . poleglega zamvejNo iti Ikiu-jn« kavo. — \epreliONenu kot priiueMek. k nt»-vutliil l»ouovi kavi. (417 — 'J i) Priporoča se zlasti za gospe, otroke in bolnike. Osobito se je Čuvati slabili posnoiuovunj. Dobiva Me p<»YMod — 1 t kile |»o Ur. *jj se vzprejoujHJo vi v trgovini s šivalnimi stroji in drobnjavo 1 Frana Detter-ja v I JiiMJuni. mi .H t ;•■-<»■» trgru št« 1. ^ Poštena roba in nizke cene. — Obilo uzorcev je na vpogled. fpfeto^ife^ od 8Q kr. do 2Q gld. ggž&^fcfrt Za Vse Svete priporočam častitemu občinstvu največjo zalogo nagrobnih vencev s trakovi in napisi po najnižjih cenah in po najnovejši faconi, Vnanja naročila se vestno in po najnižji ceni izvršujejo. Tudi iuiHiu veliko zalogo raznovrstnih cvetlic za gospode trgovce, katerim dajem primeren p o |> ur.it> It. Ceniki dobe se brezplačno hi poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem (10'5—3) Marija Podkrajšek v Ljubljani, v Špitalskih ulicah. od 80 kr. do 20 gld. xačzwoz Važno za Kaj takega še ni bilo. da bi se moglo tako hitro priučevati pri-krojevanju za damske obleke, kakor je to možno s pomočjo novo-izumljenega _ . „Himgaria*'-kroja I^s.uciju B&m'h-n sasi&t^loij»o prSUroJ^viiSiiice* Podptsaneo »i nsojn nljudno naznaniti, in i piiiiirrjnti ju« ribanju krojev iu j> r i!. mj evitn j u. gotov u^pdi .-i«* t*5i,ii tia.j«*! Krujačiee iu ženski krojači se lahko pHueč 11- j Umetnosti v p<»l ure. Dokažem takoj, da jo -;n |:i uiefotlii uajboIJMU, m;i j *. i ui n i iu mi (li i l. «• j *» trieli (loMedatnjiii ineloil. £fSST* 2Fc-u.i-u.5e so icjcI učencih s^lcu čLcrra.-o. posamezno. ^E«U Prosi č, naj ho p. n. • bčinstvo vabilo m ogobrojno od»o\ e. b I ilim z valespoitovanjem (10'J4 —1) HTiatilov Izumitelj * o |»i*n ltt i«v*in- i»»<-t«>«l<*. ,I!l«"»it-i pri vratarju. i i k Ket SVOJI i.... K-111 z dnem 1. novembra 1893 oddala kraso- in svilobarvarijo na Sv. Petra cesti št. 32 izrekam tem povodorh vsem spoštovanim iiaročiteljem za mojemu možu sjcozi 39 let izkazano zaupanje najtoplejšo zahvalo ter prosim, da bi do imenovanega clnš prišli po svoje blago, ker ne morem ga poznejši rok niUakih obvez pie\zeti 111 priporočam p. n. občinstvu svojega naslednika, ki je služil pri meni 20 let v barvariii in \<\ si bode prizadeval, ohraniti si zaupanje cenjenih gii. naročiteljev. _ v b>|)ostovanjem (10584-9) □^EaiT.oaL E^euteit- listu ^Slovenski Narod^ se razpišeti. ^-4j Upravitelj mora biti vešč* potrebnega knjigovodstva. Za to mesto imajo prednost oni, ki znajo vee jezikov, imajo lokoliko trgovskega pojma in ki se spoznajo tudi v tiskarskih zadevah. Službi jo takoj nastopiti. Plača po dogovoru. Prošnje s spričevali in esisranotjanu uložiti jo do I. novembra t. I. pri g. dr. Iv. Tavčarju, predsednika apravnega odbora „Narodno Tiskarne*. mm Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in Ti1 rMUnivv* villc^^ lri«knre čistilne mline za žito rezalnice za. krmo Baniođelajoee aparate proti peronospori tlaeilniee za vino tlačilnice za, sadje mline za sadje predmete za kleti, sesalnice za vse namene, kakor v obče: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo razpošilja v najnovejših, najboljših konstrukcijah IG. HELLER, DUNAJ eya^~ 2 2 Fraterstrasse Nr. 78 1L UoiratM ilustrovuni katalogi v nemškem in slovenskem jeziku /osOnij in (4H8 17« ;>i.šl -onr proHto. Najkuiantnejši pogoji. — Jamstvo. — Stroji se dajo na poskušnju. Cene so se znova znižale! Preinpovalcen znaten popnst! (1046 -5) slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi popolnoma zmožen, hivSi računski podčastnik, liče primerne ■ luibe v pisarni. Ponudbe na upravniStvo ,Slov. Naroda*. Naznanilo. Na prodaj je 13? hrastov Ve6 pove gospa IVIiariju Jelov.nek na Vrlmlki. Povpraša naj ae pri i«fi «1 i v Ljubljani, Poljanska cesta št. 7, I. nadstropje, do l O. novembra 1 S«>;{, (1054—2) «i Svetovna razstava v Cikagi. » i Vožnji listki v AMERIKO > (360—89) pri ^ nizozemsko-ameriški I parotorodni družbi. | I Kolowratring 9 "FVTTT^T A T i IV Weyringergasse 7" JJ U Jji J\.J , | 1 *< >j »1 .-.ll i 1 J I AlINloll j. H 1000 veder -mm novega vina letošnjega pridoika — proda tako) Anton Gregorič ,10M-4) posestnik in posojilnični tajnik v Ptuj i. Se rabi -lo let v tnno^ib ii levi h, kadar krave n e initrujo s. kadar imajo Klubu prebavo, v uvrlio zboljsn* ■ijii mleka in da krave "Tv^ iJirV >^ Dobiva . rf*' ^ VJ^^M* i- drogerl- j* GLAVinA ZAT.OGA: Fran Iv. Kwizcla c. in kr. avstrijski in kralj, romunski dvorni založnik, okrožni I- kur v Kerneuhuritu pri DuiinJI. Paziti je na zgornjo varstveno znamko in zahtevati izrecno ■ 4 n iBClIll 14 orne u lui ršk i redi4ni prašek. %a živino. i*h*. Retuii-a Češko izdanje po 80. in-mAki izdaji. S 27 podobami. Cena 2 gld. h. v. Čita naj je vsakdo, ki trpi ua strasnih posleoMcab te razuzdanosti, resnični njegovi ponki rešijo vsako leto na tisočo bolnikov gotove smrti. Dobiva so v založni knjigarni „Ver liag s- It a ga ■ i a It. F. Bierey v Lip-nkem (Saško), Neiuuarkt 34", kakor tudi v vsaki knjigarni. (291—32) '•"(• « »<* aBi •■* .1« T •r*r*rr^,TT t f T T T T T T T T T T T T Radi preselitve kamnoseške obrti razprodajam sprejo "volilno izborno zalogfo nagrobnih spomenikov | za polovico ceneje, nego vsak drugi kamnosek. Ignacij Čamcrnik k* dnj pole- iiiesitiNkrfrii iiiom|ii v 1Jiil»IJami. j(4 potem (971 — ti; -o| Poljske ulice štev. 49. nasproti učiteljišču. En Zaloga blaga kon~ harzne imovine Viljema £attner~ja se od pone~ Sel/ka dne $$. oktobra naprej po sodnijski ce~ nilni ceni popolnoma razprodaja. (10G2) (1043—2) Pozor gasilna društva! S sklepom „Zaveže gasilnih društev" (požarnih bramb) uvedene nove distinkcije ima V xalogi podpisana dobro znana firma Ntari 11*g- — v I *\ it I> 1J mi i — Stnri ti*«^. vsake vrsto ponuja prva kranjska tvornica za upogneno pohištvo samo iz napo-jenega masivnega lesa Josipa Verbič-a v Bistri, pošta Borovnica. (345—30) Najboljše železo prodaja A. C. AHCIIN pri „zlati kosi" v Ljubljani, Gledališke ulice h. štev. 8. PoBobno p ri poročam orodja, prve vrste za (llb—34) rokodelce in poljedelstvo, Za i>il«3 in vodne žeugre kakor za kose se garantira, da so dobre. Grobni križi, šine za obloke, kuhinjska oprava itd. Plznsko točilno [zimsko) pivo Usojamo se najuljudneje naznaniti, da se je razpošiljanje našega pričelo in ob jednem zagotavljamo gospode naročitelje, da se bodo njih naročila izvrševala naj-skrbneje in najtočneje. T7" Plznu, dne 17. oktobra 1893. (loos-n Meščanska pivovarna v Plznu ustanovljena leta Glavna zaloga: F. Schediwy? Gradec, Annenstrasse 19. I IV z i j 11 i Jhj i* cene! jga^r* I>J«jiii£je cene! | rt > ■ I .H Ti o d* (D 0 m rt >o j> al 4-» rt n K ■d 0 ^J^* ossolrlto tivaženje! Priporočava za jesensko in zimsko sezono v največji izberi vsake vrste Br suknenega blaga =3 za froN|io«lt.c iu ileške obleke« meiieiko ve in xlm§kc s u kuj«': suknenega blaga za damske obleke in pristno tirolsko damska nevaljano sukno (loden) v modernih bojali: Barhant, ki se da prati za bluv.e in oblačili! po OSObitO nizki ceni, isto tako pi«|iie<-. seluiiirl-II) iitlasiii-barlianf. og-i-lnjac-e. plaide. posteljne odeje in pletenine. |ilatneiio in bombaževo blii^o. samo izvrstni proizvodi. Grobelnik & Ihl trgovina s suknom in manufakturnim blagom na, elo ln xa.a drobno. 11036—3) Tovarniška zaloga platnene in damaškove robe. Pred škofijo št. 2. Ljubljana Pred škofijo št 2. Ig O M HM S° o N 2. p p CQ CD p CD p _ (D p